. f.J ( ■ v . _ , ■ Edini slovenski dnevnik •: v Zeti in; on j h državah. Vc^a za vse leto... $3.00 Icia 10.000 naročnikov GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. M The only Slovenian daily in the United States:« ■ a m Issued every day except Sunday« and Holidays miTOK FIBAJLMS: *$87 CORTLANDT. Mntarod u Second- Cla* Matter, Stptember II, 190S, at the Post Offiat a* New York, V. twder the Act of Congress of March 3, X«7». TKLKFOM nSAEMB: MIT OOITLATO* NO. 207. — ŠTEV. 207. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 3, 1914. — ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA, 1914. VOLUME SLOVENSKI POLKI V BOJU Z RUSL 3. ARMADNI ZBOR SE NAHAJA V GALICIJI. V spopadih, ki so se za vršili zadnje dni v severni Galiciji, so baje premagali Rusi tri avstrijske armadne zbore. -- Lvova se ne bo branilo - je načrt avstrijskega generalnega štaba. - Krog Lvova stoje 3., 11. in 12. armadni zbor. - 11. armadni zbor obsega iztočno Galicijo in Bukovino, 12. pa del Ogrske. — Vesti o zmagi Nemcev nad Rusi pri Allensteinu se oficijelno potrjujejo. - Boj v zraku nad Parizom. / V Rusi pobili Avstrijce. Petrograd, Rusija, 2. sept. — Rusko Vojno ministrstvo j«' Izdalo nocoj*'zvečer sledeče uradno poroeilo: - I'o vroči Uit ki, ki je trajala sedem ilni skoraj neprenehoma. no zavzeli litisi dvanajst milj ori Lvovu vsega skupaj 1~>M topov. To je prva brzojavka, ki je prišla iz Petro grad a naravnost v New York. .'PetrogTad, Rusija. 2. sept. — Ruski (generalni štab naznanja, da se je sedemdnevna Lit ka kon-eala s po|M>lnim porazom Avstrijcev. Nadalje s«' poroča, da je ruska armada razkropila 1.'». avstrijsko divizijo ter vjela UN) častnikov in 4 mož. Med jetniki se nahaja šeststo ranjencev. Naša arma«la prodira naprej proti Lvovu. Sovražnik se počasi u-mika nazaj. Oh južni fronti v hližitii Varšave smo z uspehom odbili vse avstrijsk" napade. Nase desno krilo j«- stopilo v ofenzivo in |M>i?nalo sovražnika nazaj. Pri tej priliki smo vjeli nad sto častnikov in 4'HIO mož. Rim, Italija, 2. septembra. — 4* Ruski ranjenci. London, Anglija, 2. septembra. Petrogradski dopisnik poroča nekemu tukajšnjemu časopisu: — Na posebno povelje se je ustavil prvi vlak z ranjenei v Car-skojein selu. kje sta jrh obiskala carica in velika kneginja Olga. Nemci in zavezniki. Pariz, Francija, 2. septembra. Vojuo ministrstvo ofjeielno naznanja, da je prodrl neki nemški kavalerijski armadni zbor do Soissons-Anniey le Chateau. V splošnem je pa situacija sledeča: — V okolici reke Rethel in Maas je sovražnik danes cisto miren. V bližini Arasa in Lille na seve- ga stana poročajo, da je napadla • - , , , . . nemška armada dva ruska St-fe^ ^ madna zbora in ju po hudem boju vrgla nazaj. Rusi so izgubili preeej.šnje število vojakov. London, Anglija, 2. septembra. (Jlede ruskih porazov v Vzhodnji Prusiji je podal ruski generalni štab sledeče poročilo: — Nemci so dobili ob celi fronti veliko o-jaeenj in vrgli nazaj dva naša arinadna zbora. V zapadni T*ru-siji stoje naše čete v ofenzivi. V Landsbergu, Roesselu in Bi-sehofssteinu so razdejali železniške postaje. Velika bitka se nadaljuje. London, Anglija. 2. septembra. Z pališke:;a bojišča se sliši samo to. da se bije tam še vedno sila vroča bitka. Glavna ruska armada je zbrana pri Lublinu in Tornaševu. Avstrijci, ki so operirali pri Krakovu, so okupirali bil sovražnik v bližini. Naša ar mada prodira v I^otaringiji ob reki Sanon naprej. Na jugu je situacija neizpremenjena. Nemci so zapustili gorenji del Alzaeije. London, Anglija, 2. septembra. Dopisnik tukajšnjega časopisa '*Mail" naznanja: — Jasno je, da prodirajo Nemci z vseh strani, razen z juga, proti Parizu. Včeraj je dospela v Arras prednja straža, ki je imela seboj na avtomobilih dve strojni puški. Pariz, Francija, 2. septembra. 3egunci, ki so dospeli sem iz de-partraeTrta Oise, pripovedujejo, da so v tamošnji okolici Francozi čisto pobili Nemce. Neki ranjeni narednik pravi, da je na lastne oči videl, kako je bežala pred francosko artilerijo neka cela nemška divizija. London, Anglija, 2. septembra. Dopisniki poročajo, da so zavze- severni del rusko-poljske guber . . ii i je K ielee. Ob obeh bregovih so' 1 pri St. Quentinu ze-začeli prodirati v dveh kolonah5'? dobre pozicije, odkoder jih naprej. Na nekaterih mestih so l Nemci ne bodo mogli_ tako z lepa ......i..*..i: ..„ ____________ pregnati, le prodrejo zavezniki že naleteli na tretjo rusko arma do in se spopadli žnjo. Četrta ruska armada je prekoračila ga-liško mejo in se udarila z Avstrijci .'10 milj vzhodno od Lvova. V bitki, ki se bije ob £ališki meji, si stoji nad miljon mož nasproti. Položaj v PetrogTadu. PetrogTad, Rusija, 2. sept. — Vse prebivalstvo se je mahoma pokorilo carskemu ukazu, ki zahteva, da se mora odsedaj zalia-prej imenovati Peterhurg Petro-grad. V kratkem bodo dali še o-stalim ruskim mestom z nemškimi imeni ruska imena. Ljudje, ki se sprehajajo po ulicah, nosijo vsi črno žalno obleko. Car je odlikoval z velikim križcem sv. Jurja 20 vojakov nekf infante-rijske kompanije, ki se je posebno odlikovala v bojih v Vzhodnji Prusiji. Ko je sovražnik pobil vse konje, so vojaki sami spravili tri topove na varno. Črnogorci poročajo o zmagi Cetinje, Črna gora, 2. septembra, — Del Črnogorcev se je spopadel z Avstrijci pri Bileku v Bosni. Po hudi bitki so jih Črnogorci vrgli nazaj. General Vu-kovič je stopil v ofenzivo in zasleduje Avstrijce. Srbi zmagujejo. Niš, Srbija, 2. septembra. — Danes je bilo izdano uradno poročilo o bojih med Avstrijci in pregnati. Ce prodrej nemški centrum pri La Fere je njihova naloga rešena. La Fere je oddaljen 60 milj od Pariza Ce zavezniki ne bodo imeli sreče, se bodo morali umakniti nazaj do Pariza in braniti mesto do zadnje kaplje krvi. Kaj je došivel neki Anglež. London, Anglija. 2. septembra Dopisnik je sporočil 'Chronicle' sledeče: — Neki angleški narednik, ki je bil v bojih pri Monsu ranjen, mi je pripovedoval: Ko sem ležal brez nomoči na tleh in je nemška infanterija prodirala naprej, sem slišal iz daljave obupno stokanje. Ko sem se nekoliko sklonil, sem videl, da Nemci morijo težko ranjene vojake in jemljejo samo one seboj, ki so lahko ranjeni. Ves preplašen sem zaprl oči in se delal kot da bi bil mrtev. Ko so prišli Nemci do mene, me je eden izmed njih sunil s tako silo s puškinim kopitom v prsa, da mi je zlomil rebro. Kljub silnim bolečinam sem se vseeno premagal, da nisem zakričal. Nadalje sem tudi videl, kako je neki Prus prebo-del z bajonetom ranjenega Angleža. Poročila o grozodejstvih. Zanimivo je, kako si nasprotujejo vesti iz različnih mest. Rusi prmvjjo, da so Nemci uganjali grozovitosti. Nemci pa zatrjujejo, da to jih Francozi in Rusi. ■ * fcitr'n 'i Na tem mestu naj priobčimo par brzojavk, da bodo čitatelji lahko sami razvideli, kako so si nasprotne : Washington, D. C., 2. sept. — Tukajšnje nemško poslaništvo je dobilo iz Berlina sledeče poročilo: — Nemški ranjenci, katere vozijo iz Belgije, so strašno razmesarjeni. 'Po nekaterih mestih so prebivalci iz zasede streljali na nemške vojake in zaklali vsakega. ki so ga dobili samega na poti. Zgodovina ne pomni, »la bi kaka druga država tako postopala z sovražnikom kot je Belgija. Berlin, Nemčija, 2. septembra. Rusi so uganjali v Vzhodnji Prusiji strašne grozovitosti. Neki materi so odrezali prsi, njenim o-trokom so pa posekali glave in jih nasadili na ograjo. Štirje ko-zaki so posilili neko žensko. Njenega moža so vklenili in ga prisilili, da je ostal v bližini. Francozi so v neki vasi na meji odpeljali 14 žena in 25 otrok. Kaj se je ž njimi zgodilo, ni nikomur znano. London, Anglija, 2. septembra. — Dopisnik je «p<|ročil "Tele- Boj v zraku. Pariz, Francija, 2. septembra. Včeraj zvečer se je vršil nad Parizom v zraku boj med nemškimi in francoskimi aeroplani. Trije nemški aeroplani so se prikazali nad glavnini mestom in takoj se je poslalo dva francoska aero-plana, da se spustita z nemškimi v boj. Medtem se je s strojnimi puškami in topiči neprestano streljalo v zrak, vsled česar so bili nemški aeroplani ločeni drug od drugega. V zraku se je pričelo streljanje z ene na drugo stran. Nemški aeroplani so se pričeli konečno dvigati vedno bolj in bolj ter so izginili v severozapad-ni smeri. Mncžice beže z dežele v Pariz. Pariz, Francija, 2. septembra. Velik del prebivalstva depart-menta .Oise in Seine-et-Oise je zbežal iz svojih bivališč ter se nahaja na poti proti Parizu. Množice beguncev iz Belgije in severne Francije,, ki prihajajo v Pariz, so veliko večje kot pa one, ki beže iz Pariza iz strahu pred bližajočim se obleganjem. Ko so pri- doče bodo smele vse vojskujoče] Kršenje nevtralnosti, se države odpošiljati šifrirana Washington, D. C., 2. sept. — brezžična poročila, a pod pogo- Npraški poslanik grof B.-rnstorff jem, da se ključ za brzojavke de-!je včeraj izjavil, da ima v rokah ponira pri cenzorju Združenih neovrgljive dokaze,* da odhajajo neprestano iz Združenih držav v držav. Obenem se je določilo, da morajo biti vse brezžične postaje Anglijo velike množine vojnega kontrabanta kot munieije, avto- i —»..'»...i« nt injiiv IJ v , a « i v pod vodstvom uradnikov vlade mobilov in drugega blaga. To je j Združenih držav. Vojni davek. Washington, D. C., 2. sept. — Predsednik Wilson bo jutri ali v petek osebno naprosil kongres, naj sprejme predlogo za vojni davek, da se pokrije primanjkljaj pri carinskih dohodkih, povzročen vsled prekinjenja uvoza in izvoza. Takoj, ko se je danes povrnil v Washington, je imel predsednik posvetovanja z voditelji kongresa. Turčija pripravljena. Washington, D. C., 2. sept. — Turški poslanik Rustem bej je dal danes izraza svojemu pre- graph-u , da bo Bruselj zadela ,1Hjali y]aRi je bi|o m kolodvorih kmalo ista usoda kot je zadela toliko ljudi? dft ^ morala policija mesto Loewen. Kot znano, so prazniti nekaj cest. Begunci so Nemci požgali Loevven do tal in pomorili veliko število prebivalcev. naleteli na severnem kolodvoru na dva angleška generala, ki sta 'bila prišla v Pariz, da se posve-London, Anglija, 2. septembra, tujeta s tukajšnimi vojaškimi ob- seveda evidentno kršenje nevtralnosti. Poslanik je imenoval več tvrdk, ki se pečajo s takimi pošiljatva-mi. Ko so pozneje časnikarski poročevalci vprašali pri dotičnih tvrdkah, kaj je resnice na teh poročilih, niso hotele dati slednje nikakega odgovora. Poslanik bo celo zadevo predložil državnemu depaj-tnmntu. , Neki znani odvetnik se je izrazil, da pomenijo take pošilja-tve kot jih je omenil nemški poslanik, brezdvomno kršenje nevtralnosti. Da se prepreči take posiljatve iz New Yorka, se nahaja v pristanišču bojna ladija "Florida", ki mora paziti na to. lastmi. Angležema se je priredilo bučne ovacije. Glasom poročil beguncev iz teh departmentov so bili pobiti Nemci v departmentu Oise, južnoiz-točno od Compiegne, pri Crepv en Valois. Vojaški governer v Parizu je danes odločil, da ne sme noben privaten avtomobil zapustiti mestnega okrožja. Križarka "Niirnberg" je pripravljena na boj. Senator Hennegau naznaja nekemu tukajšnjemu časopisu: — Nemci so morili svoje težko ranjene tovariše. V bolnišnicah se. nahajajo samo lahko ranjeni vojaki, ki bodo morali pa kmalu oditi nazaj na bojišče. Nemški cesar. London, Anglija, 2. septembra. Nemški cesar je bil v soboto v Charleroi. Tam si je ogledal bojno polje, potem se pa takoj odpeljal v Mons. Glavni stan nem-! Honolulu, Havajsko otočje, 2. ške armade, ki je bil do sobote v! septembra. — Nemška križarka Koblenz, se je preselil v neko," Niirnberg" je zapustila danes •nesto blizu meje. Nemški cesar tukajšnje pristanišče potem ko je ie sedaj skorajgotovo nahaja na J vzela na krov toliko premoga, ko-/zhodnem bojišču. Armada nem- likor ga je dovolila ameriška vla-ikega prestolonaslednika je pre- da. Mogoče je, da se bo nemška nehala s prodiranjem oh reki križarka spustila v boj z obema Maasi. Nemški cesar je proglasil avstralskima bojnima ladiiama imnestijo za vse vojaške begun-1 "Australia" in "Warrega", kise ce oziroma za one osebe, ki se j nahajata v bližini havajskega o-.liso postavnim potom izselile. Jtočja. Posestrimska ladija kri- žarke "Niirnberg" "Leipzig" se 3edež francoske vlade premeščen' nahaja baje zapadno od Havaja v Bordeaux. ter se bosta obe bojni ladiji naj: __. _ .. „ i brž združili. Kapitan Schonberg Pariz, Francija, 2. septembra. je rekel dft bo ostal še nekaj dni jlasom proklainacije, ki je bila y bmn[ da je pripravljen .zdana krog polnoči, se je pre.ne- na ysak doffodek ter da ^ ne bo j sodez vliuie lz Par,za v Bor" nikdar udal. deaux. Kot vzrok te odločbe se ' navaja, da bo Pariz kmalu središče bojev med Nemci in zavezniki. Pariška borza je zaprta. Parizt Francija, 2. septembra. Danes se je zaprlo pariško borzo. V proklamaciji se glasi, da je francoska armada kljub velikim fegube Angležev na Francoskem. izgubam še vedno enotna ter da London, Anglija, 2. septembra. bo branila glavno mesto. Y Uradna lista padlih in ranjenih njih dneh pa so se vrsih težki bo-, ^ armade y Fran(jiji kaže Ji, ki so bili deloma za Francoze sledeče Stevilke/ Mrtvi. 36 čast. ugodni. Na severu pa je bil pri- nifcov in m vojakov. pogrešani: tisk Nemcev tolik, da se je mo- 41g3 mož in 95 častnikov. v listi "ala francoska armada umakniti. so navedena le imena častnikov. Poslance se je pozvalo, naj y tej listi se gre le za kavalerijo spremljajo vlado v novi sedež. ln nadaljnih uradnih poročil se Vzdržati in bojevati se mora pričakuje v teku par dni. biti sedaj vodilna misel za zavez- nike, dočim je na morju preskrbljeno. da ostane1 Nemčija odrezana od ostalega sveta. Na severu pa bo zadal Bos nemškemu cesarstvu Smrtni udarec. Brezžične Šifrirane brzojavko so dovoljeno. Washington, D. C., 2. sept. — Vprašanje cenzure za brezžična poročila se je sedaj rešilo. V bo- bodo balkanske države posegle v evropsko vojno. Turčija sama je mobilizirala 500,000 mož, "da je pripravljena ^a vse slučaje." Popolnoma nepravilne je, ako se govori, da hoče Turčija izzvati vojno z Grško. Mobilizacijo se je izvršilo na podlagi tehtnih vzrokov, pri katerih igra Grška le stransko vlogo. Turški poslanik je nadalje rekel, da je že mesec dni odrezan od svoje vlade in malo pred tem je sporočil državnemu departmentu, da bo ostala Turčija nevtralna. da pa je pripravljena za vse slučaje. Mobilizacija pomeni nekaj čisto drugega kot pa koncentriranje čet. Turčija ni povedala proti kateri deželi koncentrira svoje čete. Rim, Italija, 2. septembra. — Dolgo pričakovana vdeležba Turčije pri evropski vojni se bo najbrž izvršila še danes ter ni misliti na to, da bi otomanska vlada še dalje čakala, da se združi z Nemčijo in Avstrijo. Tukaj vlada dvom glede tega. kaj bo storila bulgarska vlada. Poročila iz Berlina baje kažejo, da sili Nemčija Turčijo, naj se vdeleži vojne. V Carigrad je do-šlo 75 nemških častnikov, ki so vstopili v turško armado kot poveljniki. Vojne napovedi se pričakuje vsaki trenutek. Atene, Grška, 2. septembra.— Po izvanredni ministrski seji se je danes naznanilo, da ni Grška v ničemur izpremenila svojih načrtov. Ostati hoče nevtralna dokler se ne bo skušalo potegniti balkanske države v vojno. Mobilizacijo Turčije pod vodstvom nemških častnikov se ostro obsoja, a Grška ne bo nastopila proti Turčiji, dokler ne bo slednja sama pričela. London, Anglija, 2. septembra. Kot poroča Reuterjev dopisnik se ie v Petrogradu poloficijelno izjavilo, da je pričakovati izbruha vojne med Turčijo in Grško najdalje tekom dveh ali treh dni. V Smirni se je baje že izkrcalo veliko število turških čet in druge čete utrjujejo postojanko v bližini Cataldže in iztočno od Sksdra. Za vrhovnega poveljnika je izbran Enver bej, dočim bo dru- pričanju, da se bo Bolgarska .17 ' V raora pazui na to' združila s Turčijo v slučaju, da ™ imaj0 VS1 Parniki Pravilne l[~ stine. Ameriška trgovinska mornarica. Washington, D. C., 2. sept. — Rob. Lansing, odvetnik državnega departmenta, je sporočil danes hišnemu komiteju za mornariške zadeve, da bi si Združene države nakopale sovraštvo nekaterih dH?av, ako bi skušale nakupiti od katerekoli države trgovinske parnike. Lansing je nadalje izjavil, da lahko varujejo Združene države svojo nevtralnost s tem, ako zgrade parnike ali jih pa nakupijo ter nato oddajo privatnim družbam v najem. Da bi bila vlada sama po-sestnica trgovinskega brodovja, ter vodila posle v lastni režiji, bi tvorilo to diplomatično vprašanje, za katero ni najti nobenega prejšnega slučaja. Tako postopanje bi brez dvoma dovedlo do zapletljajev. Antwerpen cilj Nemcev. London, Anglija, 2. septembra. Neki dopisnik poroča iz Ostende, da se je začela pomikati velika nemška armada iz Bruselja proti severu. Skorajgotovo prodira proti Antwerpenu. Prebivalstvo je dobro preskrbljeno z živili. V mestu je precej močna posadka, ki ho pa le s težavo odbila napad. Važno naznanilo IN SKUPNI ODGOVOR NA VEČ VPRAŠANJ. Vsem onim, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne po-šiljatve, datirana z dnem 15. julija t. 1. ali kasneje, tem potom naznanjamo, da pričakujemo že več časa raznih poročil iz urada c. kr. poštne hranilnice na Dunaju, toda dosedaj ie nismo niti enega dobili. Zato nam ni znano, ako so vse naše denarne posiljatve izza zadnje polovice meseca julija neovirano dospele na Dunaj in bile potem tudi odposlane na zadnje pošte. Kakor hitro se nam posreči kaj gotovega poizve-deti, bomo pošiljateljem takoj po« si ali takozvana obvestila, ne da bi bilo komu potreba nas opominjati. Kot pa vse kaže, bo treba za konečno pojasnilo toliko čas< iti turški armadi poveljeval nem- čakati, da bo vojna končana, ški general Sanders. ' r- f GLAS NAROI>A 3. WTE^IBR A, 1914. "GLAS NARODA" o (Stoveiic Dally.) ^ r /Oww*J anf onblished by the iBofinic l\iblishing Co. . (a corporation.) FRANK SAKSER, President. t JANKO PLEŠKO. Secretary. IiOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Btwines« of the corporation and addressee of above officers : 81 Cortlandt Street, Borough of Man-> battan, Nea York City, N. Y. £t celo leto velja list za Ameriko in Canado '* pol leta.................... M Isto ca mesto New York..... M pol leta za mesto New York ** Evropo za vr,s leto........ " " ** pol leta......... .$3.00 1.50 4.00 2.00 4.G0 2.66 " «* " četrt leta............ 1.70 'X5LAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") everj day except Sundays and Holidays. Subscript on yearly $3.<50. » 4f1 toument on *(r«ani«iL Dopisi bra podpi«a in osobnosti se ne pnobču jejo. D«u. jm$ se blagovoli poftiljati po — Money Order. PH apremembi kraja naročnikov pro-STO, da se nam tudi prejinj« Vraliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pcAiijatvam naredite ta f. naslov: ■GLAS NARODA" ? P Cortlandt St. New York City. Telefon 4687CorUandt JkNASSOCW) miM Sklenitev miru? Dopisi. Nemški poslanik v Washingto-nu. grof Beittstorff, je podal izjavo, da je Nemčija pripravljena skleniti inir. I/javil je nadalje, da so Neme i pridobili vojno, da se je doseglo namen nemškega generalnega štaba, da se zaveznike hitro in temeljito porazi V da s«' more vsled tega Nemčija potegniti na;:aj ter skleniti mir. Kar so nekateri razumni napovedovali že vnaprej ob prieetku vojne, se bo sedaj najbrž izpolnilo. Grof Bernstorff govori sieer o pobitih za vernikih na zapadu, pozabi pa popolnoma sovražnika na iztoku, Rusov, ki stoje še deloma na nemškem ozemlju in katere je še treba premagati, ako se je sploh imelo namen, spustiti se z nji in i v resen boj. Kakor znano, se je začela vojna z zahtevo Avstrije, naj se poniža Srbija na način kot se ni še nikoli kaka iržava ponižala pred drugo. Rusija je intervenirala v prilog Srbiji, kar je zopet spravilo Nemčijo na noge. Nemčija je napovedala fTusiji vojno, ker je slednja mobilizirala. Nemški narod se je razburilo s poročili, da so Rusi že prekoračili nemftko mejo. Rusko nevarnost, uničenje nemške kulture je bilo citati iz poročil, katera je objavljala nemška vlada. V »pričo te domnevane ruske nevarnosti so izgubili v Nemčiji celo trezno misleči ljndr j<" glavo ter so bili vsi edini v boju proti ruskemu carizmu in ru-aki d»tipotiji. Vojna proti Rusiji! To je bila parola, pod katero so se združile v Nemčiji vse stranke in ki je povzročila velikanski val patriotizma. — Vojna se je pričela. Obračala se pa ni v pni vrsti proti Rusiji,i temveč proti Franciji, ki ni po izreku nemškega državnega kanee-larja hotela nobene vojne, ter proti Belgiji, katero se je napadlo brez ozira na določbe mednarodnega prava. Glavna sila nemškega napada se je obračala proti zapadu. Na iztoku se je pustilo Ruse popolnoma pri miru. Pustilo se jih je preko nemške meje, ne da bi se-jim kdo postavil v bran. Vojno proti Rusiji se je prid igo valo. a vojno s Francijo se je hoUio. Nemški narod, katerega se je napolnilo s strahom pred roško invazijo, se je povedlo proti zapadu. mesto proti iztoku. Udarilo se je na zaveznieo Rnsije, a njo samo se je pfcstHo pri miru. Vse kaže. da se bo zavrfrilo to, . kar se je domnevalo o prieetku vojne. Kadar bo Nemčija pobila na tla Francijo, se glasi, bo sklenila x Rasi j o mir. Sedaj kaže vse, da je priiel ta trenutek. Izjavo nemškega poslanika t Waahingtotra, da j« Nemčija pripravljena ikteaiti Air, je Collinwood-Cleveland, Ohio. — Marsikdo se še spominja žalostnega dogodka, ki se je prigodil dne septembra lanskega leta. Takrat je namreč nemila smrt u-grabila iz naše srede blagega gospoda župnika Rev. Andreja Smrekarja. Ker bo kmalo obletnica, smo sklenili, da mu postavimo skromen spomenik, ki bo že do 20. septembra gotov. *Ta dan bo tudi na pokopališču sv. Pavla ob tretji uri popoldan odkritje spomenika. Tem potom vabimo vsa društva iz Collinwooda in Cleveland«, da se odkritja v kolikor mogoče velikem številu u-deleže. Ranjki gospod župnik je j bil v naši fari kakih pet let. Takrat, ko je prišel k nam. smo stali skoraj na robu prepada, z njegovo pomočjo se je pa naša naselbina v vseh ozirih povzdignila. Cerkveni odbor župnije Marijinega Vnebovzetja v Collimvood, O. Milwaukee, Wis. — Z veseljem smo pričakovali v našem mestu XII. konvencije K. S. K. J., oso-bito pa še radi tega. ker je praznovala ta Jednota baš v Milwaukee svojo 201etnico. Veselje nas navdaja tudi. ker se je označena konvencija zaključila v najlepšem redu, ali v splošno zadovolj-nost večine delegatov. XII. konvencija bo ostala gotovo zapisana v zlatih bukvah Jednote. V trajnem spominu bo ostal tudi obisk v Milwaukee tolikoštevil-nih zastopnikov podrejenih društev naše slavne Jednote, ker so nastopili kot možje, da so dosegli svoj cilj. Mi tukaj živeči Slovenci se bomo še dolgo spominjali ure slovesa ob zaključku konvencije. — Vsem gospodom delegatom, ki so me posetili ob času zborovanja, se tem potom tudi jaz toplo zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost ter jim kličem: Živeli! — Frank Frančie, gostilničar in zastopnik društva sv. Janeza š"t. 65, 293 Reed St. Pisma iz domovine. piti iz kroga velesil. Z Rusijo pa se bo domenilo, kako bo izgledal i za naprej evropski politični zemljevid. Pri vsem tem pa bosta' igrala Anglija in Avstro-Ogrska le postransko ulogo. Kadar bo enkrat končana vojna z Rusijo. J bo izgubila za Nemčijo tudi vojna z Anglijo velik del grozote. Potrebne surovine in drugi materijah katerega se ne bo moglo dobivati preko blokiranih nemških pristanišč, bo prihajal v deželo iz Rusije ali preko Rusije. S tem bi pa bila tudi odstranjena največja nevarnost za Nemčijo v tej vojni. Mirovni sklep v tem času bi povzročil, da bi bila resnična zmagalka v tej vojni Rusija, na čemur nič ne izpremeni dejstvo, da je bilo ujetih mnogo tisoč Rusov. Prvotni uspeh, ali vsaj dozdevni uspeh Rusije tako na nemški kot na avstrijski meji, bi zopet dvignil njeno vojaško veljavo. ki je trpela vslcd poraza v Manžuriji. Carizem bi izšel iz te vojne ozačen in ruska demokracija bi imela potem še veliko težje stališče kot ga je imela doslej. Pruski militarizem in ruski carizem bi si delila gospodarstvo Evrope. To bi bil pomen mirovnega sklepa v sedanjem času. Struge. Kranjsko, 28. jul. Dragi brat! Sklenila sem ti sporočiti par žalofltnih vesti. Dosti ti ne morem pisati, ker se mi roka trese od prevelike žalosti. Ko so imeli fantje 26. in 27. julija veselico, je prišel naenkrat brzojav, da morajo iti vsi na vojno. Naslednji dan je odpeljalo pet orožnikov samo iz Strug 100 rezervistov. Žene so se jih tako oklepale, da so jih orožniki le s silo odtrgali od njih. Na kolodvor ni smela iti nobena za svojim možem. Ko so se odpeljali, je bilo tako kričanje da se je slišalo skoro uro naokoli, ifrmrke bodo morale odsedaj za-naprej opravljati na poljih mož-ka dela. Županstvo je nadalje tudi razglasilo, da bodo pobrali tate od 18. do 20. leta in potem vse one, ki niso bili potrjeni od 20. do 50. leta. Ce bo kaj novega, ti bom že sporočila. Pozdrav vsem skupaj. _ "M. Dol. Otave, Kranjske, 28. jul. Drlffra Anica! Pridno ti nadalje pišem, vas vm skupaj prav lepo pozdravim; ti povem, da je izbruhnila voj- strašno novico smo zvedeli v nedeljo 26. julija opoldan. V ponedeljek so morali iti že vsi možki od 18. do 42. leta. Šli so tudi taki, ki niso bili vojaki. Vse bo šlo. samo ženske in otroci bomo ostali doma. Od nas so šli: Juraut, Kaj-žarjev Janez in oba Pikovnika. Na Županjem so ostali samo trije možki: Rot. Župaujski Anton in stari Kajžar. Z Gorenjih Otav sta šla Mihlinov Andrej in Srnel-ček tec še veliko drugih. Iz Rakitne, kjer je 120 hišnih številk, jih je šlo preko dvesto. Na travnikih je še trava, pa so morali vse pustiti in oditi. Od same žalosti še oni, ki so ostali doma, ne morejo nič delati. Piši mi, kako je kaj v Ameriki. Lep pozdrav vsem skupaj! Tvoja sestra Angela. Dobletina, Štajersko, 27. jul. Dragi Anton! Mojega pisma gotovo ne boš vesel, in vedi, da ti ga pišem s solzami v očeh. Sinoči sta prišla k meni dva občinska mo^a in zahtevala tvoj naslov. Rekla sta mi, da te moram obvestiti, da se takoj naznaniš pri tamošnjem konzulatu, če ne, boš pa kaznovan, ko prideš domov. Sedaj so zavladale tukai pri nas take razmere, da jih ni mogoče popisati. Vse to je zaradi tega, ker so Srbi ustrelili našega prestolonaslednika. Pod orožje bodo morali iti vsi možki do 42. leta. Razen drugih so šli tudi sledeči: Bohačev Maks. Marčnikov Tone, Peričnik. Florjane, Stvarnikov, Cajnar; iti je moral tudi Dobletinski, čeprav ni bil vojak. Prosim te. naznani se takoj, kakorhitro dobiš to pismo, da ne boš imel kakih sitnosti. Neprestano se vozijo mladi fantje in možje na kolodvor. Ljudje vpijejo, da je groza. Delo po poljih bo začelo počivati, sama ne vem, kdo bo spravil pridelke domov. Srčen pozdrav vsem skupaj. Za danes naj zadostuje, ker sem preveč žalostna, bom pa še drugič kaj več pisala. Apolonija II- teška Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Scliulz. (Nadaljevanje.) Ker o vsem. kar se .je od danes zjutraj pogajalo in dogovarjalo med gospo Kristino Rokvčansko in kraljem Kazimirom, dosedaj ni imela niti pojma, ni zainogla Aluša razumeti izraza vshieenja svoje jKipovedniee. Samo po izrazu njenega lica je pogodila, da se ji ni pripetilo nič neprijetnega. "Ali je bil to v resnici Vitek, ki je sedaj zmagal?'' je vprašala, samo da jo dovede k jasnejšemu izraženju njenih misli. "Ah. kaj se jaz brigam, kedo je tam doli zmagal!" je gospa Kristina, hiteč po stopnicah v prvo nadstropje, prehitela Alušo. dasi je bila poslednja za par let mlajša in šibkejšega telesa. V par trenotkih je že stala gospa Kristina v svoji glavni sobi, napol zakrita za preprogami okna, odkoder se je dobro videlo na vse namestje; in kažoč s prstom na oba kraljevska prestola, je vprašala svojo zaupnico Alušo, ki je vsa zasopljena prihitela k njej: "Kateri izmed onih dveh krona nih bi ti bolje ugajal?" "Meni bi vedno bolje ugajal mož. ki je divjejsi", je odgovorila Aluša, "in ta Poljak izgleda poleg našega kralja Karola kakor satan. On gotovo ognjevito ljubi!" "Moram ga čuvati pred teboj", se je šalila gospa Kristina, "da mi ga ne zapelješ!" Aluša se je opotekla od začudenja. "Morda ta poljski vitez, ki je bil zjutraj tukaj?..." je zadobi-la po trenotku zopet moči k vprašanju. "Da, to je bil odposlanec kralja Kazimira", je pritrdila gospa" Kristina, ki je napeto zasledovala zadnje dejanje slavnega tur-naja. "To je soglasje!", je radostno poskakovala Aluša po sobi. — "Ravno danes zjutraj smo o teh kraljih govorili!... Zdi se, kakor bi se pokazal krasen sen." "Samo ne zaleti se v nikakor-šne fantazije!" jo je opominjala gospa Kristina. "Rajse napravi tukaj hitro red, kajti kralj Kazimir ntegne vsaki trenotek priti semkaj." "Sem k nam pride?" "Hoče govoriti z menoj..." "In javne podnevi?" kogar ne boji in živi po svoji vo- "Imenujejo me za Kristino", Iji." je pritrdila in se posadila na di- "Kaj poreko k temu na dvo- van, "in sem vdova po praškem ru?" meščanu. Mikolašu Rokycan- ,"Sem-li mar jaz kriva, da se skem!" mu ni tam nobena izmed gospa "In, ali ni bil pri tebi, gospa j * * * in gospic bolj priljubila?" Kristina, danes zjutraj moj ko-! Ne delavski, temveč takozvani "Škoda, da odpotuje baje že mornik, vitez Domes, tvoj ro- vladajoči razredi ne morejo biti jutri!" jak?" "dol go časa brez vojne. Brez vojne Gospa Kristina je molče zrla.' "Bil je pri meni", je namigni-1 se dolgočasijo, ker jih utrudi zmožnost je dostopna le višje razvitim bitjem. I * * # Vseučilišče razvija vse zmožnosti, med njimi tudi neumnost. Razmere v Butte. Governer za državo Montano je proglasil v Butte vojno stanje. Zvezne čete. brezdelnost. Razburjeni so ter nad " But te. Mont. \*/i/l r\ »# • i 111 i i t.rt 1 \ >it • >] i>«t <»j>(»čno, po tolikih puščobah, srečen trenotek! Po tolikih urali gorečih želja trenotek slastnega svidenja! O, skloni se k meni, milostna gospa, nasloni se name. golobica moja!" In že je ovijal okolo njenega pasu svojo roko. Toda kakor blisk se mu je izvila gospa Kristina in se je, odstopivši par korakov nazaj k mizi, naslonila z bokom nanjo in stegnila svoje snežnobele zapeljive roke predse, kakor bi hotela odbiti od sebe ali pa vsaj zadržati novi naskok. "Da, da, oprosti krasna gospa", je počel kralj Kazimar — ne da bi se niti ganil z mesta — prositi s pridušenim glasom, "o-prosti, da ne morem več zadrževati ognjene želje po tvojih čarobnih očeh; pozabil sem običajni obred, ki zahteva, da se šele predstavim, kdo da sem." "To ni potrebno, kraljevska milost..." je odgovorila gospa Kristina, ne da bi ganila s trepalnicami. "Ti si torej uganila? Veš, kdo da sem?" je vskliknil kralj in je pristopil bližje k njej. "lil vendar ta mrzli, skoro neprijateljski, vsaj jako neprijazni v spre jem "Ne blagovoli mi šteti v zlo. kraljevska milost", se je opravičevala gospa Kristina, "jaz sem resnično v zadregi... Tako vzvišen obisk v moji skromni hiši... Niti pomisliti ne morem, s čim sem zaslužila to visoko čast..." "V mojem objemu vse izveš, razkošna, preljubeznjiva gospa", je odvrnil Kazimir, "samo nagradi že željo in mojo ljubezen, ki me žene k tebi, v to udobno sobo, iz slavnostnega veselja in razpoloženja... Ne brani se in dovoli, da te smem stisniti k sebi in poživiti se s tvojim sladkim dihom." In zopet — kakor bi se bilo ognjeno vnetje strasti razlilo po njegovih žilah — je s hitro kretnjo stal tesno pred gospo Kristino in vstegnil k njej roki. Toda takoj jih je zopet odtegnil in prestrašeno odstopil. Po njenem obličju se je razlil izraz strogega dostojanstva in užaljenega ženskega ponosa. Njene oči so obstale na njem s trpkim očitanjem in njen glas je zvenel karajoče, ko je dejala: "Tvoji kraljevska milost se gotovo blagovoli varati v meni; drugače bi si ne mogla razjasniti..." "Jaz da se varam?" je odgovoril kralj t veliki zadregi. "Mani nisi ti gospa, Kristina Rokv .Miss Miller pravi, da mu je dala vse prihranke, nakar se je poročil z drugo ter odšel z njo v New York. Ona mu je sledila in pred nekaj časa je izvedela, da stanuje nekje v Brooklynu. Pretekli četrtek je najela sobo pon- deljek jo je obiskal tam Marcusoss. Ivo je .šel od nje ter š«'l po stopnjieah. je oddala1 za njeni dva strela.. Vsled obdolžbe lastnega očeta, f priseljevanj očeta lo. Bvron H. Vhl Vsled obdolžbe lastnega je bil aretiran clerk Frank Kenning z za pa d ne 2'k ceste. 1'kradel je bil baje'svojim sestram prsta- priseljevanje v ne v vrednosti $1000 ter jrh za- manj kot sedem stavil pri nekem zlatarju na malnega. Bowery. Zlatarja so tudi zaprli, Prekinjeuja ker je vedel, no blago. da gre za ukrade- mu gostu dati časa za premišlja-nje. Kralj Kazimir je bil resnično ves zmeden vsled vsprejema in na §ty -)4 Gothvin P]ace. V vedenja gospe Kristine. Na tak t«*k svojega ljubavnega pustolovstva ni bil pripravljen niti naj-manje. Pričakoval je, da se mu bo godilo pri njej kakor pri vseh milostnicali, kolikor jih je spoznaval na svojih bojnih in političnih potovanjih po svetu in od katerih je mnogoštevilno zbirko redil na svojih gradovih v Poljski. Njemu, mogočnemu, strastnemu in darežljivemu kralju ni trebalo doslej prositi kake ženske; na stotine krasnih oči in daniskih postav je povsod samo prežalo. da on zapove! Pri svojih pusto-lovstvih v prvih rodbinah domačega plemstva ni zadel dosedaj niti na najmanjše protivje; trgal in uničeval je cvetje ženske krasote, kjerkoli je naletel nanje, v vsem svojem dosedanjem življenju ni spoznal, kaj da je spoštovanje in obzirnost nasproti ženski kreposti, kaj da je svetost zakonskih vezi, kaj zavest izvršenega greha nad nedolžnostjo, ki je nihče ne brani. Svet je bil poln ozirov do vseh njegovih želja, poln poslušnosti nasproti njegovim poveljem, poln užitkov, ki so le čakali, da se nakloni k njim. Sedaj je prvič zadel na zapreko. na neizpolnjenje volje. In pri kom? Pri meščanki! In to celo pri taki, ki se enakim nakanam, s kakoršno je on prišel k njej, sieer ni upirala, pri milostnici, vse-obče znani. Njegov ponos in njegova strast sta se uprla proti misli, da bi samo cd te ženske moral oditi brez uspeha, da bi na svojih grešnih pustolovstvih doživel v Pragi prvi poraz, v hiši vdove! Ko bi ne bila tako neizrekljivo krasna in zapeljiva, kako kruto in občutno bi jo kaznoval za njeno drznost, za njeno ncspoštlji-vost, nehvaležnost, neumnost! Toda en edin pogled na njeno krasno liee in postavo je razorožil njegovo jezo, njegov srd. in ga zavel zopet k ljubeznjivosti in poželjivosti. f Pride le.) v Jersey < 'ity je izpil včeraj popoldne 25-letni Arthur Moore nekaj karbolne kisline ter je umrl, predno je še prišla anilmlanea. Kaj je rrnalo mladega človeka v smrt, ni znano, vendar pa se domneva, da je gnalo Moore-;i v smrt dejstvo, da je !>il že dalj časa brez dela. Za truplo so se zavzeli sorodniki. Prekinjeno priseljevanje. Odkar je izbruhnila vojna, je takorekoč preneha-po m ožil i nasel-ni.ški komisar na Ellis Islandu. je včeraj izjavil. ni. od tega precej dobička. To letna Mrs. Weigman na Central | i? splošno prepričanje delavskih Railroad Station v Elisabteh ste- uradnikov in pa ljudi, ki se za-klenico z jodovo tinkturo. Pre-{nimajo za to stvar, vedli so jo hitro v bolnico, kjel* si je opomogla ter obenem zopet sprijaznila z možem, s katerim je poročena šele mesec dni. Mladi par stanuje v Plainfield ter je j diana je postalo žrtev požara, ki proti možu naperjena obtožba J je izbruhnil tekom velike nevih-radi tega. ker ie odvedel svojo te. Kakih 500 prebivalcev je brez sedanjo ženo. ki je doma iz West-1 strehe in povzročena .škoda zna-field. jša krog $150.000. Celo mesto je zgorelo. "Mesto Etna Green v državi In- Kadar potujete v stari kraj ali kadar ate na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku ▼ HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. Obed (tri Jedila) 25 center. Spavanje 25 centov. Z veleapoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. VOJNI ATLAS vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega devet raznih zemljevidov. Cena samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna* Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine katero zavzemajo Jposamezne države. Atlas ima 8 strani in vsaka stran je 8 pri 14 palcev velika. Ta atlas takoj pošljemo po pošti vsakemu, ki nam pošlje 15 centov v znamkah. Pri večjem odjemu damo velik popust. Slovenic Publishing Company, Cortlandt Str« GLAS NAKOPA. ?,. SE PTE M BR 1914. Samotna kolesarica. Detektivska povest. (Konec.) Mr. Sherlock Holmes je z zanimanjem poslušal dolgo poročilo, ki sem mu ga mogel podati onega večera, vendar ni izvabilo o-110 besedo kr;*tke hvale, kakor sem jo priča k 3 val in bi jo cenil. Ravno nasprotno, njegov resni o-braz je bil celo še bolj resen kakor po navadi, ko je govoril o stvareh, ki sem jih storil iu ki jih nisem stor:l. "Tvoje skrivališče, moj dragi Watson, je b lo zelo nepriprav-no. Skriti bi se bil moral za plotom ; potem bi bil od blizu videl to zanimivo osebo. Tukaj pa si bil kakih sto korakov proč in tako mi moreš še manj povedati kakor Miss Smith. Ona pravi, da ga ne pozna; jaz sem pa prepričan, da ga. Zi.kaj bi bila potem tako željna približati se mu, da bi inu mogla videti v obraz? Ti mi ga popisuješ, da je bil sklonjen preko ročaja. Zopet skrivanje. vidiš. Ti si v resnici poseb 110 slabo storil. On se vrne domov in ti bi rad izvedel, kdo da je. Zato prides v London k hišnemu agentu!" " Kaj pa naj bi storil?" sem vzkliknil. "Sel bi bil v najbližjo gostilno. Tamkaj je središče vseh novic. Tam hi ti bili povedali vsako ime, od gospodarja prav do zadnje dekle. Williamson! Tomi n»' pove ničesar! Ako je posta-rcn človek, j otem on ni ta neutrudni kolesar, ki zbeži pred zasledovanjem te atletske mlade gnspice. Kaj pa smo pridobili s tvojo ekspedieijo? To. da vemo; da je dekletova povest resnična O tem nisem nikoli dvomil. Da je neka zveza med kolesarjem in Hallom. Tudi o tem nisem nikoli dvomil. Da ima Ilall v najemu ta Williamson. Kdo je kaj na bo-ljem raditega!' No, no. moj dragi gospod, nikar n<> bodite tako potrti. Do prihodnje sohote ital? ne moremo ničesar storiti, medtem pa bom morda jaz malo poizvedoval." Naslednjega jutra smo dobili od M iss Smith pismo, ki ponavlja na kratko n točno vse dogodke, ki sem jih videl jaz, jedro pisma pa se jt nahajalo v pripis- ku. ki se je glasil: "Prepričana sem. da boste znali ceniti mojo zaupljivost. Mr. Holmes, ako vam povem, da je moje tukajšnje stališče postalo precej težavne, in sicer raditega, ker mi je moj gospodar naredil žen itn o ponudbo. Rekla sem mu: prepričana sem, da so vaša čustva zelo globoka in poštena. Jaz sem seveda svojo besedo že dala. Mojo odklonitev je sprejel zelo resno, toda tidi zelo prijazno. Sami si seveda lahko mislite da je situacija nekoliko napeta." Zdi se, da prihaja naša mlada prijateljica v velike neprili-ke . je dejal Holmes zamišljeno. Poizvedoval sem že nekoliko pri neki duhovniški agenciji in tamkaj so mi povedali, da je nekdaj bil neki duhovnik tega imena, vendar je bila njegova karijera posebno slaba. Krčmar mi je nadalje povedal, da imajo v Hallu koncem tedna goste — imenitna Jružba. gospod — posebno je neki človek z rdečimi brki, Mr. Woodely po imenu, skoro vedno tamkaj. Ko sva govorila o tem, kdo drugi stopi v sobo kakor ta človek, ki je pil pivo v prednji sobi in slišal vse, kar sva se pogovarjala.'Kdo sem jaz? Cesa hočem ? Kaj pomeni to izpraševanje* Jezik mu je izvrstno tekel in njegovi pridevniki so bili posebno krepki. Svoje psovke je končal z močnim udarcem v o-braz, ki se mu nisem mogel popolnoma izogniti. Naslednje minute so bile krasne. Slabo se je .rodilo temu pretepaču. Kakor vidiš, sem precej dobro prišel iz boja. Mr. WoOdley pa se je peljal z vozom. Tako se je končal moj izlet na deželo in priznati se mora, da moj dan na surrevski meji ni bil dosti bolj uspešen kakor tvoj, četudi je bil še tako vesel." V četrtek smo dobili zopet pismo od naše klijentinje. "Gotovo se ne boste čudili, Mr. Holmes", je pisala, "ko čujete, da odidem iz službe pri Mr. Car-ruthersu. Celo visoka plača me ue more sprijazniti z brezupnost-jo mojega položaja. V soboto poj-dem v mesto in se ne nameravam vrniti. Mr. Cavruthers je dobil voz in tako je konec vseh nevarnosti samotne pot i. ako so sploh bile kake nevarnosti. Posebni vzrok mojega odhoda u i toliko napeto razmerje z Mr. Carruthersom, marveč zopetni prihod onega odurnega človeka Mr. Woodleya. Vedno je bil grd, sedaj pa j«' videti še groznejši kakor kdaj poprej, ker se zdi, da se mu je nekaj pripetilo in je zelo izkaien. Videla Sem ga iz okna. vendar me veseli, da morem reči, tla ga nisem srečala. Imel je dolg razgovor z Mr. Carruther-soin, ki je bil potem videti zelo razburjen. Voodley mora bivati nekje v bližini, kajti ni spal tukaj in vendar sem ga danes zjutraj zopet videla, ko se je plazil po grmovju. Raje bi imela, ako bi se kaka divja zver klatila tod naokoli. Gnusi se mi in bojim se sra bolj kakor morem povedati. Kako more Mr. Carruthers samo in trenutek trpeti takega človeka ? Naj bo kakor hoče. vseh mojih neprilik bo v soboto konec." "Tako jaz upam, Watson, tako jaz upam", je rekel Holmes resno. "Neka posebna intriga se godi proti tej majhni ženski, in liaša dolžnost je, da je nihče ne nadleguje na tej zadnji poti. Jaz mislim, Watson, da si morava vzeti časa in se v soboto zjutraj skupno odpeljati tja. da se prepričava. da to čudno in malo do-kazovalno preiskovanje ne bo imelo nobenega neprijetnega kon-ea." Priznati moram, da se mi do se- ko je do korea prečital pismo, daj ta slučaj ni zdel posebno re- teoriji, ki "Slučaj ima gotovo več zanimivih znakov m več možnosti ra razvoj, kakor sem si izpočetka mislil. Prav nič mi ne bo škodilo, ako pre by cm en miren in pokojen dan na deželi; še danes popoldne se odpeljem tja ter preizkusim eno ali d v sem si jih intvaril." 11 ol meso v mirni dan pa se je čudno končal v Baker Streetu, kamor je dospel pozno zvečer s prebitimi ustnicami in odurno bulo na čelu, poleg tega je bil koliko dcfbn volje, tako da bi bila njegove oseba prav pripravna za preiskj.vo v Scotland Var-du. Neznansko je bil vesel radi radi svojih dogodkov in presrčno se je smejal, ko mi jih je pripovedoval. Imel sem nekoliko aktivne vaje, da je človek kar vesel", je rekel. "Kakor veš, sem nekoliko zmožen dobrega starega angleškega športa rokoborbe. Sem in tja pride prav. Danes n. pr. bi se bil moral prav sramotno jeziti brez njega/' Prosil sem ga. da naj mi po* ve. kaj da se je zgodilo. "Našel sem ono kmečko krčmo. ki sem ti jo že priporočil in sen, marveč se mi je zdel bolj čudovit in bizaren kakor nevaren. Da kak moški čaka kako lepo žensko in ji sledi, to ni nič nezaslišanega in ker je imel tako malo poguma, da se ni samo upal nagovoriti jo, marveč je celo bežal pred njo, ni posebno nevaren človek. Pretepač Woodley je bil pa popolnoma drugačen človek, toda izvzemši enkrat ni nadlegoval naše klijentinje iu sedaj je obiskal Carruthersovo hišo, ne da bi se ji kaj usiljeval. Človek na kolesu je bil brez dvoma član teh družb v Hallu, ki so se shajale koncem tedna in o katerih je govoril krčmar. Toda kdo je bil in kaj je hotel, to je bilo ravno tako nejasno kakor poprej. Šele resno Hohuesovo obnašanje in pa dejstvo, da je pri odhodu vtaknil revolver v svoj žep, me je navdalo s čustvom, da se utegne ta čudna vrsta dogodkov končati z žaloigro. Deževni noči je sledilo krasno jutro in planjava s svojimi kupi cvetočega bodičevja se je še lepša zdela očem, ki so navadno gledale zamazane barve Londona. Korakala sva s Holmesom po široki, pešeeni cesti, vdihavala sve-tamkaj sem začel diskretno po- ži jutranji zraJi in se veselila pet-izvedovati. Stal sem za baro inlja ptic in sveže pomladi. Z vrha zgovorni krčmar mi je povedal ceste na vrhu Cookshury Hilla vse. kar sem hotel. Williamson je sva videla mračna poslopja Hal-sivobradat človek, ki živi v Hal- la izmed starodavnih hrastov, ki lu, z majhno peščico sluužabni kov čisto sam. Govori se nekaj so bili kljub svoji starosti še vedno mlajši kakor poslopje, ki so da je ali da je bil duhovnik; to ga obdajali. Holmes je pokazal da eden ali dva dogodka, ki sta na dolgo progo ceste, ki se je vise prigod d a za časa njegovega la kakor rdečkast trak med rja-kratkega bivanja v'Hallu, sta sejvo planjavo in svežim zelenjem vwl»l- n^k«. neduhovuiška. gozda. V daljavi smo videli ka-4grgranjem - — — - kor točka majhen voz, ki se je gibal v naši smeri. Holmes je ne-potrpežljivo vzliknil. "Dal sem ji pol ure časa", je rekel. 4 4 Ako je to njen voz, potem hoče porabiti bolj rani vlak. Bojim se, Watson, da bo imela Charlington že za seboj, preden jo morava srečati." Od onega trenutka, ko sva prekoračila klanec, nisva več mogla 1 o videti voza, in hitela sva s tako hitrostjo dalje, da sem začel pešati in sem moral ostati zadaj. Holmes pa je bil v vedni vaji, kajti imel je neizčrpne zaloge živčne energije. Njegovi veliki koraki niso postali nič bolj počasni, dokler se ni, ko je bil že kakih sto korakov pred menoj, naenkrat ustavil in jaz sem videl, kako je z obupno in žalostno gesto vrgel svoje roke kvišku. V istem trenutku je pridirjal izza cestnega ovinka prazen voz, ki je drdral hitro proti nam. * Prepozno, Watson, prepozno!' je zavpil Holmes, ko sem prisopihal do njega. "Kak bedak sem bil, ko se nisem oziral na ta ra-nejši vlak! Ugrabitev je, Watson, ugrabitev! Umor! Bog ve kaj! Zastavi cesto! Ustavi konja! Tako je prav. Sedaj pa hitro na voz iji poglejmo, ako moremo popraviti posledice mojega velikega pogreška." Skočila sva na voz in Holmes je obrnil konja, močno udaril z bičem in oddirjala sva po cesti nazaj. Ko sva zavila izza ovinka, se je odprla pred nama vsa cesta med Hallom in planjavo. Prijel sem Holmesa za roko. "To je oni človek!" sem dih-nil. Samoten kolesar je prihajal proti nama. Njegova glava je bila povešena in njegove rame skrivi jene, ko je z vso svojo močjo prit iskal na stopala. Naenkrat je vzdignil svoj bradati obraz in naju ugledal že čisto blizu; ustavil se je in skočil s ko'esa. Ona črna brada je bila v čudnem nasprotju z bledim njegovim obrazom in njegove oči so se mu svetile, kakor tla bi imel mrzlico. Zijal je proti nama in vozu. Začudenje se je prikazalo na njegovem obrazu. "Halo! Stojte!" je vpil ter postavil svoje kolo tako, da je zapiralo pot. "Kje pa ste dobili ta voz? Ustavite!" je kričal in potegnil revolver iz žepa. Ustavite, pravim, sicer, pri Bogu, poženem kroglo v vašega konja!" Holmes je vrgel vajeti meni v naročje ter skočil z voza. "Vi ste človek, ki vas hočemo videti. Kje je Miss Violet Smith?' je rekel hitro in razločno po svoji navadi. j "To vas ravno jaz vprašam. Vi se nahajate v njenem vozu. Raditega morate vedeti, kje da je ona." "Srečali smo voz na cesti. Nikogar ni bilo v njem. Zato sva peljala nazaj, da pomagava mladi gospici." "Moj Bog! Moj Bog! Kaj mi je storiti?" je vzklikni tujec v velikem obupu. "Onadva, sta jo ugrabila, ta peklenski pes Wood-ley in ničvredni duhovnik. Hitro, človek, hitro, ako ste v resnici njen prijatelj. Pomagajte mi :n rešili jo bomo, četudi bi moral svojo kožo pustiti v Charling-tonskem gozdu." Ves zmeden je tekel z revolverjem v roki proti neki vrzeli v plotu. Ilolmes je šel za njim, jaz pa sem pustil konja pasti se poleg ceste, potem pa odšel za Holmesom. "Tukaj skozi so šli", je rekel »n kazal na sledove stopinj na blatnati stezi. "Halo! Stojte za trenutek! Kdo je v grmovju?" Bil je mlad fant kakih sedemnajst let star, ki je bil oblečen kakor domači hlapec v gamaše. Ležal je na hrbtu s koleni kvišku in strašno rano na glavi. Bil je nezavesten, toda živ. Pogled na njegovo rano mi je povedal, da Kost ni ranjena. 'To je hlapec Peter', je vzkliknil neznanec. "On jo je peljal. Zverine so ga potegnile z voza ter ga pobile. Naj leži tukaj; za sedaj mu ne moremo pomagati, pač pa moramo rešiti njo najhujše usode, ki more doleteti žensko." Kakor vihra smo leteli po stezi, ki se je vila med drevjem. Dospeli smo do grmičevja, ki obdaja hišo, ko se je Hoflnes ustavil. "Oni niso šli v hišo. Tukaj na levi so njihovi znaki — tukaj, poleg lavorjevih grmov! Ah, saj sem rekel!" Ko je govoru te oeseae, se je začul izmed gostega zelenega grmičevja pred nami glasen ženski krik, krik, ki je razodeval obupno grozo. Naenkrat pa je nehalz "Semkaj! Semkaj! Na kegljišču so!" je vpil neznanec ter planil skozi grmovje dalje, "Oh, strahopetni psi! Za menoj, gospoda! Prepozno! Prepozno!" Naenkrat sino dospeli na prijetno zeleno trato starodavnih dreves. Na daljni strani te trate ie stala v senci mogočnega hrasta čudna skupina treh ljudi. Ena je bila ženska, naša klijenti-nja, brez vsake moči in skoro nezavestna in z robcem okoli ust. Njej nasproti je stal okruten, de-beloglav mlad človek z rdečimi brki, z razkoračenimi nogami, eno roko uprto ob ledja, z drugo pa vihtel jahalno palico po zraku; vsa njegova postava je bila zmagoslavno izzivajoča. Med njima je stal postaren, sivobradat človek, ki je nosil kratek koretelj preko svoje svetle poletne obleke. in ki je ravnokar končal poročni obred; zaprl je namreč molitveno knjigo, ko smo mi prišli, potrkal mračnega ženina po ra: mi ter mu radostno čestital. "Poročena sta!" sera vzkliknil. "Naprej!" je zavpil naš vodnik: naprej!" In hitel jc preko 'rate, Ilolmes in jaz pa za njim. Ko smo prišli bližje, je ženska stopila nazaj ter se uprla ob drevo. Bivši duhovnik Williamson se je prisiljeno vljudno priklonil proti nam. ošabni Woodley pa je stopil proti nam ter se sirovo gro-botal. "Ti vzameš lahko svojo brado proč, Bob", je dejal. "Prav dobro te poznam. No, ti in tvoji tovariši ste prišli ravno o pravem času, da vas moreni predstaviti Mrs. Wood ley e v i." Čuden je bil odgovor našega vodnika. Potegnil je črno brado i obraza ter jo vrgel na tla. Po-• Iolgast, bled, obrit obraz se je •rikazal. Nato je dvignil svoj revolver ter f?a nameril na mladega lopova, ki je stopil s svojo jahalno palico v roki proti njemu. "Da", je dejal naš zaveznik, jaz sem v resnici Bob Carruthers in jaz hočem videti, da se zgodi tej ženski praviea. četudi pridem na vislice. Povedal sem ti že. kaj storim, ako jo še enkrat nadleguješ, in pri Bogu, jaz hočem držali svojo besedo!" "Prepozno si prišel. Ona je moja žena!" "Ne, ona je tvoja vdova!" Njegov revolver je počil in jaz sem videl bruhniti kri izpod Woodleyevega telovnika. Glasno gova žena. Prvič, smemo prav lahko dvomiti, ali ima Mr. Williamson pravico izvrševati poročne obrede." "Blagoslovljen sem bil", je zavpil stari lopov. "Vendar vam je bilo odvzeto duhovniško dostojanstvo." "Enkrat duhovnik, vedno duhovnik." "Jaz mislm, da ne. Kako pa je z uradnim dovoljenjem?" "Dobili smo uradno dovoljenje za poroko. Tukaj v žepu ga imam." "Potem ste ga dobili po zvijači. Vendar naj bo stvar taka ali taka, prisiljen zakon ni noben zakon, marveč je zelo težak zločin, kakor boste kmalu spoznali O tem boste imeli dovoj časa premišljati tekom prihodnjih deset let al i tako nekako, ako se ne motim. Kar pa se vas tiče, Carruthers, storite najbolje, ako obdržite svoj revolver v žepu." "Tudi meni se zdi tako najbolje, Mr. Holmes. Ako pa se zmi-slim na vse varnostne odredbe, ki sem jih ukrenil v varstvo tega dekleta — kajti ljubil sem jo, Mr. Holmes, in to je bilo edinokrat v mojem življenju, ko sem vedel, kaj je ljubezen — se ni čuditi, ako sem skoro zblaznel, ko sem pomislil, da je ona v krempljih največjega siroveža in pretepača v Južni Afriki, človeka, kojega ime vzbuja sveto grozo od Kim-berleva do Johanneshurga. Veste, Mr. Holmes, vi mi skoro ne hoste verjeli, ako vam povem, da — odkar je bila pri meni v službi — nisem pustil iti tega dekleta nikdar samega mimo te hiše, kjer sem vedel, da ti lopovi preže nanjo, ne tla bi šel za njo na« svojem biciklju, tla bi se sam prepričal, da se ji ni nič zalega prigodilo. Ostal sem vedno v gotovi razdalji in sem nosil črno hratlo, da bi me ne spoznala, "kajti ona je dobro in ponosno dekle, ki ne bi hotela dolgo ostati v moji službi, ako bi vedela, da sem lazil za njo po cestah po deželi." "Zakaj pa ji niste ničesar povedali o nevarnosti, v kateri se je nahajala?" "Ker bi me potem zopet zapustila, jaz pa tega ne bi mogel prenesti. In tudi ako bi me ne ljubila, bi mi zelo dobro delo. ako bi videl njeno elegantno postavo okoli hiše in slišal njen glas." "No", sem rekel, "vi imenu- ljivost je naš pristni domači pri- navesti one končne podrobnosti, delek. Vidva sta poznala Ralpha ki jih radovedni morda pričaku-Smitha v Južni Afriki. Imela sta'je. Vsak slučaj je bil nekaka pre-vzrok misliti, da ne bo živel dol-1 digra drugega, in kadar je bilo go. Spoznala sta, da bo njegova krize konec, so igralci za vedno vnukinja podedovala njegovo1 izginili iz našega nemirnega živ-premoženje. Kaj pravite k temu Ijenja. Vendar nahajam koncem je zavpil. se zavrtel ter padel J>te,to ^"^en, Mr. Carruthres. vznak na zemljo; njegov odurni rdeči obraz je postal naenkrat strašno bled. Stari človek, ki je še vedno stal poleg v svojem ko-retlju, je začel tako strahovito preklinjati, kakor še nikoli nisem slišal človeka in je naenkrat potegnil svoj revolver iz žepa; toda preden ga je mogel vzdigniti, je videl cev Holmesovega orožja na merjeno proti sebi. "Sedaj pa je dovolj tega", je rekel hladno. "Iz roke z onim revolverjem! Watson, poberi ga! Nastavi mu ga na glavo! Hvala! Vi, Caruthers, dajte mi oni re» vol ver. Mi nočemo nobene silovitosti več. Dajte, dajte, mi ga!" "Kdo pa ste vi?" "Moje ime je Sherlock 'Holmes." "Dobri Bog!" "Kakor vidim, ste že čnl; omeni. Jaz hočem zastopati uradno policijo, dokler ne pride semkaj. Semkaj pojdi!" je zaklical prestrašenemu hlapcu, ki se je prikazal na robu trate. "Pojdi Semkaj! Ponesi ta list v Farnham, kakor hitro moreš jahati." Napisal je hitro nekoliko besedi na list iz svojega zapisnika. "Izroči ga načelniku policije. Do njegovega prihoda pa vas moram vs/ imeti pod svojim osebnim varstvom." Krepka, mojstrska osebnost Sherlock Holinesova je vladala na tragičnem prizorišču in vsi so bili kakor igrače v njegovih rokah. Williamson in Caruthers sta nesla ranjenega Woodleya v hišo, jaz pa sem podal svojo roko prestrašeni gospici. Ranjenca so položili na njegovo posteljo in jaz sem preiskal rano. Svoje poročilo sem mu ponesel v staro s tapetami preproženo jedilnico, kjer je sedel s svojima jetnikoma pred seboj. "On ostane pri življenju", sem rekel. "Kaj!" je zavpil Carruthers in planil pokonci. "Takoj grem gor in naredim konec z njim. Ali hočete reči, da naj bo to dekle, ta angel za vse svoje življenje navezana na Roaring Jacka Woodleya?" "Glede tega si ni treba delati nobenih skrbi", je dejal Holmes. jaz bi pa to imenoval sebičnost.1 "Morda spadata te dve stvari skupaj. Na vsak način pa je nisem mogel pustiti proč. Ker so bili poleg tega taki ljudje okoli nje, je bilo dobro, tla je imela kakega človeka, ki se je pobrigal zanjo. Ko pa je prišel kabel-gram, sera vedel, da se bodo ganili." "Kakšen kabelgram?" Carruthers je izvlekel iz žepa neko brzojavko. "Tukaj je", je rekel. Bila je kratka in jedrnata: "Starec je mrtev." "Hm!" je dekel Holmes. "Mislim. tla sedaj vem, kaj se je godilo, in morem razumeti, zakaj tla jih je ta brzojavka pripravila do dejanja, kakor pravite. Toda medtem, ko tukaj čakamo, nam vi lahko poveste, kalikor vam je znanega." Stari lopov v koretlju je začel na vse pretege psovati in preklinjati. "Pri Bogu", je dejal, "ako nas izdaš, Bob Caruthers, ti bom posvetil kakor si ti posvetil Jacku Wood levu! Ti lahko me-kečeš o dekletu, kakor ti srce poželi, kajti to je tvoja lastna zadeva ; ako pa boš obrekoval svoje tovariše nasproti temu policaju, bo najslabše delo, kar si ga kdaj storil." "Vaša častitljivost naj se nikar po nepotrebnem ne vznemirja", je dejal Holmes in si zapalil cigareto. "Ves slučaj govori dovolj očito proti vam in vse kar vas vprašam, je samo nekoliko malenkosti za mojo zasebno radovednost. Ako pa vam dela pripovedovanje kake težave, bora govoril jaz in "potem boste spoznali, v koliko imate priliko obdržati svoje skrivnosti zase. Torej : vi vsi trije ste prišli iz Južne Afrike za to divjačino — vi, Williamson in Woodley." "Številka ena laž", je dejal starec. "Teh dveh jaz nisem videl prav do pred dvema mesecema; nikdar v svojem življenju nisem bil v Afriki; raditega vse to lahko zase obdržite, vsiljivi gospod Holmes." "Kar pravi, je res", je dejal Carruthers. — kaj?" Carruthers je prikimal, Williamson pa zaklel. "Ona je bila najbližja sorod-nica seveda, iu vidva sta vedela, da starec ne bo naredil nobene nobene oporoke." 'Ni znal niti pisati niti brati', je rekel Carruthers. Raditega sta se obadva vrnila domov ter poiskala to dekle. Vajin načrt je bil, tla se eden izmeti vaju z njo poroči, drugi pa dobi svoj delež. Iz enega ali drugega vzroka je bil Woodley izbran za moža. Zakaj to?" "Na vožnji proti domu sva igrala karte zanjo. On je dobil." "Razumem. Vi ste vzeli mlado gospico v svojo službo in tamkaj naj bi jo Woodley zasnubil. Ona je kmalu spoznala, kak sirovež in kak pijanec da je bil in ni hotela ničesar vedeti o njem. Medtem je vajino pogodbo nekoliko predrugačilo dejstvo, tla ste seri sami zaljubili v dekle. Vi se niste mogli sprijazniti z mislijo, da bi jo ta lopov imel za ženo." "Ne, pri Bogu, res nisem mogel prenašati tega." Meti vama je nastal neki prepir. On je odšel ves divji od vas in začel neodvisno od vas delati svoje načrte." "Meni se zdi, Williamson, da ne moreva mnogo drugega povedati temu gospodu", je vzkliknil Carruthers in se bridko nasmejal. "Da, sprla sva se in on me je pobil na tla. Vendar to je sedaj povrnjeno. Zatem sem ga izgubil izpred oči. Tedaj se je združil tetn izobčenim popom. Spoznal .sem, da sta si ustanovila skupno gospodinjstvo na tem kraju, kjer je hodila mimo na postajo. Zatem sem vedno pazil nanjo, kajti znano mi je bilo, da se nekaj zlo-dejskega pripravlja zoper njo. Od časa do časa sem jih hodil o-pazovat, kajti rati bi izvedel, kaj nainerjata. Preti dvema dnevoma je prišel Woodley s to brzojavko k meni, ki je sporočala, tla je Ralph Smith umrl. Vprašal me je. ako obstanem pri najini kupčiji. Odgovoril sem mu, da ne. Vprašal me je dalje, ako hočem jaz vzeti dekle za ženo in njemu dati gotov delež. Dejal sem mu. tla bi prav rati to storil, tla me pa ona ne mara. Nato je dejal: ' Potem naj se midva poročiva, črez en teden ali dva bo že drugačna'. Odgovoril sem mu. da nočem ničesar vedeti o kaki sili. Nato je odšel in preklinjal kakor največji lopov — vsaj to je tudi bil — ter se zaklinjal, tla jo mora vseeno imeti. Ona je ta teden odhajala od mene iu jaz sem pripravil VOZ, tla jo popelje do postaje; vendar sem bil navzlie temu tako nemiren, da sem sklenil iti za njo na kolesu. Ona pa me je pustila zadaj in preden sem jo mogel dohiteti, se je nesreča že zgodila. Prvo. kar sem vedel o vsej stvari je bilo, tla sem videl v njenem vozu nazaj se voziti d\'a gospoda." Holmes je vstal in vrgel konec svoje cigarete v kamin. "Zelo sem bil nespameten, Watson", je rekel. "Ko si mi ti v svojem poročilu pravil, tla si videl kolesarja, kako si je med drevjem popravljal ovratnico, bi mi moralo to vse pojasniti. Na vsak način pa si smeva čestitati na zelo čudnem in v nekaterih ozirih edinem slučaju svoje vrste. Tam na hišni poti vidim prihajati tri stražnike in veseli me ko vidim, tla mali hlapec zopet tako dobro koraka. Tako je zelo verjetno, da ne bosta niti on niti zanimivi ženin trajno trpela radi svojih jutranjih pustolovščin. Jaz mislim, Watson, da kot zdravnik mal<5 pomagaš Miss Smithovi ter ji poveš, da naju bo zelo veselilo, ako jo spremiva do doma njene matere, ako se je že dovolj otresla strahu. Ako pa se ne počuti popolnoma dobro, boš spoznal, tla bo naznanilo, da sva hotela br-zojaviti elektriku v Midlands Electric Companiji, dovršilo o-zdravljenje. Kar pa se vas tiče, Mr. Carruthers. mislim, da ste storili vse, kar je bilo v vaši moči, da popravite svoj delež pri zlobnem naklepu. Tukaj imate mojo vizitko, gospod, in ako vam more moje pričanje pri vaši sodni obravnavi kaj pomagati, sem vam na uslugo." svojih rokopisov kratko opombo, frleile tega slučaja. In v tej opazki sem napisal, tla je 'Miss Violet Smith v resnici podedovala veliko premoženje in da je sedaj žena Cirila Mortona, starejšega družabnika slovite westminstrske elektriške tvrdke Morton in Kennedy. Williamson in Woodley sta hila obadva obsojena radi u-grabitve in dejanskega razžalje-nja. Prvi je dobil sedem let. drugi pa deset. O usodi Carruthersa nimam ničesar napisanega, vendar sem prepričan, tla sodišče njegovega napada ni sodilo posebno resno, posebno ker je Woodley na glasu, da je eden najbolj nevarnih pretepačev, in mislim, tla je nekoliko mesecev zadostovalo, tla se zadosti zahtevam pravice. Dva prav dobro vzroka sta, da "No, no, potem sta prišla sane bo v nobenih okoliščinah nje- mo vidva od tam.-Njegova častit- — zaokrožiti -......—--——- - -....... - ......■-'-- • ■--■- ■- V vrtincu neprestane delavnosti mi je bilo pogostoma težko — kakor je čitatelj morda že opazil svoje zgodbe ter Senzačna raz poroka. Iz Berlina poročajo: Hči znanega milijonarja in lastnika pre-mogokopa Friedlaender-Foulda, ki se je lani poročila z angleškim lordom Milfordom, je prosila, naj se loči njen zakon. Vzrok so baje abnormalnosti soproga, ki je ztlaj v Kanadi. Drugi pa pravijo, da je vzrok ločitvi razmerje, ki je imel lord z neko hamburško pevko. Ze več mesecev ne živita skupaj. Ona biva pri svojih starših in je edini otrok Friedlaen-derja. ki je razen tajnega svetnika Koppla in Rudolfa Mosseja najbogatejši mož v Berolinu. — Svatba je bila lani in se je iste udeležilo najvišje angleško in francosko plemstvo. r Dve spominski plošči. Beneški dože Daudolo, ki so se ga vsi hali in ki je umrl leta 12. si je dal na svoji palači napraviti mramorno ploščo z napisom "Osvoboditelju Benetk". Ko je dože umrl, je ljudstvo ovenčalo hišna vrata zdravnika, ki ga je zdravil ter obesi^ tablo, na kateri ie bil z velikimi črkami napis: "Pravemu osvoboditelju Benetk. '' Izdajatelj "Tempsa" umrl. V Parizu je pred kratkim umrl izdajatelj lista "Temps", Atlrie-ne Hebrard. Pokojnik je bil rojen leta 18.'U. v Grisollesu. Od leta IHTO. je bil upravitelj "Tempsa", pri katerem listu je bil več let poprej tudi urednik. PROŠNJA. Podpisani, doma iz DoberniČ na Dolenjskem, sedaj v Grove City, Pa., se obračam z milo prošnjo do rojakov, da bi mi pomagali v grozni nesreči, ki me je zadela. Prosim vas za kak niilodar, dragi rojaki, da bom mogel preživeti sebe, svojo ženo in šest nedoraslih otrok. Dne 12. septembra 1912 sem se ponesrečil v rovu št. 5 v Leesburgu, Pa., ter dobil kilo (pruh). Osem dni pozneje so me operirali, pa je ostalo vse brez uspeha. Videč, da ni nobenega upanja, da bi še kdaj ozdravil, so me poslali v sirotišnico. Tam je bilo tako slabo, da mi ni bilo več za živeti. Po preteku šestih tednov so me poslali domov in od tistega časa se nahajam pri svoji družini. Dosedaj so me nekoliko podpirali ljudje drugih" narodnosti. sedaj so se pa naveličali. Ravnatelj sirotišnice mi je zarental na neki farmi malo hišico. Pred kratkim so mi povedali, da mi poteče rent s 1. novembrom. Ce ne bom mogel plačati, me bodo postavili na cesto. S čim naj pa plačam revež, ker že dve leti nimam niti za vsakdanji kruh? Kam naj grem v hudi zimi, sam bolan, z ženo in šestimi otroci? Nimamo ne hrane, ne obleke, ne obuvala. Vse, kar sem si bil prihranil ona leta, ko sem še delal, je pošlo. Ker ne morem hoditi in opravljati nobenega dela, ponižno prosim rojake, da bi mi že vsaj toliko darovali, da bi imel za rent in da bi si kupil kravo, da bi imeli otroci mleko. Brez vaše pomoči, dragi rojaki, mi ni mogoče živeti. Vsak najmanjši dar mi bo dobrodošel, za vsak cent vam bo-dem srčno hvaležen. John Zupan, R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Pa. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na uredništvo Glas Naroda. Rojaka Zupana sva obiskala in potrjujeva, da so vsi podatki na prošnji resnični. Anton Valentin-čič, Box 14, Farrell, Pa.; Janez Berglez. New Castle. Pa. &LAS NABODA. 3. SEPTEMBRA, 1914. H : jlgKlorafllkt B =0 Kiti!. JidMti a 24. ianotrjt 1901 ▼ državi &mM T ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Prodsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87 Brad-dock, Pa. Podpredsednik i ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berfcro, O. WtTBi tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kam. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽI&NLK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTj STIN, 1708 E. 28 th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva St v. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva stv. 114., Ely, Minn. Vti dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vge pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode nifiltt. Društveno glasilo? "GLAS NARODA". Kri in železo. Iz knjige "Človeška klavnica'f, ki jo je spisal Viljem Lamsus. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Celo jutro smo korakali pod žgočim solncem. ne da bi dobili kapljiee vode. V tistem kraju ni bilo nobenega studencu, razen tega pa ni že štiri tedne deževalo. .Irzik in grlo sta bila čisto izsušena. Ko smo dospeli opoldan na neko dvorišče, smo zapazili na sredi umazano mlakužo. Pili smo. toda zdelo se je nam, da je voda že prej izpuhtela predno je prišla v želodec. V daljavi smo zaslišali strel iz topa. Ker je bilo streljanje vedno silnejše, smo odšli po neki stranki poti preko polja. Vsi obrazi so kar goreli žeje in vročine. Cela kolona je bila zavita v črn oblak prahu. Nikdo ni izpregovoril nobene besede. Na obeh straaieh nam je trnje zapiralo pogled. Zamolkli koraki, torrrstre, črna kuhinjska oprava, puške, bajoneti in prah. •... Tam se nekdo opoteče ob kamnu in malo manjka, da ne telebi prednjemu v hrbet... Toda nikdo se ne zasmeje, vse napol teče. Ko smo dospeli iz soteske, se je zasvetilo pred nami polje. — Na tla! Razpršili smo se v bojno črto in legli. V daljavi je neprenehoma donelo. Ničesar ne vidim kam streljajo in kaj streljajo. Kot da bi imel prsi okovane v železje. Ves se streseni. Kaj je to? Zdi se mi, kot da bi pokal nek-kdo z bičem. Če je blizu ali daleč, ne vem. Poleg mene se nekdo opoteče, izpusti puško, vztre-peta in se ne gane več. I glave mu priteče kri. To je toraj ono pokanje z bičem! Nekje v bližini morajo biti sovražni strelci. Kaj storiti? Stisniti se, skriti, toda kam? Od nikjer nobenega povelja. Naprej prodiramo proti gozdu kot da bi nas te kroglje čisto nič brigale. Ko se ozrem nazaj, vidim, da je sedaj našega vojaštva desetkrat več, kot ga je bilo prej. £korajgotovo je prišla pomoč. Kaj se pa plazi tam v daljavi. Tam eden in dalje zopet eden. Ne samo eden. deset, dvajset, sto jih je mogoče. Eden vstane in pomeri. Predno pa pritisne na petelina, razprostre roke, pade in jih zagrehe v travo. — Na tla! Začnemo se po trebuhih plaziti naprej. V gozdu ima sovražnik strojne puške. Čutim kako mi vtripa srce. Kaj sedaj? Previdno vzdignem glsvo. Vojaki sa menoj so se skrili v travo. Nobenega ni videti. Ali se bomo inorali umakniti? Ali bomo prodirali naprej? — Streljati aa gozd! — se gla- ] — Da, kam naj streljamo. Sovražnika ni mogoče videti. Poročnik, ki je komaj pet ko-! rakov od mene, se nasloni na komolec in gleda z daljnogledom v daljavo. Gleda, gleda, pa ne more videti ničesar. — Poleg velikega hrasta. Desno v grmovju — pravi nekdo iz- i med vojakov. Buljim v označeno smer, pane vidim ničesar. Zopet zagrni i jo topovi. Nekdo da povelje. — Moj oddelek naprej! Naprej ! Naprej! Poročnik plane pokoiieu. j;-^ za njim, za menoj pa vsi drugi. Tomistra nam udarja na hrbet, mi pa letimo, kolikor nam dajo noge. Svinčeni dež postaja moč-i nejši. — Na tla! Na tla! Vrsta leži in strelja v gozd, ne da bi videla sovražnika. Gozd pa stoji mirno in nas mori iz daljave. Pa saj se ne bojujemo proti sovražniku, bojujemo se proti žrelom strojnih pušk. Stroj pije kri z naših žil. Ranjenci se valjajo v krvi. mi pa neprenehoma [ prodiramo, mlada človeška živ-jljcnja silijo sama v klavnico... — Pokonci! Naprej! Naprej! j Poročnik skoči in zamahne s sabljo nad glavo. — Krasna slika... Jaz planem za njim___ : slišim njegov klic... poročnik se I opoteče, roke se mu za grebejo v i travo... Slišim, kako poka svinec v naše vrste... kako se manjšajo oddelki, kako padajo vojaki kot od strele zadeti na tla... Na tla!-- Zakaj ni nobenega povelja več? — — — Nikjer nobenega poročnika, nikjer nobenega častnika! .... Dvajset korakov od mene je vojak in tam dalje zopet eden. Ktino trije smo toraj ostali od prve čete. Z« menoj postaja vse živahnejše. Vse se plazi počasi naprej. — — — Globoko sopejo, streljajo, nobeden ne zine besede. Luknje, ki jih je napravil sovražnikov o-genj so zamašili možje šeste in sedme stotnije. — Naprej ! Naprej ! Naprej toraj! Nikdo ne ve, če je zadet, nikdo ne ve, če se že pri prihodnjem koraku ne opoteče in ne obleži za vedno. V gozdu tam zadaj, v zelenem gozdu pa sedi smrt in odstreljuje roke in noge od teles... — Naprej! Naprej! V gozd!V 3ozd! Vse mišice so napete, vse oči so vprte v gozd. Zdi se. da so u-šle duše iz teles in sedaj letijo telesa sama, da bi jih dohitela še pred gozdom... S prestreljenimi plučami lete vojaki in s pre-luknjanimi jetri. Ce si smrtno zadet in padeš, se boš še vseeno plazil, da boš prišel do gozda___ Kaj je pa to? Naenkrat je vse utihnilo. Brzostrelne puške so onemele. Nobenega strela, nobenega bliska, samo v grmovju se sliši šu4 menje. Veje pokajo, sovražnik cene stroje, ki so vzeli toliko človeških življenj, hočejo rešiti____ Bum! Bum! pokajo tla in se tresejo pod nami. Za menoj nastane kričanje, vojaki vihtijo puške in se pripravljajo na zadnji naskok. V temni gruči prihajajo pionirji, lovci, mušketirji. Neki dolgi pionir skoči preko mene... vidim kako se mu bliskajo oči---- naprej! V dolino, potem pa po vseh štirih na hrib! Toda kje so? Kje? Ravnokar izginjajo za debelimi bukvami! Glej! Kolesa brzostrelnega stroja se vstavijo. V goščavi že čakajo konji! — Psi, izpustite jih! — Jaz ne morem več. Drevesa so mi začela plesati pred očmi, spod-taknem se in padem. — Naprej ! Naši udarjajo na sovražnika, za7 badajo bajonete v skrivljene hrbte, gole vratove. Pri topu stoji mlad vojak. Eden izmed naših skoči preklinjaje k njemu...* Mladeniču se povesi spodnja čeljust, iz grla pa ne pride nobenega glasu... Trenutek pozneje ima že v prsih bajonet. Najprej ga zgrabi z desno, potem pa z razmesarjeno levo roko. Tako drži za ostrino kot da bi jo hotel umirajoč potegniti iz srca. Močan potegljaj! Za ostrino brizgne močan rdeč curek na ovenelo listje... Gozdna tla so vsa polna pobitih ljudi... Samo pri strojih še še nekaj živih sovražnikov. Pionirji planejo s sekirami na brzostrelne puške. Cevi, v katerih je kuhala smrt svojo pijačo, zastokajo kot da bi bile ranjene... Po preteku nekaj minut je razbito vse. Deli stroja se mešajo z vročo krvjo... Trobente zadone... To je smrt na bojnem polju! To je toraj prava in strašna klavnica! Z golimi prsi letijo ljudje proti ostremu železu, glave si drobijo ob jekleni steni! Tako na veliko, tako hladnokrvno se izstrelilja samo mrčes! In vojak tudi ni v vojni nič drugega kot navaden mrčes. nik carjev) z instrukcijami. Se-I dan je vojaške odredbe so bile sklenjene že pred petimi dnevi iz . brambnih ozirov proti predpripravam Avstro-Ogrske. Upam, da ne bodo vplivale na Tvoje stališče kot posredovalca. Potrebujemo Tvojega močnega pritiska na Av-stro-Ogrsko, da se sporazume z nami. Raznoterosti. i Brzojavke med cesarjem Viljemom in carjem Nikolajem. Nemškeinniu državnemu zboru se je predložila "Bela knjiga". Med priloženimi spisi se nahajajo tudi brzojavke, ki sta jih bila izmenjala med seboj cesar Viljem in ruski car. 28. julija je Viljem brzojavil carju, da imata tako on kakor car ter vsi suvereni skupen interes na tem, da tisti, ki nosijo moralično odgovornost za ostudni umor v Sarajevu, dobe zasluženo kazen. Na drugi strani pa ne prezira težavnega stališča, ki ga imata car in njegova vlada nasproti celemu ruskemu javnemu mnenju, zato bo ves svoj vpliv porabil v to, da nagne Av-stro-Ogrsko k odkritemu zadovoljivemu sporazumu z Rusijo. — 29. julija je car brzojavil Vilje: mu: Iskreno Te prosim, da mi pomagaš. Sramotna (!) vojna se je napovedala majhni deželi. Ogorčenje proti temu je v Rusiji silno in jaz je popolnoma delim. Vnaprej vidim, da se pritisku name ne bom mogel več ustavljati in hom prisiljen k odredbam, katerih posledica bo vojna. Da se prepreči nesreča evropske vojne, Te v imenu najinega starega prijateljstva prosim, da vse mogoče storiš, da zadržiš. da bi ne šel predaleč. — Viljem je na to še isti dan brzojavno odgovoril, da on nastopa Avstro-Ogrske proti Srbiji ne smatra za sramotno vojno. marveč je mnenja,, da mora Avstro-Ogrska dobiti popolno jamstvo za to, da bo Srbija svoje dane obljube tudi izpolnila. Avstro-ogrska vlada je izjavila, da ne stremi za nobenimi terito-rijalnimi pridobitvammi na škodo Srbije, torej je Rusiji povsem mogoče ostati v vlogi gledalca. Direkten sporazum med rusko vlado in Dunajem je mogoč in ga ie želeti. Seveda bi pa ruske vojaške odredbe pospešile nesrečo, ki jo želita oba preprečiti; tudi hi bilo izpodkopano njegovo stališče kot posredovalca. — 30. ju-liia je cesar Viljem zopet brzojavil carju: Moj poslanik ima nalog Tvojo vlado opozoriti na nevarnost in grozne posledice mobilizacije. Avstro-Ogrska je mobilizirala samo proti Srbiji in samo delno. Ruska mobilizacija proti Avstro-Ogrski ogrožuje moje posredovanje. Vsa teža odločitve leži sedaj na Tvojih ramah, ki imajo nositi odgovornost za vojno ali mir. — Car je odgovoril v brzojavki istega dne: Danes o d pošljem Tatiševa (osebni cesarju Najdragocenejšo preprogo na svetu ima Gaikwar Barodski, indijski knez. Preproga obstoji iz biserov, rubinov in diamantov, ki so stkani v krasen vzorec. To preprogo cenijo na šestinštirideset milijonov mark. Izdelovali so ga najboljši umetniki in juvelirji cele tri leta. Razentega ima ta knez ovratni kolije iz diamantov, ki ga cenijo na štirideset milijonov mark. Škof Bonomelli v Kremoni, ki je pred kratkim umrl, je bil eden med prvimi tistih duhovnikov, ki so delali na sporazumljenje med Vatikanom in med Italijo V vatikanskih krogih seveda pokojni škof ni imel nikake zaslombe, pač pa je znano, da je velik del nižje italijanske. duhovščine venomer stal na njegovi strani. Kaj občuti vojak v vojni? Italijanski polkovnik Margia-rotti je objavil zanimiv in dragocen donesek k psihologiji množice v vojni. "Kaj občuti vojak v trenutku bitke iu .v ognjenem dežju?"' To vprašanje je stavil nekako 2000 vojakom, ki so se vrnili iz tripolitanske vojne. Za vojake je bil najbolj razburljiv trenutek boja ta, ko so počili prvi streli ter so prižvižgale prve kroglje. Skoro vsi so dostavili, da niso bili utisi, katere so občutili, še dolgo tako močni kot strah, ki se jih je polotil pred začetkom boja in da se je ta strah z vsako prihodnjo bitko izdatno zmanjšal. Drugi vojaki so zopet izjavili, da so bili najbolj v strahu takrat, ko se jih je poslalo v prvo bojno vrsto ter so bili izpostavljeni v ognju sovražnika, ne da bi mogli z mesta. Povelje za napredovanje, za skok naprej, se je v takih slučajih vedno občutilo kot olajšavo. Vojaki so o-menjali v svojih odgovorih tudi druga važna dejstva: občutek žeje, solzne oči, tresavico po cele životu, pokonci stoječe lase, hripavost, zdehanje itd. Zelo u-pliva na vojaka, ako vidi, da se trese njegov predpostavljeni. In vendar so se v bitki tresli celo hrabri možje kot Henrik IV., Tu-renne^ Friderik Veliki in drugi. Voditelji naj take predsodke vojakov vedno upoštevajo, ker pomeni v boju za vojaka Častnik vse: ena kretnja, ena beseda in odmev je takoj tukaj: Razburje nost, ki se poloti častnika, se prenese tudi na vojaka" Margia-rotti je nadalje vprašal vojake, kakšni občutki so jih prevevali v trenutku najhujšega ognja: ali so jim šle po glavi verske misli, prisega zvestobe, katero so obljubili kralju ali misli na kazen, ki so določene za slučaj strati opet nost i. Skoro vsi so odgovorili: "Šel sem naprej, ker je šel moj poročnik." Poročnik je edini častnik, katerega omenjajo vojaki. Od stotnika naprej so jim ostali vsi častniki tuji. Ko je prvi utis pri kraju ter je otvorjen ogenj, se čutijo vsi vojaki oproščeni velike more. Poloti se jih bojna mrzlica in potem ne mislijo na ničesar več. Kevolueija v cerkvi Iz Prage poročajo: Proti dekanu Alojziju Strnadu v Nače-radcu je prišlo do velikih demonstracij vernikov, katerih se je u-deležiio vse prebivalstvo naee-radske okolice. Povod za te demonstracije je bil te, da je dal dekan s silo odstraniti iz župnije kaplana, ki je bil zelo priljubljen med prebivalstvom, ker je bil pošten in se ni hotel vmešavati v politiko. Neki posestnik je vzel odpuščenega kaplana, ki je ravno prestal težko bolezen in ki je bil brez vseh sredstev, k sebi na stanovanje. Pred kratkim bi moral kaplan brati zadnjo mašo. V slovo je prišlo v cerkev zelo mnogo ljudi. Obenem je pa prišel v cerkev tudi dekan in je hotel samo mašo brati. Obenem je pa ukazal, da morajo orgije prav glasno igrati, da se ne bo slišalo protestnih klicev vernikov. Nato je šel kaplan iz cerkve, njemu je sledila tudi večina vernikov. protestirali ter sklenili, da bodo dekana vrgli iz cerkve. Množica je vdrla v cerkev, kjer pa ni več našla dekana. Preiskali so vso cerkev. Možica, ki je bila oborožena s "kamni in gorjačami, je grozno kričala. Slučajno je neki čevljarski vajenec odprl v zakristiji omaro za obleko. V omari je stal bled in oznojen dekan. Množica je potem vlekla dekana v cerkev, kjer ga je hotela linčati. K sreči je prišlo v tem hipu avi-zirano orožništvo, ki je rešilo dekana iz precej neprijetne situacije. Nato je šla razjarjena množica pred župnišče, kamor je o-rožništvo odpeljalo župnika, ter bombardirala in pljuvala na de-kanovo kuharico, ki je prišla iz župnišča ter dražila ljudi. Demonstracije so trajale ves dan. Orožniki so bili brez moči. Še le zvečer so se demonstranti razšli. Zagoneten umor. Z Dunaja poročajo: Blizu Zo-fijinega mosta so v pred kratkim potegnili z Donavskega kanala, vrečo, v kateri je bilo truplo neke ženske. Glave, nog in rok ni bilo. Kot sumljivega storilca so aretirali bivšega pokopališkega čuvaja Janeza FaschLnga, ki je vse priznal. Izpovedal je, da je umorjena 7.0-letna beračica vdova Sehmerz. Umoril jo je iz jeze, ker je vedno prosjačila pri njem. Umor je izvršil neko popoldne v svojem stanovanju. Truplo je ležalo v noči pod njegovo posteljo, na kateri je on mirnj spal. Drugi dan je razkosal truplo ter nesel truplo brez glave, rok in nog proti desetim zvečer v Donavski kanal. Policija je pa mnenja, da je Fasching vendarle, izvršil roparski umor, ker so našli pri njem 140 kron. Beračica je imela precejšnje dohodke. V njenem precej lepo opravljenem stanovanju so našli mnogo kave, čaja, ruma, likerjev, obleke in srebrnega liš-pa. Fasehinga so oddali deželnemu sodišču. Francoska in nemška armada. London, Anglija, 1. septembra. Francosko ministrstvo je izdalo danes sledečo oficielno poročilo: Prvič: Z ozirom na sedanji položaj v Vogezih in Lotaringiji je treba pomisliti, da so naše čete v začetku operacij stopile v ofenzivo in vrgle sovražnika preko meje. Ko so dospele naše čete do Saarburga, so naletele na tako močne utrdbe, da so se morale umakniti nazaj. Prvi del je ostal v bližini Couronne de Nancy, drugi pa v francoskih Vogezih. Nato so stopili Nemci v ofenzivo. Dvakrat smo jih že vrgli nazaj, toda oni dosedaj Še niso odnehali. To je prava oblegovalna vojna, ker se vsaka zavzeta pozicija takoj utrdi. Zaraditega se tudi prodiranje vrši primeroma počasi. Drugič: V okolici Naney-ja so se vršili že od začeka vojne mali spopadi, ki pa sploh niso prišli v poštev. Tretjič: Med Verdumom in Mercieres ob reki Maasi so stopili Francozi že v začetku vojne v ofenzivo. Čete v okolici Spin-eourta so preprečile nadaljno prodiranje nemške armade pod poveljstvom nemškega prestolonaslednika. Na drugi strani so nas pobili Nemci pri_Paliseulu. vsled česar so bili ostanki naše tamošnje armade prisiljeni, da so se umaknili nazaj. Vsled tega so morale tudi ostale čete pr;ti nazaj preko reke (Maase. Zadnje dni je nameraval sovražnik prepeljati več oddelkov čez reko Maas, kar se mu pa ni posrečilo. Medtem so pa dobile nemške čete dovolj ojaeenj in so začele prodirati v Rocroj* okraj. Včeraj se je bila vroča bitka v o-zemlju med reko Maas in Rethel. Kako se bo končala, ni še nikomur znano. Četrtič: Na severu sta zavzeli francoska in angleška armada pozicije v okrožju Dinanta, Char-leroia in Monsa. Vzdržali sta z uspehom več napadov. Nemci hočejo na vsak način prodreti proti zapadu. V Peronne okraja se je vršila vroča bitka, v kate-rej smo pognali gardo in deseti armadni zbor do Oise. Najbolj pripravno. Gospodičpa v knjigarni: — Kaj mislite, kakšno knjigo bi podarila svojemu zaročencu ? Prodajalec: — Dajte mu bančno, s to bo še najbolj zadovo--------- -— Ti □BE lb: Za smeh in kratek čas. 3E BREZ SKRBI. Koliko stane ta tvoja nova obleka? Počakaj, to bova že na sodišču zvedela. ZLO BNO. — Mama, zakaj je oče danes tako hud? — Saj ni hud. — Kako bi ne bil, ker je ra vno prej vščipnil kuharico v roko. V kopališču. — S temi oblekami je pa res križ! Po zimi človek ne ve kaj bi oblekel, po leti pa ne ve, kaj bo slekel, da bo se dopadel mož-kim! Kaznovan ponos. Snubec: — Boste videli, gospodična, da se me boste počasi priučili. — Vas? Ne, nikdar! — Za učenje ni človek nikdar prestar. '' Sramežl j i va' * mladina. Štirinajstletna Ana je nekoliko bolna. Mati pokliče zdravnika. d;i bi jo preiskal. K<> pride zdravnik k njej, pravi materi: — Mama, ali bi ne bilo boljše, da bi šla za ta čas ven, da bova z zdravnikom sama? Nevaren pes. — Ali Vaš pes grize, soseda? — Seveda grize, posebno sedaj v postnem času. SMO LA. — Jaz imam pa res smolo! Ko mi je hotel poročnik razkriti liafewea. ie bilialan gimal za wQbitociift. ........ GLAS NARODA. 3. SEPTEMBKA, 1914. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Liti! iioina be, ne r-ne m i; pij« KRANJSKO- Vojiki — treznost! Protial kolina zveza "Sveta vojska" v ani jv izdala na željo voja-rogov santih sledeče lepake dala nabiti po ulicah: Vo-Varujtii se upijanljivih pi-posebno ostudnega žganja! pijača ne daje prave trajnega poguma, ne >či. Zgodovina vojska a zmagujejo vedno le či vdani so pa tepeni. »jiaču bo žeja in trud; pija-la vroč no in pijače vajeni 10 težje prenašali in hitreje ili. Že le dni se je v Ljub-primeri o več žalostnih ne-sled pijanosti. En sam pijan lahko i ovzroči velikansko o seli i "a tisočerim drugim. 11 cesar je ob mobilizaciji edal vsako kapljo alkohola lodvorsJah restavracijah in trove v obliki alkohola. Vo-bmlite junaki tudi nasproti prikritemu so-i porazili vna-»e zapeljati od je sramota za njegov ponos, znim zmaga! 8t upr ■it mu noiraiij.il ažniku, tla t .'ga! Ne daj kogar! Pijan naka; t rezi ost »j alkoholu! Tr Poizvedbe in pojasnila o ra-encih. Avstrijska družba Rde-pa križa v zk-ezi z ogrskim R osebah lastne rice bo dajala na poizvedovalnima aju in v Budim-z njimi posluži-Pojasnila o ose-iovražnih armad ■ centrala sama HOTuiran način. 2 »trie znake in efekte dlili vojakov sovraž-. »omaric, jih izroča dt in t ju :ui ■ i vil dtih uei. .pol Ti «ti n n II ! in j« d n P itev. Centrala ni v isreduje nobeni lZ- di- dh ni zvezi s prebivalstvom, dost a oba poizvedovalna urada o jo služIlo neposredno na raz-igo vsi javnosti. Ta dva ura-»ovore na določno K ob slovesu vojakov na vojsko, ko zapuščajo Ljubljano, in 1000 K darovati avstrijskemu Rdečemu križu, h kateremu pristopi obenem mestna občina kot ustanovitelj z zneskom 300 K. Bela vrana. Na ljubljanskem magistratu se je zglasil vojak, ki je svojo prvo, pri vojakih zasluženo plačo v znesku G K 60 vin. poklonil za uboge žene in otroke vojaških vpoklicancev. "Menažo dobivam, streho imam tudi zastonj. torej ta denar lažje utrpim, kakor uboge ženske!" je dejal. Ta vrli slovenski vojak je pač najlepši vzgled usmiljenja, ki je danes potrebno. Begunec. V hribih okrog Sori-ee se potika neki Tolminec, ki se hoče odtegniti vojaščini. Preživlja se s tatvino. Ljudje so v strahu, ker utegne biti tudi nasilen. Orožništvo ga zasleduje brez u-^pelia. — Nedavno je bilo nekemu možu iz Bohinja med potjo z voza ukradenih več hlebov sira; morda se je ta begunec prikradel do voza ter ponzmal tečno hrano. Pcštna hranilnica, poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša: Za časa moratorija lahko razpolagajo vlagatelji (imetniki čekovnega računa) slej ko prej s svo- rel na Sovodnjem mlin in šnpa. napolnjena z lubjem, last posestnika Franceta Eržena iz Sovod-nja št. 3. Obesil se je zaradi domačega prepira posestnik Jožef Sterle iz Hudega Rogatca pri Želimljah. izkušen napad na belopeški most železniške proge Trbiž—Ljubljana. ki se je izjalovil vsled pažnje vojaške straže. Dva dni nato sta se pojavila zopet dva moška in streljala na stražo. Kroglje so zgrešile svoj cilj. Straže in voja- Nišli so ga obešenega na drevesu^ka patrulja sta oddala več stre-v gozdu. Star je bil "H Tet. 'lov na begunca, ne da bi koga za- Tatinski levei obstrefiH Žagar-{dela. Splošno prevladuje mnenje, ja. Jerneja Potočnika. Žagarja pri da sta to dva srbofilska individua m sta hotela na ta način izkazati svojo ljubezen do Srbije. Orožni baronu Bornu v Pristavi, so pred par dnevi ponoči obstrelili tatinski lovci, ko jih je preganjal. U- štvo zločince pridno zasleduje, streljen je bil v levo ramo in so ga prepeljati v bolnišnico. Nasilni fantje. V nedeljo 2. avgusta zvečer so prišli pred hišo najemnika mlekarne Marka Bra-daške v Sverjem pri Medvodah bratje Jenez. Jožef in Fran Rozman ter delavec Peter Langer-holz iz Podreč. Začeli so se iz neznanega vzroka ekscedirati ter so hoteli vlomiti vrtna vrata. Ko jih je Bradaška vprašal, kaj da'hočejo, so začeli kričati: "Mi hočemo tvojo kri! Vse bomo požgali in pobili!" Bradaška je dvakrat nstrelil iz revolverja, da prestraši fante. Fantje so se oddaljili, kmalu pa so se vrnili ter začeli hišo obmetavati s kamenjem. Tedaj pa so prišli orožniki ter vse tri aretirali. Pobegli kaznjenci. 3. avgusta o-krng 1. ure popoldne so pobegli trije kaznjenci prisilne delavnice s polja na Kodeljevem proti Gruberjevemu kanalu. Ustavivši se na bregu, so skočili po kratkem premišljevanju drug za drugim v vodo. Dočim sta jo dva preplavala in utekla potem v Golovec, je tretji kmalu izginil pod vodo in utonil. Utcrifil je. 29. julija je padel v domač vodnjak TOletni posestnik i Ivan Remškar iz Loga pri Brezovici ter utonil. Pod vlak skočil. Pri železniškem prelazu pri Trubarjevem parku je skočil Fran Kalau iz USTNICA UREDNIŠTVA. N. B., Clinton, Ind. — Najbližji konzulat je v Chieagu, 111. SIMONČIČ VINKO, prosim, pridi: 1848 W. 23rd St., Chicago, 111. Te pričakuje: Karl. (1-3—9) SLOVENKA išče službo v kuhinji, v saloonu ali pa pri otrokih. Vajena sem vsakega posla. Kdor potrebuje služkinjo, naj mi piše. M. L., 1461 Cambell Ave., (2-3—0) Detroit, Mich. Iščem svojega prijatelja FRANK SMITHA. Zadnje leto se je nahajal v Johnstown, Pa. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov sedanji naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. - Math. Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. (28-8—3-9) BRATA VOGRIC, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y., se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan Selc. okraj Kranj, pod vlak, ki brezplačen prigrizek. Ob nede-mu je odtrgal obe roki in zmečkal ]Jah m «>botah zvečer je na raz- Bolezen živcev je jako razširjena med vsemi sloji človeštva ter se pokazuje v nervoznosti, slabem spanju bledosti lic itd. Neprekosljivo in od najnoljših zdravnikov priporočeno zdravilo zoper to bolezen je PARTO-GLORY Dobi se v steklenicah pc $1.00 o za $4.00 v občeznani lekarni PARTOS160-2 Aye. New York. LEPA PRILIKA ZA ČEV~ LJARJA. Vsled premembe stanu prodam po nizki ceni vse čevljarsko orodje s šivalnim strojem vred in dobro obiskano mesto, kjer se dela že 7 let. Dela je obilno in zaslužek dober. Slovenski jezik zadostuje. Rojaku, ki ga veseli ta posel. svetujem, da se oglasi in prepriča o resničnosti mojih besed. Vladimir Cvetko, Box 617, Chisholm, Minn. glavo. Na policijsko odredbo so prepeljali razmesarjeno truplo nesrečneža v mrtvašnico k Svetemu Krištofu v Ljubljani. Vzrok groznega samomora je neznan. Štajersko. O hišnih preiskavah pri terih ptujskih Slovencih ve čati ''Marburger Zeitung", polago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojimi — naznanilo. Cenjenim rojakom v državi Ohio naznanjamo, da jih bode neka- °biskal naš potnik poro-1 Mr. ALOJZIJ SKULJ, Isti kateri je pooblaščen pobirati na- jimi vlogami pri poštni hranilnici)list poroča tudi o aretacijah raz- ročnino za "Glas Naroda" in iz- e- no. biv na običajen način. Iz ljudskcšclske službe. C. kr. deželni šolski svet kranjski je prestavil učiteljico v Zireh Alojzijo Baebler-Delak na njeno lastno prošnjo v Ledine in učiteljico v Kalil Pavlo Vilhar na euoraz-rednico v Hruševju. Nadalje je bil imenovan za liadučitelja na dvorazrednici v Mavčičah Alojzij Sežun, učitelj na ljudski šoli v Logatcu Franc Cuk pa za šolskega voditelja na enorazredniei v Zalem logu. — C. kr. okr. šolski svet v Krškem je imenoval absol-viranega nčiteljiščnika Alojzija Skrinjarj« za provizoričnega uči-vprasajijm se mora odgovor telja na ljudski šoli v &t. Jerneju I stranke pLeati. O bolezni ali absolviranega učiteljiščnika provizoričnega Z niei T st- povpraševanje ni dovolje-i pistneiia vprašanja se do-pri poštnih uradih poseb-ijnate dopisnice. Na tej do-l iti ime os -be. za ka-ie povprašuje, in naslov po-evalci točno in čitljivo na->. Odgovarja se na teh do-ah brezplačno, in sicer v je-povpraševalca. Pri brzojav Karla Vaniča za učitelja na ljudski šoli na Raki. — <'. kr. dež. šolski svet je razširil štirirazrednico v Starem trgu pri Ložu v šestrazrednico ter sistemiziral dve novi učni mesti. Ncv edvetnik v Ljubljani. V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je vpisan dr. Albin bolnike in rar jence, ki ne znajo Smola, ali i/, kakršnigakoli vzroka ne Mrtvega so našli v nekem jar-•nuirjo pisali. Ako o osebi, za ka- ku pri Trati, občina Rovte. po-tero se vprašuje, ni nobene vesti.1 sestnika Jakoba Hladnika iz Dol se to v odgoviru posebno omeni.1 pri Idriji. Vsled mobilizacije je \a nejasno pisana vprašanja se šil k vojakom dne.29. julija, pa ne odgovarja, da se izogne vsem so ga poslali domov. Ko so je vra-eventualnim pomotam. V svrho 'eal domov, ga je na cesti v Trati da se najširši sloji prebivalstva'vrgla božjast. Ko se je zavedel, pouče, kako se stavijo vprašanja je šel v gostilno ter si naročil stein kako se dajejo pojasnila, bo klenico piva. čeprav je bil že pre-Rdeči križ naprosil duhovščino, j cej vinjen. Gostilničar ga je pe- ra n jen ju kake osebe se dajejo po-vpraševalcent samo enkrat pojasnila, in sicer sta podlagi vesti, ki se dobe iz bolnice. Po takih osebah se nato lahko poizveduje samo pri doličm bolnici, ki jc navedena v odgovoru. Razen tega poskrbi Rdeči križ organe, ki bodo opravljali dopisovanje za one da stori vse potrebno. Razen tega se stvar vsestransko pojasni iu tudi po listih, pouk pa se tudi nabije po ulicah. Društvo "Mladika" v Ljubljani je dalo na razpolago svoje poslopje z vso opravo v namene vo« jaške bolnišnice, dasi se poslopje1 nih oseb v ptujski in mariborski da vati pravoveljavna potrdila in okolici. |ga rojakom toplo priporočamo. Samomor v blaznosti. Celjski Sedaj se nahaja v Clevclandu, gostilničar Anton Bezenšek, Pri Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bode obiskal naš potnik Mr, OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glat Naroda. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teJen ali nameravajo potovati v prihodnje, ca j ostanejo na svo. jih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodimo pravočasno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank Sakser. Jelenu", bi bil moral pod orožje. To in razburljivo delovanje v gostilni je povzročilo, da je 3. avgusta nenadoma zblaznel. Grozil je svoji rodbini, ki se je morala skriti. Podil je tudi goste iz go-j stilne. Dne 4. avgusta zjutraj je j izginil, predno so ga prijeli; zve-| čer so ga našli mrtvega za poko-j pališčem v Galorju. Nesrečnež se je v blaznosti ustrelil. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Prcstcvoljec. Bivši graški župan dr. Robert pl. Fleischhaeker. 59 let star, je šel prostovoljno k vojakom. Smrtna kosa. Dne 5. avgusta je umrl v Gradcu vpokojeni c. in kr. podpolkovnik in c. in kr. dvorjan Julij baron Lazarini, star 75 let. Na Polzeli v Savinjski dolini je umrl vpokojeni župnik Fran Leber. V vedo je skočila in utonila 20- letna Fani Zohrer v Fohnsdorfu na Zgornjem Štajerskem, ker je moral njen ženin k vojakom. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. POZOR DE POŠILJATELJEM NARJA! C ne, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem DA POD NOBENIM PO GO JEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne de la kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO SLOVANJE. KAKOR HI TRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO OB VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser. Odgovor ljal na skedenj, da se naspi. Hladnik pa je izginil ter pustil na senu klobuk in suknjo. Od tedaj so ga pogrešali. Šele 31. julija so ga našli mrtvega. Padel je v neko malo močvirje ter se zadušil. Ljubljanska mestna komiaja ui nahajalo med tistimi, ki so bila za podporo revnih rodbin pod o-v to namenjena. Splošna sodba rožje poklicanih vojakov je skle-voji ških zdravnikov je, da bo v nila urediti podpoto za enkrat na "Mladiki" najlepša vojaška bol- ta način, da bo dobivala rezervi-nišnica v Ljubl jani. Jstova žena, ki nima nobenega last- Žita je dovolj! Plahogledi ljud- nega zaslužka, zase na dan 1 K in je si zdaj močno ubijajo glavo, če za vsakega nepreskrbljenega o-bo v avstro-ogrski monarhiji med trnka po 25 vin. Sorazmerno sO 4-asom dovolj žita, oziroma moke. določene tudi primerne podpore V tem oziru je v»ak strah nepo- drugim članom rezervistove rod-treben. Avstro-Ogrska ima th. biAe. " '* mnogo mesecev dovolj žita na Prcmovanje konj. Radi mobili-razpolsganje. Letošnja žetev na zacije se premovanja konj letos v Ogrskem je rečinoma že oprav- Tretofij^m. Kočevju, Škofljici { KORO&KO. I renti m same v nekaterih pokra- Mokronogu in Št. Jerneju ne bo- Napad na 26l6zniski most. Celi ni še vse dozorelo, to para- do vršila. (lovski listi poročajo: Takoj po PRIMORSKO. Imenovanje pri policiji. Dvorni svetnik in policijski ravnatelj v Trstu, Mannssi pl. Montesole, je imenovan policijskim preziden-tom. Preki scd. Dne 3. avgusta je bil razglašen v Sušaku preki sod, ki obsega vso kraljevino Hrvatsko in Slavonijo. Strašna smrt dečka. Z Reke se poroča: Sestinpolletni deček Josip Pavlovič, ko matere ni bilo doma, je zlezel na okno v petem nadstropju hiše. Od tega okna do sosednjega je bila napeljana vrv za sušenje perila. Otrok se je o-besil na to vrv ter se hotel v višini 15 metrov gugati. Toda vrv se je utrgala in deček je padel na tla ter se ubil. Stavka zidarjev prekanjena. V Opatiji je stavkarski odbor sklenil, da z ozirom na politični položaj prekine stavko. Odbor je pozval vse stavkajoče, da pod starimi pogoji zopet stopijo v delo. vsem onim. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski tei drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa seda nje vojne. Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali i vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog. in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog. Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli via gatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam Da obvaruje torej zavoda propa da, vlagatelje pa izgub, ji ni pre ostalo nič drugega kot ustaviti plačila. Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojil nicah v starem kraju. frank sakser. j NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo ob iskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, ko ji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo: sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. HAKMONIKfi bodisi kakorSntkoll vrste Izdelujem li. popravljam po najnižjih cenah, a dale trpežno In zanesljivo. V popravo za ne sljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad lf let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vs« druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnib vpraSanJ. JOHN WENZfci. 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zini mive povesti. Vse oiobje lista je organizirano ln spada v strokovne unija OOLii. < Vajenim rojakom pnpuro*a<-.voja WAMAWA vina . te najboljšega grozdja. Iiuiiko rodeče vino po 40* gai •taro rudeČA vino po 45^ galona lansko belo vino po 454 gal. n najboljše staro belo vino po 50« gal. 100 proof močan tropinjeve« XV-Z galone $12. 10 giloa pi $2» Vtmit pcrtiljWa po in •• gm Vinaraa in čistilierija blise v PoXIjite vsi pismi na? Stephen Jacks* o. »-i--^u. "Naravnost iz distilerijt| k vam." Ekspresni stroški plačani vnaprej. T Odpošiljatev isti dan kot naročilo. A DVOJNI ZAVOJ, ki vsebuje galono izbranega starega 100 ODSTOTNEGA južnega destiliranega Whiskey-a iz rži in galono sto odstotnega Kentucky rženegaali SourMash \vhiskey-a, se vam pošlje, s stroški plačanimi vnaprej, po sprejemu So.00. Posamezna galona, plačana vnaprej $3.00. Ozaačeao bU go, odposlano posebej na dva različea naslova za $5.60, plačan* to*prej. Nas slovenski department ^vhtkt-fkS vrste po pošti in vse posle v tem departmentu se vrši v vašem domačem jeziku. Zahtevajte naš slovenski cenik. Krasen, oksid ran srebrn privesek za uro litini, ako pre skrbite imena in nas'ove 10 ali vee prijateljev, ki bi radi kupili whiskey. Privesek za uro vam bo gotovo ugajal. THE PHIL. G. KELLY CO., Inc. Richmond, Virginia! Prave Lubasove HARMONIKE inportiiani iz Slovjnjega Gradca imau v zalogi in sicer: Arodel "H* trivrstna, dvakrat uglašena........ S 4f.o) „ "K" tri vratna, trikrat ug-Jsšena..........$ 5^.00 ,, "K" trivrstna, štirikrat uglašena........$ 65.00 ,, "L" štiri vrstna, dvakrat uglašena........$ OO.OO ,, "M" štirivistna, trikrat uglašena........ $ 65.00 ,, "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......$ 80.00 KranjsVi model, trivrstna, dvakrat uglajene......$ 4.r>.<)0 Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena...... ? 60.00 Kranjski moJei, štirivrstna, dvakrat ugiaš.na____S »".0 00 Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____ $ 70.00 Hromatično uglašena harmonika................ S t-O.fO Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ 5.00 Za natančnejši popia harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. 'KRACKERJEV' BRINJEVECI je najstarejše in od t zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. ' 'K RAC K E RJE V" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, impo*tiraiih ja^jd in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponared'o in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Kraekerjev", znan že nad 2) let. Ako ga Vaš lekarnar a'« gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV KO, kuhana v naši lastni distillery. Poitnm naročila ae točno izvršujejo. Frva Sloverska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-01, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. I 1-IBB I 1-i HM ■ ■ ■ □ B □ □ Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vase tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z nem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako druitvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO BELO da ste zadovoljni s tiskovino in da m izdela natančno, kakor želite. Predno so obraete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair A?c., Cleveland, Ohio GLAS NARODA, 3. SEPTEMBRA, 1914. SB25VSS t MOŽU, KI JE UKBBDEL SVET. | s. ^^■■MBi Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil« * ^ j iiuaaiuiiiitiiuiuiuis (Nadaljevanje.) Strong je videl v duhu Diano in njen proseč pogled. Najprej se j«i mislil obrniti in oditi nazaj. Ko se je obrnil, je zapazil za svojim hrbtom tri močne može, ki so zapirali močna hrastova vrata, zakrita med zagrinjali. Mladenič se je pomilovalno nasmehnil. — Vfcše Veličanstvo, slučajno sem že nekaj slišal o tej imenitni vzpenjači. Že večkrat bi rad vedel, kakšna je. Kraj se ni čisto nič zmenil za njegove besede, in mu rekel, da naj vstopi. Odprl je pozlačena vrata in pritisnil na gumb, nakar je začel takoj delovati motor. Ker hotel dati Strong kralju prednost, kralj pa Strongu, sta se nek tj časa rivala semtertja. Slednjič je vstopil kralj. Strong pa za njim. Pripeljala sta se v velik prostor, ki je bil le površno opremljen s pohištvom. — Slednjič sem odkril skrivnost tega stolpa, o katerem sem slišal že t >liko pripovedovati — je vzkliknil Strong. Na življenje in smrt. Ko je pogledal okoli sebe, ni bilo že kralja nikjer. Tako je začel z delom. Najprej se je hotel prepričati, kako izgleda ta past. Preiskal j» vse stene, pa ni mogel najti ničesar, kar bi ga zadovoljilo. Tla je pokrivala težka, rdeča preproga. Ob steni je stala miza, na njej pa vse polno različnih jedil in pijač. — Ne, na to me pa ne boš zvabil moj ljubi kralj! Poleg mesa in posode piva je stala koverta z njegovim naslovom. Hlastno jo je odprl iu bral: Spoštovani gospod: — Zal mi je. da se moram za nekaj časa posloviti in se podati k svojim gostom. Upam, da Vam ne bo dolgčas. Kuharju sem naročil, da naj Vam skuha 0110, kar se Vam najbolj dopade. Vaš udani Montgomery Jones. Strong je zvil pismo nazaj in se prisrčno zasmejal. — Ne boš dosegel svojega eilja. le potolaži se. Jones. Vse drugače bo prišlo, kot si mogoče misliš. Po dolgotrajnem iskanju je dobil v nekem kotu gumb za električno svetilko. Prižgal je luč in stopil k oknu ter. odgrnil zavese. Soba j«' ležala v visokem stolpu ki ni imel nobenega okraska, po katerem bi bilo mogoče splezati na tla. Skozi okno toraj ne more ujiti, to je vedel takoj. Na streho mu tudi ni bilo mogoče priti, ker so bile nad oknom dolge palice, ki so zabranjevale vsak dostop. Strong pa vseeno ni obupal. Ko je bil zadnjič v Oxfordu, mu je pripovedoval Hangley ravno o tem stolpu. Začel je preiskovati strop in zapazil nekaj, kar mu je vlilo novega upanja v srce. Sredi stropa >o bila mala vratica, katerih oko navadnega človeka skoraj ni moglo opaziti. Toliko da ni veselja zakričal, pa se je še pravočasno [iremagal, ker je zaslišal korake. V sobo je stopil kralj balkanski. — Le sedite — mu je rekel Montgomery Jones — sedaj me ni treba smatrati kraljem, ampak govorite z menoj, kot z dobrim prijateljem. Zelo me veseli je odvrnil Strong — in prepričani bodite, da ne bom govoril z Vami kot s kraljem, pač pa kot z malovred-nim človekom, ki po nedolžnem zapira ljudi. Kralj je stopil k njemu in mu pomolil orožje pod nos z besedami: — Mi boste že oprostili, da sem prinesel orožje seboj. Stront? se mu je nalahko priklonil. — Ko ste mi vprvič rekli, da boste ukradli svet, sem mislil, da se norčujete. Po dolgem premišljevaju sem pa prišel do zaključka, da bi bili vsega zmožni. Strong se je znova priklonil. — Samo nekaj bi Vam še rad razodel. Mož, ki ho ukradel svet, niste Vi. pač je pa to kralj Balkanski. V Strongovetn obrazu ni zatrepetala ni najmanjša žilica. — Hodiva kratkih besedi. Dajte mi svoj zrakoplov, pa bova zopet prijatelja. — Ničesar drugega? je rekel Strong in se zasmejal. — Gospod Jones. Vi se znate pa res kraljevsko zabavati. Sicer se lahko natančneje pogovoriva o celi zadevi. Dovolite mi, da Vam stavim nekaj pogojev! — Kar govorite! —Dajte mi svojo hčer za ženo. Kralj je skočil po koncu kot tla bi ga pičil gad. Strong K'i je gledal, misleč, da bo izprožil. kar se pa k sreči ni zgodilo. Kralj ga je še enkrat zaničljivo pogledal in odšel skozi vrata. Ko se je Strong čutil samega, je pomaknil mizo sredi sobe, stopil nanjo in začel preiskovati strop. Mir tam s|x>daj! — se je oglasil debel glas, in skozi odprtino je pogledalo dvoje žareči h oči stražnika. Prosim Te, prijatelj — je rekel Strong — pusti me malo na streho; tako je soparno, da tie morem več prestajati. Ne boj se, ne bom ušel. Saj vendar veš. da ne morem s trehe nikamor. Stražnik je npkoliko pomislil, nato |>a skočil v sobo. Ko je zagledal na mizi polno posodo piva. je takoj stopil k njej in začel piti v dolgih po-iirkih. Lezi na zofo in se nekoliko prespi. Ravnokar mi je rekel kralj, da ga danes ne bo sem. Brez skrbi si lahko. Stražnik ni dolgo časa pomišljal, legel je v kot, in kinalo se je zaslišalo močno smrčanje. Strong je postavil stol na mizo, stopil nanj in se oprijel zunanjega roba odprtine. Ko je hotel skočiti na streho, ga je nekaj zgrabilo za nogo in zakričalo: — Stoj, streljal bom! Mladenič je 7. vso silo sunil nazaj in zadel v nekaj mehkega. Zdolaj je zakričalo in padlo na tla. Trenutek pozneje je že stal Strong na strehi in gledal v sobo. Na tleh je sedel kralj Balkanski in mu žugal s pestjo. Iz nosa in ust mu je tekla kri. Strong je zažvižgal kakor jastreb. V daljavi se je prikazala MWM. Zažvižgal je še »nkrat. Zrakoplov ve je s silno naglico približal in obstal tik strehe. Kraljeva jeza. Spodaj je preklinjal kralj in iskal svoja razbita očala. Slednjič se je spomnil, da ima v enem žepu še ene. Šele ko jih je nataknil je viftel, da inu je Strong ušel. Zapazil je stol na miz; in skočil nanj. Stropna vratica so bila zaprta. Parkrat je zakričal, pa ae ni nihče oglasil. Znova je segel v žep in vzel iz njega par ključev. Po dolgem prizadevanju je odprl vratica. V svoji strašni jezi niti pomislil ni. da ga ipia sovražnik v popolni oblasti. Kako lahko bi ga bil udaril Stroni s pestjo po glavi in ga enkrat za vselej napravil neškodljivega. Ves zelen od jeze je splezal na streho. Stronga ni bilo več tam. Kralj je pogledal pod oblake. O "Di" ni bilo nobenega sledu več. • 4 Vladarju ni nikakor šlo v glavo, kam je izginil Strong. Stopil je na rob stolpa. Mogoče je skočil na cesto T Nekaj trenutkov pozneje je priplezal na streho tudi princ Lu-dovik Silvanski. v*— Ali ga ni več? —- Ušel je prokleti pes! Zrakoplovom je ušel! Se tega je manjkalo! Sedaj bo lopov vse naznanil pristojni oblasti. Kdo ve, kako se bo stvar končala. Kimalo bom imel par detektivov za petami. Kralj je kričal in "se tolkel s pestmi po čelu. — Za njim moram! Takoj za njim. Stavim glavo, da se zopet nahaja v svoji umazani koči. Takoj v avtomobil! Ko sta prišla v dolenji prostor je zapazil kralj služabnika, spečega 11a zofi. iStopil je k njemu in ga udaril po glavi. — Kanalija! Vstani, prokleta kanalija! Možak se ni ganil. Kralj se je obrnil k princu rekoč: — To je toraj uspeh Vašega krasnega načrta! Stronga ste se bali. Bali ste se ga, da veste. Da bi ga spravili s sveta, ste mu dali zastrupljeno vino. On je pre-pameten, da bi ga pil, pač ga je pa dal temu možu tukaj. Tega imate toraj vi na vesti! Odsedaj zanaprej bom delal po svoji lastni pameti. Ne hudiča, ne boga ne bom poslušal. — Sedaj pa v garažo. Takoj v avtomobil! Par minut pozneje že sedel princ pri krmilu, kralj pa v ozadju. Vozila sta s histrostjo 60 kilometrov na uro. — Hitreje! Hitreje! — je kričal kralj. I11 šlo je kakor strela. Okoli pete ure zjutraj sta se bližala hiši obeli prijateljev. Princ je malo pred hišo vstavil. — Kaj pa sedaj? (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom t Gilbert, Minn,, is okolici naznanjamo, da je NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: M ichael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. . Denver, Colo.: John Debevc m A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Oostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tieh. Indianopolis, Ind.: Alois Rud- man. Depne, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John ft talc. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, IU.: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Bar- •oric. Frontenac, Kans. in okolico: •Yank Kerne.' Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: "avel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: i. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara- bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. \resel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec .Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša rek. Little Falls, N. Y.: Irank Gregor ka. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, 0. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, 0. in okolico: Alois Balairt. Collin wood, O.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin čič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. ■ Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Bun, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Igriaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank sleh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rich. West Allis, Wis.: Frank Skok Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Xemmerer, Wyo.: Josip Motoh.