Leto LXXIIL, šLtjS Ljnoljasa,
Izhaja  vsak dem popoldne
vrst a Din 2. do 100 vrat a Din 2.00. od 100 do 900 vrat & Dftn 1« večji ▼rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, uiseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« >elja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din X*—. Rokopisi ae m vrac&Ja.
DBEDNKTrt) DC UP*A VNMTVO LJUBLJANA, Knafljera altca «4. & Sl-22, 31-2». 31-24, 31-26 ta 31-2«
FodrtiBie«: MARIBOR.
J GJRADBC,
trt; st. T — MfO MBBTO, ljubljanska cesta, uredništvo: Strn—nverjeva unča 1, telefon št. 65; 2» telefon St. 190 — JBSENICB: Ob kolodvoru 101. trg a. — Postna sssssMss ▼ LJubljani st, 10.351.
rva faza sofijskih pogajanj končana
isk obfavlja prvič rezultate razgovorov v Solnogradu: Rum unija se mora pokoriti nasvetom Rima in %q bolgarskih teritorialnih zahtev — Edino sporno vprašan]e glede vrnitve Dobrudže je mesto Silistrija
Sofija, 6. av;T. A A. (Štefani). Prva fa*, i pogajanj med Bolgarijo in Ktnminiju je končana. Romanski beograjski poslanik
Cadere je imel već sestankov s Ulovom in Popovem, snočJ se je pa odpeljal iz Sofi*«- v Btikar*sto.
Sofija, 6. .«\-. e. O razgovorih, ki jih je imel romunski poslanik Cadere v Sofiji s pr - ikom vlade dr. Filovom in zunanjim ministrom Popovom ni bilo izdano nobeno službeno obvestilo, v poučeni javnosti na se je mnogo govorilo o namenu njegove misije. Bolcrarska javnost je sedaj Se bolj nestrpna glede vrnitve južne Dobrudže.
Bolgarski tisk je poln poročil svojih dopisnikov iz Berlina in Rima o staliSču Ru-munije c!' zadovoljitve bolgarskih in madžarskih zahtev. »Slovo« je včeraj objavilo p:>r.ioiln svojega berlinskega dopisni^", v katerem poudarja, da sta predsednik vlade dr. Filov in zunanji minister Po-
pov izjavila kancelar ju Hitlerju ter njegovemu zunanjemu ministru Ribbentropu lojalnost Bolgarije do osi Rim—Berlin. To bo olajšalo izgraditev nove Evrope in zato Nemčija in Italija nimata razloga, da ne bi podpirali bolgarskih zahtev, če bi Ru-munija ne sledila nasvetom osi Rim—Berlin glede bolgarskih teritorialnih zahtev, bo Nemčija izrekla svojo težko besedo, ako bo to nujno potrebno. Razvoj dogodkov zaradi sedanjega stališča Rumunije v nobenem primeru ne bo zadržan.
To poročilo je izzvalo v bolgarski jav-osti izredno pozornost, kajti s tem so prvič prišli v javnost jasno in nedvoumno rezultati razgovorov v Solnogradu.
Sofija, 6. avg. e. Glede na razgovore ru-monskega poslanika Cadere z bolgarskimi dižavniki se poudarja, da je bilo edino sporno vprašanje, vnrašanje mesta Sili-strije. Bolgarija zahteva vrnitev tega mesta, da dobi meje z Rumunijo iz leta 1912,
tako da bo Silistrija okoli 70 km oddaljena od rumunske meje. V razgovorih je bilo tudi govora o povrnitvi škode, ki jo je imela Bolgarija s tem, da je Rumunija upravljala 20 let Dobrudžo. Omenja se odškodninska vsota 18 milijard levov.
Glede bolgarske delegacije, ki se bo pogajala z rumunsko vlado, trdijo, da je delegacija že sestavljena in da jo bo vodil finančni minister Božilov. V delegaciji je tudi zunanji minister Popov. V delegaciji bo nadalje predstavnik vojske kot vojaški strokovnjak, omenja se general Popov, poveljnik garnizije v Varni. Omenjata se še Molov kot strokovnjak za državne dolgove in Penakov kot poznavalec Dobrudže.
Pogajanja z Madžarsko se niso pričela
Bukarešta. 6. avg. e. Glede poeaiani z Madžarsko  trdijo v dobro informiranih
krogih, da vlada v tei smeri ni napravila službeno še nobeneea koraka. Rumunska vlada si prizadeva, da bi se sporazumela z narodnimi prvaki iz Transilvanije in Banata, ki so odločno proti odstopitvi ru-munskega ozemlia Madžarski. Ti voditelii so se celo izjavili proti zamenjavi prebivalstva, češ da ie Rumunija izvedla v Transilvaniii in Banatu agrarno reformo in dala vsem kmetom zemlio. romunska manjšina na Madžarskem pa ni dobila ničesar od madžarske vlade. Vse kaže. da se pogajanja med Madžarsko in Rumuniio glede spornih teritorialnih vprašani še ne bodo tako kmalu pričela. V rumunskih oo-litičnih krogih pa so z zadovolistvom vzeli na znanje, da ie madžarski tisk v zadniem času znatno zmernejši glede zahtev, ki jih ima Madžarska do Rumunije.
Bukarešta. 6. avg. s. (United Press.) Izvedelo se ie, da so zastopniki Železne sar-de včerai sporočili ministrskemu predsedniku Gigurtu. da ne bodo več pcdoirali nieeove vlade, če bi vlada pristala na ed-stopitev Transilvaniie ali tudi samo njenega dela Madžarski.
V rumunskih vladnih kroeih v zvezi s to zahtevo Železne garde ne priki\vaio nevarnosti neposrednesa izbruha vladne krize. V rumunskih uradnih krogih ie sicer zadnje čase prevladovalo str.1 išče da bi Rumunija odstopila Bolgariji ju/.no Dobrudžo s pogojem, da ii potem ne bi bi'o potrebno napraviti nobenih konce i i Madžarski. Na drugi strani pa ie bilo tudi slišati, da je rumunskn vlada že pristala na manjše koncesije Madžarski ter ie vsa i v načelu izrazila tudi pripravljenost da odstopi del ozemlja Madžarski.
šMa do'žitost v Ameriki
mz3 ¥0
Sinoči Iz vojaški eđbsr senata sprejel zakonski predlog o uvedbi splasne vojaške obveznosti — Na podlagi tega zakona bo rekruti-ranih 12 tnililsnov mož v starosti od 21. do 31. leta
Sirija spet v ospredju
Diplomatska aktivnost Nemčije in Italije na Bližnjem vzhodu bi mogla povzročiti velik preobrat v arabskih
deželah
W a s h i n g t on, 6. avg. s. (Columbia B.C.). VojaSKi odbor sonata je snoči s 13 proti 3 glasovi odobril uvedbo obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjonih državah, vendar v nekoliko drugačni obliki, kakor jo je predložilo vojno ministrstvo. Sedaj pride predlog Se pred plenum senata, kjer bo verjetno sprejet Še v tekočem tednu.
Pred vojaškim odborom senata se je razvila o uvedbi vojaške dolžnosti daljša debata. >"ekaj govornikov se je zavzemalo pr*>ri predlogu, odločil pa je nastop predsednika vojaškega odbora Shepholda, ki je dejal, da je uvedba vojaške dolžnosti po njegovem mnenju potrebna zato, ker bo po njegovem trdnem prepričanju Nemčija poskusila napad na Zedinjene države.
V sedanji obliki predvideva predlog, kakor ga je sprejel vojaški odbor, uvedbo enoletnega vojaškega vežhanja za vse moške med 21. in 31. letom. S tem bi bilo obvezanih 7a vojaško službo skupno 12 milijonov mož. Ker pa bodo upoštevane nuio-ge oprostitve, računajo, da bo mogoče poklicati na obvezno vežl>anje samo približno 4 in pol milijona mož. čim bo zakonski predloc Sol skozi obe zbornici ter ga bo podp'sal ti'di pred?e«^olR Koosevelt, bo po in IV "-.Th vojaških krogov
takoj vpoklican prvi letnik ameriških vojaških obveznikov. Računajo, da bo štel prvi kontingent vpoklicanih rezervistov 490 tisoč mož, ter da bodo pričeli z vežbanjem že okoli 1. oktobra. Drugi kontingent prav tako 400.000 mož naj bi bil vpoklican že v začetka prihodnjega leta,
Nini vojaški zakon bo predvideval tudi, da sme predsednik države v mirnem času mobilizirati za vežbe nacionalno gardo oziroma milico. Računajo, da bo izmed 360.000 mož milice še letos vpoklicanih 55.000 mož.
Veliki ameriški manevri
Nevv York, 6. avg. e. (Reuter). V Zedi-njenih državah so se začeli veliki manevri, katerih se udeležuje nad 100.000 mož, članov narodne garde in rezervistov. Manevri imajo najresnejši zr.ačaj, čeprav se občuti pomanjkanje zadostne opreme vojske. Poseben namen manevrov je preizkušnja letalstva v zvezi z drugimi vrstami vojske, zlasti z mornarico.
Resna poostritev angleško japonskih odnosov
Japonska vlada grozi s prekinitvijo diplomatskih odnosa jev — Tudi angleška vlada je izročila Japonski noto
London, 6. avg. s. (Ass Press). Izvedelo
se je, da je izročil japonski veleposlanik po nalosu svoje vlade angleški vladi zahtevo, da pojasni aretacije japonskih državljanov v Angliji. Za Drimer. da ne dobi zadovoljivesa pojasnila, grozi japonska vlada s prekinitvijo diplomatskih odnoša-jev.
Na drugi strani ie no zanesljivih informacijah tudi angleška vlada izročila japonski vladi noto. v kateri zahteva izpustitev vseh aretiranih angleških državljanov.
London. 6. ave s (Columbia B. C.) Zastopnik japonskega poslaništva ie iziavil včeraj, da glede aretacije japonskih državljanov v Angliji čaka poslaništvo še nadaljnjih navodil iz Tokia Za<?t pnik ie deial. da sx> poiarn:ia ki so uh doslei dala glede aretacije angleška oblastva. nezadostna.
Japonski d'-žavliani v Angliji so bili ba-5e obdolženi simpatij za totalitarne države.
London. 6. avg. s. (Reuter). Notranje ministrstvo je sinoči objavilo, da ie bil eden izmed obeh Japoncev, ki sta bila pretekli teden v Londonu aretirana, namreč, zastopnik ladijske družbe Mukihara, zopet izpuščen.
Tokio, 6. avg. s. (United Press.) Občinski svet v Osaki je včerai sprejel resolucijo, da bo v Osaki sklicano javno zborovanje proti Angliji. Resolucija občinskega sveta je bila poslana takoi japonskemu zunanjemu, vojnemu in mornariškemu ministrstvu, kakor tudi angleškemu veleposlaniku Craighieu.
Tokio. 6. a ve. s. (Reuter) Uradna Japonska agencija objavlja, da so zastopniki
' angleškega veleposlaništva, angleški konzul in glavni Reuterjev dopisnik na Japonskem pregledali pismo, ki ea ie zapustil umrli Reuterjev poročevalec Cox v Tokiu ter so ugotovili, da ie pismo res lastnoročno napisal Cox.
K temu pripominjajo v uradnih ang^e-
; ških krogih v Tokiu, da ni podalo angleško veleposlaništvo nobene iziave glede avtentičnosti pisma, ki ga i^ baje Cox zapustil.
Tokio, 6. avg. s. (Štefani)  Tu se je se-I stal včeraj izvršni odbor   indijskih emi-' t? ran tov ki se  zavzemajo za neodvisnost Indije. Odbor ie soglasno odobril resolucijo, ki ob#oia angleško postopanje z japonskimi državljani. V japonskih kr^eih slej ko prej *poudariaio.   da   mora Japonska ; prevzeti pod svo*o zaščito vse  narode v iužnovzhodni Aziji.
Obramba Anglije prvi pogoj za varnost Amerike
VVashinton, 6. avgusta, s.  (Ass. Press.)
Summer Welles ie izjavil včeraj na konferenci tiska, da je predlog generala Per-shinea. naj bi Zedinjene države prodale Angliji 50 starih rušilcev. ^reden resnega preudarka.
New York. 6. avg. s. (Columbia B. C.) »New York Herald Tribune« konentira zahtevo generala Pershinea na i bi Zedinjene države prodale Angliji 50 starih rušilcev ter se postavila popolnoma na stališče generala Pershinga. Republikansko glavno glasilo pravi, da ie obramba Anglije prvi pogoj za varnost Zedinjen h držav in da morajo zato Zedinjene države storiti vse. da pomagajo Angliji in ji ne smejo odreči nebene pomoči.
Inspekcijsko potovanje predsednika Roosevelta
VFashingion, 6 avg. s. (Štefani.) Predsednik Roosevelt odide v kratkem na inspekcijsko potovanje. Pregledal bo obrambne naprave, zlasti v pristaniščih v Virgi-nijL
bitne japonske ekspanzije v tei smeri Dostaviti na realistično stališče.
New Y°rK, 6. avg. A A. (Stelani). United Press pOroča. da je JapOnska zahtevala od franc°ske vlade, da ji dovoli usta-noviM pomorske baze v Indokini In da jamči za sporazum, s katerim se predvideva znatno povečanje izvoza iz Indokine. Edinlee japonskega vojnega bro.Vvja 80 odplule iz FormPze v Južno KitajsKo.
Toki©^ 6. avg.  s.  (Štefani). Ministrski predsednik princ Konoje ie soreiel v av-, dienco generala Koišo, ki odide kot posebni  japonski   poslanik v Nizozemsko I Vzhodno, Indijo. Njegovemu odhodu-oripi-* sujejo poseben pomen.
New "^Toi*, 6. avg. s. (Columbia B C.) ! »New Ycfrk Daily News« pišejo v zvezi s poročili o japonskih namerah za osvojitev francoskes Indokine in Nizozemske Vzhodne Indije^ da ne obstoji za Zedinie-e države noben moralni razlog, da b; t?k m japonskirrti nameram nasprotovale T/s» pravi, dajsta tako Franciia kskor -ud" Nizozemska* v svojih azijskih teotoniia** vodili DToticjemokratsko poHliko i^ da se t morajo zaho Zedinjene države glede more-
Ma^žarska gospodarska delegacija v Moskvi
Budimpešta. 6. avg. e. Madžarska gospodarska delegacija ie dospela v Moskvo, kjer bo ostala neka i tednov in skušala poglobiti gospodarske odnošaie med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Delegaciia šteie 6 članov. Madžarski gospodarski kro*ri menijo, da bo Madžarska po uspelih Dogajanjih lahko uvažala iz Rusije večje količine sirovin. izvažala v Rusijo o* električne aparate, nlemensko živino, nekatere vrste strojev itd.
Hitler v Berlinu
""er/i/i, 6. avg. e. (TCP.) Od včeraj popoldne je kancelar Hit'or spet v Berlinu. Pc prihodu v prestolnico se je razgovarjal z mar7 a lom Gorvngom zunanjim ministrom Ribbentropom. vrhovnim poveljnikom Brauchitschem in drugimi vodilnimi osebnostmi.
Jnlius Streicher umrl
London, 6. avg. s. (Reuter.) Po informacijah. (ki so prišle preko nevtralnih virov iz Nemčije, je umrl v Nemčiji znani nacionalno socialistični voditelj Julrus Streicher.
Francija prod Ameriko za Živež
VVasMngton, 6. julija. AA. (DNB). Pc-močn'k zimar.^efra ministra Sumner Welles
je iijavil, da je franec^ka vlrd? naprosila Zedirj.^ne države za pošiljanje življenjskih potrčbSčin v Francijo.
Ankara, 6. avg. j. (EEF). Obrambne priprave v Turčiji se počasi dopolnjujejo in zaključujejo. Turški generalni štab je odločen, da niti najmanjše podrobnosti ne prepusti slučaju. Po vsej deželi se rekviri-rajo konji in živina. V nekaterih provincah so ceste doslovno zatlaćene s koraka-jočimi vojaškimi kolonami.
Vest, da bo v kratkem prispela v Sirijo nemško italijanska komisija, kakor to določa pogodba v premirju s Francijo, se še zmerom trdovratno vzdržuje. Na merodaj-nih mestih v Italiji oziroma v Nemčiji za te vesti ni mogoče dobiti nobenega službenega potrdila, toda vesti se tudi ne de-mantirajo.
Jasno je, da bi navzočnost take nadzorstvene komisije osnih držav v Siriji zelo izpremenila sedanji položaj na Bližnjem vzhodu. Čeprav Sirija formalno še zmerom pripada Franciji ter se ravna po navodilih Pctainove vlade, je vendar na drugi strani doslej obdržala v neizpremenjeni obliki vse svoje odnošaje in zvezo s sosednimi deželami. Sirija je namreč skupaj z Libanonom v veliki meri odvisna od trgovine s svojimi sosedi, zlasti od trgovskih zvez s Palestino, V primeru če bi poskušala komisija osnih držav izvrševati v Siriji nekako vrhovno oblast, bi se morali seveda nujno izpremeniti njeni odnošaji do sosednih držav in je vobče še vprašanje, ako bi se ti odnošaji ne prekinili. Računati je treba slednjič tudi še z domačim arabskim prebivalstvom, ki taki izpremembi ni naklonjeno.
Ankara, 6. avg. e. (Evropa Press). V turških političnih in diplomatskih krogih živahno komentirajo vest o prihodu nemško italijanske komisije, ki hoče v Ankari proučiti položaj. Listi pravijo, da se je pri-
čela s prihodom te komisije ▼ Ankaro diplomatska aktivnost Nemčije in Italije na
področju Bližnjega vzhoda. V diplomatskih krogih poudarjajo, da zadnji govor Molotova ni bil brez vpliva na ojačenje nemško italijanske akcije na tem področju. Italijanski polslužbeni tisk je že mnogo prej pisal o potrebi intervencije v Palestini. Ta cilj je v neposredni zvezi s petrolej-skimi viri v Mosulu. Pričela se je že politična akcija med Arabci, ki organizirajo razne manifestacije in demonstracije. Vse to kaže, da je politika v arabskih deželah v znamenju velikega preobrata. V Ankari pričakujejo vidnega vpliva evropske vojne na Bližnji vzhod, ker more vsak trenutek nastopiti preobrat, ki bo imel velike posledice na odnošaje moči v tem področju. Nekateri trdijo celo, da se bo vojna v Evropi dasi v drugi obliki in drugih okoliščinah prenesla na Bližnji vzhod.
Moskva — Rim
Rim, 6. avg. e. Po izjavah komisarja Molotova o zboljšanju odnošajev s Sovjetsko zvezo in Italijo govore v rimskih političnih krogih o možnosti bližnjih in neposrednih stikov med Moskvo in Rimom. V tem pogledu je značilno pisanje italijanskega tiska, ki je prej močno poudarjal protiboljševiško stališče, sedaj je pa opustil t« vrste propagando, na drugi strani pa piše sovjetski tisk čedalje bolj simpatično o itaiiajnskih zmagah. Pri morebitnem urejanju odnošajev med Sovjetsko zvezo in Italijo bo glavni problem sovjetska težnja po razširjenju ruskega vpliva do Sredozemskega morja. V tej luči je treba gledati nadaljnjo fazo balkanskopodu-navskih dogodkov.
Normalni odnošaji z Italijo
Rim, 6. avg. e. Zaradi demantijev raznih vesti iz angleškega vira o odnosa jih med Jugoslavijo in Italijo posvečaio rimski politični krogi veliko pozornost temu problemu. Italijanski tisk je objavil demanti glede obstoja nekih zemljevidov velike Albanije, ki obsega tudi del Jugoslavije in del Grčije. Vse te vesti so po tem demantiju izmišljene, če pa obstojajo taki zemljevidi, so jih mogli izdati samo angleški agentie. Angleška propaganda ie še vedno aktivna. V zvezi z razgovori v Solnogradu o ureditvi spornih vprašani na Balkanu in v Podunavju so se v inozemstvu razširile tudi vesti o potovanju jugo-slovenskih državnikov v Rim, Tudi italijanski listi so o tem pisali. V rimskih političnih lcrogih pa trdijo, da so vse te vesti neosnovane. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo se razvijajo normalno na podlagi obstoječe pogodbe in tudi po smernicah, ki so bile določene z vojno proti Franciji in Angliji Ves balkansko podunavski problem spada v pristojnost Nemčije. Italije in Rusije
Angleški glas o grški politiki
London, 6. avg. j. (TOP). »Tlmesc prinašajo k četrti obletnici avtoritativne vlade na Grškem naslednje pripombe:
Z velikimi proslavami je grški narod izkazal ministrskemu predsedniku Metaxa-su svojo hvaležnost za spretnost, s katero je umel Grčiji ohraniti njeno nevtral-nostno pozicijo v sedanji vojni zmedi, ne
da bi mrt bilo treba to svojo politiko žrtvovati za narodno neodvisnost, oziroma za narodovo čast. Metaxasova vloga ni bila lahka. Simpatije grškega naroda so že dolgo na strani Anglije in Francije. Nezaupanje, ki vlada v Grčiji do Italije, ni bilo mogoče razpršiti niti potem, ko je bfl lani oktobra sklenjen znani grško-italijan-ski prijateljski in nenapadakri pakt. Krf-ski incident iz leta 1923 je na Grškem še v svežem spominu in kolikor bi se bil že pozabil, je spomin nanj oživela aneksija Albanije.
Interes, Id ga zadnji čas kaže Rusija za balkanske države, propaganda v Bolgariji in zadnje težave Rumunije so tudi Grčiji prizadejale novih skrbi. Toda vse te iz-premembe in težave v mednarodnem svetu niso mogle grškega ministrskega predsednika pripraviti do tega, da bi se bil kakor Rumunija odrekel garancijam zavezniških drŽav, prav tako se ni pustil premotil od prigovarjanja raznih struj na Grškem, ki zagovarjajo preusmeritev grške politike in naslonitve na druge sile. Prav te struje predstavljajo največjo nevarnost za današnji nevtrainostni položaj Grčije. Kakorkoli se že ocenjuje Metaxo-sova politika v minulih štirih letih, vendar se mirno lahko reče. da nihče, ki nima prave slike o težkočah balkanskih držav, nima pravice kritizirati Metaxasove politike.
Slovaška gospodarska delegacija v Beogradu
Sofija, 6. avg. e. (Evropa Press). Včeraj je dospela v Sofijo slovaška gospodarska delegacija, ki bo načela trgovinska pogajanja z bolgarsko vlado. Delegacija je prišla v Sofijo iz Beograda.
Oboroženi izvidniški poleti nad Anglijo
London, 6. avg. s. (Reuter-) Po uradnih podatkih so svstmiški hkiropUru tipa Sun-dcrland, ki služijo sedaj v angleškem letalstvu, preleteli v zadnjih 4 mesc.h skupno pol milijona milj v 2500 letalnih urah. Zadnje čase so piloti dnevno prevozili po 1000 milj. Avstral&ka letal* so izvedla mnogo uspešnih napadov na podmornice in mnogo izvidniskih poletov Poleg tega so bile avstralskim letalcem poverjene nađoge za prevoz važnih osebnosti. Tako so potovali na letalih SunderLand med drugimi francoski admiral iMustlier iz Gibraltarja v London, mornariški minister Aleksander v juniju v Bordeaux in nazaj, general Gort in propagandni minister Dufi Cooper v Maroko tor abesinski cesar Ha;le Se laste iz Londona v Egipt
Pregled anpleikega letalskega ministrstva o dosedanjih
Po sodM angleškega strokovnjaka Ima NemOja kljub in Izvežbanlh letalcev — Medsebofal letalski napodi se
London, 6. avg. a (Olumbia B. C.) V nah po 300 bombarderjev. T« letala lahko pregledu, ki ga je snoči objavilo letalsko operirajo po več dni skupaj brez pristanka, ministrstvo, je rečeno, da je bilo od 18.
junija u.Uje sestreljenih nad Anglijo 307 Vlaga TIVfiTalafcill
nemšk'h letal, medtem ko so Angleži istočasno izaubifli 172 letal. Nadalje pravi pregled, da so v zadnjih 4 tednih vrgli Ncro-M na Anglijo rkr>!i 6800 bomb. Angleži pa istočasno na Nemčijo nad 33.000 bomb.
LTradni pregled pravi sicer, da »o učinki nemških letalskih napado\ na Anglijo majhni, če se upoštc\a dejstvo da je skoro vsako noč v teh napadih w>dc!ovalo povprečno 50 do 100 nemških bombnikov. Obenem pa opozarja letalsko ministrstvo, da bi bilo neumestno delati iz dosedanjih rezultatov prooptimistične zaključke. Ministrstvo pravi, da so brli dosedanji napadi nemških letal na Anglijo prav za prav samo »oboroženi izvidniški poleti«, ki so imeli predvsem trojen namen: 1 i z vež banje nemških letalcev za nočne polete. 2. zbiranje informacij za pripravo napada na Anglijo. 3. propagandni namen.
Dalje izraža angleško letalsko ministrstvo mnenje, da so Ncnui v vojni v Franciji dokaj izčrpa i i svoje zaloge orožja in municije ter da rnoraio zato nred končnim napadom na Anglijo najprej temeljito izpopolniti svoje zaloge.
London, 6 avg s (Reuter) Letalski strokovnjak komentira v angleškem radiu včerajšnji pregled letalskega ministrstva o dosedanjih rezultatih nemških letalskih napadov na Anglijo. K številu nemških m angleških izgub letal pripominja, da velja tako za 307 izgubljeni nemških letal kakor tudi za 172 angleških pravil, da tu ni všteto običajno število letal. izgubljenih zeradi nesreč aH poškodb. Vendar je mogoče reči, da so izgubili Nemci v enem mescu, če upoštevamo 307 sigurno izgubljenih letal. zn:adi poškodb SS toliko drugih, da znaša mesečna r/'juha 1000 letal. Nemška letalska proizvodnia pa je tre-hitno t<-^ik-na, da lahko še vedno nadomesti tako izgubo.
Strokovnjak računa dalje, da so Nemci na 307 letalih ;zgubili približno 770 mo/ letalcev. Primerjava starosti letalcev kaže, da imajo Nemci še vedno na razpolago dov<«?j r/ve ž banih letalcev.
London. 6. avg. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo objavlja 41. Hsto izgub angleškega letalstva. Lista obsega imena 300 letalcev, med njimi 18 padlih v boju.
London. 6. avg. s. (Reuter.) Notranje in letalsko ministrstvo javljata: Preteklo noč so vrgla nemška letala manjše število bemb na nekaj okrožij juznovzhodne Anglije. Napadi niso povzročili niti škode niti žrtev.
Včeraj popoldne je angleško lovsko letalo nad Kanalom sestrelilo nemško lovsko letalo. S tem se je število nemških letal, ki so bila včeraj sestreljena v bližini obale, povijalo na 4
London, 6. avg. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od nedelje na ponedeljek angleški bombniki bombar-diraili bencinska skladišča severno Diissel-dorfa. V teku napada je biLo vrženih 14 ton bomb in povzročenih je bilo več požarov. Angleški bombniiki so nadalje napadli letališče v Krefeldu. S teh poletov so se vrnila vsa angleška letala.
Pred mncžestvenimi nemškimi napadi
London, 6. avg. e. (Tass.) »Dailv Mail« piše. da je pričakovati še srlovitejših in obsežnejših napadov nemškega (letalstva na Anglijo. Pri bodočih nemških letalskih operacijah bodo sodelovala letala v skupi-
reznltatilt
še
na]
dovolj letal
Potopljene angleške vojne ladje
London, 6. avg. a (Reuter.) Admirali tet-.; javlja, da se je potopil lovilec min »Mar sona«, ker je zadel na mino.
Nemški letala v Angliji
m
Berlin, 6. avg. s. (DNB). Nemška letala so v preteklih nočeh zmetala na Anglijo ogromne množine letakov z nedavnim govorom kancclai ja Hitlerja. Nevtralna poročila, ki prihajajo iz Anglije, javljajo sedaj, da vlada za te letake med angleškim prebivalstvom izredno zanimanje. Letake prodajajo že po 5 šilingov komad. Angleške oblasti so odredile zaradi nemških letakov hišne preiskave, prebivalstvo pa letakov ne izroča. Tudi po pošti je bilo v Angliji razposlanih mnogo nemških letakov. Zanimanje za letalce je tem večje, kjer je angleško občinstvo nezadovoljno z delovanjem angleškega propagandnega ministrstva.
Takojšnji napad ali dolgo trajno obleganje
Londonske sodbe o motnosti nemškega napada na
Anglijo
„šesta kolona molitve"
New York, 6. avg. e. Radio je javil po
vesteh iz Stockholma, da se bo nemški napad na Anglijo pričel med 8. in 10. avgustom. Iz Stockholma poročajo tudi o velikih vojaških vežbah nemške vojske na Norveškem.
London, 6. avg. s. (Exchange Telegraph) Hilaire Belloc piše v svojem tedenskem vojaškem pregledu v »Sundav Times« o možnosti nemškega napada na Anglijo. Pravi, da ima Nemčija na izbiro bodisi takojšnji napad ali pa dolgotrajno obleganje.
Pisec izraža mnenje, da je najugodnejši čas za izvedbo napada že minil ln da se zdi, kakor da so Nemci misel na napad na Anglijo vsaj za enkrat opustili. Za primer pa, da jc Nemčija res opustila misel na invazijo Anglije, pravi Belloc, je treba pričakovati nemške vojaške akcije 2a prihodnji čas v drugi smeri.
Belloc tudi opozarja, da Nemci najna-tančneje pripravljajo svoje načrte za izvedbo napada na Anglijo, kar zahteva mnogo časa. Dosedanje odlašanje kakor tudi razni nemški eksperimenti so dali Angliji časa, da pripravi svojo obrambo in poveča udarno moč svojega letalstva.
London, 6. avgusta. AA. (Reuter). Možnost nemškega napada na Anglijo je še dalje predmet razpraoljanja. V zvezi z vestmi, ki prihajajo z nemške strani, v katerih se govori o dalekometnih topovih, v pooblaščenih krogih pravijo, da ni dvoma, da imajo Nemci take topove na severni francoski obali. Podčrtava se, da se lahko zgodi isto, kar se je zgodilo ob napadu na Norveško. Glede na napad na Anglijo se čujejo tudi glasovi, po katerih naj bi Nemci uporabili jadralna letala, ki bi jih vlekla motorna letala. Pripominja se, da je to remorkiranje jadralnih letal od strani motornih letal mogoče in da je angleško letalstvo delalo poizkuse s svoje strani. eVrjetno je, da so jadralna letala bolj uporabna za prevoz hrane padalcem kakor pa za prevoz čet.
San Sebaatian, 6. avg. s. (tSefani). Iz Londona poročajo, da nameravajo v Angliji tako zvano »šesto kolono molitve«, ki je bila ustanovljena po Halifaxovem govoru, ojačiti če z novo akcijo. Kardinal Hinsiev bo baje opremil vse katoliške angleške vojake s posebnimi križi, ki naj bi jamčili zmago v vojni, že v kratkem bo razdeljenih prvi 50.000 takih križev. Denar zanje je bil zbran predvsem v židovskih krogih.
Berlin, 6. avg. s. Nemški radio citira poročila agencije Associated Press o izredno močnih utrdbah ob angleških obalah. Ameriška agencija poroča, da so obale zavarovane z ograjo bodeče Žice v dolžini več milijono metrov. Nadalje so zgraejne neštete pasti za tanke in betonska zaklonišča. Vsak grič ob obali je izpremenjen v trdnjavo. Ves ta sistem predstavlja nepremagljivo oviro.
K temu poročilu pristavlja nemški radio, da ga bodo vzeli nemški vojaki na znanje le s smehom. Nemška vojska ni doslej naletela še nikjer na ovire. Vojska, ki je s frontalnim napadom prebila Maginotovo linijo, se tudi ne bo ustavila pred angleškimi obrambnimi napravami, ki so bile zgrajene v pičlih 8 tednih.
Akcija za ustavite* sovražnosti?
Rim, 6. avg. e. V diplomatskih krogih trdijo, da se je res pred nekaj dnevi pričela akcija za ustavitev sovražnosti med Italijo, Nemčijo ln Anglijo. Ni znano, po kateri poti se je akcija izvedla, najbolj verjetno pa je. da je pri tem imela glavno vlogo neka osebnost iz Vatikana. Mirovni predlogi so bili precej zmerni zlasti glede eBlgije, Nizozemske ln Francije. Odgovor angleške vlade mirovne predloge še nI znan. V tej zvezi je baje odpotoval v London vatikanski državni tajnik.
Trgovinski sporazum med Rusijo in Ameriko dosežen
Vsebina nove pogodbe bo v najkrajšem času objavljena
Wa»hington, 6. avg. s. (Columbia B. C). Podtajnik za zunanje zadeve Sumner Wel-lea je izjavil snoči na konferenci tiska, da pogajanja za novo trgovinsko pojrodbo med Zedinjenimi državami ln sovjetsko Rusijo ugodno potekajo In da bo vprašanje sklenitve nove pogodbe v bližnji bodočnosti urejeno.
Istočasno Je bilo z morodajnlh ruskih
mest v Moskvi mogoče izvedeti, da Je sporazum za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo že dosežen ter da bo vsebina sporazuma objavljena v oflcielnem komunikeju v najkrajšem času.
Dosedanja trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo, ki
je veljala 12 mesecev, je včeraj potekla. Po dosedanji pogodbi bi bila morala sovjetska Rusija kupiti na leto v Zedinjenih državah za 40 milijonov dolarjev blaga. Ta vsota pa ni bila popolnoma izrabljena predvsem zaradi moralnega embarga, ki ga je proglasila ameriška vlada ob priliki rusko-finske vojne. Mislijo, da bo nova sovjetsko - ameriška trgovinska pogodba vsaj ohranila izmeno blaga na dosedanji višini, najbrže pa bo medsebojni trgovinski promet še razširjen.
Moskva, 6. avgusta. AA. (Reuter). Včeraj so se končala pogajanja za obnovitev trgovinskega sporazuma med sovjetsko Rusijo in Ameriko.
Napeta in zanimiva plavalna tekma
bo drevi v kopališču Ilirije med dubrovniškim Jugom" in nato „Ilirijo"
LJubljana, 6. avgusta. Drevi ob 20.30 bomo zopet videli odlične plavače Juga iz Dubrovnika in Ilirije v borbi za prvenstvo v ligaške m tekmovanju. Ilirija bo nastopila, če ne bo nepredvidenih zaprek, s kompletno prvo garnituro, ker se zaveda, da bo izid te tekme odločilno vplival na končni plasma v ligaškem tekmovanju. Predvidoma bo nastopila v tile postavi: DraguSa v crawlu ln hrbtnem plavanju, Saša in Martini v prsnem, K e r ž a n v crawlu, Bradač v hrbtnem plavanju in cravvlu. Kakor vedno, bodo tudi letos prednjačile plavalke Ilirije, ki tvorijo skupno homogeno ekipo. Zato je Iliriji zmaga v damski štafeti zagotovljena. Od moških bodo nastopili naši stari znanci iz prejšnjega lig'aškega tekmovanja, in to M i h a 1 e k na 400 m prosto, S k a r -pa na 400m in 100m prosto in v štafeti, odlični P e 1 h a n v hrbtnem 100 m cravvl in v štafeti. Istotako Pestevsek, rekorder C e r e r pa v prsnem ln v štafeti. Zanimivo bo gledati zopet odličnega novinca Hercoga, ki mu je uspelo že dvakrat zmagati nad Oererjem v prsnem plavanju. Vsekakor bo to zelo zanimiva točka, ker bo kot tretji posegel v ostro borbo Barbieri (Jug). Od Juga bi pa omenili kot
odličnega plavača v hrbtnem plavanju Bartuloviča, v svobodnem stilu Jazbeca ln Petroviča, v prsnem pa Poznjaka. Vsi razen Bartuloviča so novinci. Nastopili bodo med drugim tudi odlični rekorderji Žižek, Ciganovič v hrbtnem ln Miloslavič v prostem stihi.
V waterpolu, kjer Je siguren favorit »Jug«, ni pričakovati presenečenj, ker bo »Jug« kot nekdanji državni prvak tudi to tekmo gotovo odločil zase. Prepričani smo, da bo tuđi to pot poset tako velik kakor pri prejšnjih tekmovanjih. Tako bomo iz-podbudill plavače v tej ostri borbi. Upravo kopališča pa prosimo, da bi to pot poskrbela za več Izhodov, ker je ob tako velikem posetu samo en izhod pač premalo.
Tudi med zagrebškimi športniki vlada veliko zanimanje sa današnjo plavalno tekmo Jug: Ilirija. Zagrebški listi posvečajo tekmi veliko pozornost. Današnji »Jutarnji list« piše, da bi Imela Ilirija, če bi zmagala a večjo raoiiko, največ Izgledov, da si pribori plavamo prvenstvo ln njen edini resni konkurent bi bila potem »VBEtorija*, ki nsssniil 8. septembra v
LJubljani. Po Ljubljani se govori, piše zagrebški list, da bo domaČe moštvo ojačil tudi bivši rekorder na 100 m prosto in 100 m hrbtno dr. Draško Wilfan, ki baje že deset dni pridno trenira in je zopet v formi. Ni dvoma, da bi se izgledi domačinov še povečali, če bi nastopil Wilfan, ki bi bil gotovo prvi na 100 m prosto, okrepila bi se pa tudi štafeta 4X200 m. Hir-jani se, abstrahirajoč na VVilfanov nastop, nadejajo gotove zmage v prsnem plavanju gospodov (Tone Cerer in Hercog) ter v vseh damskih disciplinah, vštevši tudi dam-sko štafeto, ker imajo res najboljšo žensko ekipo (Draguša Fine, Saša Fine, Martini, Keržan). V primeru nastopa dr. Wil-fana bi se bil boj za prvo mesto na 100 m prosto gospodje in v moški štafeti 4X200 metrov, ker bodo Dubrovčani glede na hladno vodo v bazenu gotovo dosegli slabše rezultate kakor na Sušaku. Tako upajo domači. Plavačl »Juga« so sicer nekoliko v skrbeh zlasti po skušnjah v Zagrebu, vendar pa so še vedno optimisti. Verujejo v zmago, čeprav z najtesnejšim rezultatom odnosno v najslabšem primeru z zelo pičlim porazom.
★
Športnike in športno javnost opozarjamo, da priobči »Slovenski Narod« jutri o tekmi Ilirija: Jug obširno poročilo izpod peresa enega naših najboljših športnikov.
Prva prireditev Slovenske
V nedeljo 11. t. m. bo Slovenska kolesarska zveza prvič nastopila s svojo javno prireditvijo, in sicer organizira tekmovanje slovenskih kolesarjev za naslov bano-vinskega prvaka. Tekmovali bosta obe kategoriji — prvorazredna (A-kat.) in juniorska (B-kat.) — tako da se bo prva borila na progi, dolgi 148 km, iz Ljubljane v Celje in nazaj v Ljubljano, druga pa iz Ljubljane do vrh Trojan in nazaj, kar znaša 78 km. Za nagrade dirkačem obeh kategorij, ki bodo prišli v klasifikacijo (okrog osem mest za vsako kategorijo), si posebno prizadeva neutrudni vodja zvene, g. pod polk. Jaklič, na čigar pobudo je več tvrdk in drugih dobrotnikov prispevalo razne spominske in praktične predmete, ki bodo dirkačem za njihovo res požrtvovalno in težavno borbo vsaj nekoliko v priznanje. Razen spominskega predmeta bosta prvaka tako glavne kakor juniorske dirke deležna še častnega svitra z banovinskim grbom na prsih, kakršen se bo prvakoma podeljeval ob vsakoletnem banovinskem prvenstvu.
Glede na pomembnost tega večjega pr venstva   Slovenske  kolesarske  zveze so lahko s gotovostjo računa tudi na njemu
ustrezajočo udeležbo dirkačev; število obeh kategorij bo približno enako, če ne morda pri juniorjih za nekaj mlajših moči večje; aaj je pričakovati, da ss boda tega važnega tekmovanja udeležili dirkači raznih slovenskih kolesarskih klubov tako ljubljanske kolesarske podzveze kakor mariborske in slovenjgraške. Tudi Je znano, da razpolagajo naši klubi z bolj ali manj dobrimi dirkači« kakor n. pr. prvorazredni: Peter-nelj, Oartner. Podmiljičak. Rozman fct., Sodeč, Fabjan, Anfiič, Gorenc, Ztibernik. Golob, 8Cvič: dalje junior ji: Korenin, Ber-lič, Blatnik, Setnikar, Bizilj. Klemenčič, Mrak, Mu le j, Zupan J., Rozman mL itd.
Ta Imena atletov cestnega prahu nam pri.
čajo. da bo nedeljska borba zelo ostra in ogorčena posebno med rt valoma dolge proge Feterneljem In Podmiljščakom ter med Četvorico krajše proge Koreninom, Berli-čem. Mrakom in Blzlljem. Začetek prvenstva za A-kategorijo bo ob 6. zjutraj izpred Kačičeve gostilne na Tvrtevi cesti, na cilj pa bodo prihajali od pol 11 dalje* medtem ko bo start junlorjev ob 7., na cilj pa okrog pol 10. Dirka bo ob vsakem vremenu. Nagrade dirkačem in objava rezultatov bo takoj po končanih dirkah v prostorih Kačičeve gostilne.
Ljubljana izgubi še eno industrijsko podjetje?
Vsemu delavstvu „Avtouasntaže" je bilo v soboto odpovedano — Podjetje se baje namerava preseliti v južne kraje
Ljubljana, 6. avgusta Ljubljana sicer ni imela nikdar značaja industrijskega mesta,  vendar   ne morem
reči, da lahko živi brez vsake industrije. Zdi se celo, da ni več nobenih izgledov za napredek mesta, ker je prišlo do zastoja v razvoju indiistrijalizacije. Toda ne le, da se v Ljubljani več ne ustavljajo večja industrijska podjetja, temveč mesto redno leto za letom izgublja stare tovarne, ki so desetletja nudila delavcem in nameščencem zaslužek, občini pa dohodke. Ljubljana je bila silno prizadeta zlasti z izgubo Strojnih tovarn in livarn. Vsi oddelki velikega podjetja s tremi tovarnami so bili postopno likvidirani. Velika tovarna je bila za vedno izgubljena; naše gospodarstvo je bilo še tem bolj prizadeto, ker se obrat ni naselil drugje in ker ni bilo ustanovljeno drugo enakovredno podjetje. Tovarno so podrli in zemljišče je namenjeno za stanovanjsko Četrt. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo v Ljubljani Še zidali stanovanjske hiše, če ne bo nobenih novih virov dohodkov prebivalstva.
če govorimo o selitvah industrijskih podjetij iz Slovenije, gre vendar za naše življenjsko vprašanje; Slovenija ima bodočnost le v industrijalizaciji, samo kmetijstvo je ne more rešiti. Zato bi morali biti zelo občutljivi ob takšnih pojavih, ki jim doslej nismo posvečali prave pozornosti, pojavih, ki so dobili Že pred leti ime »demontaža slovenske industrije«. Pri nas je bilo reduciranih že toliko podjetij, da bi se morali boriti za obstoj slehernega, navidez morda še tako neznatnega podjetja. Ob tej priliki pa opozarjamo na pomembno ljubljansko podjetje, ki je že zaslužilo ime tovarna avtomobilov.
Podjetje Avtomontaža ima precej velik obrat v Kamniški ulici v Šiški. Ne spada sicer med starejša podjetja, a se je v kratkih letih lepo razvilo ter izpopolnilo, da je njegov ugled segel daleč po državi. Predlanskim so obrat modernizirali in pri-zidali so še nekaj poslopij. To je bil baje najmodernejši obrat svoje vrste v državi.
Izdelovali so predvsem jeklene avtomobilske karoserije. Iz tovarne je odpeljalo v zadnjih letih že lepo število modernih avtobusov, kakršnih dotlej v naši državi še niso izdelovali. Tovarna je izdelovala
kompletne avtomobile, a razume se, da je morala nekatere sestavne dele, predvsem motorje, uvažati. Podjetje je imelo že lep kader izvrstno usposobljenega delavstva, Foprečne urne mezde tega delavstva so znašale 7.50 din (od 5.50 do 11 din na uro). 2e začetne plače nekvalificiranega delavstva so znašale po 5 din na uro.
Zadnje čase so začele nastopati hude težave, ko je bila dobava materiala iz Nemčije ovirana. Toda tudi naročil je bilo čedalje manj. Zato je podjetje nedavno odpovedalo 18 delavcem delo. V začetku se je zdelo, da je to le začasna redukcija ter da bo sčasom zopet premagana kriza. Toda v soboto je bilo odpovedano vsemu delavstvu. Tako je prizadetih zdaj skupaj okrog 70 delavcev.
Delavstvo se vprašuje, zakaj nameravajo ustaviti obrat. Po nekaterih vesteh se podjetje namerava preseliti v okolico Beograda, kjer bo imelo dovolj dela. Beograjska občina bi baje sklenila s podjetjem pogodbo za večja naročila, če bi obratovalo na njenem področju. Avtomontaža je izdelala že okrog 50 jeklenih karoserij za velike beograjske avtobuse. Ti izdelki nič ne zaostajajo za inozemskimi. Beograd daje mnogo dela tujim tovarnam. Razumljivo je, da bi Avtomontaža na področju uprave Beograda laže konkurirala kakor v Ljubljani, pač zato. ker Beograd nudi industriji velike ugodnosti, tako n. pr. zemljišča za tovarniška poslopja, predvsem pa davčne olajšave. Po nekih računih bi imelo podjetje na jugu okrog 20.000 din manj režijskih stroškov kakor v Ljubljani.
V sosedni banovini so postali zlasti zadnje čase zelo občutljivi za selitve podjetij in kapitala na jug. Pri nas pa ne kažemo nobenega posebnega vznemirjenja ob številnih izgubah podjetij. To sicer ne pomeni, da nas vse to ne prizadeva. Človek bi pričakoval, da bi skušale nase ustanove, Če že ne oblasti, posredovati v posameznih primerih ter napeti vse sile, da bi preprečile, ko je še čas za to, nepopravljivo škodo.
Pri podjetju >Avtomontaži« delavstvo preneha delati 17. t. m. Ostalo bo zaposlenih same še nekaj nameščencev, menda le pri likvidacijskih poslih.
Preskrba tekstilne industrije z bombažem
Ljubljana. 6. avgusta NsJa tekstilna industrija je jela omejevati svojo proizvodnjo zaradi nadlega zmanjšanja uvoza bombaža in bombažnega prediva, na drugi strani pa tudi zaradi povečanja potrošnje v »lanskem letu. Leta 1937-38 smo uvozili povprečno 21.000 ton bombaža, lani pa samo 18.000 ton. Prav tako naglo se je zmanjšal tudi uvoz bombažnega, prediva. Nazadoval je od 24.700 ton v letu 1937-38 na 11.700 ton lani. Da bi se pomanjkanje bombaža in bombažnega prediva omtMfct. so bih storjeni tile ukrepi:
S trgovinskimi pogajanji z Rusijo, Italijo, Grčijo, Slovaško in T rrčijo je bil predviden večji kontingent bombaža in bombažnega prediva Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je že ukrenilo vse potrebno glede dobave bombaža iz Sovjetske Rusije, od koder ga dobimo v kratkem večje količine. Ker so zastopniki -»Federazione coto-niera« iz Milana zahtevali na zadnjem sestanku na Bledu za bombaž zelo visoke cene in ker zato ni mogla biti sklenjena nobena kupčija, je ravnateljstvo za zunanjo trgovino takoj ukrenilo vse potrebno, da bi mogla dobiti naša tekstilna industrija bombaž iz Sovjetske Rusije in Turčije.
Iz Ankare poročajo, da je s Turčijo sklenjena kompenzacijska pogodba za 3000 ton bombaža, ki nam ga bo Turčija takoj dobavila. Pozneje nam pa dobavi Turčija še 6000 ton bombaža Na trgovinskih pogajanjih s Slovaško je bila tudii večja količina bombažnega prediva, ki nam ga bo Slovaška dobavila po ugodnih cenah.
Iz II. nadstropja je skočila
Ljubljana, 6. avgusta V zadnjem času beleži kronika vedno več poskusov samomora in vse kaže, da se je lotila ljudi prava samomorilna manija. Na drugem mestu poročamo o dveh poskusih samomora, od 10. dopoldne pa si je skušala končati življenje tudi S81etna garderoberka Antonlka J»ke*j, stanujoča v Delavskem domu na Bleiweisovi cesti. Jaki jeva ki je uslužbena kot garderoberka že nad leto dni v kavarni »Union«, je bila zadnje čase precej bolehna ln je o svoji bolezni vedno tožila tovarisicam v službi. Večkrat je tudi omenjava, da si bo kaj naredila, tako da bo vsega konec.
Davi zjutraj je prišla na hodnik v H. nadstropju v Delavske mdornu, kjer je stanovala v spalni srajci in bila je vsa zmedena. Takoj se je spet vrnila v sobo, malo pred 10 pa se je naenkrat povzpela na okno in skočila na dvorišče, kjer^ je obležala na kamnu nezavestna. To J so takoj ooazili uslužbenci, ki so prihiteli na dvorišče in nearečnico pokrili z rjuho. Nemudoma so z Delavskega doma telefonirali n& reševalno postajo, da so obupanko pre-beljali v bolnico. Tam so ugotovili, da ima Taklieva zlomljeno levo nogo, hudo pretresene možgane in se druge notranje poškodbe. Njeno stanje je smrtno nevarno.
KOLEDAR
Danes: Torek, 6. avgusta: Gospodovo spremenjenje, Sikst II.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: zaprto
Kino Sloga: Od Narvika do Pariza
Kino Union: Prvi film o dogodkih iz vojne 1939/40
Kino Moste: Chicago v plamenih ln Katarina Velika
Kino Šiška: Dunajski zvoki
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste —■ Zaloška cesta 47.
Siped stta
Otroci so se igrali z vžigalicami. Te vžigalice so se vnete in povzročite požar. Ta požar je uničit gospodarsko postopje. Škoda je zelo velika. Tu škoda je le deloma krita z zavaro\'alnino.
NemSki bombniki so napadli angleško obalo. Ti bombniki so vrgji več bomb. Te bombe so padle večinoma na polje. Napad teh bombnikov torej m povzročil večje škode.
To neznosno tekanje in tokanje se je jelo tako nevarno zajedati v slovenščino, da je ie skrajni čas, da preneha. Prišlo ie kakor kuga na krške rake in tudi širi se nekako tako. Odlikuje se v tem pečenju slovenščine zlasti naša Avala neposredno posredno pa tudi naša kukavica. Prvi svetujemo neoosredno. drugi pa posredno, naj nam v bodoče prizanašata s tekanjem in tokanjem, ker slovensko uho te jezikovne navlake brez hudih bolečin ne prenese.
Dve obupanki
Ljubljana. 6. avgusta
Davi ob 8. so bili reševalci poklicani na Sv. Petra cesto, kjer so naložili na avto nezavestno 341 etno Školasttko Kurcš. Upravitelj hiše je povedal, da je K u rečeva, ki že delj časa stanuje v hiii, v obupu izpila večjo količino joda Kurcscva se je že večkrat hotela zastrupiti, nedavno ie pa skočila v Ljubljanico, a so jo reševalci se pravočasno rešili iz vode. V bolnici so Kurešcvi izprali želodec in je že izven nevarnost L
Včeraj opoldne pa so bili reševalci nujno pozvani v Tivoli, kjer so našli sprehajalci zleknjeno na klopi 301etno služkinjo Ivano Zibert, stanujočo na Tvrševi cesti 33. Okrog obupanke. ki se je vila v hudih krčih, jc močno dišalo po lizolu in je nekdo tudi res našel napol izpraznjeno steklenico lizola v travi. Žibertova jc izpila v samomorilnem namenu skoro pol litra strupa. Reševalci so nesrečnico nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so ji pravočasno nudili pomoč in jo ohranili pri življenju.    Žibertova je bila že delj časa
\
OB NAR VIKA
PARIZA
KINO SLOGA, tel. 37-30
Zgodovinski filmski dokument naših dni, v katerem je resnično priKazana vsa strahota sodobnega vojnega uničevanja... Reportaža vojnih dogodkov iz naj-opasnejših položajev od skrajnega severa pa do zavzetja Pariza. — Predprodaja vstopnic za ta film dnevno od 11.—12. ure. Danes ob 16., 19. in 21. uri.
tfdgodkl iz vojne 1939 4« S^^Sti^^S
Film, ki prikazuje vojne dogodke na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu. Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje!
nevne vesti
— Sovjetsko poslaništvo se je nastanilo
v beograjskem hotelu »Enionu«. člani sovjetskega poslaništva so se prvotno nastanili v hotelu ^Bristol* v Beogradu. Včeraj so se pa preselili v hotel »Union« v Kosovski ulici, kjer namerava sovjetsko poslaništvo ostati. V prvem nadstropju bodo pisarne, v ostalih pa stanovanja.
— Pred trgovinskimi pogajanji s fcvfco. V kratkem naj bi se pričela na željo švicarske vlade trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in 6vico. Švicarska vlada predlaga glede plačilnega prometa povratek k klirinškemu sistemu. Stališče naše vlai e ni znano. Sodeč po razpoloženju zainteresiranih gospodarskih krogov bi utegnila ukinitev deviznega sistema s Švico slabo vplivati na nadaljnji razvoj naše trgovine s to državo.
— Komisije v rudarskih podjetjih. Na temelju nedavno izdane uredbe o izpre-rr.embah in dopolnitvah uredbe o zasigu-ranju rudarskih in livarskih proizvodov za državno obrambo lahko ministrstvo za gozdove in rudnike po potrebi v vsakem rudarskem, livarskem in podobnem podjetju, na katerem je zainteresirana državna obramba postavi komisijo treh članov in 3 namestnikov. Naloga teh komisij bi bila skrbeti za povečanje proizvodnje v dotičnih podjetjih in storiti vse potrebne ukrepe, da bi proizvodnja v njih ne bila ovirana.
— Gradrja   mednarodno  ceste Beograd
—Vrš°c—državna meja. Dižavna hipotekama banka je izplačala mestu Vršcu posojilo 5.000.000 din namenjeno za velika investicijska dela. V prvi vrsti bodo s tem cenarjem poi-avnani stari dolgovi, razen tega pa namerava mesto zgraditi novo moderno klavnico. Za gradnjo mednarodne ceste Beograd—Vršac—državna meja je pa dala država 3.^00.000 din. Skozi mesto vodeči del ceste bo zgradilo mesto samo.
— Prvi v latinici t«*kan list v Beogradu. Včeraj je izšla v Beogradu prva Številka tednika »Narodni sporazume, tiskanega v latinici. Novi lLst bo zastopal interese banovine Hrvatske in politiko narodnega sporazuma.
— Spor v Jadranski straži v Dubrovniku. V nedeljo je bil v Dubrovniku občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže. Večina delegatov je zahtevala naj se občni zbor odgodi, da bi se dubrovniški oblastni odbor reorganiziral in da bi lahko v njem sodelovali tudi Hrvati. Ta predlog je bil pa zavrnjen, na kar so predlagatelji ze.pustili dvorano.
— Podpore kmetom, prizadetim po ui-mfth. Na zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da odobre kmetijskemu ministrstvu 5 milijonov din za podpore kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi elementarnih nezgod, predvsem zaradi poplav. Krečiti so namenjeni kmetom, da bi si z njimi popravili poškodovana poslopja, kupiti živino ali seme. Na dra\'sko banovino oopade pol milijona din.
— Telefonski promet med Jugoslavijo in SSSH. Po napovedih iz Beograda bo kmalu vzpostavljen telefonski promet med našo državo in SSSR in naše poštno ministrstvo je v ta namen že storilo potrebne ukrepe.
— Nova prometna zveza s Prekmurjom.
Velika stavbna dela pri mostu čez Muro pri Petanjcih so v glavnem končana. Delo je zahtevalo okrog 6.5 milijona din stroškov. Glavni objekt je približno 100 m dolg, s šestimi postranskimi mostovi nad poplavnim ozemljem je pa most dolg 240 m. To je eden največjih mostov pri nas. Dobrega mostu med Prekmurjem in Murskim poljem doslej še ni bilo ,zato se je voz ovni promet v veliki meri moral usmerjati pri Radgoni čez nemški teritorij. Most Do izročen prometu že ta mesec.
— Opombe k banovinskima tečajema za slovenska glasbena dela in za besedilo za slovensko opero. Na prošnjo raznih interesen tov in na opombe v listih ob priliki razpisa natećaiev za slovenska glasbena dela in za besedilo za slovensko ooero. po-šilia kraljevska banska uorava sledeče pojasnilo: Skupna nagrada v višini 20.000 din za glasbeni natečaj in za operni libreto sicer ni velika; višina nagrad je pač v okviru proračunske možnosti in v sorazmerju z razpisanimi literarnimi in likovnimi banovinskimi nagradami. Natečai za slovensko opero je združen z natečajem za oratoriisko delo. ker nam prirnanjkuje tudi takih del. V primeru slabega odziva naših opernih skladateliev je dana tako možnost, da se nagradi i o tudi orator liska dela. Rok za natečai poteče 31. marca 1941.. ker se s tem dnem zaključi banovinsko proračunsko leto. Komur se zdi rok prekratek, ima itak možnost, udeležiti se prihodnjega tekmovania. ker se razpisujejo nagradna tekmovania vsako leto. Za opere in za libreto ie rečeno, da imajo prednost ona dela. ki obravnavalo snov iz slovenskega narodnega živlienia. Pri tem seveda niso izključena dela iz slovenske zgodovine in mitolcgije. Pri besedilu za opere se zahteva, da ie izvirno in doslei še neuporabljeno. Zato se ne bodo upoštevali prevodi, ne dela. ki so bila že v celoti obiavliena. prav tako oa tudi ona ne. ki so bila že kemoonirana. Namen razpisa ie namreč, da prkieio nasi skladatelji, ki se zaradi poman kania primernega opernega besedila niso mogli v tei meri udejstvovati do novih libretov. Razsodišče, ki bo določevalo nagrade za besedilo za opere, še ni imenovano, sestavlieno t>al bo iz naših literarnih in glasbenih strokovnjakov.
— jagoslovensko - bolgarska zadružna organizacija za transport, že tri leta je Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije sodelovala z bolgarskimi zadružnimi organizacijami na ustanovitvi skupne organizacije za transport. V Bolgariji je bila taka organizacija ustanovljena že lani in njeno delovanje je zelo uspešno. Včeraj je bila pa ustanovljena tudi v Beogradu Jugoslovensko-bolgareka zadružna orgaui-saerja za transport.
— Ekspresna   pisma  se  izgubljajo, v
kratkem presledku se je danes že drugič pripetilo, da nam poštna uprava ni dostavila ekspiesnega pisma iz Maribora. Pismo je bilo oddano na pošto v Mariboru snoči ob 19. Ker je to kakor rečeno v kratkem že drugi primer, da se je izgubilo ekspresno pismo, nujno prosimo poštno upravo, naj zadevo preišče in poskrbi, da se v bodoče ekspresna pisma ne bedo več izgubljala, ker bomo sicer morali sami kaj ukreniti.
— Nov grob. Včeraj je umrla v Kranju ga. A na Rus, roj. šumi, vdova po okrajne... šolskem nadzorniku in mati profesorja Vilka Rusa in basista dunajske državne opere Marjana Rusa. Pokojnica je bila splošno znana in priljubljena pri vseh. ki so jo poznali. Pogreb bo jutri ob 17.30 iz hiše žalosti na novo pokopališče v Kranju. Pokojnici blag spomin, sinovoma naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je deževalo v Sarajevu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 29. v Kumboru 28, v Zagrebu in Dubrovniku 27, v Ljubljani 26.4, v Beogradu 26, na Visu 24. na Rabu 23. v Sarajevu 20, v Mariboru 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.7.
— Resnica o smrtni nesreči Jerine Jan-kota. Včeraj smo poročali, da se je v Logatcu vršila motociklistična dirka, pri kateri je izgubil življenje Janko Jerina. Naše poročilo pa ni bilo povsem točno. Dirke s.ploh ni bilo, temveč je Jerina samo popravil Pakižu motocikel, potem sta se pa odpeljala iz Gorenjega v Dolenji Logatec. Med vožnjo se je pripetila nesreča. Prišlo je do karambola s kolesarjem. Jerina je najbrž prehitro zavrl motocikel in tako ga je vrglo ob kamenito ograjo ob cesti. Ponesrečenca so sorodniki takoj odpravili v Ljubljano in ob 22.30 sta bila obveščena že njegov oče in mati. Za Jerinovo družino, ki ji izrekamo iskreno sožalje, je ta udarec tem hujši, ker je izgubila sina ecinca.
U1H m* MLPW-i>/i JKMlUMUlJi, l'.'J ILU..I LI III
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Film dunajske glasbe in humorja
Dunajski zvoki
Dražestna LizJh Holzschuh v svoji najbolj simpatični vlogi V gl. vi.: Lizzi Holzschuh. Leo Slezak
Predstave: danes ob ^S). uri, jutri ob 1-9. uri in v četrtek ob 349. uri
— Dva zasledovana cigana, v hišo posestnika Franca Krušmka v Zalogu pri Komendi je te dni vlomil okrog Soletni cigan Jože Brajdič, ki ga pa cigani med seboj kličejo steian. Brajdič je odnesel Krušniku dva para moških čevljev7, mojko obleko, par ženskih nizkih čevljev, črne moške hlače, srebrno moško uro, znamke 3>Omegac, srebrno o vratno verižico, zlat poročni prstan, majhen gramofon in 200 din. Krušnik je oškodovan za ekrog 4000 din. Orožniki zasledujejo tudi 401etnega cigana Alojza Helda, ki je nedavno pobegnil iz mariborskih sodnih zaporov. Held se sedaj klati po štajerskom, preživlja pa se z beračenjem in tatvinami.
— Tatvina kolesa in orodja v Zg. Ro.;ah. Oni dan je bilo vlomljeno v barako tehničnega oddelka za regulacijo Savinje na levi obali Savinje pri Zg. Rojah v občini št. Peter. Tatovi so odnesli 16 velikih lopat, kramp, dve zidarski ometalki. več kladiv, vodno tehtnico. 4 zaboje žebljev, več stružrukov, nekaj vijakov in več drugega orocja, v vrednosti okreg 2000 din. Isto noč je bilo ukradeno izpied barake tudi moško kolo znamke »Adler«, last veleposestnika Franca Wolfa iz št. Petra.
— Najdene fotokasete. Na državni cesti blizu Radohove vasi je bila te dni najdena rjava vrečica, v kateri je bilo 14 fotokaset s ploščami v velikosti 10x15 cm. Naj Jene fotokasete dobi lastnik na orožniški postaji v Št, Vidu pri Stični.
— Vlom v letno hišico v IŠkem V!nti?ar-ju. V letno hišico Rudolfa Maroka v Iškcm Vintgarju je oni dan vdrl tat, ki je po sobi vso premetal, slednjič pa odnesel kitaro z napisom ^Zbogom djevče«, vredno okrog 300 din. Tatvino je zagrešil najbrž kak po-balin, ni pa izključeno, da so prišli v vas cigani, ki se radi potepajo tam okrog.
— Nesreče. 251etni čevljarski pomočnik Jože Kodre iz Zg. Tuhinja je šel snoči na vas, kjer pa je tako nerodno skočil čez neki plot, da si je zlomil desno nogo. — 141etni delavčev sin Franc Pogačnik iz Kranja je padel pri igii in si zlcrnil desno ključnico. — Prav tako nesrečo je doživel 121etni železničarjev sin Ivan Pajman iz Most pri Ljubljani, ki je padel pri i°ri s plota in si zlomil levo roko. — Elektrotehniški vajenec Pavel Keršič iz Ljubljane je padel s kolesa in si zlomil levo roko. — Tudi posestnik Alojzij Snoj iz Lip je padel na poti v Ljubljano s kolesa in si zlomil levo roko. — 291etno posestnikovo hčer Marijo Tavčar iz Zminca nad škof jo Loko pa je včeraj doma v hlevu brcnil v glavo konj in jo hudo poškodoval.
— Gradbeni stroji In gradbeni material na jesenskem dunajskem velesejmu 1940. Vsa gradbena delavnost, spadajoča med eminentno gospodarske Činitelje narodnega gospodarstva bo nudila tudi na letošnjem jesenskem dunajskem velesejmu (od i. do S. septembra) bogato izbiro modernih strojev, naprav in orodja. Večina strojev bo razstavljena v pogonu na prostoru tehničnega oddelka velesejma. Uporaba strojev in mehaničnih pomožnih sredstev postaja v stavbarstvu vedno bolj nenadomestljiva. Velik obseg gradbenega programa, ki ga
! je treb^. izpolniti, stalno pomanjkanje kva-| lu"iciranih delavcev, naposled pa tudi kra-i tek čas, v katerem morajo biti veliki na-i črti uresničeni, nas sili, da mehaniziramo
gradbeno gospodarstvo. To velja tudi za jugovzhod, ki si je že od nekdaj prizadeval zagotoviti si potrebne kvalitativne industrijske proizvode in razne pripomočke — pa se je obračal na Dunaj in mu dajal prednost, ker nudi Dunaj najboljšo priliko, spoznati vse tisto, kar sta ustvarila znanost in tehnika novega v pomožnih sredstvih. Prijave za pose t dunajskega jesenskega velesejma 1940 pošljite takoj na naslov: Častni zastopnik dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko direktor Josip Kulhanec, Zagreb, llica 9. telefon 24-307.
— Znižana voanina am obiralce hmelja. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila polovično voznino na vseh železnicah v dravski banovini vsem delavcem in delavkam, ki bodo obirali hmelj v Sloveniji. Vozna olajšava velja od 1. avgusta do 30 septembra.
— Vlom v Brezju pri Dobrovi. Oni dan je bilo vlomljeno v hišo posestnika Janeza Vidmarja v Brezju pri Dobrovi. Na delu sta bila po pripovedovanju domačinov dva mlajša moška v športnih oblekah. Po vlomu sta izginila v gozd proti Brezovici. Vidmarju sta odnesla 1200 din, nekaj prekaje-nega mesa, kos kotenine. nekaj cefirja, kos domačega platna, dve moški obleki, precej moškega perila, manjšo žepno uro, srebrao cigaretno dozo, nekaj ženske obleke in nekaj drugih predmetov. Vidmarja sta vlomilca oškodovala za 3600 din.
— Slovenec utonil v morju pri Omišu. Včeraj zgodaj zjutraj se je pripetila blizu Omiša na morju huda nesreča. 631etni upokojenec iz Slovenije Gregor Jager, bivajoč stalno v Splitu, se je odpeljal s svojo ženo Mileno na jadrnici »Milena« z Brača preko Omiša proti Splitu. Prenočil je v Omiški Rogoznici. Zgodaj zjutraj je pa odjadral naprej proti Splitu. Mudilo se mu je tja, da bi dvignil pokojnino. Na morju je pa pihala precej močna burja. Blizu Omiša je burja prevrnila jadrnico. Jager in njegova žena sta padla v morje. Od obale sta bila oddaljena kakih 200 m in jela sta plavati, da bi se rešila. Kmetje iz Rogoz-nice so takoj odveslali s čolni na kraj nesreče. Preden so prispeli tja je bil Jager že omagal in utonil. Njegovo ženo so komaj še živo rešili. Jagrovo truplo so kmalu po nesreči potegnili iz morja.
— Raje v »mrt, nego v zapor. V vasi Farkaševcu na Hrvatskem se je obesil kmet Franjo Lonjak. Zapustil je poslovilno pismo, ki v njem pravi, da se je bil zaljubil v sosedovo hčerko, pa jo je nekega dne pijan ranil. Za to je dobil osem mesecev zapora, šel je pa raje v smrt nego v zapor.
— Tnje utopljenci. V Stari Kanjiži je utonil 181etni Geza Wagner iz Subotice. Bil je dober plavač. pa ga je v vodi prijel krč. V Vrbanji pri Banjaluki je pa utonil v
nedeljo med kopanjem 251etni Stojko Te-šanovič. Zašel je v vrtinec, in ker ni znal plavati se ni mogel rešiti iz njega. Kopanje je zahtevalo v nedeljo še tretjo žrtev. Utonila je Sletna hčerkica posestnika Martina Kosa iz vasi Rakov1 c, občina Sv. Tomaž. Otroci so se kop?1; v plitvi vodi. toda na dnu je bilo ble*^ z vodnimi rastlinami in to je postalo Kosovi hčerkici usodno.
— Obupana nev.^ta. s^^ila v vodo. V Bjelem polju pri ^iostarju se je 251etni Zmago Veledar nedavno seznanil z kletno lepotico iz sosedne vasi Fatimo Serič in se takoj zaljubil v njo. Zasnubil io je in dekličini starši niso nasprotovali poroki. Bilo je že vse pripravljeno, da bi se mlada vzela. Sedela sta v svoji poročni sobi. Naenkrat pa je ženin opazil, da ima nevesta pohabljeno levo roko, na kateri so ji mankali trije prsti. Odtrgal jih ji je vlak, ko je bila še otrok. Fant se je razočaral v svoji izvoljenki in jo zapustil. To je lepo Fatimo tako potrlo, da je skočila v Neretvo. Na njenem domu so ta čas še prepevali in vriskali svatje.
— Tragična smrt 80letnega starčka. Iz Siska se je napotil v Zagreb v bolnico 80-letni občinski revež Stjepan Matušin iz Kravarskega. Prišel je do vasi Greoa. Tam je sedel ob cesti, da bi se odpočil. Utrujen je pa zadremal in se zvalil v jarek, kjer se je v mlaki zadušil.
—Ij Po hudem trpljenju je danes ponoči umrl cestni mojster Janez Vokal, stanujoč na Gal je vici 36. Smrt ga je ugrabila v 64. letu starosti. Pokojnik je bil dolga leta v službi pri mestnem cestnem nadzorstvu in znan kot eden najboljših cestarjev, številni njegovi prijatelji in znanci ga ne bodo pozabili kot dobričine, ki je kljub lastnemu trpljenju, marsikdaj razvedril druge s svojim pristnim humorjem. Zapušča ženo in hčerko Lcjziko. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
— »Boro-^n« ščiti \ašo kožo pred potnim izpuščajem. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji G^e-oiič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
ŠAH
— SOletnica celjskega Šahovskega kluba. Poročali smo že. da bo letošnji nacionalni amaterski šahovski turnir v Celju. Na lanskem občnem zboru Jugoslovenske šahovske zveze v Zagrebu je bila namreč poverjena organizacija turnirja celjskemu šahovskemu klubu. S turnirjem, ki nastopi
na njem 16 šahistov, proslavi celjski Šahovski klub 201etnico svojega obstoja. Turnir bo odigran od 10. do 26. t. m. v hotelu Evropa. Pred zaključkom turnirja bo občni zbor Šahovske zveze. Na dnevnem redu je tudi izprememba pravil in reorganizacija zveze. Pred občnim zborom bo v Zagrebu posvetovanje predsedništev - Narodnih šahovskih zvez in JŠZ. Tu se bo odločalo o nadaljnjem delu JŠZ ali pa o ustanovitvi nove šahovske zveze. Poedine narodne zveze zahtevajo likvidacijo JSZ in se ne zadovoljujejo z njeno reorganizacijo.
Iz Ljubljane
i— Od Narvika do Pariza je naslov
filma, ki ga ima od danes naprej na sporedu kino Sloga. Ta film je zgodovinski dokument dogodkov iz vojne 1939/40, film, katerega slike nam omogočajo razumevanje vseh težkoč te vojne. Vidimo borbe za Narvik, njegovo osvojitev, nadalje nas vodi film preko Belgije in njenih zgodovinskih mest, znanih iz svetovne vojne. Film nam prikazuje do vseh potankosti borbe za vsa ta mesta, ki so jih lastni vojaki raje porušili, kakor prepustili sovražniku. Tako vidimo propad mest Ostende, Brugga in drugih; vidimo stotine malih in velikih tankov, najmodernejše topove, kako vse bruha ogenj in jeklo v mesta in ljudi, ki si osvajajo korak za korakom pot do morja. Strašne so poulične borbe za Arras. Valenciennes, Lille. Vidimo, kako gori strateško važni Amiens, borbe za Boulogne. Calais in končne odločilne naskoke na umikajočo se armado v Dunkercmeu, kjer so odločili grozoviti napadi nemških težkih bombnikov. Pristanišče je polno gorečih in potopljenih ladij, ki so bile namenjene za prevoz zavezniških čet na angleška tla. — Nadalje nam prikazuje film pohod na Pariz, ceste so polne ubogih beguncev in je na kupe vojnega materijala, ki bi zadoščal za oborožitev neštetih divizij. Med tem uničenim
materijalom pa vidimo trupla francoskih vojakov, ki so darovali svoje življenje za domovino. * -—lj   Umetnostno - zgodovinsko društvo
v Ljubljani priredi v četrtek 8. avgusta ob eni popoldne izlet V RakeK, Cerknico in Stari trg pri Ložu. Odhod s Kongresnega trga: Priglasiti se je v trgovini Podkraj-šek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih. Avtobus 50 din.
_lj Dve tatvini. Trgovinskemu potniku
Albinu Sotošku je nekdo ukradel iz avtomobila v Gajevi ulici rjav, ročni potni kovčeg, v katerem je imel 20 moških šalov v raznih barvah, 9 naglavnih rut in nekaj kart z različnimi vzorci. Tat je oškodoval Sotoska za 1000 din. — Na dvorišču Legatove gostilne v PredoviČevi ulici v Mostah pa je neznan žepar ukradel Alojziju Orazmu listnico s 100 din in avtomobilsko prometno knjižico na ime njegove žene Eme.
—lj Ukradena kolesa. Izpred hiše št. 32 na Zaloški cesti je tat odpeljal 800 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Bri-lant< Hermanu Finku. — Ignaciju Oblaku je nekdo ukradel 600 din vredno kolo neznane znamke izpred neke gostilne v mestu. — France Tavčar pa je prijavil, da mu je tat odpeljal 400 din vredno, zeleno pkskano kolo znamke »Baronia« izpred De*gančeve gostilne na Tvrševl cesti.
—lj Papi gica m°dre barve je ušla pred dobrim tednom v bližini nove šišenske cerkve. Odda naj se proti nagradi v Dre-nikovi ulici št. 12.
—lj Najden denar. Najdena je bila manjša vsota denarja. Lastnik naj se zglasi pri upravniku glavne pošte.
—lj Ukradena ura. Na kopališču »Ilirtjic je bila ukradena Ivanu Aleksandru Noču z Ljubljane 900 din vredna zanestna ura. Tat mu je uro. ki ima počeno steklo, ukradel iz omariee ta čas, ko se je Noč solnčil zunaj.
—lj Parna ln kad na kopel v hotelu Slon od 6. avgusta zopet odprti. 291/n
Sokol v Medvodah je razvil dečji prapor
Lep sokolski praznik, združen z uspešnim javnimi nastopom
Medvode, 5. avgusta Medvoški Sokol je v nedeljo razvil dečji prapor. Lani naraščajniki, letos dečji prapor — moramo reči, da je to lep uspeh vztrajnega in nesebičnega dela za sokolsko stvar in še posebej jasen dokaz, da je društvo na pravi poti. Saj skrb za mladino je in mora biti ono gibalo, ki daje Sokolu vedno novega poleta. Prapor, ki je krasno Izdelan, je društvu lahko v ponos.
Samo razvitje in javni nastop sta se ob najlepšem vremenu mogla izvršiti nemoteno, ter v zadovoljstvo tako nastopajočih kakor tudi gledalcev, ki ae jih je nabralo izredno lepo Število. Po kratkem, sokolskih misli prežetem uvodnem govoru br. staroste se je ob igranju himne dvignila drž. zastava in v napetem pričakovanju so iskreče oči v četverostopih postrojene dece nemirno čakale njej namenjenega svečanega trenutka, razvitja društvenega dečje-ga prapora. Kum, stari sokolski borec in prvi starosta medv. Sokola br. Fertin, je s primernimi besedami prapor razvil in ga izročil mlademu praporščaku, z naročilom, naj ga \-edno nosi s ponosom in neomade-ževanega, on in vsa mlada družina pa naj se vedno ravna po na praporu napisanem geslu — »Le naprej brez miru« —. Strumno je prisegel mladi praporščak in v srcih z njim tudi vsa deca, pobratili so se prapori. Vso slavnost razvitja prapora je nadvse lepo, s pesniško zasnovanim govorom zaključil br. prosvetar.
Razvitju prapora je sledil javen nastop, pri katerem so sodelovali vsi društveni oddelki in tudi m ..aj gostov od bližnjih br. društev. Kot prva je nastopila moška deca (42) z prostimi vajami, ki so bile izvedene prav dobro in v lepem kritju, ženska deca (24) kot druga, ni povsem zadovoljila — drugič več pazljivosti pri uvežbanju. Moški naraščaj (12), se je s svojimi prostimi vajami dobro odrezal, krepki in zagoreli dečki so izvedli vaje .precizno in z ognjem. Fri orodni telovadbi so na bradlji nc.stopili poleg domaČih članov tudi br. od Ljublj. Sokola in imeli smo priliko videti nekaj prav lepih vrhunskih vaj. Na drogu je nastopil moški naraščaj ter pokazal, da razpolaga društvo z nekaj dobrimi telovadci, ki naj jim br. prednjaški zbor posveti vso pozornost. Moška deca je s preskoki čez kozo pokazala mnogo vneme in pridnosti. Gotovo ena najlepših točk v programu so bile proste vaje ženskega naraščaja (24). Vaje so naraščajnice prednašale z eleganco in preciznostjo, kar sem pri ženski deci močno pogrešal.
Kot šesta točka sporeda j: rastopll moški naraščaj z vojaškimi vajami in bojnimi tekmami. Vaje s puškami na žalost, niso mogle priti do izraza radi prehitre glasbene spremljave. Pri tej točki je sicer vseskozi vzorna klavirska spremljava telovadnih točk malo Šepala; tudi glasbena spremljava je važen del vaj in ji bodo odgovorni bratje morali posvetiti največjo skrb. Bojne tekme so občinstvu zelo uga-
jale in je tekmovalce prav tako kot pri vseh prejšnjih točkah živahno aklamiralo. Članice (12) so svoje proste vaje izvedle lepo in sigurno. Njim sledeča telovadna skladba na Blzetovo koračnico »Karmen« od br. dr. V. Murnika je bila Izvedena po domačem moškem naraščaju eksaktno in elegantno ter mi za njeno oceno ni treba drugega kot ponoviti nadvse ugodno oceno na nastopu navzočega avtorja. Članice na dvovišinski bradlji in istočasno nastopajoče člane na drogu je navzoče občinstvo za vrhunske vaje nagradilo z živahnimi aplavzi.
Člani (9) so proste vaje izvedli dokaj dobro, vendar so se mogle opaziti male nesigurnosti, ki imajo verjetno svoj izvor v motnjah radi vpoklicev k vojakom. Kot zaključna točka je šest br. od Lj. Sokola z ognjem in znano dovršenostjo izvedlo dr. V. Murnikovo >Folonezo« za katero so želi viharno odobravanje. Na to so se strnili na telovadisču vsi sodelujoči oddelki k zaključku.
Po pozdravu ter spuščanju državne zastave so kolone telovadcev s prapori na čelu, odkorakale s telovadišča in pričel se je drugi del prireditve, ki je verjetno močno zadovoljil društvenega blagajnika. Ves čas nastopa je z udarnimi koračnicami sodelovala godba »Sora«, ki je tudi pri zabavnem delu prireditve pridno dvigala razpoloženje.
Ce svoja opazovanja zaključim, morem reči, da je nastop v vsakem pogledu uspel. V bodoče bi si želel malo hitrejšega odvijanja programa, t. j. boljše organizacije samega nastopa. Prireditev je pokazala, da društvo vztrajno napreduje, da je njegovo vodstvo v dobrih rokah in vnema sodelujočih nam je porok, da bomo v bodoče deležni še vse lepših telovadnih nastopov. Zdravo! L.
Iz Celja
—c Regulacijska dela na Savinji so v
četrti etapi na Polulah pri Celju zaključena. V kratkem se bo sestala kolavdacij-ska komisija. S kreditom v znesku okrog 450 000 din nadaljujejo sedaj regulacijo v peti etapi proti Grenadirjevi brvi. Kakor čujemo, bo oddaja del za celotno regulacijo Savinje v peti etapi v kratkem vendarle razpisana. Ta dela bi morala biti že oddana, ne pa šele razpisana. Sedaj smo Že v avgustu in bo treba zelo pohiteti, da ne bo nastal v regulacijskih delih nepotreben zastoj ravno v času, ko ie vreme za regulacijska dela še ugodno.
—c Sadje ob državni cesti. Tehnični izdelek sreskega načelstva v Celju je razpisal lavno ustno dražbo sadja ob državni cesti št. 50, in sicer za 16. t. m. za progo Celje—Frankolovo ln za 17. t. m. za progo Celje—yransko—Ločica. Pojasnila o dražbi se dobe ob uradnih urah pri tehničnem razdelku sret-I-^ga načelstva v Celju.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
raz no
Beseda 50 par. Davek posebej. NajmanjSi znesek 8.— din
FO TO-AMATERJEM
razvija, kopira povezava foto-atelje Mancini, Ljubljana-Vič.
1765
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
PRESKER
Sv. Petra cesta 14
POSEST
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
ZIDANO HISO
z gospodarskim poslopjem
v
okolici Slov. Konjic,. 5 minut od postaje Draža vas, pripravno za upokojenca, ugodno prodam. Na ogled se dobi lahko slike. Cena 40.000 din. Jakob Cerinsek, Spodnja Pristava 2, Slovenske Konjice. 1857
POLK
aro —*8 sfd&anz isfcre uips^j faqosod 3faA-erT Med 0Q eposeg
POPRAVNI IZPIT
V novem tečaju na II. drž. real. gimnaziji na Poljanski cesti se ponavlja in izprašuje snov za popravne izpite. — Informacije pri slugi. 1359
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
TOVORNI AVTO
Itonski v dobrem stanju kupim. Prednost imajo Diesel. Natančen opis in ceno na naslov: Osrajnik Zdravko, Ribnica na Pohorju. 1855
_ iftaf*
• ■ • * t
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
»NAS VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smesnice.
itjiaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: LJubljana — Rnaljeva ulica 6.
.. ■ •.. •.. *
.. •.....». «••«••••»• ..........
foserirajte v »Slov. Narodu«!
Antarktida je bila tropična dežela
Južni tečaj je 2700 m nad morjem, severni pa plava na ledeni skorji nad morjem, globokim 3000 m
Byrdova ladja pluje proti Južnemu tečaja
Uspehi antarktičnega raziskovanja v zadnjih dvanajstih, mescih so prepričali admirala Bvrda, da je bila Antarktida nekoč tropična dežela. Gorata krajina, obrobljena z visokimi gorami okrog južnega tečaja in mnogimi pogorji na obali.
To je bil izjavil kmalu po svojem prihodu v Santiago. Ali so živeli v onih časih okrog
južnega tečaja ljudje ali ne, tega ni mogel točno ugotoviti. Byrd je prepričan, da bo Antarktida nekoč zopet obljudena, če ne napoči znova ledena doba. Ta doba je pa še daleč, kajti led okrog južnega tečaja se topi tako počasi, da se da meriti njegovo pojemanje samo z najfinejšimi aparati.
— Ko sem leta 1928. prvič krenil na južni tečaj — je pripovedoval admiral Bvrd — sem ugotovil, da je ta dežela v ledeni dobi. Ledu je pa od leta do leta manj. Ledena odeja je sicer okrog tečaja visoka še 500 čevljev, na obali pa 1000 do 5000. toda počasi se topi. Našli smo znake mnogo debelejšega ledu in zato ni izključeno, da bo Antarktida nekoč zopet obljudena, kakor je bila v pradavnih časih seveda če ne pride zopet ledena doba. To je pa vprašanje milijonov let. Vendar pa uo?m. da postane podnebje Argentine in Chila zopet milejše. Pastirji ovac Južnega Chila so mi pravili, da so gore zdaj manj zasnežene in zaledenele, kakor so bile še v časih njihovih očetov.
Kakor se topi led v okolici južnega tečaja, tako se tudi dviga skozi stoletja toplota in najbrž bo toplejši tudi Humbuldtov tok, ki doslej ohlaja subtropične kraje republik Chila in Peruja. V Palmerovi zemlji, ki jo naziva jo angleški geologi Grahamova zemlja, čeprav jo je prvi odkril Palmer, smo našli zamrznjeno jezero in ugotovili smo, da se je napravil led na njem šele pred desetimi ali dvajsetimi leti. Deli ledu, ki so ga raziskali naši učenjaki, so imeli ▼ sebi zmrznjene živali. Najzanimivejše pari tem pa je bilo. da so se te živali zdra-k novemu *i    naju, ko smo led raa-
edina živa bitja teh krajev kiti in tjulni. V južnotečajnem morju morajo sicer biti tudi ribe, toda mi nismo mogli ujeti nobene. Našli smo eno samo v zamrznjenem ledu, drugo pa v pingvinovem želodcu.
Strašne antarktične zime določajo podnebje južnoameriškega zapadnoga arhi-pela. V primerjavi s krajinami na isti ce-
lini na severni poluti. recimo na Norveškem ali na Aljaski, najpustejšib krajev na svetu, je bila Antarktida nekoč tropična krajina. To dokazuje dejstvo, da smo našli tam tri okamenine, ki jih pa nismo mogli opredeliti. Razen tega smo našii tudi fosilne liste in zato je možno, da bi se našle v zemlji pod ledeno skorjo mnoge okamenine. Na mnogih krajih smo uporabljali dinamit in našli smo ležišča premoga kot ostanke rastlinstva. Tudi na gorah smo našli sledove premoga, samo da ta premog ni posebno dober. Ustrezal bo približno kakovosti rjavega premoga. Vsa ta ležišča premoga so brez praktičnega pomena, ker so predaleč, da bi jih bilo mogoče izkoriščati, čeprav bi človeštvu zmanjkalo premoga. Bogata ležišča premoga smo nasu blizu našega glavnega taborišča v Margareti nem zalivu. V gorah smo našli tudi sledove bakrene, srebrne in svinčene rude.
Ne da se še reči. da se magnetični južni tečaj okoli zemljepisnega počasi vrti ali pa gre svojo lastno nepravilno pot. Ekspedicije so namreč prišle le redko do tega. da bi določile njegovo mesto. Mene je zlasti zanimala teorija, ali se Andi nadaljujejo pod morjem proti jugu od Ognjeno zemlje. Naše merjenje morskega dna bi utegnilo to potrditi, toda znanstveno tega nismo mogli točno ugotoviti. V tej zvezi se spominjam, da je južni tečaj v višini 2700 m nad morjem, medtem ko plava severni tečai na ledeni skorji nad morjem globokim 3000 m.
ske sokolske zveze, potem je pa vodil tajnice posle SSKJ do re<>rgan;zacije sokolske organizacije l 1929 Tudi pozneje je bil č!an savezne upra.c.
L. liJoo je oi. izvoijen kot poslanec mesta Ljubljane in poslansko delo mu ie vzelo mnogo časa. da se ni niOLfi > eč tako aktivno u ejst\ovali v bokolu. Ko je pa potekel njegov mandat, je bil zopet izvoljen v savezno upravo, kjer se jc ž vaii-no udejstvoval do nastopa bolezni. V kratkem članku ni megoce našteti vsega njegovega dela, saj se je udejstvoval tudi v mnogih soko'skih odsekih. Naj omenimo le, da je vodil uspešno narodno obrambn: odsek v savezni upravi.
Dr. Fux se je udejstvoval tudi v številnih sokolskih ustanovah. Tako ga šteje Jugoslovenska sokolska matica med svoje ustanovitelje. V nji je dolgo sodeloval kot gospodar in blagajnik. Razen tega je bil član Kola Sokolov, ki izdaja i-Sokolsko voijo«. Njegove zasluge za sokolstvo so znali ceniti naši Sokoli že kmalu po prevratu, zato so ga tudi izvolili za starosto ljubljanske sokolske župe.
Posebno poglavje bi zaslužilo že samo dr. Fuxovo sokolsko delovanje v Beli Krajini. Dr. Fux je bil eden najzaslužnejših sokolskih organizatorjev ne le v Ljubljani, temveč tudi v svojem rodnem kraju in sploh Beli Krajini. Izredno bogato je bilo tudi dr. Fuxovo sokolsko publicistično delo.
2e ta kratek opis pokojnikovega dela nam kaže. kako mnogo smo izgubili z dr. Fuxom. Tolaži nos lahko samo zavest, da to delo živi ter bo vedno rodilo žlahtne sadove.
Dr. Fux je že precej časa bolehal. Kakor vsi nesebični ljudje, je tudi on pozabiial pogosto nase ter se ni dovolj varoval. Tovariši so mu v skrbi za njegovo zdravje svetovali,   naj   izpreže   nekoliko  delo ter
Izgubili smo dr. Rika Fuxa
Bolehal je že precej časa, danes ponoči je pa v bolnici umrl
naj posveti s oj-mu adiavju večjo pozornost. Todi « elal je, dck>er ga ni bolezen
pi .sili)v |e mo&al ie- ; w a četku se .e zdravi v oi.ia. i o3K o. pu.c l&uni o."1 mu je pa z...•».e U i«o poslal • »C, tla so ga m-.ali pv.:-; aU v bol; o. £dl s.«, ua je bilo že fiopozno. v prvLCivh ^o^j se je lijo^ovo ooP;uo rfUvijenje koaCalo.
Njegov opomin bo vedno z.vel med nami.
Svojcem uae  .s...e.;c Sw2aljc*
v kupeju alpskega brzovlaka sedita samo dva potnika — študent in lepa okrog 25 1' t stara dama. Ne poznata se in v nasprotju s staro navado ob takih prilikah ne storita ničesar, da bi navezala pogovor. Student je zatopljen v čitanje novin, da ma pa dremlje. Oči ima pri tem r.apoi odprte in lepe notice se ji vidijo skoraj do kolen.
Kar plane študent pokonci, se vr.'o na mlado damo, jo krepko objan c in večkrat strastno poljubi. Dama je tako presi Bena, da prvi hip sploh ne more spraviti iz sebe nobene besede. Ko si nekoliko opomore od presenečenja, vzklikne ogorčeno:
— Cujte gospod, to je pa že od sile, kuj si pa drznete!
Študent nekaj časa stoji in jo dojelo gleda,   potem  pa  stopi  k  oknu.   so skloni
skozenj in pogleda na vse strani Slednjič zopet sede in pravi s ponižnim spo-korjenim glasom.
— Oprostite, prosim, milostiva zdelo
se mi je, da je vlak zavil v predor. Potem se pa zopet zatopi v čitanje.
Admiral Byrd
Ko sem se nekoč mudil na ozemlju severnega tečaja, sem prebival v naselbini Eskimov, ležeči samo 1200 km od tečaja. Tam je bil tudi ameriški pižmon. V poleti so rasle rastline in trava celo v najsevernejšem delu Gronlandije. Toda v okolici južnega tečaja ni trave in edini prebivalci te grozne celine so cesarski pingvini, ki ležejo svoja jajca v šestih mescih za  polarno  nočjo,  medtem  ko  so poleti
Ljubljana, 6. avgusta Dopoldne se je naglo razširila vest po Ljubljani o smrti dr. Rika Fuxa ter globoko razžalostifla neštete pokojnikove prijatelje, javne sodelavce, predvsem Sokole m njegove poklicne tovariše, magistrat ne uradnike. Njegova smrt pomeni še tem večjo izgubo, ker ga je prehitcila tako zgodaj ▼ lepi moški dobi, ko bi marljiv javni delavec sicer še lahko dal javnosti zelo mnogo. Dr. Fux je bil eden tistih plemenitih in značajnih mož, ki ne govorimo o nj&iovi značajnosti in plemenitosti le v nekrologih.
Rodili se je 30. marca 1. 1887 v Metliki, v Beli Krajini, ki je dala našemu narodu že toliko odličnih mož. Šele pred tremi leti je obhajal svojo 50letnico. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, pravo je pa študiral v Pragi. Zlata Praga ga je privla-čevaila, ker je že kot dijak čutil slovansko. Zato se je budi začel takoj udejstvovati v praškem matičnem * sokolskem društvu. Ni pa bil le član tega društva, temveč je skrbno proučeval ustioi češkega Sokola. Med svojimi visokošolskimi študijami je tudi z drugimi našimi dijak« ustanovil v Pragi \isokosolski krožek v praškem Sokolu. V tem krožku je sodelovalo okrog 30 visokošolcev Sokolskega dela pa ni zanemarjal tudi med počitnicami- Vneto je sodeloval med domačim društvom in metliški Sokol ga šteje tudi med svoje ustanovitelje.
Po pravnih študijah in doktoratu 1 1913 je najprej nastopil službo na sodišču v Metliki, po nekaj mesecih pa v Ljubljani, kjer je služboval do izbruha svetovne vojne. V začetku 1. 1917 je nastopil službo na mestnem magistratu v Ljubljani. Služboval je v raznih oddeikih kot pravni referent, a nekaj časa je bil tudi prtdsedstveni taj-
nik. Nazadnje je bid pravni referent v tehničnem oddelku.
Kako je bil cenjen in priljubljen pri javnem ddlu, tako je užival velik ugled ter priljubljenost tudi med svojimi tovariši, mestnimi uradniki m izredno je bil priljubljen med strankami, ki so se zelo rade zatekale k njemu. Dr. Fux je bil globoko socialno čuteč človek zato je bi'1 tudi med ustanovitelji Bolniške blagajne mestnih in hranilniških uslužbencev. Tej ustanovi je na čelo val ves čas od njene ustanovitve.
Dr. Fux je bil nedvomno eden najmar-ljivejših m najzaslužnejših sokolskih delavcev pri nas. V Pragi med Čehi se je na vzel sokolskega in slovanskega duha. zato je ostal navdušen Sokol do zadnjega daha. Že kmalu po prevratu je bil eden najvidnejših voditeljev nagega sokoilstva in sodelavec, prava desna roka Gangla kakor tudi Oražna. Po vojni je bil tajnik Sloven-
f
Sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša ljubljena mati, stara mati, tašča, gospa
Ana Rus, roj. šumi
vdova po okrajnem šolskem nadzorniku
previđena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 7. avgusta ob ^6. uri popoldne iz hiše žalosti na novo pokopališče v Kranju.
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
V KRANJU, dne 5.avgusta 1940.
VILKO, profesor, MARJAN, basist dunajske drž. opere — sinova; MARJANA, VILKO — vnuka; ZORA, roj. DOGŠA — snaha.
Oaniel Lesuenr
Krinka liieSiezni
158
»•mi
— Kar imenujte jo tudi vi babica, gospodična de Valcor. To bo bolje, nego zahtevati od mene, naj rečem »gospod markiz*. In čestitajte ji, da vam daje prednost, vam. nedolžni pred menoj, grešnico, ker sloni vaša varnost na brezpravju, zagrešena nad menoj. S svojim molkom vas drži na vrhu, mene pa pušča v prepadu ...
— Zaleteli ste se! — je vzkliknila Michelina, Zato ste me torej počakali tu na pokopališču, da bi mi povedali tako bajko!
— Nikakor ne. Pričakovala sem vas, da bi poslala vašemu očetu, ki je morda tudi moj, vest, s pomočjo katere bo markiz de Valcor bolje oborožen proti tistim, ki ga preganjajo. Iztreznite se, vaš ponos mi je odrekel pravico braniti vaše ime. Toda sestala sem se z vami samo s tem namenom.
— Resnica... je dejala Michelina sanjavo. Zrla je na mlado Bretonko v grozi, ki ji je jemala vso razsodnost.
— Da, dobro me poglejte, — je nadaljevala Ber-tranda z bolestnim nasmehom. — Potem ko se vrnete domov, pa stopite pred zrcalo. Našli boste še tisto podobnost, ki je naju delalo včasi enaki dvema sestrama. Kmalu bo povsem izginila. Gorje in beda sta mi spačila obraz. Toda ne pozabite na to, če bi znova zapadli izkušnjavi priključiti moji nesreči in bedi svoje zaničevanje.
— Ne zaničujem vas, — je dejala Michelina, ganjena tako, da ji je odpovedal glas. — Prav zdaj vas ne zaničujem, samo najina pota se mi zde tako daleč narazen. Vi trdite, da se stikajo ... Kako naj verjamem to, ne da bi padel sum na mojega očeta! Njegovi sovražniki so vas zlorabili, toda jaz vam vračam pravičnost. Ne zlorabljajte pasti, ki jo nastavljajo. Govorili ste plemenito.
Ker je Bertranda molčala, je Michelina pripomnila:
— Kaj morem storiti za vas?
Bertrandi se je poznalo na obrazu, kako rada bi odgovorila. 2e je vstajala iz globine svojega ponižanja nad zaničevanjem, s katerim so jo ubijali. Po lastnih besedah je bila vrgla zaničevanje na dno te slepe duše, ki jo je hotela zasuti z njim. A to ji ni zadostovalo. Ni sicer hotela kovati dobička iz oropane usode, ni pa mogla premagati želje, da bi ne spravila pod nežno kožo te lepe, krepostne in bogate Micheline tresljajev očetovega zločina.
— Kaj morete storiti zame? — je ponovila, —* Izpolnite lahko edino mojo željo. Povejte svojemu očetu to, kar ste slišali iz mojih ust. Priporočite mu, naj ostane odločno v sporazumu z morilcem starega
Pabra, To je mož s pismom. S pomočjo tega človeka upa Escaldas, da ga bo uničil.
V tej obliki Bertranda ni mislila poslati važnega svarila markizu de Valcoru. Toda valovi človeških strasti so burni kakor valovi morja. Vse, kar je bilo tu malo prej rečeno, ni bilo pravilno. Naval silne bolesti je narekoval zadnje besede, tako strašno pomembne : morilec starega Pabra, mož s pismom...
Pred Michelininimi očmi je takoj vstala podoba: mračen obraz tistega, ki ga je nazivala apaž, ne da bi pomislila, da tako pravilno govori o tem sumljivem možu, kateremu je dejal njen oče: Kaj vam nisem prepovedal hoditi za menoj! S tem spravljate sebe v enako nevarnost kakor mene.
Nesrečno dekle je bilo bledo kakor marmor nagrobnih spomenikov. Odgovorilo je:
— Tega poslanstva ne izpolnim.
— Zakaj ne?
— Niste me dobro razumeli, — je zaječi jala Bertranda in se sama zgrozila nad smislom, črpanim iz njenih besed.
— Ničesar nisem razumela in ničesar nočem razumeti, — je dejala Michelina. Mojemu očetu se ni treba sporazumevati z morilci. On nima nič skupnega s takim poslanstvom. Tudi če bi bila njegova rešitev odvisna od tega. Naj se izpolni usoda!
VIL OB ZIBELKI.
Bertranda Mathurini Gaelovi.
April, 1902.
Babica, ali je res, da imate tajno? Ali je res, da so prišli k Vam, da bi jo iztrgali iz srca? Ali
je res, da sedite na kameniti klopici pred vrati, kadar pada mrak in kadar začne ocean tožiti? Ali je to res, da to niso prikazni mrtvih, temveč da hodijo v temi okrog Vaše duše prividi živih?
Babica, preveč me muči Vaša bolest. Usmilite se me! Oprostite mi! Ce Vas spravlja moj greh v obup, vedite vsaj, da v njem ni nehvaležnosti, ni trme, niti brezbrižnosti do vas.
Verjemite mi, da v njem ni niti podlosti. Ne drznila bi se pisati Vam, če bi ne mogla doprinesti tega dokaza. Toda ta dokaz že imam. Vedite, da so me zapeljali, kakor so zapeljr.li Vas. Odkrili so mi, kar veste in da veste to. Čutila sem, kako raste okrog mene veličina Vašega molka. Tudi jaz sem molčala. Molčala bom vedno. Mar ne vedo, kaj je mati, da so upali, da boste izdali svoje meso in svojo kri. ..
Babica, tudi jaz imam sina . .. Otročiček spi v svoji zibelki pri mizi, za katero Vam pišem.
Gorje, Vi mislite, da je to sramota zame, da je tu, da diha svoj sladki dih, ki nisem imela pravice dati mu ga. Tega ne morem verjeti.
Ljudje pravijo, da je to greh. Kaj pa? Da sem ustvarila njegovo srce z utripi svojega ? ... Toda kadar ga vzamem v naročje in kadar mu teče v usta mleko iz mojih nedrij, ali naj bo to tudi greh? Kje se torej pričenja zlo in kje konča v človeškem življenju? Biti mati, mar to ni sveto že samo ob sebi... Kako je torej mogoče, da se čutim tako srečno v materinstvu ? Kako je mogoče, da se je naselila v mojem srcu skrivnostna moč materinskega srca?
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo io inseratni dei lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
%