•ob« oede 1 j
Issued daily
Sunday» «ad ..............
LET0_YBAB3OOaV.
Cena JiaU ja $6.00
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
m. im ai ib»

Uradniški la uprsvnlškl proatorl: h Lawndalo Ava.
MST South
Office of Publication: IM? South Lawndalo Ava. Telephone, Rockwell 4M«
a im
med
ILU PONEDELJEK, !>. NOVEMBRA (MOV. U). IX»
A^pu,^ for -am, ,t .PMU1 nW O, PO.U«, pn,vM«l tor in »oto, UM. Act oí Ort. ». UIT. .utbortxl on Jun.
osiščnimi četami v Tuniziji
Cez 10,000 nemških in italijanskih vojakov se izkrcalo v Tuniziji. Admiral Darlan apeliral na Francoze, naj ae pridružijo za vezni» kom v borbi proti osiiču. Stalin pohvalil strategijo ameriških in angleških generalov na afriških frontah in napovedal zdrobitev sovražne oborožene sile.—Japonski konvoji odrinili proti Solomonovim otokom
London. 16. nov.—Zavezniške jete prodirajo naprej v Tuniziji in ameriški vojaški oddelki ao se [prvič v tej vojni spopadli z Nemoči pri Bizerti, mornarični bazi. Izgleda, da je odločilna bitka za posest te baze v teku.
Radiopostaja v Rabatu, Maroko, je naznanila spopade med za Rtniško udarno silo in nemški ni četami. To je potem potrdi-berlinska radiopostaja. Naznanilo pravi, da so nemška I italijanska transportna letala ipeljala cez deset tisoč vojakov (Tunizijo. "Novi nemški in lalijanski vojaški kontingenti rihajajo v Tunizijo po morju in aku," pravi naznanilo. Angleška časniška agentura Ex frange Telepragh poroča, da so ¡nadaljnje ameriške in britske ete izkrcale v več krajih sever-■Afrike. Domneva se, da se pdo združile s francoskimi volj ki se bore proti Nemcem in ijanom. -
Vfuhington, D. C.. 16. nov.— ci se pripravljajo za nov id na ameriške čete na Solo-ivih otokih. Mornarični de-ient poroča, ril ae frfm oji odrinili proti tem' oto-
jrtment je prej poročal, da bitke za kontrolo Guadalca-i. največjega otoka v Solomo-grupi, nadaljujejo. Izgleda hočejo Japonci za vsako pognati ameriške čete ileanala.
[London. 14. nov. — Zavezni-fete so invadirale Tunizijo Alierije pri La Callu in zače-
1 prodirati proti Tunlzu, glav tu mestu, kjer se Francozi proti nemškim tankom in «n. ki so jih pripeljala trans-f» ,t?tala. Admiral Jean 'lan bivši vrhovni poveljnik mpke oborožene sile, je ape-l na Francoze v Tuniziji, naj »pridružijo zaveznikom v boju
OliŠČU.
Točilo i-l glavnega stani za-jukega poveljstva v severni pravi, da se je francoaka ■m posadka v Tunlzu dvig-
Proti Nemcem, ki se trudili obdrže kontrolo. Poročilo I Nja. <la so nemški padalci
P['letališče zunaj glavnega Tunizije. Nemci so po
I pripeljali več tankov v
Uhestr,
I nsk, transporti, ki dovaža-Tunizijo, so bili bom-ani, l*> ameriških in an-letalcih. Enajst trans-80 ^be razbile. Osma ' arma(ia Je po okupaciji lSr " ,vbaze v Libiji morju, začela r4 ,l«'it, Tuniziji. Vaeka-' " kmalu navezala stike L	četami. OsUnki
" ' armadt ao v paaB i n. m' trenje. Izgleda, da* L^ /n,kl kmalu kontroli-
C	Afriko.
Bf*"" k,- čete so se iz-
m* Ju"» strani CasabUn-
ffftaricr <■ ■»ki pr«J
leka
K
I K'-,rr,. ntatorl Ifcjal LOji^,
Afriki, se bo, kar je umljivo, približal steni južne Evrope," je dejal komentator. "Tu bo naletel na močan odpor. Osišče je zamašilo luknje v obrambni fronti v južni Evropi in se zavarovalo proti napadu."
Kairo. Egipt 14. nov.—"Ns». ška in italijanska oborožena sila, ki se je postavila proti osmi britski armadi v Egiptu, je bila zdrobljena," je izjavil general Bernard L. Montgomery. "Nobenega Nemca in Italijana z izjemo vojnih ujetnikov ni na egiptskem ozemlju. V ofenzivi, ki ae je pričela pred tremi te-i dni, je britska armad* prodrla 400 milj daleč. Oeiščne izgube znašajo 59,000 ubitih, ranjenih in ujetih vojakov."
Moekva, 14. nov. — Premier Stalin je dejal, da je ameriška in angleška ofenziva v Afriki radikalno spremenila militari-stično in politično pozicijo Evrope v prilog zaveznikom in je u-vod v polom italijanske in nemške sile. On je tudi pohvalil, strategijo ameriških in angleških generalov iniarekel upanja,
Laborit Bevan napadel Darlana
Angleška vlada naj ne kooperira • kvizlingi
so
I baze. katero
rk upirali.
14. nov. — Na-govore dosti o v severni
"to,..... ,J,", n« berlin-
J«. da potolaži «verna Afrika kot *tratefična
m*-- v tej vojni ne *'"ki, temveč na
1^'i'liji
*»«lo .vaški agreeor ' f v eevernl
ine na ruskih frontah kmalu zmanjšal. Sovjetske armade se bodo borile naprej do zmage Poveljstvo je naznanilo, da so ruski brambovci odbili vse nemške napade na svoje pozicije na atalingrajski fronti in vrgli sovražnika nazaj z velikimi izgubami. ¡Uprizorili so dva uspešna protinaskoka na nemške posto-anke na severozapadni stran Stalingrada in jih reokupireli.
Washington. D. C« 14. nov. — Vojaški krogi mgpljo, da bo Hiter potegnil vse čete iz severne Afrike, da jih reši pred uničenjem. »Možnost je, da ae bodo ostanki razbite Rommelove armade ustavili v Bengaziju, libijski mornarični bazi, ali pa se skušali ukrcati na transporte, da ;iih odpeljejo preko Sredozemskega morja v Evropo.
Melbourne. Avstralija, 14. nov. —- Ameriški in avstralaki etalci so napadli enote japonske bojne mornarice pri Buin-Fai siju, bazi na severni strani So-omonovih otokov, ee-glasi na znanilo iz glavnega atana gene rala Doug lasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile v južnozapadnem delu Pacifika. Bombe so poškodovale dve japonski križarki in enega rušilca.
Avstralske čete prodirajo na prej na Novi Gvineji. Japonska vojaška posadka pri Buni je obkrožena in preti ji uničenje.
London, 14. n0v. —. Laborit Aneurin Bevan je v svojem go-govoru v parlamentu dejal, da je admiral Jean Darlan, bivši vrhovni poveljnik francoske oborožene sile, izdajalec in pozval je Churchillovo vlado, naj ne kqoperira z njim.
"Darlan je zloben človek, ki ae mu ne more zaupati," je dejal Bevan. "On je v popolnem nasprotju z generalom Charlesom de Gayllom, načelnikom odbora borbenih Francozov, ki predstavna svobodoljubne Francoze. Vlada ne sme postaviti kvizlin-ge, podgane, ki zdaj beže s potapljajoče se ladje, na mesta mož, ki ao stali na naši strani v težkih časih. Darlan imajo toliko grehov in zločinov na svoji vesti, da jih ne more nihče oprati. On ni oseba, s katero naj bi Velika Britanija kooperirala"
Bevan je kritiziral tudi pre-mierja Churchilla zaradi izjave, da se Velika Britanija ne bo od-, povedala imperializmu. "BritakW armada," je dejal, "ae ne bori za
PONOV JEN ZA
ao
Pogajanja Ma spravo z Ameriško delavsko federacijo
DELEGATJE OBSODILI LEWISOVE INTRIGE I
Domače vesti
Oblaki la poedravl
Chicago. — Korporal Michael R. Kumer, prvi gl. podpredeed-nik SNPJ, je bil 13 nov. v gl uradu SNPJ in uredništvu Pru-svete. Kumer aluži pri vojaških letalcih v St. Peteraburgu, Fia., kjer je vso zimo prijetno toplo. V Chicagu se je mudil dva dni.
Ia Jelleta
Joliet. — Dne 7. t. m. je umrl Fr. Sterniša, star SS let in doma od Žužemberka. Bil je samaki, v Ameriki je ftivel 30 let in sa-puAča sestro — Uradna vest glaai, da je bil v bojih na Solo-monih ubit aaržent Rudolf Mal-nar, sin bivšega trgovca is Jo-let slutil
Boston, Maae*'14. nov. — Philip Murray je ponovno izvo-ljen za predaedhika Kongreea I ¡¡¡i 1 TT ^T^J
rtsswraw
zaključena. James B. Carey,	Xa Clevelanda
tajnik CIO, je 1*1 tudi poriovnol Cleveland. - Dne 11, t. m. je izvoljen. Za podpredsednic so v bolnišnici umrla Cecilija Bra-bill izvoljeni R. f. Thomas, Heid I dač, roj. Končar, stara 48 let in Robinson, Sherman Darlymple, rojena v Braziliji, Južna Ame-Emil Rieve, Frank Rosenblum, rilca, odkoder je prišla v Zdru Joseph Curran, Albert J. Fitzge-1 *«ne države pred 31 leti. Tukaj raid, John Green in Allan S. zapušča moža, dva sinova, dve Haywood.	hčeri, vnuka in aaatro, v Lyn
Ko je bil Murray nominiran* Y" m*ter in za predaednika, ko začeli dele- i, Brlrai^i P*.	~~
gati paradirati po dvorani in • f, fjipailčič je prejel od tem so demonstrirali, da vidijo M»dn«rodneg« Rdečega kriia is v Murrayju isfcišencga vodite- S ~ P BV0^«a br*u lja ln da mu popolnoma zaupa-1 *VZup*.nčWi U ^^ega ujet
Hitlerjevi pogoji za mir s Frana jo
General Giraud . obdolžen izdajstva
nlštva, ki sporoča ' "zdrav."
la to, da je
jo. Pred zaključkom konvencije je bila spraleta resoludjs,
vsebujoča pogoj«, ki bodo stav-1 Nov grob na newyoršk|h ljeni voditeljem I Ameriške de-	farmah
lavske federacij«, ko ae prično Worceater, N. Y. - Pred'dne-pogajanja za mir. Reaolucija vi je tukaj umrl Anton dkerl, naglaša, da se CIO ne sme odpo- po domače Krsnarjev, doma is vedati načelom industrijskegs Begunj pri Cerkniei. Tukaj u unionizma. Interesi članov in-1 pušča ženo in dve hčeri, v Cle-
ohranitev starega peda v tej vo>- duatrijskih unij morajo blU sa- velandu pa tretjo hče«.
S mu t s napovedal napade na Italijo
London, 14. nov. — General Jan Smuts, predsednik vlade Južnoafriške unije, je napovedal masne napade iz zraka na p*"'
jo. Ti se bodo začeli, ko bodo zavezniki kontrolirali vso aever-no Afriko od reke Nil do Atlantika .
Brazilija odpoklicala diplomate iz Francije
Rio de Janeiro. Brazilija, 14 nov — Vlada je odpoklicala svoje diplomate iz Vichyja. ko bila informirana, da
ne kolonije in poeeščine. ae motite. Kaj naj potem pomenijo beaede ln zagotovila, da bodo ljudstva odločala o svoji usodi in postavljale vlade, kakršne žele? Naša armada, mornarica ln letalska sila se ne bore v tej vojni za to, da ostane vse, kar je bilo. Iz te vojne se mora poroditi nov svet, tak svet, v katerem ne bodo ljudske mase izkoriščene po mogočnih silah."
Bevan je osmešil naznanilo, da bodo zvonovi zvonili po vsej Angliji v proslavo zmage osme britske armade v Afrild. ,"Vae, kar je bilo doseženo v mllitari-stičnem oziru, je zdrobitev petnajstih osiščnih divizij," je dejal. "To ni tak uspeh, ko pa ve-mo, da ima sovražnik 200 vojaških divizij in izmed teh 240 v Rusiji."
mora Velika Utteni in rasni pjedsodki v vseh
unijah odpravtyfhfr* Storjen né
ame biti noben korak, ki bi o-gražal organsko enotnost unij CIO.
Pomočniki eaboterjev
spoznani za krive
Chicago, 15. nov.-Sest čika-ških Nemcev je bilo na obravna vi prod federalnim sodiščem spoznanih za krive zarote. Porota, catero je tvorilo osem žensk ln štirje moški, jih je spoznala za krive. Vsi so bili obtoženi, da so »omagali Herbertu Hansu Haup-tu, enemu izmed nemških sabo-terjev, ki sajp v dveh grupah izkrcali na ameriškem obrežju v zadnjem juniju. Ti so Han*Maa Haupt in njegove žena Krna, oče n mati ae boter ja Haupta, ki je bil pred nekaj tedni uamrčen na električnem stolu v federalni jet-
AMERIŠKA POMOČ PREBIVALCEM SEVERNE AFRIKE
Totalna mobilizacija za zdrobita v omJčim ••/«
dostavljenje
orožja in živil
Waahiagton. D. C« 14. nov.— Predsednik Rooeevelt je naznanil, da bc Amerika zalagala z o-rožjem ln živetem prebivalce francoake aeverne Afrike ln one v pokrajinah, ki jih saaade oborožena sila združenih narodov.
Amerika bo akrbela, da ne bo plhče stradal v pokrajinah, ki jih zasedejo ameriške in savesnlške čete," je rekel predaednik. Poleg veta bodo vsi oni, ki ae bodo borili na naši strani, dobili o-ro^je."
Rooeevelt je naglaail, da ameriška pomoč ni omejena samo na prebivalce severne Afrike, temveč jo bodo dobili tudi ljudje v drugih detelah, ki ao pod peto osišče, ko jih bodo armade sdru-tenlh narodov invadirale. Oroš-je in tivila bodo dobivali Fran-
Viehy, Francija, 14, nov. ^^ **** druga ljudstva
Očitno je, da hoče Rooseveltovi
LondonV 14. nov. — Hitler je stavil pogoje za takojšen mir i vlado v Vlchyju, ae giaal, sem dospelo poročilo. To ae je zgodilo na konferenci med nJim in La valom v Monakovu.
Hitler je po poročilu, ki pa še ni potrjeno, sagotovll Lavala, da bo Francija dobila nazaj vae pokrajine s izjemo Alsacije ln Lo-rene, ki postaneta avtonomni provinci. Obe sta zdaj pridruženi nemški državi.
Francija obdrži svoj Imperij v Afriki, Če bo njena bojna mornarica kooperirala s Nemci v vojnih operacijah proti savesni-kom.
Italija se odpove teritorialnim težnjam na račun Francije.
Italijanski fašisti so v prošlo-sU kričali, da morajo dobiti Nt-co, Tunisljo ln Korsiko. Pred-stavnlk Mussolinljeve vlade je zdaj izjavil, da se Italija ne bori za posest francoskih pokrajin Druga vest Is Vichyja pravi, da ae je Laval izrekel proti sklenitvi vojaške svese s Nemčijo.
Laval je apeliral na francoske čete v severni Afriki, naj se ne pridružijo generalu Olraudu, ki je Šel ha stran savesnikov in se postavil na čelo gibanja, čigar cilj je osvoboditev Alžerlje, Maroka in Tunisije.
Giraud je bil obdolžen, da je kot vojaški častnik Isdal Francijo, ker je sprejel »Is rok
Bellaire O. - Te dni Je umrlTfrt v Afriki Kot posledice Razmo Subat star 55 let in do- mu ^.h, ln oivllnl prebival-ma is Hreljm-Senja v hrvažkem d „. -moJo ul9diii in ^pokori.
Konvencija je obudila Johnal^'SNPJ kl««a u	ni#g0vlm »kuom>
laa, predsednika rudarske	^KA9	. —-
MvTk ki j. potegnil ^	^ ^h ^TS	^
^rriV^vi	Hinkomponijo UU
Lewis intrigant m hoče ustva-	I§ PennsylvanlJe , , Lansing, Mich., 14. nov. —
riti razkol v vrstah orglnlzlra- Imperial, Pa. — Pred dnevi je Nash-Kelvlnator Corp. je mora nega delavstva. Trije bivši tukaj umrl Nik Ivanee, star 87 lt MPr,tl dv» tovarni, v katerih Lewisovi kolegi so gs obsodili Met in član društva 106 8NPJ. izdelujejo bojna leUla sa arma-v svojih govorih — Frsnk Ben- Bil je hrvsške narodnotei In za- <4°' *Mradl "P01** * unijo u vinih der, Allen A. Haywood in Philip pušča ženo, štiri sinove — dve|ddMW?,,v' včlanjeno v Kongresu Murray. Val so bili uradniki v armadi — ln štiri hčere.
rudarske unije
Murray je imenoval Lewisa diktatorja in izdajalca. Dejal )e med drugim, da se je Lewis la gal konvenciji rudarske uni je, ki se je nedavno vršila v Cln dnnatlju, O., ko Je izjavil, da je on (Murray) zapustiljvdarje v čaau stavke v "kaptiVWh" pre mogovnikih ¿jeklarskih korpo racij. Murray je dejal, da se je zavzel za rudarje pri predaed niku Rooscveitu, ko se Je poka zalo, da bo federalni posredo valnl odbor zavrgel zahtevo za zaprto delavncio Roosevelt je potem, da odvrne stavko, apeli raj na operatorje, naj odobre klavzulo, da mora biti vsak ru dar član unije, zaeno pa je na slovll pismo neorganiziranim ru darjem, naj stopijo v unijo. Ko Je posredovalni "dbor odbil sa htevo glede zaprte delavnice, je Murray v znak ¿»rotteta izstopil iz odbora. t
"Kljub temu je Lewis na kon
\Fronco odobril okupacijo Afrike
Industrijskih organizacij. Hpor je nastal mod delavci in delu« vodjem v onem dopertmi nlu in se potem razširil na druge. John Haruska, predaednik krajevne unije, je dejal, da je korporacija izprla delavce.
'j
Španski diktator pojasnil stališče
nišnid v Washingtonu; Wslter vencijl t/MWA trdU, da sem iz-in Lucille Froehling. stric in te- dal rudarje." je rekel Murray. U Haupta, in Otto Wergln ln "Ali al mora kdo predatavljati njegova žena Kate prijatelja ¿loveka s Uko zlobno mentall-rtaupU. Federalni aodnik Willi-	ponovi de-
am J. Campbell, ki je pt edaedo- monstrlral. da je iažiilk "
rekel obsodbo prihodnji petek. kontro|lr. ^^^ un|)o , ^
Maksimalna kasen je smrt, mi nimalfts pe pet let sapora in pla-čitev $10.000.
Anglija potil ja
etala Rusiji
London. 14. nov. — Richard jej Law, tajnik vojnega ministra, je nemški povedal parlamentu, da
in v 1 h> sv»,
_______ _ ae nemaar povedal parlamentu, da je An-
vojarfi udrll v brazilsko poslani- ( glije pualala Rusiji 30S3 bojnih fttvo in zasegli dokumente Ona letal v zadnjih dvanajstih meee-
je Izjavila, da odpoklic diploma- cih V tem čaau je Rusija do-1 al finsko vlado ...........
tov ne pomeni preloma od noša- bila od Anglije tudi 4ÛS4 tankov. ker ee je zvečala z nacijeho Nem-
j^v g Frsncijo	j ln 30/131 motornih vozil.	'čl)o. #	••
spotlzmom in naglaail, da sim-paticlra s rudarji. On Hrt raje reeigniral kot predeednik CjO kot pe škodoval rudarjem.,
Konvencija je posdrevila ameriško ofenzivo v »everni Afriki in poslala «eetitk» Rooeeveltu In generalu Dwlghtu D Cleen-howerju. poveljniku ameriške oborožene sile v Afrik i Ameriško vlado je pozvala, naj proglasa eovražnieo,
Francoski diplomat se pridruii '
Waahlnfion. D. C., 14. nov	Caullovi grupi
U Bele hiše je prišlo naznanilo, Ankara, Turčija, 14 nov. — da Je general Francisco Franco, lliaouI Bertrand, tajnik franco-španski diktator, odobril ameri- skega poslaništva v Ankari, je ško invazijo aeverne Afrike in <>dstopil in naznanil, da se bo izrezil upanje, da bo Amerika pridružil odboru borbenih Fran-obdržala prijateljske odnošsje n cosov, ki mu načeluje general dpenijo.	Charles de Gaulle. On je v pis-
Franco Je pojaanil avoje sta- mu maršalu Petainu dejal, da lilée glede ameriške invazij«- v odpor proti ameriškim četam v odgovoru na noto predaednika aeverni Afriki ni v korial Fren-Roosevelta, ki mu je bila posla- clji, ker se te bore sa svobodo na, ko ao ae ameriške dete iz-1 Francije, krcale v Alžeriji io Maroku!
Predsednik je istočasno n»\<»>\\RooeoVolt podpisal
noto portugalski vladi. Obe »ta « « vT vsebovali zagotovilo, da Ait>cri-\naoorm nmm ka ne ograža ftpanije in Portu.| Washington, D. C., 14 nov —
predsednik Rooeevelt je sinoči podpisal načrt, sprejet v obeh zbornicah, glede vpoklica fantov v starosti oaemnajst in devetnajst let v vojaško službo, nškar Je postal zakon Pričakuje ae, da bo čez dva milijona fantov v tej starosti stopilo v armado v prihodnjih mesecih.
ga Islur
Is odgovora španskega diktatorja je očitno, da ae več ne naslanja na nacijsko Nemčijo Izgleda, da ne veruje v zmago o-sižča v tej vojni. Hitra okupacija francoske severne Afrike ln zdrobitev Rommelove ermade v Egiptu sta ga prepričali o mogočnosti zavezniške udarne sile.
Tovorni parnik zgrajen v III urah
Richmond. Cel, 14 nov — Nov rekord je bil dosežen v ladjedelnici Kaieerjeve kompemje, ko je bil tovorni parnik ilob»rt K. Peery «grajen v ili urah Parnik. čigar tonaše znaša 10,-
eltova
administrera potegniti suut-njena ljudstva na svojo stran ne •amo v Afriki, temveč tudi v evropskih deželah, katere so o-kupirale oslščne sile.
Amerika bo nudila pomoč na podlagi posoj ilno-najemnlnake-ga programa, Roosevelt j« Instruirai Edward K Btettiniuaa,
Tisoč rudarjev Ipočiva v Alahom i
Birmingham, Ala, 14. nov Obrat v premogi/v niku Tenrtes-sae Coel, Iron L Kailroed Co. je Ml ustavljen zaradi spora med rudarji ln kompenijo Te je na« »tal, ko je kompanija odbila zahteve unije gtoda zvišanja pla
vsi ton. bo v prometu prihodnji àm V konfliktu je prizadetih
pondeljek.
čez tleoč rudarjev.
__nlstracije, AKJ MM, da
prebivalci afriških pokrajin, katere so okupirale am^rtlke čete, dobe vse, kar potrebujejo.
Poljedelski tsjnik Claude Wickard je v razgovoru s časnikarji dejal, da bodo livlla omogočila zmago v tej vojni ln narekovala mir.
Is Rooseveltovega naznanila je razvidno, da je on popolnoma u-
verjen, da se ne bode samo Fran-eo*i, temveč tudi Arabci In dru-|a ljudstva U>rlla na strani združenih narodov in ieko pomagala k «drobitvi osiščnih 41 ne samo v Afriki, temveč tudi v E-vropi, ko Jo invadiraio zavezniške ¿rte Vsa raspololljlva sredstva bodo mobilizirana u poraz oslščs. •
Kongresnik kritizira strategijo na Pacifiku
Washuigton, D. C„ 14. nov. — Japonska bo zmsgala v tej vojni, če obdrži ozemlje, ki so ga njene čete okupirale," je rekel kongresnik Melvin J. Maaa, republikanec Is Minnesote, ki je v svojem govoru kritiziral strategijo ameriškega poveljstva na 'ariflku "Amerika še vedno izgubi j s v tej vojni, čeprev se ameriško ljudstvo ne seveda tega dejstva !;gube so stalne od aponvkegs napade na Pearl iarbor Amerika bo začela srna-lovatl, kadar bo poveljstvo o-orožerte aile na Paelflku revidiralo svojo »trilogijo." Maas e član odseka za mornarične zadeve 111 i h likovni k (j sboru pomorščakov. O» je bil v aktivni alužbt na Pacifiku In oblaka! je Anglijo in Afriko kot vojaški opazovalec.
Sloviti letalec Rickenbacker reien
Waahington. D C., II. nov.— Sloviti letalec E V Riekenbeek-er, ki je s Šestimi tovariši od letel i ameriikrtfs letališča, je bil najden. On in dva t overila ao ee ne-hejeli na čolnu iz kivčuka na Paelflku. trije drugi pa na otoku v bližini. Samo eden iS Rlcken-baekerj« r < skupini jf jimrl, ko je bombnik, na katerem ao se nahajali, treščil na morje m se razbil Rešene! so Mil odpeljani proti Hsvsju, kjer bodo dobili zdravniško pomoč.
.¿vJj.	M. L
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE
JEDNOTE of and published by SI**«» National
(Im Chieapa) IM aa pol Iota, II JS aa bM loia« aa 1740 aa oolo loto. I) 71 aa pol Iotai aa laosea»tv* for tbo Untiod Stalos (< p«r year. Chicago and Ciaaro VM por yea*< SSJ0 por
Ipo dogoeortt. Roktphl doplsov In vra£a)o. Rokopiai literarae vsefeiae (4rtloa. poveall ild.) so ernejo po*U)alelju lo v ahitaju, te je prtleftil
Adrortialng ralas on ad unsolicited article, will ich as slo riet« plays,
by seU
Naslov no eso. kar Ima ahk s listooai
PROSVETA 2117-M So. Lawndale Ae«.. Chícate, TI lin als
' MEMBER or THE FEDERATED PRESS
Glasovi
iz
naselbin
Datum v oklepaju na primer (November 30, 1142), poleg vaiega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina, vito Jo pravočasno, da ss vam list ne ustavi.
Zadruge in "svobodna podjetja'
— I am out! Vprašanje je tudi kdo bo načeloval propagandi.
Ker smo čitali sarkastične o» pezke rusofila, je potrebno, da jih malo opilimo. Profesor stric gt je lomil v svojem pogovoru, ko je konštatiral, da je lažje voziti tramvaj kot.pa,samokolnico. Prvič se "karole"1 ne vozi, ampak se jo rine. To je potrdil sem metropolaki Levstik, star kita-rar, ki je pekoS imel tri pamokol-nice in ddjal: "Vidiš, tri imam. |R> v tedanjih časih je storil toda nobena ne gre drugače kot prav toliko kakor sedaj stori <*a jo rinem." Res je za tako de-Roosevelt. Polagali smo veliko lo potreben močen hrbet, alt nanj, ali bil je izigran na mirov- gva ^^^^^ ni konferenci in pozneje še v ^ možganov, ker m treba r I Washingtonu. Njegovih 14 točk možgani riniti samokolmce, kot
Pred moteči je prišla .kupa j'* je potopilo v morje. ^ Mali na- Pr™mo opravm § tramvaJi
Cleveland. — Zdi se mi, da nekaterim ni po volji, da bi ae le kdo drugi vtikal v jugoslovanska vprašanja razen njih samih, Tt dopisnik ni ve* čas vtikal avoje-ga noou v U vprašanja, ker ni več vnet jugoalovanofil, ne ru-sofil, niti kak drugi ker izkušnje ga uče, da je mnogo vseh vrst narodnjakov, ki spreminjajo svojp barvo, kakor je tudi veliko onih» ki spreminjajo tvoja politična prepričanja kakor pač piha veter.
se ne moremo zanašati na nikogar drugega kot le nase. In če želimo, da bi predsednik Združenih držav kaj storil za naš narod, ga moramo prej seznaniti o naših željah. In prav tako druge predstavnike. V zadnji vojni smo se veliko zanašali na predsednika Wilaona. On je imel dobre ide-■■■■	storil
Ako ae bo pričel zbirati propagandni fond, me boste našli v vaših vrstah. Če bo šlo |e za hleb kruha za zahvalni dan ali za bo- daini nič znano, žič in mogoče za kakšno obleko -"JTBerglezom sva potem še več-
dika naroda in kaj je storila? Nič! In ker ta dika ni nič stori-la, sedaj išče pomoči. Toda kadar kde išče pomoči, je treba dognati, če jo rea potrebuje. In če se dožene, da je pomoč res potrebna, tedaj ao^paČ na mestu nasveti, kako ae naj pomaga. V demokratični državi je pač navada, da pride akupaj skupina ljudi in razpravlja. Tako te razpravlja tudi o vprašanju pomoči jugoslo-vanskemu ljudstvu in tako je prišlo v ospredje tudi politično vprašanje tega .ljudstva. Povsem naravno je tudi to, da zbo-rovalci na demokratičnih sejah so različnega mnenja. To traja toliko časa, dokler ne pride kdo
na-
I m reč od tega, kako popularna je tista oeeba, ki je sprožile dobro idejo. Če oseba ni popularna, bo šla lahko tudi dobra ideja v koš. To je pač demokracija!
Koliko svobode ima danes sleherno tako zvtno "svobodno podjetje" (Cree enterprise), kakor'se Je — da lepše doni — krstil pri-vttni business, je lahko znano tudi šolarčkom. Federalna oblast ima zdaj tako čvrsto kontrolo :.jd privatnim kapitalom kot še nikdar v zgodovini Združenih držav.
A tudi drugoče je naziv "svobodno podjetje" prevara. O tem iehko pričajo mali podjetniki — male ribice — ki neprestano padajo v žrela velikih rib — korporacij in verižnih komercialnih družb. Edino korporacije in podobne velike organizacije privat-; izmed navzočih na dan z dobro nega kapitala še plavajo na vrhu s pomočjo mnogih privilegijev, idejo, ki je včasih sprejeta, vča-ki jih uživajo. Tudi "svobodno podjetje" mora biti njihov privi- sih pa tudi ne. Odvisno je legij, ne pa pravica za vse.
Če bi bilo privatno podjetništvo res svobodno, bi ta svoboda ne veljala le za producente in trgovce ter bankirje, pač pa bi morala veljati tudi za konzumente, to je za vsakogar, ki se hoče organizirati za nabavo vsakdanjih potrebščin. Z drugimi besedami: svoboda v polnem pomenu besede bi morala veljati tudi za kooperativna podjetja ali zadruge. AU velja? : Ameriško zadružništvo se vsa U leta izza prve svetovne vojne, zlasti pa iz časov velike depresijo zelo razmahuje. Medtem ko mali business stalno propada — prav tako mali farmarji — kooperative stalno rastejo in se širijo na vseh področjih gospodarstva; zadnja leta se zadruge bolj in bolj lotevajo tudi produkcije in financ. Naravnost veselje je gledati ta napredek. Kdor obupava nad demokracijo v Ameriki, ekononvsko demokracijo, naj si ogleda ta napredek, kujti očitno je, da ga Še ne pozna.
Pred nekaj tedni je Ameriška kooperativna liga, katera spaja ugromno večino zadrug, imola zborovanje in med drugim je skle-iiila, da je prišel čas, ko morsjo zadruge stopiti na plan in tt po-kazati ameriškemu ljudstvu, kaj so in kaj delajo. Liga je sklenila, da aranžira dolgo vrsto predavanj v vseh radijskih omrežjih in za te radioprograma je pripravljena plačati običajno ceno. Ko pa je bil aranžma predložen radijskim družbam, sta dve* največji družbi, NBC in CBS, odklonili ponudbo, češ da zadrugarstvo spada med — sporne zadeve, ki niso dovoljene. Takšna je svoboda KOOPERATIVNEGA podjetništva!
Kooperative pa ne bodo tsirovsle. Poskrbele so, da pride stvar pred kongres — da se dožene, če smejo le privatne družbe kle-pet sll v radiu in oglašati svoje blago ln kapitalistične principe ali imajo tudi zadruge pravico oglašati in razlagati principe zadru-garstva.
Ta slučaj nanovo potrjuje dejstvo, da korporacije smatrajo "svobodo podjetja" ta svoj privilegij. Demokratična podjetja, kakršna ao zadruge, pred peterimi imajo "svobodni podjetniki" menda velik strah, ne smejo imeti tega privilegija. Kajti, bržko dobe kooperative isti privilegij, potem privilegij ni več privilegij aH predpravlca, temveč Jer enaka pravica za vse.
Ampak sedanja vojna se'vrši za demokracijo in demokracija — katera ne pozna privil« Kijey — bo zmagala!
rodi so bih razkosani in oni, ki so te narode prej tlačili, so pozneje dobili moč, da jih danes hofcejo iztrebiti s površja zemljo.
Kar se je takrat zgodilo, se lahko zgodi tudi po tej vojni. Država Ohio je pri zadnjih volit-vah Šla republikansko pot in po tej poti so lle tudi druge države. In skdro bi bila večina republikancev v Washingtonu, kjer bodo lahko diktirali mir. Lahko se zgodi, da bo šla ameriška zunanja politika v isto smer kot je šla po zadnji svetovni vojni. Mi ne vemo, kaj se bo zgodilo, zato se ne moremo zanašati na nikogar drugega kot sami nase. Potrebno je torej, da delujemo čim več s propagando, da seznanimo ameriško ljudstvo, kaj žele Jugoslovani, to'je pravico do njih lastne zemlje.
Da, Združene države imajo tisto moč, da tahko prevzamejo pod svojo kontrolo oni del ev-ropekih narodov, ki so kot o-Ta dopisnik se je že dostikrat troci brez varuha! Če jih ne na-osmešil, ko je prišel s kakšno ide-1 padejo velike države, ae pa kav-jo na površje, in sicer ne radi sejo sami med sabo. Zgodovina tega, ker ideja ni bila dobra, marveč zato, kar jo je on sprožil. "Not popular ..." Pozneje pa so je le izkazalo, da je bila ideji dobra, čeprav je ni bilo v zapisniku. Potem se je ta dopisnik smejal, drugi so bili pa v zadregi, kako se rešiti iz zagata. Lahko bi navedel več slučajev, po ni treba. Oni, ki mislijo drugače, naj si le nekoliko obude spomin in bodo uganili, kaj mislim.
Ko so prišli možje nt površje
nam pove, da se je to dogajalo v preteklih stoletjih in dogaja se v našem življenju.
Ko aem danes v Prosveti čital članek našega urednika, tem raz-videl, da oo on skoro z ničemer ne strinja, kar kdo zapiše glede Slovenskega ha rodnega kongre-
priporočil, kaj naj se stori. Potrdi pa to, da mora SNK staviti vse svoje upanje na Ameriko in na nobeno drugo silo. Well—? AU bomo poslaU samo upanje a
z idejo za jugoslovansko pomoč, meriški .vladi, da bo ona dogna-Jhrib, ki mu pravijo Gura. Na
so imeli v mislih le to, da se po la, kaj hočejo ameriški držovlja-vojni pošlje v Jugoslavijo našim' ni slovenske narodnosti? Zakaj bratom Slovencem nekaj hlebov naš ugednik ne pride enkrat ni
Zloraba svobode tiska
Stara povest je že, ds ekonomski, politični in socialni burbonci v Ameriki zlorabljajo svobodo tiska in vae ostale avobodščine do mozga.
Vojn* je ustvarila razmere, v katerih mora biti marsiktttrt tvo-bodščint omejena, ampak, če je omejena, mora biti omejena pravično, to je sa vse enako. V ta namen ao potrebni odmerki potrebščin, kadar odpove prostovoljno omejevanje. Kakor je zmanjkalo kavčuka ln vsled tega avtnih obodov, kakor zmanjkuje kovin za stavbarstvo in mnogih drugih dobrin sa vsakdanje stvari, tako zmšnjkuje tudi tiskovnega papirja. Papirja zmanjkuje zaradi pomanjkanja transportacije in delavcev.
Kaj je treba storiti, če je vedno manj tiskovnega papirja na trgu? Ali naj imajo veliki kapitalistični dnevniki privilegij, da lahko vrle "buaineae as uaual" in ae tiskajo na dvajeetih ali tridesetih streneh kot po no vadi, ob nedeljah pa s celim kupom prilog, m vsi men)ši listi naj prenehajo izhajati? To bi bila velika krivica. Pravilno je, da ae največji dnevniki akrčijo na manjše število strani, tako da bo za vae čaanike dovolj papirja. Ttekovnt papir naj gre na odmerke
Ustniki velikih burbonskih dnevnikov, kakor sta čikalki Me-Cormick in njegova šmirarska Tribune, pe nočejo tega. Zanje ne sme biti odfnerkov! KajU odmerki pepirja pomenijo, da gre svoboda tlaka k vragu in prihaja fašistična diktatura v Washlng-tonu! Kajti svoboda tiska je zajamčena v ustavi In kdor omtjuje svobodo tlaka, ta rušr ustavo In ameriško republiko!
Burbonski McCormiekl in njim podobna svojat, ki nastopajo kot čuvaji svobode tlaka, so v ttrahu It sa svoj tlak. a katerim le deoetletjs zlorabljajo ustavno svobodo tiska salo. da pohgajo tvo-bodo tuka ta druge, da pobijajo demokracijo ln vsako dobro idejo, katera ograža njihov sistem privilegijev, ekonomskega izkort Mianja tn tiranstva ter eocialne degradacije*
Ti ljudje m največja cokla pri današnjem vojnem naporu Amerike in največja ovira sa hitro tmago demokracije Njim je toliko *m /mago demokracije, kakor sa lanski sneg — tn ameriška demo kracija bt bila na velikem dobičku, če bi ae jih mogla isnebiti na lep naitn Pravilno odmerjanje tiskovnega papirja Jim bo vaaj nekoliko prtstrigUi njihova strupena tele.
kruha, par preat, nekaj %piškotov in mogoče še kak "kek" in narod bo rešen. Pozneje pa so se oglasili še drugi, ki hočejo dokazati tem možem, da se je pri taki pomoči trebe poglobiti globljo in ne samo t par hlebi kruha, kakor se to na primer dela pri nas v demokratični državi. Tukaj se spomnimq reveiev na zahvalni dan ali na božični dan, da morajo tudi oni jesti, dočlm se jim demokratično doveli, da lahko stradajo 363 dni v letu. I-dojo teh drugih po je, naj se zemlja v rodni Sloveniji in drugje tako uredi, da si bo ljudstvo lahko preskrbelo svoj kruh v potu tvojega obraza vaeh 366 dni v lotu.
dan, da bomo videli, kakšnega mačka ima on v 'svojem žaklju glede bodočnosti Jugoslavije in Evrope v splošnem? Ali misli, da ae bo na kongresu lahko vse ukrenilo v sedmih urah? In še brez nič?
't V zadnjem dopisu sem omenil, da je nam potrebna propaganda, za ¡aropagandO pa je pq|reben denar. Če nO bo tega dvojega, potem ne bor federativne republike, ne rešitve za zatirane narodnostne manjline, in naši ljudje mogoče doba le kako klobaso iz Amerike od svojih sorodnikov. Toda meni se sonja, da bo Amerika storila to, da bo kontrolirala nad onim polom, ki ga je Nemčija ogr&la veliko let, in
Kdor ne ljubi drugih, da bt ae to je. da se Ji zapre pot proti vtikali v pereča vprašanja jugo- Črnemu in SrOdozemakemu mor slovanskega ljudatva, je poč nje- ju. Za dosego tega pa bo treba goVa dolžnost, do gre sam na de- nekaj več kot veliko Srbijo, velo tn stori, kar js potrebno, ne liko Bojgarijo ali pa veliko Al-da bi klical druge na pomoč. Mi banljo.
že zadnjih 27 let. Ali še nikdar nismo videli mola, ki bi vozil tramvaj. Prvič smo videU konja leta 1902, ki je vozil tramvaj v Zagrebu in pozneje v Osjeku, Slavonija. Ko smo prišli v Ameriko leta 1003, smo videli Še, ko sta dva konja vozila tramvaj na južni strani Pfttsburgha V vznožju hriba med 10. in 18. ulico. Tramvaj gre sam po tračnicah, rabi pa moža, da, mu ukazuje, ker sam nima možaganov. "Idi in stoj, tam je idiot, da ga ne povoziš!" Zato je kontrolor spredaj. In ta mož, ki le kontrolira, ne pa vozi, mora imeti možgane. Današnji tramvaj ali poulična je ustvarjena na električni pogon In to je tista sila, ki VOZI tramvaj!
Nam ae tudi zdi, da človek, r^ cimo domišljav metropolški u-rednik, ki piše le o ušeh ali bolhah, je bil res vojak tam v senci Albanskih planin, kjer je dom uši in bolh, ali pa je v deliriju tifusa, ki ga raznalejo te nadležne stvarce. Je eno ali drugo.
Frenk Barblč, 53.
V spomin prijatelju Obet Middlesex, Pe.—V Prosveti čitam v Domačih vesteh, da je 1. novembra naglo umrl v Bes-semerju, Pa., John Berglez, star 64 let, doma iž vasi Podgorica pri Šmarju. Če se ne footim, je
sa. Sam pa tudi nima nobenih bil domo iz vasi Gornja Slivnica
pri Šmarju, ker v tisti vasi pra vijo pri neki hiši Brgler in tudi pišejo ee taki. Gornja Slivnica je oddaljena od Šmarja uro hoda. Gre se skoai PodibricoB
vrhu tega hriba je podruina cerkev sv. Magdalene. Preko toga hriba je vas Gornja Slivnica, kjer mislim, da je rojstna hiša pokojnega Johna, toda nioetn getov.
"Njega sem spoznal v Ameriki pred priblftno 28 leti v Grove Cityju,*Pa. Kot zastopnik aem bil obveščen od Glasa Naroda, da tam živi neka družina po imenu John Zupan, ki je v slabem položaju in bolezen v hiši. Upravi mi je pisala, da se je ta družina pismeno obrnila na Glaa Naroda za pomoč, jaz pa naj grem tja, da doženem, koliko je resnice no njih prošnji. Obenem sem bil tudi obveščen, ds bo isti den obi skal to družino John Berglez, ki je takrat živel v New Castlu.| In tako svs se takrat prvič videla in spoznala pri družini Zu pen v Grove Cityju. (Z mano je ¡bil tudi John Novak.) Dogna i sva z Berglezom, da je družini res vredna pomoči, se podpisat« na prošnjo, katero sem poslal 1 Glasu Naroda in apel na čitatc-
m
lje ni bi>zaman. John Zupan jejpjeano zabavo, pri kater h Mrtvi leti umrl o nieaovi že pri- orkester JnKna d____
T i«------——»v, pri nai
pred leti umrl, o njegovi že pri- orkester Johna Peco^P letni ženi in otrokih pa mi se- Delo pevskega zbora Zar
inroHak lri.lt«.__i .
krat skupaj prišla. Bil sem jaz pri njemu in on pri nas. Bil je zgovoren in "močne postave, * smrt ga ae. preraaglla. Shlron-čani smo ga zelo upoštevali in ga imeli za poštenjaka. Ko amo leta 1926 tukaj gradili Sloven-ski dom, smo šli tudi v Bessemer, da dobimo tem nekaj pomoči, oziroma prodamo nekaj delnic. In John Berglez je bil prvi, ki je kupil delnico za $100 in* hodil z nami od hiše do hiše. Nam je tudi potem v vseh ozirih pomagal, tako da ga je naš gospodarski odbor Slovenskega doma nastavil za svojega zastopnika v Bessemer ju. Ker smo tam- imeli precej delhieatjev, smo ai dopisovali z Berglezom glede lz plačitve ddhic. /obfl je imel vedno prvo besedo, komu je potrebno, da se najprvo izplača. In za vsa izpladila^smo tudi njemu pošiljali čeke. *Eako so ¿lo malega tam vsi delničarji izplačan;! razen Johna, ki je bil do smrti delničar Slovenskega. doma Sharonu. Gotovo bo zdaj dobila to delnico izplačani z obrestmi vred njegova žena.
Njemu Zdaj priznanje dajati, je prepozno. Šel je prehitro bd nas in lahko bi bil še marsikaj dobrega storil. O njegovi nagli amrti smo bili obveščeni po dru gih. Slovenski dom je na hitro pooblastil delničarja Franka Cimpermana, naj se poda v Bessemer, da Johna vidi še na mrtvaškem odru, mu pripne znak z napisom: "Delničar Slovenskega doma" in podari v slovo lep šopek ovetlic. In to je naš Cim-
napredek kulture je dobrol no. Zbor še posebno sedai ~D speva obilno pri priredbah pomo* vojnim žrtvam Toj-apeliram na vas, cenjeno obe stvo, da nas posetite na kon tu na zahvalni dan, tako d»1 mo lahko s trdnejšo voljo ko kali_naprej z dobrim delotn.l A. Fatur, član
Želi novo—"mape" Vlrden,' Ill.-V Prosti so že objavljeni razni nasveti dopisnikov in uradnikov Slovenskega narodnega konj sa, ki se vrši v začetku dec« bra v Clevelandu. Vidi sej da jih je mnogo, ki sami ne do, kaj hočejo. Nekateri bi J že kar v Clevelandu osnov« "Balkansko iederacijo, dn Združene evropske države ■ in tudi taki so, ki bi najrajši ves Balkan Rusiji.
Nič ne bom kritiziral prej on njenih, niti ne omenjal, kaki mišljenje imam o njih in njil vih sugestijah. Moja odprta jeva je, naj slovenski kong ostane v mejah slovenstva, res hoče biti to, za kar se nazi
Ker še nismo imeli celotn slovenskega zemljevida (vsaj ga še nisem videl), bi bilo čudno, če bi vlade v Washing nu, Londonu in Moskvi razun le naše izredne težkoče in nev nost naše narodne smrti. 0g šano je Sicer že bilo mnogol o naših štirih mejnikih, toda ko naj vodi takšna meja—pa lelno ali vijugasto od enega drugega mejnika in kje naj nik ostane na naši ali drugi st —o vsem tem še nisem videl pray, dasi so nujno potrebne

perman storil. Gotovo bi se Ber
glezovega pogreba udeležilo nas ^Š narodm7 kongmjTp] več, če bi bili pravočasno ob ve- jem mrienju nujno potrebna šceni—na primer po telefonu, ne ^ Mmapa» • ^lana in pri pismeno. Tako pa je bilo pre- ¿ena bi bila kongresu in pozno. Ko se je po dveh dneh ^ bi j0 popravii| če bi bilo Frank Cimperman vrnil iz Bes-semerja, namNje povedal takole: John Berglez je bil stroston lovec. Dne 30. oktobra je bil odprt lov na zajce. John se obloži z municijo, potlači nekaj send-jdali s pojasnili raznim vplivn vičev v torbo; puško na ramo in | revijam in velikim amerišk hajdi na lov. Tisti dan je tam dnevnikom za priobčitev. Poi kot tudi pri nas vas dan deževa- ti bi ga morali tudi v London lo, tako da smo bili vsi lovci prc močeni. Ampak da vile padajo
trebno, in sprejel kot edini goj za življenje in obstanek šega naroda na zemlji svojih dov.
Tak nov zemljevid bi pot
Moskvo, v Washington bi ga kar nesli. Če bi nastopali na način, potem bi jaz imel upai na uspeh.
Druga važna nujnost so nančni viri, za katere mori It
z neba, ^rastnega lovca to ne ustavi.
In tako je pokojni John Berglez prišel domov popoldne ves ______ _____
premočen (koliko je nastrelil, ne greš" preskrbeti. Brez d vem). Njegova žena je ravno ni mogo£e voditi nobene pro kuhinjo čistila. Saljivq jo je ogo-(gande p^bna ne naše, ker voril in pristavil, da mu je noga M ^ mor^ia voditi v anglešk otrpnila, šel v drugo sobo in se tisku ¿e hočemo sploh kaj do vsedel. Zena kmalu zasliši* ^ z akcij0 Ta borba pa atok. Gre v sobo in zagleda ^ lahka Ko ^ na§ zemlje Johna, ki je imel glavo nekam, 0bjavljen, bodo takoj nasto čudno pobešeno in nič več ni nasprotni elementi (Sforza voril. Zena hitro pokliče ne-1 drugi) 8 protidokazi, in sicer koga, pride še omoženg hči, Joh-|gože v utih revijah ali listih na takoj odpeljejo v bolnišnico v lkaterih so bile prej naše zahte New Castle, a vse zaman. Nlč|NaSa inteligenca bo morala st več ni bilo besede iz njega in vedno na gtraiif MSledovati umrl je kmalu potem. .Gotov? ga je zadal mrtvoud.
Tako nepričakovano je ženp izgubila dobrega moža, že oc|ra-ščeni otroci dobrega očeta, naš Slovenski dom pa doSkega delničarja. John, počivaj mirno v novi domovini, vsem ostalim pr moje tožalje!
Omenim naj še to, da se je v Sharonu zadnjič oglasila štorklja in pri dobro poznani družini in tajniku društva 262 SNPJ franku Stambalu pustila zdra-hčerko. France je sedaj že
vo
četrtič oče, SNPJ po jO sa enegi člana bogatejša. Čestitke! *
člani, ne pozabite priti na decembrsko aejo društva 262 SNPJ.
Anton Valentlnčtč.
Ini dan, pevski I koncert I n domu L
Zarila
Cleveland.—Na zahvalni M. novembra, priredi zbor Zarja svoj jesenski v Slovanskem narodnem na fit Clair a ve., pričetek točno ob 5:30 popoldne. Poleg kon-oertnih točk bo podana tudi opereta "Bali telovnik", spev krasnega Strsussovega valčka "Vino, ženske in pesem (Wine, Women and Song)".
To bo nedvomno nekaj novega sa naše občinstvo. Deeedllo je eettavil naš dobro znani Član August Komar. Raanoličnost programa bo obširna. Zbor bo pel venček znanih, a priljubljenih pesmi Nastopil bo kvartet več duetov in eolietov Vstopnice v predprodaji ao po 30t, pri blagajni pa bodo 56c Koncertno vstopnice bodo veljale tudi sa
večje publikacije in odbijati čajne napade ter dajati pojafl la. To bodo delali naši voja na naši politični fronti, mi ozadju Jih pa bomo morili rt ralno in finančno podpirati, hočemo doseči kaj uspeha.
Naj ob tej priliki omenim m doživljaj iz prejšnje svetovi vojne. Ko sem prejel od R«P bličanskega združenja prop gandno tiekovino v svrho obja v lokalnem listu, jo nesem uredništvo, pokažem jo uredni in vprašam, če bi hotel to ob) viti v listu. "Dobro, takoj bom priobčil," Je bil odgovor res je tako naredil.	J
Nekako dva tedna kasneje d bim drugo tiskov|no. jo ne« (Dalje na 1. strani)
Pred dvajsetimi leti
novembra
V East HctaO
(Iz Prosvete, ifi
Domače vesti.
Mont.eo našli fr.
od Ribnice, mrtvega v pof*l
Dela veke ve*t
eksploziji v Spenglerju. P» dognala, da Je bil jamski «M vodja kriv razstrelb«
Ino.em.tTO, Vtllki i**®!
izbruhnili v NemčiJ' pr.^ so tt pojavili Silen potm J.
odločno sestopili Italiji, oeem kov je bilo saseienih
Betu*
PKOSVETA
Slovenec otresel ln danes ves slovenski narod dejstvom trez-no gleda v oči. Zato svojega nacionalnega obstanka ne bo ohranil in si tudi ne bo ohranil x)gojev za boljšo bodočnost, če X) kot slepo orodje podpiral one. ki gazijo vse določbe mednarod-ega prava in uničujejo ubogo slovensko ljudstvo.
dobi, jih bo moral dobiti pa kongres.
Simon Kavčič.

Rt/HANtA
Meja med Francijo in Švico zaprta
S francoska meje, 12. nov — Nemški carinski uradniki In vojaška čete so zaprle mejo med Francijo in fcvloo Vsrok ni bil pojasnjen Mnenje prevladuje, da Je akci)a povezana s nemško okupacijo vse Francije.
SLOVENSKA NARODIIA
ITAI.V
AOITINAJTE ZA PSOSVETOI
PROSVETA
velikih krogih visoko p^ ki in opazuje s svojim b pogledom vse, kar se «¡J njim na zemlji. Šele kad gleda mrtvo žival, se a» vedno manjših krofih na a Za njim prilete drugi m , ae prične.	'
Ne meneč- se za okoli«, prvi na mrhovino, /usad ostri kljun vanjo in kljui dolgo, da ji razpad kož< tem izvleče iz nje drob. V vUkne glavo in vrat do 01 ka v luknjo in žre drob Creva in večje kose mesa in truplo razseka s kljunoj veda nima vsak dai^take dine. Ker se pa živi zl« mrhovine, zato se vselej do kljuna, potem pa še n svojo golšo, da se komai ( od tal.
#
Nikoli nisem slišal, da b napadel živo žival, torej morem prištevati meji roj Ima slabe prste in tope k lje. Glava in vrat sta mu ta s ščetinastim in mehki hom. Razdalja razprostrt rutnic meri od 1.80 do 2.5 Gnezdi na visokem drevju pečinah. Samica znese p vadi samo eno jajce; san zamenjava samico pri va Kakor papiga, doseže tudi visoko starost do 120 let.
(Dalje prihodnjič.)
ŽENSKA SREDNJE STA]
bi rada dobila delo in se tal znala s vdovcem ali samcem nejšo svrho možitve. Imam i v trgovini, imela sem salun. na naslov: Katarina Pavck, W. Frankfort, 111.
DOLGA
"In tako bi nam mogli vi pri našem zasledovanju z marsikaterim nasvetom pomagati,** je rekel resno Conners. "Sicer smo še vedno na nejeanem, vendar ph aem si glede zločinca ali zločincev ustvaril mnenje, o katerem bi se red z vami natančnejše pomenil. Ali smem na to u-petir
"Gotovo, sir."
"Ali bi me mogli morda danes popoldne obiskati v mojem ateljeju? Tam sva nemotena tn tudi nisva tako zelo pod pritiskom tega miljeje, ki ne vsakogar več eli manj učinkuje," je rekel moj prijetelj, ki se skoraj tudi ni mogel več obvladati in je mrzlično vzdigoval rameni.
"Gotovo, zelo rada", je odgovorile miss Maurice; "popolnoma razumem vašo namero. Kdaj vam bi bilo ugodno, da pridem?"
"Recimo ob treh, če vem je prav. Sicer bo tudi moj prijatelj navzočen, vendar pa bi mi bilo popolnoma prev, če pridete tudi v spremstvu, morde lekeje eli komorni ka, eli kdorkoli vtegne."
"Pridem zelo rada," je zagotavljala miss Maurice in je pristkvila čez nekaj časa: "Pravzaprav pa je vendarle zelo čudno, da zločinci še vedno teko molče. To pričekovenje je grozno." * "Oproetite! Zdej aem se spomnil, da vam najnovejše niti še ni zneno. V inseratu, ki so ga prav gotovo priobčili odpeljetelji male Mary, sporočajo, da so pripravljeni, izročiti otroka proti viaoki nagradi."
"Vendar!" je živahno vzkliknila miss Maurice. "Oh! to izpreminja vso zadevo. No, mr. Ellia tudi rad plača."
"Da, to je res.""
"Upam, da mu tege tudi ne boste odsvetovali, mr. Conners, ter tako zavlačevali čas, da dobimo svojega ljubljenca", je menila miss Maurice, in iz njenege glasu se je slišalo kakor pritajena grožnja.
"O ne! Na noben način!" je resno odgovoril Conners. "Če pa že moramo plačati in Še tako visoko vsoto, tedaj ae hočemo tudi v vsakem o-žiru zeveroveti. Predvsem zahtevamo od zločincev gotovo garancijo za to, da je mala zdrava in čvrsta in da jo med našim pogajanjem morda ne bodo trpinčili ali z njo grdo ravnali."
"Seveda," ga je prekinila miss Maurice, ki je bila vsako sekundo bolj vznemirjena.
"Nadalje," je moj prijatelj nadaljeval, "moramo biti pri vsem tem zelo previdni, toda zopet tako, da bodo zločinci takoj opazili, kako zelo smo oprezni. Vsled tega moramo natančno vedeti vse okolščine in vsa dejstva, ki so z zločinom v bližnji ali daljni zvezi."
"Oh, keko reda vam hočem pomagati!" je vzkliknila miss Msurice; "jaz pridem točno. In le eno bi vem reds zaradi mra. Ellis, oh, zaradi nas vseh položile na srce: Pospešite zaključek, kolikor ga morete!"
"Na to se morete trdno zanesti," je zelo resno odgovoril moj prijatelj. "Zdaj pa se hočeva posloviti, pozneje vas pričakujem v svojem ateljeju."
"llttdu bi šla še po mr. EllJsa'', je tekla miss Maurice; "oh, kako hvaležni Vam bomo za vaš trud, gospode! In vi vendar ne boste dovolili, da naa postransko denarno vprašanje še nadalje loči od našega oboževanega ljubljenca, ali ne?"
"O ne!" je odgovoril Conners. "Bodite pre-pričani, da bomo vse, kar naa bo oviralo in ločilo, energično Odstranili. Vi vendar poznate moj nealov?"
"Hm" — odlašala je z odgovorom — "Jaz . .. Jaz aem ga menda pozebile . . ."
(Dalje prihodnjič.)
(Se nadaljuje.)
"Vi ste mornar?"
"Da, str!"
"Zakaj pa niste poročili Karoline Wells?"
Mladi mož je zardel in v zadregi zmajal z rameni. Dočim je v zadregi gledal ne tie, je Conner« skrivoma opazoval miaa Maurice. Njene poteze so se zdaj le nekoliko izpremenile, da je bilo to komaj opaziti
"To je popolnoma osebna zadeva, ki vas bo pač le težko zanimala, air," je odgovoril Hen-ges po kretkem obotavljanju.
"Vam tudi ni treba odgovoriti na to vprašanje, če nočete," je rekel Conners. "Nisem se hotel vmešaveti v vaše ljubimkovanje s Karo-lino, vendar je Javna tajnost in ker je imela ona nadzorovati malo Mary, tedaj si pač lahko mislite, da nas vsakdo, ki je s Karolino v kakšni zvezi, kar najbolj zanima."
"Gotovo," je vzkliknila misa Maurice.
Začudeno jo je pogledal Henges, na kar je zopet povesil oči.	k,
"Potem vam hočem vendarle odgovoriti na vprašanje; kajti ničeser nočem tajiti, kar bi pomagalo, da se razjasni zadeve. Ko sem začel ob-čeveti a Karolino, tedaj ,., tedaj ..Zmeden ni mogel Henges neprej govoriti.
"Le mirni bodite in govorite počaai," je rekel Conners.	'
'Tega nI treba, sir, Karolina je revna, jaz pa sem zelo priljubljen."
"K—s—j?"
"Da, pri dekletih, sir. Vsled tega sva prišla nekoliko ww?;križ, dokler nisem slišel, da ji bo njena teta, dobro situirana vdova nekega trgovca, zapustila precej denarja. Tako ava ae zopet pobotala ¿er občevala dalje. Vftj se nema ne mudi. Jaz sem še mlad. In ker se dekleta ravno tako zelo zS me trgajo, tedaj tudi nekoliko čaaa še lahko zdržim."
"Vi torej zezdej iščete, kje boste našli najtoplejše zavetje, eli ne?"
s "Da, dobro ste povedali, sir. Toda jaz v resnici ne vem, v kak in i zvezi je to z našo zadevo »
'Tako? No, vaša odkritosrčnost je na videz ravnotaka, kakor va^a sreča v ljubezni. Sicer v»» ? pa /daj več ne potrebujemo. Zazdaj smo 'voh hotoli samo Kpoznatt Menda va« dumo po-znejf : epkfpt poklicati." ^
' IVoüim, vedno ¡lem vain rad na razpolaganje. Vsaj sem b)l jaz prvi, ki je iskal malo miss Mary. In če bi dobil v roke lopova, ki jo je otipeljal, tega bi pošteno zmikastil."
"V resnici? No, dobro! Torej na svidenje."
^Očivjdno olajšan, da je srečno prestel to neprijetno zaaliäevanje, je Hengps odšel Iz sobe. In takoj je vstala tudi miss Maurice.
"Oproatite!" je rekel Conners kar nejljubez-nivejše, "ali bi mi tudi vi dovolili par vprašanj, mi» Maurice?"	—— c
"Svveda! Prosim lepo; popolnome sem k vaši «ti«poziciji", je odgovorila prijazno.
"1* pa hvala! Pač al morete mialiti, s kakš-nt ml teikočemi se moramo boriti, kako važna nam je tudi najmanjša stvar, ki bi bila morda v zvezi z nesrečo male, in vi boste razumeli, da moramo biti o tem natančno poučeni. Žal naa v tem oziru mr. in mrs. Ellis ne moreta podpirati. Službeno osobje je pa vsled prepogostih zasliševanj popolnome preatrašeno, obenem pa tudi vsled raznih govoric in klepetanja popolnoma /mešano, Uko da ao izpovedi teh oaeb za naa docela brezpomembne. Upem, da me razumete?"
"Gotovo!"
Slike kaše braailake bolne ledje v Rio de Janeiru.
TISKARNA S.N.P.J
, d»n»t)* *