• 'if* i
Največji iloreuki dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za ?«e leto - • . Za pol leta - . • . • Za New York celo leto -Za inozenutkro celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
List islovenskih idela^cev v Ameriki.
Thm largest Slovenian Dady in*
the United States.
f wned every day except Sundays I|	and legal Holidays.
D . 75,000 Readers.
!!■■!■ II
TELEFON; OORTLAKDT 287«.	Entered as Second Clue Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., fender the Act of Congro« of March 8, 1878.	' m TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 128. — STEV. 128.	NEW YORK, TUESDAY, JUNE 2> 1825. — TOREK, 2. JUNIJA 1925.	VOLUME XXXTTT. — LETNIK XXXIH.
		
ANGLEŽI SO JAKO OGORČENI
London je skrajno ogorčen nad pariško propagando. — Vedno bolj prevladuje mnenje, da Francozi namenoma pačijo stališče glede varnostnega dogovora. — Anglija je odločno proti vsem zapletljajem, ki bi bili posledica sporov radi iztočnih meja.
Poroča John Balderston.
LONDON, Anglija, 1. junija. — Precej presenečenja je bilo opaziti v tukajšnih informiranih krogih vsled napol oficijelnega in inšpiriranega francoskega komentarja, glede angleške poslanice, izročene francoskemu zunanjemu ministru Briandu, tikajoče se nemških predlogov za varnostni dogovor.
Razlika med Francijo in Anglijo je v resnici bistvena, razven če je Briand pripravljen opustiti politiko, kateri je dal izraza v svoj^n osnutku odgovora, naslovljenega na Nemčijo. Angleži ne bodo sprejeli nikakih obveznosti, ki bi zapletle to deželo v vojno radi iztočnih meja.
Francija, je Ugotovil Briand, — ne bo žalila Poljske in drugih svojih iztočnih zaveznikov s tem, da bi sklenila dogovor, ki bi stavil mejo ob Renu na drugačno stališče kot pa njih lastne meje.
Angleška poslanica izjavlja, da Anglija sicer ni pripravljena zajamčiti iztočnih meja, da pa ne bo pospeševala nikakih naporov, da se te meje izpre-meni s pomočjo oborožene sile in da bo skušala preprečiti vsak tak spopad.
To razpoloženje je pariška propaganda očividno pretirala v ugotovilu, da je Anglija na strani Francije glede vprašanja iztočnih meja.
Prav posebno mučnost so ustvarili tukaj migljaji iz Pariza, da bodo Angleži mogoče privolili v kompromis, potom katerega bi mogla Francija, v slučaju nemško-poljske vojne, pomagati Poljski s tem, da bi poslala čete preko demilitariziranega Rena.
Izvedel sem, da utemeljujejo Francozi to svoje ugotovilo z odstavkom v angleški poslanici, da nima Anglija nobene želje omejevati pravic, izročenih na temelju dogovora glede Lige narodov državam, ki so Članice Lige.
Angleška poslanica pa misli v resnici, da bi svet Lige narodov lahko odobril prehod francoskih čet preko renskega ozemlja v slučaju, da bi svet Lige soglasno proglasil en narod napadalcem ter uveljavil sankcije proti taki državi.
Namen Angležev je bil pojasniti, da nima nobena posamezna sila polnomoči poslati vojaštvo v demilitarizirano ozemlje in da je Anglija proti nasprotno glasečim se migljajem iz Pariza. Res je, da je Anglija pristala v to, da mora Nemčija stopiti v Ligo narodov kot predpogoj za sklenitev varnostnega dogovora. tTo dejstvo pa ima manj teže, če se upošteva, da znači angleško-francoska izmenjava poslanic fundamentalne razlike v mnenju glede razlage členov X., XI., XVI. in XIX. dogovora glede Lige narodov, ki imajo prav poseben stik s sedanjimi razpravami glede sklenitve varnostnega dogovora.
Nobena stvar, vsebovana v optimističnem napol oficijelnem pariškem poročilu ni napotila tukajšnih dobro informiranih krogov k izpremembi nazorov, katerim se je dalo izraza pretekli teden, da je namreč Briand ubil nemški načrt za varnostni
Nova teorija o morilcu Landru ju.
Francoski pisatelj Pel-letier je namignil, da ni Landru ubil pogrešanih žensk temveč da jih je tako hipnotiziral, da so pozabile svojo prejšnjo osebnost.
PARIZ, Francija, 1. junija. — Pisatelj Maiurice PeJlotier, ki se že dolfjo časa j>eea s preiskavami v krogih kjer izvajajo "matriko" in hipnotizem, je izjavil, da so mo^oee -žensk**., radi katerih je moral iti znani francoski "blue-beard"4 L^wlru pod giljotino, se vedno žive, da pa «*o J/ile njih duše izp rem en j ene s pomočjo "trne* umetnosti", v<sled <"esar se ne zavedajo by.j h svoje preteklosti.
Z novimi osebnostmi si je baje teh deselt žensk pridobilo nove spomine. Pe'kletier je mnenja, <la so nekatere teh mogoče ctlo v umobolnica,h.
— Celo slučajnemu opazovalcu, — pravi Pelietier, — je moralo postati očividno, da je Landrn mogočen 41 magnetLzer". Oni, ki so ga ipoznali bolj intimno, pa so prepričani, da j« bil pravi mojster orne umeitnosti. Njegov zagovornik, slavni odvetnik Moro Ciafferi. ga je označil nekoč kot "zadnji človeški člen med materi j al i zrnom in sana.tizmom".
Nikdar niso našli trupel žrtev landruja in nikakiih materijalnib dokazov ni bilo, da so bile te žrtve r».s umorjene. Domneva se, da je Landru h'rpnotiziiral svoje žrtve in da je dobesedno izpremenii njih osebnoč»li, potem ko se je polastil njih denarja.*
Pelettier p-ravi, da je lahko izvajal svojo čudovito moč celo na razdaljo ttfr navedel smrt sodnika lJonina, — iprvega sodnika, ki je preiskoval zadevo, — ravno en mesec poteon, ko je poslal Laiulru generalnemu solicitorju pismo, v katerem je proklel svoje sodnike.
Skrivnostne. presunljive oči Landru .j a zasledujejo vse, ki so prišli ž njian v stik, in doisti je takih, ki smatrajo.kot pravilno presenetljivo teorijo, da še vedno živi deset žensk, .in sicer nova življenja, katera jim je vsilil Landru. Mož, ki bi jih lahko obudil nazaj v prejšnje- življenje, pa je vzel s seboj v grob ■strašno skrivnost, katero mu je dala črna veda.
Brez zunanjih znakov vzbiee-nja, ko je jx*>lušal smrtno obsodbo. in enaiko miren, ko je položil glavo pod giljotino, ni Landru nikdar prenehal izjavljati;
Popolnoma dobro se jim go
5000 žrtev potresa na Kitajskem.
Potres na Kitajskem je zahteval pet tisoč žrtev. — Podrobnosti katastrofe dne 16. marca sod ospela sedaj v Peking. — Požar je povečal strahote.
Bolgarska izročena novim nasiljem.
Bolgarska je baje izročena novim nasiljem, ko je bil odrejen razpust dodatne armade 10,000 mož, ki je bila dovoljena pa atentatu v katedrali.
PEKINCJ, Kitajska, l. junija. — Pet tisoč človeških življenj je bilo uničenih ob priliki potresa in požara, ki sta •uničila mesto Tali-Fu v severnem Junjanu, dne 16 mara. — To poropilo je poslal katoliški pater Sal vlit.
Mesto Talifti je .sJforo nedostopno, razven po reki ite toiikinSkega zal iva in tozadevno poročilo patra je bilo na poti od 20L marca, ko so' se še vedno ponavljali potresni suntki
Pisano pravi, da je bila večina mesta uničena.	i
Na stotine'ljudi so zajeli plame-. ni. ki so sledili pryim sunkom.' Močno so trpela tudi štiri mesta v bližini.	' .
—	Najhujši sunek je trajal pet ali šest sekund, — je sporočil pater. — Bilo je pouoči. Krog polti esete sta se pojavila dva sunka, kat«rima je sledil nadaljni, ki je razklal hišo na dvoje.
Pismo pripoveduje, kako so očetje pohiteli na prosto, doerra se je zidov je rušilo krog njih. Iz blii-_nje#a vrta so zrli na prizor uničenja iti kmalu so se pričeli dvigati preti nebu plameni.
—	Zapustili smo vrt, — se glasi nadalje v pismu. — Ceste so bile polne razvalin. Šel sem v
sto in posreteil-o se mi je priti tja. kejr so divjali plameni najhuje. General Li je bil tam s svoj rini vojaki, a ni mogel storiti ničesar. Požar se je hitro širil na vse strani ter tudi v smeri proti inisljo-nu. Ob eni zjutraj je bila naša sosednja hiša v plamenih in zaposleni smo bili z reševanjem tega. kar je še ostalo od našega mis»-jona.
Potresni sunki so se ponavljali vso noč. Na enem trgu je bilo meti razvalinami tristo mrtvih. Potres je očividno sleclil Talifu dolini.
Mesto Siočan je tudi močno trpelo.
Pismo vključuje tudi nujen poziv za pomoč prizadetemu okraju.
Evropa bo izkrvavela, — pravi Trocki.
MOSKVA, Rusija, 27. maja. — Leon Troe-ki, ki bo v par dnevih inienovaai članom najvišjega go-
si, da »o Rusi naščuvali tri tisoč .dogovor, in da je očividno namen francoske diplo-1 nomadov in Tartarjev v Turke-macije boriti se v Ženevi za sprejem mirovnega j*!*011 za "*Pad Bonjuorf v Per-protokola Lige, katerega je Anglija že definitivno Z J1 odklonila na korist sprejema anglesko-nemškega dogovora.
di. Pustite jih same. Vrnile se bo- *Podarskega sveta ter p<redsedni-do ob pravem <-a>u.	k?m 0<ls'*ka koncesije, j<- imel
včeraj tukaj svoj prvi javni govor
Sprejet z velikim aplavzom, je •objavil, da bo govoril o vlogi Ame rike v mednarodnem ■položaju.
Rekel je da sikuša Amerika naplaviti Evropo svojim -vazalom. Angliji, Franciji, Italiji in drugim deželam (pomaga, da j Hi usposobi plačati njih dolgove. — Amerika tira Evropo v kotiček, iz katerega je betg nemogoči. Anglija je »stabilizirala funt, a ta je poslal le orožje v rokah ameriških efektnih borz.
Perzija dolži Ruse.
ŽENEVA, Švica, 1. junija. — Perzija smatra boljše vaške vojaško agresije na pr^iizi.pSko mejo za itako resno zadevo, da so objavili perzijski zastopniki pri Diigi narodov včeraj zvečer, da bodo mogoče prisiljeni obrniti se s pozivom na svet Lige narodov.
Najbolj resna obclotžba se gla-
Dva nova svetnika.
RIM, Italija, 31. maja. — Dane« je i progi asi l papež svetnikom kaplana Johna Viaameva in jc-soiita Johna Budesa. Zadnji je bit ustanovitelj red« V-l^aše dobrot-Ijive gospe". Slanrnosti se J© ude-VžHo valHco francoskih romarjev.	~
Komunisti v Mehiki.
MEXICO CITY, Mehika, 28. maja. — Po vsej Mehrki, posebno pa v glavnem mestu ter v glavnih mer»tih iposameznih mehiških držav je orpazkt i. veliko delovanje ko muniMov.
Vlada je odredila potrebne ko-•rake, da zaJtre ali omeji to gibanje.
Smrt kitajskega generala.
ŠANGHAJ, Kitajska, 1. junija. General Li Kvfj Juen, načelnik štaba prve mukdenske armade, je bil ubit v soboto teikora nekega spora na kan f arene i v glavnem stanu mukdenske armade.
Razpravljali so o vprašanju krajevne trgovine z opijem. General Li, (ki je skušal pobegniti morilcem, je skotil skozi okno ter «i pri tem zlomil tilnik.
Samomor morilke moža.
»SOFIJA, BoLga.rska, 3. junija. Nadalj.ua teroristična dejanja bodo gotovo sfhidila odklonitvi prošnje, predložene svetu poslanikov, da se dovoli Bolgarski nadaljevani z začasno mobilizacijo 10,000 mož.
Bolgarska se mora vrniti vsled tega k omejitvam, katere ji je naložila mirovna pogodba, sklenjena v NVuilIv, wind katerih sme imeti 3000 carinskih in gozdarskih uradnikov, 10,000 orožnikov in armado 20,000 prostovoljcev za vzdržanje reda in miru po deželi.
Bolgarski vladni uradniki so pesimistični. Tudi zastopniki drugih evropskih dežefl so prepričani, da so prevzeli evropski narodi, zastopani v svetu poslanikov, resno odgovornost, za bodoče izbruhe, ko so oropali deželo zadostnega vojaštva.
Le pravcati čudež je rešil nameravane žrtve aprilske zarote, — kralja Borisa in državne uradnike v turobni katedrali Svetega Kralja. Čudeži pa se ne ponavljajo vedno in noben-čudež ni rešil nesrečnih 170 žrtev bombnega atentata.
Čeprav jp na tisočo ljudi romalo v ječo, zadržujejo večino teh le obdolžbe, da so komunističnih nazorov. Na drugi strani pa je pobegnilo iz svojih domov na stotine bolj nevarnih ljudi, ki so se bali aretacije ter se pridružilo band it ski m tolpam, :ki le čakajo prilike, ko bodo Sets razpušeene, in ko bodo mogli p^ravnaTi sveje politične račune.
Številni glavni voditelji teh zarot so bili aretirani in usmrčeni, a drugi so pobegnili ter brez dvoma kujejo načrte za aadaljiii gro-zovitosti.
V vseh delih dežeb so našli skrivne zaloge orožja ir lmmiiije. Pred par dnevi so našli v glavnem me.stu dve hiši, ki sta bili pravcati a-rzpnala za puške, strojnice, ročne granate in eksplozivne snovi.
Iver niso procesi proti obtoženim še končani, je naravnost čudilo, zakaj se ni dovolilo Bolgarski ohraniti pod orožjem malenkostnih 10,000 {»osebnih vet, za nadallj-nih par tednov, posebno ker je izključeno, da ibi mogla Bolgarska, ki ima dovolj dela doma, ogrožati svoje sosede, Juffoslavijo, Grško rn Romunsko, kojih vsoka ima pod orožjem po 150,000 mož.
Odgovor na vse to se"gla<a, da je starodavno sovraštvo, tleče na Balkanu, sklenilo uničiti Bolgarsko.
— Jugoslavija in Grška sta kot dva soseda, ki zreta z dopadanjein na požar v sosednji hiši v upanju, da bosta pozvana na (pomoč, nakar bosta zahtevala odškodnino v obliki nadaljnega ozemlja, — je rekel neki Amerikanec, ki pozna razmere na Balkanu. — Ne pomislita pa, da spi požar lahko razširi na njih lastni hiši in da se vsled tega ne bosta mogli polastit! za-željen«?ga ozemlja.
SPRlNGFIELiD, 111., 1. junija. Mrs. Aleksainder Norbert, stara eno in petdeset Jet ki je pred par tedni ubila s sekiro svojr<ga moža. je izvršila samomor s tem, da je zažgala svoje posteljno perilo v tukajšnji ječi. Postelja je bila že v plamenu, ko je njen prvi krik privabil stražnike. Umrla je kmalu nato v bolnici.
DAROVI ZA "DOM SLEPIH".
Anton Gerbec, Brooklyn, N. Y., $5.00.
John Yakeha, Tacoma, Wash.. $4.20.
Denar smo sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto.
Uredništvo.
NAMERAVANE IZPREMEMBE
V PRISELJENIŠKI POSTAVI
Pravijo, da bodo priseljeniške postave zopet izpre-menjene. — Kongresnik Johnson iz Washing-tona hoče le eno izključevalno postavo na mestu sedaj veljavnih številnih izključevalnih določb. Kdor ne more postati državljan, naj bi se ne smel priseliti.
WASHINGTON, D. C., I. junija. — Vse kaže, da se bo kongres, ki se bo sestal decembra meseca, pečal s priseljeniškimi postavami in da bo prišlo ob tej priliki najbrž zopet na površje vprašanje izklju-čenja Japoncev.
Priseljeniške oblasti so uvidele, da je pQstava preobložena z različnimi izključevalnimi določbami, ko bi vendar ena sama določba zadostovala. Vsled tega žele odredbe, ki bi napravila tozadevno zakonodajo bejj priprosto ter jo kodificirala.
Kongresnik Johnson, republikanec iz Washing-tona, načelnik priseljeniškega komiteja ter oče iz-kij učit vene določbe, je predložil načrt, da se izključi vse nezaželjive z eno samo frazo, ki naj bi določala, da ni mogoče pustiti v deželo ljudi, ki ne morejo postati državljani.
S stališča priseljeniških uradnikov bi bila ta fraza naravnost idealna. Dala bi jim le eno izključe-valno postavo mesto treh.
Ker je bila določba glede izključenja Japoncev sprejeta lansko leto preko protesta predsednika Coolidge-a, je zasledovala administracija tendenco, da se ubere v tej zadevi milejše strune. Kongres je ignoriral prošnjo predsednika, naj nudi dovolj časa za razveljavi j en je "dogovora med gentleme-
.«• m
Čeprav ima nova zakonodaja kongresnika John-sona namen omiliti ostrost izključitve Japoncev ter obenem tudi pomagati priseljeniškemu uradu, obstaja vendar med administracijskimi uradniki dvom, da bi mogla nova zakonodaja uspešno služiti prvemu namenu.
Predlog kongresnika Johnsona ne določa ničesar Jrugega kot razveljavi j en je prejšnih izključevalnih slučajev, neglede na plemenski izvor priseljen-Določa tudi bolj drastične kazni.
ca.
Vesela novica prijateljem paljenke.
Pravdnik Zdr. držav, Buckner, ofieijelni čuvaj vseh ključavnic na lokalih, kjer so proilajaJi kljub prohibieiji o(]>opne tpijače, je objavil včeraj, da je steklenica v žepai — seveda, ne prazna, — prav tako varna kot je dom eJoveka. Tako si namreč on razlaga prohibieijsko postavo.
Prohibicijsfci agenti ioi policisti so dobili navodilla, naj puste pri miru ljudi, ki nosdjo v žepih majhne steklenice, ali ki vozijo v svojih avtomobilih par steklenic robe, ki je močnejša kot voda, dokler ni ta roba maprodaj.
C c bodo preveč vneti čuvaji javne morade izvedli kako tozadevno aretacijo, bo prohibicijsiki nrad takoj opustil vsako kazensko zasledovanje dofričnega.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
Dim so mit eens iledeisi
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.60 2000 Din. — $35.00 5000 Din. — $87.00
M nikirillh, M ma&aj« manj kot krt m Um« ftaarjev 10 Motov » poštnino in drage »tioike.
»■■p«ii1J> n zadnje pott« In bpMvJe *T«*tni
ITALIJA IN ZAflSDEirO OZEMLJE*
200 lir T......... $ 9.10 500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir............$42.50
M naročilih, ki	nuf M 899 Ur tMlmmmt ptfltftoJ m II ttnftov
m prttnlno In drago stročke.
v Trato.
Zo poHlJatro, U presegajo PETTISOO DINABJKV all pa DVATISOC LI2 dovoljujemo po mogočnosti Bo poeeben popust.
•skovaoo; Is toga raslega nam al sssgofo pedott aaOnatns sens nspnt nšmmmm poceni tistega dno, ko mmm pride pnksl denar t veko.
PO&ILJATVE PO BRZOJAVNEM FIBMU IZYB8UJBMO «?
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO SA STROAKE ftA.
^i«rirS3iBW,t 11 ir,™iBt11 rmM
FRANK BATCB1TR STATE BANK
ali po

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
<51jAS NARODA. 2. JITN. 1925.
Owned and PtUfUtked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank S&kaer, president	Louis Benedik, treasurer
Place of businesa of the corporation and addresses of above officers: 83 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" _''Voice of the People"
.■ijiiw':.'/; i»
■ ji	'. . 1, '
anii.
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko in Kanade	$6.00
Za pol leta________________$3.00
Za ietrt leta .......................... $1.50
Za New York ta celo leto — $7.00
Za poi leta .............$3.50
Za niozemstva za celo leto_ $7.00
Za pol leta____________________________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej»»	Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi	kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče	da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS IV A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
FRANCOSKI PROGRAM
Kaj kadite, ko hočete kaditi cigarete?
Odgovor—
kadilci Helmar cigaret.
Jaz kadim čisti turški tobak kot je Hejmar, kajti da mi vse, kar si želim v cigareti.
sta .sodelovala priznana umetnika — gospa Danilova iz Clevelanda. Ohio, in prof. Žarko Savn*, ha--bariton i/ New Ywr.ka-. Sodelova-
Francoski ministrski predsednik Parnleve je dobil v francoski per-lan.ski zbornici veliko večino petsto in sedt m in .tridesetih glasov proti devet in dvajsetim glede vprašanja'francoske politike v Alaroku. Ta velika večina ni prišla povsem nepričakovano, kakor-hifio se mu je posrečilo potolažiti soeijaliste s tem. da je ugodil njih glavnim zaJiIevam.
Parnleve je moral ra-zkntii podrobne stroške dosedanjih bojev, navesti izgnirbe, — preko štiristo mrtvih — ter privoliti, kar je skrajne važno«!i in pomembnosti za francosko notranjo politiko, v stalno nadzorstvo vojaških operacij od strani "parlamentarne koi,. trolne misije", nahajajoče .s«- na bojni fronti.
Pain leve je moral tudi sproti predvsem zahtevo socijalistov. da se prične s pogajanji z Abdel Krimom ob prvi primerni priliki, ki se bo rnidila. proti zahtevi nacionalističnega bloka v poslaniki zbornici, da se nadaljuje z ne izpranim bojem, dokler ne bodo rif->ki guerilla-bojevniki uničeni do zadnjega mola.
Konečno pa je moral tudi obljubiti, da ne bo od sadaj napre.; vo jaška cenzura za d rž vala vseh podrobnost glede razvojev v deluje na .prosvetnem polju. Mi a'oIcu.	. |st. oziroma samo v svetlo stran,
Pogajanja z Abdel Krimom bodo predstavljala seveda skrai- tega dela ter v tem uživamo. Gle no težavno podjetje, kajti pri vseh takih pogajanjih bo treba upo-1 dajoie v to smer, se je "Rodoljub" št e val i štiri faktorje, — namne Francoze. Špance, navidezno avto--dvignil mi svojo sedanjo višino, riteto maroškega sultana, in Abdel Krima samega. Po par franco-j "Rodoljub" je tekom svoj. ga
-skih zmagah pa bodo mogoče ta pogajanja do vedla do zaželjeneg\ obstanka priredil dosti lei.ih hov,
miru.	j	- ,	t i -- i
certov m zabav, za bodoči končen*
Socijalistični voditelji pričakujejo brez dvoma, da bo mogo-1 J0 pa xbral Vs0 ,svoj(> siIo S]l0. če potoni kombinacije bojev m pogajanj končati vojno taiko hhro' obnost. Že sedaj moremo trditi, kot se je zgodilo to leta 1912. po vstaji maroških ieut v Fezu.	da bo ta. koncert največji, na j-
General Levantey je prevzel dne 1. junija istega leta poveljstvo bolj izbran in lep, izmed vseh do-s 40,000 možmd in do novemibra meseca je lahko objavil popolno 'po- sedanjih. To pa vsledtega. ker bo-mirjeiijc d-žele, čeprav je bilo treba senipatam 'še. vedno spustili se v manjše boje in spopade.
Ko jo izbruhnila leta 1914 evropska vojna, ni poslal genera! LeyMitey večjega dela svoje armade na domačo fronto, temveč dodal še par oddelkov, katere je rekrutiral Lz članov plemen, ki so bi-|la bo tudi tudi priznana pevska la komaj eno leto in pol poprej njegovi najbolj trpki sovražniki. Vse |društva : hrvatsko pevsko duštvo to pa je dosegel s .spretno kombinacijo diplomacije ter močnih udarcev, — katero diplomacijo je ojačil in razširil z notranjimi reformami, k o j ill namen je I > 11 pridobiti domačine za francosko nadvlado.
Iste la.stnosii. vsletl katerih je boj z maroškimi in rifskimi vsta-ši taifo neizmerno težaven ter riskanten. olajšujejo tu<li uspešno zakIjučenje bojev ljudje, katere vodi za nos izraz "četaši" ali bandit i, :;i predstavljajo pristaše Abdel Krima 'kot tolpo fanatičnih divjakov, ko ji h duševne zmožnosti so majhne m s katerimi je prav tako težavno postopati kot z Apajči v Parizu.
Dejanski pa niso to nikaki divjaki, temveč visoko inteligentno belo pleme, ki se poslužujejo najnovejših vojaških iznajdb, vključno aeroplanov in katere vodijo izkušeni možje, z največjimi taktičnimi sposobnostmi.
Kakorliitro bodo Abd<3 Krim in njegovi pristaši prišli do spoznanja, da je brezupno boriti se proti Francozom, bodo postali prav tako dovzetni za mirovna gibanja kot so bili Buri, ko so prešli do »poznanja, da je popolnoma brezupna stvar boriti se proti angleškim armadam.
Socijalisfi pa lahko še opozarjo na dejstvo, da je bila zgodovinska politika Francije v severni Afriki politika zavojevanja potom sprave, upoštevanja občutljivosti domaJčinov ter miroljubnega razvoja.
Seveda, položaj kot obstaja danes, je v svojem bistvu različen (hI [»olozaja kol je obstajal leta 1911», ko so bile razmere v Evropi urejen«- in ko so evropske države pomagaJe druga drugi, kadar je bilo treba zavoje vati nova ozemlja na škodo dmioji^ov d^tiimih ozemelj.
V tem oziru je sedanji položaj drugače« in Abdel Krim ve dobro, da je njegov najboljši zaveznik sovraštvo, ki obstaja med evropskimi narodi Konečno bo moral seveda odložiti orožje, a dokazal bo, da lahko izkušenj voditelj izzove celo tako mogočno ko-lonijalno silo kot je Francija, ne da bi pri tem izgubil svojo lastno glavo.
'Je ameriški listi ne lažejo, s« našli v -zapuščini nekega bankirja sledeč? zapiske:
4. januarja:' oglas. da iščem
mlado tajprajterico......$1.00;
G. jamarja: vijofeice za mojo novo tajprajterieo Miss An nje
Smit.h .................. $2.00;
U. januarja: tedenska plača zn
Miss Annie Smith ......HHO.OO:
1*?. januarja: lune z iris's
SiiiilJi ................... $:i.00;
14. jan.narjTi: kendi za Mks S.......................$1.00;
januarja: večerja in 'gledališče z Miss Annie....... . $S.OO
17. januarja: plača moji An-
"»*' .................... $35.00:
20. januarja: zaročni prstan
moji drag; Ananie......$2T»0.00:
—jainuairja: perd^na oblaka
moji nevesti .......... &10Q.00;
28. januarja; nov .kožuh moji
..................£200.00 :
1. februarja: oglas za novega
pisarja..................$1.00.
*
Človeku je nekako !3udno pri srcu, ko čila razna poročila. Vzemimo dvoje poročil.
Na Spominska dan 3eta 1900 je pisalo m-wyorško časopisje:
—	Po Peti Ave. v New Torku
*
[ se je vršila velika parada vetera-* nov 'iz drža vi jamske vojne. Parada se je udeležilo deset divizij, to-iej uad dvajset tisoč veteranov.
Na h to snji spominski dan smo pa čitali: Velike parade na 5. Ave. se je udeležilo dvesto vojnih veteranov.
(Jez deset ali petnajst le-t bomo mogoče čitali:
—	V paradi so vozili tudi enega vojnega vettrana
»
*
Moj večno mladi in kavalinski prijattiij Jože je v scuboto uvedel Delo se tu lahko dobi. toda dobro 'novo modo. Nosil je dve kravati; delo z dobrim zaslužkom, pa jepod brado, eno pa za klobu-- težje dobiti. Slovenci tukaj nismo kom.
Potrdilo o sprejetem denarju
V Ljubljani, dne 14. maja 1925.
P. X.
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo
Ne iv York,
Zedi njene Države Ameriške.
Potom poštne hranilnice smo preji/i znesek Din 4S.lo5— (osem-inštiridesettisočenstopetinpetdeset), ki ste ga poslali v prid našemu Slepskemu domu.
Mestni magistrat ljubljanski bo upravljal fond za SI epski dom dotlej, dokler ne bo dosti kapitala, da se ta dom sezida. Denar je naložen na hranilnično knjižico št. 29,627 Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico tir znaša : Vašim n likodušnim darom čred Din 126.668.:>.7.
Blagovolite sprejeti na j prisrčne jšo zahvalo v imenu naših slepcev.
Listo amerikanskih slovenskih društev, ki bodo poslala prispevke, priobčimo po zaključku akciji z višino zneskov vrt d v naših <1 menih listih, obenem pa pošljemo seznam tudi gospodu Walter ju Predovilhu. 2219 ..<;" street. Sacramento. Calif., s prošnjo, da ga zlansira v amtrikanske slovenske novim.
Magistrat deželnega stolnega mesta L j u b I j a n e.
Raznoterosti.
iz Voungs-towTi, pevsko društvo
D
opisi
Johnstown, Pa.
Dne 20. in 21. junija -bo proslavilo hrvatsko prosvetno društvo "Rodoljub" petnajstletnico svojega obstanka z velikim koncertom ki bo dne 20. junija v Hrvatski .dvorani. 2L junija se bo vršil velik izlet >ia Hrvataico farmo.
'l&SM^it
Društvo "Rodoljub" deluje ze petnajst let na polju prosvete našega naroda ter širi naše krasne tdovanske melodije. Na tem mestu se ne bomo spominjali viharnih dni, fe&tare je "Rodoljub'' srečno preživel. Viharni dnevi so neizogibni v življenju društva, ki ki smo nastanjeni po vseh kotiH
, .1
"Strossmaver" Pa., hrvatsko "Javor" iz PLt-tsgurgha in slovensko pevsko društvo "Bled" iz ("oin-inaugh. Pa.
Sleherni rojak je že slišal ali že vsaj čital o t tih velikanih na našem prosvetnem polju.
Go.spa Avgusia Danilova je tu-korekoč ustanoviteljica rdoven.sk«' dramatične umetnosti. Znana je v domovini, kjer je z velikanskimi uspehi na:-Jo'i)aIa v Ljubljani ji; Trstu. \r Ameriki deluje na dramatičnem poljilL ž - več let. Poleg-tega je tudi izvrstna j»evka.
Profesor Žarko Savič je edi-ii najboljših jugoslovanskih poznavalcev umetne p«-smi Študiral je v najboljših svetovnih godbeni.h šolab. Bil je operni ravnatelj v N< niči ji. Švici in Avstriji ter organizator jugoslovanskih oper v Zagrehu. Osijeku in Beograd«;. Poletgtega. da je pevec, je tudi komponist.
Društva "Stroi«iuayer". ''.lavo r" in Bled" so tudi znana rojakom sirom Ame-rike.
Prepričani smo, da bo v.sak storil svojo narodno dolžnost ter se udeležil koncerta.
Poročevalec.
Chicago, 111.
Kot mnogoletni naročnik tega lista, pros i n i ^ i redn i št vo Glasa Naroda, da natisne ta moj mati dopis. Ker se le malo Slovencev o-glaša v listih,-da bi opisali razmere, v katerih živimo, zato hočem jaz naipisaiti par -vrstic. Kakor je Slovencem znano, je Chicago veliko mesto in tako nas je tu itudd lepo število Slovencev,
složni in bi\u strank ni nikjer,
joda resnici na ljubo je treba o-
lm-niti, da če-se gre na Ziilba ve. da ^
se človek med p rosi ti m islečim i ro-» ■ i
■ i n k i mnogo bolj zabava kakor drugod. Najboljše igre in zabave se prirejajo v Chicagu na narodnih o Irih in človek v vedno vra-•a vesel in zadovtdjen s takiii {»riredit'. v. donrnv. Ce [ia ^»-t-Š na zabavo Kovt'Hiiie sorte, ]>a nimaš drugega, kakor prazen žrp in v.— lik prehla/I. ki se ga nal '/t š v njegovi kl'*li pod šob. ; druge <d-voi-a-ne cfi?j sploh nimajo. — Omenita moram tudi, da si j,» zgradila Slovenska Narodna Podporna Jcdnota hpo poslopje, ki obstoji iz več .--•ob ter ima lepo, veliko dvorane, kar bo dobro za člane in igralce. Poslopje stoji tudi na lepem prn-storu. na Law m l a.l Ave., v bližini kjer si* Slovenci vedno bolj napeljujejo. Zdi se mi pa. <la se jim še bolj dopad«' v bližni mcl^t'o Cicero, kjer ^i je že mnogo Slovencev nakupilo svoje domove. Tako jp t udi rojak Fivd Narobe kupil lepo dvonadstropno hišo. Bil sem v prvem nadstropju dotične hiše, kjer živi naš dobro«ua»ni rojak J. Turpin. P«-s,=til sem ga o priliki smrti njegovo hčerke, ki . mu je umrla za pljučnico pn-d dobrim tednom dni. Nikoli nisem obžalo-\al smrti ma.'.lmih o I ro)k, ttnla v tem slučaju moram reči. da ko sem videl tega otrdka 1 ižati med rožami in cvetjem in -ki je bil sam enak ulrgaaii roži. se mi je milo storilo za tem lepim, močnim 7-mesečnim dc:te<tom. Nebrojni šqp-ki in venci cvetja so pričali o številnih prijateljih, ki jih imat rojak Jos. Turpin in njegova žen* Kristina. Občutil sem, kaj moreta čutiti of-e in mati ob izgubi prvega, otroka, zato želim, da jima narava vrne. kar jima je sedaj smrt vzela ter izrekam obema moje iskreno sožaUje.
Slovencem po širni Ameriki, prav toplo priporočam list Gla^ Naroda ter mu ž''lini mnogo uspeha.	Naročnik.
Ljudje, ki so ga videli, so si mislili; Malo čudno je sicer, toda
on že ve, kaj dela.
*
V	Ženevi se: vrši konferenca, lco-je namen je omiliti bojevanje. Za-enkrat je na vrsti odprava strupenih plinov.
In ko bodo plini odjpravljeni, naj se skliče nova konferenca, ki bo odpravila ženske parfume.
V	gotovih ozirih so bolj strupeno omamni kot katerikoli strupeni plin.
*
Pojavil sr je ničen profesor. Dr. Vizetelli se imenuje ter je silno učen.
V	svoji veliki modrosti je izpre-^ vi del. da je sedanja abeceda, absto
ječa iz 2T) oziroma 26 črk. nezadostna. Treba je ustvariti abecedo. ki bo imela najmanj 48 črk.
Za božjo voljo, nikar! Ce pogledate Kovertovo Edinost, lizprevi-dite. koliko strahovite neinnnosti se da naipilsa.ti s i>etindvajsetiml črkami.
IJog ve. kaj bi Koverta še •zgne-tel Hkuj>aj, a ko ,bi imel oseminšti-
rideset črk na ra:zpolago.
*
Napočil je mesec junij, meser evetja, mladih nevest in porok.
Mesec prvega odplačevanja na, zaročni prstan in pohištvo.
Začetek brezkončnih odplačevanj.
*
Detroit je srečno mesto — brez dvoma najsrečnejše v ,/5d/ružemh državah. Leži nami reč tik ob kanadski meji.
Ce se jim ljubi, Ialiko gredo r Kanado, kjer je pijača dovoljena, pit dobro pivo.
Ce se jim ne ljubi. la:hko pijejo doma, kjer pijača ni dovoljena, >trupeno brozgo.
Čudež v Tibetu.
V Tibetu obstoji že skozi <*stim g#neraeij ora.kelj posebne vrste. V času prve polovice lune vsako 'leto se natopi v TašidLngu iz ne-kega gorskega potoka nekoliko vode v starinsko vazo, 'katero zapečati Maharadža Si k ima ob velikih svečanostih. Ko preteče leto, se odpre vaza izjutraj zgodaj še preti solnčnim vzhotlom zoper z veliko slav.nastjo in izmeri s<-njena vsebina. Ob začetku sveto\ -ne vojne s,- je tekočina v posoda 1 ud rojila, kar je pomenilo vojno, pozneje se je znižala na pol. kar je bilo cataiiv za lakoto. Ta "en-J dež" vzdržujejo tibetanski men.-hi že doLgo <Voibo več stoletij.
Poljski muzej
v Ra.pper.-jnilu v Švici se prep lje v kratkem na Poljsko. V starem velikem gradu v omenjenenn kraju je bil nastanjen velik poljski muzej, katerega je potsečalo vedno številno občintatvo. Najete so posebne špedieijske i irme. ki spravijo poljske muzejske vrednosti v domovino.
Kje j- moja s.stra FRANCES HLAČAH, rojena ČEŠ A REK, doma iz Ribnice. Njen zadnji naslov je bil Box 145, Ironton. Minn. Prosim cenjene rojake, ako je komu »znan njen naslov, da ga mi javi. alj pa naj se sama (»glasi radi važnih zadev iz stare domovine. — Štefan Češa-rek, 6034 St. C*air Ave., Cleveland, Ohio.
$10,1)00.— LETNO
čistih dohodkov prinese gostilna, restavracija in hotel na znanem lveed Street. 3-nadstropno zidano poslopje, 7 uslužbencev zaposlenih. Proda se pod ugodnimi pogoji. Izredna priflika za Slovenca z ženo in odraslimi otroci.
Pekarija in groeerija v sredini slov. naselbine, s poslopjem in vso upravo in zalogo. Zelo poceni.
Restaurant, gostilna in hotel v najem. Delavsko okrožje, dobri in redni dohodlki. Zlata jama. za prid-1 no družino.
Nad alj ne podrobnosti pri: National Service Bureau
458 National Ave., Milwaukee, Wis.
(6x 23,29 & 1.2.3,4)
NAZNANILO in ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem žalostno vest. da je dne 19. aprila umrl. oziroma mbit, moj brat JOSEPH MARMOLJA, -tar 40 let. Doma je bil iz Šela na Primorskem, v Ameriki je bival let.
K. večnemu počitku smo ga položili dne 24. aprila na Če&ko Narodno Pokopališče o4i obilnem spremstvu ipi-ijateljev in znancev, kakor tudi članov iin članic društva 1 * .Jiuigoslova n *št. 104 J. S. K. J.
V starem kraju zapušča očeta in eno sestro, tukaj pa mene žalujočo sestro, omoženo Ha rev.
Lepo /ahvaljujtan vsem prijateljem in znancem za obile vence in sveže cvetlice, posebno pa se zahvaljujem društvu "Jugoslovan" za lep venec, katerega je položilo na krsto pokojnega. Hvala še enkrat vsem !
Zahvaljujem se odboru društva in glavnemu od bom za točno izplačalo vin rt nine.
(Zatoraj sem dolžna, tla priporočilni -T. K. K. .Tednoto vsakemu Slovanu, ker sem prepričana, da ni boljše .Todnote ikot je Jugoslovan >ka.
Žalujoča sestra
Christina Harey.
C'hicajro. 111.
Iz Londona poročajo, da je slavnega angleškega državnika Asquitha odlikoval angleški kralj s tem, da ga je imesnoval viteteom.
Afsquith si je priboril za Anglijo nevenljivih zaslug.
Kako malenkostna sredstva imajo kralji na razpolago, ko ho-
Hidroelektrično podjetje na Soči.
Mestni svet v Gorici je sprajel j čejo dokazati v imenu domovine ponudbo tvrdke Bmnner za skup- • najboljšim delavcem najvišjo za-no zgradbo soškega hidroelektric-Jbvalno^t.
nega podjetja v Solkanu.
I
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca.
Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovan je dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam X. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANS
* B2 Cortlandt Street, : New York, N. Y.


v i*-nr-i-r-^-iTi>fi
■ ^t

iaŽifa iilfe

ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(F*r*lgn Lanflu««« Information larvtea — Jugoslav •uraau.)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI GLEDE NATURALIZACIJE.
V najlažje razumevanje najvažnejših določb o naturalizaciji in na jmdlagi vprašanj za informacijo. ki jih F. L. I. S- dobiva vsak dan, je bila sestavljena ta serija člankov v obliki vprašanj in odgo-vorov. Vsakdo. ki želi informacije glede naturalizacije. bo našel v teh člankih odgovore, ki se nanj nanašajo. Izrežite si te članke, da jih boste imeli pri roki, ko vam bo najnujnejše treba informacije.
Vprašanje: Koliko let moram 1 j -11 i v Združenih Državah, da za morem poslati ameriški državljan? — Odgovor: Morate tukaj biti v>aj p^t let. in to nepretrgoma.
Vprašanje; Ali velja kaka izjema k temu pravilu 1 — Odgovor: Da, inozewke, poročene z ameriškim državljanom, morajo dobiti državljanstvo po enemletmem 'bivanju v Združenih Državah. Mornarji na ameriških ladijali pa lah ko postanejo državljani po triletnem bivanju.
Vprašanje: Kateri je prvi korak za dosego ameriškega držav-ijanstva ! — Odyovor: Izjava o Ramenu (Declaration of Intention i ali — kakor ji pravijo —"prvi papir."
Vpra*.: Kdaj lahko dobim pr-
sti s seboj priče pri tej priliki? — Odgovor: Ne, ni treba nikakih prič za pi vi papir.
Vprašanje: Ali tretoa znati angleško, da se dobi prvi papir? — Odgovor: Ne. Ni treba znati angleški ni govoriti, ni pisati, ni či-taii.
Vprašanje: Ali se lahko dobi prvi papir vsak čas' — Odgovor: Da. razun na Volilnem dnevu in tekom tridesetih fini pred volitvami.
Vprašanje; Kaj pa je pravzaprav pomen prvega papirja? — Odgovor: Prvi papir oziroma izjava o namenu (Declaration of In-fention) je zaprisežena izjava, da je vaš namen poslati državljan Z. Držav. i»talno prebivati v tej deželi in za vedno odreči se pripadniš-tv.u k inozemski državi, katere državljan oziroma podanik .ste sedaj.
Vprašanje; Rad bi obiskal stari kraj. Ali morem dobiti ameriški potni list, ako imam prvi papir? •—Odgovor; Ne. kdor ima prvi papir. ni ameriški državljan in za to ne more dobiti ameriškega potnega lista.
Vprašanje; Ali mi prvi papii; podeljuje volilno pravico? — Odgovor: Nekdaj je mnogo zveznih ilržav dovoljevalo deklaranlom
».i papir? — Odgovor; CLm ste so [ nastanili v ,Združenih Državah. j "'t. j. onim. ki imajo prvi papirV Vprašanj«*: K;&kn starost sezah- ** vdelečijo volitev. Iv td a j pa
državah.
teva za prvi i>a.pir? — Odgovor. Da dobi Prvi papir, treba imeti \ >a j l s let.
Vprašanje ; K je se lahko dobi prvi papir? — Odgovor: l>obi se na naturalizaci jsketn sodLš'-u one-«*a okraja, kjer stanujete.
Vpra»mije: Redno stanujem v PLttsfourghu, »li delam začasno v Voun»stown, Ohio. Ali moram <1o-
je to mogoče le v štirih namreč v Arizoni, Indiani. Missouri in Texas.
Vprašanje: Treba imeti prvi ^>apir. da se dobi delo? — Odgovor; Nekateri ameriški delodajalci in nekatere ameriške unije zahtevajo od delavcev, da imajo prvi papir.
Vprašanje: Ako ne bi pravilno
biti prvi papir v VoimgHtowrau? izpolnil tiskovino za prvi papii — Odgovor: Ne. morate ga dobiti |!(Form 2213), kake posledice bi to
tam. kjer redno stanujete, ne kjer >c nahajate le začasno.
Vprašanje: Kako naj po izvem za naslov naturalizacijskega sodišča ? — 0<lgovor: Za naslov lahko poizvedite od prijateljev, v najbližji ljudski šoli ali od poštarja.
Vprašanje; Kaj imam storiti n«*} sodišču, da dobim prvi papir? — <Mgovor: Dobili boste tam tiskovino — Form 2213. zvano '*Fact° of Declaration of I intent km**.—
imelo na pridobile v državlja**-sjtva? — Odgovor: Prvi papir, ki vselnije kak nepravilni ali lažni podat "k. ni veljaven in se ne more naknadno popravili. Zato bi sodnik kasneje odklonil državljanstvo, ako bi se našlo, da podatk' v prvem papirju ne odgovarja jo resnici. Radi tega je največje važnosti. da se pri izpolnjevanju formula rja patzi natančno na to. da so vsi navedeni podatki popolno-
Tiskovino morate izpolniti. Isto 1,ia pravdni.
t ^.kovino lahko dobite tudi drug-1 je, na pr. od ljudske šole ali od raznih organizacij. Izpolnjeno tiskovino lahko tudi peljete po pošti na naslov 4< naturalization exami-ner-ja " (vodje naturalizaci jskega urada). Vprašajte za njegov naslov tam. kjer dobite tiskovino.
Vprašanje; Ali dobim takoj prvi papir, čim izpolnim tiskovin«* Form 2213? — Odg-ovor: Da in t e. Vse je odvisno od te<ra. da-li ste prišli v Združene Države po dnevu 3. junija 1921. Ako ste prišli pred tem dnevom, ga dobite brez nadaljnega odloga. Ako pa ste prišli potem, bodo naturaliza-eijske oblasti najprej ugotovile tz priseljeniških zapiskov, da-li ste prišli zakonitim potom v Združene Države. Čim so se naturaliza-eijske oblasti o tem prepričale, vas obvestijo, da pridete k sodnem klerku in tam podate švojo izjavo o namenu, da hočete postati ameriški državljan. Tu morate s svojim podpisom potrditi poti prisego, da vaši podatki, navedeni v tiskovini, odgovarjajo resnici. Na to vam klerk izroči prvi papir.
Vprašanje; Torej moram iti »Ivakrat na Jfodišče zavoljo Prvega papirja ? — Odgovor: Ni treba. A-ko ste prišli v Ameriko pred dnftn 3. junija 1921.. dobite prvi papir takoj, či mste izpolnili gori omenjeno tiskovino. Lahko jo izpolnite v samem uradu sodnega kler-ka. Ako pa ste prišli kasneje, ni 1r#»ba, da greste na sodišče zavoljo itiskovir\p. W jo lahko dobite tudi drugje. Izpolnjeno tiskovino pa pošljite po pošti na najbližji natnralizacijf&i urad in počakajte dokler vas ne bodo pismeno obvestili, naj se podate k sodnemu klerku.
Vtprašanje- Ali je treba prine*
Vprašanje: Ako je prva izjava o namenu neveljavna, bi smel potem podati drugo Izjavo? — Odgovor: Da. ali sfveda bi morali potem čakati nada'1 jni dve leti. predno bi smeli vložiti prošnjo za državljanstvo
Vprašanje: Treba kaj plačati za p^t papir? — Od govor: Kodni Henk zahteva plalčiJo $1, da izpiše in A-loži prijavo o namenu in vam izroči prepiš iste. t. j. vaš prvi papir. Dokument se izpiše v treh prepisih, od katerih deklarant dobi enfpa.
Vprašanje: Zgubil sem svoj prvi papir. Morem dobiti novega ?
—	Odgovor: Da ; lahko dobite prepis istega.
Vprašanje; Kaj mi je srtoriti, da dobim nov prvi papir? — Odgovor; Treiba napraviti prošnjo v oblrki "affidavit-a ** za prepis Tz-jave o namenu na onem sodišču, kjer je bil prvotno izdan Prvi pa pir.
Vprašanje; Kaj treba navesti v tem "affidavit-u"? — Odgovor: Tr'tba podati v istem informacije kdaj, kje injiod katerim okolščina mi je bil dokument izgubljen ozi roma vničen. Za prošnjo služi poseben formular (Form 2225), ki se ga dabi od iklerka vsakega na-turalizacijtfkega sodišča.
Vprašanje: Dobil sem svoj prvi papir v januarju tega leta. Kdaj lahko zaprosim za podelitev državljanstva? — Odgovor; Treba čakati najmanj dve leti od dneva, ko je bil izdan prvi papir, predno smete vložiti prošnjo za naturalizacijo, pod pogojem seveda. da baste tedaj vsaj pet let v tej deželi.
Vprašanje: Dobil sem svoj prvi papir v juniju 1. 1912. Ali morem sedaj zaprositi za naturalizacijo ?
—	Odgovor: Ne; v a« prvi papir
Dobro navodilo.
Koruza je priljubljena jed, in gospodinje se je poslužujejo pri raznih navodilih. Če hočete koruzni puding, K se vam bo topil v ustih, poskusite naslednje navodila z Magnolia ali Star Mlekom. Poskusite te vrste v svoji kavi, kakavu in drugih kuharskih navodilih, kjer je treba zaeno mleka in sladkorja.
DOMAČE NAPRAVLJEN KORUZNI PUDING
1 čača Magnolia ali Star 1 žličica soli
M,eka	2 Jajci, narahlo stepeni
1 konva zdrobljene koruze 1 caša vroče vode le t>ičice popra	2 žlici utepenega masla
Razredčite mleko z vodo ter zavrite. Pridenite jajca, koruzo in začimbe Pridenite mleko, zmešajte v dobro maslen puding, in pecite počasi, da bo pečeno.
BREZPLAČNO
Labelni s teh konev so dragoceni. Z 250 labelni lahko dobite skupino osmerih kosov brušenega stekla, podobnih onim, ki so naslikani tukaj. Vsaka gospodinja se lahko izkoristi s tem dragocenim darilom. Začnite danes hraniti tabelne. To darilo se lahko dobi v naših premijskih trgovinah, ki so navedene spodaj. Ce ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te labelne, Jih pošljite Borden's Premium Company, Inc., 44 Hudson St., New York City, zaeno s številko darila, ki Je označena na gorenji sliki in -ni vam bomo poslali brezplačno.
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125 th Street near Madison Avenue
BRONX, N. Y..
578 Courtlandt Avenue
near 150th Street
BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
ni več veljaven. Njegova veljavnost izteče po sedmih letih. Morate dobiti zopet no prvi papir in potem čakati dve leti, predno moro-te vložiti prošnjo za državljanstvo.
Vprašanje: linam prvi papir in bi rad postal ameriški državljan. Pod kakimi pogoji se lahko dobi ''drugi papir?'7 — Odgovor: Da
pisano tiskovino (form) od sodnega klerk a.
Vprašanje: Živel sem tri leta v Philadelphiji in potem dve leti v Pitsburghu. Ne morem dobiti dveh prič. ki bi me 'poznaH vseh pet let. Smem dovesti na sodišče dva para iprie ? — Odgovor : Xe. zakon dovoljuje le en par prič. Izjema velja le za slučaj, da je prosilec
dobite drugi papir oziroma drŽav-jž"*el v več kot eni državi. Ker ste
Ija n s ko spričevalo, morate biri|živ^i v isti državi, ali v raznih
vsa i 21 bt stari- morate že vsa i t>'mesitili. morate imeti dve priči, ki
i
leti imeli prvi papir: prvi papir'.sta vas pozmadi vseh pet let. vaše-
ne sme bili «V-z sedem b*t star: morate stanovati v Združenih Državah nepretrgoma vsaj pet let od dneva nazaj, ko vložite prošnjo, in zadnje leto dni v oni i-li državi kjer vložite prošnjo. Treba tudi. da priiifisete s seboj dva ameriška državljana kot prt"-i.
Vprašanje; Kaj naj potrdita priči? — Odgovor: Priči morata potrditi podatke glede vašega bivanja v Združenih Državah, kakor tudi. da ste človek dobrega moralne-ga značaja. udanega načelom ameriške ustave in dobro razpoloženega za mir in srečo te dežel >\
Vprašanje: Kako dolgo treba da va-, priči poznata? — Odgovor: Najmanj za dobo predhodnih petih let.
Vprašanje; Ali so sodniki jako natančni, kar se tiče te določbe zakona? — Odgovor; D;r, vladni uradniki, ki izpražujejo priče, vedno mata nično ugotavljajo, da-li so priče poznale kandidata tekom vse predpisane dobe. Radi te<ra jf največje važnosti, da si človek izbere primerne priče.
Vprašanje: Živel sem tri leta v Penn.sylvani.ji in dve leti v državi Illinois, kjer stanujem sedaj. Ali moram umiti priči, ki i;ai potrdita moje bivanje v obeh državah* — Odgovor: Morate prinesti s se-l>oj na sodišče dve priči, ki sta vas pognali v Ilinoisu. Ako te dve sami priči nista vas poznali v Penn-svlvaniji. morate dobiti še dve pri či, ki sta vas poznali tekom treh let v Pennsylvania i.
Vprašanje: Ali .morata tudi te dve drugi priči iz Pennsvl vanijc priti na sodišče v Illinoisn, da Vriičata o mojem bivanju v tej državi ? — Od? o v or: Xe, zadostuje, da fti dve priči pismeno izjavita pod prisego, da sta vas poznala tekom vašega triletnega bivanja r Pennsvlvaniji.
Vprašanje: Kakšna mora biti ta pismena izjava prič ? Ali služi za to posebna tiskovina? — Odgovor: Ko vložite prošnjo za naturalizacijo, morete dobiti pred-
ga bivanja v obeli mestih. Ako ne morete dobiti takih prič, pa sploh ne morete biti naturaliziran.
turalizacijskejra urada (naturalization examiner), katerega naslov je natiskan na čelu tiskovine.
Vprašanje: Kdo je ^naturalization examiner?" — Odgovor: l rad n i k federalne vlade, katere*-ca dolžnost je izpraševati kandidate za naturalizacijo glede njihove sposobnosti za ameriško državljanstvo in zaslišati priče.
Vprašanje: Ali ni treba spričevala. o prihodu v Združene Drža-j ve? — Odgovor: t'i-m examiner dobi od vas «rori omenjeno tiskovi-, 3!o, on se bo sam obrnil na prise-' ijemške oblasti in zahteval vaš
"certificate of arrival", t. j. p(t-Vprašanje: Ako bi se preselil iz tr(]i]o fla ste pnstavnim poitom
1,1 prišel v Združene Države pred
dnem 29. jainija 100G.. pa sploh ni treba nrkakega spričevala o prihodu.
Vprašanje: Kdaj se moram zopet zglasiti ? — Odgovor: Od tre-notka. ko ste. poslali izpolnjeno tiskovino Form 2214. nimate storiti ničesar, dokler vas po pošti ne obvestijo, kdaj in kam naj se podate s svojim pričama v svrho takazvanega predhodnega izpita ((preliminary examination) in vložitve predpisane prošnje za naturalizacijo. Dostikrat, vam bo treba čakati nekoliko Tfiesecev, predno vas 'obvestijo.
Vprašanje: Kaj je ta predhodni Lzpit ? —Odgovor: Izpraševanje s strani liaturalLzacrjskega uradnika (examiner^.
Vprašanje : Ali bo examiner iz-
Pitsburgha v Cleveland. Ohio, tam stanoval tri leta. bi-li mogel tedaj zaprositi za državljanstvo? — Odgovor: Da. morali bi dobiti dve priči za svoje triletno bivanje v državi Ohio in preskrbeti si pismeno izjavo s strani dveh prLV-. ki sta vas poznala vsaj dve leti v Pit trti wurgbu.
Vprašanje: Nameravam iti začasno v stari kraj. Imam '"prvi papir." Ali bo moj obisk v inozemstvu prelkinil nepretrganost moje nastanjenosti (residence) v ^družmih Državah? Saj zakon pravi, da moram nepretrgoma stanovati v Združenih Državah skozi pet let. ako naj postanem državljan. — Odgovor: Ni mogoče dajati določen odgovor, ki bi veri jal za vse slučaje začasne odsotnosti iz Združenih Držav. Kratko začasno potovanje v inozemstvo navadno ne prekinja nastanjenosti. Toda najboljše je, da si vsak potnik pred svojim odhodom obrne za informacije k sodnemu klerku onega sodišča, kjer pričakuje, da naturaliziran. in mu razloži namen svoje odsotnosti iz Združenih Držav.
Vprašanje: Hočem vložiti prošnjo za natfuraJizaeijo. Kaj mi je storiti? — Odgovor: Pojdite najprej brez svojih prič k sodnemu klerku t. j. v pisarno sodišča, kjer se podetljuje državljanstvo, in v-prašajte za tiskovino Form 2214. ki se zove "Preliminary Form for Petition for Naturalization". Lahko dobite to tiskovini tudi iz drugih virov, na pr. od Ijudsko-Šolskih učiteljev in raznih organizacij.
Vprašanje: Treba kaj plačati za to tiskovino? — Odgovor: Ne.
Vprašanje: Kaj naj storim s to tiskovino? — Odgovor: Izpolnite jo s tem. da natančno odgovorite na vsa tiskana vprašanja. Na to pošljite jo po pošti (oziroma prt-nfisite jo osebno) skupaj s prvim papirjem na naslov načelnika na- ADVERTISE In GLAS NAHODA
ZA GOSPODINJE
Piie 1SABEJLLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejemna nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vrSiti svoje dolžnosti kot gospodinja In mati. Na tem mestu bomo veak teden objavili ilanek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO Št v. 54. Navodilo za kuho.	[	Zdravila za dom.
Vsi otroei raili delajo kendi. Mo-Insa ni samo zdrava, pač je pa tudi l»oljšii kot lteli sladkor, za stran kovinskih snovi, ki jih vsebuje. Ali veste, da poles mienjaka in o-tmbi vsebuje molasa več železa kot katerakoli navadna brana. Ak«i o-tr4K-i jedo preveč kendija. ni boljše, ^a načina kot je ta. da ^a jim pustite delati doma. Na ta način sa jim lahko odmerite prilično mero. veste, kilnj fr:i jetlo in ne izpridite otrokovega teka. Napravite dnnes kendi p«» tem navodilu:
KKNDI IZ MOLASE
2 časi molase 2 č;iši rjavila sladkorja ^ čnše vode čaše masla žličiee soli.
. Kuhajte sladkor, molaso in vodo, da postane vroča, močna krujrla. odstavite ter pri menite soli in masla. Izlile v naniaščeno )>t>nev. in ko l»o dovolj mrzlo, začnite vleči, da ho svetit* barve in dovolj močilo, da lahko režete na kosce. (V hočete trši kendi. kuhajte toliko časa. «la bo jako vroče. 1 »a se ne prismodi, morate neprestano mešati, odstranile sirup z ojrnja. pridenite maslo. f'e hočete oklistiejši kendi. pridenite četrtino čaše orehov ali corn flakes.
Navodila za kuhinjo.
č'e položite kos namaščene^a pa- j pirja na meso. se vrh mesa ne bo pri pa lil.
Predno pripravite solato, jo morate večkrat umiti, potem jo pa o-brisati s suho cunjo, ker raste pri tleh ter ima na sebi umazanec in lmeile.
Kad ar mazete majonezo, polužite nož v vrelo vodo. Potem jo lahko z nožem namaže na kek.
Ali veste, da bo m£eko bogatejše kot navadno mleko v steklenicah, ako pridenete isto količino vode e-vaporiranemn mleku.
Naočnike lahko najboljše osnaži-te z amoinjo in vodo. Kanite par kapljic na steklo ter očistite s cunjo.
i "e h«"četo očistiti čipke, ne «la bi jih strgali, napolnite posodo z milnico. pritrdite na vrhu ter pričnete tresti.
(V hočete odstraniti madeže od sadja s prta. nasujte na madež zdrobljenega škroba ter pustite par ur. S k rob lio odpravil vse madeže.
Nasveti za lepoto.
V splošnem j«4 znano, da moški j preveč jedo. kar ni dobro zanje, i ženske pa premalo. Ko pričnete z dijeto. vztrajajte toliko časa kot mislite, da je potrebno. Ne jejte jedi. v katerih sta škrob In sladkor. Kavo ali čaj pijte brez sladkorja. Kruli ojteeite ter mužite nanj jako malo masla. Jejte dosti sadja in svežega sočivja. I'ijte kolikor nio-•joče dosti vode. Poglavitno je. da med dijeto ne dobite zaprtja ali ne-prehave. li«ulite kolikor mogoče aktivni. spit«» dovolj in zjutraj zg»xlaj vstajajte.
Osebno zdravje.
Ameriška kuhinja je precej skopa s svojimi začimbami. M:irsiknt«'-ra jrospodnja pozna samo sol. i«»j>er. orešček in lorherjevo j>er«>. Neprestana uporabo istih začimb škoduje zdravju. Jaz nikakor n«> zagovarjam jedi. v katerih j«> dosti začimb, sem pa za različno uporabo začimb. Nova začimba j«* kot nova preiskušnja, človek ^ zanima zanjo ter mu u-teši t«-k. Je«l. v kateri s«» skrbno izbrane začimbe, poveča tek vsakogar. Kuhajte jedi, ki zahtevajo začimbe. Začimbe so zdrave, če se jih ne uporablja preveč. Dijetiki priporočajo, naj bo vsaka jed začinjena.
Ml priporočamo naslednje izdelke:
Varčne gospodinje se ]H»služuj.\jo Star & Magnolia Mleka pri vseh kuhinjskih potrebščinah. Razen, «la vsebuje najboljše mleko in sladkor. hranijo tu«li labelne ter »lobivajo zanje dragocena darila.
Novice iz Slovenije.
Nakup ukradenega blaga.
Lansko jesen je bilo v Brezovici izpred. Kance ve gostilne cestnemu mojstru ukradeno motorno kolo To kolo sta pripeljala k mehaniku Zelezniku dva neznana dečka prodajat. Kupil je kolo Železnikov pomočnik Pavel Stefan-. čič. ki je med tem odšel domov v Valpovo (Slavonija). Štetančič je bil obsojen v odsotnosti na 100 Din. globe, -stroške in takso.
Takse za hude jezike.
/68-1 etna vdova Jožefa Uranič rz Blagovice je v celi okolici raztopita kot prepirljiva in trmasta žena. ki zaradi svoj figa hudega jezika ne doi)i delavcev. Zato je n.ie-
Da. vprašal ju bo o vašem značaju in katar dolgo vas poznata.
Vprašanje: Bo examiner tudi mene izpraševal i — Odgovor: Da. stavil ho na vas razna vprašanja o usitavi in vladi Združenih Držav in o ameriški zgodovini, da spo»zna. da-li s.te sposoben postati ameriški državljan in volilee.
Vprašanje; Ali je s tem izpitom vse končano? — Odgovor: Ne. marveč naturalizacijski sodnik pošlje na to vas in obe priči k sodnemu klerku, kjer vi in prič? morate pod prisego podpisati prošnjo za .naturalizacijo. Priče morajo hiti ameriški državljani. Ako so naturaliKirani ameriški državljani. naj prinesejo s seboj svoj državljanski certifikat (drugi pa-pir.)
Vprašanje: Ali je kaka pristojbina za prošnjo? — Odgovor: Sodni klerk bo od vas zahteval pristojbino $4 za vložitev in izpolnitev prošnje za naturalizacijo.
prašal tudi priči? — Odgovor:Jno P<«sstvo mrtvo. Nedavno je
bila zopet obsojena zaradi jezika na 10 dni zapora, a ker ni hotela nastopiti kazni, so jo orožniki mo-J rali naložiti na voz in odpeljali v sodne zapore. Pri tej priliki je stanka zopet prav debelo ozmerjala orožnike in župana, za kar je znova prejela S dni zapora poleg stroškov in takse.
Jože Bodla j. posestnik in gostilničar na Brezjah ima hudo p> ko na oikrajno sodišče v Tržiču, kjer ima opetovano opravka. Ker ga je sodišče obtožilo krivega pričevanja, je pisal Bodlaj na de-ižftlno sodišče v Ljubljano pi*rro, v katerem je med drugim pisal glede tržiških sodnikov: Take sodnike. ki pravico zatirajo in krivico branijo, naj Bog uniči in splavi s sveta. Vsaka stara baba zna tako razsoditi, kakor to sodišče."
Orožnikom v P o db rez ju pa je v isti vlogi očital, da lažejo pr«)t: njemu. Bodlaj je bil obsojen tfa 500 Din. globe, stroške in takso.
(Konec prihodnjič.)
Smrtna nesreča.
Delavec Franc Koiželj iz Kre-garjevego .pri Stranjah je bil za-
poslen pri plavi j en ju drv za kamniško mestno korporacijo. Na doslej š«» nepojasnjen način je padel v Bistrico in utonil. Trupla še niso našli.
Spopad v pijanosti.
V Veh rov i gostilni v Sv. Urhn sta Maks Hribar in Anton Umek. oba okoli 2."> let stara, zabodla z nožem Ignaca Ocvirka in Antona TIra štela, že bolj priletna moža. K o je vozil osebni avto proti kolodvoru k večernemu ljubljanskemu vlaku, so ga ustavili v bližini omen j-die gostilne pasaaiti in hoteli. da bi oba ranjenca tako-j odpeljal v bol nieo. Razburjenja in fantastičnih govoric je bilo veliko, končno pa se je v bolnici izkazalo. da sta oba rudarja le lahko ranjena. Maks Hribar in An-tan 1'mek sta sedaj ovadena zaradi lahke telesne poškodbe.
Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Od 1. do 8. maja se je rodilo v Ljubljani 32 otrok (15 moškega. 17 ženskega spola), nuid temi 2 inrtvorojeneka, umrlo pa je 1-5 moških in 8 žensk, sku/paj torej 23 oseb in sicer: 8 o*efo za jetiko, 4 za boleznijo na srcu, 2 za vnetjem ledvic. 2 za prirojeno slabostjo. 1 za ošpicami, 1 <za rakom, l? osebe vsled drugih naravnih Smrtnih vzrokov, \ oseba vsled smrtne poškodbe«, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih ^o 3 dosegli starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe; 3 na ošpicah, 1 na škrla-tinki.
Povoden j v Južni Srbiji.
Med Bit oljem in Prilepom se je utrgal oblak. Nastala je velika poplava. Železniška proga je močno poškodovana 'n je bil vsled tega promet (ustavljen. &koda je zelo velika.
ČEŠKA POMOČ ITALIJANOM
Polkovnik Marchetti opisuje v reviji " Trentino"' junaštvo in drznost alpinskega poročnika Gvida Stri n gorja (Stringari) iz Triden-ta, ki je iz ru-ske=ga ujetništva prijel v italijansko armado, m požrtvovalno izpostavljal smrtni nevarnosti ^ strani čnških vojakov prideJjenih italijanskim četam Polkovnik Marehetti j«- bil je.seni 1 1?Um. mnenja, da je za sprednjimi avstrijskimi dobrimi utrdil jami, k.jt-r jh» disciplinirane vojaške skupine, možtvo brez vsakega prn vega reda .da je o^Hipano in da -hlueaju bittke v ospredju stoj či avstrijski vojaki ne morejo dobiti potrebne pomoči za boj in za živež. Treba se je bilo točno prepričati o tem. Češki dobrovoljci so v hiailiiib s<ipteinberskili nočeh leta v prvih bojnih pozicijah prepevali «;»*ške pesmi, ki ><» od-mevali -proti vrhu Tre Pezzi. kj«-i so stali češki vojaki v avstrijski siužbi. Dezerterji »o potem pripo-vedovali. kako je vplivalo nanje češko petje in jili spodbujalo, da so zapustili avstrijsko orožje, katero hoče uničiti tudi njihove sanje o češki bodočnosti. Culi so tudi jasno vabila z italijanske strain, da naj pridejo k njim . . . Poročnik Stringer in češki korporal Bekerl ( 1) sta šla prva na drzno pot in ko sta premagala ogromne ovir«*. sta pri?q»ela v bližino Tre Pezzi. Tam sta naletela na dva češka vojaka. ' Na zdar"! Veselje neizmerno. Povratek je bil srečen Italijanski naskok na Tr-e Pezzi je uspel ugotlno > češko poilio*' jo 11.1 obeh straneh.
Treba je bilo o položaju v ozn <1 ju informacij. Po poizvedbe sta šla častniški a-pirant Vaclav Vola-pen.skv in legijonar Rudolf Petr. oblečena v avstrijsko dragonsko uniformo. Pridružil se jima je še korporal delim k v prvo pomoč YoIapen>ki in Petr sta srečno pi-i spela v Trident, bila pri Stringer jevih sorodnikih in se natančno poučila o zalednih razmerah. Polkovnik Marchetti je poročal generaloma Diazu iti Radogliu ter ministri! Orlandu. ker so Cehom opravičeno vse verjeli. Avstrijska obramba je bila zrahljana, zaledje demoral ise ran«. jasno je bilo. ua mora prvi večji n»pad razbiti avstrijsko vojsko.
Pričel je boj in .sledila je "zina-ga Vittorio Veneto". v kateri sr krepko sodelovali na <ibeh straneli češki junaki. fin italijansko armado je bil ta poraz avstrijskih čet lahko ]»od jet je in tako polkovnik Marchetti gotovo nehote in direkt-tno trdi Isto, kar trdijo ugledu francoski generali o italijanski Zlllil»i '' Vittorio Veueto."
n
Knjigarna "GiasNiroda
Novele in črtice........... .90
Na Preriji .......................30
Nihilist .	40
Narodne pripovedke za mladino:
36
.40
Največji safir na svetu.
N'a svetovni razstavi v Wembley h kažejo največji safir na svetu, ki tehta 10 unč ali :i0 gramov. Žlahtni kamen, ki ga cenijo na o0(K) funtov, ima romantično zgodovino Izrezan je v Obliki uhana in je moral biti prvotno še enkrat tako velik. Našli so ga v stanovanju nekega mohamedaiiskega uradnika v Ilajdarahadu v Indiji, ki ga je tinel na svoji mizi in ga porabljal kot obteževalea za spi-s«'. Poznavalec dragul jev ga je nekoč videl pri uradniku in kupil za jiulijski oddelek svetovne razstave. Ogromni safir je prvotno tvoril nakit Biki dll o ve sobe. ki je bila last kraljice Billala v Južni Indiji. Kasneje je romal iz posesti v po-e-tt raznih zmagovalcev, dokler ga ni dobil v roke Tuppu šahih. ki ga je podaril enemu prednikov omenjenega uradnika.
Sneg v Rock Springs, Wyo.
ROCK SPRINGS. Wyo., 1. jun. V tukajšnji okoliei je je včeraj zapadlo (.sem inč snega. Že zadnje tri dni je vladal po vsem Wyoming« velfk mraz.
Alal VESTE, —
da je Pavel Radič, nečak voditelja hri'atske kmetske stranke, sklenil vi imenu te stranke porjotlbe z beograjsko vlado? Ali veste, da stane 30 Helnusr malo ver kot SO navadnih cigaret, toda z vsako Helmar imate nekajkrat več užitka.
3.	zvezek .................
4.	zvezek ..................
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ....................35
Spisje .....................35
Krvna osveta.......................35
General Lavdon .......„,......70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju u....,...........35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebeUce, poezije......... 35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar ......................35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk .................90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Maj ar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35
Požigalec .......................
Praprečanove zgodbe .............
Patria, povesti iz irske junaške dobe Predtržani, Prešern in drugi svet-
niki v gramofonu.............
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca..................... .30
Ptice selivke, trda vez............. .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
Izvesek.......................40
2. zvezek.....................40
Pegan in Lambergar...............70
Babi ji, trda vez ...................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsbursani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem .. .......30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, srednja...........35
Spake, humoreske, trda ve* ........90
Strahote vojne ................... 50
Stezosledec ......................30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Simon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor ........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30
.25 .25 .30
.25
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez...........
Julij Cessr tr. v.............
Othelo tr. v..................
Sen kresne noči tr. vez........
SPISI KRIŠTOFA &MIDA:
.90 .90
.90
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 lit. 2. Rado Mnrnlk: Na Bledu, izvirna povest 181 str., bro«..... .50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broe. 105
str.........................
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. ftt. 5. Tnm Mti&eki: Gospod Fri-dolžn iplna t* njegova drnioa,
.35
Št. 6. Ladislav Novak: I^nbosnm- ..
nost, veseloigra v eem dejanju, , , poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za
slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nonc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš.......... .25
fit. 11. Pavel Golia: Peterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš. .......... .35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. IG. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš............ .45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str., ...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broe.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 13G str., broš. ......50
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 2G. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Kris p: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš.....................
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ....................
.25
.50
.80 .35
Zbirka slovenskih povesti:
1.	ž v. Vojnomir ali poganstvo..... .85
2.	zv. Hudo brezdno............... .35
3.	zv. Vesele povesti............... .35
4.	zv. Povesti in slike ...............85
5.	zv. Študent naj bo. Naft vsakdanji
kruh ......................... M
Zbrani spisi za mladino (Gaagjl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti .......................... .50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................50
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
.50
.65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora .................. .25
z v. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska poveBt iz Japnskega.............30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	z v Boj in zmaga, povest ........30
14.	z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ....................... .25
16.	z v Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev.........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
■broš........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1.76
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
bros..........................70
Tnne^ trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem.............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš......................... .60
}rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spiti ......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ..................... .60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ................... J60
Zmaj iz Bosne . ................. JBO
Zlatar j evo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v.....................3.—
50jz» miljoni,	........... .65
Ženini naše Koprnele............. ,35
Smote in konec gospodično Pavle .85
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami ...... 1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica a slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda ....................
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... j.,20
Za kratek čas ................... J..2Q
Zaklad za otroka .................j.20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja..........................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih........... ,<J0
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda ves.....1.60
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planiarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda ves.........40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda vez........1.10
Ko so cvele rože, trda ves...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .60
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez ..............
Mlada pota, trda vaz..........
PESJC Z KOTAMI:
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena ?Tatica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35
Gorski odmevi (Lahaniar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Nočne pesmi (Adamič) ............1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
10 Evharističnih pesmi za mešan zb.
(Foerster) .............'.____
12. Paaige Lingua. Tan turn Ergo Geni-
tori. (Foerster) ..............
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) ................
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec) ____
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor, — Sopran,
alt, tenor, bas ...............
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) ....................
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) .........
12 Tantum Ergo (Premrl) ........
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) ................
Missa in honorem St. Josephi (Pogach
nik) ........................
Missa Brevis et facilas (Sattner)
Missa de Angelis (Kimovec) ......
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ......................
Oremus pro Pontifice ............
Kyrie ..........................
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................
Sv. Nikolaj .............* .*......
.40
*«
.50
.50 .50
.40
.40
.35
.50
.50
.40 .40 .40
.40 .40 .G0
.40 GO
MEŠANI ZBORI:
Planinske II. z v. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton soloin in priredbo za dvo-
spev ........................
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica ............
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Knpleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15
20
. <;>
veselomodre črtice I., 72 »trM br. 0.25 - Zgodovinske anekdoti
.30
......... .60
..........50
Sto ugank .......................50
V zarje Vidove, tr. vez............90
Vijolica. Pesmi za mladost.................60
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko
mladino. Trdo vezano................JO
Zlatorog, pravljica, trda ve«..............00
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-jnk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne.......15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Št. 4. Pod oknom.................15
st. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
Št. 7. Pri oknu sva molče donela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko-.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljas) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč.......... .40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solnee...........75
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
32. Tantum Ergo. (Premrl)........ .50
Masne pesmi sa mešan zbor. —
(Sattnler) .................... JJ0
Slovenska 8v. Mail, sa meian zbor,
s spremljavo orgelj ...........50
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan) ..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
! Narodni zaklad, /birka slovenskih
narodnih pe,smi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00
Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri....
(Jaki) .................................40
Golden rain (Aletter) .............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. _
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiant3 (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ........................25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40.
posamezne po.................05
Importirane prorokovalne karte 1.—.
ZEMLJEVIDI:
90i
IS? 5*
Zemljevid Jugoslavije............
Slovenske dežele in Istra ..........
Združenih držav veliki...........
Združenih držav, mali.............
Nova Evropa ....................
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........36
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2 0C
Prorokovalne karte..............$l.0C
Naročilom je priložiti denar, bodisi * gotovini. Money Order ali postne m^V po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotpvmo, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, Katerih ni v ceni Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., Mew Y<
-i 5!

■

Anton Čehov:
BABJE CARSTVO
T.
Večer.
Cizdar ji je poslal debelo denarno pismo; zraven je pisal, da je teh 1500 rubljev pripravdal od svojega nasprotnika, ko se je stvar v drupi instanci zanj u pod no iztekla. Ana Akimovna ni ljubila besed kakor "pripravdal" in — "stvar se je ugodno iztekla", temveč se jih je bala. Vedela je sicer, da se ne da izhajati brez pravo-sodstva, vendar ji je bilo vedno mučno in nekako sramovala se je. kadar sta ravnatelj njene tovarne Nazari«' in gozdar, ki sta se rada tožarila, kako pravdo izvedla v njeno korist. Tudi sedaj ji ni k;ir nie ugajalo, želela je, založiti ta denar kamorkoli, da «ra ne bi videla._
Vsa potrta je premišljevala, da se njene vrstnice — hila je v 21» letu — ukvarjajo z pospodinj-.t-vom; ko se utrudijo, trdno zaspe in se zbude drugo jutro praznične volje; mnopo izmed njih je že o-rno/enih in imajo otroke. Le je kakor starka primorana, sedeti za temi pismi, pripisovati opombe, odgovarjati, nato do polnoči počivati in eakati, da se je pobili Kpauec; jutri ji bodo ves dan čestitali in jo oblagali s prošnjami, a poutrištije-iin s t* pripeti v tovarni kakršnakoli neprijetnost, da te-pa ubijejo ali umori onepa žpatije. i nzopet jo bo mučila vest ; po praznikih izključi Nazarie kakih dvajset ljudi radi izostajanja in zamud, in vsi se bodo poloplavi drenjali okrop vhoda v njeno hišo, ona pa se bo sramovala stopiti prednje in jih prepoditi kakor pse. In vsi znanci bodo zahrbtno povorili ter ji pisali anonimna pisma, da je milijonarka, izkorišče-valka. da preni svojim delavcem življenje in da jim sesa kri.
Pri straži leži kopica prečitanih in že rešenih pisem. To so prošnje stradajočih, pijancev, z mnopo-l»rojno deco blaposlovljenih družin, bolnikov, onečaščeuih. osramočenih. . . Ana Akimovna je že pripomnila k vsakemu pismu, kdo dobi tri. kdo pet rubljev; pisma pojdejo še danes v pisarn i co in jutri se začne izplačevanje podpor, ali kakor pravijo posli "krmljenje zveri".
V malih zneskih so potrošili 470 rubljev, obresti glavnice, ki jo je določil pokojni Akim Ivanič za prosjake in siromake. — Brezobzirna pneča bo. Od vhoda pa do pisarniških vrat se bo vlekla dolga vrsta; stali bodo drup za dru-gim in vsi ti tuji ljudje, razcapani. zmrznjoči, lačni in že pijani bodo s hripavimi plasovi blagoslavljali mamico dobrotnieo Ano Aki-movno in njene roditelje; zadaj stoječi bodo tiščali v sprednje, a ti se bodo psovali. Poslovodja, ki bo sit hrupa, psovanja in pritoževanja, 1k) priskočil in prisolil temu ali onemu zaušnico, s čimer bodo vsi zadovoljni. Doma«'i ljudje pa, delavci, ki za praznike niso ničesar prejeli razen svoje mezde, ki so jo že zapravili do zadnje kopejke. bodo stali sredi dvorišča in se posmehoval i, nekateri nevoščljivo, drupi poropljivo.
— Trgovci, zlasti pa trpovke. imajo berače rajši od lastnih delavcev, — je pomislila Ana Akimovna. — To je vedno tako.
Oči so ji obstale na denarnem pismu. Vrlo bi storila, da razda ta nepotrebni, zoperni denar delavcem. a delavcu m* smeš ničesar dati: če mu pokažeš prst. te zpra-bi za roko. In kaj bi tudi izdalo teh 1500 rubljev, ko je v tovarni nad 1800 delavcev, ne vite vsi njihovih žena in otrok! Mopla bi si izbrati enega izmed prosilcev, ki so ji pisali ta pisma, kakega nesrečneža, ki je že davno izgubil u-panjen a boljše življenje, in mu izročiti ta poldrugi tisočak. Siromaka bi denar omamil kakor grom in morda bi se prvikrat v življenju čutil srečnega. — Ta misel se je zdela Ani Akimovni izvirna in zabavna, zato tie je naslajala ob nji. N« slepo je izvlekla iz kupčka pismo in ga precitala*. Bilo je pismo nekega puberniškega tajnika Čali-fcova, bolnega človeka, že dolgo
brez službe, stanujočega v Gušči-novi hiši; njegova žena je jetična in ima pet nedorastlih hčerk. Gu-šeinovo štirinadstropno hišo, v kateri je prebival Calikov, je Ana Akimovna dobro poznala. Hila je odurna, "lažna, nezdrava hiša.
—	Temu dam denar, — se je Jodločila. — Pošiljala mu ne bom.
rajši mu jih nesem sama. da ne bo nepotrebnih razgovorov. Da, — je premišljevala in spravila denar v žep. — Popledam, kako je in morada oskrbi m na ta ali oni način dekletca.
Veselje ji je napolnilo srce, pozvonila je in ukazala napreči. —
Ko je sedla v sani, je bila ura
sedem zvečer. V vseli tovarniških
i ,,
poslopjih so bila okna žarko razsvetljena. Pri vratih in daleč doli |iia dvorišču okrog skladišč in de-| lavskih barak so žarele električ-j ne lite i.
I Teh temnili, opromnih poslopij j skladišč in barak, kjer so stanovali delavci, Ana Akimovna ni ' ljubila in se jih je bala. V plavim poslopje je po očetovi smrti slo-i pila le eukrat. Visoki stropi z že-promnih, brzo se vrtečih koles, po-nilnih jermenov in vzvodov, presunljivo sikanje in brnenje jekla, škripanje vozičkov, ostri dih pare. bbtli, zardeli ali od opija za-črneli obrazi, prepotene sr^jee. blesk jekla, medi in ognja, duh olja in opija ter veter, sedaj palec, sedaj hladen, so napravljali nanjo vtisk pekla. Zdelo se ji je, kakor da se hočejo kolesa, vzvodi in razbeljeni, sikajoei valji odtrpa-ti od svojih vezi, da uničijo ljudi, a ljudje s skrbipolnimi obrazi, ne eujoč <lrup drugega, begajo in se drenjaja okrop strojev, prizadevajoč ustaviti njih strašno gibanje. Ani Akimovni so to ali ono pokazali in ji spoštljivo razkladali. Spominja se, kako so v kovaškem oddelku izvlekli iz peči kos razbeljenega železa in kako sta starec z jermenekom okoli glave ter mlad človek v modri bluzi, z verižico preko prsi in mračnepa obraza, najbrže preddelavec, tolkla s kladivi po železu, kako so brizgale na vse strani zlate iskre in kako je nedolpo za tem rožljal pred njenimi nogami velikanski kos pločevine; starec je opazoval, kako so pločevino odnašali in se smehljal, a mladi si je z rokavom otiral mokro obličje in ji nekaj razkladal. Pomni tudi še, kako je v drugem oddelku na eno oko slep starec pi-jlil kos železa, kako so odletavali železni opilki in kako je rus delavec v temnih očalah in v luknjavi srajci stal ob stružnici in obdeloval kos jekla. Stružnica je buča-la, vreščalka je sikala, a Ani Akimovni je ob tem hrupu postajalo slabo, in zdelo se ji je, tla jo po ušesih ščipljeijo. ,Gleda je poslušala, a ni ničesar razumela, naklonjeno se j<» smehljala in se — sramovala. Živeti se in služiti sto-tisoče od dela, ki pa ne razumeš in ne ljubiš, kako strašno je to!
V delavskih barakah ni bila niti enkrat. Govore, da vladajo tam vlažnost, stenice, razvrat, anarhija. Čudna stvar: za vzdrževanje delavskih barak potroši vsako leto tisoč rubljev, a stanje delavcev se leto za letom slabša, ako sme verjeti anonimnim pismom.
—	Pod očetom je bilo vse v lepšem redu. — je mislila Ana Akimovna, ko je oddrdrala z dvorišča, — zato, ker je bil sam delavce in Je vedel, kaj je treba. Jaz pa
j ne znam ničesar in uganjam isame bud al ost i.
Zopet se je užalostila in nič več ni bila vesela, da se je odpravila na pot; misel na srečnega človeka, ki pridobi na tak način poldrugi tisoč rubljev, se ji več ni zdela niti originalna, niti zabavna. Hoditi k nekemu Čalikovu, ko se doma ruši in propada milijonsko bogastvo in žive delavci v barakah bednejše od jetnikov, je budalost in varan je svoje vesti. Po veliki cesti in poleg nje po polju so se vračali v mesto v gručah delavci iz sosednje katunarnice in papirnice. V mrzlem zraku sta se raz-
I legala smeli in vesela govorica. Anka Akimovna se je ozrla na ženske in otroke ter zahrepenela
po prostosti, nevednosti in ubošt-vu. Jasno si je predstavljala davni čas. ko so jo zvali Anjutko in ko je majcena ležala pod isto odejo z materjo; najemnica v sosedni sobi je prala, iz drugih sob se je skozi tenke stene slišal smeh, pso-vanje, otroški plač, harmonika, brnenje stružnic in šivalnih strojev, a njen oče, Akim Ivanič, ki je bil vešč skoro vseh rokodelstev, je ne glede na desno sobo in nemir pri peči. varil, risal ali stru-žil. Tudi ona bi prala, likala, tekala v prodajalnico in krčmo, kakor je bila vajena vsak dan, ko je živela pri materi. Hotela bi biti delavka, a ne gospa. Njena velika hiša z lestenci in slikami, lakaj Mi šenjka v i'raku in z baržunastiini brčicami, dična Barbara in laskava Agata, vsi ti mladi ljudje obeh spolov, ki jo skoro vsak dan prihajajo prosit detiarja in pred katerimi čuti vedno nekako krivdo, dalje ti uradniki, zdravniki in dame, ki se ji dobrikajo, a jo za hrbtom radi njenega nizkega rodu zaničujejo, — kako ji vse to preseda in jo odbija!
Dospela je do pregrade in prehoda čez železniški tir: pojavile so se hiše z vrtovi, končno se je prikazala tudi široka ulica z znamenito (hiše i novo hišo. ITlieo, ki je bila navadno tiha, je nocoj oživljalo živahno vrvenje; bil je delo-pust. Po krčmah in pivnicah se je razlegal hrušč. Ako bi se sedaj peljal po ulici tujec, živeč v sredini mesta, bi opazil le umazance, pijance in prepirljivce. toda Ana Akimovna, ki je živela v teh krajih od rojstva, je spoznala v množici tu pokojnega očeta, tu mater, tu stričnika. Oče je bil mehka, občutljiva narava, sanjav, brezskrben in lahkomiseln človek, ki ni čutil niti lakomnosti j»o blagu niti ni bil slavohlepen; povoril je, da delavec ne utepne spoštovati praznikov in hoditi v cerkev; ako bi ne bilo njepove žene. nikdar ne bi šel k obhajilu in nikoli bi se ne postil. Nasprotno je bil stric Ivan Ivanič kreinenit značaj. V vsem, kar se je tikalo vere, politike ali nravnosti je bil strog in neupogljiv, ne le za svojo osebo, temveč je zahteval to tudi od svojih znancev in služinčadi. Bog ne daj, da bi kdo vstopil v njegovo sobo in bi se ne prekrižal! Razkošne sobane, v katerih biva sedaj Ana A-kimova, je imel zaprte in jih je odpiral le o velikih praznikih odličnim postom, sam pa je stanoval v pisarni, v mali, s podobami svetnikov okrašeni sobici. Držal se je stare vere in je neprestano spre jemal staro verske škofe in pope. dasi je bil krščen in oženjen; tudi svojo ženo je pokopal po pravoslavnem obredu. Brata Akima, svojega edinega dediča, ni ljubil radi njegove lalikomiselnosti, ki jo je imenoval prostaštvo in neumnost, in radi njegove verske malobrižnosti. Ni ga smatral za brata, nepo za delaea in mu plačeval po IG rubljev na mesec. A-kim ga je vikal in mu hodil o sprav nih praznikih z vso družino čestitat. Tri leta pred smrtjo pa se je Ivan Ivanič z bratom sprijaznil, mu oprostil in najel Anjutki po-vernanto.
Vrata v Guščinovo hišo so bila temna, nizka in neprijetno vonjajoča; za steno je bilo čuti moško kašljanje. Ana Akimovna je pustila sani na ulici, krenila na dvorišče in vprašaja kako bi prišla k Čalikovu, ki stanuje na številki 46. Napotili so jo k zadnjim vratom na desni v tretje nadstropje. Tudi po dvorišču, pri zadnjih vratih in celo po stopnicah se je širil tisti neprijetni duh kakor pri vhodu. V svojem detinstvu, ko je bil njen oče še preprost delavec, je Ana Akimovna živela v takih hišah, ki jih je potem, ko so se razmere iZpremenile, često pose-čala kot dobrotniea. Navzgor so peljale ozke, strme in umazane stopnice z odstavkom v vsakem nadstropju; v zidbini ob zidu je brlela omaščena svetilka. Na stopnicah so jo srečavali ljudje, a niti v glavo ji ni prišlo, da bi jo mogli žaliti. Delavcev in kmetov, treznih in pijanih, se je prav tako malo bala, kakor svojih inteligentnih znancev.
GOVERNER DRŽAVE TEXAS
KADAR BI ŽENSKE VOLILE
COPVMICMT UXDCHWOOO A UNOCKWOOD. H »
Srednja na sliki j.- povernerka države Texas. Mrs. Miriam Fe-rpn-xon. Ob strani sta njeni dve hčeri.
ZDRAVNIŠKA ODGOVORNOST
OBRAMBA POSTAVE V DALLAS
Ljudje -si v vsakdanjem življenju največkrat predstavljamo, da učeni možje v praktičnih poklicih mastno služijo". Pri tem mislimo samo na materijalno stran njihovega znanja in d<*ee3a. pozabljamo na oil«rovorno.>r. ki spremlja njihovo delo podnovi m ponoči.
V Budimpešti se je zgodila pretresljiva pomota, katere žrtvi sta postala dva moža svoje pa poklica en zdravnik in en lekarnar. — Pivovarni>!ki ravnatelj J. Ivunc je bolehal na re-vmatizmu. Šel je k svojemu prijaitelju 'zdravniku dr. Arpadu Mayerju ter pa prosil, naj mu predpiše kako zdravilo proti revmatizmu. Dr. Maver mu je predpisal kolhicin. pomotil se je pa pri doziranju ter je mesto treh milipramov zapisal :i0 mili-pramov cen t i praano v. Tri dni po zaužit ju predpisanih ipilul je ravnatelj umrl na zastrupi jen ju.
Pred no je postalo za-strupl jen je usodno za Kjmzovo življenje. s> je dr. Maver na vse načine trudil, da bi svojepa prijatelja rešil. — Seveda je bilo že prepozno. Pnei-jent je umrl. Zadeva je prišla -javnost, kjer je vzbudila strašni oporčenj'. Državni pravdni k je zdravnika tožil. Toda poleg dr. Maverja jc bil soobtožru tudi le karnar, ki je prezrl nepravilno*4 recepta lev se ravnal po zmotnem predpisu. Lekarnar se je sicer i.-c povarjal na svojo farmacevt ko ki je pripravila zdravilo. toda ži mika jc izpovedala, da je n jen šef recept odobril, is čemer je njena odgovornost postala brezpn m etna. Sodišče je končno izreklo vodbo. Obsodilo je zdravnika in lekarnarja vsak epa na tri mesece ječe tir na denarno globo. — Upoštevajoč usodno pomoto, ki se je zgodila, pa je sodni dvor dovolil zdravniku in lekarnarju izvrševati na daljno prakso brez posledic za njun poklic.
Obsojena se sedaj upirata obsodbi, Ne izdra.vnik in ne lekarnar noči ta na-Rti piti odmerjene jima kazni. Oba se pravdata dalje v nadi, da bosta na višji inštanci do sepla revizijo procesa.
VEDNO VEC ČUDEŽEV V ITALIJI
(Dalje prihodnji*, i
ADVERTISE ia GLAS NARODA
Zračna proga Italija-Carigrad.
V kratkem se uvedo italijanska zračna propa Brimlisi-Atene-Ca-rigrad. ki jo bo obratovala posebna dnižba. Nova propa je vsekakor velikega pomena za italijansko ekspanzijo v Orientu, zlas-ti v Turčiji. '
Vsa vožnja iz Rima v Carigrad se bo dala odslej napraviti v 24 urah. Iz Rima v Brindlsi potrebuje potnik 12 ur z vlakom, od Brindisija do Carrgrad pa le 10. pri »čemer o«tane dve uri v Atenah. Letala bodo prevažala razen potnikov in pošte tudi blapo.
Promeit na tej novi zračni progi bodo izvrševala velika letala, ki pristajajo lahko tudi na vodi. Imela bodo po 8 kabin, podobnih oddelkom spalnih vagonov velikih mednarodnih ekspresov. Velik aparat ima po dvoje 'pilotov in mehanikov, potem pomočnika ia ra-dio-prafista. Sedaj se delajo poskusne vožnje med Brindisijem in Carigradom, ki so sn izvrstno obnesle Pričakovati Je v najkrajšem času otvoritve.
Tz Neapla poročajo, da je v kraju Casaluee neka 16-letna mladenka z imenom Mariueeia zapazila na starem orehovem drevesu, ko se je mudila na polju, nekaj svetlega. Potem je razločila lepo veliko svetlobo, izhajajočo iz orehovega drevesa, ki se je raztezala na par metrov daljave. Od časa do časa so se pokazale krasne iskre. Sredi drevesa pa se je bleščala v d i vnem svitu Madona. Dekle je bežalo domov in ko se je nekoliko zavedla od strahu in razburjenosti, je povedala, kaj je videla. Domači so raznesli novico po vasi in takoj je odšlo več oseb k onemu orehovemu drevesu. Potem so mnogi trdili, da so tudi oni v resnici videli Madono sredi oreha. Vest je šla takoj daleč naokoli in danes je o-koli orehovega drevesa ogromno število sveč in verniki prihajajo od blizu in daleč gledat in molit mater božjo. Sveč je vedno več in rož in cvetja na kupe naokoli. Zadnje dni pripovedujejo, da je vtisnjena v drevo slika Madone. . . Kakor smo že poročali, se letos v svetem letu Madona v Italiji prid-•dno prikazuje po raznih krajih in širijo se vesti o čudežih. Vmes i-majo svojo roko špekulantje, ki dobro žive od ljudske neumnosti.
V nekem satiričnem članku se navaja pogovor med Angležinjo in njeno hčeiko. Ilčenka vpraša mater, če so črnci. r«»j<*ni m vzgojeni v jZtlru;; tnih Državah. tuvi'i Amcrikaimti.
— .Mislim, da so.— je odvrnila /medena mati. — Mislim, da imajo sodišča za uravnavo tepa vprašanja,
To vprašanje -o uravnali včeraj postavite]ji postave v Dallas, Texas. ko so se postavili po robu krvoločni ljudski drli ali. ki je hotela linčevati dva črnca, obtožena zločina. Ta drhal je \Lbstojala i/, belih moških in uradniki so bili beli, a ko je pričvla drhal prodirati priti je t Hišnic i. so uradniki vedeli, da ni to vprašanje bele ali črne barve, te več postav in primernega postavne pa postopanja, na tcni djm ustavnih jamstev. — V-led tepa >-o prič I i streljati v| ljudsko drhal.	i
Obtožena črnca si a mogoče kriva. Ni pa stvar ljudske dihali odločati o njihovi krivdi ali nedolžnosti. To je stvar porote, v red-, nem sodišču, po zaslišanju prič. z uvaževanjem vseh pravi, kateri i-ma obtoženi kot Amerikanec.
Bil je nekoč čas. ko so se zapri-s' ženi uradniki po formalnem protestu umaknili ter dali drhali prosto not, — a ti časi so že davno minuli.
Črnci v Ameriki so Amerikanei. s pravicami Amcrikancev. neplede na okoliščine in uradniki v Dallas, ki streljali na ljudsko drhal, obstoječo iz belih ter uveljavili na ta način avtoriteto, zaslužijo pohvalo celepa naroda.
Poznam damo — piše Louis Forest v Matinu. — ki čita vsak dan liste, ali na neobičajen način. Začne z romanom (katera dama ne začne z romanom'), nadaljuje z domačimi vestmi, najdalje in na jraje pa se pomudi pri šravfih. (Kdor ne ve. kaj je šravf. naj se obrne na gospode stavce, ki mu bodo radevolje postregli z nazorno razlapo. Sicer pa sem prepričan, da tudi dama. ki jo imam v mislih, ne ve. kaj je šravf. in prav je tako.) Politike naša dama ne ljubi, ne zunanje, ne notranje. — Zato je tudi prineipijelno ne čita. Izvedela pa je vendarle — iistme-no seveda — da je zbornica sklenila podeliti ženskam za občinske volitve volilno pravico.
—	Tako torej, zdaj bom prisi-st i in išče resnice, če tudi nima iz-ljena premišljevati o stvareh, ki s<i mi deveta briga ! In še celo či-tati bom mopla politične članke.'!
—	Kaj še! — ji je odvrnil star filozof, — mar mislite, da se mi ški kaj spoznajo na politiko!
—	Ali jaz niti dobro ne vem. kaj je pravzaprav politika.' Še nikdar nisem mislila o tem.
—	N«' pre za premišljevanje; gre za to, da volite.
—	In politika je umetnost posebno težke sorte. Zato se tudi nikdar nisem pečala z vedo. od kale-re odvisi mir iti vojna, prospeh narodov, civilizacija^ bodočnost človeštva, in kaj vem. kaj še vse. Ce hočem postati modistka, se moram leta učiti, za politiko pa da ne lii bila potrebna nikaka šola " Kako pa naj se spoznam na upravo, na finance, na zakonodajsi vo, v geografskih, etno in demopraf-skih zadevah .'
—	O, gospa, — jo tolaži stari filozof. — če boste hoteli iti stvari do dna. ne boste nikdar volili. . . Cujte. kaj mislite vi o pospodu X ?
—	O X-u .' Tistem živinozdravniku .' . . .Moje kokoši so bile bolne. in on ni niti vedel, kaj jim je. Kaj on kandidira Ne, zanj pa že ne bom glasovala ! . . ;
—	Vidite, pospa. — ji je odvrnil filozof, — da lii tako silno težko voliti. Priznati vam moram, da ste se tako hitro odločili, kot bi se ne odločil zlepa kak volilee.
i t
KOŽNE BOLEZNI $
. . t povzročajo mnogo trpljenja a
v teh slučajih je treba jemat: 1
SEVERAS
ESKO j
razkužev&lno mazilo. ^
Olajša razdražen je,	♦
odpravi srbečico	♦
in druge srbeče	♦
Izpuščaje na koži.	♦
Cena C0 centov.	J
♦
♦
Poskusite naprej pri lekarju. J
W. F. SEVERA CO.
CEDARii RAPIDS,: IOWA
j Avstrijski dohodki iz vizumov.
i , --
( t prav >■:> men dajna mesta v Avstriji za in. da s«- odpravijo u-mejitve. ovirajo promet med jav-;ii>'i,( 11- publiko in sosednjimi državami, v prvi vr-ti potni j iisti in vizumi imajo vseeno finančne pomi-dkci' pnti i mu n.i-čttn. Avstrija ima namreč iy pri-i stojbin na potne li-r e ^i/nme ■ Jut h-to okrop šest milijonov šilin-j pov. Ako bi ta dohodek od pa b-l, bi bilo t!-' h.-i iskati dru«r >d nado-me-tiia. Dohodki i/, teh pris^j-hiii M> najmanj dvakra'? tako v»-liki' kakor izdatki avsirij-iki •_'.'( ijiini-r.' "Iva za -zimanje posln
Metrični sistem na Japonskem.
j Po intenzivni propagandi je sklenila japonska vlada uvesti J metrični -istem. V resnici stop! nova odredba v veljavo šele v d veh h -t ih. ker je trebi pomapati razne birokratske težkoče
Na Opčinah
se j«> ustanovila podružnica 'Ola-bene. Matice'.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
srno že skoro razprodali. V kratkem času smo pa prodali več tisoč. Kdor ga hoče imefci, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še nis» naročiLi koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. 0.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTH
MENE ZA CENO.
369 Grove Street	Bidgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
DR. LORENZ
643 P«nn Ave., PITTSBURGH, PA.
KDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK APECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJa stroka ja zdravljenja akutnih In kroničnih bolaznl Jaz aam ta zdravim nad 25 lat tar Imam akuinja v vsah boleznih v * In kar znam alovanako, zate vaa moram popolnoma razumeti in epoznatr brezni, da vae oiaravim In vrnem moi In zdravje. Skozi <3 Ut .em pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moik!h bolezni. Zmto ee morate popolnoma zanesti na mene, moja ekrb pa Je. da vae popolnoma esrira-vtm. Na odlaiajte, ampak pridite ilmpreja.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulja In Ilea po teleeu, bolezni v snu ta. padanja laa, bolečine v kosteh, stare rane. oelabeloet. tlvčne in bolezni v'mehurju. ladlcah, Jetrah. želodcu, rmenico. revmatlzem, katar, zlato žilo. naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od B. dopoldne do » popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobota od t. dopoldne do t. srečer; v nedeljah Ln prmanlklb od II. dopoldne do t. popoldne.
'GLAS NABORA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM '
Posebna ponudba našim citateljem
Prenovljeni pihalni stroj
«ouv«» $2a
M rtreUco n slovenak« črke, a,»,»- $25.-
•OUVEB' PISALNI 8TBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPHtNl.
Pisat! na pisalni stroj ni nikakm umetnost. Takoj lai Ia vsak' pila. Hitrost pisanja iobite i Taja.
■LOVSNIC PUBLISHING COMPANY
■«w Tsck, V. T.
ttLAS NARODA. 2. JUN. 1925.
ŠOLANA
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil O. P.
(NaxJaJjeranje.)
—	Kaj ne, to je zahnbtmost. moja draga sorodniea! — se je šali! ter prijel »alatno za cn<» vazo, da jo odvzame delkLici. Nato pa ji jf ponudil svojo roko, v katero je ona mehanično položila svojo. On pa je nadaljeval:
-- Kako strašno sem vas preplašil, inilo-tljiva sest rima"! Kaj ne, hitreje sem vozil kot pa stari koeijai? t> .sprejmejo človeka s št i f:iiii konji, se ga mora lotiti želja da prime sam za vajeti. Sedaj JIM- pa vsaj pozdravite, sestrif-na .loried ter mi odpustite moje obnašanje.
Hotel je potegnit i njeno roko k svojim ustnieam in tedaj so z<m i rh tel i njeni majhni prstki.
Zopet je zardela v lice. a ojunačila se je t- r stopila korak nazaj
—	Oprostite, gospod baron. — Zamenjavate me z grofico Perpi-«nau, ki je žalihog odsotna, ker je od jahala na izprehod. do-=pn baronica mi je vsiful tega poverila nalogo, da skrbim za ureditt v so*>.
Karon je izgledal nekoliko poparjen, a kot mož sveta se je takoj vživel v položaj.
—	Tembolj razveseljivo zame, da sera vam lahko takoj zahvalim za ves trud. — je roke!, z dvorljivim (priklonom. — Te ste tudi vi izbrali sobe. potein vam moram »čestitati k vašemu dobremu okusu.
Baron se je obrnil pioti Frideriku, ki je ravno vstopil, ter postavil vazo na kamin.
—	Spravite prtljago noter., kajti sobe mi izvanredno ugajajo. Ali je spalna soba tudi tukaj?
—	Da. gospod baron. Prosim, sledite mi.
Maurus -e j* hotel posloviti od mlade dame.
Margareta pa j.' hitro postavila cvetke na mizo ter se umaknila proti vratom.
Na kratko in dvorljivo se je priklonila in v naslednjem trenutku j«- izginila skozi vrata.
Mladi baron je sledil Frideriku v sosednjo sobo.
—	Kdo je ta dama? — je vpraša! na hitro.
To je djakonistinja, ki strež ■ gospe j baronici.
-- IJiakonistinja !
Maurus je presenečen dvignil glavo.
—	Aha, radi tc»a ta siva. čudna obleka. — Kako sc piše gospodična f
—	Splošno ve jo imenuje sestro Margareto, milostni gospod.
—	Tako, — In kje se nahaja grofica Perpignau ?
—	Gospodična kontesa jaha vsak več r na izprehod. gospod »>•«-ron, ter j( že zapustila grad, ko je prišla brzojavka. MisLim pa. da se bo vsaki trenutek vrnila.
—	Precej sem izmučen od potovanja — in tudi preje sem ležal tri tedne zelo bolan. /a. gospo baronico je ura pač. prepozna, da bi jo mogel pozdraviti in v-led tega se bom lepo vdomačil ter šel hitro spat. — Sporočite damam moj rešpekt, Friderik, ter vprašajte, kedaj se smem zjutraj oglasiti pri gospe j baronici
—	Na ukaz. gospod »baron. — Krvi a j naj se servira večerjo?
—	Kadar bo gotova. Videl sem že pokrito mizo in jaz sem laičen.
—	Kot ukažete gospod baron.
Ze dolgo časa m gorela nobena luč v teh sobah, a sedaj je st,n'a svetilka na čajni mizi in Maurus je zamišljeno sedel, zrl na šopke ter mislil na deklico, ki jih je povezala.
Diakon is t i nj a! Sest ra M a rga r e t a !
Kako je prišlo toliko čednosti in miline v tako resno fMeko?
Počasi se je dvignil Maurus ter odšel v salon. Luna je po&lj.i-Ia svoje žarke skozi okno. pri katerem je preje stala d«Mica. Zdelo se mu je, da še vedno vidi njeno milo liee in njene ve'like, kot noč temne oči.
Mesečina j, tudi padla na kitajsko vazo ter osvetlila modre cvetke. Maurus se je sklonil nad nje.
Trpko-sladke. — strupene, a.vendar opojne, kot obljuba velike sreče so se mu zdele.
Štirinajsto poglavje.
Joried je bila nekoliko jezna, ko je stopila po raliuirano zavrženi tolaleti salon ter izvedela od Friderika, da se mo gospod baron šele naslednjega dne predstavil damama. Imela je tudi precej nemirno noč, kajti misli so se podile po njeni glavi in jezilo jo je. da ni Maurus preje sporočil svojega nepričakovanega prihoda.
—	Izvrstno! Vi boste dobavila knjige in jaz s mod k e
—	Izvrstno!
—	In .»te zadovoljni.'
—	Z vsem, kar odmlite.
Kako čedno je izgledal, ko je" izgovoril te ljubtt/nijive besede!
Maurus je imel ozko lice, resne, a prijazno zroče oči in bil je nadvse pnJanten. kajti mladi daaoi je viteški poljuibil roko in čeprav je uživala v hiši le pravice gosta, ji je -bregs pomisleka izročil polnomoči gospodinje.
Oči Jr.ried >o zahlestele. Plavolasi moški niso biLi nikdar po njenem okusu, kajti smatrala jih je treznim, suhoparnim in dolgočasnim, a bratranec Maurus je imel svoj lastni način imponiranja. - bil je majorat ni gospod in to čednost je znaia prevdama Joried etniti v polni meri.	f
Ko je Maurus odšel je vstopila hišna, pomežknila zaupno grofici ter rekla, da je ravnokar dospel velik karton.
Joried je veselo vzkliknila:
—	To sta moji dve novi poletni obleki, o kaiterih sem ti pripovedovala. dra^a teta. Saj veš, da <*<sn bila popolnoma pogorela z oblekami in- sedaj ko je Maurus tukaj . . . Kaj ne. da mi jih podariš?
—	Gotovo, gotovo, draga. — je prikimala stara dama, bleda in prepadla. — Dajte mi zopet požirek vina . . .
Joried je poevonila.
—	Prosim, skrbite za baronico, sestra Margareta. Jaz moram iti.
Ne da bi čakala na odgovor, je pohitela skozi vrata in sleJHa ji
je hišna, ki je sedaj posvetila vso svojo skrb kontesi.
Poteklo je par minut. Glas .loried je izmrl na stopnjicali in v bolniški sobi je postalo tiho kot ponavadi. Margareta se je sklonila, polna skrbi, nad wtaro damo ter ji držala tpri ustnicah čašo s krepČLlinm vinom.
—	Upam. da ni bil obisk preveč naporen, gospa T>aroniea, — j * rekla nežno. — Ti napadi slabosti bodo kmalu izginili. Ser so posledica neobičajnega položaja. Veselje ne škoduje, — tt^li sedaj ne.
' . _"V •»
S .: er/	prtom?*) ~ m ——
• ^■ -- - -" " * • "
iSKeneK^e
SAMO ŠEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE
PARIS 6. JUNIJA
FRANCE — 19. JUNIJA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli C oseb. Francoska kuhinja in pijača.
NEW YORK
19 STATE STREET
^MMHMHS^MMB^^ Al_l LOKALNI AGENT JE
Credo ljubezni.
Alphonse Daudet.
Vedno si je predstavljala kot največjo blaženost na svetu, če bi mogla biti pesnikova žena. To-
Nesrečnež od glave do nog z zastrtimi očmi in bledimi lici, poleg tega pa skrbno počesan po
da kruto usoda je sklenila dniga- luski modi in brke navite z odr-
sko astjo za la^e. Bil je eden tistih. ki so obupali nad življenjem (kar dame vendar tako ljubijo!"), ki pa so vendar oblečeni vedno po najnovejši modi; lirik, ki se ne zanima za vsakdanje življenje, ki pa kaže vendar vso svojo svobodo le » žeaiijalno lahkoniislenost-jo zavezano kravato, docela narahlo vrženo kraj vratu, da se ti
če m mesto da bi izpolnila njene častihlepne in romantične želje in nade. ji je odločila precej tiho in skromno žit je — poročiti je morala bogatesra rentirja iz Auteuila, zelo prijaznega in jovijalnega pro--poda, ki je bil malce precej starejši od nje in ki je imel le eno edino, nedolžno in nikakor ne rafc-hnrjjivo slabost, tla je namreč sjo-jil vrtnarstvo. Dobri mož je ves svoj prosti čas jdel in sadil, predajal tu zbirko krasnih rož. tam o-jplemeniti posamezne cvetlične vr-ste, tam zopet kopal Ln zalival rn končno moramo priznati, da je vseboval tak opravek za naravo, ki ni stremela baš za najvišjimi i-(leali. dovod j privlačnosti in vese-Ija.
Ž t skoro tleseit let je živela s svojim možem. Ah. ta pot skozi življenje se ji je zdela baš tako prema, ravna in. tako monotona, kakor skrbno obrezani drevoredi v njenem vrtu. Skoro deset let je poslušala le enakomerni šum. ki so povzročale vrtnarske škarje in pa vodni curki, ki so tiho in nežno lili iz škropilnici; na gredice. Zagrizeni prijatelj cvetlic je ravnal in skrbel za svojo ženo natančno po predpisih veljavnih za gojitev cvetlic. Natančno je pazil na temperaturo v salonu, ki je bil okrašen z eksotičnimi rastlinami po možnosti jo "je varoval pr-d vplivom aprilovih mrazov in mar-čevega solnca in kot se mu je za gotove rastline v posodah zdelo boljše, da jih je izdaj prinesel na prosto, zdaj v evetličnjak. tako je uredil tudi življenje svoje žene — vedno se ravnaje po barometru in menjavi mesca.
Dolgo, dolgo sta živela kakor odtrgana od -sveta, za štirimi zidovi, ki so obdajali vrt njenega (»proga; tiho in skromno kakor vijolica je preživljala svoje dni vendar je hrepenela po tujih, — manj pravilno umetno narejenLl> vrtovih, kjer se ovija slak drevja in sa nad njegovimi kronami ziblje v zraku, kjer razvijajo krasne, običajnemu človeku nepoznane, le,
pod vročim solne can uspevajoče | jahtnemu možiu vedmo — ta človek cvetl.ce svojo lepoto, kjer se oko j _ fu j(? veljaIf) jme za ?ojitelj3
v pijani v fantastičnem blesku. —jcvi'tlie
Take vrt. ,.o*o*,o oprejo p«. j ^ „a v m y
r.iki v svojih delili m zato je bra-! . , ,	,
^ ...	.	. trd od začudenja. Kaj za hudiča
la tinti toliko verzov m pesnitev!- 31 .	^ . ,
.... .., .	, , . r .	J1* padlo t n deset letni dami v »la-
kolikor jih je mogla dobiti v oz-i „ A .	. .	_ ,
.. _ .	1 vo, da jemlje resno, kar je povedal
k. vrtnarjevi celic.. Njegov« liu, v Uuhavni	j iT1 da ^ m„
rarno znanje «e je pa omejilo le na j itratt0mai0 „besi na	T<xla
lepe vrctnmske prerokbe m na ' ■	, .	...
koledarske verze.	1 f Y	™ ^^ JC
J^zno- ta dar, -ki mu ga je usoda
Brez izbire in načrta je ubožica brala vse -pesnitve, ki so ji sploh prišle poti roko. Tudi najubožnej-ši "šund" je naravnost požirala. Bila je srečna, kadar je našla rimo na "ljubezen!', "srce", "duša" itd., potem je zatjn-la knjigo iu se- potopila -v ure dolgo saaija-renje iu kadar se je potem zdramila. je vzdihnila: — O, kako p(/td-lo me je moj mož (prevaral!
Ve udar bi se vse gotovo popolnoma nedolžno končalo in ostalo bi pri tihih nadah, željah in hrepenenju, če bi baš v nevarnem času ko je izpolnila trideseto leto — (trije križi vplivajo na ženske, čednost naravnost odločujoče, kakor poldatiska "ura na vreme celega dne), ko bi torej baš v tem ča-sAi rie križal njenih potov <neodo-ljivi Amaury.	—
Amaury je bil poosebljen prototip genra^ kakor je bil IiT hodil!
Ponoči sta odprla malo o-kence svoje sobe, strmela v zvezde ki so se lepše blestele, kakor pla--
Imeni signalov na bližnjem -železniškem nasipu, in potemi ji je de-jiklamiral: "Verrujem v ljubezen kakor v naj\išjega boga."
Vse to je bilo nebeško lepo. ■ Žal, to veselje ni trajalo dolgo | Soprog je bil popolnoma miren in nI dal nobenoga glasu od sebe. Kaj bi tudi on! B21 je pae filozof, "ta človek". Ko ea je njegova žena sramotno zapustila, je zope't zaprl vhod v svojo oaeo, se povrnil h gojitvi cvetlic in užival tiho veselje, da ga saj te ne morejo zapustiti, ker tiče z dolgimi in močnimi koreninami v zemlji. — Tudi naša ljtrbianca sta se kmalu umirila, se vrnila v Pariiz, in tu sc je mladi ženi mahoma zazdelo kakor tla so ji zamenjali njenega božanskega pesnika. Beg, strah, da ju ne presenetijo, bojazen, da ju ne odkrijejo, neprestan nemir — vse to je dajalo veldno ntyi'o rejo njeni strasti, zdaj pa je o padlo samo od sebe in zdaj je pričela njega razumevati. Zdaj je končno spregledala. Pri vsaki malenkosti, pri ureditvi domaJČije ii> pri t is oče rib podrobnostih tega vsakdanjega meščanskega življenja je spoznavala moža,ki je zdaj ž njim živela.
Ono revščino višjih, junaških in prisrčnih čustev, ki mu jih je
zdi, <la se bo ra zvezala. ža. v prihodnjem trenotku. Morali bi vi- Planila narava, je tako porabil deti. kakšne uspehe je žei. kadar! v svoj'h verzih, da mu za lastno je kaj p red naša I iz svoje velike ,lPorab° ™ nič ostalo. Bil je ma-pesmit ve "Credo ljubezni i". f!o- | ^nkosten, samoljubenhi predvsem voril je s tihim in tresočim se- gla-'<Vsar Uubozeu nikdar ne opravi-som. in kadar je dospel do onih ~	°beilHm j« moral
lepih verzov,- "Verujem v ljube-! dati obriti'brke, da bi ušla even-zen, kakor najvišjega boga —" tueluemu zasledovanju, in to ga
takrat je bilo vse očarano.
Gotovo ne delam komedijantu nobene krivice, če trdim, da je ravno tako malo veroval v boga. kakor sploh v kaj drugega. Toda za take malenkosti se ženske ne zanimajo. Lepe besede so bile,
vaba. kamor so se ujele vse in vedno; kadar je Amaury deklami ral svoj "Credo ljubetzni", si jih videl sedeti ikra j njega, potem so se odprla rožnata usteca in požrla tako zvito vnžen trnek sentimentalnosti. Ljubi bog! Pomislite vendar: pesnik, ki ima tako lepe brke in ki poleg tega verjame v ljubezen kakor v najvišjega boka !
S soprogo našega vrtnarja je bilo tako, kakor iz drugimi: ni se mogla upirati; ko je trikrat slišala pesem, je bila premagana. Ker je pa bila. dasi sanjava, poštene na-rave, j« sovražila vse dvoumno in dvomljivo. V svojem "Credo'' je pesnik tudi izrecno poudaril, da nikakor ne vpošte-va one vrste oboževateljev, ki hodijo okrog z visoko dvignjeno glavo, kakor bi preizirali vsak zakon in vsak običaj.
Mlada žena je torej našla v "Credo 1 jubdzrai" ipravo smer; u-šla je z vrta v Auteilu in se vrgla v pesnikovo naročje: — S tem človekom ne morem več živeti! Reši me! — V takih slučajih pravimo
7» ----
tako nenavadno naklonila. In ker se je bila gorspa v svojem vrtu v Auteuiiu vsled dobrega zraka hn skrbne nege prav'dobro ohranila, -ni' ugovarjal v nobenem oziru.
Prve dni je bilp res krasno. Bala st* se. da ju bo zasledoval . go ljufaui mož, skrivati sta se morala pod nepravim imenom, večkrat premeni ti stanovanje, poleg tega :skfcti seveda popolnoma neznatna zatočišča iv. najbolj oddaljenih pariških predmestjih. Sprehajala sta se le na večer in zraven marljivo pazila na vse strani in končno sentimentalna pronienirala ob utrdbah ob luninem svitu.
O, ti čudežna moč romantike! Cim bolj se je ibala, can iznajd-ijivejši je bil on v varnostnih >u-krepih, (čim gostejše izavese je želel na oknih, in s čini neprodirnej-šim salom ji je zagrinjal obraz, leiif :ecji i^p^etobnej« ^2i . '"• t .-. * . • • - »
je zelo kazilo. Kako drugačen je bil takrat, ko ga je — mladeniča z navitimi br'kami — videla pr\ič v luči iiuje deklamiral wvoj "Credo". Zdaj, v samoti, kjer je moral živeti zaradi n»je, se je pokazat celega in pojavile so se vse uje-f«ove slabosti in neokusno^ti; — najhujše je bilo, da si je vednp dopovedoval, da je bolan, in da. Če sd nekaj časa zagotavljamo, da smo bolni, običajno res zbolimo. Dobri Amaury se je zavijal v fla-luilo in papir zoper putiko, na njegovem kaminr.i je stala steklenica zdravil in škatlja z različnimi praški in .pilulami. Dolgo časa je morala mala gospa opravljati vsa dela-sestre, izučene bolniške strežnice. Vdano je prenašala to 'usodo, saj se ji je zdelo, da se s tem pokori za svoj pre.grešek in tla ima obenem zdarj njeno življenje vsaj nekakšen pameten cilj. Potem pa se je ohladila tudi v tem oziru. V dušeče vroči sobi, kjer je sedel pesnik, ovit v voin«*-ne ovoje, je mislila na svoj vrt. kjer je tako prijetno dehtelo in kjer je bil tako izdrav zrak, in kakor v snu, je zrla dobrega gojji-telja cvetlic, kako hodi med cvetlicami in drrtvjem, tako tih, tako preprost, tako nesebičen. Ah. kako je zra.stel v primeri s tem eksaltiranim, laikomnim človekom ki je sedaj sedela poleg njega!
Tekom enega meseca je ljubila svojega moža in ljubila ga je p pravo, resnično, nenamiKljeno, ne-afektirano naklonjenostjo. — Nekega dne mu je pisala dolgo povest, kjer mu je strastno zatrje« vala, ka.ko se kesa in kako ga sedaj ljubi. On ji ni niti odgovoril, morda si je mislil, da še ni zadostno kaznovana. In zdaj mu je pošiljala pismo iza pismo, prosila je odpuščanja z na j po niž ne jšim i izrazi in dovdljenja, da se sme zopet vrniti k njemu ter ga zagotavlja, da ga zdaj ibolj ljubi kakor svoje življenje in da raje umre, kakor da bi živela, s "tem človekom" še naprej. Zdaj je bil bivši ljubime*» na vrsti, da ga je imenovala "ta človek". Saonoabsebi umevno je pisala skrivaj, ker je bilo trdno prepričana, da jo Amaury se vedno ljubi, in kaikdr je hrepenela . (po odpuščanju svojega moža. tako se je bala ljubosumnosti svojega ljubimca.
— Nikdar bi me ne pustil od sebe, — si je mislila sama pri setbi.
Ko so končno nevzdržne prošnje dosegle odpuščanje in je bil gojitelj cvetlic zadovoljen, da jo zopet sprejme — saj smo že dejali, da je bil filozof — je tako skrivnostno pripravljala vrnitev v lastni dooi, k»kor da bi 9o za ne?vareii feeg. JpjBitfa se je od svq-
Kretanje parnikov » Shipping Hem
4. Junija:
La Savoie, Havre; Zeeland, %
bours, Antwerp; Ohio, Cherbourg,
Hamburg C. junija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg;
Rotterdam, Rotterdam, junija:
Columbus, Cherbourg. Bremen:
Lapland, Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aqultanla, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg. Hamburg. .
11.	JunlJa:
De Grass«. Havre; Albart Ballln, Boulogne, Hamburg.
13. junija:
Levlafban, Cherbourg; Majestic.
Cherbourg; Veendaia, Rotterdam:
Orbita. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen j Conte Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinace, Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Berengaria. Cherbourg; Roeham beau, Havre.
18.	Junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre; Orca, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	junija: Mauretania, Cherbourg,
25.	junija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: Deutschland, Boulogne. Hamburg; Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Prea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; M:n-nekahda, Boulogne; Andanla, Cherbourg. Hamburg; Conte Verde, Genoa
SO. junija:
Pres. Wilson, Trat; a trm parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
1.	julija:
A<]uitania, Cherbourg; La Savoie, Ha\-re; Pres. Harding. Bremen.
2.	Julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	julija:
Majestic. Cherbourg.
4.	Julija:
Leviathan, Cherbourg.
6.	Julija:
I>«- Grasse, Havre.
*
7.	julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cht-rbourg.
8.	Julija:
Berengaria, Cherbourg; George "Washington, Bremen.
9.	julija: Cleveland, Hamburg.
11. julija:
Olympic. Cherbourg; France. llaV-re: Rotterdam, Rotterdam; urbita, Hamburg.
14. Julija:
Rt-Iiaiu-e, Hambu-g.
16. Julija:
Roehambeau, Ha\-re: Mauretania, Cherbourg: Republic. Bremen; Sierra Ventana, Hamburg,
18. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington, Trst; Stuttgart. Cherbourg, Kremen.
22.	Julija:
America, Bremen.
23.	Julija:
Belgenland. Cherbourg: Albeit Bal-lin, Hamburg.	;
2S. Julija:
Leviathan, Cherbourg: MajeaUc, Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	julija:
Kesolute; llamhurg; Bremen, Bremen.
29.	julija:
Aquiiania. Cherbourg: I.a Savoie, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da je treba potovati le par ur z železnico. No-benih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKI PARXIK
PRESIDENTE WILSON
odpluje NARAVNOST V TRST
dne 30. JUNIJA
Cena do Trsta III. razred $100. z vojnim davkom; tja in nazaj samo $162.00 in vojni davek $5..—Železnica iz Trsta do Ljubljane samo $1.20. Vozni list iz Trsta do New Yorka
samo $107.50. Posebne cene za tja. In nazaj. Najbolj cena in udobna ]>r<^a za potovanje.
GOSULiCH LINE of TRIESTE
Phelps Bros. & Co., 2 We»« st-
' New York
jt'ga moža naravnost odpeljati. — Nekega večera, ko je pesnik, ki fta je življenje ž njo že nadvse dolgočasilo in ki je bil z-ilo ponosen na svoje novo zrastle brke, odšel v neko družbo, da deklami-ra tam -svoj "Čredo ljubezni'', je ogrnila svoj	stelkla do iilii-
njega cestnega vogala, kjer jo je. že pričakoval mož z vozom, vstopila in se tako vrnila v svoj v rtič v Auteuiiu za zmerom ozdravljena od hrt*j,Ofnenja, <la bi postala žena kakega pesnika.
Pri tem edinem pesniku, ki je bil seveda tudi mož po tem, si je pokvarila okus za vedno.
POZOR DRVARJI,
ki hočtte delati drva, lep gozd. Plaea sjs3:50. — Tony Rolih. Corn-plantcr, Pa.
10 DRVARJEV
dobi delo za beliti drva, plaea #3.50 od klaftre. — Frank Debc-vec, Box 11, Corydon, Pa.
Kje je moj brat JOHN ROK? Pred enini letom je bil v Laf-fertr, Ohio. Pranim g-a, da se mi javi, atli pa če kdo rojakov kaj ve o njem, da mi poroča. Frank Rok, Wasa, B. C., Canada.
(2x 2.3)
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potov mtl \ ■tarl kraj. Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih Uatib, prt IJagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, U vam Jih camorem. dati vsled naše dolgoletne izkuSnJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v IIL raaredn.
Glasom nove naselnlfifae postave
ki je stopila v veijavo s 1. julijem 1924, ca m are j o tudi nedrja vljani dobiti dovoljenje oatati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniSkl komisar v Washington, D. O. Profinjo za tako do Toljeuje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, tei M pošlje prosilcu r stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj prej plfle ca pojasnila. Is Jugosla vije bo prlpufičenlh v prihodnJlU treh letih, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški drSavljanl pa samorej dobiti sem iene ln otroke do 18. Is ta brez, da bi bili gtetl v kvota T rojene oeebe se tudi ne Štejejo ; kvoto. 8tarl91 in otrod od 18. dt 21. leta amerlfiklh drfavljanov p imajo prednost v kvoCL PUH ta ■ pojasnila.
Predajamo vozne liste sa vs« prs
ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt 8t.f New York
še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-•kega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Slane 40 centov.
Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co. $2 Cortlandt-Street
^r^fctetf YojcIL^
Prav vsakdo—
kdor kaj lito; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek •
MALI OGLASI v "Glai HtKsdi"
Oposorits trgovce fa o« brtnike, pri katerik kupa-jete ali naročate ia ste v njih postrežbo sadovoljnli da oglašujejo v lista "GHas Naroda". 0 tem bost* vstregli vsem.
Oprava c' Glas Maroda9

^•-v J - t	' Ji'
m GLAS NAEODA