' -^/j^ / (/S - 4^(^‘ : 44 irJ? —^č?S JFt\ • s #9j$ / Primorski r c:y / , y u Št. 154 (16.191) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep^ tembra 1944 do i maja 1945 v tiskarni ‘Slove-driji, do 7. maja 1945 pa v . er je izšla zadnja številka. oSC - banski DNEVNIK v za- iX/r* -Tel 040 7786^'-________ •noggb 1 - Tel. G'- ' '<3382 CEPAL ;. Ris el. 0432 731 la1_______ isoo ur . »nmBiUMegge 66296- --.'.vse Cene depa, pa z evrom Vlasta Bernard Včerajšnji krst Evropske centralne banke v Frankfurtu je bil sicer celebrativ-ni trenutek, v kakršnih se gostje navadno izogibajo tem, ki bi lahko skazile praznično razpoloženje, a je kljub temu zaznamoval Se en pomemben korak na poti k skupni evropski valuti. Predsednik ECB, torej sistema centralnih bank enajsterice Wim Duisen-berg je priložnost izrabil za razglasitev programa nove monetarne oblasti, ki mora biti enak in nedeljiv na vsem območju evra, ena prvih nalog ECB pa bo ta, da si pribori zaupanje evropskih državljanov. Saj, zaupanje. Problem, s katerim si v tem trenutku najbolj beli glavo nemški kancler Helmut Kohl, ki ga septembra Čaka težka volilna preizkušnja. Ta bo Se težja ravno zato, ker sovpada s »pogrebom« komaj 50-letne in mladostno Čvrste marke, simbola nemškega preporoda in sanjskega cilja pridružitve vzhodnih dežel. Ne glede na izid nemških vohtev je na dlani, da bo Nemčija -zraven vase zagledane Francije, ki se odpoveduje prav tako solidnemu franku - ravno zato najboljši porok za trdnost nove valute. Ni naključje, Ce je Kohl včeraj zatrjeval, da je evro že danes alternativa dolarju in bodo zaradi težav v Aziji mnogi mednarodni investitorji spoznali prednosti Evrope in svoj denar - kljub nižji donosnosti - preusmerili v zanesljive evropske blagajne. Velika Britanija ostaja zaenkrat zunaj območja evra, a že zdaj kaže, da jo bodo okoliščine prisilile k hitremu preverjanju svojega položaja. Novi evro-trg. s skoraj 300 milijoni prebivalcev je namreč preveč vabljiv, da se ne bi kapital iz Londona selil na celino, pa čeprav Tony Blair tudi včeraj ni zamudil priložnosti za reklamiziranje anglosaškega modela fleksibilnosti in svobode trga. Ze, sproščanje trga dela, blaga in storitev ter strukturne reforme socialne države ob ohranjanju stroge javnofinančne politike ostajajo pogoji za uspešnost evropskega boja proti brezposelnosti, v katerem je Italija Se naprej šibki člen. Tukaj se kopja se naprej lomijo ob scit togosti, zaradi katere stroški rastejo, razlike in revščina pa ne samo ostajajo, ampak se poglabljajo. Cim prej se bo treba prepričati, da je problem v mehanizmu in da je nujno dotrajani stroj zamenjati z novo tehnologijo. Ce ne bo slo zlepa, bo slo z - evrom. ZALIV / POTEM KO JE IRAŠKA PROTILETALSKA OBRAMBA AKTIVIRALA RADAR Ameriški F-l 6 raketiral iraški protiletalski radarski sistem V VVashingtonu zatrjujejo, da je to »osamljen« incident ki ni uvod v kaj hujšega V Genijevem skrivališču odkrili 7 milijard lir AREZZO - Policija je včeraj odkrila stanovanje, v katerem se je skrival nekdanji veliki mojster Licio Gelli, potem ko je kasacijsko sodišče aprila potrdilo obsodbo na osem let in pol jeCe zaradi propada bančnega zavoda Banco Am-brosiano. Stanovanje se nahaja v istem poslopju, v katerem prebiva Gellijev sin Maurizio. V njem so našli sveženj finančnih dokumentov, ki so jih preiskovalci ocenili kot »zelo interesantne«, poleg tega pa še 7 milijard v italijanski in tujih valutah. Denar naj bi služil Gelliju na begu. Nekdanji mojster lože P2 naj bi se sedaj nahajal v Beogradu, kjer naj bi se bil zdravil v eni od vojadkih bolnišnic. Na 2. strani VVASHINGTON - V Zalivu je včeraj pri Basri prišlo do nove napetosti, ker je ameriški lovec F-16 izstrelil raketo zrak-zemlja proti iraškemu protiletalskemu radarskemu sistemu, ki je aktiviral svoj radar, ko je nad njim letela zavezniška letalska izvidnica. Poleg ameriškega F-16 so bili v izvidnici nad južnim, šiitskim, delom območja prepovedi letenja za iraška letala (No Fly Zone) še štiri britanska letala tornado. Za VVashington je to bil to »osamljen« incident in ne uvod v kaj hujšega. Doslej je že večkrat prišlo do taksnih napadov, saj aktiviranje radarjev velja za sovražno dejanje, ker je to uvod v izstrelitev protiletalskih raket. Včeraj se to seveda ni zgodilo, kot tudi ne v prejšnjih podobnih primerih. O incidentu je Pentagon takoj obvestil ameriškega predsednika Clintona, ki je na Kitajskem, podpredsednik Al Gore pa je izjavil, da nimajo podatkov, ali je »šlo za namerno provokacijo«. Tudi obrambni minister VVilliam Cohen je navedel, da upa v omejen incident. Zavezniška letala so namreč včeraj nemoteno nadaljevala prelete območja pod 33. vzporednikom. Incident so v Bagdadu obsodili kot »neopravičljivo agresijo«, a se niso pretirano razburjali, ker naj bi raketa zadela rezervoar vode. BAZOVICA / ZAPRLI TUDI LEKARNO, FRIZERSKI SALON IN ČISTILNICO Ogenj razdejal skladišče TRST - Silovit požar je prejšnjo noC povsem uničil skladišče obutve v Ul. Igo Gruden v Bazovici. Škode niso ocenili, vendar je zelo visoka. Poleg tega je voda, ki je iztekala iz počene cevi in pronicala s strehe, zalila lekarno, Čistilnico in frizerski salon, ki so v istem poslopju, vendar na zunanji strani. Verjetno bodo zaprti več dni, še posebej lekarna, saj so zdravila občutljiva na dim in morajo preveriti, Ce so morebiti poškodovana. Nekateri pravijo, da je bil ogenj podtaknjen. Na 5. strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Tudi Hrvaška in Argentina v četrtfinalu Hrvati so izločili Romune, Argentinci pa po zelo lepi tekmi neugodno Anglijo SAINT ETIENNE - Hrvaška in Argentina sta se z zmagama nad Romunijo oziroma Anglijo kot zadnji uvrstili v Četrtfinale. Hrvati se bodo za uvrstitev v polfinale v soboto pomerili z Nemci, Argentince pa čakajo Nizozemci. Igralci s šahovnico na majicah so slavili brez večjih težav z golom Sukerja iz enajstmetrovke, tekma med Anglijo in Argentino pa je bila ena najlepših doslej in zmagovalec je bil odločen šele po enajstmetrovkah. Po prikazani igri bi obe reprezentanci zaslužili mesto med osmerico najboljših. Toda ruleta enajstmetrovk je odločila, da se eden od favoritov poslovi že pred odločilnimi boji. Na 8. in 9. strani Avstrijski semester v korist manjšin 2ELEZNO - Avstrijsko predsedstvo Evropski uniji je treba izkoristiti tudi za dokončno umestitev manjšinjskih in človekovih pravic v evropskih dokumentih, je vCeraj povedala predstavnica za pravice manjših pri avstrijski stranki Zelenih Terezija Stoisits in izrazila upanje, da bo avstrijska vlada iskoristila priložnost in sprožila ustrezne pobude. »Brez kulturnih, jezikovnih in gospodarskih zagotovil za manjšine in brez ustreznega sistema človekovih pravic v svoji ustavi Evropska unija dolgoročno ne bo mogla uspeti, celo vec, zmogla ne bo niti širitve na Vzhod,« je dejala Stoisitseva. Poudarila je, da prav v naravni raznolikosti leži posebna moc Evrope. (STA/APA) Dogovor Slovenije in tržaškega ICTP LJUBLJANA - Slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam (ICTP) iz Trsta Miguel Angel Virasoro bosta danes podpisala nov memorandum o sodelovanju. Memorandum bo podpisan v skladu s pobudo ob obisku ministra Marinčka v Trstu marca letos. S podpisom memoranduma se bo pričelo tretje obdobje v sodelovanju med slovenskimi raziskovalnimi institucijami in tržaškim mednarodnim centrom, ki uspešno poteka že od leta -1992. Memorandum omogoča uresničevanje skupnega znanstvenega programa, ki dopolnjuje in nadgrajuje redni program sodelovanja, v katerega se Slovenija vključuje kot Članica OZN. (STA) Dežela: prva seja v ponedeljek, 13.7. TRST - Novoizvoljeni deželni svet se bo prvič sestal v ponedeljek, 13.julija. Sprva je kazalo, da se bodo novi svetovalci prvič sestali 15.julija, umestitveno sejo pa so sedaj anticipirali na ponedeljek in to v skladu z deželnim statutom, ki doloCa, da se mora svet prvič sestati najkasneje dvajset dni po uradni proglasitvi svetovalcev. Pogajanja za sestavo nove deželne vlade pa so medtem obstala na mrtvem tiru. Renzo Trava-nut je bil medtem izvoljen za načelnika skupine Levih demokratov. Na S.strani Letalske zveze JAT-a še redne TRST - Prepoved letenja letal JAT-a v zračnem prostoru držav Evropske unije, ki jo je ta ponedeljek napovedala petnajsterica v okviru svežnja sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi srbske ofenzive na Kosovu, za zdaj ni imela nobenih posledic na letalskih povezavah Trst-Beo-grad. Včeraj je na ronskem letališču redno pristalo letalo iz Beograda in prav tako redno je odšlo. Na 4. strani So na Sovodnje tokrat pozabili? GORICA - S precejšnjo zamudo je finančna uprava le poskrbela za dostavo slovenskih obrazcev za davčno prijavo. Ze nekaj dni jih imajo v Gorici, Doberdobu in Steverjanu, v Sovodnjah pa jih sploh še niso prejeli. Nimajo tudi nikakršnega sporočila, zato ni znan razlog takega ravnanja. Lahko povemo še, da so lani, ko je Ministrstvo prvič poskrbelo za tiskanje obrazcev v slovenščini, tudi v Sovodnjah prejeli pošiljko teh obrazcev. So na Sovodnje tokrat pozabili? Na 10. strani Sreda, 1. julija 1998 ITALIJA, GOSPODARSTVO PARLAMENT / 20 LET PO SPORNEM ZAKONU O »PRAVŠNJI STANARINI« SKUPŠČINA IFI / OPTIMIZEM ZA RAST FIATA Poslanci odobrili reformo stanarin Reformo bi moral zdaj potrditi še senat Agnelli upa zdaj le še v... Cossutto Odvetnik se ne strinja z Romitijem in meni, da vlada za delo ne bi bila mogla storiti več V Genijevem skrivališču našli 7 milijard lir in kupe dokumentov AREZZO - Nepričakovan razplet zadeve Gelli. Policija je vCeraj zjutraj odkrila stanovanje, v katerem je nekdanji veliki mojster tajne lože P2 skrival na svežnje dokumentov in kar 7 milijard lir v italijanski in tuji valuti. Preiskovalci domnevajo, da se je Licio Gelli (na sliki) skrival v tistem stanovanju, potem ko je ka-sacijsko sodišče potrdilo obsodbo na osem let in pol zapora zaradi propada bančnega zavoda Banco Ambro-siano. Stanovanje se nahaja v istem poslopju, v katerem prebiva Gellijev sin Mau-rizio. Prav on naj bi ga najel v začetku maja, pri čemer naj bi mu pomagal eden od sodelavcev. Finančni dokumenti, ki so jih našli v stanovanju, so po mnenju preiskovalcev »zelo interesantni«, denar pa naj bi služil Gelliju pri njegovem begu. Policija je opravila preiskavo ob prisotnosti Maurizia Gel- lija, njegove žene in Gellijevega odvetnika Raffaeleja Giorgettija. Vodja lože P2 je uradno na begu od 4. maja letos. Skril pa naj bi se že prej, najverjetneje 21. aprila, to je dan pred razsodbo ka-sacijskega sodišča, ki je potrdilo obsodbo prizivnega sodišča na težko zaporno kazen. Gelli naj bi prebil nekaj časa v včeraj odkritem stanovanju, zatem pa naj bi zbežal v tujino. Prav pred dnevi je italijanska televizija objavila fotografijo, iz katere bi kazalo, da se je Gelli zatekel v Beograd, kjer naj bi se zdravil v neki vojaški bolnišnici. Vse kaže, da je začel nekdanji veliki mojster sedaj tkati poslovne stike z vzhodnoevropskimi državami, predvsem Rusijo, Romunijo in Jugoslavijo, medtem ko se je v letih lože P2 »ukvarjal« predvsem z južnoameriškimi državami, v prvi vrsti Argentino, ki jo je vodila vojaška hunta. RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila reformo stanarin. Za zadevni zakon je glasovalo 238 poslancev vladne večine, proti se je izreklo 192 predstavnikov Pola svoboščin in Severne lige, vzdržanih pa ni bilo. Reforma bo začela veljati, ko jo bo dokončno odobril senat. Predstavniki vladne večine si obetajo, da se bo to zgodilo pred 31. oktobrom, ko bo zapadel rok zamrznitve stanovanjskih izgonov. Reforma stanarin - če bo do nje naposled res prišlo - bo uvedla precejšnje novosti. Tako bo za najemninske pogodbe določala dvojno možnost. Možno bo, da se bosta lastnik in najemnik prosto dogovorila. V tem primeru bo pogodba trajala 4 leta z možnostjo podaljšanja za nadaljnja 4 leta. Drugo možnost pa bodo predstavljale »tipične« pogodbe, ki jih bodo sklenila združenja lastnikov in najemnikov. V tem primeru bodo pogodbe trajale 3 leta, možno pa jih bo podaljšati še za 2.V obeh primerih bodo lastniki, ki posejujejo največ dve stanovanji, imeli pravico, da pogodb ne podaljšajo. Druga bistvena novost, ki naj bi jo prinesla reforma, so raznovrstne olajšave, ki so predvidene bodisi za lastnike stanovanj bodisi za najemnike. Najemniki z osebnimi dohodki pod 21 milijoni lir letno bodo imeli pravico do posebnih prispevkov, tisti z osebmimi dohodki nad 21 milijoni lir letno pa do davčnih olajšav, ki jih bo treba še natančneje določiti.Tudi za lastnike stanovanj so predvidene davčne olajšave, in sicer predvsem splošna pravica do 15-odstot-nega odbitka pri davku na nepremičnine. Tisti, ki bodo pristali na »tipične« stanarinske pogodbe, pa bodo imeli pravico še do 30-odstot-nega dodatnega odbitka. Pristavimo naj, da bodo za stanovanjske izgone po novem pristojni pretorji, in ne več poseb- ne komisije pri prefekturah. Lastniki stanovanj, ki bodo dosegli razsodbo o stanovanjskem izgonu zaradi neplačevanja najemnikov, ne bodo dolžni plačati davkov do izvedbe samega izgona. Reforma bi morala po 20 letih odpraviti sporni zakon o »pravšnji stanarini«. Njeno odobritev v poslanski zbornici je včeraj pozdravil minister za javna dela Paolo Costa. Dokaj pozitivno jo je ocenil sindikat najemnikov SUNIA, veliko bolj kritično pa so se izrekli predstavniki sindikatov najemnikov Unione inquilini, SICET in UNIAT, medtem ko je zveza lastnikov Confedi-lizia dejala, da so v zakonu dobre rešitve, a tudi hudo sporni elementi. RIM / Z NEKATERIMI IZJEMAMI Računi strank niso slabi Skoraj za vse odločilni javni prispevki - Visok primanjkljaj DSL RIM - Lanski obračuni pri posameznih italijanskih političnih strankah so (sicer z nekaterimi izjemami) še kar sprejemljivi. Skoraj za vse pa je bistvenega pomena dotok javnih sredstev (preko mehanizma 4%o iz davčnih prijav). Bilance so objavili v teh dneh v raznih dnevnikih, kot predvideva zakon. Prav izbira časopisov je prinesla nekaj presenečenj, kot na primer objava bilance PPI na »Discussione«, glasilu CDU, ali objava bilance Severne lige za osvoboditev Padanije na »Unita«. Primanjkljaj DSL (ki ga bremenijo založniške dejavnosti) je zelo visok, medtem ko kažejo presežek računi SKP, AN in Lige. Po več letih težav so pri FI pokazali pozitivno bilanco. V številnih primerih so dokaj visoki zasebni prostovoljni prispevki, precej denarja zberejo tudi s prirejanjem raznih manifestacij (medtem ko podatki o denarju, ki za zbirajo s članarinami, niso vedno pomembni, ker jih prepuščajo tudi teritorialnim organizacijam). Številke pa so naslednje: PPI: proračunski primanjkljaj 407,9 milijona; čisto aktivno premoženje 446, 3 milijona; vnovčitev 4%o znaša 9,7 milijarde; članarine 1,1 milijarde; prostovoljni prispevki 450 milijonov. TORZA ITALIA: proračunski presežek 14, 8 milijarde; čisto negativno premoženje 36 milijard; prispevek 4%o 30 milijard; članarine 10,1 milijarde; prispevki zasebnikov 10, 3 milijarde; uslužbencev je 46. DSL: primanjkljaj 93 4 milijarde; čisto negativno premoženje 365 milijard; članari- ne 0 (članarine zadržijo krajevne organizacije stranke); prispevek 4%o 30,7 milijarde; prostovoljni prispevki in drugi prihodki preko 14 milijard; uslužbencev je 139. COMUNISTI UNITARI: presežek 253 milijonov; čisto negativno premoženje 423 milijonov; prispevek 4%o 1,3 milijarde; drugi prihodki 320 milijonov; 2 uslužbenca. SEVERNA LIGA: presežek 7,5 milijarde; čisto pozitivno premoženje skoraj 15 milijard; prispevek 4%o 14,7 milijarde; članarine 2 milijardi; prostovoljni prispevki in drugi prihodki 14, 8 milijarde; uslužbencev je 51. SKP: presežek 3,5 milijarde; čisto aktivno premoženje 15,2 milijarde; prispevek 4%o 12,5 milijarde; članarine 597 milijonov; prostovoljni prispevki in drugi prihodki 3,6 milijarde; uslužbencev je 16. AN: proračunski presežek 7,3 milijarde; čisto pozitivno premoženje skoraj 26 milijard; prispevek 4%o 22,8 milijarde; članarine 698, 7 milijona; prostovoljni prispevki 2,9 milijarde; uslužbencev je 32. CCD: proračunski presežek 276 milijonov; čisto pozitivno premoženje 4, 3 milijarde; prispevek 4%o 5,6 milijarde; članarine 1,3 milijarde; prostovoljni prispevki in drugi prihodki 491 milijonov; uslužbencev je 11. USTA PANNELLA: proračunski presežek 1,1 milijarde; čisto pozitivno premoženje skoraj 3 milijarde; prispevek 4%o 2,7 milijarde (med manifestacijami so ga v celoti razdelili med ljudi); drugi prihodki in prispevki 749 milijonov. TURIN - Fiat bi moral prihodnje leto, ko bo obhajal stoletnico, priti do sto tisoč milijard lir prometa. Predvidevanje je na včerajšnjem srečanju z novinarji po letni skupščini družinskega holdinga Ifi izrazil senator Gianni Agnelli, ki je priložnost izrabil za komentiranje širokega spektra vprašanj, ki gredo od politike in sindikalnih odnosov do športa, predvsem seveda nogometa in formule ena. Kar zadeva Fiat, je Agnelli dejal, da so rožnata pričakovanja o prometu pač tisto, kar se ponavadi reče za to, da človek zbere čim več poguma. Senator polaga veliko zaupanje v nov vodilni par avtomobilske grupe, Fresco in Canta-rella, ki bosta po njegovi oceni sodelovala zelo uspešno. Kar pa zadeva sindikalni pakt, ki vodi družbo (poleg Agnellijevih Ifi j a in Ifila so v njem še Mediobanca, Generali in Deutsche Bank) in ki mu je potekel mandat že lani, advokat ni hotel dajati napovedi, kajti ta ravnovesja so vedno zelo občutljiva; tisto, kar je gotovo, pa je, da namerava Fiat ohranjati in razvijati avtomobilsko industrijo kot srž svoje dejavnosti in hkrati ohraniti značaj družinskega podjetja. Glede vlade so Agnellijeva stališča precej drugačna od Romitijevih, saj advokat ocenjuje, da ta vlada za zaposlovanje kaj več ne bi bila mogla storiti glede na hudo breme finančne sanacije. Kaj pa preverjanje z neokumnističnim partnerjem? »Pogajanja z Bertinottijem se mi zdijo zelo težka in s presenečenjem ugotavljam, da so naši upi zdaj vsi položeni v Cossutto. V življenju sem pričakoval vse mogoče, a si ne bi nikoli mislil, da bom prišel do česa takega,« je dejal Agnelli, za katerega preverjanje v večini ponuja možnost oblikovanja programa za zaposlovanje, razvoj in relan-siranje gospodarstva. To pa bi prineslo določeno obdobje stabilnosti. 30. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1767,00 1793,00 nemška marka 978,00 994,00 funt šterling 2943,00 2998,00 švicarski frank 1156,00 1181,00 belgijski frank 46,76 48,76 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 non/eška krona 227,00 237,00 švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1191,00 1231,00 portugalski eskudo 9,10 10,00 nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 137,90 142,25 španska pezeta 11,10 12,20 grška drahma 5,54 6,32 irski šterling 2439,00 2519,00 japonski jen 12,21 13,10 avstralski dolar 1.046,00 1.116,00 madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,25 10,50 1 30. JUNIJ 1998 INDEKS MIB 30: <0,71 delnica cena var. % delnica cena var, % Alleanza Ass. 23.866 -2,07 La Fondiaria 10.234 -1,81 Bca di Roma 3.442 -1,48 Mediaset 11.162 -1,20 Bca Fideuram 10.187 -1,05 Mediobanca 22.734 -1,58 Bca Pop.M 1 14.196 +0,72 Montedison 2.195 +1,05 Compart 1.601 — Olivetti 2.643 -1,19 Comit 10.721 -1,27 Parmalat 3.604 +0,27 Credit 9.257 -0,60 Pirelli Spa 5.528 -1,74 Edison 14.305 -2,97 Ras 23.279 -1,22 Eni 11.573 +0,79 Fiat 7.904 -1,08 Rolo 43.368 -1,18 Generali 57.540 -1,88 Saipem 9.100 -1,21 Imi 27.932 -0,42 San Paolo To 25.881 -0,20 Ina 5.108 -1,48 TIM 10.836 -0,76 Italgas 7.156 -1,52 Telecom Ita 13.107 -0,25 m ljubljanska banka Podružnica Milano 30. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1778,250 EKU 1951,630 nemška marka 985,180 francoski frank 293,910 funt šterling 2965,590 nizozemski gulden 873,920 belgijski frank 47,770 španska pezeta 11,607 danska krona 258,650 irski šterling 2481,010 grška drahma 5,843 portugalski eskudo 9,625 kanadski dolar 1212,580 japonski jen 12,801 švicarski frank 1171,060 avstrijski šiling 140,030 norveška krona 231,920 švedska krona 223,060 finska marka 324,140 30. JUNIJ 1998 v Ul IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1764,00 1794,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 46,90 48,70 funt šterling 2919,00 3009,00 irski šterling 2436,00 2531,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,70 6,11 kanadski dolar 1191,00 1226,00 švicarski frank 1158,00 1183,00 avstrijski šiling 137,80 142,30 slovenski tolar 10,25 10,55 DEŽELA / PO NEDAVNIH VOLITVAH ITALIJA - SLOVENIJA NOVICE Se nobenih izgledov za novo koalicijo 13.julija prva seja novoizvoljene skupščine Stališče strank »Ljudske sredine za reforme« Za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama TRST - Novoizvoljeni deželni svet se bo prvič sestal v ponedeljek, 13.julija. Sprva je kazalo, da se bodo novi svetovalci prvič sestali v sredo 15.julija, umestitveno sejo pa so sedaj anticipi-rali na ponedeljek in to v skladu z deželnim statutom, ki določa, da se mora svet prvič sestati najkasneje dvajset dni po uradni proglasitvi svetovalcev. Umestitveno zasedanje bo vodil starejši svetovalec Giulio Staffieri (Forza Italia-LpT), medtem ko bosta tajniške posle začasno upravljala najmlajša svetovalca, ki sta levi demokrat Michele Degrassi in zastopnik NZ Luca Čiri ani. Skupščina ima kot prvo točko dnevnega reda zaprisego svetovalcev, nakar bo na vrsti izvolitev predsednika, dveh podpredsednikov in štiri elanov skupščinskega predsedstva. V prvem glasovanju bo za predsednika izvoljen kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov, medtem ko v drugem glasovanju zadostuje navadna večina. Zelo malo verjetno je, da bodo stranke do 13.julija dosegle politični dogovor o novi politični večini in tudi o vodilnih telesih skupščine. Ce ne bo sporazuma obstaja možnost t.i. institucionalne rešitve, po kateri si bodo predsedstvo in obe Predsedstvi začasno razdelile tri najmočnejše svetovalske skupine.V tem primeru bi predsedniško mesto pripadalo Berlusconijevi stranki, podpredsedniški mesti Pa Severni ligi oziroma Levim demokratom. To rešitev so izbrali pred petimi leti, ko je bil za predsednika skupščine izvoljen ligaš Pietro Fon-tanini, za podpredsednika pa Cristiano Degano (KD) in Miloš Budin (DSL). Pogajanja za deželno vlado se vsekakor sploh še niso zaCela. Kot najmočnejša stranka je na potezi »Forza Italia«, ki na razne načine »dvori« Ligi, to svojevrstno »snubljenje« pa je bilo doslej popolnoma neuspešno. Liga namreč vztraja pri svoji opozicijski usmeritvi, tako da se na obzorju spet pojavlja možnost širokih zavezništev, za katera naj bi se v zadnjih dneh ogrevali tudi nekateri zastopniki Levih demokratov. O volilnih izidih in političnih perspektivah FJK pa so na včerajšnji seji razpravljali deželni tajniki »Ljudske sredine za reforme«, ki bo v novem deželnem parlamentu zastopana s sedmimi svetovalci iz vrst Ljudske stranke. V tiskovnem sporočilu se zahvaljujejo volilcem za zaupanje in se zavzemajo za oblikovanje stabilne koalicije, o sestavi katere pa se za sedaj, kot kaže, ne nameravajo prenagliti. V prejšnjih dneh se je vsekakor Ljudska stranka previdno opredelila za nekatera široka politična zavezništva, a brez Severne lige in SKP, nekateri v stranki pa zavračajo tudi možnost sodelovanja z Nacionalnim zavezništvom. LJUBLJANA - Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar se je v ponedeljek z italijanskim veleposlanikom v Ljubljani Massi-mom Spinettijem pogovarjala o rezultatih in dogovorih petega zasedanja mešane slovensko-ita-lijanske komisije za gospodarsko sodelovanje, ki je potekalo 23. junija v Rimu, so sporočili iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Na zasedanju sta strani pregledali dosedanje sodelovanje ter vsa odprta vprašanja na področju gospodarstva. Obe strani sta pri tem izrazili pripravljenost za iskanje ustreznih rešitev za odprta vprašanja, kot so primer transportnih dovolilnic, koriščenje posojila za financiranje Osimskih cest, finančna sredstva Evropske unije za financiranje posameznih projektov sodelovanja na področju znanosti, tehnologije, malih podjetij itd. K povečanju sodelovanja ter naložb na obeh straneh pa bo gotovo pozitivno prispeval tudi sporazum o vzajemni zaščiti in promociji vlaganj, ki je že bil parafiran in bo predvidoma podpisan v kratkem, so še sporočili iz omenjenega min-strstva. Slovenija je kot pozitivnega sprejela tudi predlog italijanske strani glede srečanja predstavnikov obeh držav v zvezi s harmonizacijo evropske zakonodaje in nadaljnjo liberalizacijo odnosov. (STA) OBMEJNO SODELOVANJE / PRED OBISKOM MINISTRA NAPOLITANA Koper: Italijani prvič na prazniku policije Italijansko delegacijo je vodil tržaški prefekt in vladni komisar FJK Michele De Feis KOPER - Sodelovanje med italijansko in slovensko policijo se razvija zelo dobro, zlasti kar zadeva izvajanje schengenskega dogovora. To je skupna ocena tržaškega prefekta Micheleja De Feisa in slovenskega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boruta Likarja, ki sta se včeraj srečala v Kopru. Do srečanja je prišlo ob priložnosti praznika slovenske policije, katerega se je prvič uradno udeležila tudi delegacija iz Italije. De Feis in Likar sta, kot reCeno, zelo pozitivno ocenila sodelovanje med policijama, obravnavala pa sta tudi kočljivo problematiko delavcev obeh držav, ki iz službenih razlogov dnevno prečkajo mejo. Posebno pozornost pa sta seveda namenila vprašanju ilegalnih prehodov meje, ki naraščajo posebno na slovensko-hr-vaški meji. Likar je glede tega dejal, da je teh ilegalnih prehodov iz dneva v dan veC, Čeprav slovenske policija prestreže glavnino ubežnikov. De Feis je v imenu rimske vlade pozval Slovenijo, naj poostri nadzorstvo na meji s Hrvaško in podoben poziv bo Rim naslovil tudi na Zagreb glede mej z južnimi sosedi. Koprsko srečanje je služilo kot priprava na bližnji obisk italijanskega notranjega ministra Giorgia Napolitana v Sloveniji, do katerega bo prišlo v nedeljo. Sef Vimina-la bo pred odhodom v sosednjo državo obiskal naše kraje in sicer zgoniško občino, kjer se bo med drugim udeležil proslav 90-letnice odkritja jame pri BrišCikih. Italijansko delegacijo so na prazniku slovenske policije, poleg prefekta De Feisa, sestavljaj! še tržaški kvestor Vincenzo Santoro, pokrajinski poveljnik karabinjerjev Giuseppe Gasparetto ter visoki funkcionarji kvesture, prefekture in vladnega komisarjata. V slovenski delegaciji pa so - poleg državnega sekretarja Likarja - bili še šef koprske policije Emil Čebokli, koprska podžupanja Bruna Alessio ter nekateri župani oziroma upravitelji slovenskih obalnih občin. Domenili so se, da bodo srečanja med policijama postala periodična, o Čemer bosta Napoli-tano in njegov slovenski kolega podpisala tudi ustrezni meddržavni sporazum. KOROŠKA / DESET MESECEV PO ATENTATU Vnovična otvoritev obnovljenega spominskega obeležja na Ulrichsbergu Na blagoslovitev povabljeni tudi zastopniki slovenske manjšine in odporniških gibanj - O storilcih do danes ni nobenih sledov CELOVEC - Med antifašisti in nasprotniki vojne sporno spominske obeležje na gori Ulrichsberg (Vrh) v Neposredni bližini Celovca, ki je bito septembra lani cilj atenta do da-Nes neznanih storilcev, so v zadnjih desetih mesecih obnovili in ga bodo Prihodnjo nedeljo, 5. julija, vnovič odprli. Na tiskovni konferenci včeraj v Celovcu je bilo povedano, da je ob-jtova popolnoma upostošenega obe-tožja stala približno milijon šilin-8°v, na nedeljski otvoritvi pa Pričakujejo med tisoč in tisocpetsto hudi iz vse Koroške in tudi iz Nemčije. Slavnostni govornik bo orvski celovški župan Leopold Gug-genberger. Predsednik društva Ulrichsberg-gerneinschaft konzul Sepp Prugger, J® na tiskovni konferenci še dodal, da so na otvoritev oz. blagoslovitev obnovljenega obeležja povabili po-tog najvišjih koroških politikov tudi udeležence po atentatu ustanovljene okrogle mize o spravi na Ko- roškem. Torej tudi zastopnike slovenske manjšine, med njimi Zvezo koroških partizanov na Koroškem. Obnovo pri atentatu upostošene cerkve ter skoraj vseh spominskih tabel, namenjenim žrtvam obeh vojn, koroškemu obrambnemu boju 1918 - 1920, toda tudi bivšim ss-ev-cem in ustašem, so finansirali iz prispevkov posameznikov in tudi javnih ustanov, je bilo še povedano. Spominsko obeležje na Ulrichsbergu obstaja od leta 1959 dalje, postalo pa je sporno, ker je že v 60-ih letih postalo tudi zbirališče vojnih povelicarjev, bivših ss-ovcev, neonacistov in desničarjev iz vse Avstrije ter tudi ostalih mdr. tudi šef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider. V zadnjih letah pa se dan pred pireditvijo na Ulrichsbergu srečavajo bivši ss-ovci v Krivi vrbi, večina od njih pa se nato pojavlja tudi na Ulrichsbergu. Kot smo ob priliki atentata poročali, so neznani storilci na kraju atentata mdr. napisali nekaj politič- nih parol kot »Smrt je mojster iz Nemčije«, »Odpor živi! », »Namenjeno tovarišem, ki so dali svoje življenje v boju proti fašizmu«. Na kraju atentata pa so našli tudi priz-navalno pismo, podpisano s kratico »Z.A.L.A.« - organizaciji ali skupini, ki se do tedaj ni pojavila na Koroškem oz. v Avstriji. Atentat so odločno obsodili vsi koroški politiki - od deželnega glavarja Christofa Zernatta do celovškega župana Haralda Scheu-cherja, katerega oCe je bil eden pobudnikov ustanovitve spominskega obeležja - kot tudi koroški Slovenci. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je tako poudaril, da je treba politične spore razčistiti z argumenti, ne pa z nasilnimi dejanji, ki le dodatno spodbujajo emocije. Predsednik ZSO se je - skupaj z zastopnikom Narodnega sveta in Zveze koroških partizanov - nato udeležil tudi okrogle mize o spravi na Koroškem. Ivan Lukan Tudi Igor Škamperle nov doktor znanosti LJUBLJANA - Rektor Univerze v Ljubljani doktor Jože Mencinger je dopoldne promoviral 14 novih doktorjev znanosti. Doktorski naslov na Ekonomski fakulteti sta prejela Tanja Dmitrovič in Samo Zupančič, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo so ga prejeli Nazmi Haziraj, Nataša Zabukovec, Lovro Selič ter Mojca Bencina. Na Filozofski fakulteti so doktorirali Olga Markič, Igor Škamperle in Rajko Muršič, na Medicinski fakulteti so doktorirale Eva RužiC-Sabljič, Lidija Kompan ter Metka Kralj. Doktorski naslov na Pedagoški fakulteti pa sta prejela Gorazd Meško in Marija Kavkler. (STA) Avstrijci o EU in evru DUNAJ - Širitev Evropske unije na vzhodne države pomeni za več kot polovico, točneje 52 odstotkov Avstrijcev pomankljivost, 30 odstotkov pa jih meni, da bo širitev prinesla prednosti, ugotavlja v danes objavljeni anketi inštitut Market. Širitev je ena prednostnih nalog Avstrije kot predsedujoče Evropske unije, kar bo za pol leta postala jutri. Večina, 68 odstotkov vprašanih, je menila, da bo imela Avstrija pomembno vlogo pri širitvi; da pa bo ta njena vloga "zelo pomembna", je bilo prepričanih 27 odstotkov vprašanih. Kljub temu, da so skoraj tri Četrtine vprašanih menile, da bo predsedovanje EU za Avstrijo drago, jih je veC kot polovica menila, da bo predsedovanje prineslo Avstriji prednosti. Za uvedbo evra se je zavzelo 61 odstotkov vprašanih, saj bi nevključitev v skupno denarno enoto pomenila pomankljivost za Avstrijo. 66 odstotkov Avstrijcev je tudi izrazilo prepričanost, da se bodo hitro navadili na novo valuto, da bodo potrebovali "več Časa" pa je ocenila tretjina vprašanih. Inštitut Market je telefonsko anketo izvedel med 18. in 22. junijem med 500 Avstrijci. (STA/AFP) V Sloveniji višje cestnine LJUBLJANA - Od danes dalje znaša cestnina na cestninskih cestah za kilometer prevožene razdalje za prvi cestninski razred, v katerem so tudi osebna vozila, 7, 0649 tolarja. Tako bo cestnina za uporabo posameznih odsekov slovenskih avtocest za prve tri razrede v povprečju višja za 20 odstotkov. Skladno s spremembo uredbe o cestnini za uporabo določenih cest pa je novo tudi razmerje med prvim in četrtim cestninskim razredom, ki zdaj znaša ena proti štiri, so sporocih iz Družbe za avtoceste v RS (DARS). Višina cestnine za posamezne odseke avtocest in posamezne cestninske razrede je določena na podlagi meril, ki jih je predpisala vlada v uredbi o cestnini za uporabo določenih cest. Tako od danes znaša cestnina za prvi cestninski razred za uporabo avtoceste Sentilj-Maribor 110 tolarjev, HoCe-Arja vas 360 tolarjev, Arja vas-Vransko 140 tolarjev, Ljubljana-Kozina 490 tolarjev, DivaCa-Fer-netici 90 tolarjev, Naklo-Ljubljana 180 tolarjev ter za uporabo hitre ceste Selo-Vrtojba 100 tolarjev. Nova uredba uvaja 20 odstotni popust za plačevanje cestnine z abonentskimi boni za tretji in Četrti razred, ob vnaprejšnem nakupu v najmanjši vrednosti 8000 tolarjev. Popust pri plačevanju cestnine z boni ostaja za prva dva razreda nespremenjen in znaša 10 odstotkov. (STA) Kučan sprejel Bonuttija LJUBLJANA - Predsednik republike Milan KuCan je včeraj sprejel novoimenovanega veleposlanika Slovenije pri Svetem sedežu dr. Karla Bonuttija pred njegovim odhodom na novo dolžnost, so sporočili iz urada predsednika. V Sloveniji ničelna junijska stopnja inflacije LJUBLJANA - Cene življenjskih potrebščin so junija v primerjavi z majem v povprečju ostale nespremenjene, zato je stopnja junijske inflacije ničelna, so sporocih iz državnega urada za statistiko. V primerjavi z decembrom lani so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,9 odstotka, v zadnjih 12 mesecih pa za 8,3 odstotka. Kot so sporocih z državnega urada za statistiko, se je blago junija glede na maj povprečno pocenilo za 0,4 odstotka, storitve pa so se podražile za odstotek. V primerjavi z lanskim junijem pa je bilo blago v povprečju dražje za 7,7 odstotka, storitve pa za 10,1 odstotka. Junija so se najbolj zvišale cene v skupinah izobraževanje (za 7,8 odstotka), medicinski in farmacevtski izdelki (za 2,6 odstotka) ter komunikacije (za 2,4 odstotka). V skupini izobraževanje so se cene povišale predvsem zaradi višjih cen storitev v vrtcih, medtem ko so na rast cen v skupini medicinski in farmacevtski izdelki najbolj vplivale podražitve nekaterih vrst zdravil. Rast cen v skupini komunikacije pa je bila predvsem posledica višjih cen poštnih storitev, ki so v povprečju poskočile za 6,7 odstotka. Povprečno za 1,4 odstotka pa so se znižale cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, in sicer predvsem zaradi nižjih cen zelenjave (za 6,8 odstotka), sadja (5,1 odstotka) in maščob (2,6 odstotka). Cene na drobno so bile junija glede na maj v povprečju višje za 0,3 odstotka, glede na lanski december pa za 5,2 odstotka. (STA) Na Koroškem oropali avtobus z ruskimi potniki GRADEC - Na avstrijskem Koroškem so včeraj trije oboroženi moški napadli in oropali poljski avtobus z 38 ruskimi potniki. Priče so sporočile, da so trije moški vstopih na avtobus v Celovcu in šoferja prisilili, da se je ustavil ob avtocesti malo pred Gradcem. Zaceli so pretepati potnike, ki so jim nato odvzeh fotoaparate, nakit in denar. Neki potnik je bil lažje ranjen, ko mu je ropar pristavil nož na vrat. Preden so roparji pobegnili z avtomobilom, so še preluknjali gumo avtobusa. Roparje, štiri ukrajinske državljane, so popoldne prijeli v mestu Kittsee na avstrij sko-s 1 o vaški meji. Roparje so prijeli avstrijski obmejni organi, ki jim je pozornost zbudila velika količina nakita v avtomobilu. Trije od štirih Ukrajincev so v bližini Celovca na avtobusnem postajališču zajeli ukrajinski linijski avtobus in šoferja z orožjem prisili, da se je vrnil proti Gradcu. Četrti ropar je avtobus spremljal v avtomobilu. Po prvih podatkih naj bi roparji s potniki ravnali "izredno grobo".(STA/APA) 4 Sreda, 1. julija 1998 RUBRIKE, DEŽELA, TRST OGLEDALO Moderna država in stara birokracija Ace Mermoua V ljubljanskem Delu sem bral članek o množenju občin v Sloveniji. Komentator je z ironijo ugotavljal, kako je demokracija draga zadeva in kako se občine množijo v Sloveniji, ki bi bila po številu prebivalcev srednje večja občina velikih držav. Jasno je namreč, da parcelizacija v občine, ki zajemajo celo manjše vasi, stane. Vsaka občina zahteva minimalno strukturo, ki naj bi jo država subvencionirala. ObiCne se v Sloveniji očitno množijo, ker kak krajevni veljak, ali kaka stranka obljublja občinam in vaščanom, kako bodo bolje živeli, ce bodo samostojni. To je seveda iluzija, saj atomizacija veCa birokracijo in s tem postaja država dražja. Višanje cene morajo ob koncu plačati državljani. Množenje občin in večanje birokracije pomeni za državljane veC dajatev in davkov. Velik birokratski aparat pa ne zagotavlja učinkovitosti, ker postane svojevrstna moC, ki je najprej politično pogojena, potem pa pogojuje politiko. Uvod noCe vzbujati neke moje obsesije do birokracije. Birokratski aparat ni bil slučajna in neslana šala usode. Z industrializacijo in nastopom obcanstva je prišlo do modernizacije in reorganizacije države, ki je morala na najbolj ekonomski in učinkovit način skrbeti za vojsko, davke, pravno strukturo, šolski sistem itd. Rodile so se nove specializacije, ki so potrebovale strokovnjake, skratka, državni aparat, ki je bil sposoben upravljati državo. Nov tip države, ki je nastala v Evropi, je bil izrazito učinkovit in je prednjačil pred državami in strukturami, ki so ohranjale fevdalne ali drugačne organizacijske modele. Skratka, modemi državi je bila birokracija potrebna. V nekaterih državah, med katere sodi tudi Italija, so danes birokratski aparati po učinkovitosti in lastni strukturi neustrezni ritmom in potrebam poznokapitalisticnih držav. Ni potrebno veliko znanja, da ugotovimo, kako je na primer v Italiji birokracija neustrezna potrebam, ki vodijo v decentralizacijo, v pospešen ritem dela, v hitre izbire podjetij in ljudi. Birokracija se zaradi svoje oiganizacije, in ne nazadnje kulture, bistveno loCi od organizacije podjetja, ki je podvrženo tržišču. Jasno je, da bo prišlo tudi tu do sprememb. Podoba državnega uradnika, ki mu je do smrti zagotovljeno ekonomsko preživetje, ki dela s strogo določenimi kompetencami in brez lastne iniciative, skratka, na osnovi ukazov strogo piramidalne strukture, ki mu delo odmerjajo natančni delovni umiki itd., bo počasi izginila. Prav tako je očitno, da se velik birokratski aparat upira spremembam z vso svojo močjo. To je življenjsko, vendar ne bo šlo brez sprememb. V podjetju, kjer se uradnica poroči, si drugi prevzamejo njeno delo, ali pa, v skranji sili, najamejo nekoga začasno. V nekaterih birokratskih strukturah pomeni enomesečni dopust sluge, ki nosi papirje iz urada v urad, enomesečno zamudo. Seveda ni povsod tako. Dejstvo pa je, da je počasna in večkrat neučinkovita birokracija velika zavora in breme. Naj navedem primer. Italijanski komentatorji ugotavljajo, kako je bila Prodijeva vlada uspešna glede sanacije državnih bilanc in vstopa v Evropo. OdliCni in mednarodno priznani strokovnjaki v sami vladi so omogočili globalno prestrukturiranje bilanc. V bistvu so rezali določene postavke, dodali določene davke, upravljali kompleksen bilančni mehanizem tako, da so bila bremena učinkovito in v bistvu uravnovešeno porazdeljena. Vlada je delala na makrostruk-tumi stavbi in si pomagala z nacionalnim ponosom, ki ga je v državljanih obudil evropski izziv. Sedaj se odpira veliko zahtevnejše obdobje, ki naj bi pomenilo reševanje »notranjih« problemov, kot so brezposelnost, sprememba šolskega sistema, učinkovitost uslug itd. Ob bilančnih težavah, ki jih narekujejo strogi (nedvomno preveč bančniški) Mastrichtovi parametri, se bodo posegi v družbeno korist sooCah z birokratskimi aparati, kjer ne bo dovolj Rim. Vsaka investicija bo potrebovala kapilarno delovanje najrazličnejših služb. Tudi glede tega so primeri enostavni. Potresna izgradnja ne potrebuje le določitev Rima in parlamenta. Za učinkovite posege je potrebno dobro sodelovanje deželnih, občinskih in pokrajinskih uprav. Kolikokrat so se nakazana sredstva kratkomalo poizgu-bila med stotimi hodniki, papirji, klientelami in »mafijami«. Posegi v korist gospodarske rasti Juga bodo trčili ob sistem, ki je bil vajen požirati in ne proizvajati. Določeno podjetje bo koristilo olajšave in investiralo na Jugu, Ce ne bo imelo birokratskih težav, Ce ne bo občutilo mafijskih, političnih in drugačnih pritiskov itd. Učinkovitost državnega aparata je bistvena pri obnovi zaostalih področij, učinkovitost pa zahteva celotno državno »podjetje«. Kaj na primer pomaga državni prispevek, Ce mora prejemnik nanj Čakati leta in potrositi ogromno energij v boju z birokracijo, zakonskimi interpretacijami? Strukturalne spremembe so na teh področjih izjemno težavne, ker se politika sooCa z najrazličnejšimi opori. V Italiji obstajajo velika središča moči, ki so se zasidrala z lotizacijskim sistemom prve republike in zavirajo nastanek druge. Večdesetletna kultura bremeni celotni državni sistem. Državljanom je očitno, kako so po slovesu, ki si ga je prislužila skupina Čistih rok, zaCe-li pretresati sodstvo notranji spori. Konec koncev je bilo tudi sodstvo odraz države in njene politične (in ne le pravne) kulture. Dovolj je, da pomislimo na obdobje terorja in mnogih nerešenih ugank. Nadalje: državne železnice so v težavah, kjer igra nedvomno vlogo tudi (ne) učinkovitost celotnega aparata. V javnih ustanovah so visoka imenovanja podvržena velikanskim pritiskom. Štiridesetletna lotizacijska logika ne bo umrla Cez noč. Ob tem je treba ločiti lo-tizacijo od imenovanj. V ZDA, ki naj bi bile zgled demokracije (osebno imam glede tega veC dvomov), predsedniki, guvernerji, župani imenujejo svoje sodelavce. Razlika je, da ti niso nekam postavljeni do smrti, ampak delijo usodo izvoljenega, kot delijo menedžerji in uslužbenci usodo lastnega podjetja. V Italiji je še aktualna misel, da pomeni imenovanje uslugo, zaradi katere bo nekdo dosmrtno nagrajen. Anomalija je očitna in nevarna. Ce politika ne more računati na sodelovenje birokracije, ki je vendarle lastnica določenega znanja, ji preti faliment. Znotraj birokracije pa velja pravilo, da se politiki vrstijo, birokrati in funkcionarji pa ostanejo na svojem mestu do pokojnine. V takšnem sistemu je politika nujno šibka v trenutku, ko mora izvesti posege, ki potrebujejo učinkovitost vseh državnih struktur. Se tako dober zakon propade, Ce ga pristojni uradniki ne udejanijo z naglico in učinkovitostjo. Skratka, v državah, kjer ni sinhronije med pohtiko - proizvodnim sistemom in državnim aparatom, pride do krize, ki uklešCi pohtiko. Sistem, ki je zgodovinsko služil modernizaciji in raciona-Uzaciji, se spremeni v racionalno zavoro. Da ne bi pohtiki izpadli kot nemočne žrtve državnega aparata, je nujno, da izpostavim vprašanje poguma. Zdi se mi, da je ena izmed ključnih nalog politike, ki želi preurediti državo ta, da vedno globlje posega v birokratske strukture. Ne mislim, da je rešitev vsega v privatizaciji. Ni pa dopustno, da se državljan počuti pred birokratom kot sluga pred gospodarjem. Osnovni smisel demokratične države je, da je slednja v službi državljana in ne obratno. Ta preobrat v mišljenju se je zgodil, ko je podložnik dobil status državljana. Med načeli in prakso pa še ni soglasja. Ob zaključku naj se s skokom vrnem k začetku. Ko v Sloveniji ugotavljajo, kako je domokracija draga, lahko iz Italije opazujemo, kako so se v mladi demokraciji udomačili nekateri mehanizmi, ki so v Italiji ustvarili stroj, ki mnogokrat zavira, namesto da bi pospešil. Bojim se, da si bo tudi Slovenija nakopala hudiča, Čeprav se mora trenuto marsikateri stranki zdi koristno, da veča sebi prijateljsko birokracijo... KOSOVSKA KRIZA / KLJUB NAPOVEDI Še brez učinkov embargo EU proti JAT-u V Ronkah vse po starem TRST - Poleta Beograd-Trst in Trst-Beograd jugo-slovakske letalske družbe JAT sta se včeraj povsem normalno odvijala. Na ronskem letališču so nam povedali, da je jugoslovansko letalo kot vsak torek prispelo iz srbske prestolnice okrog 9. ure, nazaj v Beograd pa je odletelo nekaj po 10. uri, in sicer z manjšo zamudo, ki pa je nastala iz tehničnih razlogov. Na poleta torej ni na noben naCin vplivala prepoved letenja letal JAT-a v zračnem prostoru držav Evropske unije, ki so jo šefi diplomacij držav članic napovedali ta ponedeljek v okviru svežnja sankcij proti Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi srbske ofenzive proti Osvobodilni armadi Kosova. Pojasnimo naj, da JAT-ova letala povezujejo Beograd in Trst trikrat na teden, in sicer ob torkih, Četrtkih in sobotah. V Četrtek bi moralo prispeti letalo iz Beograda v Trst ob 18. uri ter se vrniti v1 srbsko prestolnico ob 18.50. Isti urnik velja tudi za sobotna poleta. Za zdaj niso ne na ronskem letališču ne na agenciji JAT-a v Trstu prejeli nikakega uradnega obvestila o kakih spremembah. Isto nam je potrdila tudi tržaška potovalna agencija Aurora, ki je na tem tržišču posebno prisotna. To seveda ne pomeni, da je prepoved pristajanja JAT-ovih letal na ozemlju Članic petnajsterice le grožnja, ki bo ostala brez konkretnih posledic. Upoštevati je namreč treba, da je postopek, ki je potreben za izvajanje takšnega sklepa, precej zapleten. Kot je vCeraj pojasnilo ljubljansko Delo, naj bi ukrep začel veljati šele potem, ko bo bruseljska izvršna komisija sprejela ustrezno odrebo in jo objavila v uradnem listu Evropske unije. Se veC. Tudi to naj ne bi bilo dovolj, saj bi morale države Članice Spoštovati tudi določila dvostranskih dogovorov med JAT-om in domačimi letalskimi družbami, v katerih je predviden tudi odpovedni rok. BAZOVICA / OTVORITEV V Znanstvenem paiku začel delovali Internet competence center TRST - V tržaškem Znanstvenem parku se je rodil nov laboratorij. Gre za Internet competence center, ki bo imel svoj sedež pri sinhrotronu v Bazovici. Laboratorij je ustanovila milanska fi-lialka multinacionalke Siemens Nbcdorf v sodelovanju s tržaško infor-matsko drtižbo New en-terprise and technology ter z družbo za tržaški sinhrotron Elettro. Kaj pa NABREŽINA / AKTUALNO VPRAŠANJE SSk: Spet ne deponiji azbesta Stranka zavzela stališče tudi o usodi smetarske službe TRST - V ponedeljek se je v Nabrežini sestalo tajništvo občinske sekcije Slovenske skupnosti. Po analizi delovanja občinske uprave je tajništvo vzelo v pretres problem načrtovanega odlagališča materiala, ki vsebuje azbest, za katerega je občinski svet januarja letos izrekel povoljno mnenje. Kot znano, je posebni odbor zbral med občani nekaj veC kot 600 podpisov in predlagal občinski upravi izvedbo ljudskega glasovanja proti gradnji omenjenega odlagališča. Občina bi morala odboru odgovoriti do konca maja. Deželni svet je aprila odobril zakon, ki prepoveduje gradnjo kakršnih koli odlagališč, ki so oddaljena manj kot 3000 metrov od izvirov, ki napajajo občinske ali konzorcialne vodovode. Zato bo SSk predlagala, naj občinski svet spoštuje ta zakon in naj preklice omenjeni sklep in s tem prepreči izvedbo referenduma, ki bi bremenil upravo za približno 70 milijonov Ih. SSk je nato vzela, v pretres problem smetarske skužbe za katero skrbi privatno podjetje. Pogodba s tem podjetjem zapade 31. oktobra letos, »zato je skrajni Cas, da občinska uprava razpiše natečaj«. Tajništvo SSk je bilo tudi mnenja, da ne bi bil morebitni dogovor z ACEGAS za pobhanje in odvažanje smeti koristen, saj je to podjetje postavilo Občini zelo težke pogoje. bo delal? Podjetjem in drugim uporabnikom bo nudil informacije in usluge za optimalno izkoriščanje možnosti, ki jih nudi Internet. Internet competence center so slovesno odprli včeraj ob navzočnosti tržaškega župana Riccar-da Illyja, predsednika Znanstvenega parka Luciana Susmela, ravnatelja proizvodnje Siemens Nbcdorf Informatica Pier-filippa Roggera ter predsednika New enetrprise and technology Massima Berka. Ob tej priložnosti so predstavili tudi evropski iskalni motor za Internet Diabolos, ki ga-je v glavnem izdelala družba New enterprise and tech-nology. Slednja je dejansko prispevala ves softvvare, medtem ko je hardvvare delo Siemens Nixdorf. Motor Diabolos je mogoče dobiti na naslovu www. diabolos. com. Pristavimo naj, da je multinacionalka Siemens Nixdorf prvi evropski proizvajalec na področju informatike. Dejstvo, da je zdaj prek svoje italijanske filialke prisotna tudi v Trstu, predstavlja veliko pridobitev za tržaški Znanstveni park. BENEČIJA / V OBČINI TIRANA Brezje imajo spet svojo cerkev TIP ANA - Po 22 letih od potresa v Furlaniji imajo vaščani Brezij v občini Ti-pana spet svojo cerkev. Majski potresni sunek jo je leta 1976 moCno poškodoval, septembrski pa dokončno razrušil. Na razvalinah je zrasla nova cerkev sv. Mihaela, ki jo je v soboto posvetil videmski nadškof Battisti. Domačinom se je opravičil, da so na rekonstrukcijo tako dolgo Čakali. Čeprav majhna, se je vaška skupnost iz Brezij po potresu znala spet postaviti na noge. Nadškof je po otvoritvi cerkve birmal tri mlade iz sosednje vasi, v nagovoru pa je tudi poudaril željo, da se krajevna skupnost ohrani skupaj s svojimi jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi. Otvoritveni slovesnosti je sledil sejem, ki so ga pripravili vaščani, (du) POKRAJINSKI SVET / HITRA CESTA MATURE / USTNI IZPITI Povoljno mnenje za sporni tunel Mikce (LD-Oljka) kritično ocenil načrt Na klasični: »Stari Grki so bili izvrstni matematiki Dijakinja presenetljivo izbrala za prvi predmet matematiko Pokrajinski svet je izrekel povoljno tehnično mnenje o načrtovanem avtocestnem odseku med Padričami in Katinaro. Gre v bistvu za dva tunela dolga približno dva kilometra, za katera so pristojna telesa že prižgala zeleno luč, z izjemo rimske vlade, ki pa mora ta načrt financirati (govori se o tristo milijardah lir). V pokrajinski skupSčini so načrt podprli svetovalci večinske koalicije Pola svoboščin, nekateri svetovalci Oljke so se vzdržali, proti pa so glasovali zastopnika Stranke komunistične prenove ter leva demokrata Willy Mikac in Igor Gabrovec. Svetovalska opozicija je uvodoma glasno protestirala nad dejstvom, da je odbor predložil načrt le nekaj minut pred pričetkom seje, kar je onemogočilo veliki večini svetovalcev, da so ga lahko sploh prebrali. Večina se je izgovarjala, da se mudi in da ni časa za poglobljeno razpravo, opozicija pa je bila nasprotnega mnenja, tudi zato, ker se o tem načrtu, kot o vsej trasi hitre ceste do državne meje, govori in razpravlja že nekaj let. Kakorkoli že, je skupščina na koncu s široko večino glasov pristala na ta projekt. V razpravi je Mikac utemeljil svoje nasprotovanje gradnji tunelov, ki Po njegovem ne daje nobenih garancij za varnost prometa na Katinari, v Lonjerju in na celotnem vzhodnokraškem območju. Velik problem predstavljajo predvsem načrtovani priključki na Pokrajinske ceste, zato bi bilo najboljše, da bi se avtocestno podjetje ANAS odločilo za primerne posege na sedanji trasi državne ceste št. 202. Svetovalec skupine Levih demokratov-Oljke je tudi opozoril na problem izkopnega materiala, ki predstavlja velik posel, saj bi z gradnjo obeh predorov izkopali približno milijon tristo tisoč kubičnih metrov odpadkov. Načrt, kot rečeno, zadeva avtocestno traso med Padričami in Katinaro. V bližini Padrič naj bi uredili obvoz s kraško pokrajinsko cesto na trasi sedanje občinske ceste; podobno obvozno cesto pa načrtujejo tudi pri Katinari. Pokrajinska uprava je zelo zainteresirana za ta projekt, ki predvideva obvoze s pokrajinskimi cestami, v manjši meri pa tudi priključke z občinskimi cestami. Posebno problematičen je zlasti padriški obvoz, ki bi, tako kot je zastavljen, ustvaril težave v prometu, posebno na področju varnosti. Kljub tem pomislekom pa se je pokrajinski svet opredelil za tunela in za vse načrtovane priključke in obvoze. Ce se tehnični problemi počasi rešujejo, pa istega ne moremo trditi za finančno kritje celotnega projekta tretjega odseka hitre ceste med Padričami, Lakotiščem in mejo pri Škofijah. Rim je sicer pokazal politično voljo za izvedbo tega javnega dela, ni pa še sprostil potrebnih sredstev. Na klasičnem liceju so se letošnji zrelostni izpiti že končali. Včeraj so pred izpraševalno komisijo odgovarjale še zadnje tri kandidatke, medtem ko jih je prvih pet opravilo svojo ustno preizkušnjo že v ponedeljek. Prisluhnili smo prav zadnji maturantki, pred njo pa smo sUšali tudi za mnenje sošolke, ki je pravkar sklenila kolokvij. Majhna, z belo brezrokav-no majičko modnih krea-torjev Dolce & Gabbana, je kar žarela od veselja. Bila sem sproščena, grščino sem pisala več kot prav dobro, je pravila kolegicam. Najprej je odgovarjala na vprašanja iz matematike. Matematike? Maturantka klasičnega liceja je za prvi ustni predmet izbrala prav matematiko. A zakaj? Kandidatka se ni prav nič čudila: stari Grki so bili izvrstni matematiki, je utemeljila svojo izbiro. Odgovarjala je na vprašanja o odvodih, izpraševali pa so jo tudi »čudne reči, ki jih nismo delali med šolskim letom ali pa jih nismo tako poimenovali.« Na maturo se je Mirjam vsekakor dobro pripravila. O tem pričajo kar trije referati, ki jih je prestavila komisiji: referat o ženski figuri v zgodovini umetnosti, referat o liku Medeje v Evripidu in Apoloniju Rodoškem ter referat o zgodovini Primorske, v katerem se je zaustavila predvsem ob poročanju dnevnega tiska o požiganju slovenskih šol v letih 1927-1930. Vse to je pravila medtem ko je sošolka Lara nestrpno čakala, da pride tudi sama na vrsto. Nekam strah jo je bilo. Laura, sošolka, ki je že opravila svoje, jo je tolažila: Misli, da greš na zabavo, saj gre le za navadno izpraševanje. Lara je bila zadnja na vrsti. Predsednik komisije jo je sprejel s prešernim latinskim »Dulcis in fun-do...«, ki je takoj razbremenil kandidatko odvečne napetosti. Ko je sbšala, da jo je profesorica slovenščine povprašala po Zupančiču, je bila trema že mimo. Od štirih do ene, od štirih do ene, je brala v Zebljarski. Morda so jo tisti verzi spomnili na me, ki jih je prebila nad knji-• gami, zvezki in zapiski med pripravo na matmo. Zupančič jih je namenil monotonemu, napornemu delu proletarcev brez zadoščenja in brez dobrega zaslužka. Kako daleč so tisti časi. Sedaj zahteva Ber-tinotti 3 5-umi delovni teden, v zahodnem svetu se vrti delo v drugačnem ritmu od tistega žebljarske-ga, ki je navdihnil Zupančiča. Kandidatka je točno navedla, da je izdal pesnik svojo prvo zbirko Čaša opojnosti leta 1899. Prihodnje leto se bo iztekla njena stoletnica: to si velja zapomniti, bi lahko zapisah z Levstikom. Po Župančiču je prišel na vrsto Bevk s Kaplanom Martinom Čedermacem, posvečenim beneškim Slovencem, zatem pa je spet zapela povojna poezija v svoji novi, prelomni intimni različici, ki so jo na slovenska tla ponesle Pesmi štirih. Dijakinja je bila tudi na tem pesniškem polju dobro pripravljena. Med pregledom slovenske naloge je profesorica omenila, da bi se morala kandidatka strokovno bolj poglobiti v tematiko prvega naslova, tistega o razvoju in možnostih bioge-netike. »Morda si snov premalo poznala,« je ugotovila. Komisija je kandidatki določila za drugi ustni predmet latinščino. »Na splošno je zanimiva,« je začela maturantka. Nato se je razgovorila o suženjstvu in o različnih pogle- dih avtorjev na sužnje. Tako je Seneka grajal tiste, ki so gledali nanje kot na stvar ne pa kot na ljudi, medtem ko je Flavt sužnje zaničeval, jih prikazoval kot hinavce in lažnivce. Tudi tisti časi so - vsaj na zahodu - mimo. Lara je še dobro odgovorila na vprašanja o satiričnem pisatelju Petroniju in o Juve-nalu. Ta pisec epigramov je imel pa res veliko srečo, ker se je rodil v času, ko še niso poznali feminističnega gibanja, sicer bi se moral zagotovo globoko pokesati za tisto, kar je napisal proti ženskam v znameniti šesti satiri. Po pregledu grške naloge je predsednik postavil kandidatki zadnje, neizogibno vprašanje: kam po maturi. Lara ima že jasne pojme: poskusila bo na visoki šoli za tolmače in prevajalce. »Letos bom lahko polagala vstopni izpit v slovenskem jeziku,« je omenila maturantka. To bo predstavljalo odslej novo možnost za tiste naše dijake, ki jim leži prevajanje. H JUSARSKI ODBOR / SEJA h Proseški jusarji zahtevajo zagotovila tržaške občine Proseški jusarski odbor je na svoji ponedeljkovi seji odobril obračun, obenem pa je razpravljal o prošnji tržaške občine, ki je odbor pismeno zaprosila, naj odloži napovedani odstop. Občina je v svojih dopisih priznala, da ni izpolnila svojih dolžnosti. Proseški jusarji so sprejeli občinski poziv, a obenem so zahtevali nujen sestanek z občinskimi upravitelji in funkcionarji, da razčistijo in rešijo najnujnejše zadeve, ki že predolgo ovirajo delovanje jusarskega odbora. Med temi je najbolj aktualno vprašanje športnega centra Ervatti na Rouni. Center tvega zaprtje. V takem primeru bi se številna športna društva znašla brez svojih objektov. Poleg tega bo treba tudi razčistiti vprašanje drugih športnih igrišč na Rouni. Jusarji zahtevajo tudi pisno zagotovilo o plačilu za zemljišča, na katerih je cestno podjetje ANAS zgradilo hitro cesto. Proseški jusarji menijo, da bi vse te zastarele zadeve z dobro voljo lahko ugodno uredili, zahtevajo pa točna in jasna zagotovila občine, saj se tudi sami nahajajo pred velikimi odgovornostmi. BAZOVICA / ZAPRLI TUDI LEKARNO, FRIZERSKI SALON IN ČISTILNICO NOVICE Ogenj uničil skladišče z obutvijo Od skladišča v Ul. Igo Gruden 2? v Bazovici so ostali samo zogleneli tramovi in zunanji zidovi, vse drugo je zgrmelo na tla ali je Pogoltnil ogenj, ki je tudi povsem otdčil blago, ki je čakalo na pro-oajo, m sicer obutev. Škode vče-rai niso ocenili, vendar naj bi bila zelo visoka, nekaj sto milijonov }lr' Požar pa ni razdejal samo sk-ladišča, zaradi dima in proni-canja vode imajo precejšnje teža-ve tudi v drugi polovici stavbe, Ner so lekarna, frizerski salon in čistilnica, ki bodo verjetno več oni zaprti. Čeprav uradno pra-vji°> da morajo vzroke še ugotovili’ pa se govori, da je bil ogenj Podtaknjen: 24-letni Micael Germani, uslužbenec podjetja, ki je imelo skladišče v najemu (lastnik l® Gerardo Balzano iz Bologne), je Povedal, da je v soboto kot običajno zaklenil in izklopil elek-rični tok. Obutev ni take vrste piaga, ki se kar samo vname. okončno besedo pa imajo preiskovalci, z zadevo se ukvarja Praska policija. Ggenj je izbruhnil pozno po-^ooi, okrog 3. ure je alarm sproži- nekaj fantov, ki so se ustavili Pb bližnji filiah Zadružne kraške banke, pri bankomatu so dvigali denar. Na kraj so prihiteli openski gasilci, ki so svoje delo zaključib šele po dolgih urah, zadržali so se vse do poldne, čeprav so s samimi plameni kmalu opravib. Skladišče je na notranji polovici pritličnega poslopja, do katerega ni neposrednega dostopa z Ul. Gruden, temveč po notranji strani. Na zunanji polovici stavbe so lekarna »Al Carso«, frizerski salon »Rita« ter čistilnica »Wilma«. Zunanjo polovico poslopja, ki je last Dušana Saina z Opčin (kot tudi gostil- na in trgovina) so pred časom povsem obnovili, postavili so tudi novo streho iz cementa, medtem ko je na drugi polovici ostali vse po starem, vključno z lesenimi tramovi. V vseh treh lokalih so včeraj preverjali škodo in odpravljali posledice. Na tleh se je nabralo nekaj centimetrov vode, gasilci so dejali, da je počila vodovodna cev. Poleg tega je bila poškodovana tudi električna napeljava. Iz čistilnice so odnesli vse obleke, pred velikimi nevšečnostmi so se znašli tudi v lekarni. Voda je pronicala skozi strop, še posebej na notranji strani, ki ni odprta za javnost in kjer skladiščijo zdravila za prodajo. Zdravil pa ni poškodovala samo voda, še več škode je morda povzročil dim, na katerega so občutljiva. Lekarna je sicer zavarovana, sedaj čakajo na izvedenca, ki bo škodo preveril. Poleg tega morajo urediti še vse ostalo, kar so jim naročili gasilci, začenši z električno napeljavo, tako da res ne vedo, kdaj bodo spet na razpolago odjemalcem. Aretirali G. Campano Policija je včeraj popoldne v Ul. Roma aretirala 53-letnega Gianfranca Campano, ki je okrog 14. ure razbil izložbo trgovine »Stilotecnica« v Ul. Carducd, iz katere je odnesel nalivna peresa v vrednosti nekaj milijonov lir. Pri begu je Campana grozil trgovcu bhžnje trgovine, ki mu je skušal slediti. Campana, pesnik, pianist, igralec, s stalnim bivabščem v penzionu Cen-tro v Ul. Roma, je bil nedavno v središču pozornosti, ko se je izvedelo, da je ujel, ubil in pojedel laboda iz ljudskega vrta Trdil je, da ga je k temu prisilil glad. CGIL Roberto Treu prevzel Zvechovo mesto Roberto Treu je bil izvoljen v deželno tajništvo sindikalne zveze CGIL, kjer bo v kratkem prevzel funkcijo namestnika generalnega tajnika. 49-letni Treu bo nadomestil Bruna Zvecha, ki je bil pred kratkim izvoljen v deželni svet. Deželno tajništvo CGIL sestavljajo sedaj generalni sekretar Paolo Pupulin ter člani Roberto Treu, Ruben Colussi in Gabriella Giorgi. Treu je zelo znana osebnost v tržaškem pohtiCnem in sindikalnem življenju. Svojo kariero v sindikalnem gibanju je začel v sedemdesetih letih kot uslužbenec zavarovalnice Generali, nato je bil pokrajinski tajnik CGIL, nekaj časa pa tudi občinski svetovalec KPI. V zadnjem času se ukvarja predvsem z mednarodnim sodelovanjem; trenutno je predsednik italijansko-slovenskega sindikalnega odbora. Iz Trsta maratonska plovba Benetke - Montecarlo Danes ob 8, uri se v Trstu začne 7. mednarodna mo-tonavtična maratonska plovba Benetke - Montecarlo, ki ji izvedenci pravijo tudi »pomorska Pariz -Dakar«. Gre namreč za najtežjo tovrstno preizkušnjo na svetu. Med tekmovalci bosta tudi zmagovalec prejšnje izvedbe Gianfranco Rossi in Adriano Panatta, nekdanji itahjanski teniški as, ki je presedlal s teniških igrišč na krov motornih čolnov s tisoč in več konjskih moči. Prireditev so predstavili včeraj na tržaški občini. Podžupan Roberto Da-miani je poudaril, da s tako prestižnimi manifestaciji Trst krepi svojo mednarodno vlogo. Prvi dan bodo motorni čolni pluli na progi Trst-Umag-Be-netke-Misano Adriatica. 6 Sreda, 1. julija 1998 TRST PRI VALMAURI / JAVNI PRAZNIK »ZAPUŠČENI ZALIV NE DOMUJE VEC V SESLJANU« Prebivalcem lacp je treba zagotoviti pravice Za pobudo je poskrbel kulturni krožek Ercole Miani Pestro kulturno poletje v Sesljanu Brezplačno predvajanje dobrih filmov Prebivalci stanovanjskih blokov lacp pri Val-mauri se morajo zavedeti svojih pravic in jih tudi zahtevati. Krožek Kreole Miani je zato organiziral javni praznik, ki bo jutri na dvoriSCu blokov lacp (ul. Vahnau-ra, med St. 65 in 79) med 19.30 in 23. uro, da bi se-Clani tam živečih družin (681) pobliže spoznali in spregovorili o skupnih problemih. Pobudo je predstavil včeraj na tiskovni konferenci predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, ki je podčrtal, da ljudje lahko izbirajo med »zrakom« škedenjske železarne, tovarne Italce-menti ali smogom hitre ceste. Poleg tega so strukture prepuščene same sebi, na tisti predel mesta pa se instituticije spomnijo le, ko pride do kriminalnih dejanj. Srednja starost tamkajšnjih prebivalcev je nižja kot v celem Trstu, upravitelji pa se zanje ne zmenijo. Zamisel se je porodila že med javno skupščino, ki je bila pred kratkim in katere so se udeležili predstavniki političnega življenja kot tudi stanovalci lacp. Kot prvi korak je bistveno, da med sabo socializirajo in komunicirajo, je dejal Fogar. Za izboljšanje razmer morajo skupno govoriti o problemih ter o njih razpravljati, na svoje domove pa ne smejo gledati kot na kraj za prenočišče. Prvo etapo lahko predstavlja prav tovrstno srečanje, za katerega so poslali okoli 850 vabil, saj so se pod »Zapuščeni zaliv ne domuje veC v Sesljanu«. S tem geslom je bila včeraj v podružnici Leto-viSCarske ustanove v Sesljanu predstavljena široka paleta pobud in dogodkov, ki bodo še dodatno popestrili letošnje poletje v Sesljanskem zalivu. Po uvodnem pozdravu podpredsednice APT Ester Pacor je devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci dejal, da je bogat letošnji spored sad sodelovanja med javno upravo in zasebniki. Z ene strani bo namreč občinska uprava v sklopu projekta »Poletje v Sesljanu« med 2. julijem in 13. avgustom občinst- vu ponudila brezplačno predvajanje štirih filmov (v italijanščini La vita e bella, Genio ribelle, Set-te anni in Tibet, Jackie Brown) ter nekje sredi poletja koncert na vaškem trgu v Mavhinjah, medtem ko je župan že napovedal možnost tudi predvajanja filma iz sodobne slovenske kinematografije. Z druge strani pa bo imovinska družba »SS. Gervasio e Protasio«, ki je lastnik dobrega dela zaliva, ponudila še pet dodatnih filmov (v italijanščini Fuochi d’artificio, Hercules, II matrimonio del mio migliore amico, In Out, Qualcosa e cambia-to). Ob filmih, ki jih bo- takimi razmerah prebivalci vdali. Praznik so organizirali v soudeležbi s tretjim zdravstvenim okrajem, predsedstvom lacp, skupnostjo San Martino al Čampo in komitejem »Skedenj diha«-Legam-biente. Prisotnim bodo delili brezlaCno jedaCo in pijačo, ljudi pa bodo z glasbo v živo razveselili Gino Deliso, Ilario Buon-tempo in Rudi Brežin. Postavili bodo informativne kioske, prisoten bo tudi odvetnik dr. Alberto Coslovich. Slednji bo ljudem obrazložil, kako dobiti odškodnino zaradi škode, ki jo povzroča uhajanje dima iz železarne. Na razpolago bo brezplačno tudi za vse tožbe, ki jih bodo zainteresirani hoteli vložiti proti škedenjskemu obratu. Na prireditvi bodo prisotni tudi odgovorni pri tretjem odseku zdra- vstvenega podjetja Mario Reali, predsednica lacp Perla Luša, don Mario Vatta za skupnost San Martino al Čampo in predstavniki komiteja »Skedenj diha«-Le-gambiente ter rajonskega sosveta. Fogar je poudari, da je lacp prvič po 18. letih opravil popravila na dvoriSCu (razsvetljava, očiščenje okolja itd.) Praznik je odprt vsem, udeležencem pa bodo delili kuhan pršut, sir, lubenice in drugo sadje, oranžado, mineralno vodo, vino in pivo. Za klopi in mize se je Fogar zahvalil ljudskemu domu iz naselja sv. Sergija. Zaključil je z upanjem, da se bodo pobude udeležili tudi tržaški in pokrajinski upravitelji, saj gre za poizkus, s katerim bi lahko predmestja spet zaživela in se razvila. Aljoša Gašperlin GOST DRUŠTVA PRIMORSKO IZ MAČKOLJ Grški zbor v Dolini Botaga in raznolika kulturna dejavnost ob letošnjem proslavljanju jubilejne stoletnice Kulturnega društva Primorsko iz Mackolj ponuja danes zvečer nadvse zanimiv in izviren zborovski koncert. V cerkev sv. Martina v Dolini bo ob 20.30 namreč prišel v goste moški pevski zbor glasbenega združenja iz Larisse v Grčiji, ki se v teh dneh vraCa s turneje po srednjevzhodni Evropi. V skoraj sedmih desetletjih plodnega delovanja se je zbor iz Larisse s svojim obširnim koncertnim sporedom, ki obsega bizantinsko in grško pravoslavno liturgijo, klasične in sodobne skladatelje uveljavil na koncertih in tekmovanjih na vsem evropskem kulturnem prostoru. Za pokrovitejstvo pri organizaciji in sprejemu Častnih gostov Kulturnega društva in Mešanega pevskega zbora Primorsko, ki vseskozi posveCa posebno pozornost zborovski ustvarjalnosti, so poskrbeli Občina Dolina, Občina Trst in tržaška grška skupnost. K temu je pripomogel tudi Tržaški oktet. Jutri bo elane zbora iz Larisse sprejel dolinski župan. Ob 20.30 pa bodo gostje nastopili s celovečernim koncertom v Avditoriju tržaškega muzeja Revoltella. Aleksi Jercog Sezam, odpri se! Sezam, odpri se je najnovejša pobuda za otroke v letošnjem poletju! Na-mejena je otrokom od 5. do 11. leta, ki se želijo Čutiti svobodni pri izražanju svoje ustvarjalnosti in fantazije, potekala pa bo vsako jutro, od 6. julija do 14. avgusta, v državnem vrtcu v Ul. Commerciale 164. Tečaj bosta vodili ilustratorka Vesna BenedetiC in keramiCarka Nicoletta Benvenuti. V petek, 3. julija, ob 19. uri bo v vrtcu na Cologni informativno srečanje z voditeljicama. Za podrobnejše informacije tel. 040/763875 ali 040 -380383. do praviloma predvajali ob Četrtkih, pa je programirana še cela serija koncertov vseh zvrsti glasbe in plesnih večerov, vsak petek pozno popoldne in zveCer bolšji sejem z naslovom »Morje priložnosti«, medtem ko bo kuharsko podjetje Raffaello pripravljalo menuje z gastronomskimi specialitetami različnih kulturnih izvorov. Vsak torek bo posvečen latinsko-ame-riškim plesom z nastopi znanih plesnih šol, sredini veCeri bodo posvečeni južnoameriški glasbi v neposredni povezavi z italijanskim netvvorkom Radio 105. Sobota bo namenjena glasbi in plesom iz šestdesetih in sedemdesetih let, ob nedeljah pa bosta tako glasba kot jedaCa segala v tržaško tradi-.cijo. Vse to pa se bo praviloma odvijalo v Karaveli, ki je že pred desetletji slovela po možnostih zabave, plesa in veselega počitniškega razpoloženja. Kar pa preseneča je dejstvo, da bodo vse prireditve brezplačne, kot bo brezplačno tudi parkirišče vsak dan po 18. uri. Do zaključka svetovnega nogometnega prvenstva bo tudi v Karaveli nameščen televizijski maksi-ekran z neposrednim prenosom glavnih nogometnih tekem, v teku poletja pa je predviden tudi turnir beach-volleya in veCer posvečen »lepoticam« z deželno finalno selekcijo za »Miss Cinema« 17. avgusta, (gb) ZDRAVSTVO IN OSKRBA Z RAZGOVOROM O ROMANJU FATIMSKE MATERE BOŽJE Nova operativna centrala za nove naloge »Televita« Služba za pomoč ostarelim in onemoglim Televita ima od vCeraj novo operativno centralo in sicer na svojem sedežu na Trgu S.Giovanni 6 (drugo nadstropje). Operativna centrala bo uskladila projekt Amalia ter poslovanje posebnega telefona, ki skuša na nek naCin ublažiti vsakdanje tegobe in ekzistenc-ne probleme krajevne družbene stvarnosti. Amalia odgovarja na zeleno (brezplačno) številko 167-846079, posebni telefon pa na številko 167-510510. Televita, Amalia in posebna telefonska služba delujejo pod okriljem zdravstvenega podjetja in mestne uprave, ki sta na tem področju že dalj Časa vzpostavila zelo dobro sodelovanje. Včerajšnje krajše slovesnosti (na sliki-Foto KROMA) ob odprtju nove operativne enote Televita so se udeležili župan Ric-cardo Illy, voditelji zdravstvenega podjetja in strokovnjaki, ki dnevno udejanjajo poslanstvo teh hvalevrednih projektov. DSI zaključilo svojo redno sezono Predsinocnjim je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu zadnji večer Društva slovenskih izobražencev (DSI) v sezoni 1997/98. VeCer je bil posvečen razgovoru ob nedavnem enomesečnem romanju kipa fatimske Matere Božje med tržaškimi slovenskimi verniki. Po uvodnem posegu predsednika DSI Sergija Pahorja so spregovorili trije elani organizacijskega odbora, ki je pripravil in izvedel romanje, ki je potekalo v mesecu maju. Ocene in ugotovitve so podali predsednik Duhovske zveze (združenja slovenskih duhovnikov na Tržaškem) Dušan Jakomin, vodja odbora ter župnik in dekan za tržaške slovenske vernike Zvone Strubelj in umetnica Silva Bogateč, ki je skozi ves Cas romanja razstavljala svoje ikone v domu Andrej Zink na Opčinah pri Trstu. Zvone Strubelj je na začetku podal nekaj številk: po njegovi oceni se je romanja udeležilo okoli 5.000 ljudi, Marijin kip je obiskal 29 slovenskih verskih skupnosti na Tržaškem, nosilo pa ga je okoli 200 fantov in mož. Vsaka skupnost se je na ta dogodek dobro pripravila, udeležba pa je bila nad pričakovanji. Povsod je bilo čutiti spoštljiv odnos. Strubelj je tu podal tudi tri ugotovitve: plodno obliko sodelovanja med duhovniki in laiki (pri tem je poudaril potrebo po večji prisotnosti laičnih katehetov, diakonov, delilcev obhajil, idr.), znaCaj romanja kot zahvale za duhovno preživetje v obsežni krizi vrednot ter marijansko noto slovenske vernosti, ki je na tem romanju prišla dodobra do izraza. Prihodnost pa bo pokazala, ali je romanje obudilo le Čustveno plat vernosti ali pa se je nekaj zares premaknilo. Po mnenju Dušana Jakomina je romanje kipa fatimske Marije nekaj razgibalo, nekaj prineslo. Poudaril je dejstvo, da se je romanja udeležilo veliko število ljudi. To pomeni, da jih je Marija pritegnila. Ohraniti je treba živ spomin na to romanje, prva priložnost pa bo 13. septembra letos, ko bo na Opčinah pri Trstu 50. Marijanski shod. Tik pred zdajci pa je odprtje razstave fotografij o nedavnem romanju, ki bo najprej na ogled v Dolini pri Trstu, nato pa bo romala po drugih župnijah. V pripravi pa je tudi priložnostna brušura o 50-letnici Marijanskega shoda, v kateri bo tudi nekaj svežih utrinkov z majskega romanja. Silva Bogateč je s svoje strani dodala, da je velika udeležba na romanju dokazala, da ljudje dandanes iščejo duhovnost, želijo globoko verjeti v kako stvar. Po njenem mnenju bi se morali duhovniki posvečati predvsem današnji mlajši generaciji, tisti, ki hodi še v šolo in ima možnost izbire med veroukom in drugimi šolskimi predmeti. V razpravo so posegli tudi drugi udeleženci (med njimi tudi škofov vikar za tržaške Slovence msgr. Franc Vončina). Večina jih je menila, da je romanje vsekakor nekaj razgibalo in premaknilo. Prispevalo je npr. k povezanosti slovenske krščanske skupnosti na Tržaškem, pa tudi k temu, da se je zopet začutila potreba po duhovnosti. Na tem je treba še naprej delati. iž SKD PRIMORSKO - MACKOLJE ob 100-letnici delovanja gostuje MoPZ GLASBENEGA ZDRUŽENJA IZ LARISE V GRČIJI O pod pokroviteljstvom Občine Dolina danes, 1. julija ob 20.30 koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini ^ pod pokroviteljstvom Občine Trst in v sodelovanju tržaške grške skupnosti jutri, 2. julija ob 20.30 celovečerni koncert v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu Vljudno vabljeni! KD VESNA vabi v okviru KRIŠKEGA TEDNA na koncert Tržaškega okteta danes, 1. julija ob 21. uri na Kocjanovem borjaču V primeru slabega vremena bo koncert v domu Alberta Sirka VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 1. julija 1998 TEOBALD Sonce vzide ob 5.19 in Zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide °d 12.53 in zatone ob 1.00 Jutri, ČETRTEK, 2. julija 1998 OTON VREME VČERAJ OB ^2. URI: temperatura zraka 26,9 stopinje, zraC-ri* tlak 1013,7 mb pada, veter 10 m/s - jugozahod-nik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura ntorja 25,8 stopinje. Rojstva in smrti Rodil se ni nihče. Umrli so: 94-letni Antonio Simonovich, 66-let-na Maria Caissutti, 85-let-na Domenica Frausin, 87-Jetna Nicolina Fonda, 91-mtni Aldo Clari, 80-letna Renata Freisinger, 81-Iet-na Giuseppina Brezovec, ^3-letni Antonio Picoi, °4-letna Anna Zannier, '8-letni Giordano Nova-r°. 76-letna Lea Loi. U LEKARNE .Od ponedeljka, 29. ju-dtja do sobote, 4. julija 1998 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ----7Č-- sPoroča, da bodo nje-nt tržaški uradi v Ul. Sv' Fančiška 20 in §°riski v Ul. Malta 2 v Poletnih mesecih, )e julija in avgusta, °dprti za člane od 9. 14. ure. Kot °Ličajno, bodo zaprti sobotah. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040/811667), Drevored XX septembra 6 (tel. 040/371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040/271124). Prosek (tel. 040/225141-225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 6, Ul. delPOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040/225141-225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6 -Ul. Diaz 2 (tel. 040/300605). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. E3 ČESTITKE Adriana in Paolo Čestitamo! Vse najboljše na novi skupni poti vama želijo vodstvo in kolegi SDGZ - SERVIS Draga Bruna in Marjan Spetič ob 20-Ietnici poroke prejmita romantično voščilo Klape dobre pustolovščine Dolina Za odlične uspehe, ki jih je dosegla na evropskem prvenstvu, čestitajo Mateji Bogateč vsi njeni navijači Rolkarskega odseka Mladine Hura hura, naša ANJA Sest let ima. Včeraj je vrtec končala, septembra bo prvi razred obiskala. Nasa želja pa je ta, da bi zdrava, srečna in pridna vedno bila. Nono Sliko in nona Marija. KINO ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 »L’uomo della pioggia«, r. F. Coppo-la. EXCELSIOR AZZURRA- 18.10, 20.05, 22.00 »Teatro di guerra«, r. Mario Martone. EXCELSIOR - 20.00, 22.00 »Buffalo 66«, r. Vincent Gallo, i. Mickey Rourke. AMBASCIATORI 18.15, 20.10, 22.15 »L’an-golo rosso - Colpevole fino a prova contraria«, i. Richard Gere. NAZIONALE 1 - 17.30, 21.00 »Titanic«, i. Leonardo di Caprio in Kate Win-slet. NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Due mariti per un matrimonio«, i. Keanu Reeves, Cameron Diaz. NAZIONALE 3 - 18.00, 20.05, 22.15 »II tocco del male«, i. Denzel VVashing-ton, Donald Sutherland, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Spavm«. NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Ž URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure MIGNON - 16.00, 22.00 »La verginella erotica«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Du-vall. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II dolce domani«, r. Atom Egoyan. Bi PRIREDITVE KD PRIMORSKO MaCkolje v okviru praznovanj 100-letnice društva gostuje 1. in 2. julija MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji. Danes, 1. julija bo ob 20.30 koncert zbora iz Larise v cerkvici sv. Martina v Dolini. V Četrtek, 2. julija bo ob 20.30 celovečerni koncert zbora v dvorani muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27, kjer bosta poleg KD Primorsko sodelovali tudi tržaška občina in grška skupnost. KD SLOVAN vabi ob priložnosti stoletnice društva na naslednje prireditve: jutri, 2. julija ob 21. uri predvajanje filma Pavla Krizmancica Newyorški maratonski tek; v petek, 3. julija ob 20.30 predstavitev knjige Utrip pod gričem; v soboto, 4. julija ob 21. uri igra na vaškem trgu »Kam je Sel mis maš?« v režiji Matejke GrgiC; v nedeljo, 5. julija ob 11. uri slovesna peta sv. maša ob stoletnici postavitve cerkve posvečene sv. Cirilu in Metodu, ob 17. uri zbirališče na vaškem trgu, ob 18. uri proslava ob stoletnici KD Slovan, sledi kulturni program - vabljene slovenske narodne noše in društveni prapori. BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo v petek, 3. julija 1998 ob 21. uri na zaključni koncert domačih zborov na M’zarju. KRD dom brisciki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-Ietnice Briškovske jame na razstavo Kamen, Čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v BrišCikih. Umik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. B_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja tudi letos prijateljsko srečanje s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Dopoldne si bomo ogledali muzej Prem, nato se podali na Mašun, kjer bo srečanje. Ker je Mašun prijetna planinska točka, vljudno vabimo, da se gotovo udeležite izleta, ki bo 15. julija t. L. Vpisovanje do 7. julija na sedežu društva, Ul. Cicero-ne 8, tel. št. 040 360324. 3 ŠOLSKE VESTI DRŽAVNO UČITELJIŠČE - EKSPERIMENTALNI PEDAGOŠKI LICEJ A. M. SLOMŠEK v Trstu, Ul. Caravaggio 4, tel. 040-567877, sporoča, da zapade rok za vpis v prvi razred dne 4. julija 1998. DPZIO JOŽEF STEFAN - Trst sporoča, da je v teku vpisovanje v 1. razrede za šolsko leto 1998/99 do vključno 4. julija 1998. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30. 1] OBVESTILA SZ GAJA organizira do 5. julija na športnem objektu na Padričah ŠPORT IN ZABAVO s turnirji v nogometu, balinanju in odbojki. Danes, 1. julija ples z ansamblom EXPANDER. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julia do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). TEČAJI AEROBIKE, oblikovanja telesa, stret-chinga in klasične telovadbe že potekajo vsak torek in četrtek zvečer in v soboto zjutraj v repenski telovadnici. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-912843 (Petra). KD SLOVAN - Padriče sporoča, da bo ob stoletnici društva v prostorih Gozdne zadruge od jutri, 2. julija odprta razstava Padriče skozi čas. Urnik: od 10. do 12. ter od 17. do 21. ure. Vabljeni! TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ obvešča ves ansambel, da bo v petek, 3. julija ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma vaja za nastop, ki bo v soboto, 4. julija ob 16. uri ob koči na Slavniku. Družabni pik-nik organizirata Obmejna zveza borcev in upokojenci. ILUSTRATORKA Vesna Benedetič in kerami-stka Nicoletta Benvenuti bosta od 6. julija do 14. avgusta vodili poletni mi-nikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Informativno srečanje z voditeljicama bo v petek, 3. julija ob 19. uri v vrtcu Cologna, v Ul. Com-merciale 164. Za podrobnejše informacije se lahko vsekakor javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali po keramistki na tel št. 040-380383. MLADINSKI DOM BOL JUNEC in ŽUPNIJA BOLJUNEC vabita na ogled razstave Boljunska cerkev skozi stoletja, ki je odpra do petka, 3. julija od 19. do 20. ure. V OKVIRU PRAZNIKA ZELENA NOG bo v prostorih osnovne šole v Komnu v soboto, 4. julija od 16. do 22. ure, in v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure na ogled razstava vezenih izdelkov Marice Peric. ŠD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040-200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 6. julija. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 do 15. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Informacije: tel. št. 040-418605. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma v^ške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in Se preostalega zaledja v Evropsko unijo. Višina nagrad je od 1.000. 000 do največ 2.000. 000 lir. Razpisna določila so na voljo na sedežu Slorija v Gorici in Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1998. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040573141. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. St. 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATINA- RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne Sole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM OPEL Omega station wagon, 2000 I, tuli optional, v dobrem stanju. Tel. 040-280661. TRGOVINA JESTVIN v Nabrežini išče vajenca za takojšnjo zaposlitev. Tel. št. 040-200172. IŠČEM v najem prikolico za gumenjak od 8. do 22. avgusta. Tel. po 20. uri na št. 0481-20764. PRODAM nov računalnik Intel P 200 z 15” monitorjem po ugodni ceni. Tel. na št. 0348-2253553. DAJEMO V NAJEM poslovne prostore na Opčinah blizu postaje tramvaja - 3 sobe in kopalnica, primerno za pisarno. Tel. St. 040-212735 od 16. do 18. ure. PRODAM prenosni telefon GSM Siemens za 100.000 lir (samo s pogodbami). Tel. št. 040 941853. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658. PROFESORICA nudi lekcije iz slovenščine, italijanščine in latinščine (bienij). Tel. št. 040-200015. PODARIM majhno belo muco z dolgo dlako. Tel. št. 040-211430. RUSTICNO, rabljeno, temno orehovo dnevno sobo z okroglo mizo in šestimi stolicami prodam. Tel. št. 040-575145 ali 040-350150. ISCEM DELO kot baby sitter. Tel. na št. 040 200139 (Erika). ODDAM štiri ali sedem članski apartma meseca julija na otoku Silba v Dalmaciji. Pokličite ob večernih urah, tel. št. 00385-23370053 (g. Nadja). SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče prostorno hišo z vrtom v okolici Trsta. Tel. 040 630171 ob popoldanskih urah. PRODAM Fiat Pando 1000 Fire s katalizatorjem, kupljeno novembra 1992. Tel. št. 0481 78139. V MEDJE VASI št. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je v S livnem odprl Iztok. OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13. OSMICA na Katinari. Margaret Nadlišek in Boris Mihalič vabita znance in prijatelje na obisk pod lipo. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sama-torci. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI V spomin na Marijo Stoka vd. Sardoč daruje Stana Buda 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Bernarde Kralj vd. Moko-le daruje svakinja Marija DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Mokole vd. Terčon 100.000 lir za popravilo slivenske cerkve. V spomin na teto Bernardo Kralj vd. Mokole darujeta Dorina in Paolo 100.000 lir za popravilo slivenske cerkve. V spomin na Marijo Stoka vd. Sardoč daruje Stana Buda-Husu 25.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danila Glavino daruje Rudi Zahar 50.000 lir za spomenik padlim v NOB Borst-Zabrežec. Za černobilske otroke, trenutno v Trstu na počitnicah darujejo Piera, Antonio, Anna Barbieri, Laura in Ana 130.000. t Zapustila nas je naša draga Maria Metlikovec vd. Cosmina Žalostno vest sporočajo hci Vania z možem Francom, ljubljeni vnukinji Francesca in Alessandra in drugo sorodstvo Pogreb bo jutri, 2. julija ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v šempo-lajsko cerkev. Trst, 1. julija 1998 Žalovanju se pri-dužujejo družine Sirk, Toneato in Culianich Jž- 8 Sreda, 1. julija 1998 SP V NOGOMETU BORDEAUX / Z GOLOM ŠUKERJA IZ ENAJSTMETROVKE SAINT ETIENNE / ANGLIJA Z IGRALCEM MANJ H rvaška zasluženo Na ruleti zlim izločila Romunijo Argentinci srečnejši V četrtfinalu bodo nasprotniki Hrvatov Nemci Ena najlepših tekem doslej - Mesto med osmerico bi zaslužilo oba - Neusmiljen žreb BORDEAUN - V predzadnjem srečanju osmine finala svetovnega prvenstva je v Bordeauxu Hrvaška premagala Romunijo z 1:0 (1:0). Edini zadetek je v 45. minuti iz enajstmetrovke dosegel Davor Šuker. V četrtfinalu se bo Hrvaška pomerila z Nemčijo, ki jo je izločila na zadnjem evropskem prvenstvu v Angliji. Reprezentanca Hrvaške, ki prvič nastopa na svetovnem prvenstvu, se je povsem zasluženo kot sedma reprezentanca uvrstila v četrtfinale. Hrvati so bili mnogo boljši od Romunov, njihova zmaga pa bi bila lahko tudi višja, čeprav so odločilni gol dosegli iz enajstmetrovke. Poleg zadetka so zamudili najmanj še pet lepih priložnosti, medtem ko so bili Romuni praktično nenevarni. Hrvati so že na začetku pokazali, da se z uvrstitvijo v osmino finala niso zadovoljili. Takoj so prevzeli pobudo in priložnosti so se kar vrstile. Šuker je bil bil v prvih 15 minutah dvakrat nenatančen, posnemal pa ga je tudi Asanovič. Bolje rečeno hrvaškima igralcema je veselje preprečil vratar Stelea, sicer najboljši igralec tekme. V zadnjih 15 minutah prvega dela je ritem nekoliko padel, a prav zadnja minuta je »ognjenim« prinesla zgodovinski uspeh. Gheorghe Popescu je namreč v svojem kazenskem prostoru nespretno oviral Asanoviča, ta pa je s padcem izsilil enajstmetrovko. Izvajalec najstrožje kazni je bil Šuker, njegov prvi uspešni strel je sodnik razveljavil, ker je bilo v kazenskem prostoru nekaj hrvaških igralcev, toda Osiječana to ni zmedlo in je še drugič poslal žogo v isti kot vratarjevega gola. OSMINA FINAIA 27. junij BRAZILIJA-ČILE 4:1 28. junij NIGERIJA-DANSKA 1:4 29. junij NIZOZEMSKA-ZRJ 2:1 ■ Argentina - Anglija 6:5 (2:2,2:2) po enajstmetrovkah STRELCI: v 5. Batistuta (11 m), v 10. Shea-rer(llm), v 15. Ovven, v 45. Zanetti. ARGENTINA: Roa, Ayala, Chamot, Vi-vas, Zanetti, Almeyda, Simeone (od 107. Berti), Ortega, Veron, Lopez (od 69. Gallar-do), Batistuta (od 69. Crespo) ANGLIJA: Seaman, Neville, Campbell, Adams, Le Saux (od 71. Šouthgate), Beckham, Inče, Anderton (od 97. Batty), Scholes (od 80. Merson), Shearer, Ovven. SODNIK: Kirn Milton Nielsen (Danska); GLEDALCEV: 38.000; RDEČI KARTON: Beckham v 47. min; OPOMINI: Seaman, Veron, Simeone, Almeyda, Roa ST. ETIENNE - Tekma med Anglijo in Argentino je bila ena najlepših doslej, zmagovalec pa je bil znan šele po enajstmetrovkah, kjer so bili Argentinci, predvsem pa njihov vratar Roa, ki je ubranil dve enajstmetrovki, prisebnejši in seveda tudi srečnejši. Anglija zapušča SP, čeprav bi po igri zaslužila nastop med osmerico najboljših. Toda v četrtfinalu je bilo mesto samo za enega. Nasprotniki Argentincev pa bodo 4. julija v Marseilleu Nizozemci. Argentina je povedla že v 5. minuti z go- lom Batistute iz dvomljive enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška vratarja Seamana nad Simeonejem. Toda na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati. Mladi Ovven je prodrl v kazenski prostor, kjer ga je po mnenju sodnika nepravilno zaustavil Ayala. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Shearer, le nekaj minut kasneje pa se je med strelce vpisal še Ovven. V nadaljevanju so bili gledalci priča res lepemu srečanju. Argentina se je vrgla v napad, Angleži pa se niso omejili na obrambo in so bili v protinapadih zelo nevarni. Do zasluženega izenačenja je prišlo v zadnji minuti prvega polčasa, strelec pa je bil Zanetti. V nadaljevanju je sodnik že v 47. minuti izključil Beckhama in Argentinci so imeli z igralcem več stalno terensko premoč. Toda vsi njihovi poskusi so bili zaman, tako da sta morali moštvi igrati podaljška. Mreži obeh vratarjev se tudi v teh tridesetih minutah nista več zatresli in tako so prvič na tem SP o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Za Anglijo so bili uspešni Shearer, Merson in Ovven (Roa je ubranil strela Incea in Battyja), za Argentino pa Berti, Veron, Gal-lardo in Ayala, medtem ko je Seaman ubranil strel Crespa. Romunija - Hrvaška 0:1 (0:1) STRELEC: v 45. min. Šuker (11 m) ROMUNIJA: Stelea, Petrescu (od 76. Marinescu), Ciobotariu, Gh. Popescu, Filipescu, Munteanu, Galca, Nagi (od 57. Craioveanu), Ga. Popescu (od 77. Niculescu), Moldovan, llie. HRVAŠKA: Ladič, Simič, Štimac, Bilič, Stanič (od 82. Tudor), Asanovič, Boban, Jurčič, Jami, Vlaovič (od 78. Krpan), Šuker. SODNIK: Javier Alberto Castrilli (Argentina); KOTI: 8 : 2 za Hrvaško; PODALJŠEK 2 in 3 minute; GLEDALCEV: 33000; RUMENI KARTONI: Boban, Gh. Popescu, llie, Bilič, Petrescu. SAINT ETIENNE / ANGLEŠKI HULIGANI ZOPET V OSPREDJU Pred tekmo z Argentino so napadli afriške priseljence Vodstvo igralcev v kockastih dresih ni uspavalo. Tudi v drugem polčasu so bili boljši nasprotnik, čeprav so sredino igrišča prepustili Romunom. Nevarni pa so bili v hitrih protinapadih. Šuker je v 63. minuti prišel sam pred Steleo, a Rumun je bil uspešnejši, prav tako kot je izšel kot zmagovalec v dvobojih z Bobanom in dvakrat z rezervistom Krpanom v sami končnici tekme. Po tekmi je bilo veselje slovenskih južnih sosedov seveda nepopi- sno, medtem ko so Romuni razočarano za-puščah igrišče. »Za kakršne koli izjave je še prehitro. Zaenkrat lahko rečem, da smo poskušali vse, toda Hrvaška je bila boljša in je zasluženo zmagala,« je dejal vratar Stelea. Prav nič zadovoljen pa ni bil niti trener Romunov Angel lordanescu. Po činu je general, doma pa so mu za uspeh na SP vojaške oblasti obljubljale še eno zvezdico. Toda očitno bo moral počakati na boljšo priložnost. ČETRTFINALE POLFINALE ST. ETIENNE - Angleškim navijačem ni bilo treba čakati na tekmo z Argentino, v kateri se ob športni plati prepletajo tudi politični spori zaradi vojne na Falkladskih otokih iz leta 1982, da bi se »izkazali«. Že v ponedeljek zvečer je skupina dvajsetih huliganov, med katerimi jih je bila večina pijanih, napadlo stotino Francozov zlasti afriškega in arabskega rodu, ki so gledali tekmo Jugoslavija -Nizozemska na velikem ekranu. Neredi so postajali vse ostrejši, tako da je morala policija poseči tudi s silo in zapreti vse vhode v mestno središče. Po štirih urah je bilo zopet mirno. ZA NASLOV Varnostnike pa je pred tekmo med Argentino in Anglijo skrbel zlasti možen prihod francoskih Arabcev, ki so se hoteli oddolžiti Angležem za spopade iz Marseilla med tekmo Tunizija -Anglija. Da bi preprečili nove izgrede, so morali zapreti vse trgovine ob enajstih zvečer, in uga- snjeni so bili tudi vsi veliki ekrani, katere so postavili za domačine in goste brez vstopnic. Po polnoči pa je francoska policija aretirala dva argentinska navijača, ki sta s solzilcem oslepila skupino Afričanov ter jim ukradla vstopnice. Takoj se je nabrala številna množica, ki je mirno opazovala, kaj se dogaja. Prefekt francoskega mesta kljub tem dogodkom ni bil prav nič zaskrbljen, saj je skrbelo za red znotraj in izven stadiona okoli tisoč petsto policistov. Tekmo pa si je ogledalo trideset tisoč Angležev in osem tisoč Argentincev. BRAZILIJA 3. julij (Nantes, 21.00) DANSKA j3- FRANCE OS 30. junij ARGENTINA-ANGLIJA 6:5(11metrovke) 27. junij ITALIJA-NORVEŠKA 1:0 28. junij FRANCIJA-PARAGVAJ 1:0 29. junij NEMČIJA-MEHIKA 2:1 30. junij ROMUNIJA-HRVAŠKA 0:1 NIZOZEMSKA 4. julij TRETJE MESTO (Marseille, 16.30) ARGENTINA 11. julij Poraženca v polfinalu ITALIJA 3. julij (Pariz, 21.00) (Saint-Denis, 16.30) FRANCUA 7. julij • (Saint-Denis, 21.00) NEMČIJA 4. julij (Montpellier, 21.00) HRVAŠKA 12.julij (Saint-Denis, 21.00) Najboljši strelci 5 golov: Vieri (Ita), Batistuta (Arg) 4 goli:, Salas (Čile), Hernandez (Meh); 3 goli: Ronaldo (Bra), Henry (Era), Cesar Sampaio Bra), Bierhoff in Klinsmann (Nem), Šuker (Hrv); 2 gola: Ortega (Arg), VVilmots (-Bel), Bebeto (Bra), R. Baggio (Ita), VVhitmore (Jam), Bartlett (JAR), Bassir in Hadda (Mar), Pelaez Meh), Cocu, Bergkamp in R. De Bo-er (Niz), Ovven in Shearer (Ang) itd. TOTG FIMNCCu PD RAI DNEVNI IZID 0 1 SKUPNO 43 49 Do konca našega tekmovanja je preostalo samo še pet napovedi. V predtekmovanju in osmini finala so se rajevci (tudi s pomočjo športne sreče) bolj izkazali, toda končni zmagovalec še zdaleč ni odločen in hud boj za vsako točko bo potekal prav do konca. Rajevci bi seveda radi obdržali vodstvo vse do konca, na dnevniku pa smo prepričani, da imamo boljšo kondicijo, kar naj bi na koncu tudi odločilo. Kakorkoli že, račune bo treba poravnati tudi s športno srečo, brez katere ne eden ne drugi ne moreta računati na končno zmago. Za dva dni napovedovanje zdaj prekinjamo, naslednja napoved pa bo objavljena v petek, ko bosta na vrsti četrtfinalni srečanji med Italijo in Francijo ter Brazilijo in Dansko. FHAIMCE^e SP V NOGOMETU Sreda, 1. julija 1998 9 TISKOVNA KONFERENCA / PRED SREČANJEM S FRANCIJO Cesare Maldini je bil nedvoumen: Italija bo igrala odločno na zmago Napovedal je tudi dober nastop Del Piera - Zinedine Zidane ključni nasprotnik PARIZ - Petek se bliža in v italijanskem taboru se je časovno odštevanje že začelo. To je bilo jasno videti iz odgovorov, ki jih je dal trener italijanske reprezentance Cesare Maldini na včerajšnji tiskovni konferenci. Maldini je sicer besede izbiral, misli krojil previdno in povedal le to, kar je bilo po njegovem mnenju primerno povedati. Nikakor se ni pustil izzvati številnim časnikarjem, ki so mu zastavljali vprašanja v pravem križnem ognju. Kljub temu je uspelo časnikarjem razkriti nekatere poglavitne skrbi, ki tarejo italijanskegaTecnica/ Med te sodi vsekakor okolje, v katerem bo potekalo srečanje: »V St. Denisu bomo v pravem volčjem brlogu. Sami bomo sredi sovražnega stadiona, na katerem bo mogoče slišati le zelo oddaljeni (televizijski) odmev polovice Italije, ki bo navijala za nas. Seveda, nikakor nismo poraženci že pred tekmo, kot piše francoski tisk.« Kar se tiče posameznih igralcev je bil Maldini nekoliko bolj konkreten: »Vprašujete me, če bo Vieri odločilen igralec te tekme, jaz pa vam odgovarjam, da bo to tekma, na kateri bo izstopal Del Piero. Pokrivanje Zidana bo eden ključnih problemov naše taktike. Te vloge še nikakor nisem poveril Dinu Baggiu, kot nekateri menijo. O tem se moramo šele odločiti. Zidana poznamo zelo dobro, kot odličen igralec se je razkril v Italiji, kjer se je kot nogometaš tudi ovrednotil. Kljub temu ne nameravamo pod vzeti kakih posebnih ukrepov. To je igralec, ki je deležen slave tudi iz reklamnih vzrokov. Res pa je, da dveh tekem ni igral in je precej spočit.« Na vprašanje o možnostih Italije je Cesare Maldini odgovoril takole: »Upamo, da bo sodnik kos svoji nalogi in bo sodil korektno. Vemo, da bo vse podpore gledalcev deležna francoska reprezentanca. Pa tudi pogosto se ne zgodi, da bi domačinom tako ali drugače preprečili pot do finala. Toda ostane dejstvo, da to ne bo finale. Mi smo doslej dosegli precej zadetkov. To je na svetovnem prvenstvu postavka, ki nam lahko precej pomaga. Sicer pa, Italija igra vedno na zmago.« Najvišja ocena za Vierija Po uvrstitvi v četrtfinale so italijanski ljubitelji nogometa skoraj vsem nogometašem podelili pozitivne ocene. Telefonsko anketo je izvedla Datamedia, daleč pred vsemi pa je Vieri z oceno 9,5, devetico pa je dobil tudi Pagliuca. Edini, ki ne bi »izdelali« so Pessotto, Albertini in Di Matteo, Del Pieropa je dobil le šestico. Ocene: 9,5 Vieri, 9, Pagliuca, 8,5 Di Biagio, 7,8 Roberto Baggio, 7,5 Paolo Maldini, 7 Cannavaro, 6,8 Moriero, 6,7 Dino Baggio, 6.6 Costacurta, 6,5 Bergo-mi, 6,4 Di Livio, 6,3 Inza-ghi, 6 Chiesa, 6 Del Piero, 5,9 Pessotto, 5 Albertini, 4.7 Di Matteo; 8,3 Cesare Maldini. ISKRE OKRADEN TUDI PRINC ALBERT - Med številnimi prijavami različnih tatvin je policija prejela eno še posebej zanimivo. Pred mednarodno druščino zlikovcev je klonil tudi mo-naški princ Albert, znani ljubitelj športa. V Lyonu si je želel ogledati tekmo med Francijo in Dansko, veselje ob zmagi Francije pa so mu zagrenili tatovi, ki so iz vhodne avle hotela ukradli tri njegove kovčke. Policija storilcev še ni prijela. NIGERIJSKE SPREMEMBE - Nigerijska nogometna zveza je napovedala ostre ukrepe zaradi neslavnega izpada reprezentnace v osmini finala SP. Predsednik zveze Abdulmumini Aminu je napovedal sprememebe predvsem na mestu selektorja. Dosedanjemu trenerju Bori Milutinoviču se pogodba izteka, obnovili pa je ne bodo, kajti Aminu daje prednost nigerijskemu trenerju. Poleg tega naj bi se Nigerijci odpovedali nastopom nekaterih razvajenih zvezdnikov, ki igrajo v tujini. INTERVJU / IGOR MALALAN O PRILJUBLJENI TV ODDAJI Osnovna naloga »Športela« povezovanje našega športa Oddaja ima tudi pomemben informacijski pomen na obeh straneh meje - Vse kaže, da je ne bo mogoče še bolj razširiti Openc Igor Malalan med našo narodnostno skupnostjo ne potrebuje podrobnejše predstavite, saj sodi med najpopularnejše osebnosti našega javnega življenja. Veliko priljubljenosti si je pridobil zlasti kot voditelj Športela na koprski televiziji, pa tudi z nekaterimi drugimi razvedrilnimi oddajami. Povejte nam, ali ima Športel davne korenine v vaši mladostni športni aktivnosti ali pa avtohtoni ljubezni do časnikarstva? »V mladih letih sem sicer res gojil plavanje, košarko, nogomet, balinanje, strelstvo..« ....torej ste nekak športni en-ciklopedik...? »Hja, tudi to bi nekako lahko rekli, vendar pa me je pot do te oddaje vodila preko odrskih desk in Radia Opčine, kjer že 17 let teče tedenski športni komentar.« Vaše oddaje na TV Koper Ca-podistria poznajo praktično vsi zamejski ljubitelji športa. Zakaj ste se odločili prav za tako obliko oddaje? »Naj kar povem, da sem do te oddaje precej kritičen. Zavedam se, da bi jo morali radikalno spre-nteniti, toda trenutno ni za to ne finančnih, ne tehničnih sredstev. Prepričan sem, da bi morali doseči, da bi ta oddaja še bolj povezovala zamejski šport in društva, mreža informacij bi morala biti še bolj razširjena.« Pa vendar ima oddaja tudi mnogo pozitivnega? »K temu bi prištel predvsem dejstvo, da je o zamejskem športu mnogo informirala tudi ljudi v naši matični domovini. Omogočila jim je vedenje, da naš šport ni le neznatna kapljica v morju nekje na obrobju, ampak je sposoben tudi vrhunskih rezultatov na državni, evropski in svetovni ravni, obenem pa z rubriko ^port pod Triglavom seznanja tudi naše športnike z dogajanji na *em področju na drugi strani državne meje.« Kako bi vi sami definirali to oddajo? »Ime 'športel' nekako simbolično povezuje šport in televizijo z okencem,'športelom', skozi katerega prihajajo take in drugačne informacije. Oddaji pa bi lahko rekel tudi: razprava v studiu.« Menite, da ste na športnem področju konkurenčni ostalim medijem? »Ne potegujemo se za konkurenčnost ampak le za to, da bi lahko nudili čim več pomoči zamejskemu športu. Tukaj vsi mediji tudi nismo v enakem položaju. RAI ima premalo načrtovanega časa za zamejski šport. Mi imamo vsekakor večje možnosti. Vendar pa kar povejmo, da prave konkurence tukaj ni in tudi statistike, ki bi nam bila v pomoč, nimamo. Vsekakor: ena ura tedensko je tudi za nas mnogo premalo.« Zunanji udeleženci vaših oddaj morajo prihajati na snemanje v Koper... »Da, to nam povzroča neprijetnosti. Povedati pa moram, da prihajajo radi, kar zlasti za obiskovalce z Goriškega ni vedno enostavno.« Ne bi bilo mogoče vzpostaviti studia v Trstu? Nekoč je že deloval? »Trenutno ni sredstev niti za menjavo naše zastarele scene. Ne, trenutno o tem ni govora. Nekaj se govori v zvezi s čezmejno televizijo, toda to je stvar politike in bodočnosti.« Imate v načrtu razširitev oddaje? »Ne, tega trenutno ni v načrtu. Na koprski TV imamo zamejci trenutno tri ure oddaj in mogoče si je med vse številne interesente deliti le ta čas. Zadovoljni bomo, če bomo obstali pri sedanji urici.« Dotaknimo se še prvenstva v Franciji. Kaj sodite o prenosih? »Zdijo se mi zelo dobri. Zlasti so lepe ponovitve najzanimivejših dogodkov posamezne tekme. Te ponovitve opravijo zelo hitro, iz raznih snemalnih kotov in so zelo prijetne za gledalce (manj pa za sodnike, če napak dosodijo prekršek, ki ga ni bilo).« Sledite tudi televizijskemu komentiranju po tekmah? »Bolj malo. Za to primanjkuje časa. Naslednjega dne čaka služba in mesec dni vsakovečernega posedanja pred ekranom kasno v noč bi se vsekakor v službi odražalo na storilnosti.« Če bi vas določili za reporterja te ali one tekme, kaj bi poudarili? »Predvsem občinstvo. To je res izredno. Tudi na tem prvenstvu je sicer prišlo do nekaterih ekscesov ekstremistov in huliganov, toda v celoti vendarle prevladuje športnost, tako med občinstvom, kot med igralci. Mislim, da bi poudaril predvsem to.« Vas je doslej izpad kake ekipe presenetil? »Na svetovnih prvenstvih so presenečenja vedno mogoča, posebno letos, ko je izenačenost ekip res velika. Zato lahko rečem, da presenečenje dejansko ne bi smelo biti.... presenečenje. No, če bolje pomislim, morda nisem pričakoval tako zgodnjega odhoda Španije. Menil sem, da še ne bo izpadla.« Italija? »Igra dobro. Uspešna je bila v obrambi, kjer me je presenetil s svojo igro zlasti vratar. Posebno dober vtis pa mi je zapustil trener Maldini s svojimi odgovori časnikarjem na tiskovnih konferencah. Odgovarja kratko ter jasno in je s svojimi komentarji doslej vedno pokazal, da drži vajeti svoje ekipe trdno v svojih rokah.« Tudi vam zastavljamo najtežje vprašanje... »Pričakoval sem ga. Tovrstno ugibanje je sicer nekak'superena-loto' mislim pa, da bi lahko bil seznam ekip, ki se bodo potegovale za najvišja mesta tudi tak: Italija, Danska, Anglija in Nemčija. Jaz stavim na te države, možnosti so pa tudi drugačne.« ANKETA / NASE BRALKE IN BRALCI Enajst igralcev brez trenerja in Jugoslavija odhaja domov Bolje se je odrezala Hrvaška Med zamejci imajo balkanske ekipe še veliko navijačev V osmini finala sta nastopili tudi Jugoslavija in FJr-vaška, ki sta še dokaj priljubljeni med zamejskimi nogometnimi privrženci. Jugoslavija je izpadla, Hrvati pa so po zmagi nad Romunijo med najboljšo osmerico. V četrtfinalu jih čakajo Nemci, ki niso doslej prepričali. Poglejmo kaj mislijo o tem naši bralci: Aleš Plesničar: »Jugoslovani so zamudili enkratno priložnost z enajstmetrovko Mijatoviča, da bi dosegli uvrstitev v četrtfinale. Njihova igra je bila počasna, tako da bi se vseeno ne bi uvrstili visoko. Na koncu pa so naredili vrsto neverjetnih obrambnih napak. Poleg tega je zgrešil tudi trener Santrač, saj bi na njegovem mestu poslal na igrišče Ognjenoviča, ki je hitrejši od Savičeviča. Sojenje je na splošno slabo, npr. Bergkamp je pri prvem golu naredil prekršek in moral bi biti izključen. Enajstmetrovka je bila prav tako dvomljiva. Hrvati pa so imeli srečo, ker Romuni niso pokazali veliko in v četrtfinalu nimajo veliko možnosti, ker je njihova igra prepočasna. Bodisi Mijatovič kot Šuker sta razočarala, obramba Hrvatov pa je boljša kot jugoslovanska«. Silva Meulja: »Prepričali me nista ne Jugoslavija ne Nizozemska, vse pa se je odločalo na začetku drugega polčasa, ker so Jugoslovani slabo reagirali na zgrešeno enajstmetrovko. Igra je bila grda, tudi po zaslugi slabega sodnika. Prvi gol je bil neregularen, sodnik pa je bil stalno preveč daleč od igre, čeprav je pravilno dosodil enajstmetrovko. Jugoslavija pa ni ekipa in nima trenerja. Tudi Hrvati so igrali počasi, zaslužili pa so si zmago, ker so imeli tudi v drugem polčasu več od igre, Romuni pa so bili v napadu sterilni. Odpovedal je Hagi, medtem ko sta bila odločilna Boban in Šuker. Z Nemčijo je možen vsak rezultat, škoda pa je za osmino Anglija-Ar-gentina, ker sta ti moštvi pokazali največ doslej, in obe bi si zaslužili višjo uvrstitev.« Samo Miot: »Jugoslovani niso imeli veliko sreče, saj so zgrešili enajstmetrovko in dobili gol v podaljšani igri, a Nizozemci so igrali bolje. Sa-vičevič je bila zgrešena menjava toda Santrač nima moči. Hrvati so igrali dobro v obrambi in so bili boljši od Romunov. Z Nemci imajo nekaj možnosti, saj doslej niso veliko pokazali«. Vanessa Mezgec: »Žal mi je za jugoslovane, ker so izpadli, toda igra je bila počasna in preveč so se branili. Tekma Hrvaške je bila nezanimiva, prav tako preveč počasna. V prvem polčasu so napadali le Hrvati, v drugem pa Romuni, toda niso imeli jasnih priložnosti za zadetek. Hrvaška za las ni podvojila, v četrtfinalu pa nima možnosti«. David Gergolet: »Res škoda, da je Jugoslavija izpadla, toda niso dovolj organizirani in imeli so preveč obrambno igro. Komaj so bolj pritisnili so dosegli gol in si priborili najstrožjo kazen; lahko bi zmagali, a Nizozemci so bili bolje organizirani. Hrvaška, kot je značilno za nove države, še ni zrela, ampak po golu se je, v nasprotju z Jugoslovani, dobro branila. Sojenje pa ni slabo, saj je igra zelo hitra in torej njihova naloga ni enostavna. Sodniki kvalitetnejših prvenstev so seveda bolj pripravljeni, ni pa bilo zelo hudih napak.« Jugoslovani so se veselili samo na začetku drugega dela 10 Sreda, 1. julija 1998 GORICA APT / PODPIS SPORAZUMA V GORICI, DOBERDOBU IN ŠTEVERJANU ŠEMPETER / ZBLIŽEVANJE SKUPNOSTI S_____________IZLETI Sodelovanje z združenji Priznanje posebnih pogojev no področju storitev Končno davčni obrazci tudi v slovenščini No Sovodnje po so pozobili Oživljeni sliki med krajema Bogoslužje v šempetrski cerkvi Avgusta srečanje v Podturnu Občani s posebnimi potrebami imajo od vCeraj nova sogovornika: pokrajinsko prevozno podjetje (APT) in pokrajinsko upravo. Včeraj so namreč na sedežu pokrajinske uprave podpisali sporazum na osnovi katerega bodo petnajstim združenjem, ki delujejo na socialnem, družbenem in športnem področju in se ne ukvarjajo z dobičkonosno dejavnostjo, zagotavljali posebno ugodne pogoje pri organizaciji prevozov in drugih storitev. Podpis sporazuma zaključuje fazo večmesečnih pogovorov med predstavniki raznih združenj in vodstva podjetja APT, ki je v tem Času tudi stvarno ukrepalo in se pripravljalo na prevzem novih obveznosti. Tudi tako, da je za sprejem potnikov s posebnimi potrebami opremilo tri avtobuse. Specifične potrebe pa bodo upoštevali tudi pri nabavi novih avtobusov. V prihodnjih mesecih naj bi vozni park namreč posodobili z enajstimi novimi vozili. Podpis dogovora med podjetjem APT, pokrajinsko upravo (ki je stoodstotni lastnik podjetja) in predsedniki združenj po eni strani uspešno rešuje- zelo občuteno socialno vprašanje, z druge strani pa predstavlja za podjetje vir dodatnih dohodkov in torej eden od načinov za uravnovešenje poslovanja. Podjetje opravlja danes največ storitev na področju šolskih prevozov. Dijaki in študentje predstavljajo glavni delež med potniki. V skladu s takim stanjem je tudi stopnja obremenitve: v jutranjem in popoldanskem Času so avtobusi do kraja na- trpani, v vmesnem Času pa vozijo v glavnem na pol prazni. Pričakovano po-praševanje po posebnih, oziroma dodatnih storitvah, naj bi zapolnilo prav vmesni Cas med pričetkom in koncem pouka. V zvezi s tem se omenjajo n.pr. možnosti organiziranega prevoza oseb s posebnimi potrebami v Gra-dež ali bližnje kraje. V poštev seveda prihajajo tudi druge različne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo društva in združenja. Na srečanju z novinarji je podpredsednik pokrajinske uprave naglasil, da se s podpisom sporazuma uresničuje ena od programskih obvez levosredinske uprave ter izrazil prepričanje, da bodo ponujeno možnost že v kratkem izkoristila tudi druga društva in združenja. KonCno so tudi na Goriškem, sicer samo v nekaterih občinah, prejeli slovenske obrazce za prijavo dohodkov za leto 1997. Obrazce v slovenščini imajo na županstvu v Doberdobu, Steverjanu pa tudi v Gorici. ZaCuda pa slovenskih obrazcev letos niso prejeli na občini v Sovodnjah. Na županstvu v tem kraju tudi niso prejeli nikakršnega sporočila, da bodo obrazce prejeli v prihodnjih dneh. Lani, ko je finančno ministrstvo prvič poskrbelo za slovenski prevod prijave dohodkov, so obrazce redno dostavili tudi občini Sovodnje. So v pristojnih uradih na to pozabili ali pa sodi celotna zadeva v sklop strategije namernega zavlaCevanjain utrujanja pripadnikov manjšine? Ali pa gre za birokratsko omejeneost ? Ce je treba po eni strani izreci priznanje, da je finančno ministrstvo poskrbelo za slovenske obrazce, pa ni mogoCe z druge strani zamolčati dejstva, da so ti obrazci dejansko prispeli pozno ali celo prepozno, kajti veliko davkoplačevalčev je za ureditev obveznosti že poskrbelo. Lahko bi poskrbeli pravočasno ! Vsakdo si lahko ob zadevi misli svoje. Upamo pa, da bodo davkoplačevalci, Čeprav v zadnjem trenutku, izkoristili možnost in izpolnili slovenske obrazce. GORICA / TRADICIONALNA TOMBOLA Vsi dobitki ostali v Gorici Izkupiček so namenili v dobrodelne namene Tradicionalna tombola ob sv. Petru je domena Goričanov. Tako bi lahko sklepali po izidu ponedeljkovega žrebanja. Vse denarne nagrade so namreč ostale v Gorici: dva milijona lir sta si razdelila Anna Brumat in Franco Cher-chi iz Gorice, nagrado v znesku poldrugega milijona je prejela Tatjana Fonovich, prav tako iz Gorice, denarno nagrado za Cinkvino pa je zmagal Lorenzo Batistu-ta, prav tako iz Gorice. Nagradno tombolo je priredilo združenje AN-FASS. (Foto Bumbaca). Včasih je iz Gorice do trga v Šempetru vozil tramvaj. Krajani Podturna in Šempetra so si bili prvi sosedje in kot taki soudeleženi pri pomembnejših praznikih in dogodkih v enem in drugem kraju. Na pobudo župnijskih skupnosti iz obeh krajev, se nekdanji stiki obnavljajo. V ponedeljek je bilo po dolgih letih spet versko, prijateljsko in družabno srečanje med sosedi. PodturnCani so se množično podali na obisk v Šempeter, kjer je bila v tamkajšnji cerkvi slovesna maša ob petju obeh cerkvenih zborov in orgelski spremljavi Huberta Berganta. Maševala sta podturnski župnik Rug-gero Dipiazza in šempetrski župnik, dekan Jože Pegan, medtem ko je dobrodošlico sosedom izrekel upokojeni šempetrski župnik Dušan Bratina, ki je dan prej slavil 60-letnico maš-ništva. Jubilanta sta bila pravzaprav dva: poleg Bratine še don Ruggero, ki je slavil 40-letnico mašništva.in so se tega jubileja ob srečanju tudi posebej spomnili. V pridigi sta duhovnika, nanašajoč se na dogodek iz evangelija, poudarila potrebo, po premeščanju preteklosti in potrebo po iskanju in utrjevanju sodelovanja v prihodnje. Obisk sosedov iz Podturna so zlasti starejši Sempetrci sprejeli z navdušenjem in ga ocenili kot pomembno pobudo, ki bo osvežila in utrdila nekdaj zelo tesne in pristne stike. Sempetrci bodo obisk vrnili že kmalu in sicer ob praznovanju sv. Roka v Podturnu (16. avgusta), ko se bo srečanja udeležil tudi škof Franc Perko. Oživljeno sodelovanje med župnijskima sku-pnostima seveda odpira možnosti širšega sodelovanja tudi na kulturnem, športnem in drugih področjih. Rupeni za konstruktivno opozicijo Volilni izid nas ni razorožil ampak nas je spodbudil, da še bolj intenzivno zastavimo naše delo v vlogi opozicije, navaja v daljšem sporočilu Ario Rupeni, ki je bil na nedeljskih balotažnih volitvah poražen. Devet svetovalcev opozicije si bo prizadevalo predvsem za utrjevanje enotnosti v opozicijskih vrstah ter za konstruktivno vlogo v občinskem svetu, seveda v zagovarjanju stališč, ki so bila iznesena v volilnem programu. Rupeni v sporočilu za javnost ponovno omenja področja, ki jim bodo predstavniki Oljke namenjali največ pozornosti. Eno od teh je vprašanje šolstva in izobraževanja, dalje opredelitev nove vloge rajonskih svetov, prestrukturiranje gospodarstva itd. NOVICE Drevi predstava ”Cosi fan tutti” Na gradu se nadaljuje festival amaterskih gledališč. Drevi ob 21.15 bodo elani skupine ”11 Satiro” iz Tre viša predstavili tragikomedijo beneškega avtorja Giacoma Casanove ”Cosi fan tutti”, v predelavi Piera Chiare. Zgodba so dogaja v Cremoni sredi osemnajstega stoletja. Grajena je na namišljenih ljubezenskih zapletih, ki se rojevajo skozi leCe posebnega aparata "polemoskopa”. Režiser predstave je Gigi Mardegan. Tudi tokrat bo na razpolago avtobus. Vstopnice so v prerprodaji v knjigami Antoni-ni, kjer so že tudi v prodaji vstopnice za naslednjo predstavo, Premisli Giacomino. Koncert "Rock night” v petek v Sovodnjah V petek, 3. julija 1998, ob 21. uri bo v Sovodnjah poseben rock koncert»Rock night«, na katerem bodo nastopile bi goriške zamejske glasbene skupi-ne:»Why«,»Juke box«in»Floating points«. Koncert pod zvezdami se bo odvijal v Sovodnjah na odprtem, pri nogometnem igrišču, v primeru slabega vremena pa v tamkajšnji dvorani Kulturnega doma. Prireditelj veCera je Mladinski odsek SD Sovodnje in sodi v okvir glasbenega festivala»Across the bor-der« (Prekoračimo mejo). Ustavili avtomobil z ilegalci iz Makedonije Kljub poostrenemu nadzoru, se pojav ilegalnega prehajanja meje nadaljuje. Finančna sbaža je pri MošCenicah ustavila avtomobil slovenske regisba-cije. V njem je bilo pet makedonskih državljanov, ki so ilegalno prišli v državo. Omenjene osebe so predali goriški kvesturi za nadalnji postopek, voznico avtomobila, slovensko državljanko, pa prijavili sodišCu. Tižič: občina odkupila 36 stanovanj S podpisom pogodbe o nakupu 36 stanovanj v delavskem naselju v Panzanu se začenja stvarno reševati vprašanje prenove kompleksa stanovanjskih objektov, ki so bili zgrajeni med vojnama za potrebe delavcev in uradnikov zaposlenih v ladjedelnici. Okvirni sporazum med vodstvom družbe Fincantieri in Občino je bil dosežen ob koncu lanskega leta, vCeraj pa je bil podpisan prvi akt o prodaji 36 stanovanj, ki jih stanovalci niso odkupili, oziroma niso nameravali odkupiti. Občina je za nakup izdala 1, 6 milijarde lir. Nadaljujejo pa se tudi pogovori o nakupu nadalnjih 96 stanovanj. Sklenitev pogodbe pa je vezana na pridobivanje finančnih sredstev. SOVODNJE / PSEVDOSLIKARJI S SPRAVEM Pomazano pročelje občinske telovadnice Muralesi močno podobni tistim v Ločniku Pred petnajstimi leti (ob občinskem prazniku leta 1983) so v Sovodnjah odprli telovadnico. Obletnico so zaenkrat neznani zlikovci, ki se najbrž imajo za vrhunske umetnike, dejansko pa je njihovo početje navadni vandalizem, izkoristili za pomazanje dveh fasad objekta. "Malarji” so bili po vsej verjetnosti na delu ob koncu tedna, v noCi od sobote na nedeljo. Ker so slikarije zelo obsežne se zdi skoraj nemogoče, da bi početje ostalo neopaženo. Toliko bolj, ker so se posebej potrudili s slikanjem fasade ob' vhodu in to na dovolj vidnem mestu. Po narisanih simbolih sodec, zgleda da so bili na delu isti avtorji, ki so pomazali tudi sedež rajon- skega sveta v LoCniku in zidove nekaterih bližnjih hiš. Nismo proti svobodi umetniškega izražanja, vendar pa je tako dejanje nedopustno in vsega obosojanja vredno. Ogorčeni nad mazaško akcijo so tudi na občini v Sovodnjah. Toliko bolj, ker bo CišCenje precej drago, prav ob upoštevanju vrste gradnje. (Foto Bumbaca). KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminianu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Informacije in prijave pri Maji (tel. 884187) najkasneje do 10. julija. DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU načrtuje od 29. avgusta do 5. septembra križarenje z ladjo ob dalmatinski obali do Grčije. Pojasnila nudi Jožef FerletiC tel. 78103. KRUT prireja desetdnevno letovanje v Žabnicah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644. 3 OBVESTILA DRUŽBA se dobi danes, 1. julija, ob 19.30 na Plamti. SD SOVODNJE vabi na občni zbor društva v ponedeljek, 6. julija ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. GORIŠKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan razen sobote od 9. do 12. me. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav (nekdanji obrazec št. 740, zdaj enotni obrazec) lahko poslužijo njenega urada v Gorici (Ul. Malta 2), ki je odprt vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. S SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA ob- vešCa, da je v teku potrjevanje in predvpisovanje v šolsko leto 1998/99. Informacije na tajništvu šole v ul. della Croce, 3 do vključno 10. julija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12.ure. Tel. 0481/531508. KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.40»Arizona dream«. R. Emir Kustmica. Vst. 8.000.- vrrroRiA 317.40-20.00- 22.20»Qualcosa e cambia-to«. L J. Nicholson. Vst. 8.000,- CORSO Zaprto zaradi dopusta. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Car-duccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 9.00, Giuseppe Pi-nausi iz mrliške veže glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče; 10.30, Luigia Samin vd. Vuga iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v LoCniku; 12.30, Olvino Moro iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev na Roj-cah in na glavno pokopališče; 13.00, Maria Cristina Lenassi vd. Mainardi iz mrliške veže glavnega pokopališča v Ferraro. OB IZIDU KNJIGE MARIJA ČUKA Pogled v »Peno majskega vala« Odnos med slovenskim in italijanskim Ko sva se pogovarjala o treh novih romanih, ki so v zadnjem Času izšli v zamejskem prostoru, rni je sogovornik v zvezi s Čukovim delom Pena majskega vala dejal, da bi si avtor Česa takega ne upal napisati pred krahom TKB-ja. To, da pišemo o »grdem« zamejstvu, naj bi bilo stvar mode, pa tudi spremenjenih pogojev, morda pomanjkanja pogojev. Kakorkoli že, dovolj je bilo njegovih besed, da sem enostavno morala prebrati knjigo. O tem, zakaj je avtor postavil dogajanje svoje zgodbe v okolje »grdega« zamejstva. Pa ne zato, ker bi stvar ne zaslužila pozornosti, paC pa zato, ker so me med branjem pretresle druge stvari. Zdi se mi, da so v knjigi odnosi znotraj za- -mejskih struktur (osebni, profesionalni in kulturni) vendarle v ozadju; so paC del nekega ogrodja, vendar v celoti zane-marljivi. Veliko bolj pretresljiv je bil zame oris odnosa med slovenskim in italijanskim. Čas odpiranja, novega dialoga, celo kake multikulturnosti ali kakorkoli jo že imenujemo? Kje pa! Človeku (bralcu, pa tudi naključnemu nastopajočemu v zgodbi) se zdi, da še vedno živi nekje sredi petdesetih let, vedno na barikadah in v okopih, s plinsko masko na obrazu in ki koplje zaklonišče globoko, vedno bolj globoko v zemljo. Ljubezenska zgodba, ki »se zgodi« znotraj vsega tega, je seveda skladna s položajem: on Slovenec, zaposlen pri neki zamejski ustanovi, ona Italijanka, hci slavnega odvetnika, veljaka mestnih Uacional-iredentistov zadnje generacije, istrskega ezula. V celoti izpade zgodba kot izredno temačna, en sam padec, brez kakršnihkoli vzponov, linearna steza do propada. Vsi so nekam mono-litski, ljudje brez dialoga, on v svoji slovenskosti kvečjemu nacitan tip, ki ji govori o Ketteju, Kosovelu, Spacalu in o vsem, kar je slovenskega £daj bilo v Trstu, kot bi mal iz srednješolskega učbenika; ona dekle iz Prejšnjih stoletij, le da jo starši namesto v kak sa-Utostan zapro (za kazen, Ker si je izbrala sloven-skega fanta) v knjižnico timske Univerze. Oce gospodovalen, mati po-uižna, vsi drugi nekaj vmes. Vse, kar lahko prispe-Va k mračnemu in mrt-vaskemu, je do skrajno-sb Poudarjeno, ne brez srnisla za programsko Pretiravanje, grotesknost in spačenost. Maks je zaposlen pri Uradu za evidentiranje mrtvih Slovencev - to je neke vrste longa manus krovne organizacije, ki vestno sestavlja (morda opirajoč se na bolj vesele literarne precedense) Slovenski zamejski nekrograf-ski leksikon. Po drugi strani pa se italijanski desničarski veljaki zabavajo tako, da na gala večerji ob obletnici poroke svojega vodje ure in ure dolgo psujejo Slovence in sploh Slovane. Resda nisem še nikoli obedovala z veljaki iz.tistih političnih krogov, vendar dvomim, da se med seboj ne pogovarjajo o Cem drugem, pa naj bo o nogometu ali o ženskah. Ob vsem tem tragičnem, o katerem smo naglas razmišljali s kančkom razposajenosti, eno samo vprašanje, mimo vsakršne zahteve po kritiški (in kritični) objektivnosti: ali res živimo v takem svetu? Ali res avtor mlajše generacije, ki se je že izkazal za odprtega, neobremenjenega, takole občuti tole zamejstvo? Torej se nic ni spremenilo od Rebulovih, Pahorjevih najboljših let? Smo še vedno tam: mi -oni, žrtve - krvniki, Trst - življenje? Kaj je Marija Cuka prisililo v tako pisanje? Kaj? Neumno bi bilo seveda misliti, da so he-teronacionalne ljubezenske zveze v resničnem življenju višek radosti in vseh mogočih pozitivnih vrednot... naivno bi bilo vzklikati new dealu tržaške politike...nesmiselno bi bilo iskati rešitev tam, kjer čas še ni opravil niti prvega zavoja za zgodovinski vogal. Je pa vseeno presenetljivo in pretresljivo to izrazito Crno-belo Čutenje labirinta, ta depresivnost, tipična za Človeka, ki gleda s svoje nižine v gigantski men-hir, kamnit in trdo zapičen v zemljo, kjer oba, Človek in menhir, živita. Le da je tu namesto človeka živo bitje kamen, ki raste in se hrani, se množi in mu ni videti konca. Matejka GrgiC FARA / GLASBENI SEMINAR ALPE JADRAN Dvotedensko središče glasbene kulture Pogovor z umetniškim vodjo seminarja prof. Žarkom Hrvatičem Cimarosa, Haydn, Reicha, Mozart, Beethoven, Mendelssohn, Schubert, Brahms, Smetana, De-bussy, Šostakovič, Copland, Andriessen in Dominutti: to so imena skladateljev, katerih komorna dela bodo preučevali mladi glasbeniki na letošnji izvedbi mednarodnega poletnega seminarja Alpe-Jadran v Fari na Goriškem. Od 13. do 26. julija bo namreC stekla že osma zaporedna izvedba te nadvse zanimive in uspešne pobude, ki jo vsako leto organizira glasbeno in kulturno društvo Farra dTsonzo pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine, Goriške pokrajine, gori ške Trgovinske zbornice, občinske uprave v Fari in nekaterih privatnih podjetij. Seminarjev se lahko udeležijo glasbeniki, ki so diplomirali (ali se na diplomo pripravljajo) na konservatorijih in akademijah v deželah članicah delovne skupnosti Alpe-Ja-dran. Spored letošnje izvedbe nam je orisal umetniški vodja seminarja prof. Žarko Hrvatic . Jedro seminarjev je komorna zasedba godalnega kvarteta, kateremu vsako leto priključijo še preučevanje dodatnega glasbila: letos sta na vrsti klavir in flavta. Priprava na izbrane kompozicije prej omenjenih skladateljev, ki so jih organiza- torji izbrali iz glasbene literature za kvartete in kvintete, poteka bodisi individualno bodisi skupinsko. Za godalni kvartet bodo poučevali profesorji Žarko Hrvatič, Aleksandar Milošev in Teodora Campagnaro, za interpretacijo in violinsko tehniko v komorni glasbi bo zadolžen prof. Helfried Fister, za klavir prof. Giovanni Umberto Battel in za flavto prof. Giorgio Marcossi. Vsi predavatelji poučujejo na konservatorijih ali akademijah in so priznani koncertanti, tako da udeležencem zagotavljajo visoko umetniško raven. Prijavljenim glasbenikom bo komisija 13. julija najprej opravila avdicijo, šele nato pa se bodo pričeli tečaji. V drugen tednu seminarja bo komisija izbrala najboljše komorne skupine, ki bodo nastopile na petih koncertih v Fari, Gorici, Gradežu in Bibio-neju. Ob koncu dvotedenskega udejstvovanja bodo glasbenikom podelili potrdilo o udeležbi. Novost letošnje izdaje je vključitev v seznam izvirnega Kvinteta za klavir, flavto, violino, violo in Celo, ki ga je furlanski skladatelj Franco Dominutti namenoma napisal za seminariste in ki bo na tak naCin doživel krstno izvedbo. Že dokaj visoko število doslej vpisanih glasbenikov (ki letno dosega od trideset do štirideset udeležencev), kot nam je povedal prof. Hrvatic, dokazuje zani- manje za pobudo, ki ni pomembna le z umetniškega vidika. Na seminarju se med udeleženci vzpostavi prijetno in kreativno vzdušje, ki sloni na tesnih medsebojnih prijateljskih stikih, ki neredkokdaj privedejo do nastanka večkulturnih glasbenih skupin. Ker v naših krajih primanjkuje tovrstnih tečajev in pozornosti za komorno glasbo, je seminar Alpe-Jadran za mlade glasbenike povsem edinstvena izkušnja. Tudi majhno mestece, kot je Fara, zna dobiti primerno razsežnost za umetniško ustvarjanje in postati za dva tedna središče srednjeevropske glasbene kulture. Aleksi Jercog OB OBČINSKEM PRAZNIKU Hlavotyjeva razstava v Sežani Ob sežanskem občinskem prazniku so v kulturnem centru Srečka Kosovela odprli zanimivo razstavo, posvečeno 100-letnici rojstva tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja. Robert Hlavaty, rojen 4. decembra 1898 v Trstu, je razveseljeval znance in Kraševce ter je imel navado reči: »Umetnost, vino in ženske, to je življenje.« Razstava bo na ogled do 17. julija. Robert Hlavaty je bil sicer otrok Čeških staršev, a se je vedno opredeljeval za Slovenca in Kraševca, saj je rastel v slovenskem okolju in to se izraža tudi v izrazito kraških motivih njegovih slik. Na razstavi v Sežani so na ogled postavib njegove risbe, akvarele in karikature, ki jih je prispevala hčerka Marjanca (ob otvoritvi je prebrala tudi nekaj svojih pesmi, posvečenih oCetu - na sliki v družbi Slavke in Mira Kranjca) in drugi posamezniki, ki hranijo Hlavatyjeva dela. Ob tej priložnosti so izdali tudi ličen katalog, ki govori o Hlavatyje-vem delu tudi skozi njegove karikature, v njem pa so navedena tudi pisma znancem in prijateljem. Ob odprtju razstave je sežanski podžupan Rudolf PeCar poudaril izjemno intenzivno ustvarjanje, predvsem pa veliko čustvenost in hudomušnost slikarja, umrlega 1982. leta v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Poudaril je, da bi morah bolj ljubiti in ohraniti svojo kraško zemljo, tako kot jo je ljubil slikar. Jasna Peršolja pa je spregovorila o slikarjevem delu in njegovi mnetno-sti, ki jo je v zadnjem mesecu s pomočjo slikarjevih prijateljev preučevala. Slikarja Hlavatyja se spominjamo po njegovem značilnem nosu, hudomušnih pozdravih in prečudovitih komplimentih, ki jih je namenjal nežnemu spolu. »Ljubil je umetnost, ljubil je teran, ljubil je prijatelje in vse razveseljeval. Prijateljeval je z Mirom Kranjcem (sežanskim akvarelistom, bil mu je vzornik), Francem Bašinom in drugimi sežanskimi slikarji. Prav Hlavaty je ob odprtju sežanske Male galerije leta 1976 simbolično prerezal trak. Takrat je v galeriji tudi razstavljal svoje akvarele in karikature, je pou-drila ga. Peršolja. Hlavatyjeve albume karikatur pa hranijo med drugnn tudi: Miro in Slavka Kranjec (Miro -gobar in ob 8. marcu), Maks Pavšič (pivske karikature), Ivanka Turšič (kuhinjska zbirka), v gostilni Jazbec v Tupelčah pa si lahko ogledamo vsem poznane karikature Teranovo-da in terana, saj je prav v Tupelčah imelo sedež Slovensko društvo in z gostilničarjem Jožetom Jazbecem je bil Hlavaty družinski prijatelj. Ob slikarjevem 80. rojstnem dnevu pa so mu v sežanski spominski sobi pripravili srečanje in tako je med drugim Sežana svojemu prijatelju izkazala pozornost. Pozornost pa mu lahko izkažemo tudi sedaj, ob njegovi stoletnici rojstva, z ogledom razstave njegovih del, ki bo v prestolnici Krasa do 17. julija. Olga Knez NOVICE Prekoračimo mejo V petek, 3. julija, ob 21. uri bo v Sovodnjah pri Gorici glasbeni rock koncert »Rock night«, na katerem bodo nastopile tri goriške zamejske glasbene skupine: »Why«, »Juke box« in »Floating points«. »Juke box« iz Gorice sestavljajo Andrej Jussa (kitara) David Bensa (klaviatura), Manuei Soban (bas) in Ezio Zuppel (bobni). »Floating points« sestavljajo Matjaž Klemše (bas), Pater Gus (bobni), in Aleš Vodopivec (kitara), »Why« pa sestavljajo Christian Tomasi (kitara), Manuei Demori (kitara), Fabio Tomasi (bobni), Bojan Kovic (glas) in Peter Gergolet (bas). »Koncert pod zvezdami« se bo odvijal v Sovodnjah na prostoru poletnih praznikov pri nogometnem igrišču, v primeru slabega vremena pa v tamkajšnji dvorani Kulturnega doma. Prireditelj večera je Mladinski odsek »SD Sovodnje« in sodi v okvir glasbenega festivala »Across the border« (Prekoračimo mejo). Likovna delavnica Steklo, glina, papir in blago Od 1. do 5. julija poteka v Izoli likovna delavnica z naslovom Steklo, glina, papir in blago. Namenjena je predvsem umetniškemu izražanju mladih, pa tudi izobraževanju in rekreaciji. Udeleženci bodo spoznali veC različnih tehnik uporabe navedenih materialov. Nekateri udeleženci delavnice, ki bo potekala kot umetniško-delovni tabor, se ukvarjajo s kakšno obliko umetnosti, drugi pa za to doslej še niso imeli možnosti. Za različne stopnje znanja in zanimanja bodo oblikovali veC skupin. Pripravili bodo še več prireditev za javnost in za mlade, ki se ne bodo udeležili te likovne delavnice v celoti. Tako bo 2. julija zveCer v izolskem Parku Arrigoni prireditev pod naslovom Bodyart, 3. julija pa prav tam zabavni koncert. Četrtega julija bodo na izolskih plažah in v parkih otroške delavnice Barve, morje in sladoled ter razstava na izbrani lokaciji. 12 Sreda, 1. julija 1998 SVET EVRO / V FRANKFURTU SLOVESNOST OB ZAČETKU DELOVANJA EVROPSKE CENTRALNE BANKE Duisenberg: Banka si mora prislužiti zaupanje med evropskimi državljani Z monetarno in inflacijsko stabilnostjo do reševanja brezposelnosti - Med gosti Kohl, Blair in Prodi FRANKFURT - Evropska unija je včeraj s slovesnostjo ob začetku delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst Članic povezave. Kot je na slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka »enoglasno« govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z »resnično evropsko usmerjenostjo«. V nagovoru evropskim voditeljem, med katerimi so bili nemški kancler Helmut Kohl, britanski premier Tony Blair in italijanski premier Romano Prodi, je Duisenberg dejal, da bo banka ohranjala nizko inflacijo in si tako pridobila zaupanje Evropejcev, ki ob uvedbi skupne valute občutijo nelagodje. Poudaril je, da mora biti monetarna politika na območju, kjer bo veljal evro, »ena sama in nedeljiva«. Unijina centralna banka je s sedežem v Frankfurtu nasledila Evropski monetarni inštitut (EMI), Banko vodi prejšnji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenberg, ki bo v skladu s kompromisom bruseljskega vrha unije, doseženega na majskem zasedanju, ko je bila sprejeta dokončna odločitev o uvedbi Evropske gospodarske in denarne unije (EMU), odstopil s položaja pred iztekom mandata in mesto izpraznil za francoskega kandidata. Podpredsednik Evropske centralne banke je Francoz Christian Noyer, ostali štirje člani odbora pa Nemec Otmar Issing, Italijan Tommaso Padoa-Schioppa, Spanec Euge-nio Domingo Solans in Finec Sirkka Hamalai-nen. Po pogodbi Evropske unije je skupni centralni banki naložena in zagotovljena popolna neodvisnost od političnih vplivov posameznih Članic EMU. ECB vodi predsednik z osemletnim mandatom, za krmilom pa mu sledi podpredsednik in še štirje elani izvršnega odbora. Te je izbral vrh unije na zasedanju med prvomajskimi prazniki, po avdicijah pa jih je potrdil Evropski parlament. Glavna naloga ECB je zagotavljanje monetarne stabilnosti; Čeprav cilji v dokumentih niso kvantitativno opredeljeni, je splošno samoumevno, da bodo prizadevanja usmerjena na zadržanje letne inflacijske stopnje pod dvema odstotkoma. Medtem ko bodo od 1. januarja 1999 države EMU opravljale posle in polagale raCune v evru, bodo državljani Članic EMU spremembo konkretno občutili šele 1. ja- nuarja 2002, ko bo skupni denar konCno dan v obtok. Prehodno obdobje bo trajalo šest mesecev, nato pa bo nacionalni denar konec junija dokončno umaknjen iz obtoka. Bankovcev nove skupne valute bo sedem - v vrednosti 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. V levem zgornjem kotu na sprednji strani vsakega bankovca bo natisnjena zastava EU, v sredini pa bo 12 unijinih zvezd. Vsaka država ima pravico, da sama določi podobo druge strani kovanca in sama določi design. Evro torej uvaja enajst Članic unije, razen Velike Britanije, Švedske, Danske in Grčije - prve tri po lastni izbiri, zadnja pa pogojev še ne izpolnjuje. Za vključitev v evro-klub so morale države izpolniti pet temeljnih pogojev, ki jih zastavlja Maastrichtska pogodba. Ti so: nizka inflacija, majhen proračunski primanjkljaj, padajoč javni dolg, nizke obrestne mere in stabilen menjalniški teCaj. Območje EMU zajema 291 milijonov prebivalcev, ki skupaj proizvedejo 18 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in ustvari za 19 odstotkov obsega celotne svetovne trgovine. Območje enajstih evro-držav je lani uresničilo bruto doipači proizvod (BDP) v vrednosti 5.546 milijard ekujev, kar je manj kot znaša BDP Združenih držav Amerike, ki je bil vreden 6.848 milijard ekujev, in veC kot 3.712 milijard vreden BDP Japonske. Izvoz enajsterice je bil lani za 25 odstotkov večji od izvoza ZDA in dvakrat večji od japonskega. Evropska centralna banka obljublja torej moCno skupno valuto in na stabilnost cen naravnano monetarno politiko, kar je neobhodni pogoj za relansiranje zaposlenosti v Evropi. Banka se obvezuje, da bo odprta in transparentna, toda od vlad zahteva, da napravijo svoje, kajti pereC problem brezposelnosti bo mogoče reševati le s strukturnim reformiranjem trgov dela, ki morajo postati prožni, in s strogimi proračunskimi politikami. Uradni zagon evropskega sistema centralnih bank sicer ni bil priložnost za razpravo o odprtih problemih prihodnosti evra, kajti to je bil praznik, ki ga niso smele zmotiti polemike, toda Wim Duisenberg je kljub temu pokazal, da nima dlak na jeziku. .Poleg omenjene obveze o transparentnosti in politiki nizke inflacije, je obljubil, da »EBC ne bo dvigovala obrestnih stopenj le zato, da b i kazala mišice«, in dodal, da monetarna politika »ni vzrok in niti rešitev za še vedno nesprejemljivo visoko brezposelnost v Evropo«. Na Duisenbergovo obljubo o transparentnosti so navzoči politiki odgovorili z močnim poudarkom na pomen neodvisnosti EBC, pri Čemer je Helmut Kohl podčrtal, da bo uspeh evra odvisen prav od kredibilnosti Evropske centralne banke. (STA in GR) OBISK / V ŠANGHAJU SE JE SESTAL S POSLOVNEŽI Clinton in kitajski voditelji zadovoljni z obiskom Manj zadovoljni na Tajvanu in na Japonskem - Clinton je po radiu odgovarjal na vprašanja poslušalcev ŠANGHAJ - Ameriški predsednik Clinton je na srečanju s poslovneži v Šanghaju (na sliki AP) ponovil že znane tri ameriške »ne« glede Tajvana, in sicer: ne neodvisnosti, ne vstopu v mednarodne organizacije, za katere je potrebna suverenost, in ne politikam dveh Ki-tajsk. To je že povzročilo ostre reakcije na Tajvanu, s Clintonovim obiskom pa kot kaže niso preveč zadovoljni niti na Japonskem. Zadovoljni pa so tako Clinton kot kitajski voditelji. V Šanghaju je ameriški predsednik v neposrednem radijskem prenosu odgovarjal na najrazličnejša vprašanja poslušalcev in se kar dobro odrezal. Seveda so s »popolnim uspehom« obiska ameriškega zadovoljni predvsem kitajski voditelji, saj je »omogočil razširitev sodelovanja in menjave med državama na številnih področjih«. Obisk je poglobil ameriško razumevanje Kitajske, povečal prijateljstvo med prebivalci obeh držav in omogočil nov razvoj »na poti uresničitve konstruktivnega strateškega partnerstva«, državi pa sta tudi dosegli »napredek« glede vprašanja kandidature Kitajske za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). KOSOVO / OB ŠTEVILNIH DRUGIH SPOPADIH IN SPLOŠNEM NASILJU Srbske sile naj bi zavzele premogovniški Belačevac PRIŠTINA - Srbske sile so včeraj zatrjevale, da so zavzele premogovnik BelaCevac, ki so ga pred tednom dni zavzeli pripadniki Osvobodilne armade Kosova (UCK). Srbski informativni center je sporočil, da so srbske enote »nevtralizirale« kosovske teroriste, ki so se vkopali tudi v bližnji vasi Hade. Po srbskih virih policijske enote niso utrpele izgub, ni pa znano število žrtev med pripadniki UCK. Srbska ofenziva proti Velikemu BelaCevcu, kjer se nahaja dnevni kop premogovnika BelaCevac, se je začela predvčerajšnjim. Gverilci UCK so se kot kaže zabarikadirah v poslopja rudniške uprave, tako da so nekateri viri navajali, da se je tudi po sporočilu o zavzetju slišalo rafale iz avtomatskega orožja in da Srbi niso osvojili Be-laCevca. Vas Hade kot kaže gori, v njej pa ni veC vaščanov. Srbske sile so namreč predvčerajšnjem izgnale vse civilno prebivalstvo in zastražilo celotno območje, tako da je bil premogovnik popolnoma obkoljen. Na cestnih zaporah, ki so vsakomm preprečevale dostop na območje spopadov, so se pojavih tudi oboroženi srbski civilisti. Premogovnik BelaCevac je za Srbe izrednega strateškega pomena, saj je to največji rudnik lignita v ZR Jugoslaviji, ki oskrbuje termoelektrarno Obilic, severozahodno od Prištine. Demokratična zveza Kosova Ibrahima Rugove, najveCja stranka kosovskih Albancev, je sporočila, da so srbske sile predvčerajšnjim ubile štiri Albance, med katerimi je bil tudi 8-letni otrok, osem Albancev pa naj bi ranile. Srbski viri seveda navajajo primere albanskega nasilja. Pripadniki UCK naj bi ob cesti Klina-Peč napadli srbsko vas Drenovac, a so bili odbiti od srbskih vaških samoobrambnih enot. Prav tako dopoldne naj bi »albanski teroristi« pri vasi Dulje (jugozahodno Kosovo) napadli konvoj zvezne armade, ki je prevažal hrano in strelivo jugoslovan- skim obmejnim enotam. In prav na meji z Albanijo naj bi po srbskih virih jugoslovanske obmejne enote vCeraj v oboroženem spopadu ubile osem Albancev, ki so poskušali ilegalno prestopiti mejo. Pred tem naj bi »teroristi« z mino-metalci in avtomatskim orožjem napadli jugoslovanske obmejne enote, a so bili odbiti. Da na Kosovu nihče veC ne spoštuje človekovih pravic in naCel vojnega prava, je vCeraj v Londonu jasno navajala človekoljubna organizacija Amnesty International. Srbske varnostne sile so s topništvom napadale albansko prebivalstvo, albanski gverilci pa so se znašah nad srbskimi civilisti, je povedal Paul Miller, ki se je pred kratkim vrnil s Kosova. Skopski katoliški škof Joakim Herbut, ki se je udeležil pobratenja med italijansko Cervero in makedonsko Strugo, je vCeraj poudaril, da je položaj na Kosovu zelo kritičen. Predsednik centra italijanske kulture v Strugi, make- donski Albanec Xheini Hajredini, pa je navedel, da so Albanci pripravljeni na dialog, a tega Srbi nočejo. UCK in Albanci niso teroristi in Italija zamuja s to ugotovitvijo. Povedal je tudi, da je položaj dramatičen in Rugova izgublja svoj vpliv na kosovske Albance. Da se je Kosovo spremenilo v »sod smodnika«, je včeraj potrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine, ki se je ponovno zavzel za vojaško posredovanje zveze Nato pod mandatom Varnostnega sveta OZN. Rusko zunanje ministrstvo pa je včeraj najodločneje obsodilo ameriško in britansko stališče, da bi morala mednarodna skupnost upoštevati tudi albansko gverilo. UCK pa je vCeraj pozvala kosovske Albance, naj se pridružijo osvobodilnemu boju in naj ne nasedajo »politiki laži in razdora«, ki bi lahko pripeljala do »bratomorne vojne«, kar je odgovor albanskim politikom, ki hoCejo prevzeti nadzor nad UCK. VS0ZN seje zavzel za enotni Ciper NEW YORK -Varnostni svet OZN se je zavzel za ponovno združitev Cipra, ki bi mu vladala ena vlada, prebivalci pa bi imeli enotno državljanstvo. V soglasno sprejeti resoluciji, VS ciprske Grke in Turke tudi poziva k takojšnjemu dialo-gu.TurCija je resolucijo in zahtevo po začetku dialoga zavrnila kot nesprejemljivo. Grčija pa je resolucijo pozdravila kot pozitivno. VS je ločeno sprejel tudi resolucijo, v kateri za pol leta do 31. decembra podaljšuje mandat mirovnim silam OZN na Cipru. TENIS / TURNIR V VVIMBLEDONU Pete Sampros v zelo dobri formi Znani vsi četrtfinalisti v obeh konkurencah Pri ženskah presenečenj skorajda ni bilo VVIMBLEDON - Na tretjem letošnjem Srand slam turnirju v VVimbledonu so že znani vsi četrtfinalisti in Cetrtfinalistke. V včerajšnjih srečanjih osmine finala večjih Presenečenj ni bilo. Napredovanje sta si zagotovila prva nosilca Pete Sampras, ki je Premagal Francoza Sebastiena Grosjeana, in Martina Hingis, ki je bila boljša od Tajke Tamarine Tanasugam. Poleg Samprasa so se v četrtfinale pri moških uvrstili še Goran Ivaniševič, ki je premagal Todda Martina, Richard Kraji-cek, Jan Siemerink, presenetljivo Italijan Davide Sanguinetti, Mark Philippoussis, Petr Korda in Tim Henman. Pri ženskah je Poleg Hingisove to uspelo še Arantoti San-cez-Vicario, Jani Novotni, Venus Wil-liams, Moniki Seleš, Nataši Zverevi, Nataliji Tauziat in Lindsay Davenport. Pete Sampras je na dobri poti, da še enkrat osvoji wimbledonsko lovoriko. S tekme v tekmo igra bolje, proti Francozu Drosjeanu ni dal nasprotniku niti ene možnosti, kar kaže tudi dejstvo, da je s 14 asi dobil prav vse svoje servise. Na drugi strani je nasprotnik izgubil štiri igre na svoj servis, kar je bilo na koncu dovolj za zanesljiv poraz. Sampras se bo v četrtfinalu pomeril z zanj dokaj neugodnim Avstralcem Markom Philippoussisom. Neugodnega nasprotnika v četrtfinalu bo imel tudi Hrvat Goran Ivaniševič. Pomeril se bo z Nizozemcem Janom Sieme-rinkom, ki mu je že nekajkrat prekrižal račune. Hrvat upa, da na wimbledonski travi ne bo tako, optimizem pa mu daje njegova igra. Po izredno neuspešnem začetku sesone spet navdušuje s svojimi asi, proti Cehu Danielu Vaceku jih je v tretjem krogu dosegel kar 44, kar je le dva manj od njegovega svetovnega rekorda. Favoritinje v ženskem delu niso imele težav. Se najbolj se je z Dominique van Roost mučila peta nosilka Arantxa Sanchez Vicario, a je na koncu dvoboj vendarle dobila. Posebna pozornost je bila posvečena dvoboju sedme nosilke Venus VVilliams in Španke Virginije Ruano-Pascual, to pa predvsem zato, ker je Španka pred tem izločila mlajšo sestro VVilliams Sereno. "Nasprotnici nisem hotela prepustiti niti točke. Želela sem si rezultat 6:0, 6:0, vseeno pa sem zadovojna tudi s 6:3, 6:1. [H KOŠARKA h Marko Lokar z Gorico v Al ligi Pol Bodefto tudi podpisal GORICA - Slovenski zamejski košarkar Marko Lokar bo v naslednji sezoni branil barve goriškega prvoligaša Pallacanestro Gorica. O njegovi selitvi iz Avellina, kjer je v lanski sezoni zelo uspešno igral v tamkajšnjem A2 li-gašu, se je govorilo že dolgo, včeraj pa sta klub in Lokar dosegla sporazum. Vest o dogovoru s tržaškim play-makerjem je sporočil generalni menedžer goriškega prvoligaša Brumatti, ki je istočasno povedal, da je pogodbo obnovil tudi Pol Bo-detto. AVTOMOBILIZEM / V BRNU DVE TEKMi FORMULE 3 Albert Zenič na vsaki dirki boljši Vozilo je vedno bolj zanesljivo, pa tudi sam Zenič napreduje - V bodoče še uspešnejši BRNO - Tudi za formulo 3 je bil ta konec tedna v znamenju tekmovanj, saj sta bili v Brnu dve dirki, na katerih je dokaj uspešno nastopal tudi Albert Zenič. V prvi dirki je Zenic štartal iz sedme vrste s 13. časom. Na dirki mu je v prvem krogu uspelo prehiteti nekaj tekmecev, a po številnih razburljivih prehitevanjih, se je moral zadovoljiti s skupnim dvanajstim mestom in petim v avstrijskem prvenstvu. Dragi trening in tekmovanje pa sta bila v nedeljo. Na treningu je bil Zeničev čas za tri sekunde boljši kot prvega dne(2:05, 59), kljub temu pa je dosegel isto uvrstitev (13. mesto). Pred dirko je močan dež zalil progo, tako da se je že v predštartnem krogu zavrtelo kar nekaj dirkačev. Direktor dirke je izpostavil signal za mokro dirko in vsak je lahko izbral »slick« ah »rain« gume. Zenič se je odločil za prve in po zadovoljivem Startu se je znašel v skupini štirih voznikov, ki so si stalno izmenjavali uvrstitve. Na koncu pa je zasedel skupno osmo mesto in tako osvojil prve tri točke za srednjeevropsko prvenstvo. V dirki za avstrijsko prvenstvo pa se je uvrstil na četrto mesto. V tem prvenstvu je prav tako četrti na skupni razvrstitvi. Po tekmovanju nam je Zenič povedal naslednje: »Na vsaki dirki je vozilo boljše, pa tudi sam napredujem. Proge so zame nove, tako da lahko izboljšaš rezultat le s treniranjem in nabiranjem izkušenj. Za naslednjo dirko ( v Grob-niku od 28. do 30. avgusta) pa bo bolje, ker progo poznam. Veliko bomo tudi trenirali, saj je nastavitev vozila izredno važna. Zaostanek od prvih smo zmanjšafi, tako da smo optimisti.« JADRANJE / V ORGANIZACIJI CUPE ŠPORTNE IGRE / V ORGANIZACIJI SP SOKOL Uspela nočna regata Sesljan - Piran ■ Sesljan Začenjajo se že finalni spopadi za prva mesta Prireditev se počasi bliža h koncu - Med balinarji najboljša Godba Prosek - Danilo Ukmar šahovski prvak V soboto zvečer je izpred Sesljanskega zaliva startalo 29 jadrnic, ki so se na tradicionalni Cupi-ni nočni regati Sesljan -Piran - Sesljan potegovale za 7. Trofejo Cupa. Start je bil spodbuden, sa) je pihal krepak termični veter. Nekaj po enih je prva jadrnica (Best) zavila okoli boje Pred Piranom. Za tem je veter popolnoma po-nehal. Močan tok in »bo-rtaca« sta močno ovirala potek regate, še posebej Počasnejših jadrnic. Cu-Pa je imela 13 posadk, sodelovali pa so še predstavniki iz osmih drugih društev. Na cilj je prišlo 21 jadrnic, v absolutni konkurenci pa je bil vrsten red naslednji: 1. Ma-risa (Bruno Spangaro, SVBG), 2. Alien (Elvio Batiello, LN Tržič), 3. Best (Maurizio Benčič SNPJ). Najboljša Cupina Obvestila ŠD SOVODNJE vabi na 42. občni zbor, ki bo v Ponedeljek, 6. julija 1998 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. mi v drugem sklicanju v Kulturnem domu v So-vodnjah ob soči. Dnevni md: 1. otvoritev občne-8a zbora; 2. izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije; 3. poročila predsednika, tajnika in bla-Sajnika; 4. pozdravi gostov; 5. razprava o po-rocilih; 6. razrešnica staremu odboru; 7. izvolitev novega odbora; 8- razno. JK CUPA prireja TEČAJ WINDSURFA od od 6. 7- do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7. Za podrob-nejse informacije kličite na tel. St. 040 299858. posadka je bila Founet -Roberto Fattori na 6. mestu. Zmagovalci v posameznih kategorijah pa so bili: 1. Marisa SVBG, 2. Founet Cupa, 3. Just in 10. Burja Izola, 4. Alien LN Tržič, 5. Virus CDVM in 6. Best SNPJ. Nagrajevanje je bilo v nedeljo zvečer na društvenem sedežu. Vzdušje je bilo veselo, saj vse je potekalo v redu. Organizatorji za vloženi trud zaslužijo pohvalo, k uspehu regate pa je prispevala tudi pomoč sponsorja Alleanza Assi-curazioni. (Barbara in Nika) Zamejske športne igre ’98 se počasi bližajo h koncu, saj je bila večina tekem že odigranih, kar zadeva ekipne panoge pa so sedaj že na vrsti dvoboji za prva mesta. V nedeljo zjutraj se je tako veselo odvijal izredno doživet turnir balinanja. Prijavljenih je bilo kar deset ekpi s po štirimi tekmovalci, vendar se dve četverki (Trebče in Sloga) nista predstavili. Pod vestnim očesom sodnika Bruna Guština se je na prvo mesto uvrstila ekipa Godba Prosek, ki so jo sestavljali Eligio Pelizon, Danilo Zužič, Erik Rupel in Just Fabian, sledili pa sta Brez Žlajfov (Zdravko Skupek, Milan Škabar, Boris Milič, Eligij Kante) in Sokol 2 (Danilo Mihelič, Adriano Stanissa, Ivan Ušaj, Stane Kojanec), na lestvici pa so sledile ekipe Lesizza, Sokol 1, Devin, Cossutta in Gosser. Od prvotnih osmih se je šahovskega turnirja na Sokolovem igrišču v ponedeljek udeležilo pet tekmovalcev. Najuspešnejši je bil Danilo Ukmar, na končni lestvici pa so mu sledili Mitja Petaros, Marko Oblak, Mitja Oblak in Marko Stoka. V tretjem nogometnem kolu sta bili v ponedeljek na malem igrišču v Križu na sporedu dve tekmi. Ekipa Cerovlje-Mavhinje je s 7:6 z odločilnim zlatim golom Egona Fonde premagala ekipo Klib Križ, medtem ko je Eno Breg s konč- nim rezultatom 7:4 izločil ekipo Lokomotiv Prosek. V briškem športnem centru Ervatti sta si nastop v tretjem košarkarskem kolu priborili ekipi Warm, ki je po vseskozi uravnovešeni igri za las premagala Flistones s Skednja in Fantje izpod Grmade (F.i.G.) z odločno zmago nad Outsi-derji. Prvo kolo ženske odbojke se je na Sokolovem igrišču zaključilo z zmago Kontovela proti S'tri klapi z rezultatom 2:0, pravico do nastopa v tretjem kolu pa si je za- služila ekipa Spric Teama, ki je premagala odbojkarice Ex Friulexpor-ta. Za danes je ob 21. uri na Sokolovem igrišču (v primeru slabega vremena bo tekma v Zgoniku) predvidena tekma za tretje mesto v moški odbojki med ekipo Naš Prapor in poražencem včerajšnje tekme v Briščikih, medtem ko je ob 20. uri prav tako v Nabrežini (ob slabem vremenu v Briščikih) na sporedu košarkarski dvoboj za uvrstitev na same vrhove končne lestvice. (gb) KOŠARKARSKI KLUB BOR / IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR NOVICE Izpolnjeni vsi trije glavni cilji sezone Sprejet nov statut - Načrtno delo z mladimi daje sadove - Napredovanje v C2 ligo Pred kratkim je bil na Stadionu »1. maj« občni zbor Košarkarskega kluba Bor. Najprej je bil na vrsti izredni občni zbor, kjer je sam predsednik KK Bor Renato Stokelj prebral nov društveni statut, prilagojen novim zakonskim predpisom. Člani so soglasno sprejeli in odobrili spremembe, tako da je bil izredni občni zbor v bistvu zgolj obvezna formalnost. Redni občni zbor se je začel s predsedniškim poročilom, v katerem je Stokelj poudaril uspešno delovanje odbora v športni sezoni 1997/98. Trije glavni cilji (delo z mladimi, ekonomska sanacija in prestop članske vrste v C2 ligo) so bili namreč zanesljivo izpolnjeni, predvsem na mladinskem področju pa je trud odbornikov, trenerjev in tekmovalcev obrodil bogate sadove. Poleg tega je predsednik Košarkarskega kluba izpostavil uspešno sodelovanje z ostalimi matičnimi društvi in Jadranom, predstavil pa je tudi projekt za pomoč SD Breg, s katerim je bila podpisana pogodba za tesnejše sodelovanje. Predsedniškemu poročilu so sledili pozdravi gostov. V imenu SZ Bor je prisotne pozdravil Vanja Jogan, za SD Kontovel je bil prisoten predsednik Bogdan Bogateč, pozdrave in čestitke v imenu SZ Jadran pa sta prinesla VValter Vatovec in Andrej Kafol. Vsi gostje so priznali odboru zasluge za odlične športne dosežke, obljubili pa so konstruktivno sodelovanje tudi v bodoče. Blagajniško poročilo je prebral podpredsednik KK Bor Bruno Kneipp, ki je ob ugotovitvi izboljšanja društvenih bilanc podal tudi predračun za prihodnjo sezono. Občni zbor, ki letos ni bil volilnega značaja, se je zaključil s krajšo razpravo in določbo datuma prve seje odbora za začetek priprav na novo športno sezono 1998/99. (nš) Košarka: danes v Trevisu Italija-Jugoslavija TREVISO - V okvira priprav za nastop na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Grčiji se bosta danes v Trevisu pomerili vrsti Italije in Jugoslavije, ki sta bili tudi finalistki lanskega evropskega prvenstva. Italijanski selektor Tanjevič še ne bo mogel računati ma poškdovana Myersa in Fučko, na jugoslovanski strani pa bodo manjkali Djordjevič, Danilo-vič in Divac. Zabelu zadnja etapa De Las Cuevasu pa dirka CASTRES - Francoz De Las Cuevas iz ekipe Bane-sto je osvojil 22. kolesarsko dirko Route del Sud. Četrto in zadnjo etapo od Mountabana do Castresa pa je v Sprintu osvojil Nemec Erik Zabel (Telekom). Ženski Giro: Luperinijeva favorit CAGLLARI - Na Sardiniji se bo danes začel deveti ženski Giro, na katerem je edini favorit Italijanka Fabiana Luperini, ki je že zmagala na zadnjih treh Girih (lani je bil cilj v Trstu). Za zmago pa se potegujejo še Kanadčanka Jackson, Litvanka Pučinskajte in Italijanki Chiappa in Cappellotto. Lippi se bo odločil ob pravem trenutku RIM - »Se eno sezono sem trener Juventusa, o svoji prihodnosti pa bom odločal ob pravem trenutku«. Tako je Lippi odgovoril na besede Umberta Agnellija, ki je bil precej pesimističen glede možnosti podaljšanja pogodbe trenerja iz Viareggia, ki se izteka junija 1999. Lippi se ni jasno opredelil, kar pomeni, da ni še nič odločenega, šušlja pa se že o Realu iz Madrida in Laziu. Sreda, 1. julija 1998 PRIREDITVE En Al IČS** A Al EI\AI IČ/^A Al C >5fliil!D,^MelSCi«?Ak m vLcL/mLISv^A m vPLt A - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA MineiFesi - prehodi ČEDAD, od 18. do 26. julijo 1998 Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Canetti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bulga-res«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da Fe«; ob 24.00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«. Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Pacifico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidrun Hensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; ob 17.00, »II Gioco degli occhi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio VVien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhausna; ob 23. v gledališču Ristori »Studio per decalogo IV«. Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »II Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Diverti-mento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »II mandarino meraviglioso e Ritratti«. Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov’e 1’anima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Clemencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Barboni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Frammenti di Kafka e Contessa«. Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »II generale delFarmata morta« Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v-Rosazzu »Tavola rotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillita«; ob 19.00 v Rosazzu »Cantori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non oc-corre titolo« VVisIavva Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pilade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«. Petek, 24. julija: ob 17.30 »II mito Asburgico«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, silence, silence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«. Sobota, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto assedio«; ob 17.30 v muzeju stolnice »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi e caduta di mano ed ha ferito la terra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »Ensemble de Micha van Hoeke«. Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Ažli bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradizionali boeme«; ob 17.30 na Ljesahv občini Grmek bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Ristori »L’assente«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Vpis je podaljšan do petka, 3. julija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče Danes, v sredo, 1. julija, ob 21.00 v Šmartnem (upri- zoritev na prostem) - Fernando de Royas: »Celestina«. Ponovitve: jutri, 2. julija ob 21.00; v petek, 3. julija ob 21.00 in v soboto, 4. julija ob 21.00. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbe-nema Čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Ve-nierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 1. julija, ob 21.00 v gledališču Kopru bo premiera »Igre o ljubezni in naključju«. V Četrtek, 2. julija, ob 20.30 in ob 23.00 v Sejni sobi Mestne občine v Kopru bo na sporedu delo J. Mišime »Obisk« v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 3. julija, ob 21.30 v dvorišču Pretorske palače v Kopru bo na sporedu delo Y. Rezee »Art« v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. V soboto, 4. julija, ob 21.00 v gledališču Koper bo ponovitev »Igre o ljubezni in naključju«. V ponedeljek, 6. julija, ob 21.00 na dvorišču Pretorske palače v Kopru bo na sporedu Molierov »Namišljeni bolnik« v izvedbi Lutkovnrga gledališča iz Ljubljane. V sredo, 8. julija, ob 21.30 na dvorišču Pretotske palače v Kopru bo na sporedu Mullerjeva »Naloga« v izvedbi SMG iz Ljubljane. Program uličnega gledališča Danes, 1. julija ob 20.00 na Trtinijevem trgu v Piranu, bosta na sporedu gledališki deli »Marionette« in » Komedija na hoduljah«. V Četrtek, 2. julija ob 19.00 na Sončnem nabrežju v Izoli, bo na sporedu gledališko delo »Marionette«. V ponedeljek, 6. julija ob 19.00 v parku ob tržnici v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Czarkuk«. V torek, 7. julija ob 10.00 v parku ob tržnici v Kopru in ob 19.00 v kopališkem parku v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Pedro na monociklu«. V sredo, 8. julija ob 20.00 na Tartinijevem trgu v Piranu, bo na sporedu gledališko delo »Czarkuk«. V Četrtek, 9. julija ob 19.30 na Manziolijevem trgu v Izoli, bo na sporedu gledališko delo »Jaguarjev vodnjak« v izvedbi Magical Moonshine Theatra iz ZDA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete '98 dvorana Tripcovich Danes, 1. julija bo ob 20.30 na sporedu »CAN-CAN« Abeja Burrovvsa. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich od 19.30 do 21.00. 100-letnica KD Primorsko - Mackolje: jutri, 2. julija bo ob 20.30 celovečerni koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v GrCiji v dvorani muzeja Revol-tella v Ul. Diaz 27. Miramarski park: od 1. julija do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Trg Unita: V nedeljo, 5. julija ob 21.00 bo koncert »Musical na zgodovino Trsta«. Mednarodni festival operete Pomladna parada - 4., io„ 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v GledališCp Verdi. Can-Can - 1.. 2., 3., 7. julija ob 20.30 in 5. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. 7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 ih 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 6. julija - Dva srca in ena pesem / 13. julija - 'O surdato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. Trg Unita: V ponedeljek, 6. julija ob 21.00 bo imela koncert »San Diego Civic Youth Orchestra«. DOLINA 100-letnica KD Primorsko - Mackolje Danes, 1. julija bo ob 20.30 koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v GrCiji v cerkvici sv. Martina. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, »ACROSS THE BORDER 98« nastopile bodo goriške rock skupine Why, Juke Box in Floating Points.. MANZANO Folkest Danes, 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri. MEDUNO Folkest Danes, 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. ______________SLOVENIJA________________ CERKEV NA KOSTANJEVICI Glasba z vrtov sv. Frančiška Pod pokroviteljstvom Kulturnega doma iz Nove Gorice in v sodelovanju s samostanom na Kostanjevici bo danes, v sredo, 1. julija ob 20.30, nastop Komornega zbora »Iskra« iz Bovca. Dirigent: Ambrož Čopi. SEŽANA Kulturni center Srečka kosovela V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega pevca in izvajalca glasbe nove dobe ”New Age“ Johna Christiana. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V petek, 3. julija, ob 21.00 bo nastopila ciganska 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Trio / Kenny Garrett Quartet / McCoy Tyner & The Latin Ali Starš Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slovenija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanchard Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvintet (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / James Morrison Quartet Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij: Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove Ljubljanske banke, Trg revolucije 2 Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mali galeriji Cankarjevega doma skupina iz Madžarske »Ando Drom«. V soboto 11. julija, ob 21.30 bo nastopila temnopolta pevka »Mz. Dee & The Vips«. V Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amuleti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers. BLED Festivalna dvorana V soboto, 4. julija, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra Opere in baleta Ljubljana s solisti ob otvoritvi Mednarodnega festivala »Violina - Bled 98« LJUBLJANA Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Opera balet 4. julija, ob 20.30, koncert orkestra Opere in baleta MEDITERAN festival IZOLA - Manzolijev trg Petek, 3. julija - ANKALA (Avstralija) Sobota, 4. julija - ANDO DROM (Madžarska) Sreda, 8. julija - KLEZMATICS (ZDA, Izrael) Petek, 10. julija - LOU DALFIN (Italija) Sobota, 11. julija - K. PASSA (Anglija) Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELDC (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) Ljubljana s solisti na otvoritvi mednarodnega festivala »Violina - Bled 98« v festivalni dvorani na Bledu. HRVAŠKA ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junija je prenesen na kasnejši datum. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un pae-se«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Grup p o studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Orizzonte di situazioni«, španske umetnice Vic-torie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): od 2. julija, do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. SESUAN Turistična ustanova Sesljan Do 11. julija bo na ogled razstava Angela Colagros-sija, od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. PADRIČE V prostorih Gozdne zadruge: Od jutri 2. julija bo odprta razstava »Padrice skozi Cas«, ob 100-letnici KD Slovan. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 21.00. BRISČKI KRD Dom BrišCiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v Briščikih. Urnik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Umik: vsak dan.od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Razstavna dvorana ob plaži: do 12. julija razstavlja svoje slike Bruno Ponte. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. _____________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. KOMEN Prostori osnovne šole: v soboto, 4. julija, od 16.00 do 22.00 in v nedeljo 5. julija, od 10.00 do 22.00 bo na ogled razstava vezanih izdelkov Marice Peric. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo odprta do 10. julija. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ah »Življenje pod zvezdami«. Umik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične .zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Aleš PrinCiC. Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. 4 RAI 3 slovenski program RAI 2 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut za... TV film; Doppio scambio (kom., ZDA ’87, i. George Nevvbem) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Schvvarzvvaldska klinika Varjete za najmlajše Tg2 - Medicina 33 Nad.: Quando si ama, 10.55 Santa Barbara Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Šport: Dribbling - SP v nogometu Nan.: II Virginiano, 16.10 Komisar Kress - (i. M. Ande, C.M. Huber), vmes (16.05) dnevnik Kratka poročila Nan.: VVolfi' Dnevnik, spori Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Risanke: Tom in Jerry H Rubrika o lotu 3 Večerni dnevnik Film: Una madre inutile (dram., It. ’67, i. J. Lustig) Aktualno: Passioni Izžrebanje lota Dnevnik Neon knjige Iz parlamenta, vreme Verdemattina Vreme in dnevnik J Nan.: Il tocco di un ange- lu - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Film: Il monaco di MOn- za (kom.. It. ’62, i. Toth, Macario) Mladinski variete: Solle- tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi, Or- son & Olivia ter nan. Hal paura del buio? - Se bojiš teme? Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Variete v dobrodelne na- mene: Angeli sotto le stelle Dnevnik Šport: Occhio al Mondia- le - Vse o nogometnem prvenstvu (vodita A. Ge- riči in G. Galeazzi) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme RAI 3 Jutranje vesti Film: Intermezzo matrii-moniale (ZDA ’50) Motonavtika Fl Aktualno: Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, šport Komični filmi Aktualno: il grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Evropa Šport: kotalkanje, smučanje na vodi, kar-ting, kolesarstvo Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Variete: Blob - Mundial Film: Angelica alla corte del re (pust., Fr. ’64, i. M. Mercier, G. Gemma) Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji Dnevnik, kultura, vreme IP v biljardu © RETE 4 > ITALIA 1 It Slovenija 1 It Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete, vmes Vremenska panorama Vremenska panorama La donna del mistero 2 Ciao ciao mattina Napovedniki Matineja Nan.: Pregled tiska Nan.: Hazzard TV prodaja Nanizanka: Na vasi (Dan- Nad.: Vendetta d' amore, Film: Franco, Ciccio e il Tedenski izbor; Nan.: ska, 3. ep.) 9.45 Alen, 10.45 Febbre pirata Barbanera (kom., Waynove dogodivščine Nanizanka: Pacific Drive d’ amore’ It. ’69) (Avstral., 6. ep.), 9.55 (Avstralija, 3. ep.) Dnevnik Spori studio, 12.25 Odpr- Dok. nan.: Mejniki nara- Nadaljevanka: Dom (VB, Kviz: OK, il prezzo 6 giu- ti studio, Fatti e misfatti voslovja in tehnike, i. James Fox, Tracy sto! - Cena je prava Nan.: Genitori in blue 10.15 Besede, 11,10 Po- Whitwell, 1. del) Dnevnik jeans govor s prvakom opozi- Euronevvs La macchina del tempo Risanke cije Film: Poredna Frida Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Dragon Bali Z Nadaljevanka: Gimnazija (Norveška) Nan.: Savannah Glasba: Italia Unz strtih src (Avstralija, Tenis: Grand Siam (četrt- Film: La visita (dram., It. Nan.: Beverly Mills zadnji del) finale, moški, prenos iz ’63, i. S. Milo, M. Adorf) Variete za najmlajše in ri- Poročila, vreme/šport VVimbledona) Aktualno: Chi c’e sotto il sanke Vremenska panorama TV prodaja sole Nan.: Flipper Tedenski izbor: Nan.: Nadaljevanka: Družinski Dnevnik in vreme Odprti studio, 18.55 Tretji kamen od sonca zdravnik (Španija, 6. del) Variete: Game Boat Šport studio (ZDA, 11. ep.) TV igrica: Kolo sreče Film: E’ arrivato mio fra- Nan.: V osmih pod Film: Kresovi (Francija, 2. Videoring tello (kom., It. '85, i. R. streho, 19.00 La tata (i. del) Nanizanka: Nenadoma Pozzetto, P. Prati) Fran Drescher) Evropski kulturni maga- Susan (ZDA, 16. epizoda) Film: L’ onorevole con 1’ Glasb, oddaja: Sarabanda zin: Aliča Tenis: Grand Siam amante sotto il letto (vodi Enrico Papi) Obzorja duha Kviz: Lov za zakladom (kom., It. '81, i. L. Banfi) Film: Programmato per Obzornik, vreme, šport Napovedniki Pregled tiska uccidere - Marked for Po Sloveniji Death (krim,, ZDA ’90, i. Oglasi S. Seagal, B. Wallace) Oddaja za otroke: Mlada Sl CANALE 5 Nan.: X-Files (i. David Evropa poje - Slovenija Duchovny, G, Anderson) (2. odd.), 17.40 nan.: Mo- Šport: Vse o nogometnem dro poletje (Sp., 3. ep.) ■ prvenstvu Poljudnoznanstvena se- m Na prvi strani, vremen- Šport studio, Odprti stu- rija: Svet narave (VB, 2.) T; ska napoved dio, Fatti e misfatti Risanka, 19.20 Oglasi H Jutranji dnevnik Tg5 Film: Strana la vita Dnevnik, vreme, šport Aktualna oddaja: Vi vere Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. bene benessere (vodi Ma- David James Elliot, Tracey ria Teresa Ruta) & TELE 4 Needham, 7. ep.) Nan.: Hiša v preriji, Dobrodošli doma 11.30 Settimo cielo Nad.: To življenje (VB) Nan.: Due per tre - Dol z E $5 Odmevi, vreme, kultura moškimi! (i. J. Dorelli, 16.45, 19.30, 23.00 Do- Šport, oglasi Loretta Goggi) godki in odmevi Nan.: Newyorška vročica Dnevnik TG 5 Max Headroom Nan.: V New Orleansu H5 Koper Sgarbi quotidiani Nad.: Prava ljubezen Aliča Nad.: Beautiful Made in Italy Poljudnoznanstvena se- TV film: Una vita di slan- Ai confini della realtž, rija: Svet narave (2. del) cio (dram., ZDA ’97, i. 17.30 Scoop Napovedniki Euronevvs Mario Lopez) Dnevnik Italia 9 Vesolje je... Nan.: Un detective in Konjske dirke Otroška oddaja: Ecchec- corsia (i. Dick Van Diyke, Italian Open Champions TV PRIMORKA cimanca Scotto Baio). Informativna oddaja Program v slovenskem je- Nan.: Blondinka za očeta Veri professionisti ziku: Halo, izzvani ste - Potovanje v Mehiko (i. Primorska kronika P. Duffy, S. Sommers) 17.00 Videostrani Tv dnevnik, šport Variete: Poletni Tira & Molla ® MONTECARLO H Videospot dneva Praznik vrtnic 98 Risanke Potovanje po Nemčiji Dnevnik Glasba: Pop rock svet Skrivnosti 20. stoletja Variete: Doppio Lustro Nad.: Sosedje (38. del) Sredozemlje (vodita Ezio Greggio in 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Oddaja za zamejce v Ita- TV dnevnik, vreme Enzo lacchetti) nik, 13.30 Šport liji: Med Sočo in Nadižo Tenis - VVimbledon Glasb, oddaja: Un disco Nan.: Seinfeld Dnevnik, vreme, video- TV dnevnik Vsedanes per 1’ estate (vodita Paolo Film: Sesso debole? spot dneva Program v slovenskem je- Bonolis in Renato Zero) (kom., ZDA ’56) Večer z bio-hironom ziku: Primorska kronika Variete; Maurizio Costan- Film: Gorilla in fuga Nad.: Sosedje (39. del) zoShow (dram., ZDA ’54 Dober večer, gospod Nočni dnevnik Tg5 Variete: Doppio lustro Film: Il tenente dei čara- predsednik - Gost Branko binieri (kom., It. ’86) Maksimovič Aktualno: Laboratorio 5 - BUBI Šport: Biscardijev proces Dnevnik TV Primorka Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.10 Revfval; 10.10 KoncertKo-rporni orkester Camerata Labacensis; 11.45 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, Podaja S. Boninsegna); 12,00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 13.20 Tropica-na; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na bregovih Vardarja; 15.50 Ne pomaga zguont po tuoče (I. Jurco); 15.45 Ljubljana ponuja; 16.00 Made in En-gland; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna tonika; 17.10 Klasični album F, Mendelssoh-na-Bartholdyja; 18.00 Literarne podobe: 13 Pesniških svetov (pr. I. Žerjal); 18.30 Lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine H -30, 15.10, 17,10 Poročila v slovenščini; 8-30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 ®lasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Pobila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-^anjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled vreme; 8,15 Na rešetu; 8,50 Kulturni \tiska. koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11,15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8,40 Izbrali ste; 9,15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb. utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba J. Webra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00, 22.00 Poročila; 10,05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17,30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena oddaja; 21.04-22.00 Večerna. Piimorsld dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse-10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAH DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Sreda, 1. julija 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA r . . SREE SREDiSCE HLADNA SREDISCE AMT1- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA 6 ■\ x \ C A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Nad Alpami se zadržuje oslabljena fronta. V višinah doteka nad nase kraje od zahoda razmeroma topel in vlažen ter nestabilen zrak. -LONDONo ^MSTER5AM ’3C8 BERLIN 14/23^rSAVA 12/23 oKIJEV oBRUSEU oPARIZ 12/LS 11/22 1020 LIZBONA 17/28 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. m* MADRID 18/36 m 3 BEOGRAD«