Generali brez vojjt&kot? V začetku julija so se zbrali v Belgradu možje, ki so do nedavna imeli usodo naše države v rokah. Vladali so proti volji naroda in so se na oblasti vzdržali le s silo. Da bi pred nepoučeno javnostjo skrili svoje diktatorske namene, so si izmislili neko skrpucalo, ki so ga imenovali Jugoslovansko nacijonalno stranko. Gorje mu, kdor se tej »stranki« ni pridružil. Bi! je brezpraven, protidržaveni In tako je potem ia stranka delala volitve, ki so jih še predobro spominjamo in »vladala« državo, da jo je privedla na rob propada. Toda prišel je konec tudi za nasilne samozvane«. Pod pritiskom ljudske volje so morali pustiti oblast in oditi v zaslužen pokoj. V istem trenutku pa se je zrušila tudi »vsemogočna, edino državotvorna« JNS, ki je bila za vse večne čase ustanovljena. Gospodom je zmanjkalo sape in umetno napihnjeni balonček se je sesedel, da je le nekaj žalostnih ostankov videti. Ljudstvo pa se je v svobodi odločilo aa smeri in politiko, ki mu je po godu. Generali JNS, »narodni voditelji«, »možje ljudskega zaupanja« itd. so ostali sami. Med ljudstvom nimajo drugega prisiaša, kot nekaj oštirjev in štacunarjev in pa »župane«, ki so jih kot priganjače spravili na županske stolčke in vplivna mesta, da so mogli potom njih razplesti mrežo denuncijantstva do zadnje gorske vasi in da so mogli krotiti narod, ki ni maral nasilja. Celo del voditeljev bivše JNS se svojega nestvora danes sramuje in ne mara imeti nobenega stika z njim. Mislimo, da politična zgodovina ne pozna primera, da bi kaka. stranka tako sramotno skrahirala, kot je JNS. Generali stranke seveda s tem niso zadovoljni. Mesec za mesecem so redke preostale pristaše pitali z nadami, da bo sedanja vlada v par tednih padla in da bo krmilo države dobila v roke zopet »edina državotvorna stranka« JNS. Iz obljub pa niso hotela postati dejstva. Minilo je leto in čez, Stojadinovič pa vlada naprej. Treba se je bilo izmisliti kaj novega, tla bi obrnili pozornost nase in vrgli med svoje kost upanja, katero bodo lahko vsaj par mesecev glodali. In teko se je začelo pomlajevanje, reorganiziranje in izpopolnjevanje JNS, ki "aj bi bilo dovršeno in slovesno razglašeno na kongresu stranke, ki je bil pred nekaj dnevi Belgradu. Na tem kongresu naj bi se zbralo vse, kar se v naši državi brati in istoveti s fašisti in pofovci. Tudi vsi r.ositelji nasilja na Slovenskem so se kongresa udeležiti. Poleg navadnih, že tisočkrat pogretih fraz o narodnem edinstvu in državotvornosti, kar vse naj ht bila lc last JNS, na zboru niso kaj novega Povedali. Veliko pozornost pa je povzročila izvoli-ev generala Petra Zivkoviča za predsednika pomlajene JNS. Istočasno je bil g, 2ivkovič upokojen kot. general in preveden v rezervo, ker sta mesti aktivnega generala in predsednika politične stranke nezdružljivi. Volitev novega predsednika je bila kočljiva zadeva. En del delegatov je namreč hotel, da ostane dosedanji predsednik JNS, g, Uzunovič, še na svojem mestu, drugi pa so zahtevali za glavo stranke mlajšo in energičneišo moč. Težavo so rešili tako, da so proglasili starega Uzunoviča za dosmrtnega častnega predsednika, g. Živko-viča pa za pravega predsednika. Generalni tajnik bo tudi pod novim šefom g. Albert Kramer. Kongres JNS naj bi proglasil združitev vseh »nacijonalnih« skupin v eno stranko. To se pa ni posrečilo. Saj celo Jevtičevi pofovci, ki so po svojem mišljenju in po svojih delih fašistom in JNS najbolj blizu, še premišljujejo, ali bi se »pomlajeni« stranki priključili ali ne. Tudi mnoge druge skupine gledajo obnavljanje JNS le od daleč. Za nas Slovence je stvar jasna. Obnovljena JNS je že pokazala, kaj more in kaj hoče. Leta nasilja, ki so nam še v predobrem spominu, so nam dovolj jasno pokazala, kaj imamo od fašistične JNS pričakovati, če bi zopet prišla na oblast. Kongres te stranke je jasno pokazal, da je ideal gospodov, ki jo vodijo, vladati nad svobodoljubnim ljudstvom po fašističnih načelih v še bolj trdi obliki, kakor je bilo to v prvi njihovi dobi, ki je tako žalostno končala. Gospod Peter Zivkovič je kot diktator že nekaj let vodil usodo naše države. S svojim delom v politiki je dokazal, da je morda dober vojak, kot politik pa ni imel srečne roke. Dvomimo, da bo kot vodja stranke imel srečnejše roke. Kako pa nameravajo vladati Kramer, Pucelj, Banjanin in slični, pa pri nas vsak otrok predobro ve. Napačno bi bilo, če bi mi »pomlajeni« JNS pripisovali kak poseben pomen. Počakajmo svobodnih volitev in takrat bo ljudstvo samo obračunalo z njimi tako, kakor je z nasilnikl treba obračunati. Naloga vsakega pravega narodnjaka je, da pri prvih volitvah, ki bodo prišle, enkrat za vselej pokaže svojo odločno voljo, da ne maramo ljudi, ki bi hoteli s silo in krivico vihteti bič nad narodom, ki želi le kruha, miru in pravice. Razmišljanja b tekmah koscev m žanjic Naš članek, v katerem smo zavzeli stališče do tekem koscev in žanjic, ki jih neki ljudje prirejajo vsako poletje, je silno razgadil gospode okrog »Kmetijskega lista«. Da bo prilika za jezo še večja in da se zadeva še od druge plati razčisti, prinašamo danes še nekatere misli, ki so vredne, da jih prebere vsak pravi in tudi nedeljski kmet: Slovenci se ponašamo vedno s kako izvirnostjo, ki v svetu ne najde priznanja, marveč posmeh. Na našo nesrečo nas tujci poznajo le pod imenom Slovenci in to brez razlike, dobre in slabe, velike in male, resne in neresne. Najhujše pri vsem tem je, da nas včasih neresni ljudje prevpijejo in da ostane na nas potem vedno večja seuca, kot bi pa bilo, ako bi oni, ki svoje »izvirnosti« zanašajo med Slovence, malo bolj molčali in bi skromne unče svoje pameti ne nosili na sonce. Tako se je zgodilo tudi s »tekmo koscev« kmečkih fantov in deklet, s katerimi so prireditelji imeli namen naši kmečki mladini »vcepiti« veselje do kmečkega dela in posvetiti svoje »gibanje tudi na zunaj na ta način kmečki misli. S tekmami »koscev in žanjic alt grab-Ijic« se ni pečal do sedaj še noben slovenski kmečki dušeslovec in je škoda, da moram s tem začeti vprav jaz. No, pa si s tem ne lastim prav nobenih zaslug, ker slične tekme so že — in pre- dolgo časa v modi v — sovjetski Rusiji so sovjeti brez dvoma v tekmah »dela« kosili že davno naše »kmetijce«. Razprava v dušeslovju tekem koscev med kmečkimi ljudmi je poglavje, ki razkriva, kako malo razumejo kmetovo dušo ljudje, ki si že 18 let lastijo med Slovenci popolnoma neupravičeno ime »kmečkih politikov in zaščitnikov kmečkega stanu«, Naša javnost ne polaga velikega pomena teinu »nekmečkemu gibanju«, enostavno zato ne, ker ga ne smatra za resnega. Vendar pa mislim, da bomo s tem vendarle odprli oči še onim maloštevilnim privržencem tega gibanja, ki jim je »tekma koscev« navaden »hec« in da bi v bodoče glas nekmečkih kričačev v Sloveniji ne. prodrl več čez naše »planke« in nas pred tujci ne smešil. Kakšne tekme poznamo? Nogometne, telovadne, boksarske, avtomobilske, plavalne, rokoborske, tekaške, veslaške in druge športne tekme. Kdo tekmuje? — Profesijonali, t. j. taki športniki, ki se s športom žive, ali amaterji, t j. športniki, ki jim je šport samo zabava in oddih po kateremkoli poklicnem delu? Na nobeno mednarodno tekmo niso pripuščeni profesijonali, marveč je dovoljen nastop samo amaterjem. Zakaj? Enostavno zato, ker ima šport višje plemenite cilje; zdravo telesno Banovina• za naše kmetijstvo vzgojo najširših plasti naroda in nima namena vzgojiti omejenega kroga plačanih poklicnih komedijantov, ki bi za drag denar zabavali gledalce. Pomislimo na primer še toki Sefev, ki sadi dan za dnem z« volanom, komaj čaka proste ure da zapusti "svoj voz in gre p«i aa izprehod, da a« razvedri. Trgovski pomočnik, ki stoji dolg« ur« na nogah, komaj čaka, da po uri »cd«. f,«!*zniškemu osebju, ki dan za dnem potuje v svojem poklicu z vlakom, ja proatl ča», ki ga prebije daleč proč oc vlaka ljubil, kot pa uradniku, ki presedi najlepši čaa svojega življenja med zaprtimi stenami in ki komaj čaka nedelje in praznika, da ga vlak potegne na deželo. Med stotinami poklicev bomo težko našli dva, ki bi imela prav enake potrebe glede na šport, ki naj bi bil »popolnitev njihovega poklica v tem smislu da bi uravnovefa! daha s telesom. Nobenemu trgovskemu pomočniku še ni padlo v glavo, da bi prirejal javne tekme kdo bo dalje časa vzdržal v trgovini. Da bi si izmislili železničarji tekmo, kdo bo dalje časa vztrajal na vožnji, tudi nismo še slišali, čeprav bi tako tekmo uprava brez dvoma pozdravila. Da bi uradniki tekmovali med seboj, kdo bo dalje pisaril? — AH si je sploh kaj takega mogoče zamisliti? Ali prirejajo šoferji tekme avtomobilov? Ne, pa« pa njihovi lastniki, ki jih veseli, če v nedeljo sedejo mulo za volan. Ali smo ie* slišali, da bi naSi rudarji v Trbovljah tekmovali, kdo bo v najkrajšem času in sicer ob nedeljah in praznikih, ki so določeni za odpočitek, nakopal več rude? Poizkusite to organizacijo, n« vem če boete odnesli celo kožo? No, sovjeti so to uredili v proklestvu delavcev in pa kmetov, pri nas pa za njimi njihovi mali opo-našalcl »slovenački kmetijci«, v svojo zabavo. Kmet ne vidi v svojem delu — športa, pač pa posvečeno, čeprav izredno težko delo. — Kmetu njegovo delo ni zabava in njegov odpočitek je edino I« v izpremembi. Ljudje, ki so pri cu vpeljali za kmečke ljudi tekme koscev, grabljlc ali žanjic, so e svojo miselnostjo prav blizu sovjetov, čeprav se nemara tega ne zavedajo. Kdo si je izmislil pri nas to novost? En sam pravilen odgovor je mogoč: samo ljudje, kateri pri svojem vsakdanjem poklicu ne v Ihte ne kos, ne grabelj, ne srpov ln ne vili Samo ljudje ki sede v mestih po pisarnah, ali pa, ki n« deželi od daleč gledajo, kako se njihovi hlapci znoje pri tem napornem in neprijetnem delu. Samo ljudje, ki jim je kmečko opravilo »idila«, ki jim je vonj sena prijetna sprememba za duiljivi mestni zrak, ki so jim vieč miiičaate in žuljavc roke naših kmečkih Hudi, ker so pravo nasprotje njihovih brezkrvnih rok in iic. In sedaj se vprašamo; ali imajo t« tekme koscev kak višji cilj? Ali naj služijo za merilo pridnosti za naše kmečke gospodarje, aH za njihove — posle? Ali naj rs po točkah, doseženih pri takih tekmah, odmerjajo dnine našim kmečkim hlapcem? Ako bi oni meščanski »kmečki pokretaši« in njihove bledolične in našmmkane »frajlice« prirejale same te tekme in poleg tega še pri svojem vsakdanjem delu s svojimi belimi rokami vihtele kose, grablje, srne in vile (gnojne seveda) dan za dnem. smo prepričani, da bi ta pokret, ki gre za izkazovanje časti kmetske-aus delu (I?) kmalu sam od sebe preneha!. Z drugo besedo: ako bi ti meščanski kmetje, ali »ogaždjeni seljaei«, ie hočemo govoriti v j*»iku voditelja srbskih zemljoradnikov gosp. Sragoljubs Jovaaovičn, zamenjali svoj« me-Mcnake poklice s trdim delom našega kmeta a tvojo ideologijo in miselnost približati de-tudi Rflsmu kmetu in njegovi pravi Ž« nekdanja slovenska oblastna odbora sta začela veliko akcijo, ki naj bi povzdignila gospodarstvo našega kmeta. To tako nujno potrebno in važno delo je prevzela kot eno najvažnejših dediščin sedanja banska uprava, po danih sredstvih skuša pomagati našemu kmetu na noge povsod tam, kjer je pomoč najbolj potrebna. Vsak, ki pozna razmere na naših kmetijah, ve, koliko dela in škod« povzročajo slaba in neprimerno urejena gnojišča kmetskih gospodarstev. Če upoštevamo, da je v Sloveniji komaj 8 odst. vseh gnojišč pravilno urejenih, je razumljivo, da je pravilna ureditev naših gnojišč važno gospodarsko vprašanje za napredek kmetijstva. Banska uprava se tega dobro zaveda in je zato že v letošnjem letu razdelila po vsej Sloveniji 160 vagonov cementa za gnojišča po polovični ceni. Cement je bil dostavljen na postaje, kjer so ga potrebovali kupci, tako da je bila cena cementu po vsej Sloveniji enaka. Ker je za dobro in pravilno urejeno gnojišče treba približno tri do štiri tisoč kilogramov cementa, je banovina omogočila že letos zgraditev 400 do 500 pravilno urejenih gnojišč. Hkrati je omogočila 200 kmetskim gospodarjem nabavo gnojničnšh se-salk po polovični ceni, ki je znašala ie 500 Din za ses.ilko. Banska uprava je prizadetim kmetom brezplačno napravila tudi načrte za ta gnojišča in izvedenci bansk« uprave so večinoma povsod skušali še istočasno napraviti tudi načrte za primerne in zdrav« hleve, če dosedanji niso bili dobri. T« načrte obdri« gospodarji in te se jim bo ponudila prilika, da popravijo svoje hleve, bodo imeli vsaj tm brez stroškov napravljene dobr« načrte. Zadnja leta so skušala privatna društva pospešiti pri oas za kmetijsko gospodarstvo tako važno ovčjerejo. Kljub temu, da delujejo ie več let, zaradi neenotnega nastopanja in pomanjkanja organizacije pri nas ovčereja ni dosegla takšnega pomena, kakor bi ga lahko. Letos je prevzela pospeševanj« ovčjereja ban-sa uprava v svoje roke. V Sloveniji j« velika površina pašnikov, ki niso 28 nobeno drugo rabo, kakor zato, da jih popasejo ovce. Takih pašnikov je v Sloveniji približno 50.000 hektarov. Ovčjereja imj pri nas ie poseben pomen zato, ker je z domačo volno prav lahko ustvariti lepo obrt za izdelovanje domačega volne- miselnosti, potem bi kmalu videli, da ima gnoj za kmeta prav tak vonj v delavnikih kot v nedeljah na tekmah. Njihovo modrovanja o tekmah koscev, žanjic in grabljic, za našega kmeta v dnevih, ki so od pamtiveka posvečeni Bogu in duševnemu razvedrilu, ni prav nič privlačno. Zanimivo je, kakšno mnenje imajo srbski zemljoradniki o »slovenačkim utakmicama koseča in žetalica (o slovenskih tekmah koscev in žanjic). Pred kratkim sem o tem govoril z Odličnim voditeljem- srbskih zemijo-radnikov, ki se je temu gibanju »slovenačkih kmetijaca« pomilovalno nasmehni! in pripomnil, da bi ga »rbski kmetje in zlasti še danes, v tej težki krizi ubili, če bi prišel pred nje s takimi norostmi. Zaključil pa je ž besedami: »Ovako čini svuda samo pokvarena gospoda, kojoj bejaš® naš seljak od vajkada samo predmet zabave« (ali po naše; lako povsod dela samo pokvarjena gospoda, kateri je bil naš kmst že od nekdaj samo predmet zabave«. _ nega blaga, ki po svoji trdnosti prav gotovo poseka drugo, četudi lepše blago. Zlasti na Gorenjskem že izdelujejo tako domače blago in ko je v Ivtoinji zimi neki slovenski smučar bil na tekmah v Garaisch-Partenkirchenu oblečen v športno obleko iz takega domačega blaga »o ga tujci z zanimanjem izpraševali, kje je kupil tako dobro in fino blago. Banska uprava je letos kupila 350 ovac po približno 150 Din za glavo. Plačala j« tudi rse prevozne in druge stroške ter jih potem prodala interesentom v krajih, ki prihajajo najbolj v poštev za ovčjerejo. Pri tem je se-veda gledala, da kmetu nakup omogoči in je doplačala pri ovnih vso razliko, ki je nastala, ko so kmetje plačali ovne le po 1 Din od k{. Ovce je dala na razpolago po polovični ceni in na ta način omogočila, zlasti z dobro izbiro ovnov, izboljšanje pasme. Pod Peco, v Črni, y Logarski in Kokrški dolini, kjer je že sedaj doma naša najboljša jezersko-solčavska ovca, pa bo skušala banska uprava izpeljati na pravilni osnovi plemensko izbiro solčavske ovce, tako po teži, kakor tudi po dobroti volne. Pri tistih kmetovalcih, ki bodo hoteli voditi posebne rodovnike za svoje ovce, tako kakor se to dela že pri govedih in konjih, bo v bodočih letih kupovala ovce, ki jih bo potem delila po krajih, ki so primerni za ovčjerejo. Na la način bo povsod mogoč« izboljšati pasmo in tako povečati douos ovčjereje. Če bo ljudstvo razumelo pomen te akcij«, moremo biti prepričani, da bo v nekaj letih prav ovčereja postala za kraje, ki imajo sicer najmanj rodovitnega sveta, lep vir dohodkov. Banska uprava bo stem dvignila gospodarstvo zlasti tistih kmetij, ki najtežje žive od svoje trde in nerodovitne zemlje, hkrati pa omogočila razvoj domače suknarske obrti, ki jc šele v povojih. Denar za Kmet zbornice Tistim, ki trdijoi, da je sedanje denarno stanje kmeta prešibko, da bi mogel sani vzdrževati svoj« zbornice, odgovarja »Trgovski list« takole: Dober posestnik, ki plačuje danes okoli 800 Din zemljiškega davka, bo tudi mn?el plačevati svojih 15 Din na leto za zboi.. co, kolikor bi plačeval, te bi obveljala določila sedanjega načrta v uredbi kmetijskih zbornic. Teb 15 Din, a kakor rečeno, bi toliko plačevali le dobri posestniki, bi jim uspešno delo kmetijske zbornice z boljšo prodajo njihovih pridelkov povrnilo v enem mesec«. Imamo pa v naši državi tudi že praktičen primer, da se kmetovalci takšnega davka nili najmanj ne branijo. Pri Gospodarski Slogi v Zagrebu je organiziranih — čisto prostovoljno — ie nad 100 tisoč kmetovalcev, od katerih je vsak plačal delež 10 Din in od katerih plačuje vsak, tudi najrevnejši, po en dinar na mesec za Gospodarsko Slogo. Ce so hrvolski kmetje za Gospodarsko Slogo prostovoljno prevzeli to davčno breme, ga bodo tudi slovenski kmetovalci za mnogo bolj poinenitM0 kmetijsko zbornico, »lasti Se, ker bo to brew« znatno manjše, kakor ga pa hrvatski kme'18 daaes ie plačujejo. Pa tudi * dostojanstvo« kmotskega stanu in « njegovo veljavo v našem javnem življenju ni v skladu, če bi ® rs 11 drugi, mnogo manj Številni stanovi vi ' ževati mesto njega njegovo stanovsko 0'ls nizacijo. TERPENTINOVIM MILOM Stična na Dolenjskem. evharističnem kongresu v Ljubljani. Tako se že tedne in tedne staro in mlado, moški in ženske kosajo, kdo bo več pripomogel k zgradbi nove ceste na vrh hriba Vinograda, kamor se ho v noči med 15. in 16. avgustom vila procesija mož in lantov k polnočnici in skupnemu ob-hajdu. To bo res jubilejna cesta, ki jo je k evha-rističnemu križu na Vinogradu zgradila hvaležnost vernikov za neštete dobrote, ki jih je stiš-ki samostan skozi stoletja delil sloven. ljudstvu. Začenjajo se dolgotrajne in naporne vaje za uprizoritev slavnostne fantovske igre »Jurij Kozak, slovenski janičar«, ki jo je za to priliko napisal g. Niko Kuret. Igra bo uprizorjena dne 15. avgusta zvečer na prostem ob cerkvi. Požrtvovalnim duhovnim ln zunanjim pripravam stiikih vernikov se veselo pridružimo vsi, ki v evharistični in liturgični obnovitvi našega verskega življenja čutimo in gledamo najmočnejše sredstvo aa ohranitev krščanskega m s'°venskega značaja našega življenja. Za zunanjo pripravo stiških slavnosti se jo sestal poseben pripravljalni odbor, ki mu je ' <">»* i- dr. Kostelec Avguštin. V spora- pri kateri pojejo vsi udeleženci. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Istočasno bo polnočnica za ženske v samostanski cerkvi. Glavni slavnostni dan bo nedelja 16. avgusta! zjutraj ob 6 v samostanski cerkvi slovesna pontifikalna maša. Ob 8 bodo na prostem štiri stanovska zborovanja za može, fante, žene in dekleta. — Ob 10 bo na zunanjem samostanskem dvorišču glavna maša, pri kateri poje zbor redovnikov in bogoslovcev koralno mašo »Missa de Angelis«. Po glavni maši bo kratko manifestacijsko zborovanje. — Ob 2 popoldne se začne skozi polja in travnike viti procesija z Najsvetejšim, katere se udeležijo vsi, ki pridejo na stiško proslavo. Po procesiji v cerkvi slovesen zaključek proslave. Stiski dnevi naj bodo mogočna manifestacija naše verske vneme, naše ljubezni do evha-ristlčnega Kralja, naše zvestobe do matere Cerkve in našega spoštovanja do tihega, a tako bogatega dela katoliških redovnikov. Nad 4000 Slovencev se je zbralo v nedeljo, dne 5. julija 1936 v Podsmreki pri Velikih Laščah, da proslave stoletnico rojstva sloven. skega pesnika in pisatelja Josipa Stritarja. Ze prejšnji dan se je vršila na prostranem vrtu gostilne »Vatikan« akademija s zelo pestrim sporedom, v katerem je bil vsekakor najvažnejša točka govor banskega prosvetnega inšpektorja, profesorja Dolenca. V kratkih potezah je govornik orisal slavljen-čevo delo in zasluge ter je zlasti poudaril tri temeljna načela, iz katerih jo Stritar izhajal: krščanstvo, socialnost, slovanstvo. V nedeljo jo krenil dva kilometra dolg sprevod Stritarjevih častilcev iz Velikih Lašč v Podsmreko, kjer so vzidali pesniku spominsko ploščo. Stritarjev sorodnik g. Dolšin Ivan, kaplan iz Smlednika je opravil sv. daritev, pri kateri je bilo ljudsko petje z godbo Nato je sledil govor slavnostnega govornika Terseglava, ki jo razgrnil pred poslušalci poslanstvo Stritarja, poudarjajoč veličino slovenskega jezika, slovenske kulture, slovenskega rodu in slovenskih pravic. Za urednikom Terseglavom so izprego-vorili zastopniki raznih ustanov. Dr. Lončar je slavil Stritarja kot borca za svobodo duha in glasnika prave slovenske misli. Zastopnik knezoškofa dr. Rozmana kanonik Vole je v krasnih besedah pozival zbrane k ljubezni do slovenskega jezika. Poleg številnih drugih ja povzel na koncu besedo še župnik g. Karei Skuij, ki je razgrnil pred zborovalci žalostno sliko slovensko narodne manjšine na Koroškem. Popoldansko prireditev je obiskal tudi ban dr. Natlačen, ki so ga množice navdušeno pozdravljale. G. ban se je zahvalil v lepem nagovoru, poudarjajoč zlasti pomen slavonsko kmečke hiše za naš narodni preporod. V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI Pere res belo! Na Stritarjevem doma Beli menihi nas vabijo Pred tedni že smo objavili vabilo ljubljanskega vladike prevzv. g. dr. Gregorija Rožma-na, s katerim vabi Vernike cele ljubljanske škofije k proslavi 800 letnice obstoja cistercijan-skega samostana v Stični na Dolenjskem. Ta proslava bo pa obenem obletnica nepozabnih dni II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo. Stična sama se nt svoj veliki praznik živahno pripravlja. Notranje samostansko dvorišče je dobilo povsem drugo lice. Glavno obnovitveno delo pa je bilo opravljeno v mogočni samostanski cerkvi, ki je dobila s prebeljenjem in zlasti s prezidavami v prezbiteriju nov obraz in svežost. Stiško prebivalstvo se že vse leto na proslavo živahno pripravlja. Ze v oktobru 1935 so pričeli beli menihi praznovati sv. jubilejno leto, katerega smisel naj je v liturgični in evharistični obnovitvi našega naroda, Čudovita pa je požrtvovalnost, s katero domače prebivalstvo pomaga pri pripravah na glavno proslavo v avgustu, ko bo Stična pozorišče podobnih mogočnih dogodkov, kakor smo jih doživljali ob zumu z vodstvom samostana v Stični ter s prevzv. ljubljanskim škofom je odbor določil sledeči spored stiških slavnosti: V nedeljo, da® 9, avgusta bo v Stični dan šolske mladine. Podobno kot lani na Stadionu bo ta dan mladina med petjem in molitvijo prisostvovala sv. maši in prejela sv. obhajilo. K tej svečanosti je vabljena predvsem mladina iz bližnjih dekanij. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta popoldne ob petih bo pred stiškim kolodvorom slovesen sprejem cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov, ki se bodo stiških slovesnosti udeležili. Kolesarji in konjenica bodo v sprevodu spremljali dostojanstvenike v Stično, kjer bo v cerkvi otvoritvena slovesnost. Zvečer ob osmih bodo uprizorili na zunanjem dvorišču samostana fantovsko slavnostno igro »Jurij Kozak, slovenski janičar«. — Ponoči med 10. in 11. uro se začne slovesna procesija mož in fantov z Najsvetejšim na hrib Vinograd. Udeleženeci procesije bodo nosili baklje. Opolnoči bo na Vinogradu ob evharističnem križu nagovor ljubljanskega škofa, nato pa sv. maša, Prijetno sveže — lepo dišeče po vsakem pranju Vedno z GAZELA N&ve žrtve neurja in Leto 1836 bo v letopisih zaznamovano kot najboij deževno leto. Strokovnjaki so izra-Bunali, da je v zadnjih šestih mesecih padlo na zemljo nad 881 milijonov 1)1 vode. Druga leta je bilo veliko manj padavin. Naj v na-ilednjem opišemo zlo delo neurja in nalivov v zadnjih dneh. Nevihta nad Ljubljano. Dne 2. julija okrog 3 popoldne je zadivjala nad Ljubljano huda nevihta. Pretrgal se je oblak in viharno oeračje je odnašalo v strmi poševni črti del Tudi je treskalo in med deževjem je padala toča. Skupina poljskih delavcev je zbežala pod kozolec, nedaleč od ljubljanskega Marijanišča. V trenutku so se med silnim viharjem udrli trami, late in deske nanje. Delavska skupina mož in žensk je bila kakor pokopana pod lesovjem in mrvo, ki se je sušila v kozolcu. Poklicani reševalci so potegnili kmalu nato izpod ruševin hudo ranjeno redovnico s. Velimiro Jurkovičevo in 69-letno delavko Terezijo Dol in a rje v o. Lažje ranjenih je bilo še pet delavcev in delavk. V Dobj«n pri Celju se je zadnji dan junija od severa pr:Jei;» oblačiti in grozeče grmeti. Kmalu se je viila ploha, vendar ni bilo hudega. Ves popoldan je po malem grmelo in se bliskalo, vmes pa se je od časa do časa vlil dež. Okrog pol 4 pa se je v Repušu, župnija Dobje, naenkrat zabliskalo in treščilo. Vsa okolica je bila vznemirjena, ker so čutili, da Je nekam v bližini udarilo. Tudi posestnica Vodebova jje šla pogledat, pa js naenkrat na na progi. Prvi je zapreko zapazil progovm delavec Ferdinand Ovčar, ki je obvestil postajo v Sp. Doliču, 30 delavcev je delalo potem na progi, da je odstranilo oviro. Promet pa se je med tem časom vršil s prestopanjem potnikov. Tudi na nekaterih drugih krajih je naliv zaprl progo, ovire pa so bile kmalu odstranjene. Ogromno škodo trpijo kmetje, ker so hudourniki odnesli zemljo z njiv ter zabla-tili in z gruščem preplavili travnike. Nad gornjo Dravsko dolino je prihrula 30 .junija silna nevihta, ki je bila pa posebno usodna za Muto in njeno okolico. Toča je zabila vse dobesedno v tla ter povzročila ogromno škodo. Strela je treščila v zvonik župne cerkve, ki je bil krit s skodljami ter ga zažgala. K sreči je nagel nastop mutskih in vu-zeniških ognjegascev preprečil, da se ni požar razširil na streho cerkve. Gasilcem je pomagal tudi strahovit naliv, kljub temu pa je ostrešje na stolpu zgorelo. Drugi udar strele je zadel ključavničarsko delavnico železoli-vame ter vrgel ob tla nekega vajenca, vendar ga ni težje poškodoval in tudi ničesar ni za-žgal. Tretja strela je udarila v poštno poslopje ter uničila varovalke na telegrafskih in telefonskih napeljavah. Oblak se je utrgal sad Sv. Jurijem ob jnž. železnici. Na meh je bilo vse v vodi. Najhujše je bilo nad vasjo Ogorevc. S hribov je začela dreti v dolino voda. Najhujšo prizadet je posestnik Oajšek Josip, čigar hiša stf>ji tik malega potoka, ki je narastel za mi meter in @j Slovenke perejo ss najbolj Os trdo vod© v državi. Zefo 58 * 3I I jjf rabijo naše gospodinje utpmiinovo milo pmbno 3@ grozo opazila, da leži ajeu mož Martin Vodeb nezavesten pod kapom gospodarskega poslopja, kjer je delal lestvo. Strela gn je zadela naravnost v glavo ter mu osrnodila lase. Vse prizadevanje domačih in sosedov, da bi ga oživeli, je bilo brezuspešno. Čudno je, da strela ni užgala gospodarskega poslopja in druge škode tudi ni naredila," sploh ni bilo nikjer opaziti sledov strele razven na pokojnem. V župniji Mošnje je 30. junija mnogo in močno tresMo. Kolikor je dosedaj znanega, Je strelo čutil košati hrast ob križišču baiio-vinske ceste m potoka Zgoša. Daleč na okrog leže njegove treske. — Hujše je bilo na Dobrem polju. Tu je tudi treščilo v hrast. Ta pa je stal ob kozolcu, ki se je užgal ler zgorel z Jetoenom, senom in dvema voziloma vred. Gospodar Miklavec - Janežič ni bil zavarovan. Siler. naliv je povzročil 89. junija, velike teiave ob železniški progi Velenje SSoveuj-grnsdee. Hudournik iz Cirkovcev je nanosil na progo v dolžini 39 m dva metra na debelo grtišča in debelega kamenja ter lesa in blata tako da je bil sa 24 ur prekinjen ves promet pol. Voda je vdrla v Gajškovo hišo, kjer je stala nad 1 meter visoko. Voda je odnašala vse sadeže, poleg tega pa tudi hlode in druge sivari in je bila nevarnost, da Gajškovo hišo poruši. Zaradi tega so hišo izpraznili. Prav v taki nevarnosti je bil mlin soseda Dobriška Jožeta, ki stoji blizu Gajškove hiše. Voda je nanesla s hribov poleg Gajškove hiše nad 100 voz kamenja. Banovinska cesta Store-Prožin-ska vas je povsem razdejana in razrita od vode, ki je tekla tu v velikih potokih. Zaradi neurja je močno narasla iudi Voglajna in so bili ogroženi vsi prebivalci ob potoku. Voda jenosila s hribov v dolino tudi plazove, ki so povzročili kmetom veliko škode. Plazovi so nekje pobrali zemljo do pol metra na globoko. Zelo hudo je bilo tudi blizu Cestnega Jožeta v Podgorju. V hribu je odtrgalo plaz, ki je podrl hlev, blizu hleva stoječo hišo pa je zelo poškodoval. Razdejanje je bilo opažati v vase,; Ogorevc, Opoka, Prožinska vas, Moste in Store. - Nekoliko prej se je utrgal oblak nad Mislinjsko dolino med postajama Paka in /.g. Dolič. S hriba je voda prinesla plaz in je zasula progo v precejšnji dolžini. Promet se je vršil do očiščenja proge s prestopanjem Prav tako neurje je vladalo tudi med V tanjem, Dobrno in Vojnikom. Tu Je strel'" udarila blizu Vojnika v hiSo in gospodami,' poslopje nekega posestnika in sta bila takol vsa v plamenih. ' Neurje tudi Zagreba ni prizaneslo Oni torek se je velika povodenj vliia iz bližnjih gora in okolice na hrvatsko prestolnico. Njtj najstarejši ljudje ne pomnijo v Zagrebu take povodnji. Nad Zagrebško goro se je utrgal oblak, potoki so se spremenili v prave deroče reke. ki so odnašale les, pohištvo, sode jB druge predmete.Deroča voda je namah zalila mesto in razkošne zagrebške ulice m se spre. menile v jezero. Voda je ustavila ves promet Celi dve uri je bil Zagreb pod vodo. Rumeni voda je nosila s seboj deske, kose lesa, valila je kamenje, grmovje, poginulo žival, kakor perutnino, svinje in govedo. Zagrebški reševalci in gasilci so pričeli reševati bolnike ii kletnih stanovanj in delavce iz tovarn, ki m zgrajene na nižjih tleh. Povodenj je povzročila po skladiščih, delavnicah, tovarnah in stanovanjih ogromno škodo. V vsej zagrebški okolici pa je še več kot povodenj povzročila gosta toča, ki je tisti dan padala v začetku naliva. Zanimivo predavanje pred tržaškim občinstvom V torek, 15. junija, j® Ifral znani Umberto Urbani v dvorani tržaškega Ateneja predavanje dr. Ante Treeič-Psvičtča, katero je t« jugoslovanski politik in kulturni delavec na-ia6č napisal sa italijansko občinstvo pod naslovom »Imperializem in njegova zgodovinska nujnost«. Navzoče je bilo relo mnogoštevilno tržaško občinstvo s samim prefektom Tiengom na 6e!u. Profesor Urbani je najprej naslikal osebo Tresič-Pavičiča, ki je bil poslanec v dunajskem parlamentu, pod Jugoslavijo pa poslanik v Madridu in Washingtonu. V svojem predavanju Tresič-PaviSiS proslavlja stari rimski imperij, katerega naslednica je sodobna Italija, Italija je dala modernemu človeštvu si- jf 0ttečer pred pa namakajte} (Radost peric jajen zgled, kako naj se narod osvobodi tujega vladstva. Pri tem pa Italija ni pokazala imperializma, ampak je njena vojna v Abesiniji bila samo neobhodna nujnost naroda, ki n»« prostora in gospodarske dejavnosti. Italijau-ski imperializem ni imperializem, ki hoče uničiti individualnost drugih narodov. Končal j« z zagotovilom, da Jugoslavija ne zavida Italiji uspeha njenega orožja v Abesiniji, in <■ se je pridružila sankcijam, je to storila s ^ kim srcem, ker ima od tega sama največ škode. Dejal je, da je prepričan, da se hodosp«n med Italijo in Jugoslavijo poravnali prijateij-sko, ker je na čelu Italije mož globokega j« širokega pogleda. Italija in Jugoslavija in® ogromne skupne koristi, zlasti pa sta darsko druga na drugo navezani. — R871"' se, da je predavanje g. Tresič-Pavičifa « burno odobravanje navzočih. V vsako hišo Domoljuba1 KAJ JE NOVE Velik praznik katoliške pmsveie V St. Vidu nad LJubljano jo bilo preteklo nedeljo nekaj izrednega: spominjali so «e 1050 letnice smrti sv. Metoda, proslavili 70 letnico obstoja »Čitalnice Blaža Potočnika«, otvorili obrtno razstavo in slovesno sprejeli domačega novomašnika g. Vinka Zaletela. Za vse te namene se je St. Vid ves odel v mlaje, vene* in zastave in tudi številni sla- lUtanovitulj icntvUk* čitalnic* pok.' Blsi Potočnik I | voloki ao pričali ne samo pettiaočglavi mno- I žici, ki je prišla k proslavi pes, s kolesi, na vozeh, t avtomobili in vlaki, ampak tudi Ste-: vilnim izletnikom na Gorenjsko, ki jim je Sla pot mimo 6t. Vida, da se godi v St. Vidu nekaj izrednega. Na predvečer so domači igralci igrali v Društvenem domu igro »Zlatorog«. Dvorana je bila nabito polna. Vsi sedeži so bili razprodani že v predprodaji V nodeljo okrog osme zjutraj je odkorakala velika .množica občinstva izpred Društvenega doma na postajo Vižinarje in po prihodu vlake so tisoči v sprevodu odšli proti parku zavoda »v. Sianislava. Na čelu sprevo- ! da so korakali najprej trobentači P tok vet ne , zveze, nato močna skupina kmeTskih fantov ; v narodnih nošah in na konjih. Ogromen je bil oddelek kolesarjev. Sledilo je 30 praporov s praporom Prosvetne zveze iu praporom Čitalnice Blaža Potočnika na čelu. Narodnih noš jo bilo v sprevodu nad 300, torej število, j kakor ga doseže le ntalokateri sprevod. V sprevodu so šli tudi mnogi odličniki z g- dekanom Zabretom in županom Erjavcem na čelu, dve godbi in zastopstvo trboveljskih rudarjev. V sprevodu 30 je peljal tudi edini 5e živeči ustanovitelj Čitalnice Blaža Potočnika, 89 letni Simon Juvan, in opazili smo '"di dolgo skupino okrašenih voz z narodnimi nošami. V prostornem parku pred zavodi sv. Stanislava je opravil službo božjo vseučiliškl profesor dr. Lulcman, o pomenu prosvetnega dela sv. Cirila in Metoda je govoril urednik Košiček, ljudsko petje je vodil kanonik dr. Kimovec. Po službi božji je otvorll prosvetni tabor dr. Baje. Profesor dr. Karel Cepuder je v ognjevitem in temeljitem govoru razvijal globoke misli o bistvu katoliške prt»vete, ki naj dvigne narod k svebodi In k aolncu iz nizkih temin s pomočjo krščanske prosvete. Burno so odobravale množice tudi govor osnovnošolskega poročevalca v ministrstvu prosveto Frana Erjavca. Kot šentviški domačin je podal zgodovino Blaž Potočnikove čitalnice, da je ta čitalnica ostala mladostna in živahno delavna, druge slovenske čitalnice pa so propadle, ker so niso držale slovenskih, katoliških in narodnih smernio pokojnega župnika Blaža Potočnika. Pravi narodnjak ni tisti, ki samo kriči »živijo narod*, ampak tisti, ki se trudi za kulturni, politični, gospo- OSEBNE VESTI d Ban dr. Marko Natlačen je odšel na dopust in torej do nadaljnega ne bo sprejemal strank. d 90 let je dopolnila v Ljubljani Marija Vencajzova, žena pokojn. odvetnika in poslanca ter soustanovitelja Vzajemne zavarovalnice Ivana Vencajza. d Na podlagi § 72 finančnega zakona (dr. Kramerjevega!) je ban dr. Natlačen razrešil župana občine Stara Loka pri škofji Loki. darski in socialni napreden ljudstva. G. Erjavec je svoj govor zaključil z lepimi besedami: Vladaj KristuB kralj srečnemu in svobodnemu slovenskemu narodu v okviru demokratične Jugoslavije. Množice so dobile vtis, da imamo Slovenci v g. referentu Erjavcu možu na svojem mestu, ki je in bo z neizprosno doslednostjo pripomogel volji katoliškega slovenskega naroda na važnem šolskem polju do popolne veljave, odstranjajoč vse, kar atojl na poti vzvišenim katoliškim idealom. Prosvetnemu taboru je sledila otvoritev obrtne razstave, ki jo Je burno pozdravljen otvorll g. ban z lepim nagovorom. Gospod ban j a zlasti naglatial nujno potrebo, da podpiramo plemenito prizadevanje. domačih obrtnikov in kupujemo samo pri njih. toleg obrtne razstave je bila v poslopju šentviške žole tudi razstava izdelkov meščanske šole in razstava živali rejcev malih živali. Popoldne po litanijah 3e je razvila prtVil Društvenim domom domača ljudska zabava, pri kateri so fantje na konjih dobro vprizoriti štehvanje na koroški način. Prirediteljem čestitamo tudi zato, ker so pokazali in dokazali, da se tudi mladina lahko izvrstno zabava brez trapastih plesov. ga prizadevanja za uresničenje naše velike želje. Slomšek sam, ki nam je izprosil za praznike lepo vreme, naj tudi povračuje vsem, ki so kai storili za njegovo proslavo! d Kateheti zborujejo. Dne 2. julija so otvorili v Splitu kongres katehetov iz vse države. Kongres se je otvoril s sv. mašo, ki jo je bral škof dr. Bonefačič. On je otvoril tudi kongres. Za predsednika je bil izvoljen dr. Selec Iz Zagreba. V predsedstvenem odboru pa sta med drugimi tudi katehet prof. Bogo-viS Iz Maribora in Jernej Pavlin iz 8t. Vida. DOMAČE NOVICE d Zahvala Slomškove drnžinc v Maribora. Slomškovi prazniki so minili. Bilo je veliko priprav, truda 111 žrtev. Ker pa je Slomškova družiiia našla povsod razumevanje za to prireditev, ki je poživila versko zavest, ki je vzbudila zopet narodnosti, borbenost in smisel za pravo krščansko narodno omiko, je bilo mogoče, da je vse dobro uspelo. Zato danes smatramo za svojo dolžnost, da se vsem brez razlike, oblastem, organizacijam kakor tudi privatnikom zahvaljujemo za sodelovanje. Prepričani smo, da je Maribor s temi prazniki postal versko in kulturno središče Slovencev in da vse prireditve niso bile le mimoidočega pomena, pač pa začetek stalne- Kongres so pozdravili zastopnik banske uprave, zastopnik mestne občine in drugi. Profesor Bogovič je imel poročilo o vzgojni vrednosti verouka s posebnim ozirom na neuspeh laične vzgoje. Kongres bo trajal do sobote. d Ciril-Meiodov dan hočejo Hrvatje poslej proslaviti kot dan hrvatske narodne prosvete Dotični proglas na hrvaški narod so podpisali voditelj Hrvatov M. Vladko Maček, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in križevski vladika dr Alojzij Njaradi. d Sodne počiiiiice so se pričele pri ljubljanskem sodišču in bodo trajale do 15. avgusta. Na civilnih oddelkih okrajnega in okrožnega sodišča sc bodo obravnavale le najnujnejše prav dne zadeve, druge pravde bodo počivale. Pri ka- iLv'-lil ''vtrtlia: . s! i ,.(.'■' '.-.'V-- šiSSiiSijg!? ;.-■-...■ - .... i"- t « »»a"! TutrizMi av-p se**®*, ->■ "it 'tb*. .. .u.;,.:. n. -- -f»«3i n«, -..1KMHMM. tate SBtttf. »BUTffl .. .iiu.u^s- v - vi-nv^tii ■ ri.-^ii, j-i—..:; .i- >.... ''II/. ./.LiL.... _: pii" .iai. ..-.jflfe, 4. jami DB«m »ic • zu i . ~uhhosito i . 31». ^asaasa. — jamste; tftonn htib -far: st « •>.«« »jooo«*« >■«. .ninii S». ,naa ""'t. insasa. .jrrai im»ti -"rsmas. Luc.r anktf ~-wm& ">ma~ -na,: ufoll. '-v-—- jaa. »fS6«t mir -- -ti - « r,',fi ttk£ TJ1TT-' T, ; ---J-"?-' " li-*. -e; ^'i::: jliilč " C .-.«.:•: a ficirteaf namiSn1. . istima«** v&mgm- z ■mrnasm M*sg*m 3«sr -«sw5rr «wgr rcr-.i-as uiia n J5- jiicsBa. - »isr-r w>:as-*s:t -ii« c i ~'5s«iiBst a .tona .. wn»iwim jaes- waa .-buisjctrhl t t as xaes -.suscftane ^mir«-- iiurtssa^siErseii.- aaerariafrtg. x ;:w:,-:'!&te.a. macma z jursc-n.-"'«- v 3»i.-r--saTa « .ni sstca^ ud strt- s*s ^;t>nrgwif -wt t « jonnisis.T -.: -»vstaf -rzrr "'!">.•. S"iS*vi «. a msb suosh. aara ssacscru.- • -n» t~ ■ i u" |-Tiia«i ii ea J maasmtcm. s»--.-.- snissc aa* ipas&aaaair i£3Bc?ft i*ti«; *- t :.-••>.."-.'.',!. i} ♦ 38TSES»£ra. « WKM t »■---•i-i-ta »s -naam. s t * m vOiir.-;: tursta. *«: -t t-iOBSf' rjr :.rr---u.-a nu. srsasasnt -amutožr-^: -nair-i" :: as« s v.«i -a -f a isBB.-irff" iul brcniti- "3 .1 t -i X!~ «W -rsjaiiSi aaai tw—1> rs me!-*«« r-.i-ii.-ri3. -k -r^u. it : r -.,!'! i;,:. a. nnsain, -i aancfn!! r.tr.i!ii:a;.-.«un: ' *yr,- R-ait. : jt. a>ir> i .c I.: ts- -t t.—1:1: .. t:.-; * j -u ::u;no . iaaa me ,vr>n>-. .-J.::, -a -- 1- wut «raft isiesa»a»««- i i rms&taot -?Vna£ .--.ajj-'• „-!! :-..-- x s-^;-: r- v . . fln: iasiti— 1 »,:._, M.r.1. -s issrwrw-"v .tram'«- s r,u::?.-t. vam enrf.-iaa »i«. 3 r-.' . n: -.■ -c,: ".»'»set. ««i«K! s. t»«aea5Mii jatcs. ? i * r ii ;;i!si z~s:st. sr>- ^cm^sfi - vi t. , :<-t,., - ---j . v t : s, . . hh< ! -r:' r. - . "< ....... :1.>.-"v-.. ; tr .- -.:.«, - thvi 1b t. - -" t tr- - ri.. S«, rir.■: . , .. ..... as«. -a ».-«£ sct rraaat »nsesais «. stsa »ua. ^asasasi. a. nssssn TSSS-r/.5iUl ZHjSL i t- iKHTVa MHt^r s rte-.tn-.iiJ2> suk^L _ oamca e » a; a c rritsu. tr tj a-^a t£2ho at-- <. -iusanšaB t ^-.t^a. ti.tk ssisj fe? >j uaaiirasi. csrraii ant-ar. sre^ .* jvru 3t» ser yjm*Ba a- .«£3. lOT^JL i-'* 'SU®f--e JMai- t^SMtt* .TiJinni.-« *H. _ Icaajjtci« asEasašt a>* ■ -nK. ra a-^scašis is-Krrsa • scciša. kta '3SH3. *f s atsau itairtrit. . tiibuiiii i i " »jasi iih iu ecetronre x jm araertr jgnTsce. « »t £»u>a« s l st -nv.k. 3bsfv» « fiKaie tW81B®ia t. -pf> l#> CE >MŠ«OU-'Sir irats 1 . % assrti m « ,-saeae aszaK/ sn-»č - i:«r taciaci ~as3» vsesst iTitar- 1 :»». -tnsasa r- m «r -V — « •MMIHMOIM- SU>4-T?n?Ui . li.iiirtr.- :; ti. T . j I ' .1 1 f > -- t; -r-Hi »»c4ia»ta«; <».-:. r> a, 3MH»ttV u-.-.u, .iruisos. I ::r -j,,. -tl.-ilff .T, s. :--. ■».'.-»:- uirtstiij ■sanza. jttrf-Ktres.,;*, .tfiSFsiraiL. i i. .l'. . 1 i ,-t,-.-.. ^ : .r. f It' . .—'.t.v.--r- .lf-. * .i- -a ■. . 'j- . -r—it-c—, - - «tr ■ --".i rjrr^t * -.1-^, ,-u*..- ,'«. ,■ .. --rt ■- •—r ■ " ' 1--.—r - > —„7v ■ -rt- --r—t . .-f--* a i-v.r**: —f -7-r - i« '.ast - .-krfi,- i - --r... —. - ■ .-'.-ii'. -r'- ■—« 4kw>sa» -»SB«H- tersatz irtrrm rv JP1T2I-.II- «• jfmoi-.ršs v jev-zi-s- m :o'--- 1-MŠ >«ksi f ur i*> -teaa mu -n iiijKa »-.»r-- »s« :. »<9« '»m 'Uiia iar » »mio --» >1-33erw- i?i2as».-. '«■ 4eaČMM 1111,1 wb nt SiMAaae. «r «rgw ■»» .- ir»- s-.iE ■ -nas t.ttr: siac-sst- -sa tr-pc v'"': :vsl rsEgaž- -1 ac . »t-TB« ^acas: -: .«» kjirih« .a .trarNi« i**- m »rrme- assbr » ~b aaHisss «SHrre «-«r,ii MM^tian ~en$ jasBom Mp^joR " - tt mbu : -k »-ffi®- a * -isr« u jeisHiiEiia^. '»m« « tMtvii. al 'ti—iimi a •«« • * ■-* -iii*-- .-i.ifv.i-iivjKa^.ft ia® -T,?.?--- '^afMSRMUi-ii ja a 3. 'i* f 'i' -. istav. s«. jaH.-Si iaL' i :ai"!- T,:>i. *rt>*Kau -cm, Jt .mu:'.: - --- '-.t. x -.n. 'vi -i-v.' la«." a v . ' 'i ...1- ^ '-ir "t TI 'tr -i. - '■' "'».li. -Ksci - t'iW -' ' . ... i-;.-., - ........ ' s-j s ■ ' ni»t ">.'..-ui-" • : . -.' • v.. >. c v "'<-'.> 1 ii.-v. -. ,, -. .! .. .1 :.'"--:' tctl-i-,et v Belgradu, ki je s svojimi razsodbami razveljavil rešen je ministrstva prosvete v Belgradu. S tretjo razsodbo z dne 5. maja 1930 br. 10759-36 je državni svet razveljavil tudi tretje rešenje ministrstva prosvete O. N. br. 14510 z dne 7. marca 1935, s katerim imenovani ni bila priznana pravica do prejemkov za pretekli čas in razsodil, da ji pripada ne samo pravica na službeno mesto, temveč ima gdč. Komppš pravico tudi do vseh prejemkov, ki ji po zakonu kot aktivni državni uradnici pripadajo. S tem je imenovana | dobila zadoščenje zakonitim potom za krivice, ; ki jih je pretrpela. d Takse za pregled bolnikov so znižali vsi zdravniki v Petrinji. Za pregled bolnike plačaš sedaj 30, če pride zdravnik na dom, pa štirideset dinarjev. d Sedemdeset kilometrov prehodijo od planine Majevice do mesta Gračanice tamošnje kmetice, ki nosijo na trg jagode. Za celo košaro jagod dobe komaj 4 do 5 dinarjev. d Po 21 letih se jc vrnil iz Rusije s svojo hčerko Franc Ribnikar iz Gnnulj pri Mokronogu. L. 1915. je bil v Galiciji ujet; Kot ujetnik je bil v Išimu in drugih krajih, končno pa je prišel v Toinsk v Sibiriji, odkoder mu je bila šele letos dana prilika, da je odpotoval domov. Za pot ."izTomska je porabil 25 dni, 10 dni so ga zadrževali na meji v Sovjetiji. Končno pa je končal trnjevo pot. d še trije so s« vrnili. Te dni. so prispeli v Maribor trije bivši avstro-ogrski vojaki, ki so bili v Rusiji ujeti 22 let. To so Mihajlo Vukoje-vič iz okolice Banjaluke, Ivah Hajcman iz Sentc in Ojorgje Stajic iz Vranja. Tsi trije so že oženjem ter se vračajo domov z ženami in otroci. d 14.050 bolnikov je sprejela ljubljanska splošna bolnišnica v prvi polovici letošnjega leta, to je dober tisoč bolnikov več kakor v istem času lanskega leta. Nov tjpkaz nujnosti po povečanju bolnišnice. , d Zopet stavka aiavbinskih delavcev. Pri nekaterih ljubljanskih podjetjih je ponovno izbruhnila stavka. Tc dni je v Ljubljani pričelo stavkati že okoli 200 stavbinskih delavcev, ki vztrajajo, da morajo podjetja točno izpolnjevati določbe nedavno sklenjene pogodbe. d Nadaljevanje ureditve Savinje v drugem odseku v smeri od Fremerjev proti Celju je odredi! ban dr. Natlačen. d Nekaj za narodne noše. Nastaja geda navada, da gredo kmečki fantje pri svečanih prireditvah pokriti, s klobuki na glavi. To je popolno napak. Kmečka noša ni okorna uniforma. Naša noša se je vedno prilagodila življenjskim prilikam. Pri nabožnih prireditvah, n. pr. pri procesiji, je naš očanec držal vedno klobuk in debel rožni venec v roki, pa čeprav ie imel pušeljc za klobukom. Odkrit je stal tudi v razgovoru z višjo oblastjo. Narodna noša je spremljala živo življenje in taka naj bo tudi danes. Človeka zaboli, ako vidi v procesiji sv. R. T. fante s klobuki na glavi ali pokrite v razgovoru s svojim škofom. Reditelji naj ob takih prilikah na to opozarjajo. d Kako so prijeli cerkvenega tata. V Ro- ženvenski cerkvi v Kranju je vlomi! v puščice 18-letni Ernest B., pristojen v škofjeloško okolico. Najprej je vlomil v puščico pri glavnem oltarju, toda iz vseh puščic so po prazniku pobrali ves denar, zato je v tej dobil le denar zadnjih dveh dni, in sicer 4.50 din. Ker .pa je mislil, da bo v drugih več, je poskusil še pri bližnji puščici stranskega oltarja. Tu pa ga je doletelo strašno presenečenje. V to puščico je bilo zadnje čase zelo velikokrat vlomljeno, zato je g. dekan s pomočjo puškarja Mišica, naredil v puščici poseben patent, ki je obstojal v tem, | da je bil v njej močan kapsel, ki pri najmanjšem poizkusu vloma eksplodira. Ko je tat hotel vdreti v puščico, je nastal močan pok, ki je v prazni cerkvi močno odmeval in se slišal po vseh bližnjih hišah. Na pok je takoj pritekla cerkovnica, gospa Cimermanova, ki pa je že srečala tatu med cerkvenimi vrati. Tat je bit zelo preplašen in ves osupel. Vendar ga je gospa hitro porinila nazaj v cerkev in vrata hitro zaprla. Tedaj pa so že prišli bližnji sosedi, katere je privabil pok, in tem je cerkovnica takoj povedala, za kaj gre. Ti so hitro zastražili cerkev, drugi pa šli po stražnike, ki so našli tatu skritega na podstrešju cerkve in še vedno vsega preplašenega. Na policiji je tat priznal, da je bil že dvakrat kaznovan zaradi slične tatvine. Pri njem so našli tudi nekaj vlomilskih priprav. d Začelo se je zopet pometanje! Stalno-barvni cefir 8 Din. Potiskani krep 9 Din. Stermecki — Celje. d Nataknil se je na orožniški bajonet. Pred dnevi je ušel iz celjskih zaporov 25-letni Kajtna Ivan. ki je bil v preiskovalnem zaporu zaradi posilstva. Takoj, je bila izdana za njim tiralica. Danes so pa orožniki zvedeli, da se je Kajtna v nedeljo zvečer potepal v Petrovčah. Zjutraj so orožniki obkolili hišo v Levcu, v kateri stanuje Kajtna pri svojih starših. Kajtnc. je bil oborožen z revolverjem. Ko je videl Kajtna, da gre za res, se je hotel umakniti orožnikom skozi zaprta vrata s, silo, ne vedoč, da ga čaka zunaj ž nasajenim bajonetom orožnik. Kajtna je rea s silo vlomil vrata, da bi se rešil pred orožniki, pri tem se. je pa nič hudega sluteč nataknil sam na bajonet, katerega je imel nastavljenega orožnik, da bi mu Kajtna ne ušel. Kajtna, ki ga je zadel bajonet na levi strani, je bil takoj ves v krvi in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se sedaj zdravi ob orožniški straži. d Nasilstya brezposelnih delomržnežev, ki se najraje potikajo okoli jeseniškega industrijskega okoliša, so že tako nesramna, da mora vmes posegati orožništvo. Tako je pred nekaj dnevi tak delomržnež prišel navse zgodaj prosjačit v neko hišo na Savi. Ker je bi! popolnoma pijan, seveda ni nič dobil, nakar je pričel razsajati, treskati Z vratmi, ženo, ki se mu je postavila po robu, je vrgel na tla, nato pa s kamenjem pobijal okna in žarnice. Ko je tu opravil, je šel' nad delavstvo, ki je zaposleno z zgradbo škarpe od drž. cesti ter ga obmetaval s kamenjem, pri čemur pa ga je zalotil orožnik in aretiral. Ali je bil to eden izmed družbe, ki je pred kratkim časom strahovala prebivalstvo v Križah, se še ne ve. Skrajni čas je, da se s takimi izrodki nekaj ukrene. d XII. romanje na Višarje bo 1. in 2. avg., kdor se ga želi udeležiti, naj pošlje sliko z rojstnimi podatki na Prosvetno zvezo, Miklošičeva cesta 7. Skupni stroški iz Ljubljane do Zabnice in nazaj ter prolaznica stane 80 Din. Priglasiti se je treba do 15. julija, na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. d Romanje na Sveto Ooro pri Gorici bo letos samo enkrat in sicer štiri tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek. Kdor se zanima za tO lepo romanje, dobi brezplačna po- . jasnila ,če se javi najpozneje do 1. julija po dopisnici na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. ti Marsikaj važnega se prezre, to-le obvestilo pa nikar ne prezrite! 25. julija pošljemo vsakomur brezplačna pojasnila za potovanje v solnčno Dalmacijo (od 24. do 29. avg. in od 21. do 26. septembra) in za romanje k Mariji Bistriški ter Mariji Lurški v Rajhenburg (izlet v Zagreb) o Malem Šmarnu, če javi svoj na- Maia tableta 2 velikim uCInkom nosi vedno BAYER-jev krlil ASPIRIN proti vsem bolečinam In boleznim, ki Izhajajo Is prehlade. Oglar i* "t piiTs. B» 2J7&1 od I? XI I««- slov pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. d Solnce s svojimi žarki tvori in vzdržuje vse organično življenje na zemlji. Pomanjkanje svetlobe škoduje človeškemu zdravju. Zato na solnce in zrak, toda previdno, navadimo najprej kožo nanje in ne pozabljajmo nikoli na KBEMO NIVEA ali OLJE NIVEA. Samo KREMA NIVEA vsebuje EUCERIT. d Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo od 14. do 16. avgusta. Podatke, fotografije in vplačila sprejemamo še do 11. julija, pozneje bo prepozno. Navodila pošljemo zastonj. Pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. ti domaČe politike d Dva lepo uspela shoda je imel preteklo nedeljo minister dr. Krek v Prekmurju, namreč v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi. Na obeh je bilo nad 5000 ljudi, ki so g. ministra burno pozdravljali in odobravali njegove besede. Na shodu v Murski Soboti je minister dr. Krek rekel tudi to-le: Sedaj> pa hočem odgovoriti še na nekatera važna vprašanja: Zakaj je dr. A. Korošec v vladi? Ali ne bi bik) bolje, da delamo v vseh okrajih politiko dr. Mačka. Propaganda sega v našo hišo, zato mi je dolžnost, da povem, kaj nas vodi na naših .potih. Naš interes je samo takrat zavarovan, kadar smo vsi Slovenci zbrani okrog enega programa, okrog enega voditelja. Dokler smo eno, nekaj zaleže-mo, če se razcepimo, nas nikjer ne bo nič. Mi Smo Slovenci! Mačkovo gibanje pa "je hrvatsko narodno gibanje. To je glavna točka njegovega programa. Ni res, če vam govorijo, da Mačkovo gibanje ni izrazito hrvatsko gibanje, ampak splošno kmetsko gibanje. Mi smo slovensko narodno gibanje, zato vodimo mi Slovenci slovensko politiko, Hrvati pa naj vodijo svojo hrvatsko. Mi si želimo močno in trdno državo. Vsi Jugoslovani to želimo, zato pa tudi želimo, da bi Slovenci s Hrvati živeli v medsebojnem spoštovanju. d Na seji ministrskega sveta dne 3. julija v Belgradu so sklenili: 1. Da vlada posreduje glede odkupa pšenice preko Prizada in da se v tem cilju stavi trgovinskemu ministru na razpolago kredit 250 milijonov dinarjev. 2. Sprejeta je bila uredba, ki jo je predložil prometni minister in s katero se urejajo vozne olajšave na državnih železnicah in ladjah. 3. Odobrena j« V VB NA SS.rSV1««?.':. d V »pneno jamo je padla 2 letna RozjM Horvatova v Crtasovcili v Slov. Krajini. V jaL je bilo 17 on vode in za ped apna. Dekletce« padlo v jamo tako, da se je z glavo ?asadib v apno in utonilo, oziroma se je zadušilo. d 18 vasi bo letos brez žetve ia kruha vb«, ranskem okraju v zetski banovini. Žetev je naj! čila toča. d Ker ga je konj udaril v želodec. Oni p* tek se je kmetu Bergantu Jožetu, doma v Se-ničici pri Medvodah, v hlevu utrgal konj ia ušel. Bergant je tekel za njim in ga hotel ujeti. Bil je že čisto pri konju. Tedaj pa je konj zdivjal in gospodarja z zadnjo nogo močno sunil v želodec. Popoldne je bil Bergant v bolnišnici na operaciji, toda je žal ni mogel prestati. d Se je spustila v prevež drveče valore. Ono popoldne sta se kopali na Savi, nasproti izliva Gameljšice, dve 15 letni deklici, doma iz Velike Ljubljane. Ena deklica se je pri plavanju spustila preveč v drveče valove, ki so jo zagrabili ter potisnili v vrtinec, ki jo je že pogoltnil. Od številnih kopalcev se nihf« ni upal spustiti za defelico ter je že kazalo, da bo dekletce izginilo pod vodo. Tedaj pa je skočil v vodo brezposelni ključavničar g. Me-dvešček ter krepko plaval za izginulim deklN tom, dokler ga v resnici ni našel ter po napornem plavanju potegnil iz vode. d Avtomobli je treščil v drevo. Dne 29, junija okrog 9 zvečer se je dogodila na državni cesti med Bahovo iu radvanjskim križem, blizu Maribora, težka avtomobilska nesreča. Nasproti sta po cesti privozila dva osebna av-tomobila ter se iz do sedaj še ne dognatiega razloga zaletita dnig v drugega. Trk je hi! tako hud in močan, da je odletel avtomobil mariborskega trgovca Josipa Duheka, ki je s seboj vozil tudi ženo in hčerko, v brzojavni drog. Silni sunek je brzojavni drog kar odsekal, nakar je avtomobil odletel v loku 16 m nazaj in treščil ob drevo. Avtomobil se je po-polnoma razrušil in je močno ranjena oble-žal a trgovčeva hčerka. Trgovec sam in njegova žena sta pa k sreči odnesla lažje poškodbe. Stanje, trgovčeve hčerke je izredno nevarno. d Razne nezgode. P. i obiranjtt češenj je padel z drevesa 9-letni Ljudevit Ploj, sin po-sestnika v Drbetincih pri Ptuju. Pri padcu si je zlomil nogo. —' Marija Skofič, 60-letna po sestnica na Sp. Hajdini, je nesla na mizo vrelo kašo; na pragu pa ji je spodrsnilo in si je zlila vso kašo na desno roko in se nevarno opekla. — Hudo se je ponesrečil 51-letni Jožef Bračko, posestnik v Grajenščaku. Pri spravljanju krme se je prevrnil voz in Brafika pokopa! pod seboj. Ponesrečenca so z veliko muko spravili iz neprijetnega položaja nezavestnega. Dobil je težke notranje poškodbe ter ima strto desno nogo. —- Pri razkladanju hlodov se je ponesrečil 52-letni Franc Petek, pos. v Vičancih. Vrela smola je bruhnila v obraz v železniški delavnici v Mariboru 38-letncniu kleparju Alojziju Klanferju, ki je dobil zelo hude opekline. — V Trati pri Št. Vidu je padel z lestve 7-ktm Viktor Bančič in se hudo poškodoval na glavi; — V kamnolomu na Javorjah je padel 31-iet111 Edvard Kastelic iz Stične. Zemeljska plast se je podrla nanj in ga zasula, ima zlomljen« nogo in poškodbe po vsem telesu. — Pri Padc" z voza, naloženega s senom, si je Jože Pav»i posestnik pri Sv. Križu pri Litiji, hudo poškodoval hrbtenico. bila licitacija za zgradite" savskega pristanišča pri Belgradu v iznosu 36 milijonov dinarjev. 4. Sprejet je bil predlog ministra za gozdove in rudnike, da se v Tuzli organizira nova gozdna direkcija rta podlagi uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike. 5. Odobreni so bili krediti za izvajanje javnih del, in to po banovinah: za savsko 4 milijone Din., za zetsko 5 milijonov Din, za drinsko 5 milijonov, za vrbasko pa 2.5 milijona Din. 6. Odobrena je bila licitacija za zgraditev obrežne ceste na Hvartt v iznosu 280.000 Din in za tlakovanje ceste v Metkoviču 156.000 Din. 7. Odobrena je licitacija za zadnja dela pri graditvi ceste Sara-jevo—llidža za 2,153.000 Din ter licitacij; za zgraditev mostu ns Kanalu kralja Aleksandra pri Novem Sadu za 2,500.000 Din. 8. Odobrena je licitacija za zgraditev nove pošte v Splitu za 2,928.000 Din in predlog poštnega ministra za odkup zgradbe za pošto v Dubrovniku in za izvršitev potrebnih del. 9. Slovenija dobi 320.000 dinarjev za zgraditev kmetijske ogiedne in kontrolne postaje. d Občnega zbora »Gospodarske sloge« v Zagrebu se je udeležilo okrog 15.000 kmetov. Dr. Maček je v svojem govoru naglasil, da je glavni cilj hrvatskega kmeta pridobitev politične svobode in socialne pravice. Nov odbor »Gospodarske sloge« tvorijo: kmeta Novosel in Hageduš, delavec Martinec, poslovni ravnatelj dr. Toth, trgovec Polič, profesor Jelašič in odvetnik dr. Franič. NESREČE d Požar je upepelil stanovanjsko poslopje in skedenj posestniku Antonu Kmetecu v Šikolah pri Ptuju. d Zgorela je hiša Jožefa Šmajdka v Regrči vasi pri Novem mestu. d Dva požara. V Podovi pri Račah je zgorelo ostrešje na hiši in hlevu posestnika Simona Predikaka, gospodarsko poslopje, ki je bilo iz lesa, pa je ogenj uničil do tal. Celokupna škoda znaša 15.000 din. -- Na Devini pri Slovenski Bistrici pa je zgorelo gospodarsko poslopje, hiša in hlev posestnika Luke Mela. d Strela divja naprej. Strela je vžgala skedenj posestnika Ivana Suhadolnika na Dolu. Skozi skedenj je vžgala dalje kozolec in šupo, ki je bila hipoma v plamenih. Streia je razsajala dalje okrog hiše, kjer je vedriio mnogo ljudi. Ogenj je popolnoma uničil s senom in žitom napolnjen kozolec. d Ko st je ponoči vračaL Na glavni cesti med Ptujem in Hajdino je bil napaden 52 letni ugledni posestnik in živinski trgovec Franc Se-nckovič iz Hajdine. Senekovič se je ponoči vračal iz Ptuja na svoj dom, pri sebi pa je imel večjo vsoto denarja. Se neizsleden zločinec ga je počakal na cesti in ga s trdim predmetom pobil na tla, da je obležal nezavesten. Ko so ga na vse zgodaj našli ljudje, so odredili prevoz, v ptujsko bolnišnico. Kljub skrbni zdravniški negi pa je poškodbam podlegel, ne da bi se zavedel. Ropar je vzel svoji žrtvi ves denar in še celo rožni venec, ki ga je imel v denarnici. — Orožniki šo zaprli več sumljivih oseb. d Avto ga je do smrti povozil. V Borovcih pri Ptuju se je pripetila smrtna avtomobilska nesreča, koje žrtev je 42 letni Martin Meško. kočar v Preslavi pri Veliki Nedelji. Da lažje preživlja 9 člansko družino, se je ukvarjal tudi s tem, da je gonil kupcem govejo živino v Maribor. Tako je tudi oni torek, ko je opravil svoj posel, korakal v temni noči proti svojemu domu. V Borovcih pa ga je dohitel neki tovorni avto in ga povozil, da je obležal z razbito lobanjo in strtim prsnim košem mrtev. Avtomobil je od-brzei, ne ozirajoč se na svojo žrtev. d Ko je nabirala jagode, je pičel gad za Sv. Planino pri Trbovljah Šroidovo dekle iz cementarne. Deklico so spravili pravočasno k zdravniku in je že izven nevarnosti. d Velika avtomobilski nesreča se je pripetila v Vršcu. Zaradi neke pokvare je zdrknil avtobus po nekem nasipu, pri čemer se je vžgal bencinski tank. Avtobus je takoj vzplamtel in je zgorelo 5 ljudi; 12 oseb pa je bilo težko ranjenih, od katerih je več oseb že podleglo ranam in opeklinam. d Ko so naložili seno na vozove. Pod vozom sena je našel smrt na cesti pri Sp. Ložah delavec Fr. Gorjanc. Ko so naložili seno na vozove, so speli dva voza skupaj ter ju peljali po cesti. Gorjanc se je vsedel na oje drugega voza, pa je med vožnjo izgubi! ravnotežje ter padel pod voz. Kolo mu je šlo ravno preko glave ter mu zdrobilo lobanjo. Bil je takoj mrtev. v,«*us »a rasam v INemčij. v hud i vročim takole napaja svoje slone D ML *ffli~* W ' »itcsfifcHis&i spor Izredno zasedanje Zveze narodov se jo začelo oni torek. Za predsednika je bil izvoljen belgijski ministrski predsednik Zee-land, dočim je bila izrečena dr. Benešu, prejšnjemu predsedniku, zahvala za njegovo delo v Zvezi narodov. Med tem, ko bo se odposlanci velesil Se ' prepirali, ce se naj dovoli abesinskemu ce-I sarju dostop v dvorano, je ta že vstopil in se 1 vsedel med abesinske odposlance. Po kratkem govoru argentinskega odposlanca, je dobil besedo neguš Haile Selasie. Abesinski cesar je govoril mirno in dostojanstveno ter z učinkom. Razložil je, kako so Italijani s strupenimi plini ubijali ljudi in živino, povedal je kako se je zanesel ua Zvezo narodov in odklonil vse, tudi primeroma ugodne ponudbe Italije za mirno poravnavo spora. Toda vse velesile in vseh 52 držav, ki bo obsodile Italijo kot napadalko, so ga pu-Btile na cedilu in za Abesinijo ni nihče ničesar storil. Ce niti sedaj ne bi Zveza narodov posredovala v prilog abesinskega naroda, tedaj ne uide prekletstvu zgodovine. V začetku so v dvorani navzoči italijanski časnikarji hrupno ugovarjali, a jih je švicarska policija najprej izrinila iz dvorane, nato pa jim je vzela legitimacije in jih pognala iz Švice. Zveza narodov je nato z večino glasov sklenila, da se sankcije proti Italiji ukinejo. Abesinski predlogi, tudi tisti za denarno pomoč Abesiniji so bili odklonjeni in tako je Abesinija izročena Italiji v brezpogojno iz- koriščanje. Tozadevnega glasovanja se je vzdržalo 26 držav, med njimi tudi Mala in Balkanska zveza. Zveza narodov sicer uradno še ni priznala zasedbe Abesinije po Italijanih. To pa na dejstvu prav nič ne izpremeni. Abesinija je italijanska. Po pravici ali krivici? Na to vprašanje bo odgovorila zgodovina, najboljša učiteljica narodov. s Značilen italijaaski glas proti Češkoslovaški. Italijanski časopis »Volonta d'ltalia« napada Češkoslovaško, češ, da je odprla boljševizmu vrata v Evropo. List se zavzema za ustanovitev protiboljševiške fronte in za skupnost Madjarske in Poljske, ki naj bi si v ta namen razdelili Slovaško. s Raano. Na progi Trst—Videm—Trbiž vozijo že dva meseca električni vlaki. — Slo- 11, dne Uiftcr, Pariš (9«) Odgsremij« denar v fugtocfc&vffo najhitreje tn po najboljšem dnevnem kurzu. VrSi Tse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji In Loksem-burgu »prejemajo plačila nn naše čekovne račune. m MU. Xo VM-zi tnatM. mXOMt JJ« 1117-14 Tub. MM* BtJAr »5 S458-M Ki«. iiiMst. UfflBBiSBUliiii D« SM7 (aiombnirg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice venski letaki so bili te dni v velikem številu raztreseni po Gctrici in okolici. Orožniki so Imeli z njimi veliko opravka. — Dne 28. oktobra bodo v Trstu slovesno otvorili novo gimnazijo. — Nad 4200 otrok iz vseh goriških' krajev je spravila fašistična organizaicja v razne počitniške kolonije. — Iz konfinacije Be je vrnilo v zadnjem času mnogo naših ljudi, med njimi fantje Milič, Škabar, Bukovec in Cibič e Proseka, potem Radovan Fučka, gostilničar Bobe s Slapa pri Vipavi in lazarist g. Zdravič z mirenskega gradu. — Utonila je v hudourniku v Cerknici pri Idriji 21 letna mladenka Jožefina Gatej. g Pred rešitvijo dardsstelskega vprašanje. Turčija je pred meseci zaprosila prizadete države iia dovoljenje, da bi smela mursko ožino Dardanele utrditi, zakaj v smislu mirovnega govora po svetovni vojni je bilo utrditev Dar-d&nei po Turčiji prepovedano. Zdaj nekateri časopisi poročajo, da je v dardanelskem vprašanju že dosežen sporazum med Anglijo, Rusijo in Turčijo. Morske ožine ostanejo odprte za vse trgovske ladje za vojne pa le, kadar bi morale te izvršiti kakšno odredbo Zveze narodov ali svojih vlad, ki jo je odobrila Zveza narodov, Rusiji pa se poleg tega prizna pravica, da pošlje svoje čmoinorsko brodovje v primeru potrebe na pomoč svojemu baltiškemu brodovju. s Češkoslovaška vlada pripravlja baje m> kon, ki bo dal Karpatski Rusiji, priključeni po vojni češki državi, samoupravo, ki jo ta dežela zahteva že 18 let. Dosedaj so pokrajino, ki je naseljena v pretežni večini po Ukrajincih, upravljali izključno Čehi, sedaj pa prevzamejo Mlin v Pečeh Spisal Guslav Strniša. Nadaljevanj« ln med razsajaojem pnrode je odmevalo vjnitje Pečovskega, ki je rohnel po mlinu. Noč je btaznela, bliski so slepili oči, sicer je bilo vse črno, nepiodieno. Oliršeče grajenje se je oglašalo, strahotna godba prirode je 3virala zmagoslavno pesem uničevanja. Se preden se je zdanilo, je vse potihnilo. Gospodar jc slonel truden v mlinu. Ko je vstal Andrej, ga je takoj poklical. Hlapec ie mimo stol pred njim in čakal. Nekaj ponosnega in veselega mu je bilo na obrazu, oči so prijazno gledale gospodarja m ga izpra-; ševale, zakaj divja, zakaj se jezi nad njim, M ljubi njegovega otroka in zato tudi niega. Gospodar je mrko pogledal faala in mu rezko ukazal, naj gleda, dn prihodnji dan zgine iz Peči, kjer znnj ni več prostora, ker je preveč predrzen. Andrej mu je mirno odgovoril, da pojde po svetu in se bo vrnil, ko bo kaj dosegel. Gospodar se mu je itjedljivo nasmehnil: »Kai bo« neki .dosegel? Hlapec s« in ostaneš!« »Prezrli ste in menda pozabili, da ljubezen ne gleda na stan!« je tTdo odvrnil fant in šel po opravkih, . Gospodar se je vrnil v mlin. Ni se še zjasnilo. Tista žaloslna mračaia, ki so najbolj poznali v Pečeh, se je plazila po dolini in se preoblikovala v zaspano sivino, da je bilo vse megleno, kakor bi človek opazoval stvarstvo v nejasnem tegobnem situ. Mlinar se je čutil zelo trudnega, a Se in ie ie hotel kljubovali in delali. Pa je prihitela k njemu Minca. Ljubeče ga je pogladila po gilavi in ga pregovorila, da je še! v hišo. Kakor se zruši drevo, ki kljubuje viharju in bliskom ter ga nenadno vrže strela, )e močni mož klonil. , Minca m mogla dojeli zaka) ga je tako bolelo, ko je zvedel z«r hčerino ljubezen. Sam pa je vedel. V svoji domišljiji je ustvaril z Lovrencem in Angelo zakon, kakor je bil njegov z Mtnco. Menil je, da bo dekle prav tako srečna z nečakom, kakor on s teto. . . Zdaj se mu je izjalovilo, saj m pomislil, da )e ljubezen različna, da je ne more posameznik kar lepo opredelili in vcepita v srce. Povodenj je minila. Sonce razliva svoie ognjene žarke čez polje »n les,čez poplavljene vasice, čez gričke m strme snežnike, vsepovsod stplie svojo bleščavo. Voda je odtekte. Ognjeni žarki se lijo okoli, mesto divjih penečih se valov. Kakor blesteče strune so, ki pojo pesem sonca, drhte in povprašujejo: ,. , v ,. • • »Zemlja, uobra milo zemlje, poima življenja brsteoja kaj je s teboj? Čemu si opustoiHO soma sebe, čemu so uničila betinemu kmetu megovo upanje? Kako si mogla postati teko neusmiljeno, kako si mogla to storili, saj ljubiš iiste.ki te tju-bijo in negujejo? Kako, do si se teko strašno tz-pozabiik-1 in prinesla tako razdejanje? Zemlja brsti. Iz nje poganja novo cvetk in se bohotno ziblje v soncu ter opojno debli, veter šušti čez poliano lahno hi počasi veje. Zemlja odgovarja v njegovem šelestenju, počasi m komo? slišno odgovarja: »Nisem kriva! Mati živih sem, vsem dajem brsleme in življenje! Se iz mrtvih poganjajo v meni nove klice novega življenja. Večno pre-osnavljanje je moje zadoščenje 1 Nisem kriva Ke-ka je vsega kriva! Razdivjala se je, se zaletela čez moje ravnine in pobočja vsa razsrjena tn besna se je penila m se zagozdila v se!a med hribi ter poplavilo brezobzirno vse, kar le dosegla. Odnesia je ljudi in živno. Dvig»la je skromne hišice kakor papirnate barcice jati za- sukala in o-dplovila. Hrumela je in šuštela kakor pobesnelo zmaja in vse uročila, kar dosegla!« Veter umolkne. Zlate sončne strune trepetajo. Reko iščejo, že ZAsijejo nad nio in prodro vanjo. Globoki zeleni valovi vzdrhtiio, kakor bi se temne oči reke ozirale v ognjeno sončno oko m ga povpraševale ter nemirne mežikale. Sončni žarki drgetajo: »Reka reke! čemu si to storila? Valovi, čemu ste se razliti čez bregove in poplavili bogate žifcne poljane ler jih spremenili v puščo? Svojo strugo imate, ki jo dobro poznate, saj brzite leta m lete po nji. Kaj ste storili? Zalo j ste prestopili strugo in se zaleteli v poljano? Uničili ste kmetom sadove. Ali se vam ni smililo žito, ki je ječaio m ptekalo ter umiralo polno zlaiih zc»? Ah se vam niso smilili žulji in znojne kaplie ubogeglS orniaija, ki je obdeloval pelje s trudom tn znojem svojega obnasm? Čemu ste se drzr.o in brez usmiljenja zaleteli na plodne nedolžne njive, trgali žito s korenino in go odnašali? 2ito se je bnanžo, prst ga je držoia. Ni sta njiva izpustite, ker je vanj izdrlilela svoje živil«-nje ki svojo ljubezen. Vse je ječaio in prosilo usmiljenja, a nihče ni čul. Valovie je- vse poplavilo. Kjer je vladalo preje življenje, se )e zorežala s svojo uničujočo grozo mrka smrt Valovi! Valovil Kakor tisoči jeklenih kos s|e se zaleteli v zamahu preko polja. Res ste bili kose, smrtne kosel In zaleteli ste se proti gozdu. Ni vas bilo strah ponosnega stoletnega drev>o. Niste se zbali mračnih ječečih sitirek, ne širotth mogočnih lip, ia so sc vam j>rodivile ki stezale svoje sitne vej« !>roii vam Niste čuvstvovaii z droDnimi gliogi, niste se zbali zbadljivih borovcev, ne pretečih glasov starcev hrastov. Prekinili ste gozdno tišrto, naleteli sie se PO mehkem mahu, se oprli v debla, da so zaječala iti se zagrizli med korenine kakor divti volkodlaki. Mogočno drevje je vzdrhtelo 4n zašumelft svojo globoko bučeoo pesem. Hotelo »e }e bon« tudi *ij)» upravna mesta ?oie< Čebor* tadi Ukr«|ir<-1 • Sila 54 Buiiioaov pretaivalcrv. Na veii-krm shodu čtikoalonraike «£r»rTie stranke te govoril mm«tr«ki predsednik dr. Hodi« o tu-položaj« republike V svojem govoru j« poudaril, da vodijo v»e države Male zveze (Jugoslavija, Romunija in Ceikoslova-lku| utb politiko ter, da te v Mali zvezi združena tiia vaeb treh narodov. To je sila 50 milijonov prebivalcev in ta »ila je v* čila vse poljske pridelke in ubila mnogo ko- I koii in rac. Toplota je padJa med nevihto za j 25 rtopfnj na 4 stopinje Celzij*. — V Taaa-heiaiu na Tirolskem je »bela udarii* v čredo 500 ovac io jih ubila 72. — Dne 20. juniia »o r deželi naMeli 9123 hrerprnelnSi. — Pri zad-niem ljudskem štetju so na KoroSkem našteli 199.309 prebivalcev moškega in 205320 ženskega spola Neoženjemh mo kolesa ter jo hotel ubrati nazaj. Sedaj se je spomnil, da ima v žepu pištolo, katero je potegnil in s« junaško bližal nenavadnemu gostu v gorenjskih gozdovih, te je hotei sprožiti, ko je opa zil, da ima medved obroč v nosu in da se tudi sedaj nc premakne s svojega mesta sredi ceste. Šele sedaj je opazil, da poleg ceste taborijo cigani, ki ao vsi lepo mimo spali pod varstvom svojega kosmatega spremljevalca. Velike poplave so bile te dni tudi po vsem Angleškem. Poeovno uvedbo smrtne kazni v Svedlp zahteva časopisje le države. Dela pokojnega nukega pisatelja Makri-ma Gorkega so od 1917—1935 izdali v 30 milijonov zvezkih. 4 milijard® frankov ca favna dela namerava še letos izdati Francija. Vse tvornice orožja hoče podržsviti — Francija, / varni. V nemi jezi »o se tresle Jilustc veje, pripravljene zo borbo. Zaleteli sle sc med belopo.ie breze in jih ne-uviuIicik) rvali. Kak« nežne deviške viic so sproščale veje po vnrn mi vi sle jih nebrzdani objemali se z mirni zasukali v HozHiem plesu in jih odnašali kakor roparji. Med vnšo belo ix-.no jc vstajal slak, se upo-ttibnl, je zvijal in zaletaval. Njegovo zeleno steb-ličie je sličsjo dolgi kači, ki te bnuitUi svoj dom pred razdejanjem in jc zbegana begala sem mi tja. - Vi sir po bobneli hi »e zaletavali dalje. Vse, kor ste srečali je poslalo vaša h lev. Roko je nekaj časa molčalo. Niito jc zuleskc-lala v sončnih torkih, krakor vr.fcko iskreče se /J-cok>. Zck-iii vntovi so sc nasmehnili, globoke oči reke ap pomcžikiulc, ko je zašuštcla: »Nisem kriva, ne nisem luiva iu ludi moji zeleni, nemimi valovi so nedolžni, popolnoma ne-dojžrnl Nrltofc .si tušem J.elela drugam, ne mislila na razdejanje. Zadovoljna sem bita s svojim ix>-tom, ki me vodi v daljno morje, kjer sc spočHcm v skrivnostni njegovi giobočini. Pa me je vzdraraM hudournik. Prihrumela jc z gore divja nevihto. Razburila me je in razdivjala, poskušajoča esmijo (jforna m bliska. In razdejanje se jc pričelo, "frepetnfn sem in morate jem 7 mm. motala I Nivm kriva, nisem krav«!« Sonce jc sinito preko nore. Zorki ?o drbleli in tipali po gorskih grebenih, spuščali so se med strmine ki skale iskali so »kritih kolaivj in tipali med teiramni razpcukaini. Podi bi našli hudournik Ni ga Mo.Meslo njeoa je hitel po skalnati striKji gorski sturlesič-rk en šepetal svojo nedolžno planinsko pc»ei«. 2urn»k, da S a, ti m nihče chugil Spoznali smo te, spoznali) V ovčjo kožo si oble-r čen, a preje si l>il divii vo'k Slruieri m nebrzdan si drcvil čez plan. Napadel si reko, ki je mirno tekia dalje. Ni le klicala, ne želela. Pribobnel si in jo hrumeč klical na dvobpi. Ni si želela boja s teboj in mirno je hitela naprej. A Ii si divjal po njenih valovih in hrumel. Nisi ii dol muu ne pokoja. Razjarjena je naposled pričela s teboj strahotno borbo, morala jo ie pričeti, saj si jo liolel kar ugonobili in uničili. Cemu si to storil? Ocmu i1-. fVobni studenček se je nedolžno jgiral v sončnih žurkili in se z njimi poigraval kakor olrok z lepo igračko, pršil je okoii sebe blesteče kapljice kakor sijoče žive bisere in odgovarjal razigrano in brezskrbne: vftjhitcle so nad goro meglice fillc so nežne in bele kakor ljubke deklice. Kako so poskočno rajale mi plesale, da sem šc snir nebrzdano po-skokoval, ko sem jih gledal v mladem jutru Ko so se veselile življenja v fchi zori. je hipoma pridivjal piš. Privlekel je s seboj nrke razbojnike, črne oblake, ki so neusmiljeno in bie/srčno napadli nežne mcn naglo odšel iz pisarne. 'K pretor ju Kvlnkitiliju!« je ukazal no- štirje sužnji so dvignili navadno nosilnico brez vsakega znaka. Dvorna straža s« temu nI prav nič čudila. Morejši imperator je vzel saaso tedaj sijajno spremstvo, ako je šel v tempelj ali v senat. Ako P oniskal prijetelje v mestn, tedaj je gledal, na ni vzbujal nobene pozornosti. Ne samo, da m nosilnjca smela nikskih eesarsldSi stiskov in O VI teke liste, če ba bila riaia, ne potrato, še m&nj pa po odobritvi popravilo. Toda naj ic nastopijo! Četudi jc sedanji pred-®eA!i je tvoj gospod doma?« je vprašal hišnega čuvaja. Suženj, ki je po škrlatni togi »poznal imperatorja, je pokleknil. »vstami« ga je nagovoril Mark Avrelij « prijaznim glasom. Toda hišni čuvaj jc samo r. glavo pokimal, ne da bi mogel i spregovoriti besedo. Imperator se je ozr! na sužnja sočutno zaradi njegove nemosti in vstopil v Publijevo hišo. Že ga je zapazila na vrtu zaposlena služin-čad. Hitro je skočil nadzornik sužnjev v hišo, da naznani nenadnega gosta svojemu gospodarju. Publij je bil iznenaden nad nepričakovanim gostom, ker on ni bil med ljubljenci starejšega imperatorja. Hitro si je da! obleči togo in odšel v sprejemnico. Tu je naše! cesarja nagnjenega nad domačim ognjiščem. »Moj pretor,« je začel Mark Avrslii, »prosil sem bogove tvojega rodu, da mi naklonijo tvoje srce.« Publij je molčal, povabi! samo x roko visokega gosta, naj se vsede na domač prestol za ognjiščem. Sam pa je stal. »Nedavno sem te razžali!,« je nadaljeval Imperator, »ko »eni ti očital troje vojaške nezmožnosti, Bogovi so me kaznovali, da se moram na istega vojaka obrniti s prošnjo. Razume! me boš, moj pretor, ako ti raztolmačim, da ogrožajo Germani z napadom ob Donavi državno mejo, tabor Batavijcev pa je odrekel svojita tribnnom pokorščino.« »Ah!« je vzkliknil rublij. »Vem, da imaš pravico in mi lahko "drečei mojo prošnjo,« je nadaljeval Mark Avrelii, »kor ii služil reč v taboril, kakor svoja dolžna leta. Toda nc verjamem, da bi se Publij Kvinktilij Var upiral na tvojo pravico, ako je država v nevarnosti. Pozabi nn mojo krivico in hiti k Donavi.« »Božanstveni Imperator! Vpričo nevarnosti države morajo vsi drugi pomisleki utihniti,« je odgovoril Publij brez premišljanja. »Hvala ti, nobenega drugega odgovora nisem pričakoval od tebe. Imenujem te legatom Donavskih provinc in ti podeljujem diktatorsko oblast, dokler ne zaduši? plenjenja v taboru Batavijcev. Karkoli storiš, bo odobreno in dobilo moje priznanje. Vem namreč, da ni v takih slučajih usmiljenje in prizanašauje na mestu.. Kdaj naj ti pošljem polnomočje?? »čez dve uri odrinem,« je odgovoril Publij. Mark Avrelij je vstal. »Težko leto je prišlo nad nas,< je rekel i tresočim glasom, »tako težko, da se morajo združiti vsi možje, VI holj cenijo državno blaginjo kot svojo. Odslej si bo«a prijatelja, KvitiVr-tiiij. Morda kmalu izveš, da bije pod mojim filozofskim plaščem srce rimskega državljana.« Steni je segel Pnbliju v roke. Nekaj trenutkov Je združil iskren stisk rok misleca ln vojaka v skupnem občutku. Oba sta ljubila Rim nad vse, bolj kot svoje srčne želje, bolj kot svoj lastni ponos. Ta ljubezen ju je bolj tesno združila in tebrisala vsako nesoglasje in predsodke. »Genij nnš«ga naroda naj bo tvoj spremljevalec,« je rekel Mark, poljubil Publija na lire in odhiteL da čim prej pride t svojo palačo in napiše polnomočje. Dve uri nato Je drdralo po Flaminijski ce-eti nekaj voz, ki »o vozili Donavskim provincazs legata. V vsako iilis »OMiJafe«! kam izgiml denar, vplačan za popravo potov. Občinska upravo si !e dala izplačali naqrado 500 (fenariev; 600 Dan je šlo za greinoz; kdo ga ic kopni m kam se ic stresel, pratikc ne vedo.' Po dvakrat so vpisovat zneske 2000 Din za Šolo v Vavti vasi. Računov od krompirja. fižola in prosa ni. Iz občinske blagajne so ic stvari nlača-li- nozai ni prišlo skoro mč. Psi nosijo pasje marke; lastniki psov so plačevali po 15 Din za nje, a občinska hlagama k prcicla le malenkost od tega denarja r^.iiZ,™ ^ev^i raszive. davčne prijave in toda obcinsrka blagajna za to nič ne vč. številu. Za dober prigrizek tn izbonso kapljico bo preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se prireditev prsloži na prihodnjo nedeljo. Bloke. Dne 29. junija so nas obiskali kar trije pevski zbori prosvetnega društva v Begunjah. Priredili so nam koncert narodnih vi umetnih pesmic. Lep in močan je mešani zbor, ki nam je zapel 6 prav lepih pesmic. Moški zbor je nastopil s sedmimi pesmimi ki so silno užigalc. Sedem pesmic ie z^pcl mladinski zbor. Prav zelo so ugajale. Dvorana je bila močno in polno zasedena, in občinstvo ni nič šledik) s ploskanjem tem res lepo izvežbtaiirii pevcem. Domači iamburašlti zbor jc zaigral štiri prav lepe skludbe. Prireditev je uspela, a največ zaslug za ta koncert ima naša rojakinja gdč Anica Drobničcva, ki kot učiteljica posveča vse svoje moči prosveli v Begunjah. Poleg cerkvenega vodi šc te tri zbore! Prireditev so poseliti tudi Sodražanie in Troji-čsniel Čast jim! — Dočim je bilo tonsko leto precej občutno sušno leto. ie letos dežja preveč! Jmanvo skoro vsak dan hude zalive s fceskanjem. Tudi točo smo že imeii dvakraf, ki je po 15enetah in na Runarskem naredila precej škode. — Mali šestletni Stanko Turek iz Ravenj si jc prejšnji teden natakfi«! vile v boso nogo, pa sc jc zastrupi! in je moro! umreti. »Ko bodo iabolka zrela, bom šel pr. v šolo,« »c modroval. Pa ne bo treba v šok) hodih, ker ic šel med angelce. — Pri sv. birmi dne 18. junija je bilo birmanih 221 otrok v lepo okrase«!« župrii cerkvi. Kopanj in Velika Račna. Težak udarec ic zadel spoštovano Lukežkovo družino iz Velike Rač-ne. Pred petimi meseci jc odšel domači sin Martin v orožniško službo. Zadnji mesec je bi! v orožniški šoli v Pirotu. 27. junija jc šc! s patruljo zasledovat neko razbojniško tolpo. Orožnikom se je posrečilo zajeti razbojnike z njihovim poglavarjem vred, a pri tem so irijc orožniki izgubili življenje, med njimi tudi Martin Vider. Dobil jc več <>»rdov v prsa in trebuh. Na praznik sv. Petra in Pavla jc bi! z vsemi častmi pokopan na mestnem pokopališču. Pogreb ie vodil katoliški župnik iz Nišo, ki je imel tudi lep nagrobni govor. Spremljali so rajnega na njegovi zadnji pob njegovi stanovski tovariši s častoiki, oddelek vojaštva z godbo, mestni župan in velika množica meščanov. Na grobu so mu tovariši za slovo zapeli, poslovil pa se je od njega tovariš z lepim govorom. Na grob so položili tovariši in meščani več venccv. — Rajni Martin je bil pošten, veren in miren mladenič ler ze4o varčen. Pri svojih tovariših je bi! zelo priljubljen. Ginljiva ljubezen in pozornost, ki so jo stanovski tovariši in meščana v daljnem kraju izkazali njihovemu nepozabnemu sinu, je njegovim dmačim v njihovi težki žalosti v veliko tolažbo. Iskreno se zahvaljujeio iem potom iavno vsem, ki so rajnemu Martinu izkazali poslednjo Ijubav! — Za sklep šoiskega leta in Vwk>vdarisko proslavo je priredila kopanjska šola otroško slavnosi s petjem, deklamaeijajni in igro »Povodnji mož«. Rilo jc prav lepo. — Neugodno vreme nam je letos pokvarilo mnogo sena, ki ga je bilo letos sicar izredno veliko. — Elektrika teče po daljnovodu žc dolgo časa mimo nas, a smo preslabi, da bi jo ujeli m pridržali nckai za naše vasi Za enkrat so stroški še preveliki za napeljavo. — Dolgo že bijemo boj, da bi dobili nazaj našo nekdanjo občmo Račno, ki nam jo je vzel prejšnji režam. Upamo, da bodo na me-rodajnih mestih upoštevali nase upravičene želje in prošnje, kakor nam je bilo obljubljeno. Prečna, Zadnji čas jc že bil, da vzamejo upravo občine v roke zopet mo/ie ljudskega zaupano. Gospodarska stanje občine je bilo žc na robu propada, kar je ugotovil banski revizor Tako daileč so pripeljali občinsko gospodarstvo in sami sebe ljudje, ki so se doli izrabljati od nasilnežev jNa stranke. Misliti so, do bo vse tako med »zlahto« ostalo in prikrito. Revizor jc ugotovil. da manjka v blagajni 20.241 Din. Za živinske potne liste so gospodje kupili enkrat za 1000 Din kolkov. Kmetic so potne liste plačevali, a občinska Diagrama teh vplačil ni dobila. Denar, ki je bil vplačan za kuluk, je zginil. Ravno tako je ne- KAm STT.imJ H/vr»;jr or,lf,X.,„ ---- _. _ . (Iz pastirskega pisma pariškega nadškofa.) Potem, ko je z zmago pri zadnjih parlamentarnih volitvah dobila tako zvana ljudska fronta v Franciji vodilno vlogo in se je začelo gibanje generalne stavke, je pariški nadškof kardinal Verdier izdal važno pastirsko pismo, kjer pravi med drugim tudi naslednje: V težavnih in obžalovanja vrednih okoliščinah, v katerih živimo, sem kot vaš nadškof dolžan povedati svoje mnenje in vam dati svoje nasvete. V sedanjem času se nam postavljajo izredno težka vprašanja. Kljub nekaterim pre-uredbam, ki so se bile sklenile (pod Lavalo-vo vlado), se zgrinja, povečana še po svetovni stiski, nad našim delavstvom huda beda. Najrazličnejše šole in stranke predlagajo svoj® programe. Ali mi je dovoljeno spomniti na to, da je Cerkev iz ust papeža Leona XIII. pred dobrimi petdesetimi leti, v najnovejšem Času pa iz ust Pija XI. ožigosala napake našega socialnega reda (to je: današnjega) in svetu pred-očila to, kar pravica in modra enakost zahtevata za blagor delavca? Ce bi ga bili ti nauki bolje razumeli, bi se bili izognili marsikateremu zlu, na katerem danes trpimo. Spričo napak tega našega socialnega reda se moramo vsi, prav vsi, potrkati na prsa in se spričo teh neredov, ki čedalje bolj naraščajo, spominjam na besede Kristusove: »Naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen!« Po tem opominu pa se moramo vsi lotiti dela, zakaj v tem trenutku nas svet opominja na veliko dolžnost: na dolžnost, ki jo imajo vsi, delodajalci in delavci, meščani in kmetje, moralisti, dušni pastirji in verniki, da odločno pomagajo pri rešitvi gospodarskega vprašanja, ki nas stiska. Splošna beda postavlja to j vprašanje na prvo mesto in mu podeljuje na- | ravnost svet značaj. Res da ima to socialno vprašanje tudi svoje tehnične strani ter gotove politične učinke, toua to zdaj ne spada v naš delokrog, ampak imamo mi neko drugo dolžnost, namreč: da se povzdignemo nad vse strankarske razprtije in da ustvarimo ozračje miru in bratstva, na katerem bodo mogli v to določeni ljudje z resnim pogumom proučevati to trnje-vo vprašanje. Potem imamo dolžnost, da žrtvujemo svoje osebne simpatije in antipatije, svoje poti- Več potovanj so si privoščili na občinske siroške gospodje od JNS poslaivijera. Kod, čemu in kako dolgo so se sprehajati, ne povedo. Občinska kasa je potrpežljivo in brez godrnjanja vse pošteno plačala. Virtlar Alojzij, delovodja na občini, ie bšl 31. maja 1935. aretiran. Občinska blagajna noj trpi m plačuje sedaj namesto bogate žlahte? Takih »cvetk« jc kar za cele knjige naštel revizor. Kakor so »ta« veliki jecnesarji molzlt državno kašo tako so njihovi »otroci« po občinah mehčali občinske blagajne. Ali je kaj čudno, da se kljub ogromnim plačilom 4judskega denerja ni nič naredilo? Sedaj pa, namesto, da bi se ti grešniki spokorao trkali na prsi in žepe, da povrnejo škodo, pa prav pridno zabavljajo - nn dr. Korošca Za zabavljale imajo še trop lahkomišljenih ljudi pri rokah. Občinsko gospodarstvo ni za politične t, J:incatl bo trebn vse pošteno! Občinske voMve 29. imjo so dale zaupanje ljudstva nosilcu JRZ hste Zagorc josipu: 384 glasov in 17 odbornikov. Opozicija tiuaokovci) je dobila- 8t glasov in enega odbornika. Novi občinski odbor bo imel mnogo trdega dela, da bo zopet občinsko gospodarstvo spravil v red. tične in socialne predsodke, predvsem m svoje lastne koristi cilju socialnega miru, In končno imamo dolžnost, du odkrit povemo to, kar nam naša vost predočuj® jj najboljšo rešitev tega vprašanja, ter da potem pustimo našim zakonskim državnim oziroma parlamentarnim ustanovam skrb, da sklene-jo, kar se jim zdi učinkovito in pravično. Kdor bi izbral drugo pot, ta bi bil v im». ti, ta prizadeva občestvu le škodo in bi ga vodil le v brezdno. Zunanjepolitični položaj, nevarnost dr. žavljanske vojne, ki jo podžiga pretirana ne. strpnost, zapravljanje neprecenljivih narod-nih bogastev ter večno poslanstvo Francije, ki je oznanjevalka resničnega napredka, zahteva od vsakega pravega kristjana in Francoza, ki je vreden tega imena, od vsakega človeks, ki resnično ljub! svojega brata, da pomen ustanoviti mir, soglasje in odkritosrčno bratstvo, ter mu nalaga dolžnost, da se brei od-lašanja pogumno loti dela za zgraditev novs-ga socialnega roda, ki ga vsi želijo. Pa pravijo, «fa nI svobode Pri nas v Zalogu j« vedno kaj novega. Vili« krizi rastajo nove hiie ln hiiict na vseh konceh lil krajih. Saj je res lepo in udobno, če ime človek tvoj dom. — Naii sejmi so samo i« v pratiki. — Pred leti smo izgubili tudi pošta! urad, s dobili u nadomestek šolo. Sicer bi imeli radi oboje, pi It ni moglo biti drugače, smo tudi e šolo zadovoljil!. Posebno za učence nižjih razredov je bili trajen pot hoditi v Jolo k oddaljeni Dev. Mer. v Polja, kjer eo neredko u zaloikimi otroci tudi kamni frčali, Šolo imamo. Ali pa imamo tudi vse učitelje po željah kričanskih stariev, to bi p* bilo treba 4*!e vprašati prizadete. — »Domoljub« je ž« pisal, d« »o se na pepehiično sredo levičarske niaikare norčevale iz »vetih obredov ia »vetih pesmi. Pozneje enkrai je znani proletarec pri vaški kapelici nalaič ubit veliko lipo. Pripovedujejo, da dolični niso prav nič čutili teže paragrafa in sicer zalo ne, ker ni prič. Čudno to, ko pa je dotične prizor® videlo več kot pol Zaloga in Kašlja. — Za-ioiki »klerikalci« spi&c spanje pravičnega, icprj' nekateri trdijo, da bodo jeseni občinske volitve. Samostojneži ne velo, kam bi pogledali, ker zsjih prizadete in neprizadete pristaSe boli zadnja obsodba ljubljanskega sodišča. Pač pa se pridno pri; pravljajo na vse strani marsisti vaeh smeri. Svoj štab imajo pri nekem £Smdentu v Spodnjem KaSlu. Drugače pa ie pogosto zbirajo v zaloSkl »kals-kombie, kjer se prol&tarcl obeh »polov »izobražujejo« po rdečih načelih in tudi krepko zabavljajo na danaSnji režim. Za izpremembo pojejo znani levičarji v poznih urah na »vojth sočnih »manevrih« iz Kašlja proti Zalogu in drugod ruske revi* lucijonarna pesmi. Radi nas jih lahko pojejo noi in dan. Samo zabavljajo naj nikar pod taktirko svojih zaloških duSsvnih voditeljev in zaSCitnikov, da »klero-faSiotičnl ražics« ne pozna svobode. e\rt k Zemljevid GoreajsUs v merilu i ■ 75.000 (' velikosti 94 x 50 cm), porabe« tako »a turist«, lesarje in avto«»obilwtte. Sega ca jugu od Škofi« Loke ia Hudejužu« tej- na eeverru malone do avalrii-eke meje, na vzhodu oa CeAW.j im Gruitovca a n« zahodu do Mamgartove sfeapasa in Kraa na italij«?' »ki me«i. S pridom ga bodo rsfelH vsi, M pota|e|« po naii lepi Gorenjski, Ker je Jteadjevid risas tančr-o, objirao ia pregleda«, t« okra« vsaki gwW postojanki v Karavankah, KamaiSkih plaoioah ter triglavskem pogorju, dalj« hotelov in goMUn na Ga ŠMmlema&u dobi zavetišče Redna aeja ljubljanskega občinskega sveta »e je sopet vršila dne 8. Julija, Mestni župan dr. Adlešič se je spominjal V ladnjem {asu umrlih meščanov, zlasti pokojnega zaslužnega Evgena Jarca. Mestna občina je čestitala ministru dr. Korošcu ob 80 letnici njegovega plodonosnega parlamentarnega delovanja in je prejela od g. ministra pismeno tahvalo. — Sprejeta sta bila računska zaključka Mestne hranilnic« in njenega kreditnega društva za leto 1986. — Novim hišnim posestnikom bc gostažčina za letos ne bo naložila. Predmetna prošnja starih hišnih posestnikov za odpis gostaščine je bila odklonjena, ker bi snaga! izpad 1,300.000 Din,.kar bi mestni proračun ne mogel prenesti. Prof. Dermastia je poroial, da je bil predlog o prevzetju omrežja Električne zadruge v Šiški sprejet že 2. oktobra 1934. Nova občinska uprava je sklenila pogodbo po kateri prevzame daljnovod 1. novembra letos. Za inventar v delavnici in ca omrežje se določa kupnina 1,400.000 Din, od tega pa uporabi prodajalec, to je zadruga, 1 milijon Din za zavetiSčo, ki bo last Vincencijeve konference v Šiški. Člani zadruge so oni, ki uživajo po podpisu pogodbe članske pravice in ki imajo pravico deset let dobivati električni tok po 1 Din za kw uro. Najemnikom članov zadruge pa je priznana pravica, da dobivajo tok po 2.60 Din, dokler ostanejo v sedanqem stanovanju, in sicer za dobo desetih let, Števci, ki »o last članov zadrug«, se bodo smeli tudi [v bodoče uporabljati, dokler odgovarjajo. Mestna občina bo v bodoče skrb«la za cestno razsvetljavo v Šiški, stroške pogodbe nosi mestna občina, ki prevzame tudi po dosedanjih pobojih šest uslužbencev zadruge v svojo službo, po enem letu pa bodo po pravilih nastavljeni. Električna zadruga se odpove nadaljnji prodaji taka. Naprave zadruge so bile ocenjene na okoli 700.000 Din, kupčijska vrednost pa je večja ter postane z njo mestna občina monofjolski prodajalec toka v LJubljani, ker Je brez konkurence. Vrednost odstopljenega omrežja torej odgovarja kupnini. Po daljši razpravi je občinski avet kupčijo z veliko večino glasov potrdil. Bve tri o itteh armadi Italijanska vojska štej® dane« 680.000 rednih vojakov. Tu niso všteti bojevniki, ki «e nahajajo v Vzhodni Afriki, to j® 825.000 Italijanov in 150.000 črnih domačinov, V slučaju vojno lahko Italija pošlje na bojišče 7.838.000 mož, starih od 21 do 54 let Neka dijakinja v fieškosfovaSkfem Brnu 1» morala t« dni nujno v bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji slepega črevesa. Nje« oč» je vložil prošnjo, naj bi hčerka, ki U ni smela iz postelje, bil« izprašana od tozadevne komisije v bolniSnici. Ministrstvo je prošnjo u!i°dno reHlo in dijakinja j* napravila v bol-postelji maturo s prav dobrim uspehom. V Nemčiji je v nekaterih ljudskih in srednjih šolah uvedeno boksanje kot obvezni šolski predmet. Z boksanjem so pričeli najprej na ljudski šoli v Hamburgu, nato pa ae je razširilo tudi po drugih učilnicah. Tako uvajajo v šole namesto krščanskih čednosti pretiran nacionalizem, ki so mu opora divjaški običaji. SoNra nfe — obvezni valeč Arabije, 3t tvril« bog, 32 razjeda železo, 34 prva pok>\šc« napisa nn križu, S se kodi iz dimnika. 37 »iča«, 38 deležnik od glagola jesti-jerrt, 40 dd kirokozo, 42 glavni Sevntk, 43 poten-jina v Donavski banovini, 44 angelov pozdrav Mariji. , . • , Navpično; 1 morje, naše oko v svel, 2 glej 4 vodor., 3 pasi, 6 sveta vladar. 8 ima šolar za zve- Šofiranje »o uvedli kot obvezni predmet v londonskih gimnazijah. Tovarne avtomobilov so darovale gimnazijam v ta namen večje število avtomobilov, da bo nov obvezni predmet tovarnam avtomobilov v veliko korist. Nafoeč$a eiehšr. žarnica Na mednarodni razstavi v San Diegu v Kaliforniji lahko vidiš največjo električno žarnico na svetu. Z njo razsvetljujejo aerodrom. Žarnica tehta 85 kg, je 50.000 svečna in gori lahko brez prestanka 120 ur. Cena tej žarnici, ki »o jo delali en mesec, je bila 600 dolarjev. Ugemk&t Sv. bs-aia Vodoravno: 1 osebni zaimek, 4 predplačilo, 5 det Jedri«, 7 prvi človek, 9 nikoJmces, 10 povezano žito v ?, 13 pšja&t žl kras, 15 ptico roporico —' brez zadnje črite i, 16 imeni obeh slovanskih apostolov, 24 de! 26 »e v vsakem uradu — na koncu i?!«sto « u, 27 osebi* zaimek, 29 prebi- Omaia ze oblake j® skoro prazna. Dopust ie pred vratmi in za cbleke ni preostalo mnogo denarja,. Pa, bi vseeno bili radi na dopustu lepo in lahno oblečeni. Tedaj lahko pomaga samo eno. Kaj? Cerkveni predpisi 1. Romanja morajo vedno ohraniti svoj verski značaj in se smatrajo kot dejanje krščanske pobožnesti; morajo se torej razločevati od razvedrilnih potovanj in od izletov. 2. Samo cerkveni oblasti pristoji pravica, romanja pospeševati in voditi. Ne sniejo se torej stvar jati nobena združenja, pa čeprav bi jih vodile kake verske ustanove aH njih člani, za organiziranje in vodstvo romanj, če niso od cerkvene oblasti povzročena ali vsaj odobrena. 3. Stvar eekvenih oblasti je, skrbeti za to, da je vsako romanje pod vodstvom zanesljivih mož; nikoli ne sme manjkati duhovnika kot duhovnega vodje. 4. Kar zadeva prispevke, je treba gledati na to, da je udeležba na romanjih omogočena tudi gmotno šibkejšim vernikom. Od romarjev naj se zahteva le to-Iik», kakor je potrebno za pametno upravo romanja. Vsaka želja po dobičku mora biti popolnoma izključena. 5. S tehnično organizacijo romanj naj se ne peča ne svetni ne redovni kler, ker to ni primerno za dsihovski stan. Organizacija naj se zaupa izkušenim laikom, od katerih pa je strogo zahtevati, da se bo vršilo vse pod nadzorstvo«! cerkvenih oblasti ia odgovarjajoče pobožnemu namenu romanj. zke, 11 bocek, 14 osebni zaimek, 21 posebne vrste voza, 22 nošo državne soseda, 23 pridevnik od »kovač«, 12 pogosia bolezen pri stani ljudeh, 16 moSko krstno ime, 17 moško krstno ime, 18 naš otok v severnem delu Jadranskega morja, 19 svei-nica-pripioSnjka za oŠ, 20 »mp«, 25 pdVievajna čiemeo, 28-svo$iii zošmek, 30 glavni šievmk - šle-vito, 33 »ada«, 36 drugi zlog besede ko-mat, 39 e, 41 n, 43 c. Rešitev agasik® »Dobrotno Sree«. Navpično: 1. koruza, S. propad,'8. kosa, 4. seši-lok, 8. vretaao, 6. tlak, a laja, 8. orel, 11. ka, 13. pl., 17. dlaii, 18. rese. Vodoravno: 8. ko«, S, vrt, 1. tosel, 9. orel, 1!?»& 20 os, 21. ne. RADIO od 9. julija do 16, julija 1936. Vsak dan: 12 Plošče. 12.45 Poiočiia, neme, 13 čas, spored, obvestita. 1115 Plošče, 14 Vreme borza. 19 Cos. vreme, poročila, spored. — četrtek, 9. julija: IV.:«) Nac. ura, 19.50 Plošče, 39.1C Slovenščino za Slovenca, 20.30 Koncerl pevskega zbora »Grafika«, 22 Cos. vreme, poročila, spored, 22.30 Prenos z Meda. — Petek, 16. julija: 19.5 Noe. ura. 19.50 Plošče 20.10 Ženska ura. 20.5 Prenos iz Zagreba. 22 Čas, vreme, poročilo, spo red, 2220 Pioščc, 2230 Angleške plošče. - So boli 11. julija: J8 Radijski orkester, 18.40 Pogovor s poslušalci, 19 30 Nac ura. 19.50 Plošče, 20.10 7.unaroe*>oiitični pregled. 20.30 Pester spored, 22 Čas. vreme, poročila, spored. 22.20 Radijski jazz. — Nedelja, 12 julija: 8 Plošče, 8.15 Čas. poročila, spored. 8.30 Prenos iz Škofje Loke. 9 30 Prenos iz stalnice. 11.15 Rsniiski orkester. 12 Čas, vreme, poročilo, spored. 12.20 Rad»iski orkester, 17 Kmetijsko predavanje: Prevažanje čebel na pašo, 17.20 Pevski k\wlci iz Trbovelj. 18.20 Otroško ura, 19.30 Nac. ura, 19.50 Harmonika, 2ft30 Operni spevi, 22 Čas. poročila, spored, 2220 Prejios z Bleda. — Ponedeljek, 15 julija: 19.30 Nac. ura, 19.50 Plošče, 20.10 Zdravniška ura. 20.30 Radijski orkester, 21.15 Harmonika, 22 Čas, vreme, pofočila. spored, 2220 Plošče. - Torek, 14. julija: 19.30 Nac. ura, 1930 Plošče. 20.10 Delavska ura. 2030 Akademski pevski kvintet, 21.15 Radijski otkester, 22 Čas, vreme, poročila, spored, 22.20 Roc&jski jazz. — Sreda, iS. julija: 19.30 Nac. ura 1930 Mladinska ura, 20.10 Zgodovinsko-kulturni pomen SSčne, 20.59 Operni spevi, 22 Čas. vreme, poročila, spored. 2220 Prenos z Bleda. Dr. Ivan Drobnič, internist ne ordinira od 9. do 15, t. m. Do 15. avgusta samo dopoldne. S*me dva Hčese* ima v svojem razr«tu v šoli ua otoku Sv. Nikolaja učiteljica Miss A Ima McLain, pa dobiva redno mesečno plačo. Navedeni »tok se nahaja nedaleč od kalifornijskega obrežja. Mlim iztam. Po4js!«ia! P«tik Fnji posesam v aertUd iS. 1» »rrtilcajeis ia obiaiftiea. da tem Sne !». jaEija 11 *ve-&cr»tAasn Versiča Jaatesu. posestna™ v Gorlžlel K, iS e>«t»l sassst&ataa pnrr«t!t«v tj.i:i, mvtao saejeja sr*» uruu aivnjajem, da odtsepii «4 ktuute V*b*. - LfaMJaoa. dat S.JaH.i» 193« Psjas rrsac. ^ Velikaask« vnr is iraških !as so spletli leta S879 na Japonskem, katero so rabili sa dviganje tramov pri zgradbi templja Hisashi Hongvranji » Kvofev Ta tem psi j. ki je največji na Japonskem, »o gradili 16 let. Pwr mmm m faffler Zalo dobro ia poceni kupit« pri nas vsakovrstno blago «« pr: moJk« srajce. deiirn«, trpete* m ... K« od Din B.— naprej, praiaj« sraic« belo ia pisana od Pas »4.— naprej, kras-; poleta« svilene maje« Tvsejs barvah cd Dra «,—. Pombažaste mike od j rT otrc>ik* D,I! . moške vrha je hlače od Ihs otraik« Trkoi« idaie od Din ML - pampanc. ia atoda« hlač« od Din 88,-, moiki defauk. od Ds* SS,- oapr,;, kravat«, nogavice, kopalne hljie std. Dalj« priporočamo veliko zalogo f'obleke, tukao, kaeaganu, od navada, do najfmeae vrtte. Pri aakopa aotke koa-ptaiB« obleke dob.:« nBmm teassS* mm pri drugega biag. nad Dia t»- tod: Pri»«eB «a»c«i to pa k, ako « akSew*t, na v Doaobab«. *„ v:radci, ™bi k obit«®,, Mknpn «**»» tn soJkIm 1 Trdna F. I. Gsrlfer. S». INeter® m AU Si ig POSTAL tLAN KMEČKE ZVEZE? Moti ogrAasnilc' Vsaka drobna rrstioa ali nje pioator velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristejtfcv za stale egiat« te plafeje mmt Fanta ali lllilffl poštenih starišev, 14 do 18 let, za razna dela sprejme takoj Franc Vidic, Bled I, 66. j »siliiniai čiflii si najugodneje nabavite pii Jernej Jeraj, Z.apoge 10. p. Smlednik. Mm tffjltss Kani,. nicah in posojilnicah vnovčujem hitro in po-šteao. Obrnite se na ediuo pisarno, ki ;e oblaslvetio dovoljena in priložite znamke R • delt Zore, Ljubljana, Gledališka uifea St.12. Telefon 38-10. Hraniles slep ^ podeželskih denarnih zavodov kupuj«- mo po najvišji ceni proti takojšnji gotovini. AL Planinšek. ag za bančne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova ul 14,'L Tel. 35-20. Znamke za odgovor. Essstitraifiis Ii- sipa vbliiinitamecer-Mm na Dolenjskem ali Štajerske« kupim. Ponudbe z na vedbo cene pod »Hišica« upravi Domoljuba št 9310. lisii ia iiiiiiii sprejmem, nudim ilobro domačo prehrano in skrbno nadzorstvo pri uf«nju. Schoss, Ljubljana 7, Žibertova 30. mm Blatna Brezovica št 28. Vrhnike. Riiraea sprejmem ta- UE®8» kaj, Ludvik Vidmar, krojač. Trebnje 11 g.esli če stari proda-jaš al* mlatil-nice bi znebil se rad le pridno v Domoljubu mseriraj, kupca ti kaj kmalu privede njegov tnal inserat tasta ** vsa det5 ^ rnnia kmetiji takoj sprejme Uatrnik, Glin-ca 9, St Vid pri Ljubljani. lota ftliaarfi, tr$»vd, zatirate, UHES-Wesrtoe KeasSfts, Isisl^fe jia-uata* Jra®" mlkša r ttssBt «U-»oatt k! t Bjtsa iatos Hntta Sate. ra trotMe. li.aije« . sssaš area v moke ia srti T r®wu aaotti. Imajo sat ta tem Ur »-ras-majo mila proatora. t&emSUg gm~ HBIIMIH -IMnte~ ps <*>> ebl*«afli easAb. Xsi-.er.ali Tiraltk »leisa. LJaS-Ijaaa, poStal piwUi! M Mir,t i« AU STK ŽM PLACAIJ >AB0^SIS0 ZA »D0S0UL"BAa«. Tciefoa ^ ,0® — Z® iasusioraasfco Uskarao: Kniri CfA