Leto XVII._V Celju, dne 2. februarja 1!M7.	štev. 14.
DOMOVINA
UrcMMva	t**«* «»teden, vsak tn petek ter ve^a za Za hHcrat«
ta na SehUterleTt cesti ftt 3. — Doolse hUmniiuiru.	Avstrijo In Nemfllo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko	s« plačuje od vaake peti'-vrete po »rlnaijev sa tu
^ ^kEaiL rokopisi seKST"™-	in ,nj'w',1 »fr® več. kolikor znaSa pofitnina. namreč: Na leto 17 kron.	kokrat: ia večje Inserate In mnogokratno mseriranj«
«nu.m«P»iNMnuv>.	pol leta 8 kron 50 Tin. Naaočnina se pofiiija upravnlftt vu. plačuje s* vnaprej. znaten popust
Mesečna priloga »Slovenski Tehnik".
Bilanca državnega zbora.
Poglejmo tečaj koliko sir.o pridobili mi Slovenci v bas minuli »1»»bi drjivnozliorskeg.: zasedanja v gospodarskem. kulturnem in političnem p«, gledti.
Če utvar š«> tak i v«*.<tno proiskii-jemo. itu morem» koustiitirati v nobeni teb meri kak-na napredka. V gospodarskem obzin: se nam jo dajalo, kar najmnuj mogoče, /a zgradbo lokalnih železnic in navili os t. za nrejevanje rek je odpadlo na slovenske dežele v primeri z drugimi neizmerno malo. bodisi* da ni uas narod dovolj glasno in odločno zahteval, da naj vlada uvažaj«; t« njegove potrebe, bodisi da niso njegovi zastopniki s primerno enerlijo zagovarjali te potrebe v parlamenta. Posledica je bila ta, da smo ne morali zadovoljevati t drobtinicami, dočim je vlada rezula drugim debele kose.
Na ftolskem polja smo tam. kjer smo bili pred leti. Do danes Ae nimamo na vnem Slovenskem ni ene popolne gimnazije, nnš«' Šolske razmere na Štajerskem ao naravnost v nebo npijoče in ni ga znamenja na 'političnem neba, ki bi nam kazalo, da bode vlada naposled dobila potrebni i«ognm. da se loti tega Tečno odprtega vprašanja ter je reftila kot kultorno vprašanje, nva-žajoft pri tem edino le kulturne potrebe slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem brez najmanjšega obzira na politična ščuvanja in na strankarske spletke naših narodnih nasprotnikov. — Nn Koroftkem, Kranjskem in Primorskem je v tem obzirn tndi fte vse pri starem. — Slovenci nimamo fte danes nobene cele srednje
LISJEK.
Pijančevanje škoduje zdravju.
Pn4a*aajs as aatiaikokoUkrm »hoda dnr J7. januarja 1W7 v .Nsrodarm domu" v Celja.
Govoriti mi je o upliva opojnih pijač na zdravje. Kot zdravuik opažam te mnogo let, da je ni stvari, o kateri bi imelo naše ljudstvo toliko napačnih nazorov kot o alkoholu. Tam kjer meni nafte Ijndatvo: alkohol je Škodljiv — je koristen, tam kjer meni. da je koristen — je Škodljiv. Če se pripeti komu nesreča, da se mu unamejo pijača, pravi kmetsko pravilo, Bog ne daj dajati mu vina. In vendar ko v»i zdrav-Biki celega sveU ene in Iste misli, da vino pri pljučni vžigeljci ne škoduje ln da ti«ti, ki je bil vajen opojnih pijač, — mora piti vino, sicer te bolezni ne prestoji. Koliko ljudi jt po-
šole. nobene trgovske šole in eno samo nepopolno obrtno šolo v Ljubljani in io danes, ko se po v.-eiu svetu sunjujo obrtne in trgovski šole. v vsakem še tako majhnem mesni odpirajo večerni tečaji za trgovski iu obrtniški narašča i. Pri nas nimamo niti še zirodka kakega tehnolog t enega uin/.eja in vender je potreba take naprave že zlo občutljiva, ker se tudi slovenske dežele naglo industrijalizi-rajo. Bilo bi v interesu drŽave, da ljudstvo za ta prehod iz kmetijsl.ib v industrijalue razirnre usposobi ter mn da priliko, da se vsaj teoretično izobrazi; to je samo gospodarsko in knl-turno vprašanje — pri nas so je pa Nemci in I^iihi sprevrgli v čisto politično vprašanje in uasa delegacija v državnem zboru dn sedaj se ni imela dovolj moči. da bi se bila tej zlorabi z vspehom uprla.
Za slovensko šoistvo, to lahko rečemo, ni država spolnila niti deseti del svoje dolžnosti proti sloveuskeuir. narodu in nafta delegacija v državnem zboru je ni znala ali je ni mogla k temu prisiliti. Bivši naučni minister Hartel je puč pripoznal, da ima vsak narod, torej tudi Slovenci, pravico do najvišje izobrazbe v svojem jeziku, torej tudi pravico do vsenčilišč in vsakovrstnih strokovnih šol. Toda to je le teoretična fraza. Žalostna resnica je, da se borimo že desetletja za navadne ljudske šole kakor n. pr. v Trstu, da o Koroškem niti ne govorim — a fte vedno zastonj!
In v političnem obzira, kako je nafte staliftče danes v političnem obziru ?
Našo politiko delajo in vodijo Se vedno poslanci. Močnih in mogočnih
mrlo že ravno radi zmote, da niso dali boluiku, kojemn so se vnela pljuča, merice, ki je je bil vajen in so ga tako hoteli nekako odvaditi vina — ob nepravem času. Seveda taki. ki niso bili vajeni vinu. tudi pljučnico prestojijo brez vina in Se boljše nego pijanček x vinom. — Pri pljučni vžigeljci vsak lahko opazuje, da ima bolnik mnogo vročine in o vinu se pojmi, da greje — nerazumljivo je torej ljudem, da pri bolezni s toliko vročino naj pije bolnik fte vino. ki greje in dela fte večjo vročino. Tako so sklepali tudi zdravniki prejšnjih stoletij in prepovedali so vino pri pljučnici. To pravilo, ki se je vsakomur dozdevalo toliko jasno in verjetno, podedovalo se je od rodu do roda in vkoreninilo se je tako v ljudstvu. da ga ni mogoče zlepa prt. ičati, da je to pravilo vendar le napačno. To hočem pojasniti. Če pijeft alkohol, čutift takvj, da ti prihaja toplota iu lice ti postane rndeče. Zlasti / hudeui
političnih druitev nimamo, zato izha-jajo politične ininjative ne iz uaroda samega. au:psk od uj-^gn političnih voditeljev. ki s.» njegovi |>osluiici. V letu ob/.iru so l.metski in meščanski krogi približno na istem stališču, oboji pod kuratelo svojih poslancev. Edini stan. ki se je te-a jerobstva popolnoma otrese), je delavski stan. v kolikor je organiziran v jugoslovanski demokraciji. Ta Itodi svojo pot ne meneč se za olicijelno slovensko politik«, in uje voditelja.
Strokovna organizacija drugih stanov se vrši le polagoma, u tolik«« pa že danes lahko rečemo, da se boueta kmetski stan in meščanstvo samo tedaj rešila politične kuratele. v katero sta ilanes tikleu jena. ko bode ta stanovska organizacija do zadnjega izvedena iu dovršena; potem Se le preide političua inicij..tiva od poslanccv na volilce. potem še le bode imel glas poslancev v parlamentu pravo veljavo, ker bo imel tadi primerno resonanco v narodu samem.
To bi nekako pojasuevalo ne-uspehe naše dosedunje politike. Toda p«>litični nezrelosti »I«-renskega ljudstva so naši poslanci dodali fte vse svoje čisto človeške slabosti v polni ineri. zat«> so bili neuspehi njih politike tem večji in tem usodnejši za nas. Veliki, skupno n:ir««dni cilji uiso odločevali — nad strogo strankarske koristi se ni dvignil še noben slovenski pos.anec. kadar koli se je Slo za kako večje vprašanje. Vse. prav vse se presoja pri uas edino le s strankarskega stališča.
V državnem zboru je bila dosedaj za Jugoslovane odločilna »Slovanska zveza"1 ter bode v bodočem parlamentu
zimskem mrazn ogreje požirek alkohola kaj prijetno zmrzle ude. Kako to? Alkohol ima lastnost, da se kri na po-vrftju telesa nabere v večji množici in žile postanejo bolj polne krvi — in lice ti zardi. Ne dolgo pozneje pa se staka kri iz prenapolnjenih žil na po-vrftju telesa nazaj proti srci: in sploh proti notranjim organom.
Na površju telesa se je kri shla-dila in ohlajena se staka v notranje telo in ga ohladi uotrajno. V dokaz da je temu res tako, ti služi toplomer. Če daš bolniku, ki ima pljučno vži-geljco, toplomer pod pazduho, pokazal bo za 2 do 4 stopinje višjo toploto nego jo opnžamo pri zdravem človeku. Če pa mn daft gotovo množico alkohola in čez nekaj časa zopet meriš telesno toploto, videl bodeš. da se je telesna toplota znižala. — Še drug dokaz naj omenim za dejstvo, da alkohol znižuje toploto. Če se popolnomu zdrav človek hudo opijani, tako da obleži nezavesten,
m* bolj. ker se vsaj iz Sloven>k«-ga ne povrne u.orda nikdo v državni zbor. ki ni bif iu ki n«> bode hotel postati nje član. — Ta zveza je. klerikalna. Politično del«« klerikaliziua je. kar se svoje promišljenosti iu smotrenosti tiče, obču«lo\auja vredno: a kdor ga pozna in vidi kam čili. ga mora obsojati. ker je Slovencem ii. Jugoslovanom pogubno
Za nas Slovence je klerikalizem nevaren, ker postavlja vso gospodarsko, politično in kulturno delo na strogo koufesijoualno stališče ter se mora pri tem. hočeš uoče>. naj že njega voditelji to priznajo ali ne. ravnati v prvi vrsti po navodilih iz Kima in Se le v drugi vrsti po potrebah uaroda. Tako omejevanje je za nas Slovence, ki živimo v sosedstvu in v tekmovanju z dverni velikimi kultur-uimi narodi, i Nemci in ltaljani. neizmerno nevarno, ker nam ne dovoljava v prostem boju prost«) razviti vse svoje moči. To omejevanje v klerikalnem smisln postane num malim Slovencem lahko naravnost pogubno posebno sedaj, ko se mogočni in veliki Nemci v Avstriji čedalje bolj nacjoualizirajo, ko narodna ideja čedalje bolj prošinja in oživlja vse politično, kulturno in gospodarsko njih delovanje in ko si baš vst varjajo veliko, mogočno, ueinško-narodno stranko, katera bode obsegala v svoji sredi zastopnike vseh nemško mislečih in nemško - naroduo čutečih strank in strančic v Avstriji.
Da b«>de moč te uemškonarodne stranke v bodočem parlamentu večja nego je bila v minolcm ter nje upliv na ministrstvo naravnost odločilen — o tem pač ni dvoma.
in ti mu meriš telesno toploto s toplomerom, videl boš. da ima za 2, včasih celo za tri stopinje nižjo telesno toploto. nego trezen, zdrav človek. Alkohol jemlje torej človeku toploto in iz tega nzroka tako pogostoma zmrznejo pijanci, četudi ni tako mrzlo, da bi idrav človek, ki na prostem zaspi — zmrznil.
Če torej najdete pijanca v precej mrzlem vremenn nezavestnega in če se ga hočete usmiliti — kar ie dolžnost — ne dajte ga zasmehovati, temveč spravite ga v toplo sobo. ne pa v listnico, kakor je to navada, dajte mu črne kave in preskrbite zdravnika. Ne more se dovolj obsojati gnusnih zdra-viljskih načinov, ki so med uašim ljudstvom v navadi za zdravljenje popolnoma pijanih ljodi. Teh zdravil nočem omenjati, večini od vas so itak zuana. Usmilite se pijančka in šele treznega skušajte preobrniti in odvrniti od vži-vunja opojnih pijai.
Prilog« ..Domovine" &t. 14.
Tej mogočni uarodno - nemški stranki nasproti nas bode zastopala klerikalna .Slovanska zveza". katera se bode vezala / nemškimi klerikalci, ki «o v narodnem obzira itak nasičeni ter jim ni treba braniti druzega. kakor svoje strogo strankarske klerikalne koristi. — vezala se bode ondalje z agrarci. kateri stoje več ali manj pod vrkovmm poveljem fevdalnih in kot takih tndi klerikalnih veleposestnikov ter konečno m krščanskimi socjslci. ki so tadi v tvojem bistvu klerikalci čeprav malo drage barve. Dn bode v tej draihi malo razumevanja zn naše narodne, politične in kulturne potrebe, je iasno
Kam nas vodi klerikalizem. videli smo le domu na Slovenakem. kjer nas je razdelil tndi v gospodarskih in kul-tornih vprašanjih v dva strogo ločena taboru Ta razjedajoč iu deliven upliv Me kaie pa v vsej ovoji pogubnosti v Dalmaciji, mi Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini kjer je izkopal med kuto- j liki in pravoslavnimi nepremostno brezdno ter bode. ako se narod ne osvesti in se gn ne otrese, upropastil jugoslovansko idejo politične, kulturne in gospodarske vzajemnosti.
Prikodnje volitve prinesejo kleri-kaliznu Ae novih uspehov na Slovenskem, upamo pa. da se bode začelo k malo tudi v glavah onih volilcev jasniti. kateri niso nikdar premiiljevali o važnosti volitev. l^-emiiljujejo naj sedaj, čas novih volitev ne bliža
S?eto?no-politiCni pregled.
Pinufli dsMe.
Gosposka zbornica je v svoji zadnji seji dne V9. m. m. spiejela ie nekoliko zakonskih predlogov, med drugimi zakon o nepošteni konkurenci, o kongrni. odklonila pa je zakon o obveznem jamstvu avtomobilistov; sportmen gosposke zbornice so zmagali nad jnristi in soci-jalnimi reformatorji.
Dne 30. jsa. je prineola uradna .Wieaer Ztg.k cesarski patent, s katerim je poalsasks zbornica razpuičena iu zakonodajaka doba formalno zaključena
Vlada je v isti itevilki uradnega lista priobčila nek proglas, v katere« razpravlja o pomenu sploine in enake volilne pravice za Avstrijo in za nai gospodarski in politični razvoj v aa-suvajoči dobi sploine deaokratisacije
Vladni proglas poadarja doUnost volilcev pas ti na to. da si izvolijo za svoje zastopnike ne mote, ki se jia bodo samo laskali, ampak take. kateri si bodo v s vest i svoje tefke ia odgovorne naloge kot sodelovalei pri za-konodajstvu in soreievalci vseh državno-pravnih, kulturnih, gospodarakih in na-
Da kratko ponovim, kako greje alkohol, povem tako-le: če se potrebuje hitro človeka ogreti, kakor lovec v najhujiem mrazu potrebuje gorkote, če stoji dlje časa v mrzlem gozdu, naj vzame poiirek vina kot zdravilo — a nevarno j« piti preveč. Sicer vino ne bo ogrelo, temveč vzelo toploto telesa. Telo oslabi, spanec človeka lakko posili — in človeiko življenje je izgubljeno.
Naj povem sedaj ie drug slučaj, kako si naše ljudstvo škoduje, če prepove vino o nepravem časa. Če si je človek, ki je vajen alkohola, zlomil nogo in je navezan na posteljo, zlasti če si jo je zlomil v pijanosti — obudi se mu kes. ia hoče se na mah poboljšati s tem, da ne pije vina. To pa je okrajno nevarno. Tak bolnik lahko dobi bolezen „delirium tremens". o kateri bom govoril pozneje obiirneje. To e blaznost vsled rti vaa ja alkohola, ki
rodnostnih vprašanj Volijo uaj mote. kateri vedo. da ima parlament svrho h pozitivnim drloiu služiti državi in blaginji prebivalstva ter imajo v ta namen potrebno si rokovnjaško znanje.
Volitve bodn, kakor vlada obljublja, čimprej razpisaue. Po neki izjavi mini litrskega predsednika bodo volitve dne 7. maja. ožje volitve pa U maja t. I.
Kakor listi poročajo, kanijo tudi v Avstriji vstvanti v vsakem nmistr-stvu mesto državnega tajnika, kateri naj bi ministru olajšal delo in ga kolikor mogoče zastopal v parlamentu Za posknšnj« nvedejo najprej v vojnem ministrstvu dva državna tajnika, enega avstrijskega in enega ogrskega
V	ogrskem parlamenti, je v razpravi o sknpnih državni stroških za Ogrsko in Hrvatsko izjavil ministrski predsednik \Vekerle. da bode Ogrska v Bosni podpirala samo take železnici-, katere te dežele tesnejie vežejo na Ogrsko, v tem smislu bo tudi vplivala na tarifno politiko bosanskih železnic ter bode sploh pazila na to. da se v Bosni in Hercegovini ne nveljavi kak „tuj" vpliv, pač pa. da se ožive in razširijo simpatije do Ogrske
Polonjri je konečno podal svojo demisijo. a v zadnjem trenotkn je stavil se nesramne zahteve. Zahteval je. naj se mu dovoli, da o svoji demisiji sam spregovori v parlamentu in nai mn parlament v tej ali onej obliki izreče zaupnico. Predsednik zbornic* Justh ia Wekerle sta ga konečno pregovorila, da to ne gre in da se mora zadovoljiti z resolucijo stranke neodvisnosti. katera mn izreka svojo zahvalo za njegove zasluge, ki si jih je pridobil za stranko in kot pravosodni minister. To je iioitenjakoviča Polonjju premalo in neodvišnjaki se boje. da bode začel odkrivati tajnosti iz političnega močvirja madžarskih strank.
V	hrvatskem saboru je položaj zelo nevaren. Starčevičevri obstruirajo, ker hočejo, da se iz adrese na kralja na vsak način odst.ani beseda .srbski"
Ta klerikalna gospoda pod vodstvom slabo krščenega žida Franka noče slišati o spravi med Srbi in Hrvati in se frivolno igra z usodo svojega naroda.
— HrMJa. Novi srbski poslanik aa Danaja dr. Simič je izjavil, da je prepričaš, da pride na temelju zadnje srbske note med Srbijo ia Avstro-Ogrsko do sporazamljeaja in do ureditve goapodarskih razmer Srbija ima trdno voljo ozirati se na industrijo svoje sosede, pričakuje pa in zahteva, da se ta ozira aa nje poljedelstvo. Avstro-ogrsks industrija je dobivala tadi ves čas carinske vojske veliko večino srbskih državnih naročil za
se pa najraje takrat pojavi, če si je človek polomil kosti in se na mah zdrži opojnih pijač — seveda poudarjam ie enkrat, ako jih je bil vajen. V tej bolezni, če ne dobi pravočasno alkohola, tadi lahko nmrje. Tak bolnik toraj naj vživa, dokler leti, najmanj toliko alkohola, kot ga je bil vajen a potem ko okreva, ae naj iele odvadi opojnih pijač.
Takih slučajev, kjer mora človek piti vino. bi povedal ie nekaj, a ni jih veliko, pravzaprav so prav redki. Opozoril bo nanje vedno vesten zdravnik, kateremu se zaupate. Ogromna večina je nasprotbo slučajev, v katerih smatra oaie ljudstvo alkohol za koristen -dočim je skrajno ikodljiv! Kar foeezimo v sredino te snovi in začnimo pri otroku. Starti prsr radi dajejo svojim malim ljubeznjivčkom ■alo .vinčka" — ,samo par kapljic'
vojsko in železnice: to je dr. fcimič s statističnimi podatki dokazal. Kar nemški listi pišejo o nevarnostih as Srbskem v političnem in gospodarskem obziru je zlagano do besede.
— Bolgarija. Knez Ferdinand in njegov verni pomočnik Petkov paiujeta na Bolgarskem, da je groza. Najgrii absolutizem vlada v vsem in povsod. Nejevolja v narodn raste od dne do dne. liisti svarr Ferdinanda ter ga spominajo ua usodo Batenberga V Plovdivu je bržkone policija nagnala neko roparsko bando. da je napala delavsko drnitvo .Borba", ko je baš imelo gledališko predstavo. Delavci so se branili, dva roparja sta obležala mrtva na mestu, nekoliko delavcev je ranjenih, vlada je pa dosegla svoj namen in je proglasila v Plovdivu obsedno stanje S takimi sredstvi vladata Ferdinand in Petkov
Črna gora. Ministrstvo je podalo demisijo. ker je narodna skup-štino zahtevala naj postavi prejšnja ministrstva iz absolutistične dobe na zatožno klop — a sedanje ministrstvo ni tega hotelo storiti. Knez je prepleti! skupitini. naj si sama sestavi novo vlado, skapitins predlaga kneza, naj potrdi zopet baš odstoplega Radu-loviča in vse njegove kolege v ministrstvu. Kriza ie ni rešena. Badnlovič je tudi v stiski, ker ne ve. kako bi dobil potrebni denar za ureditev urad-niikih plač. za grad bo cest in železnic od Bara do Skadarskega jezera. Boriti se mu je proti velikim intrigam, ki iz inozemstva delujejo proti njemu, a nadjatt se je. da se kriza ugodno i^oj
Dopisi.
IrHlNi*. V nedeljo »i. dne januarja imel je kmetijski potovalni očiteij g. Franc Goričan pri naa poučni govor. V novi šoli se je tbralo mnogo zavednih kmetovalcev, ki so z zanimanjem sledili času primernemu razmotrivanjn. U. podovatelj je omenil v svojem govoru najprej vainost umetnih gnojil v umnem gospodarstva, priporočal porabo kmetijskih strojev, zlasti plugu za globoko oranje zemlje, da se spodnje nerazkrojene redilne snovi zemlje spravijo bolj nn površje, kjer pridejo potem v dotiko z zrakom in sesalnimi koreninami.
Pri nus je poraba umetnih gnojil takorekoč splošna, vendar ae dostikra' tadi v tem ozira greši, ker marsikdo misli, da je vsako umetno gaojilo dobro za razne zemlje in se potem čudi. če niu raatline kljub zdatni uporabi umetnega gnojila vendar ne prinašajo razmerao večjega pridelka To pa je zato. ker je dotični posestnik gnojil s takimi snovmi, kukoršnih je v
—	-e saj to ne škoduje" — pravijo. In vendnr se te dostikrat r prvi mladosti z istimi maloštevilnimi kapljicami vcepi v netilo občutljivo otrokovo telesce poieljenje po ulkoholu in mnogo poznejših pijancev je pridobilo na ta način kal pijaačevanja te v prvi otroški dobi.
.No pa malo hruševca Fraaceku pa vendar ne ho škodilo, na Franeek malo hrnševčka". .Ne. jaz kot oče to prepovem — niti kapljice; ne zamerite botra, prosim vaa, spoštujte mojo prepoved kot prepoved očetovo." — .No. no. pn zakaj bi pa ne smel par kapljic ?'
—	.Zato ne, ker. da ne govorim o škodljivosti — ker ni potreba. Brez hruševca in vina otrok prav lahko shaja in če bi mn tudi ne škodovnlo
koristi mu gotovo ne".
Dr. Anton tlekvah.
(Dalja.)
njegovi zemlji dovolj, ne pa z dragimi, kakoršnih primanjkuje v njegovi aemlji Zaradi tega je govornik priporočal, uaj bi si vsak kmetovalec napravil na svojem posestvo poskusni oddelek, če tudi v muli men iu v kratkem sebe prepričal, katero gnojilo njeguvt zemlji nsjbolj ugaja.
Umetna gnojila naj bi se naroča vala le v celih vagonih, sicer uo predraga in nuj bi se tudi pošiljola kemični poskuševalnici v preiskavo, če vsebujejo aapovedano innotino te ali
-.žilne snovi, ker tovarne dostikrat pošiljajo manj vredno blago, zanašajoč se na brezbrižnost odjetualčevo.
Posebno pozornost pa je obračati hlcvskemn gnoju in zlasti gaajaiei Gnojišču naj bodo na primernem mestu iu z največjo skrbjo je zbirati gnojnico in isto uporabljati ua gnojišča samem v zboljšanje gnoja, še bolj pa na travnikih, kjer so vapehi izredno dobri, skoraj boljši kot pri porabi dragih gnojil Kmetovalci, ki ste zares napredni, dajajte svojim aouodom dober vzgled s tem. da si napravite oemea-tovane jame za gnojnico in ne puščajte odtekati tega irbornega gnojila po vaških cestah!
V svojem drugem -lela govora nam je pa g. predavatelj dal aakaj praktičnih navodil o omueoi sadjarstvu Zlaati je priporočal, aaj bi ae aadilo manj vrst. pa late v več j' meri, kajti le potem je apati. da se blago spravi po visoki ceni v denar Nadalje predava n uporabi sadja ia trli. da bi ae zopet udomačilo pri nas suho sadje, ki je prav tečna jed ter uaj hi ne bilo nobene hiše brea k rep čilnega in zdravegu sadjevca.
Da se sadjarstvo bolj raaeiri, ima Štajerska D detelai drevesnici, eao v Gleisdorfn. drago pri Celju. Is Gleia-doria gre drevje večinoma os srednje in zgornje Štajersko, celjska dreves uira pa je namenjena spodnjemu delu dežele in se bodo drevesa oddajala iz teh uasadov utr prihodnjega leta. Zato pa ae zamadite kmetovalci prilike ia aaročajteate sedaj pri g. Goričauu ali iol-akem vodstvu sadao drevje, sicer bodo posegli po ajem kmetje it srednjega in zgornjega štajerskega Popolnoma vzgojeno drevo staae 70 v. to je eeaa, za kakešao takih dreves ao mere oddati aobeao zasebao podjetje. Deteta vzdržuje te ataade z davčnim deaar-jem, zato pa ae smemo tamaiiiti agodne prilike.
Zivakao pritrjevanje oh sklepu govora je jasen dokaz, da je predavatelj govoril zares iz skntaje ia nam podal nekaj jako praktičaik migljajev Dal Bog, da bi njegove beeede med zavednimi Braalovčaui obrodile maogo zdravega klasja Konečno te pripomnim. da ae bodo storili potrebni koraki. da se prihodoje lata pri nun uvedejo red na predavaaja o gospodartkik itvarek in nicar skoz cel teden v mesecu junnnr jn.
Indllh. Dne Iz. t m. ja imelo tukajšnje bralno društvo .Edinost" svoj letošnji občni zbor. V svojem pozdravu je gospod načelnik poudarjal de jutro, da je drattvo doseglo preteklo lato asjvišje število članov (nud 60) ia se je prenovil društveni oder. ker stari ai več ustrezal svojema aazseau. Da jo imel blagujuik s čim gospoduriti ter je mogel premuguti precejšnja plačila, zahvaliti ae je dokaj rednemu vplačevanja čaztitik članov, našim vrlim di-ietantom, zlasti pa srediikema rojaku goop. Lavoslava Friedrichu. ravnatelju ameriške banke v Nev-Yorka ki je društva poklonil 100 K.
PMakls M« p* js pessgls tadi iwt • svejs kotteao reko v nk Irs-Uro tar K istrgala is satih vrat zkjumarr' blagegs ia aajotličaejtega čiaaa. ki si delal tasti Ksvoji radhiai. marveč tsti svojems rojstnemu k rs jo. antitkeiuii tign. Bil j« u blagopokojni geuped stoisi prost Uvrenrij Herg. ki ■s jo bilo tss pri srce. ksr sf j« rrkio ia gotilo v Središča ter ja redao podpiral šale drnitvo a svojimi ebičuj-nimi prispevki. V saak bvaletuoati in patattsaja pokojnikevegu spomina so aarsati stoje zaklicali trikrat .Slava!" njegovasM spotuiaa.
DrtM.ro je priredile preteklo leto dn saharaa večera. Prrikrat jo go-voril društveni blagajnik g. K. Horvat s tivljenje čebel. — drsgikrat pa nsš rojak g. prof Iv. Mastea v Kraajn o Sunka Vraza ia sjegovi taki.
OMtajao keglsaje aa tobitke je kilo številao obiakaao ia je, kakor tati vprissrjsai gledališki igri, vrglo trn-Mva gmotni dobiček
Med letom ae je aretila društvene kojitaiea ia vsak člaa je tohil zaznamek kajig. Upati je, ta ae v tekočem leta število kajig pomaoli
Načelnikom je kil izvoljee dose-taaji načelaik g. Anten Kaei. tajnikom g. Iv. Nnjter, blagajnikom g. F. Horvat, knjitničarjam g. Fr. Kočevnr, rnsnn tek pa te v odbor gg. F. Dogta. .1. Borko ia M. Ivaaaia.
Sklenilo ae je tati tekoč« lete prirejati ukavae večere. Na prošnjo tra-štveaega aačelnika pride predavat gosp. prof. dr. L. Pivko is Maribora, obljn-bilo pa je Udi .Slov. sgod. draštvo". ds sam polije predavatelja.
Da bodo imeli člaei priliko apo-zaati Orsgorčičeve pesmi, priredil se bo Gregorčičev večer.
Oani bodo imeli v bodoče brezplačni vstop pri vseh društvenih pri-redMvsh. Drnštvenikom bode nn U nučin poskrbljeno u nsobrazbo in raz-veaeljevanje. knr je smoter našega bralnegn drnttva.
Slovenske novice.
- tajaraka.
Prilega i našnji številki je priloteaa .Zadrega", katera priaaša obHe veleunimivih naprav in člankov, kateri bodo gotovo naeega, ki se količkaj bsvi z narodnim gospodststvom zanimali Opozarjamo svoje čiulee na oceno, katero je priobčila .Domovina" v svoji S. štev. od 1R januarja t. L iz peresa priznaaega strokovnjaka ter priporočamo vsem. naj širijo .Zadrugo" v čiUlnirah in Izobralevalnib društvih; za vae one. ki hrepene po boljši strokovni izobrazbi, je U list v resnici dober pripomoček v dosego te avrhe.
-	Zabaval večer .Sloveaakega dslavakegs podpornega draitva" v Celja ae vrti dane« zvečer v društvenih prostorih, ("lani. udele-tite se mnogobrojno! Zabava bo izborna.
-	V epKkalul kleti* bode 3. svečana domača zabava s plesom. Opozarjamo slavno občinstvo, naj se v obilnem ftteviln udeleži — Začetek ob 4. nri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo
- Trgovski plesni venfek dne
2. svečana 1107. Iz poročil, katere dobivamo od znnaj posnemamo, da bode venček. katerega čisti dobiček je namenjen zakladu za ustanovitev trgovske bolniške blagajne za Spod. Štajersko, glede obiaka oadkrilil vse dosedanje enake prireditve
Enakih prireditev, na katerih se snidejo trgovci is celega Spodnjega Stajerja, kakor tudi nastavljenei in se v drntbi spoznavajo, se ne more do-
volj pokvnlno omeniti, kajti * tem je mogoče pridobiti marsikaterega, da stopi v vrsto onih bojevnikov, kateri delajo za osamosvojitev slovenskega trgovskega stanu, kar bode našemu narodnemu šivi ju krepka podpora Mi želimo. da bi bil gmotni uspeb vančka z ozirom na dobrodelni namen ngoden in se nadjamo. da stori vsakdo v dosego Pga. svojo dolino*i.
—	Htrnteo šal bode vsakemu. kdor ne poseti na pustno nedeljo samske .Bele redute".
Nefttevilno novih skupin se nam prijavlja dau na dan ter bomo poročali lahko v prihodnjem listu o najzanimivejših. najnovejših skupinah, ki poeetijo našo .Belo reduto" in ki isneuadijo vsakogar.
Velikansko pridobitev imenovati pa moramo posebno eno skupino, katera nastopi leto« prvič, kar obstoji svet
Obljubili amo molčati o tej skupini samo Ae v tem listu, prihodnjič izdamo gotovo. Ne moremo se dovolj usčnditi iznajdljivosti našega občinstva Naznanjajo nam take kostume, da se ns m o njih niti sanjalo ni.
Pridite le v belih maskah! Prijavljajte skupine! Oglaaite ee sa vabila!
—	Za .Soholskl dom" v Celju je daroval bi. dr. Dragotin Treo, odvetnik in deielni poslanec v Gorici K 100 — ko ae bode pričelo s stavbo. Nadalje je darovala alavna Posojilnica v St. Jakobu v Roža na Ktnlhim K 96 —. Oba darovalca bodita za zgled ilejiPBhlM rodoljubom in itujeriklm slovenskim denarnim zavodom. Po vsej širni domovini se zanimajo rodoljubi za .Sokolski dom" v Celju, zato se s tem večjo opravičenostjo nadejamo, da ae bode ob skle-panju letnega računa spominjal še marsikateri slovenski zavod našega narodnega podjetja vsem pa. da bodo prednjačile štajerske posojilnice. Oljski .Sokolski dom" ne bo zgolj lokalnega pomena — namenjen je predvsem v obrambo obmejnih štajerskih Slovencev. Zsto posnemajte darovalca, katerima izražamo iskreno sokolako hvalo!
—	Vodstvo mestnega urada je
danes definitivno prevzel dr. Oto Am-broschitach. ki je napravil nedavno praktični izpit o politični upravi pri namestništvu v Gradca.
—	Promocija. V četrtek, dne 31. januarja t L je bil promoviran na graškem vseučilišču pravni praktikant g. Gvidon Srebra doktorjem prava.
—	tlčiteljstvu, ki pride dne 2. Nvečaaa LLt Gradec je alenilo prirediti tukajšno slovensko tel. društvo .Sokol" v prostorih .Zum urilden Mann" (Jakominigasae 3) drniabni večer. Začetek ob 8. uri zvečer.
—	Shod štajerskega nčlte^stva v Uraden dne 2. svečana. Vsi nde-letenci tega shoda, kateri tele prenočišč. dobe vsa potrebna pojasnila v hotelu .Kaiserkrone' (F&rbergasse)
—	Imenovanja. Višje deželne sod-nije svetnik dr. M. pl. Ivichich je imenovan svetnikom višje deželne sodnije v Gradcu; deielne sodnije svetnik Wenzel Unterkreuter je imenovan podpredsednikom okrožne sodnije v Ljubnem na Zgor- Štajerskem, dežel. sod. svetnik dr. Oto Rittler v Gradcu, višjim svetnikom pri deželni sodniji v Gradcu, del sod. svetnik AdolfiEIsner v Ljubljani svetnikom višje deželne
.sod. v Gradcu, det sod. svetnik dr. Augnst baron Odelga višjim svetnikom pri det sodniji v Gradcu, deželni sod. svetnik Josip \Vormhrand v Gradcu in Jos. Gregorin v Celju sta dobila naslov in značaj viš. det sod. svetnika, državni pravdnik v Gradcu Alfred Amschl je imenovan višjim državnim pravdnikom v Gradca.
Ta imenovanja, posebno pa imenovanje višjega državnega pravdnika dokazujejo, kako opravičeno je bilo, knr ie .Domovina" pisala v uvodniku dne 9. novembra I. I. fit l»H Takrat smo dejali-
Kakor diši, pride aedaj višjega državnega pravdnika namestnik iz Gradca proč. za višjega državnega pravdnika v Gradca je pa izbrau drt pravdnik iz Gradca gosp. Amschl, za ujegovegu namestnika gosp. Wil-h«*lm; oba ta dva gospoda sta službovala vea čas v Gradcu ali vw»j vedno med Nemci ter ne znata slovenski, ali nista imela nikdar prilike svoje znanje, čm sta si ga morda v kakem knrzu kaj pridobila tudi praktično v službi v slovenskih krajih preizkusiti in spopolniti. To nameravano imenovanje te za Slovence ne samo krivično, ampak v pravnem ozira naravnost nevarno! V področje višjega deželnega sodišča v Gradca spada skoraj toliko Slovencev, kolikor Nemcev, zato je tndi število slovenskih pravd, o katerih m ima ureči višje državno pravduištvo in staviti svoje predloge glede kasni, približno tako veliko, kakor število nemških pravd. Ze gola veat in spoštovaaje do pravičnosti bi torej zahtevala, da o ha. višji v državni pravdnik in njegov namestnik, znata popolnoma jezika svojega uradnega področja in da je eden od njih tudi po rodu Slovenec. Kako naj si tndi državni pravdnik v stvari svojo sodbo o pravdi in nuj stavi pravičen predlog, ako pravdnih spisov ne razume in je prisiljen si te redno s pomoč',o tolmača prestavljati aa nemščino? Zakaj bi slovenski obtožen« morali biti v večni nevarnosti, da ae jim odmeri ueprimerno visoka kazen, ker višji državni pravdnik ali njegov namestnik ni razumel pravdnih spisov, in je bil po svojem tolmaču netočno pod učen o njih vsebini ? Ta čut pravne nesignrnosti in množečih se pravnih zmot, ki že tako in tako razburja naše prebivalstvo, je vest o tem nameravanem imenovanju Ae neizmerno pomnožila in to tom bolj. ker bi m tem bila dana prednost uradnikom, sateri so veduo službovali v Gradcu in niso imeli prilike se tudi v jezikovnem otzira uspo-sobiti za mesto, na kateri bodo postavljeni, pred slovenskim in v slovenskih krajih službujoči .ni nemškimi uradniki, kateri so slovenščine zmožni. Na te dve mesti spada en Slovenec in en slovenščine v besedi in piaavi zmožni Nemec, kateri je svoje znanje slovenščine v službi prakličuo dokazal in ne samo s kakim. Rog ve kje in kako pridobljenim spričevalom podprl. Amschl gotovo ne zna niti besedice slovenski, najbrže tadi ne Wilbelm, ker drugače ne bi bil vedno med Nemci (aedaj v Gradcu) alužboval. Amschl tudi po službenih letih ni najstarejši prosilec. Tuko imenovanje, kakršno mi zahtevamo, je utemeljeno v taktičnih razmerah in številu slovenskega iu nemškega prebivalstva v področju višjega deželnega sodišča v Gradca, to zahteva pravna varnost Slovencev na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, za katere bi bila sicer enakost pred postavo le prazna fraza."
Zgodilo se je. kakor amo pisali. Pravosodni minister dr. Klein je z imenovanji čakal, dokler so šli poslanci domov. To se je zgodilo minoli ponedeljek, danea ao imenovanja po ministra Prade-ja volji že gotova stvar. Program, katerega si je nemška ljudska stranka postavila nedavno v Ljubnem — zasesti vsako le količkaj dosegljivo mesto v državni upravi, se neznansko naglo izvršuje. Minister Prede koman-dira in vsem drugim je pravo razkošje izpolnjevat njegov diktat Nemcem na korist nam na škodo!
-	Vodstvu * Dražbe nv. Cirila In Metoda v LJubljani" v albnm.
Blizu Maribora, je sloveaaka šola. kateri dela konkurenco talterajnaki zavod. Na slednjem se prirejajo bogate ba-žicnice, ker ae <la s tem marsikoga osobito iz abožnejših slojev preslepiti iu pridobiti. Slovenci morajo torej kolikor le mogoče tndi v tem sredstvu ostati v ravnotežju 1 nem^kutarji ia prirejajo zato v »>ožiča*m ča-u neslovenskem zavodu iatouko primerno alovesnout. na ksteri ae dele abož-nejftim darila v obleki itd. V ta namen so prosili pred zadnjimi božičnimi prazniki tndi .Dražbo sv Cirila ia Metoda v Ljubljani" za podporo A prošnja ni bila uslišana, podpore ni bilo. Upoštevamo pri tem okolno*. da morebiti stanje blagajne ni kazalo dovoliti podporo in bi ae tndi gotovo nihče več ne zmenil za stvar, ako bi dobili prosilci tako ali vsaj neko kakorkoli ntemeljeno obvestilo, zakaj da je prošnja neugodno rešena Toda ono. nad čem smo popolnoma opravičeno ogorčeni, je dejstvo, da ae vodatvn .prepotrebne" naše šolake drntbe ai niti zljnbilo. da bi bilo dnlo vsaj odgovor!! Da leži v tej .molčečnosti" sistem, o tem ae bomo prepiičali prihodnjih. Gradiv« dovolj!
-	Slovenci v Severni Ameriki se čedalje lepše organizir. jo ter si pridobivajo čedalje večji ugled v 7.jedla jenih državah. Pa tadi aa svojo staro domovino ti slovenski Atneri-kanci nikdar ne zabijo — in čim lepše ao v Ameriki organizovani in čim več zaslutijo tim več pošljejo zopet črez morje. Te svote postajajo že prav znatne. Tako je samo slovenska bankovna tvrdka Pran k Sakaer C®, v Nesr Yorku in Cleve-landn O. imela lansko leto z dunajsko poštno hranilnico nad trinajat milijonov kron prometa Ta denar so slovenski izseljenci poslali v svojo slovenako domovino!
ftmarje pri JeUafc. t en jen gosp. urednik. V dopisu iz Šmarja pri Jelšah, ki ga je .Domovina" v št 19. letošnjega leta prinesla, se mene kot trškega župana nekako apostrofira v svrho odprave nedostatkov. ki se o prostorih dekliške šole navedejo Jaz izjavljam, da ne morem tej prošnji vstreči, ker ni U šola samo trška in nisem nd k rajnega šolskega sveta, m ker niso šole podrejene zdravstvenemu nadzorstvu občine.
Vdani
Vr. Frerllne, trški župan
Šmarje pri Jelšah, 31. jan 190«.
-	Šmarje pri Jelšah. Meseca novembra pretečonega leta sklenila je občina trg Šmarje izključno slovensko uradovanje.
Da pa tudi občina okolica Šmarje v narodnem ozira nikakor ne zaostaja za trško občino ter da se zaveda tvojih narodnih dolžnosti, pokazala je občinska reja dne 97. jn uarja 1907
Odbornik gospod Mihael Skale je stavil v i ste j seji predlog: Občina okolica Šmarje oraduj v bodoče izključljivo slovenski ter zahtevaj vsleu tega od vseh javnih uradov le slovensko dopisovanje, nemške dopise pa vračaj nerešene
Predlog bil je od atovenskih odbornikov z navdušenjem pozdravljen ia sprejet; ni pa našel milosti pn čestilcih giftne krote, od katerih sedijo v občinskem odboru celi trije.
Prvi t« h je oskrbnik grai&čine Jelše, Matevž Hrup; da se je U proti predlogu rcpenčil, mu tega ne zamerimo, ker pod vplivom svojega gospodarja v takih slučajih ne sme drugače storiti.
'Dragi odpadnik zove sc Milimi Drobne, doma nekje v žuscniški občini. r soseščini Prcvorškega Jožeka. knr je gotovo značilno.
Ta možakar je upokojeni orožnik in bi bilo »edaj nereda nečastno /a njega pridrniiti ne takemu predlogu.
Tretji oboževatelj ptujskega lističa, kateremu je nedolžon predlog skoraj sapo zapit je noiarski (!) uradnik Fr. Sternad. Ta je planil na predlagatelja in drug« odbornike, očitajoč jim. »1» hočejo z navedenim sklepom okoliško občino nuno .sramotiti pred javnostjo. — Omeniti moramo, da je zadnji pri lanskih dopolnilnih državnozborskih volitvah volil Vračkota. da je pozneje deloval pri občinskih volitvah za izvolitev štajerčevih pristašev in utegne v bodoč*- še strast nejše nastopati, če se mn ne pristriže peruti.
Slovenski zastopniki občine, okolica Šmarje, ponosni bodite na storjeni sklep, katerega bodo morali upoštevati in »poštovati vsi javni uradi. Pokazali ste s tem. d» sle vrli zastopniki slovenske občine okolica Šmarje in da ne daste kratiti jej po državneuf osnovnem zakonu zajamčenih pravic.
- Nmolinre pri Ptnjn. To pa ho jo naš očka Sodeč .pogruutnli". Kaj takega pa ne bi pričakovali od njih; odkar nam županijo. dobro znajo nemški, o tem smo sploh vsi prepričani. a da bi se tako postavili, kakor nam priča naslednji _eertivikat~. tega pa si vendar nismo mogli misliti. Priznati moramo, da smo dozdaj podcenjevali našesra očeta župan".
Stvar je bila sledeča: Neka Frančiška 11. iz Hermanee je šla služit, a ker očka Soder niso imeli pri rokah službene knjižice, izdali so nasleduji potnlilni list:
-Certivikat mit welhem gibt an dhos Franzisk. II. Hemnntz Gemcinde Smolenzen GehUrtig in Jahrem 1891 an 16/2 und derzeit Affentgemeindc Pobersch. gesiht Langlih, Nuse Langlih. mund proport Harn blond es ist be-vilig im Dinste am Diust Lenseln in Dinste aufchalten zwei Jahre ist be-■tetisrt lom gemeinde Amte Smoliuzen dos virde Dinst Bfleheln naht gesehigt in der zeit zwei Voben.
Siuolinzen am 4/12 06.
L. S.	Lndvrlg Sodetz gs. m.
To pa to! Zakaj nočete, gospod župan, nradovati slovenski, saj vidite, da z nemščino ne gre! Zakaj pačite avoje slovensko ime na tak način! Vse vam ne pomaga nič. ime ostane vendar slovensko, če Se obesite tri „tz" na konec. Mogoče jo slovenski jezik za vas preraalenkosten; da bi pokazali »vojo visoko učenost, vrgli ste se na nemščino, pe vašem mnenju jezik olikanega ljnds.va. Pa ste grozno pogoreli. Ne vem, ali ste sploh sami razumeli to, knr ste napisali, kajti Frančiška H, za katero ste svojo umetnost pokazali, kakor tudi drugi, ki so morali ta nmoivor citati. teg» gotovo niso razumeli. Mislili sle pokazati, očka župane, svoj jezikovni taleut, a bla-mirali ste se prav pošteno.
Zdaj pa vprašamo, kaj je vzrok tej neumnosti? Že naslov tega dopisa nam pravi, kje tiči vzrok. V Ptuju „Ptnj«ki Stajerc", glasilo ptujskih nem-čurjev, je tisti strup, ki kuži ptujsko okolico. Ne kmetski prijatelj kakor se nam tako rad imenuj*-, ampak najhujši sovražnik slovenskega kmeta je ia list. Slovenski kmetje, kako do g.» bo še trajalo, da s«? vara odpreju «»či ter nvidite pogubo, v katero hit ■(•-. Župan Sodeč bodi vam v zgled, ka n zabrede tisti, ki veruj** temu n*'iučnrs»,* iun listu. Ali ni v Smolincin noi.-ii'_a zavednega Slovenci, ki bi d »lat * to. da župan Sodeč v pribo<ln;e n*- '•* *»*•-! več prilike, smešiti obet.	• slo-
venskim svetoiu. Zavedaj t- tudi vi
vaščani. da ste na svoji zemlji sami gospodarji ter gospodarite v istem je-zikn. katerega vas je mati učila!
—	Vinski sejni v Ormožu, dne
31. jan. t. I. bil je primeroma za prvo prireditev tako glede prodneentov kakor tndi kupcev — uvažujoi posebno neugodno vreme — prav dobro obiskau. Prodalo se j.- precej prav dobrega vina iz leta 1906 liler po 4« v do 60 v; istotako p.-i tudi starega vina iz let I90(» 190/1 po primernih cenah. Največ kupcev se j*' pa odločilo — ko <o vino poskusili, iti na doui k razstavljanem.
Prirediteljem, v prvi vrsti kiparski zadregi v Ormožu. jkmL načelstvom vrlega, osivelega rodoljuba g. dr. Ger-šek-a in dežel, vinarskemu inštruktorju g. .1. Ašič-n se mora izreči priznanje.
Kupci so prišli iz Ljubljane, Zagorja ob Savi. Celja. Saviuske doline. Vojnika. Šmarja pri Jelšah. Ponikve ou j. ž.. Maribora iu drugih raznih krajev Štajerske. Sejma udeležili so se tudi državni. dež*-lni in drogi strokovnjaki vinarstva.
Sejma se pa niso udeležili ormoški |H»sili-nera«'i. akoravno so bili vabljeni in voljeni v pripravljalni odbor — kojih pa hvala Bogu itak u is tu o pogrešali toliko bolje, da je vsaj imela p: ireditev tembolj slovenski značaj pod geslom -Svoji k svojim".
Iie tako naprej in sicer strogo na celi črti v gospodarskem in političnem ozira in v kratkem bodemo videli uspehe, koji bodo Slovencem še bolj oči odprli. Kletarska zadruga v Ormožu in vinogradniki ljutomerskega in ormoškega okraja napravili so pa splošno najboljši ntis na knpce in drage goste.
Z oziroui na prav dobro nrejeno kletarstvo omenjenega društva, ter obilno zalogo izvrstnega vina po primeroma nizkih cenah — se to društvo najtoplejc priporoča sloveuskim gostilničarjem in drugim vinskim knpceiu.
Prihodnje leto se pa vidimo zopet v krasnih slovenskih goricah.
—	Ljutomer. Kostutnni venček .Murskega Sokola" je nad vse sijajno nspel k četnnr so pa največ pripomogli dragi gostje iz Ivanjkovec. Mal. Nedelje, Ormoža, Sv. Križa. Sv. Jurija. VH. Nedelje itd. Pogrešali smo to pot zopet več narodnih rodbin iz trga. kar je grajanja vredno. Ali ue zasluži to drnžtvo več simtipatij od strani domačinov? Vederemo!
Dvorana g. Sršena je bila natlačena čilih plesalk in plesalcev. Izne-nadili so nas res krasni kostumi, a želeti je, da se drugič ozir jemlje bolj na narodne noše naših slav. bratov. — ..Murski Sokol" se naprosi, da začne kmaln realizovati misel ustanovitve „Sokol*kegn doma" v trgu. ker so do-sedanj! prostori za naše prireditve že pretesni' Tedaj na delo! Nazdur!
—	Burka s Kurentovlh dnlj .Slovenskega Gospodarja". V štev. 4. pridigo je »Slov. Gospodar-: Kupujte pri narodnih trgovcih in obrtnikih. Jako težko stališče zavzemajo slov. trgovci iu obrtniki v Maribora, ker imajo premalo, ali pa sploh nobene podpore od strani Slovencev itd. Sledi še kopici navdušenih stavkov, ki se ogrevajo vsi za slov. trgovec. Vse lepo. Ali ljudje, ki imajo pri tebi, ljubi .Gospodarček" prvo in zadnjo besedo, ki so vsi dobri katoličanje in sevetlu tudi vrli rodoljubi — tega jim ne odrekamo — tndi tvoj boirček. ki ima vtisuieno svoje iiue na tvoji suknjiči — so slepi za tvoje prcdpitstne pridige. Si ve Kur-ut se bliža in zato tuu ne zamerimo, da je postavil pravilo: w o cedi najprej svoj prag" na glavo. No. čian-čič je vzbudil pri nas kaj siueha — saj !«'> kmalii pust. in nekdo, ki ni mogel na Parnas, ker so ga imeli za
plagijatorja ti je zapel v nt- - večen spomin pesemeo s tem le šepavim koncem:
a v tem je taka sodba naša:
če drugiiu pridgvati hočeš.
pa spreobrnit' sam se nočeš.
nam Ijnhs* je molk kot tvoja kaša."
Kranjsko.
—	Izkaz posredovalnice «*lo*en-skesa trgovnkeffa društva .Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejme:
1	poslovodja špecerijske stroke, 1 knjigovodja in kotvspodent. "2 kontorista. 7 pomočnikov mešane stroke. :» pomočniki špecerijske stroke. 2 pomočnika mamitaktnrnc stroke, 1 pomočnik že-iezninarske strok*'. 1 blagajničarka vešča laščine. 5 učencev. Službe iščejo:
2	knjigovodja in korespodent. I koti-torist. U pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika špecerijska stroke. 3 pomočniki mannfaktnrne stroke. 2 pomočnika železninarske stroko in galant. strok*-. 8 kontori-titii. 3 blagajničarke. ■"> prodajalk.
—	- •Akademija" je imela doslej tri odborove seje. Odbor je prevzel prirejanje predavanj hrvaških vsenči-liških profesorjev, ki so se po iniciativi prof. dr. Ilešiča iu vsled posredovanja prof. Vjekoslava Klaiča iz Zagreba odzvali v velikem številu. S temi predavanji se prične meseca lebruarja. Sklenilo se je dalje, da se začne (.najprej v Ljubljani) s prirejanjem kurzov za analfabete. V ta namen se stopi v zvezo s slovenskimi šolniki glede pedagoške strani vprašanja, tehnično upravno stvar prevzame drnštvo. ki izda po šolnikih odobreni anallabelski abecednik in navodilo za pouk.
Izdajo s»' dalje vzorna pravila po katerih se čitalnice in knjižnice spreminjajo v javne, kakor tudi zapisnik kujig in časopisov, ki jih priporočamo v nakup oz. uarotevanje.
Predavatelje prosimo, da vsako predavanje naznanijo poprej tajništvu, svoje člane čitalnice in bralna društva pa. da javljajo svoje želje glede predavanj itd. kakor tndi. da naznanjajo svoje olicr.c zbore in vse sklepe, v kolikor se tičejo ljudsko izobraževalnega dela.
Primorsko.
f Dr. Josip Abraiti, dolgoletni deželni poslauec in deželni odbornik je umrl dne 29* januarja v Gorici v dobi 74 let. Pokojtiik je bil rojen v Tupelčah tla Krasu iu je v deželnem zboru zastopal kraške kraetske občine ter je bil tudi dolgo vrsto let deželni odbornik. l'ri zadnjih volitvah 1901. I. dr. Abram ni več kandidiral ter se je tndi kot odvetnik umaknil v privatno življenje. Pokojnik je bil poštenjak skoz in skozi ter je stal vedno zvesto na narodni strani. N. v. m. p.
—	Nova podjetja. V Trstu so osnovali novo delniško društvo, katero sezida v Hojami tovarno za cement. Surovino bode dobivalo v svojih dolih v Hojami. Bratje 1'osulich osnujejo v Tržiču (Monfalconc) novo ladjostajo na delnice. Delniški kapital bo znašal 4 miljone kron. V ladjostaji bode 5 •lokov ter bode mogoče staviti h kratit po pet ladij v velikosti do 10 tisoč ton.
V Gorici sta zaprosila Frosini-Sessler za koncesijo, da se jima dovoli sezidati vspeujačo (drahtseilbahril na Sv. Goro. električno železnico iz Lovrnne do Kraja ter železnico iz Gorice na Tržič in od tod do Gradeža ua eni in do Sistjane na dragi strani.
—	V. redni Htrankln zbor sklicuje jugoslovanska socijalna demokracija na 2.. 3. in 4. februar 1907 v Trst. Zbor se bo vršil v veliki dvorani rDel. doma". Glasilo jugoslov.
socilalne demokracije. -Hdeči Prapor", pravi k temu zbora v svojem uvodniku: ..Letošnji zbor se ima pečati v prvi vrsti s praktičnim delom iu z akt delnimi rečmi. Programalična vpra* nja in teorije stoje v ozadju. Zbor bo <uv veda socijalističen in tudi njegova ,<o-svetovanja in sklepaujn so posvečena končnemu cilju stranke." Članek pravi nadalje, da ne morejo stremljenja za tem končnim ciljem oslabiti trenutne razprtije in burne debate na občnih zborih. Vendar pa _nn našem letošnjem zbora ni pričakovati razbnrljivih kriz. O marsikaterem vprašanju se pojavijo lahko različna u>uenja iu strankin /bor ima ravno natu-n. da se jih sliši. Ali vsa nasprotja, ki se utegnejo pokazati, bodo ueskotično oddaljena od ueso^lnsja v načelih: v vsaki stvari se pojd« le za to. katera sredstva so bolj primerna, katero poti so M; praktično za izvršitev dela in za dosego cilja. Prav zato pa je želeti svobodne debate in mnogo-brojne udeležbe v razpravah, da se pojasni vsako stališče, ut* raciji vsak nazor in da se skupnost tera lažje izreče za tisto, kar je najbolje." Na zbora se ne bodo razpravljale razne malenkosti i/, krajevnih organizacij, ampak _v prvi vrsti stoji vprašanje organizacije, glede katere je pač jasuo. da ji mora služiti za podlago nova razdelitev volilnih okrajev."
V čisto slovenskih volilnih okrajih je to organizacijo lahko izvršiti; toda .tudi v narodno mešanih volil, okrajih, v katerih prihaja slovensko delavstvo sploh v poštev. se mora. kjer se še ni zgodilo, ustanoviti take organizacije, ki morajo seveda v splošno delavskih stvareh delovati sporazumno z organizacijami drugih narodov."
S sklepom ua skupnem kongresu avstrijske socija!ne demokracije I. 1897 je bila sklcnjenu organizacija po na-roduo>ti in .s tem sklepom je v stranki ustanovljena na rod n a avtonomija, in naša stvar je. da jo porabimo povsod." Članek govori nadalje o strankini taktiki, poudarja. da je zasignralo socijalni demokraciji 'njene velike uspehe poleg navdušenosti iu požitvovnlnosti pristašev. zlasti dostojno nastopanje v javnosti in pravi, -da je sicer včasih zelo mikavno geslo -klin s klinom", da se pa končno maščuje vsaka surovost nad tistim, ki jo uganja. Iu če mora skrb* ti socijalna demokracija z vso vnemo za vzgojo delavstva in 2e zaradi tega strogo paziti na olikauost pri vsakem nastopu, je to še posebno potrebno na Slovenskem. kjer je 2e itak na vsakem polju premalo delavnih tu o č i in je pravo hudodelstvo, ako se odganja »surovostjo še tiste, ki sc jih ima. Tak luksus si lahko dovolijo veliki in bogati narodi, ne pa mi."
To je vendar jasno! Ali sc bo še dolgo odrekal sonjalnim demokratom narodni čnt? Je li .rodoljubje" socij. demokratov res tako različno od patentiranega rodoljnhja dragih strank?
Drage slovanske dežele.
—	Slovaški korespoudeučiil biro.
Ogrski državni poslanec Milan Ilolža, vodja Slovakov, je došel v Prago, da ae posvetuje z vplivnimi češkimi politiki glede kooperacije v varstvo slovaških narodnih manjšin na Ogrskem. V Budimpešti nameravajo ustanoviti slovaški korespondenčni biro, ki bi obveščal češko in drugo slovansko ča-supisjo o slovaških zadevah, ker ogrski korespondenčni - brzojavni urad razpošilja sam" lažujive vesti o Slovakih in drugih Slovanih na Ogrskem.
—	Češka razprava pred okrožnim sodiščem v llcbu. Dae 24 pro-
sinca t I. * j« vršila v Hebn ua se-vernozaholnem Češkem razprava radi neko goljufije r deškem jezikn. Tadi zapisnik se je napisal v čeičini. Isto-tak-» je zastopal namestnik državnega pravilnik.« obtožbo v češkem jezikn. Ker so se bali nemirov, so zastražili z močnimi stražami celo poslopje okroi-nega sodišča. Nemški državni poslanci so proti tej češki obravnavi v državnem zbora ogorčeni« protestirali, čeft. da je s tem prizadeta Nemcem velika krivica in poškodovan nemški značaj mesta Heba.
Slovansko bogoslužje. .Osser-vatore Romano" prinaša naredbo, kalmi ji* izdala ritualna kongregacfja v Kiiua radi rabe staroslo venskega cerkvenega iczika pri mašah in obredih. Ta najnovejša naredba dopušča rabo stiiroslovenščine le cerkvam. v katerih je že dolgo časa v navadi ne pa posameznim duhovnikom Duhovniki tedaj ne smejo po\ svoji volji maševati v st.iroslov« nsčini
Srbska goveda v Milanu, Nek milanski list je priobčil o prvem prevoza goved v Milan nastopno: .Uspeh prve poskušuje uvoza srbskih goved v llilan je bil splošno dober. Goveda so vzlic 14 dnevnemu potovanju do&la v dobrem stanja. Kar *»• tiče kakovosti, so bili na-'d mesarji popolnoma zadovoljni. One ao se gibale od 75 do «0 K na 100 kg žive teže. V .sled tega uspeha je bil takoj naročen drugi prevoz." — Srbska živin« ki izvaža prek Šolana.
—	Osobje narodnega gledališča v Kelgrndn je stavilo nltimatum na-ačnemo ministru radi zvišanja plače in ureditve pokojnine. Ako mu minister ne ugodi, bodi* štrajkalo.
—	.Noto zasebno učiteljišče je ■osnovala .Češka Šolska Matica" v Budjejovicah.
Cesar v Praži. Cesar se |mm|,i v Prago sredo meseca svečana iu ostane ondi 10 dni.
Cehi za Slovake. Povodom p:e^ injanjii Slovakov in slovaških časnikarjev ua Odrskem so priredili Cehi l»o raznih čeških krajih zborovanja, na katrrih so izražali najtoplejše simpatije Slovakom iu nabirali za nje doneske. N«-lavno je bil enak *h<nl tadi v Olo-mucu na Moravskem.
—	Bolgarske železnice. Kadi znanega širujka bolgarskih železničarjev trpe ne 1- trgovci ampak tudi držnva ogromne škode. Sofijski dnevnik .Don" poroča, da je država zgubila v dvajsetih dneh štrajka 1.200.000 K. Tej vsoti pa A«! niso prištete one odškodnine, katere mora plačati država tujim trgovcem in državam radi nerednega prevoza blaga. l'a tudi domačim trgovcem bo morala plačati odškodnine
Svetovne vesti.
—	Nasledki volilne preosnove xa prostore v zborulrl drž. zbora na
Dunaju. 2H decembra je zborovala posebna komisija, ki se ima baviti s tem. da dobi prostora za 01 novih poslancev v zborovalni dvorani. Dovoljenih je v ta namen 100.000 K. a ta znesek ne bo zadostoval 24 sedežev bodo moruli namestiti pod galerijo, med karijatide; ostali bodo razdeljeni med posamične oddelke. Predsednikov sedež zvišajo, da b» imel lat ji pregied čez dvorano. V takozvani .rdeči dvorani" bode odslej nova restavracija, ker je sedanja premajhna.
-	Razstava v blagor otrok na Dunaja. Od aprila do junija letošnjega bta bo v dunajski rotnndi cisto posebna razstava, ki bo posvečena samo blagru otrok. Razstava im nudila po-polno sliko vsega, kar se j,, doslej zgodilo v blagor otrok, pred vsem pa ureduo otrošk h bolnišnic in zavetišč in vobče razkaz vs.-ga dela, ki se je
izvršilo v varstvo otrok. Ob istem času bo tudi na Dunaju kongres za varstvo otrok.
—	Judje v Novem Jorku. Novi •lork šteje danes med svojimi približno 4 milijoni prebivalcev 800.000 Judov; to je največje število Jndov. kar jih je kdaj na enem mestu skupaj stanovalo, •lernzalem je štel ob času svojega najvišjega procvita komaj do ! 50.000 prebivalcev. Judje se v Novem Jorku neznano hitro množe: vsako leto se jih priseli do 70.000. ponajveč iz Rusije in Rumuuije. vrb tegn pa se jih narodi za vsakih 20 mm lih mladih. Ako se bodo Judje tako množili, bode štel Novi Jork v 10 letih 1,500.000 Judov.
—	Poplave v Ameriki, Brzojavka i/. Louisville v severnoameriški državi Kentuckv poroča, da je moralo vsled poplave reke Ohio na tisoče ljudi začasno zapustiti svoja stanovanja, da so poplavljene tudi tovarne v Louisvilla. Jetfersonu in Newalban3*ji in da je vsled tega na tisoče Ijndi brez zaslužka. Trgovski del mesta je močno poškodovati. Knaka poročila prihajajo tudi iz drugih ob Ohija ležečih krajev. Skupna škoda presega 5 milijonov kron.
—	Berlinski mestni zastop je z večino glasov odbil predlog, da bi berlinsko mesto prirejalo inozemskim vladarjem slovesne sprejeme povodom njihovih obiskov na beroliuskem dvoru.
—	Analfabetl (ljudje, ki ne znajo ne čitati ne pisati) v Avstriji. Teh je med Čehi 3 med 100 ljudmi, ki so stari nad 24 let. med Nemci 6. Lahi 16, Poljaki 47. Madjari «0, Hrvati 73, Rn-sini 76. Rumuni 85. Slovenci 2 0.
Gospodarsko vseučilišče, Ma-djarski časopisi poročajo, da namerava sedanja vlada nstr.noviti gospodarsko vseučilišče s štirimi oddelki, in sicer za živinozdrnvništvo. kmetijstvo, gozdarstvo in vinarstvo s pravico do doktorata.
Čevljarji - učitelji. Uradni list nekega učiteljskega društva na Madjarskem poroča, da. -ta v dveh šolah laraošnjega okraja nastavljena čevljarja kot učitelja. iu sicer opravljata ta svoj posel suuio po zimi. po leti pa pribijata podplate. To hi tepe razmere tam ua luadjarskem globusn!
Vžigalice se podražijo za 6 K pri 1000 zavojih.
—	Ustanova za bolnike na živcih. Dunajski bogataš Natauij.l Rothschild je zapu.-til med drugimi ustanovami tudi toml 20 milijonov kron za t»olnik" na živcih. Na Nižjeavstrijsketu se ustanovi zdravilišče za take bolnike, ki se bo vzdrževulo •/. obrestmi ustanove. V zavod se bodo sprejemali bolniki ua živcih brez razlike na vero.
—	Izurita vojakov v kretanjn h sneženimi čevlji (nkljl). Ker se snežni čevlji pri vojnških vajah po zimi čimdalje bolj rabijo, jc odredilo komo poveljništvo v Uraden, da se letos prvič izuči malo več moštva v kretanju s skiji. Učni kraj bo pri Lilienfeldn na Nižjem Avstrijskem; poučni tečaj je trajal od 14. do 26. t. m. K tem vajam je komandiranih od Garnizije v Celovca. Gradcu in Ljubljani po več mož.
—	Velika nesreča se je zgodila pri gradnji železniške proge Lamsrheid-HiiusrUck. ker se je sesedla zemlja in zasula mnogo delavcev. Mnogo delavcev je bilo v hipu raztrganih; vidi se tu in tam glava, roka ali del trupla. Rešilna dela napredujejo počasi, ker ne smejo kopati z motikami iu krampi. Dosedaj so našli 15 mrliče v in 15 ranjencev.
—	Ogrsko- hrvatska trgovinska zbornica v Nov. Jorku, Ogrsko-hrv. trgovinsko ministrstvo hoče ustanoviti v Nov. Jorku ogrsko-hrv. trgovinsko zbornico, da ojači in razširi trgovinske
I zveze med Združ. državami in Ogrsko-Hrvatsko.
—	Zdravniki na Dnn^ja so povijali svoje honorarje za 50 odstotkov.
—	Plačilni pogoji tovarnarjev sukna. Tovarnarji sukna ao sporazumno sklenili, da se odpravijo gratis vzorci, rabat in kasaskonto se omeji na najvišje 4%. Domik na zimsko blago se določi na 31. decembra, na poletno blago pa na 30. aprila Ti plačilni dnevi pa veljajo le za modno blago, medtem ko se plača skladiščno blago v 60. dneh s 4°/0 skonto. Pri akceptu se plačilni dan lahko preloži za eden mesec. Ti pogoji se vpeljejo prihodnjo zimo.
—	2t milijonov novega alklo-vega denarja da kovati avstroogrska monarhija, ker dosedanji drobil prometu ne zadostuje. 14 milijonov ga bodo skovali v Avstriji 6 milijonov na Ogrskem. Dosedaj je bilo v prometu za 60 milijonov kron drobita in sicer 42 milijonov avstrijskega. 18 milijonov ogrskega.
—	Patrona v »madkl. V neki gostilni v Gorici je kadil nek mož iz tržaške okolice .kuho", katero mu je daroval mol a katerim je sklenil neko kupčijo. Smodka mu je ugasnila, pa jo je zopet prižgal. Če« nekaj časa pa je skočMo nekaj iz smotke in za-šumelo kakor raketa. Vrgel je smodko proč. Ko so jo pobrali, so uaSli v njej 6 mm patrono. Stvar so naznanili policiji.
—	Novo poslopje vojaškega ministrstva na Dunaju bo stalo na
Stubenringii poleg a^pemškega mosta. Vojna uprava je knpila tamkaj 12.000 kvadratnih tu.trov sveta, ki bodo stali okoli 4.000.000 K. Poslopje samo bo stalo H do 10 milijonov kron. Zidati začnejo še letos. Staro poslopje vojaškega ministrstva .Am Hof bodo podrli. Radeckega spomenik bodo premestili pred novo poslopje, v katerem bodo združeni vsi aradi vojaškega ministrstva.
—	Tovarna čokolade za slaščičarje. Ker so tovarne čokolade svoje izdelke zelo pod reži. e, namerava dunajsko društvo slaščičarjev ustanoviti svojo tovarno čokolade, ki bi zalagala vse avstrijska slaščičarje.
—	Čebelarji \ Uoanl priredijo meseca avgusta 1907 prvo čebelatsko razstavo za Bosno in Hercegovino in sicer v kopališču Ilidže pri Saiajevn.
Književnost in umetnost.
Novi držav nozborskl volilni
red /. zemljevidom in imenikom volilnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, spisal Z. Ž. Tiskal in založil Iv. Pr. Lampret. Krauj. — Cena 60 v. s pošt. 70 v. Pisatelj pravi v predgovoru: Pričajoča knjižica obsega določbe ;ravkar izšlih zakonov, s katerimi se je deloma spremenil osnovni zakon o državnem zastopstvu. uvedel novi red za volitev v državni zbor in se izdale posebne kazenske določbe za varstvo volilne in zborovalne prostosti.
Pri sestavi sem se oziral posebno na to. da bi spis z uspehom rabili naši župani, kateri morajo po postavi sestavljati volilne imenike, dalje pa tudi volilni komisarji in člani volilnih komisij, katerim je poverjeuo vodstvo posameznih volitev. V s ves t i sem si pa tudi bil, da zakon o splošni volilni pravici vzbudi volilno zanimanje pri najširših slojih in sem zato natančneje razložil, kdo ne sme kljub splošnosti izvrševati volilne reformo in pri tem navedel nekuj zgledov o volilnih pritožbah.
Volitve morajo kazati pravo, ne vsiljeno mišljenje prebivalstva; zato sem tadi določbe za varstvo volilne in zborovalne prostosti opisal bolj obširno.
Knjižici sem radi preglednosti pridejal zemljevid volilnih okrajev v deželah, kjer bivajo Slovenci, ter Is poseben imenik teh okrajev a podatki
0	naroduosti prebivalcev. Upam, da sem s tem ustregel vsem ki se zanimajo za politično življenje luept naroda. Če bi bil ta imenik raztegnil na vso državo. bi bila knjiga preveč narasla in se neprimerno podražila.
Knjižica zasluži, da hi se čim najbolj raziirila med volilci in vsemi, ki se za volitve zanimajo.
- Vabilo dražbe sv. Msboija. Družba sv. Mohorja stopa pred Slovence s srčnim vabilom k prav obilemn pristopa. Kakor kaže .Glasnik" v zadnjem drnžbenem koledarja, je Itevilo novovpisanih ndov v .zlatih bukvah" doseglo častno itevilo 267.194, in dražba je od časa svoje astanovitve sem razposlala samo svojim redno vpisanim udom 10,800i)34 knjig.
Slovenci! Ali nas te Številke ne vzpodbnjajo k aa daljni vztrajnosti, k vedno novemu napredkn? Zato veljaj
1	za to leto: Kdor le more, pristopi k dražbi sv. Mohorja! Zvesti ji ostanite vsi stari ndje, pridobite ai pa tndi Se prav mnogo novih. Zlasti po mnogih naših društvih naj bi se pričela prav živahna agitacija za družbo sv. Mohorja! čim večje bo število adov. tem uspešneje bo mogla dražba izvrševati svoje delo sa verski, narodni, kulturni napredek Slovencev! — S posebno prošnjo se zopet obračamo do čč. gg. poverjenikov, da prevzamejo tndi leto« svoje sicer težavno, a toli koristno ia zaslužno delo, ter družbi dovedejo čim največ starih in novih ndov!
Književni dar za L 1907 je ta-le:
L .Zgodbe sv. pisma", 14. snopič.
2.	»Pamet In vera". III. zvezek. Spisal J. M. Seigerschmied.
3.	„Umal čebelar". 1. snopič. Spisal Fr. Lakmajrer. Ljuba prijateljica je slovenskim oratarjem pa tadi dragim čebela. Čebelarstvo je zadnja leta zelo napredovalo in čebelarji so od dražbe že mnogokrat zahtevali poočno knjigo o tej stroki. Letos jo podamo! Spisal je to delo priznani strokovnjak-čebelar in gotovo bo ustregla Širšim krogom.
4.	»Življenja trnjeva pot", se imenuje lepa povest, kat.ro po resnični zgodbi iz polupretekiega časa Mohorjauom pripoveduje znuni slovenski pisatelj Jos. Kostanjevec.
5.	^Slovenske Večerniee", 59. zv; bodo tndi podale lepega pripovednega berila Že stara, a vedno priljubljena znanka so ..Večernice" Slovencem, in bodo to ostale gotovo tadi za bodoče.
6.	»Koledar družbe sv. Mohorja sa leto 1906". Naš Koledar je Slovencem istotako že star znauec! Potrudili se bomo. da l»o kolikor mogoče zanimiv, pa tndi kratkočasi n.
Nabiralne poie z denarjem naj ae odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo trnda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošijejo ob pravem času udnine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 4 0 vinarjev za opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poSt-nino. ki znaša veliko več. še sami plačati. Isto velja tndi za posamezne pošiljutve.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo ostani: .Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dne 30. prosinca 1907.
— Časopis za zgodovino iu narodopisje izdaja ..Zgodovinsko draštvo v Mariboru", Urejuje Anton Kaspret Cena za ude 5 K, za neude 6 K.
Caa, znanstvena revija. izdaja Ijsomv« dratha. uredniki dr K. Oh?«1, prof. Er| .Ure. dr. A. Ušeničuik. lakaja p« desetkrat na leto. naročnina 5 K. ia dijake 3 K. Naročnino sprejo« .C-aa" v I.jnbljani ali .Leonovo dretba" v Ljubljani.
—	Lipaslsvna knjlinlea II. zvezek: Stepai kralj Lear raski apiaal Iv. Nerg. Targenjev. poslovenil Fran J.
Hiša ob Volgi raski spissl S Stepnjuk prevel Josip .Tare*. Zalotila .Katoliška bukvama" v Ljubljani. Cena broi K 1*0. elegaatno veiaaa K no. po podli 8 vin. več' Zalotaištvo pravi: I^toslovaa knjitnica bo apošterala vse resnične in trajne pridobitve vsek stroj in bo zato objavljala prevede najboljših modernih del.
-	Slavonska Šolska Katica" je ravnokar razposlala svojim članom tele knjige za letošnje leto:
Pedngolki letopis, uredila H. Sebreiner in dr. Joa. Tominšek.
Nazorni pouk. zbirka ačn« saovi ua nazorni nuak. Prvi del Na-aorni aaak tu prvo šolsko leto aredila H. Sebreiner ia dr. Fran llešič.
Didaktika (obda in poaebna nkoslovje) I. del: Posebno nkoslovje slovenskegn učnega jezika v ljudski šoli. spisal dr. J. Bezjak 1, snopič.
Didaktika II. del. Posebno nkoslovje petja v ljudski šoli. spissl R. Drugo vi č, uredil dr. Kr llešič. ' Zgodovinsks nčnn snov za ljudske šole S. snopič I konec J) sestavil dr. Matevt Potočnik c. kr. nčiteljiški profesor, uredil dr. Fr. llešič.
Vsak draštvenik .Slovenske Šolske Katice" dobi za leto 1906 teh pet knjig, v katerih dobi vssk šolnik pa tndi vsak inteiigent, kuteremu je šolstva ia njega razvoj aa srca maogo pouka ia snovi za resno pomišljanje. Želeti bi bilo, da med draštreaiki .Slovenske Šolske Hatice* ae bi manjkal nikdo, kateri se je posvetil vzvišeni nalogi, odgnjati in izobralevati našo mladino, da bi se to drašvo tako utrdilo ia okrepilo, da bi ae moglo meriti z bratskimi draštvi vseh kulturnih uradov ter verno zasledovati razvoj šolstva drugod ter nam »posredovati vse resnične in dobre pridobitve velikik kulturnih narodov na šolskem polja. - Kulturna naloga, katero ima rediti .Slovenska Šolska Matica" je ae samo velika, ampak tadi
ogromnega pomena za našo bodočnost. Zato telimo, naj bi ne bilo slovenskega pedagoga, ki bi ne bil član .Šolske Matice", a ne Mimo plačujoč član. ampak tndi v resnici itelnjoč član. kuteri bi -Matične" uamene gmotno podpiral in v Mi dejansko izvrševal
kmjig«, kutaea sls
----. . — ■ ^a U.. ..-
pesneaM sus sss wmsn wai|a
■ ... — - *.. H. ..-. .
araa|ia J ijismnmifss
,»Prosvete"
Celje aa-slav i nted. sut I«. LmimUmr. firmk®m 9« Dmmhm prtspvvho M naslov i Kami. HI. lasa PeskspAcki	iM^ta
Cnljm. Inant dapaualea« abinviaia.
Društvene vesti.
ProNtovoljaa polarna branba
nn Polzeli priredi dne lo. avodana 1.1. veselico v prostorih g. Uimpermaaa ns Polzeli Priredili se bodeti dve igri, srečolov ter prosta zabava. Začetek točno ob uri popoldne. Vstopnina sedeti v prvih dveh vrstah <0 v, dragi sedeti dO v, stojišča «0 v. Ker se posebna vabila ue bodo razpošiljala, se tem potom z ozirom us blngi nnmeu potarne brambe. blitnji in daljni sosedje vljudno vabijo k obilni vdeletlii Odbor.
Vranah«. Tukajšnja podralnlca sv Cirila ia Metoda priredi v nedeljo, dne 3. svečana t. I. v salona g. Brinovca veselico s sledečim -jk> redom; 1. II. Hntza: .Savski valovi", tambu-raškl zbor. it. I>r. Onst. Ipavic: -Po-tdrav* in .Leti polje ravno", poje mešan zbor. 3. Rartl: .Danici", uim-bnraški zbor. d. A. Nedved: .Nazaj v planinski raj!", poje mešan zbor. S. V. Farlaa: .Narodno Mag?", tamboraski zbor «. .Zapeljivka", veseloigra v enem dejanju. 7. Prosta tabava. Cene nadetem: Od I. do III. vrste t K 10 v; od IV. do V vrste 80 v. Sojiščn .m v. Začetek ob 3. ari popoldne.
— KaMtsks bralno drnštvo v Trfcovljah iu I. občni zbor v nedeljo.
dne 3. snšra. po večemicab z običajnim sporedom v čitalnici.
tlčho bralno drnštvo priredi v nedeljo, dne ■>. svečana ob 3. uri popoldne v hranilnični hiši veselico z igro. tamburanjim itd. Ker se diletantje prav pridno vadijo, je pričakovati, da se igra dobro obnese. Ns mnogobrojno uilelešbo vljudno vabi odbor.
- Konjice. Se enkrat opozarjamo na veliko maSksrado. katero priredi .Čitalnica v Konjicah" dne «. svečana t 1. v prostorih .Narodndga doma" z začetkom ob rri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. za nbitelj i K; nema-skirani plačajo porrb še 40 v ?lobe za čepice. Šopki in kotiloui se dobijo pri blagajni. Ker wi priprave za to mašksr.ii1o v naiboljših rokah in se le sedaj pridno vrtijo, nndulje. ker se je .flilalnici" posrečilo za to msšksrado si pridobiti obče /urno izvrstno cigan-sko godbe in ker bode tmli gostilničar ng.stil vsem teljam gostov, upamo, du bode obi-i; povoljen. Toraj na veselo svidenje dne ti, svečana v .Narodnem doisn"
Zabavno, podporne In izobra-šeisln« društvo JEirzds" na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v nedeljo, dne :t. svečuna ltM7 v dvorani E. Srhurar/ fpn-i Mm.illoui) 1 Aaerspergstriisse € (oziroma I. Dobl-helgasse št. fl.l Vspored: Pozdrav gosp. predsedniku, petje, šaljiva posta iu prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Prijatelji društva dolini dosli! Prihodnji zabavni večer Isi v nedeljo, dne 3. suše* 1«H)7 v istih prostorih.
Odbor.
Krinke (larfe)
pripoinOa im .lflwlo KTER kostič, CcIJ«.
učenec
t dobrimi šolskimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešf. se. sprejme pri maiiu-
lakturni tvnlki J. Grabitock * Mart 'Mil Tegetthotfijva i-esta I I
Ivan Videnšek
gostilničar .pri Grahu t Nova cesta. Gaberjo °
oIjoiIdo ;«ripni<VM -Uv. ol^iimvo	lioferr.
nrejm» n>Miluo kjtsr »c tofi pri lu kogjilUr vino. i/itarn" tmu-'u» piv« l-r iuia ov vsakffr C»«a trn	avrk« tu nrtJ<. J-ahin-j.
Vestna postrežba. e Zmerne cene.
Kupujte narodni kolek!
licenca
• primarno iolako i«o-it brmzfao sprejme pod n ugodnimi pogoji (
Zvezna trgovina v Celju.
iDTETMIK ZA PATEHTB
(fl
|>Mna
I INŽENIR
|a —mu v«
DR.PRITZ FUCHS
M&NmAHAMBURKR

IM ie
TRST-MCW-JORK
je aaMrifraviiejia. naiotMjia '« najboljla p«i It UUBUANE « S.vern« Aaieriko. k*r tofl M trajM M«2»r voinja p« rn/iMh I*-luateah. M*en*g-< prfMOav-nja no p r«—tavanja ia apMi Mfeaiik postrar«km vtroika* fwtjo Paralkl MpraaUmi. varni. /račnlM aaaM: voitJovaskaMini. Nraaa« pootroita najtaljia. PajatuMa dtja •• karto p rad a j.i «lavni <«atOfnlh Antfpcj OtflaMk, Ljukl|ar.«
Tiwii»a a«* N ti. t*n.r V:i -i.m«

Peči,
Otodil. nihe i«
iravM tpadajate p-eiaett m najnižjih ccnah
KtUr i« aiat
drsalic,
»i iste tedaj lahke p« znižani ceni nabavi. Begata zalet« »tljetoskega •redja In atrejev. tedaj po-tehne plugov vteh vrst. bran za travnike, tranih OfcoriJ in drevemih iag. Stroji m* obrtnika najbeljie vrtte pe najnižjih cenah.
Trgnin z železnim
Peter Majdii, Celje
Krama izberm
posode
huhinjsbe
in železnega pohištva pripravnega za nevette.
SToJT:; blagajne.
Vtakevratae železo, jakle. ptotevhia in he-vine. - Zaloga vaeh atavhinihlh petrehičin kakor iravors. cementa, stroino lepenke, isolirne ploče. cevi u kamen-ičine, vodovodnih cevi in vodovodnih naprav, najboljiih ■Ik In vodnjaikih
Najboljia in najcenejia
S" Ttnoževi
atinss

Izurjena
,f» 1«» let »Uti piidaa in i^U Bi
ieH takoj v službo vstopiti
•	prodajalno z m<«anim blaiM.m. tfovori *!oven«ko
•	Q ae»*a<> Na*loV p.Vf upiaVoi*tVU lHimnvin«.
P I Milili I li u......... M
ipotrijikega blaga |
MUL9H H0ČE99R
ŠT: CELJE s,"
gjaggttomfc »iiiMni«
• >MIH	aaaak, kafear Mi m	
p.i«taa .ia.a. se..!.< ari-		
...... na«.i«n,raa>		
•» pasi	.o. alnl trni,	■•v«.
iuia«	u.li, «t>. li	rvr.lt.
—	m.a im. Ha	
|N.	***> "> dr*	bna! |
|l'i ft'' i		
TM Centu t«i
ste iivratne kakavi.»ti in ditit a n borna vsakemu pumln. I

Suhe gobe. oljnate in petrolejske sode, želod itd., kupi
Anton Kolenc
v Celjn vsako množino, po najvišjih cenah.
hm-flei M
votijo laimljiva najkitrajli kruparalH Tram-nskv prekmorake <lnitbr
Mina najkrajša rrla tn
MMJMftifeL
Veltavns votna liste in brai-Naiaa pojasnila daje samo
ED. ŠMARDA,
»hlasnuo potijena potovalna pisarni
* Mubljum, Dunajska cesta 18
v	.i .KiRotc u a
Rppajme
solicitator
w plaapnl
dr. Al. Breačič-a, odvetnika
• i >1)1»
Trpki ičnec
sprejme se takoj v trgovino mete-(»7i	nega blaga pri t_i
1 Slik. JI SBtr I MM
Najmodernejše blago za neveste!
IKI SO—
Velikan alovenakm trgovina
Karol Vanič
CELJE zz „NARODNI DOMM.
Sata«*HjaSNMjlmMmiitaaata taailki »kteto. iirtlii u«m
fMk vrat, Iuim ta kaakalsf«, »ir.a. krMra tu. Tallk* laka* mwU-	H
■tlikilihf u kitu Ia ^ralpualka, Mlmipl nM avUaaU, aatlaa—1	■ 5
ta »HkiUiUI - Vm apvava aa Šiviljo, kroja*« ta SavUarja pa aa)-	I ■
MHM atljt anL Uiteni a»f»>»> v fMk vallkaaUfc. m^h	|
Najnovejše blago za ženine!
Naznanilo.
Aka Mite kupiti uN prodati kako poutstvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovišča, gostilne, kmetije, opekarne, zdravilišča itd. Ud. tnkaj ali na deželi ■a in diskretna. ako iščete posojila, tedaj *«• obrnite zaupno do izvratnega renomi ranega
,,Mednarodnega trgovskega kurirja'*.
Central« v Gradcu, Elisabethstpaase 6. Podjetje prve vrste, strofu roelno, jnko obsežno, kulnntno in itrsfcavnjitko.
Zastopstvo po vseh avstro-ogrskili pokrajinah in v sosednjih državah, (ilavni zastopnik bo v prihodnjih dnevih mudil tukaj Ako želite, da Vas brezplačno obišče, da vi li predmet in govori / Vami. prosimo, da nas takoj obvestite.
VIZITKE
priporoča
Zvezna tiskarna
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tudrope tonarne hranil
v Pragi VIII. Cenovnihastonj
.« pripni^k fa*titi duhov »fini. -lavnem« ntftcijuvB pisateljem ia p. a. obtia*tvu za vsakovrstno izvrševanje tiska oti navadne do naj modernejl* oblike- K«
Zvezna tiskarna
j« bodalo zalotena z najmodernejšimi črkami In okraski ter opremljena s motornim ezir električni* obratom. lahke izvršuje največja d»li v v«aki mootini. V zaltvi ina in tiaka » " več barvah Izdelane krasne Slploaia. Halje: nradu.- tiskovine. knvnrte. račune ptMM-tf papirje, cenike, vtiketr. boletr. čaaopi-e. knjige. hrošuricr. rirkniarje. reklamne list«. lepake opomine. vabila, pudobice.«povedne li«tke. mniitveoike. mrtvaška naznanila, razglednic®. hrs ullne in zadrnine kujiilcr. poročna natnanila napiše u «la»ol«k»- iwl . «pl«.h i/vrtuj«- » kratkem času v«« v tiskarsko »iroko spadajoče .tvari okusuo ia cen« Veleč. duhovščini, s lavnem o nčit*lj«tvu. tupuijskim ia občinskim aradoa. krajni« iolskim »»««■. posojilnicam ter p n. ohčin«tva *e priporoča »a nun kajl* v priznan- upeini Izpeljavi Za posojilnice, hranilnice in druge zavode «e l«4eljajejo hranilna knjitire vrtan« v celo ali p»> platnu z zlatim
ali Črnim tiskom po nitki ceni Za Bnopo-brojaa na-rodila
pifsm
Zvezna knjigoveznica.
| Ilustrovani narodni koledar
je iižel t lilotbi Zumt tiskarne t Celjn. - Cena brož. K r-, tle&. nun R150, po pošti 20 fin, tež.
Bi
■MMHM a amumam MiJ
npM)PP]a,PDt
rainduinfa
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
pripetee.
kancelijski. konceptm, plaaaai. dokuamtni. aiaittrtki. ovttai == m barvani papir. =
Konfeti serpentine kotilijone
ttKnu t antiki pmja tablica
radirke Mb
TrfoVsK« Kiji|(
v taeli vrlikoatih frtaur i ono ali dvema •.nlanama. v papir. |daln«-. uradi, ali pol ti naje veraue
Odjemal« Knjižice
IM truaft touk
KajVcQi zaloga VschtiskoVis^
i abfin I urade k rajne
Maka »vrte ntitel)«tvo. lapaijake arair okrajne r.a«U>pe. Btitninake taatopr hra ailnirr. posojilnici*, odvetnike notarje ———in privatnike ———
Lastna zaloga ioL
ivuko« ia rioaak.
papinutc frtft ■ti nvitfl
ualnih tovarniških cenah.
Cln^kllSn »^.tniki vi*
JUDDUII '^-i««
^inmsvv^u k<.B M
privatnike izvrinjejo m- v najkrajšem Čara
nmelm- pokrajin ske in * cvetlicam i >hI aajpripreatejie dn aajliaejte izpeljave
Albumi za ■•like. dopinnire in poailje
Zavitke za urade v v.ch v«iik«»tib
Dtpinkt

za tiskovine in piaarnitkr potrebščine »o brezplačno na razpolago.

Trgovci in a _ ______
Imajo iajamne osna.
NoaMnUa « MfcfcMauHh
jnžnostajetslja hranilnica V Celju
naznanja. Ja je znižala ob estno me o od 1.1 p o> = ainca I90S pri zemljiških posojilih od pel ua
Za občinska in c> po acijaka poaojia v okrajih Gornjigrad. Sevnica. Šoštanj, Šmarje in Vransko pn od pel na
štiri tn i»ol odstotk
(u) m-s
Obrestna meni za hanilna vloga ostane kot rfosedaj 4%;
: J(i]priiitr»«jj! darila n pitji, btrai HI. s«:
5togcrJcVi JiValsf stroji
%$i\)mast;\)\m
Sinoer Ca. Uahmasctiinsn Act.Ges. liti šlftlai stroj m nntrut muko.
u
pirata b ...,
•ffrizl SV76I
«saK* frsti.
x
Velika trpežnott In
vzorna konstrukcija uspotobljajo
•trojo do najviije tvornooti ter te vsakomur v uporabo. Brazplatal paak v ftiaaaju ia mah naftnih
i »'"Boz-Jevl tivalni atpoji so na največjih
svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji
5i»f«r Ci. khm inžba mtik stroj*
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. m, 52 ,

S
za ženine in neveste, katerim naznanjam, da so ravno došle nove pošiljatve volnenega blaga za nevestne in modernih štofov in kamgarna za ženinske obleke kakor tndi najnovejše v svilnatih robcih ter različnih vencev in šopkov. Nadalje imam vedno veliko zalogo odej lastni izdelek, platno za rjnhe, cvilh za žimnice gradi za pernice in glavnice, preproge in garniture za postelje in mize. Točna in strogo —555SE5S5S35 solidna postrežba.	"
,»Pi»i Ljubljančanu"
Celje
Manufakturna in modna trgovina
Mm debelo kai drobno.
—= V hiii slovenske patojilnice.
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4MO zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 R vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6'/> milijona kron hraniLiih vlog in nad
330.000 kron
rezervnega zaklada.
v lastni hiši Narodni dom S S
Posojilnica ura-dnje vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne raznn nedelje in praznike.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tadi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 '/«%, posojilnica plačuje
rentni davek
sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5'/z% in 5% obrekovanju. (1«) 89—6
I^staik: Konzorcij lista .Domovina" Tisk društva .Zvezna tiskarna" v Celju
Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Furlani.
A