Papista! fresko v drlavl SHS. '■' ■•.v 264, it«*. Iibaid rasta in prašnikov vsak dan popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska »lice il.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se r.e vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1‘20, osmrtnice in zahvale po K 2'50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust. M Uublisni, h soboto 20. decembra 1919. Glasilo Jugoslov. socilaino - demokratične stranke, Lata Pesausesstii SSeu. stana —— SO vinarjev. — Naročnina: Po pošti alt v, dostavljanjem na dom za celo >eto K 8-i, za pol lete !i 42, ga četrt ieta K 21, za mesec h 7. Za Nemčijo celo ieio h 89, za ostalo tujino in Amcuteo K 9:;. Reklamacije za list bo poštnine proste. Upravnižtvo ;e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.G L, Učiteljska tiskarna. ***** Telefonska St. 312. Stavka in — socijalizem. Mezdni boji v Zedinjenih Državah postajajo vse zanimivejši. Predvsem so pomembni zaradi obsega, v katerem se vodiio. Stavka v kakšnem posameznem podjetju že skoraj ne šteje več. Po vrsti vidimo cele industrije v boju. da celo uslužbence vseh državnih uradov. Imeli smo izredno veliko krojaško stavko, štrajk v stavbinskih podjetjih; stavko že-lizničariev ie pred kratkim preprečil ie Wi!sonov apel. vsaj začasno: seda} imamo splošno jeklarsko stavko in za prihodnje dni^se obljubuje pre-mogarska stavka. Železničarji, ki so enkrat opustili boi. ker jim je bilo rečeno. da bi njih stavka pomagala vzdrževati draginjo živil, postajajo nezadovoljni, ker vidijo, da ni njihova popustljivost ni> pomagala, kajti draginja se vendar nič ni ublažila. Vsa ta gibanja se presojajo zelo raznovrstno. Da imajo nasprotni Interesi tudi nasprotna mnenja, ie seveda najbolj razumljivo. Zaveden ielavec se zato ne bo čudil, da ima kapitalist drugačne nazore, kakor on. Ali razun jasnega podjetniškega in jasnega delavskega stališča je še ogromna zaloga mišljenj, uvaževanj. sklepov, načrtov, predlogov itd., nanašajočih se direktno ali indirektno na ta gibanja. Ce se pa Človek potrudi. da pogleda natančneje v vse kar se tu izraža, izjavlja, kar presoja in sodi. uvažuie in sklepa, mora sam priti do sklepa, da ni v vseh teh »duševnih« naporih ničesar toliko, kolikor konfuzije. Zdaj čitate, da so ie delavcev polastila lenoba in modrijan povsem resno predlaga, da naj se preišče ta fenomen in najde zanj psihično zdravilo, češ ko si delavčeva duša zopet poželi dela, bo vseh Straikov konec. — Komaj ste se poglobili v to nekam skrivnostno filozofijo. pa že naidete samozavestno, vse dvome odklanjajočo trditev, da provocirajo vse te štrajke sami »rdečkarji«, pripravljajoči s tem »sociialno revolucijo«. — Neki temeljiti učenjak išče »nepristranske« instance, ki naj bi neodvisno in z a vse stranke obligatno reševale vse spore: treba bi bilo le še, da najde tudi dovolj resničnih, živih ljudi, ki bi bili faktično nepristranski, to se pravi, ki bi sploh mogli biti res nepristranski . .. Teorija za teorijo, vsaka zase zmedena, in vse skupaj s kaosom tekmuioča konfuzija. Ali so za štrajke le voditelji proti volj' delavcev? Ali imajo delavske mase štrajkovno bolezen, za katero nimajo voditelji pravega nagnenja? Dejstva najbolje kažejo, kako so taka vprašanja praktično nepotrebna. Dejstvo ie. da stopajo v stavke delavske mase in da so organizacije z niimi. Take čudežne moči nimajo voditelii, da bi mogli pognati pol milijona ljudi iz tovarn, če ne bi ta masa sama čutila potrebe boja. Taki sužnji niso voditelji, da bi se morali meni nič tebi nič vdaiati neutemeljeni gonji slepe množice. Dokaz, ki izhaja iz dejstev, je ta. da niso vsi ti boji nič slučajnega, nič umetno napihnjenega. ampak nekaj nujnega neizogibnega, in če ie tako, bi bilo treba le še spozati tisto silo, ki povzroča to nujnost. Socijalizem jo pozna iu io ie že davno označil. Tisti, ki ie ne poznajo, bi se morali potruditi, da jo najdejo: s tem bi našli tudi pot do uspešne rešitve problema, do ozdravljenja socijalne bolezni. Ali kogar je strah zdravila, da, celo ime na zdravila, ne more pričakovati ozdravljenja. _ In to ne velja le za Zedinjene Države, velia tudi za Jugoslaviio, za njene velike stavke v industriji, in kakor smo te dni videli, celo v vseh državnih uradih . . . Pismo iz Dunaja. 15. dec. 1919. Lakota, brezdelnost in nemoralnost picobvladujejo trenotno velemesto Dunaj. Takoj pri vstopu na dunajski tlak te obkrožijo sestradani, premrazu-ioči. skrajno slabo oblečeni moški in fantiči. Ponujajo se ii za prenos prtljaga. Da je tu denar izgubil popolnoma svojo prvotno vrednost, po snemaš že s cene, ki jo zahteva nosač: 20 K do bližnjega hotela, komaj 8 minut hoda. Ce pa ta zasluti, da ima prišlec nekai kruha v malhi, evo ti začne tako} govoriti o strašni bedi. proseč te. da mu daš košček kruha Tarifa se potem seveda znatno zmanjša. Na desno in levo srečuješ Zenske in otroke, ki — v capah, ozebli in zaduhlih obrazov — drvi- jo z »nakupljenim« in na tleh pobranim »blagom« proti domu. Kmalu te ustavi boljše oblečen človek, ki te prosi, da mu daruješ ali prodaš cigareto! Tobaka je na Dunaju bore malo in še tisti, ki ga dobi kadilec, je pomešan z listjem: cigare so pa sploh v najboljšem slučalu v sredini iz bukovega listja! V kavarnah se dobe egiptovske cigarete po 1 K 80 vin. do 2 K, veržinke po 5 K. druge cigare (britanike, trabuke) pa po 8 do 10 K komad. V hotelih se težko dobi stanovanje, vsai ie vsepovsod! polno — Italijanov. In Židov. Na cestah drve avtomobili brezobzirno preko, vsega, tik in mimo tramvajskih tračnic, da V nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri d op. 1 te vrši v veliki dvorani ^Mestnega doma" javen shod proti draginji. i Draginja narašča! Pomoč proti njej iščimo le v nas samih! Sodmgi na plan! Vsi na shod! ni čuda, če se vsak dan pripeti nesreča. Vožnja na tramvaju stane 1 K, ponoči 2 K. InNkiiub tei ceni so tramvajski vozovi, čeprav ima vsak motorni voz še dva priklopna vozova, nabito polni. Na Dunaju živi ena plast ljudstva, druga pa vegetira, odnosno strada. Med prve spadajo seveda vsi veriž-niki. katerih na Dunaju kar mrgoli (precejšen kontingent le-teh tvorijo Židje iz — Zagreba), potem došleci iz antantinih. dežel, madžari in zopet — Židje. Tem ne primanikule ničesar —. V gostilnah in restavracijah servirajo ir eso vseh kakovosti: goveje meso no 23—25 K, telečio pečenko po 31? K in prešičevo pečenko po 32 do 35 K itd. In zabavališč ie tudi do volj, gledališča so vsak dan nabito polna. lam zunaj ob periferiji mesta pa un.ira človek gladif; mraza in dušne boli. Na periferiji ie vse rajom-rano. Nebroj kart za živila — ali kaj pomaga, ko pa živeža ni. Kruh. pečen iz slabe koruze, stane 5 K hlebček . dobiš ga pa samo eno osminko na dan; četrt kilograma moke. s katere ni mogoče niti zgostiti prikuho, ie tedenski kvantum za osebo. Mesa se dobi 12 dkg na teden in osebo, seveda je to slabo konisko meso, ki pa stane 56 K kilogram! Masti itak ni. kvečjem kak margarin, katerega bi druar človek uporabil kot mazilo za čevlje. Krompirja ni. pač pa dovolj posušene zelenjave še iz vojnih časov. Pred delikatesnimi trgovinami se tare polno ljudstva. In kai vidiš v izložbi? Lepo etiketirane steklenice marcipan, in »zajamčeno pristne« slaščice iz bele moke. Konzistentne-ga pa ne vidiš nič. Kamor jo kreneš, povsod čepi ali sloni ob zidu, — vojni pohabljenec, žena z otroci — proseč rnilodarov. Na drugi strani ceste ti pa vpijejo na ušesa vsenavskriž: »Az F.st«, »Budapesti Mirlap«, »Pester Llovd«. ter nebroj imen dunajskih jutranjih, opoldanskih in večernih listov. Pred prodajalnami kanditov, čokolade itd. stoje poloeze mladih žensk in otrok: čim pa pridejo zad- nje na vrsto, je navadno že vse raz--prodno. V notranjem delu mesta pa kupujejo kruh po 25 — 30 K hlebček. Kdo pa premore to ceno — tam ob periferiji ! Kuriva ni. Premoga dobi vsaka družina za kuhinjo 3 in pol kg na teden. Drva stanejo 2 K 50 vin. kilo! Ni čuda tedaj, da so segli Dunajčani po samopomoči: sedaj sekajo po dunajskih gozdih, tako da rii več daJeč čas, ko pade 2adnje drevo! Dnevno je tam »na delu« 5000 oseb, ob nedeljah pa celo 100 do 150.000'. Umevno je. da tu posebno cvete ve-rižništvo. Dunajski listi so poročali zadnjič, da Je neki kočijaš s preku-pom lesa iz dunajskih gozdov postil v kratkem milijonar. Po ulicah tavajo suhe, blede postave v cunjah, bosi otroci stopicajo otožno, vsak obremenjen z butarami. Ženske imajo na nogah strgane moške čevlje, ki jih k večjem ovirajo v hoji. V mestu pa sc IzprehaJa »modna dama«, vsa v kožuhovini, ki velja morda nad 50.000 K, v »ajour« no-govieah, lakastih čevljih s 7 do 8 cm visokimi petami! (Tout comme chez nous). Razkošje in siromaštvo — »Poprečni« Dunajčan ie še vedno tisti nedosegljivi kojčr, boiivivaut in dov tipnež. Njemu primanjkuje samo — reprezetantnega vladarja, ob mizah se politizira in udriha po vladi in »Volksher-u«. Proletariat pa misli in čuti drugače, in bi najrajše napravil red s komunistično republiko. Presumptivni monarh povprečnega Dunajčana bo našel vsekakor bor* malo atributov shaja. Saj le že vse razprodano: cesarski konji, vozovi, pohištvo, perilo, gobelini, zlata In srebrna posoda in porcelan, umetnine in slike. Sedaj pride na vrsto še tobačni monopol, katerega so pokupili za 30 miliioov hol. sold — Holandci — in telefon. — Velike livarne železa Alpinske montanistične družbe v Rrzbergu so itak že pokupili Italijani, Bohler tvornice v Kap-fenbereu so v rokah Amerikoncev, i in v Mtirzzuschlagu deluje tudi #e 1 tui kapital. Kljub temu pa ljudstvo nima živeža in umira počasne smrti. Zadnjič so izkopale ženske na hribu Laa. v X. okraju dozdevno mlado prešičje meso Pečeno meso so jedle in ponudilo drugim. Bilo je pa to meso dva dni prej umor lenega osemletnega — otroka! Čudno, da so ženske sprejele to naztnnilo brezbrižno. Lačne so bile! Po ccstali naidtš vsepovsod 20 vinarski mestni denar,, tupa-am celo pol krone. Pravijo, da le dunajska občina pred izdajo 20 vinarskega papirnatega denarja profilirala nič manj ko —- 2 milijona kron! Denar nima nobene veljave. Zadnjič sem videl v »Karntnerstr.« damo s psom. ki je bil odet z »astra-hanom«. Tudi na glavi Je imel slično čepico ii^ okolo vratu zlato kolaino! Tam zunaj pa umira ljudstvo gladu in mraza. V kavarni kupi mlacj, eleganten frkolin cel zavojček »egiptovskih« za 250 K, pred kavarno, pa prosi siromak košček kruha. Antantina misija opazuje razkošje v barih-vinotočih, ponočnih finih beznicah in prvovrstnih hotelih, ter Informira »vladnim potom« svoje vlade o — bedi. Ni čuda, če pomoči od nikoder ni. Obljubljajo pomoč ki ie pa od nikoder ni. In ki je tudi ne bo. dokler se nemško-avstrijski oro-letariiat ne reši notranjih in zunanjih razlaščevalcev. Ljenin o mirovni politiki Rus?Je. Iz Revala prihaja zanimo poročilo, ki bi bilo vredno največje paž-nje. Ljenin Je po tem brzoiavu sestavil lastnoročno pismo za «ChI~ cago Daily Ncws«, datirano dne 5. oktobra in odposlano v Chicago po pošti. Pisano je v angleščini in odgovarja na pet vprašanj, ki jih je korespondent predložil Ljeninu. Začenja se tako: »Prosim za odpuščanje za slabo angleščino. Na Vaša vprašanja odgovarjam rad.« Vprašanja in odgovori se glase: Vprašanje: »Kakšna le sedanja mirovna politika sovjetske vlade?«« Odgovor: »Naša mirovna politika je taka kakor prej. To se pravi, sprejeli smo mirovni predlog mister William C. Bullitta.« Vprašanje: »Kakšni so v splošnem mirovni pogoji sovjetske Rusije?« Odgovor: »Nikdar nismo izpre-tnenili svojih nazorov, ki smo Jih’ formulirali z mr. Bullittom. Pred prihodom mr. Bullitta smo večkrat oficijelno ponudili mir zaveznikom.« Vprašanje: »AH ie sovjetska vlada pripravljena absolutno garanti- 28 LISTEK. GLAD. Spisal K n ut H a m s n n. — Poslovenil Fran Albrecht, (Dal le.) Z velikim N, sem rekel, s polnim velikim N! Torej še enkrat: Ali pa sl tudi lepo moli! k NJEMU, dete mo'3? In povesil sem glavo ir. sem napravil svoj j;las jokav ter sem odgovoril: Ne! To se tudi še ni glasilo prav. Norec ti, saj se ne znaš hliniti! '1 ’ moraš reči. da, lepo sem molil k bogu In k svojim besedam moraS vzeti n..V..n':ivejšo melodijo, kar si jih kdaj čul. Takoo — zdaj še enkrat! Da. to le bilo že bolje. Toda vzdihovati moraš, vzdihovati kot kak piščalkar. Tako-o. In tako se podučujem v hlinjenju, bijem nestrpno z nogo, ako se mi noče posrečiti in sc psujem s tepcem, dočim se potniki na cesti začudeno obračajo in me opazujejo. Neprestano sem žvečil svojo oblanico ir* 8e opotekal, kolikor naglo sem utegnil, doli po cesti. Toliko da sem se razgledal, sem že bi! sppdai na železniški postali. Na Rešnji cerkvi }e kazala ura poldveh. Postal sem za hip in premišljal. Obraz se mi }e pokril z medlim potom. ki mi Je curljal v oči. Pojdi z mano na obrežje, sem deial samemu sebi. Se pravi, ako Imaš čas? In napravil sem sl poklon in stopal doli k železniškemu keju. Zunaj so ležale ladje, morje je valovalo v solncu. Vsepovsod marljivo gibanje zveneče piščalke parnikov, nosači z zaboji na ramah, čilo petie težakov pri delu. Ženska s pecivom sedi blizu mene in se sklanja s svojim rjavim nosom nad svojim blagom. Mala mizica Je pregrešno polna samih slaščic in nejevoljen sem se okrenil od pogleda na to. Duh Jedil le polni! vse obrežje; fuj, odprite okna! OVmi! sem s-; k gospodu, ki ie sedel poleg mene in mu Jel nazorno razlagati neumestnost s temi ženskami s pecivom tu In tod in vsepovsod... Ne? Ampak saj mi boste vendar priznali, da... Toda dobri moj možakar je zaduhal nekakšno zli-kovstvo in me ni pustil niti do konca govoriti, marveč Je vstal in šel. Tudi jaz sem vstaJ hi mu sledil, trdno odločen, da dokažem možu njegovo zmoto. »Celo z ozirom na zdravstvene razmere,« sem rekel in ga potrepal po rami. »Oprostite, jaz sem tukaj tujec in ne vem prav nič o zdravstvenih razmerah,« je rekel in strmel prestrašeno vame. To vsekakor spremeni stvar — ako je tulec... Ako bi mu nemara mogel biti kako na uslugo? Da bi ga vodil okrog? Ne? Bilo bi mi sicer v posebno veselje in prav nič ga ne stane. Toda mož se me je absolutno hote! odkr,-žati in Je urno pobegnil preko ceste na drugo stran. Šel sem spet k svoji klopi in sedel. Bil sem zelo nemiren, in vsled tiste lainc, ki je lajnala boli gori. ie postalo še huje. Trda, kovinska godba, komadič iz Webra. h kateremu le mlado dekletce pelo žalosten napev. Ti piskajoči, trpeči zvoki lajne so mi ščemeli po krvi živci so mi pričeli drgeteti. kot da odmeva v rijih muzika in čez trenotek sem omahnil vznak na klop in pričel ob tem napevu tiho prepevati in gostoleti. Česa se vsega človek ne poloti, ako je ves sestradan. Čutil sem. da se izgubljam v te zvoke, da se razkrajam v zvoke, da izhlapevam in cbielo mc je Čustvo, kot da plavam visoko preko gora v vse svetlejše pokrajine. »Krajcar, prosim!« je reklo mlado dekletce in mi nudilo majhen pločevinast krožnik, »vsaj en vinar!« »Da,« sem nezavedno odgovoril in poskoči! in pričel preiskavati svoje žepe. Amoak dete je menilo, da se hočem šaliti $ nio in Je odšla brez besede. Ta nema strpljivost te Irla zame preveč; ako bi se kregala, bi mi bilo ljubše; bolečina me je zgrabila in poklica! sem Jo nazal. »Niti vinaria nimam,« sem rekel, »ampak ne pozabim te, jutri nemara. Kako ti je Ime? Tako? Lepo ime: ne pozabim ga. Torej jutri.« Ali vede! sem, da mi ni vrjela. vziic temu, da ni rekla besedice in joka! sem od obupa da mi že to malo pocestno dekletce noče veru-vati. še enkrat sem jo, poklical nazaj, odpel Jaderno suknjo in Ji hotel dati svoj te’ovmk. Jaz ti že pokažem, ne verovati, le počakaj malo. Telovnika nisem imel! Kako sem ga tudi pač mogel iskati! Tedni so že minili, odkar sem ga imel. Kaj me le nek! zmotilo? Preplašeno dekletce ni čakalo del} časa in se je brzo odstranilo. In moral sem io pustiti, da je šla. Ljudje so lili vkup in se smejali naglas; policist se je pridrenjal k nam in hotel vedeti, kaj se ie zgodilo. »Nič,« sem odvrnil, »prav čisto niči Malemu dekletu tamle sem hotel samo dati svoj telovnik... za njenega očeta... Za to se vam ni treba smejati. Saj bi šel vendar lahko inoY; in oblekel drugo.«. * (Dalje pri Ji.) rati, da ne bo posegala v notranje zadeve tujih dežel?« Odgovor: »Pripravljeni smo garantirati to.« Vprašanje: »Ali ie sovjetska via- da pripravljena dokazati, da vstopa večino ljudstva ?« ■Odgovor t »Da. Sovjetska vlada |e naiboll demokratična vlada na svetu. Pripravljeni smo dokazati to.« Vprašanje: >Kakšno je stališče sovjetske vlade «:!cde na gospodarski sporazum z Ameriko?« Odgovor: »Odločno smo za gospodarski sporazum z Ameriko — z vsemi državami, zlasti pa z Ameriko.« Besedo »zlasti « le Uenin podčrtal. Zadnji odstavek pisma se glasi* Ako ie potrebno, vam lahko damo popolno besedilo naših mirovnih pogojev, kakor je bilo formulirano z mr. Bullittom.« Pismo ima podpis »Vladimir Ulja-nov*. Kakor znano, je to pravo Lje-nlnovo ime. z nekim nizozemskim konzorcijem v svrho zastave tobačnega monopola. (Prvi, iz te kupčije izvirajoči predujem v znesku 30 milijonov goldinarjev se bo porabil za nakup najnujnejših živil). R*ski republiki krščanskiso-cHaici, ki to gibanje vodijo. Končni njihov cill je vsakem« prozoren. Za prijateljske stike z vsemJ, na ozem* IJu bivše Avstro - Ogrske nastalimi državami so se faktično zavzeli v avstrjski republiki samo socijalistl Dr. Renner le to stališče vedno iu povsod odločno zastopal. Tej polltl-ki pa delajo težave meščanski elementi, piedvsem oni okoli »Grazer Tagespcst«, kar silno škoduje ugledu republike in posredno tudi njenim prehranjevalnim razmeram. Dr, Renner Izjavlja, da stoji državna vlada republike, narodna skupščina Jn odsek za zunanje stvari na stali šču saintgermainske pogodbe ter da. kar se tiče nasledstvenih držav, posebno pa Jugoslovanske, ne dela nobene posebne politike in odločno ob soja posebno politiko onih meščan-skili krogov, katerih nazore zastopat.) nekateri graški In dunajski listi. Dr. Reonerjeva misija v Parizu je zadnji poizkus avstrijske vlade za izboljšanje žalostnih prehranjevalnih razmer republike. V privatnem stanovanju ClemenceauJevem so pred tremi dnevi razpravljali o gospodarskem položaju Avstrije. Dr. Renner je Izjavil, da mali priboljški, ki jih dobiva republika od vzhoda, zdale-ka ne zadoščajo potrebam. Tudi prihoda živil preko morja ni mogoče več dočakati. Nnjno potreben je predujem v obliki živil, ter primeren kredit za nakup žita in sirovin. Leu-cheur je po Rennerjevem poročilu izjavil, da Je reparacijska komisija sklenila, brez odlašanja odposlati v Avstrijo onih 30.000 ton žita, ki so že v Trstu ta dovoliti Jugoslaviji kredit, na podlagi katerega bo ta mogla dobavljati avstrijski republiki živila. Reparacijska komisija bo najkasneje v enem tednu odločila, katera od točasno v prilog odškodnine iu obnove zastavljenih avstrijskih aktiv naj se stavi avstrijski vladi na razpolago za samostojno najetje kreditov. Vrhovni svet ie privolil, dg. avstrijska vlada dovrši pogajanja LDU. Belgrad, 17. Neosnovana je vest, da je vlada opustila namen, dobiti posojilo v Ameriki. Vlada vz-jjaja še vedno na stališču, da Jugoslavija neobhodno potrebuje posojila v inozemstvu in da je v tem oziru najugodneje, mislit’ na Ameriko. Ugotovilo pa se je. da Jugoslavija začasno nima resnega upanja na uspeh, pravtako kakor tudi vladi Francije in Belgije nista imeli nobenega uspeha. Šele ko bodo jugoslo-venske meje končpoveljavno določene in ko bo rešeno valutno vprašanje, se bodo v tem oziru storili koraki, ki utegnejo imeti uspeh, OdSkodntaa zn Srbijo LDU. Belgrad. 17. »Pravda« roča iz Pariza: iz verodostojnega vira rioznavamo. da bo Srbija v ro-ku enega tedna prejela kot prvi dei odškodnine 15 milijonov frankov. Fo svetu. Italija zahteva Zader. LDU. Belgrad, 17. »Pravda« do-znava iz Parita: Po vesteh iz diplomatskih krogov zahteva Scialoja samo Zader. Olede reškega vprašanja Je. kakor se zdi. predlaga! kondominij Italije ln Jugoslavije. Novi Italijanski predlog k reškemu vprašanlu. LDU. Belgrad. 17. »Pravda« do-znava iz Londona: Zdi se, da so Italijani predlagali da bo Reka italijanska, in luka prosta. D’Annunzlo proti Conslgflo Na« zlonale. LDU. Bakar, 17. D’Annunzio se noče pokoriti sklepu Conslglia Na-ztonale, marveč zahteve, da meščani izjavijo sami, ali naj zapusti mesto, ali naj ostane. D‘Annunzio veli namreč v proglasu na prebivalstvo. da zahtevajo interesi naroda in domovine, da se odstrani, da pa tega ne more storiti, preden ga prebivalstvo ne odveže prisege. Vsled tega se vrši 18. t m. plebiscit; to bi bil tretji plebiscit na Reki. Vsak volilec bo prišel z listkom, tia katerem bo zapisano samo eno vprašanje, namreč ali je s tem zadovoljen, da d An-nunzio odide. Volilec bo Imel na listek zaDisati samo »da* ali »ne*. Plebiscit bo trajal od osmih do šestnajstih. Od izida tega plebiscita bo odvisno, kaj bo d‘Annunzlo storrt. Izpremembe v Italijanski vladi. LDU. Bazel, 17. (CTU.) Kakor poroča »Avanti«, se bodo vsled pri- tiska socijalnih demokratov izvršile velike izpremembe v Italijanski vladi. Vojni minister je že podal demi-sijo. Njegov naslednik bo civilna osebnost. Kredit Avstriji. LDU. Pariz, 17. (DunKU.) Na več hočemo postati svobodni in enakovredni tistim, ki živijo od žuljev, naših rok. Zato. sodrugi, pridno prebirajte ob prostih urah dobre in podučne knjige. Vzgajajmo svoja otroke, da bodo enkrat ložje živeli nego živimo mi danes. Jz hlapcev bomo postali svobodni. če bomo delovali v naši izobraževalni organizaciji »Svobode«. Zatorej, sodrugi, vsi na deio za izobrazbe. Novice. včerajšnji seji vrhovnega sveta, katere se Je udeležil tudi državni kan-celar dr. Renner. so sklenili, da se tekom desetih dni izda sklep o kreditih. ki so potrebni za izvedbo pomožnega programa, ki ga je sestavil dr. Lčwenfeld Russ. Avstrija odda v zakup tobačni monopol. LDU. Pariz, 17. (DunKU.) S pismom, naslovljenem na državnega kaneeiarja dr. Rennerja, pooblašča vrhovni svet avstrijsko vlado, da da sporazumno z malim odborom, ki ga bodo določile aliirane države, v zakup tobačni monopol. Skupiček bo smela vlada porabiti edinole za nabavo živil. Odhod dr. Rennerja Iz Pariza. LDU. Pariz. 17. (DunKU.) Državni kancelar dr. Renner In njegovo spremstvo bodo jutri zvečer odpotovali iz Pariza. Včeraj popoldne je dr. Renner obiskal šefa političnega oddelka v ministrstvu za zunanje stvari. Berthelota. 0 Spopadi med stavkuločlml ▼ Madridu. LDU. Madrid. 17. (CTU.) Stavka tramvajskih uslužbencev Je povzročila spopade. Policija ln orožništvo sta morali nastopiti. Pričakuje se, da se bo v mestu proglasilo obsedno stanje. Tudi v Barceloni Je konflikt čimdalje ostrejši. IzprtJe se Je razširilo v vsej Kataloniji. VVilson bo tretjič kandidiral. LDU. Berlin. 17. (DunKU.) »Deutsche Allgemelne Zeitung« poroča Iz New Yorka: V VVashingtonu menijo, da pomenja dejstvo, da je predsednik VVilson vse kompromise kategorično odklonil, ratifikacijo mirovne pogodbe. Govori se, da bo VVilson tretjič kandidiral in da postavi vprašanje zveze narodov za glavno točko svoje kampanje. Bivši poslanik Oerard se tudi imenuje kot kandidat za predsednika. Ameriški senat LDU. VVashington, 17. (CTU.) Senat Je sprejel resolucijo, ki zahte va. naj VVilson predloži vso korespondenco med Zedinjenimi državami in Anglijo radJ angleško-perzlj-skega dogovora. Naši bodoči dnevi. Komu naj posvetimo naše dneve v bodočnosti. Ali naj čakamo, da mine ponedeljek in da pride torek za njim? Ali naj čakamo, da se bo veliko delo, ki nas čaka, Izvršilo samo? Ne s*>-drugi! Treba nam je neumornega dela povsod. Povsod, na vseh poljih, kjer Je mogoče, moramo ustvarjati ta zidati, da bomo ob pravem času vsi na svojem mestu. Potrebujemo izobrazbe, ki je glavno orožje za izvojevanje onih ciljev, za katerimi hrepenimo vsi tisti, ki smo bili že ob svojem rojstvu obsojeni v robstvo. Ni daleč čas, ko bodo tudi za nas In za našo sedaj raztrgano deco nastopi« boljši časi. Vse si motamo ustvariti sami, navezani smo sami na sebe. Zatorej, sodrugi In sodružice, strnimo se skupaj v naši izobraževalni organizaciji »Svobode«, da bomo lažje stopali po naši začrtani poti. Izobrazba Je oni temelj, na katerem mora sloneti vse naše dolgotrajno delo ln naša stavba. Našo izobraževalno organizacijo moramo tako utrditi ln podpirati, da bo lahko vse, kar še danes ni mogoče, izpopolnila. Snujte, kjer 5e ne obstoli podružnica »Svobode«, Isto, agitirajte zanjo in razjasnite vsem, ki le niso spre- gledali pomen te organ, za slov. pro-letarijat. Pri vsaki podružnici naj se ustanovi telovadni odsek. Vsi delavski starši pustite svoje otroke v naše vrste. Vsi delavski otroci naj zahajajo k telovadnim vajam »Svobode«, da se krepc ln ostanejo zdravi. Posnemajtno naše sodruge v Češkoslovaški republiki ki imajo danes — Izvoz kolebovauih bankovcev, prepovedan. Na podstavi ministrskega sveta z dne 8, t. m. je odredi! finančni minister, da je izvoz z znamkami kraljestva, SHS markiranih bankovcev Avstro-ogrske banke is kraljestva SHS prepovedan. Kdor bi se pregrešil proti temu, temu M se bankovci konfiscirali na korist države ir. obsojen bi bil v zmisiu člena 140. , carinskega zakona kot tihotapec. —Bolgarski ln grški nlklastl denar veljaven v naši državi. Na podlagi sklepa ministrskega sveta štev« 3481 od 5. t. m. je izdal finančni minister naredbo, da velja bolgarski ni« kljasti denar pc 5-, 10 in 20 stotink leva in grški niklasti denar pc 5, 10 In 20 leptov za ves teritorij kralje« stva SHS do dalnje naredbe kot nl-kijasti denar kraljevine Srbije v isti minimalni vrednosti in kot tak, da se sprejema tudi pri državnih in druglM javih blagajnah. (LDU.) — Dr. Vesnlč, Jugoslovanski poslanik v Parizu je dobil dvameseetrt dopust. — »Radnička Riječ«. V Osijeku je pričel Izhajati tednik »Radnička Riječ«, glasilo komunistov. Požar. V soboto, dne 13. t. m. ja izbruhnil požar v tovarni za železniške vozove VVeitza v Gradcu, ki je deloma uničil tovarno. Škoda se ceni na 400.000 kron. — 1000 kron za par čevljev l Ne sicer pri nas — da se nikdo ne ustraši — toda dunajska čevljarska zadruga le sklenila tako zvišati cene čevljev. Odslej bo stal na Dunaju par čevljev 900—1000 kroni — Pa da ne bodo začeli trgovci pri nas čevlje skrivati; deželno vlado opozarjamo na ta dejstva in zahtevamo od nje ,da takoj določi ina* kslmalne cene za Čevlje. — Ladja z darili za Češke sodra, ge se potopila. Praški socijalito demokratični izvrševalni odbor je dobil iz Hamburga poročilo, da se je naleteča na mino potopila ladja, ki je nosila 500 zabojev daril, poslanih od »Ameriško-češke delavske federacije« stradajoči delavski deci v eziil, Slovaški in Padkaroatski Rusiji za božičnico. Upamo in želimo, da bo vest preuranlena. — Izkop starinskega mesta na KretL Kakor poroča »Times« iz Aten, se je pričelo na Kreti izkopavati staro mesto. Odkrilo se je v vasi Malia v bližini Kandije razvaline stare palače. ki so iz časov Minosa. Baze izkopanih sob so okrašene z zlatimi okraski, in nosijo razne napise. Neka! kilometrov od palače se je našlo grobove, v katerih so se nahajala še okostja. Sklepa se, da le bila ta naselbina iz starejše minoične dobe, ki podaja popolnoma nova dokazila o kulturi na Kreti. Zanimiva najdba za Amfipolis v Macedoniji Ja tudi velik mrainornat kos. ki predstavlja leva in Je Iz klasične dobe grške umetnosti. — Katoliški duhovnik se Se ože» nlL Na Reki se Je pred 14. dnevi civilno poročil duhovnik Niko Petriči z gdč. Zorko Grgič. To Je prvi slučsrf v naši državi, da se je oženil katoliški duhovnik. Na Češkem se ženfjfli že od prevrata sem.________________ že vso delavsko mladino v svojih papež in ,VeČ? Hli list*, vrstah. Zato ie naša dolžnost, da ho- 1 dimo Isto pot. Naša Izobraževalna organizacija se je v tem kratkem času zelo izpopolnila, povsod, na vseh poljih Je na delu. Da je pa delo uspešno ln še boij plodonosuu. Je nujno potrebna vsestranska podpora ln od vseli sodrugov In sodružic žilavo sodelovanje. Ce boste vsi Izpolnili svoje dolžnosti in bili ob pravem času na svojem mestu, se bq»do kmahi pokazali veliki uspehi. Naši nasprotniki skušajo na vse načine zasejati med delavstvo razdor. Tudi oni snujejo izobraževalne organizacije. Kako hočejo oni izobraževali delavstvo, dobro vemo, kajti slike njihovega izobraževalnega dela Iz preteklih časov še nismo pozabili. Sramota bi bila za ono delavstvo, ki se- še danes ne morejo otresti hlapčevstva. Naši nasprotniki hočejo Še nadalje vzgoje -vati hlapce in sužnje. Toda mi nočemo biti več hlapci, ne sužnji, tem- LDU. Berlin, 12. (DunKU.) »Vo*. sische Zeitung« poroča Iz Lugaoaj Kakor javljajo listi Iz Rima* le papež v svojem nagovoru na kardinale pri zadnjem tajnem konzlsto-riju zazamoval kot najvažnejšo nalogo katoliške cerkve boj proti boljševizmu, ker hoče družabni red vseh omlkancev razdreti In ga nado-mstlti z Bogu sovražno kaotično anarhijo. Papežev nagovor bo nujbr-* že zelo vplival na zadržanje poslancev Italijanske katoliške ljudski stranke ter oviral nadaljnje skupno postopanje s socijalistl. — Op. ured. Ker Je »Večerni List« še sinoči zagovarjal boljševiško vlado, je pričakovati, da bo z ozirom na nasprotno stališče papeževo. Izvajal posledica ter izzval strašen razkol v rimsko-katoliški cerkvi. Sai le vendar o(St-no. da se ie papež tako srdito za-gnal proti boljšev^kom zgolj pod pritiskom herctiCtic -s > Več«'! neg« Lista«. Človeški zgodovini ie dau hov pravec: Ali zmaga papež, ali zmaga >- u ISl < pa niti ne govorimo. Ti vragi it ne zanimalo veliko ne vt papeža, ne za »Večerni List«. Dntvns vesli. Vprašanje. Z ozirom na pismo, ki ga je objavil dr. Pegan v ^Slovencu«. vprašamo vodstvo SLS. če mn je kaj zna no, da snuje dr. Pegan novo stranko iz pristašev politični; organizacije in vodstva SLS, ki bo Sla v glavnem za tem, da se rehabilitira dr, Šušteršiča ter kakšna ustna in pismena poročila so klerikalni velmožje dobili iz krogov Habsburžanov. Kar se tiče denarne podpore vodstvo Sl S laliko hft molči, Tudi gleda ostalega lahko molči. Toliko velikodušni smo še. da m» to dovolimo. Čestitan o. Glasilo SIJs, »S lovenec«, se je Posltržilo objavili pismo dr. Pegana «!ede delovanja dr, Šušteršiča v tujini. Kakor ' icii. so gospodje o dejanju in nehanju dr. Šušteršiče -vem natančno informirani. Začudeno slovensko občinstvo naj vzame zaenkrat naznar ie. da so Šu~ steršičeva korespondenca s Slovenijo omejuje le na eno- ali dvotedenska pisma. Razmne se, da vse bujejo ta pisma le gole pozdrave Sosteršičevi soprogi. Drugega prav nič. »Slovencux čestitamo. Nova stranka je s tem javno ?c osnovana. Tudi so s tem obenem osnovane nove smeri klerikalnega gibanja na Slovenskem. Živela stara, nova Avstrija! hi -- tiho! »Slovenec« la habsburška Avstrija. Da že sedaj osvetlimo smer. v kateri bo delovala na novo pre-osnovana klerikalna stranka, smo sklonili, objavljati »Slovenčeve« habsburške slavospeve v piozi in v Vezani besedi v našem listu pod skupnim naslovom: Črna knjiga slovenskega klerikalizma. Ta krniiga bo zelo zanimiva. Tudi zategadelj, da si naša javnost ne bo po nepotrebnem belila glave te vpraševala po programu te nove, stare klerikalne struje. Svetujemo hm zato (v dobri nadl, da nas bodo odobravajoč poslušali), da že sedaj skrbno in pridno molče. Za klerikalno propagando bomo poskrbeli iz naše velike dobrote sami. Pojdite se torei mirno solit in potem spat in — ponavljamo še enkrat — molčite. Nepotrebno se razburjate glede dr. Šušteršiča, ki sc, hvala bogu, do povratku iz Milana v Švico, prav Imenitno zabava v Bernu med svojimi habsburškimi bratci. Odpomogll bomo vsem vašiiv skrbem za njegovo zdravle in prlbodnfost vaše stranke. Torej šc enkrat: Tiho - pst! — Bog pbvari. boe: ohrani... Javni nameščenci za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Dne 18. t. n:, ob 10. uri dopoldne Sc je vršil manifestačni shod vseh lavnih nameščencev v »Mestnem domu« v Ljubljani Udeležba je bila zelo velika. Do 13. m e so bili zaprt; vsi uradi in šole. Shodu je predsedoval predsednik društva javnih nameščencev, davčni nadupravitelj g. Lilleg, ki je opisal vse korake, ki so Jih storile organizacije za izboljšanje svojih plač. Nadsvetnik g. Govekar Je ostro protestiral proti zavlačevanju izvršitve naredi) o ureditvi uradniških plač in poživita! vlado, da prepreči 7 vsemi sredstvi draginjo. Dr. Reisner je povdarjal solidarnost vseh javnih nameščencev, ki so pripravljeni stopiti tudi dejansko v stavko, a ko bi vlada zavlačevala končnoveljavno rešitev vprašanja njih gnmtneea položaja. Na shodu so bile sprejete tri resolucije. Prva zahteva, da vlada mr odi vsem zahtevam javnih nameščencev, ki naj stopijo v veljavo s L decembrom 1919, druga, da se uvrsti ono poštno uslužbenstvo, ki še ni uvrščeno po službeni pragmatiki v nobeno kategorijo, z dnem 1. januarja 1920 v kategorije, tretja pa, da se nemudoma ukine sodna preiskava proti predsedniku »Saveza javnih namješteni-ka« v Zagrebu, dr. Benkoviču. Resolucije so bile soglasno sprejete. Shod se Je izvrši! brez hrupa iti se je udelpžništvo mirno.razilo. Pošiljanje denarja iz Amerike se vrši še vedno zelo neredno, tako da pošiljatelj denarja risklra vse. če odpošlje svoj denar v domovino. Včeraj sc it Pi. ' naSe-m uredništvu oglasil nekdo, ki bi imel že pred tremi tedni sprejeti od sorodnika poslani denar, pa ga še sedaj ni dobil. Pošillatev je posredovala »Ame- rican-Jugoslav-Agencv« v Chicagu. Me) sc le potem, ko fekuin 14 dni no prejemu nakazila še vedno ni dobi! denarja v roke. obrnil do »Wie-iier Bankverein« ua Dunaja, kakor je pisano na priloženem navodilu,odkod er pa so pisali, da o tem denarju ne vedo ničesar. Kje tiči nepravilnost? Sodruge v Ameriki prosimo ponovno, da preskrbe za redno in res sigurno pošiljanje denarja v domovino. da ljudje ne bodo oškodovani. Kakor smo že pisali, naj se denarja ne menja v krone že v Ameriki, ker ie pri tem izgubljena velika vsota. Denar naj se pošilja v dolarjih potom banke tako. da prejemniku.šele tukajšnja banica izplača pošillatev v kronah. * Visoko- In srednješolskemu dila-žlvu iz zasedenega ozemlja. Podpisani odbor naznanja vsemu visoko-kakor tudi srednješolskemu dijaštvu iz zasedenega ozemlja, ki uživa begunsko podporo in se nahaja v slabih gmotnih razmerah, da je doSlo preccjšnje število čevljev, ki se bodo lazdelili v prvi vrsti med revno dijaštvo iz zasedenega ozemlja. Da bo razdelitev mogoča in da se čitn-prej izvrši, poživlja ponovno vse dijake, katerim so čevlji namenjeni, da vložijo nemudoma prošnje na naslov Poverjeništva za socijalno skrb In Jih odpošljejo podpisanemu odberp, in sicer visokošolsko dijaštvo po možnosti preko svojega združenja, srednješolsko dijaštvo iz posameznih šol pa naj pošlje enotne prošnje s priloženim seznamom prosilcev. ki mora vsebovati potrebne podatke o posameznikih, zlasti gospodarske razmere, rojstni kraj in leto. domovinska občina, razred, ki ga oblikuje, če dobiva begunsko podporo in številko velikosti čevljev. Te prošnje naj se pošljejo preko okrafnih odborov Narodnega sveta kjer pa to ni mogoče, naravnost po pošti na naslov podpisanega odboja Prošnje je vlažiti takoj. — Odbor za zasedeno ozemlfje, šolski odsek, Ljubljana, Pražakova ulica 3, L nadstropje. Prošenj za podpore visokošo!-cem-tehnikom do nadalje ni več vlagati, ker je tozadevni fond, kakor naš obvešča upravna koraisila teh-niško-visokošolskih fondov, že iz-črnan. Društvo Juuoslov. dobro vol jee v za Slovenilo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3. prosi vsakega, da ga obvesti o dobrovoljcih. ki so padli v boju oziroma umrli in da pošlie točne podatke o njih. fJradnl list deželne vlade od dne 17. t. m. objavlja med drugim zača sno uredbo o organizacMi In informaciji železnic v državi, proglasitve za mrtve, razglas o vzpostavitvi prometa med Italijo in državo SHS in razpis služb za učiteljice ženskih ročnih del. Kranjska hranilnica razpisuje 12 mest ustanove za učenke in učence Državne obrtne šole s prejemki letnih 200 K. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1919 pri ravnateljstvu 957. Pomoč domači obrti. Pri deželni vladi se vrše priprave za pomoč domači obrti, ki je vsled pomanjkanja surovin in odjemalcev prišla v težko stiske. Pri tej akciji bi deželna vlada želela, da bi sodelovali vsi oni, ki imajo strokovno znanje in veselje, da bi pomagali. Kdor bi na tej podlagi rad sodeloval, naj se izvoli prijaviti predsednlštvu deželne vlade. Prireditve. Odbor društva oblačilnih delavcev, podružnica Ljubljana, hna 19. t m. točno ob šestih zvečer izvan-redno sejo. Točna udeležba, dolžnost! — Predsedstvo. Zdravniško predavanje za starše. Šolski zdravnik dr. M. Rus predava v pondeljek, dne 22. t m. ob Štirih popoldne v telovadnici II. meščanske šole (Šiška). K temu predavanju so vabljeni zlasti starši šolskih otrok. Vsi gg. tovariši luvalldnl častniki hi aspiranti se vabijo, da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega zbora. »Zveze Invalidnih častniko/ ln aspirantov v območju Slovenile«, k! se vrši dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Mraku, Rimska cesta v Ljubljani. — Pripravljalni odbor. Osrednle društvo poštnih In brzojavnih nastavlioncev za Slovenilo v Ljubljani priredi dne 5. januarja 1920 v vseh zgorjlh prostorih »Narodnega doma« plesno veselico, združeno z drngo zabavo v korist skladu za pomoč bolnim članom — Odbor. Društvo zasebnega uradnlštva vabi člane ln članice, ki se zanimajo u družabne prireditve, da se ude- leže v petek, dne 19. t. m. sestanlra v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Iz stranke. SHODI. V nedeljo, dne 21. t. m. se vr?! politični shod: v Št Vidu na Dolenjskem ob £ uri zjutraj v gostilni Facini: v Zatlčini na Dolenjskem ob 2. uri popoldne v gostilni nrl Hrastu; v Radečah pri Zidanem mostu ob 11. uri dopoldne v gostilni Haller. Poročevalci iz Ljubljane. V Tržiču se vrši v nedeljo, dne 21. decembra ob 9. uri javen ljudski shod o političnem položaju. — Člansko zborovanje konsumnega društva se vrši ob 3. url popoldne. Pevski odsek »Svobode« za Sp. šiško vabi vse prijatelje petja, da se zberejo v petek, dne 19. t. ra. točno ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Celarcu« k sestanku in eventuelno tudi k vaji. Zberimo se vsi, da bo | mo Imeli kmalu lep pevski zbor. Na delo, sodrugi! — Odbor. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Zagorju opozarja vse člane, ki imajo izposojene knjige, naj iih nemudoma vrnejo najkasneje do 2t. t, m., da se knjižnica uredi. Sija prlreeMtelJskega odseka »Svobode«'se vrši v torek, dne 23. decembra ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih, šelenbnrgova ulica 0 II. nadstropje. -- Prosimo, da se vsi odborniki odseka seje zanesljivo udeleže. Kultura. Skladatelj in violinski virtuoz Pera Stojanovič, (Srb), bo v krat kem priredil v Ljubljani svoj koncert. Stojanovič spada k najbolišim srbskim skladateljem. Zložil je za orkester več simfonij, ovcriur, oper, operet in komornih kvartetov. Pri koncertu bo sodelovala gospa Ivanka Negro - Hrastova, slovenska koncertna pevka. Na koncert že sedaj opozarjamo. Zanimiva rcakritla o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI. (Dalje.) Nadaljujemo poročilo komisije za likvidacijo deželne uprave kranjske, ki smo ga v našem listu že pred meseci začeli objavljati. Nadaljujemo, ker nam ta poročila Jasno pričajo, kako Je izgledalo nekdaj klerikalno sleparsko gospodarstvo, ki je bilo ljudstvu v tako veliko škodo, da posledice tega gospodarstva občuti še danes vsa slovenska javnost. To naj bo obenem primer za klerikalno gospodarjenje sploh, tudi ono izza zadjega KoroŠec-Protičevega režima, ki nas Je oblagodarilo s svobodno trgovino in blagoslovilo z neznosno draginjo. VI. Potnhie In dHete članov deželnega odbora. Članom deželnega odbora so se v letih 1913 - 1918 izplačate na potnih stroških in diletah sledeče vsote: 1. 1913 ........... 5.623 K 71 h » 1914 .......... 4.638 K 80 h »1915 ............... 4.524 K — h * 1916 ..... 9.701 K -50 h » 191? ..... 4.167 K 45 h * 1918 ......... 5.569 K 54 h Skupal. . . 34.225 K — h Od te vsote so prejeli: 1) deželni glavar dr. Ivan Šušteršič : 1. 1913 ........... 1.965 K 30 h » 1914 ........... 2.849 K 60 h » 1915 .......... 3.840 K 30 h * 1916.........5.716 K 94 h » 1917 ............ 809 K 80 h Skupaj . . 15.181 K 94 h 2) deželni odbornik dr. Evgen Lampe: 1. 1913.........1.118 K 70 h » 1914.......... S19 K 60 h * 1915 ..... 336 K 20 h » 1916 ....... 1.995 K 80 h » 1917 ..... 1.975 K 30 h » 1918 ..... 2.336 K 90 h Skupaj . . 8.582 K 50 h 3) deželni odbornik dr. Vladislav Pegan: L 1913..........1.361 K 86 h * 1914 ..... 382 K 20 h » 1915 .............. 347 K 50 h » 1916 , , . . , 984 K 36 h * 1917 . « . . . 1.028 K 35 h * 1918 . 3.192 K 64 h Skupal 7-296 K 91h 4) deželni odbornik dr. Ivan Za - jec • 1. 1913 ........... 543 K 80 h * 1914..............43 K — h » 1917 ...... 354 K — h » 1918 ...... 40 K — h Skupaj . . . 980 K 80 h 5) deželni odbornik Jožef Anton grof Barbo: I- ]913 ........... 634 K 05 h » 1915 ........... 544 K 40 h Skupal . . 1.178 K 45 h 6) namestnik deželnega odbornika grofa Barbo. Marija Oton baron Apfal t rer-Apf altrern: 1- 1916...... 1.004 K 40 h Te številke predstavljajo vsote, ki so Jih posamezniki dejansko prejeli na diletah in na ootninah. ne obsegalo pa neposredno od dežele poplačanih stroškov za njihova potovanja z deželnim avtomobilom. Tl stroški so znašali: V letu 1913. 6.249 K 50 h. Leta 1914. 3A76 K 45 h: leta 1915. 7.249 K 3! h; leta 1916. 3.297K 60 h: leta 1917. 4.752 K 88 h; skupaj 25.425 K 83 h. Za leto 1918. stroški še niso znani, ker še ni napravljen tozadevni obračun. K potninam in diietam deželnega glavarja se pripomni sledeče: Med stroški leta 1915. v znesku 3.840 K 30 h so vpo-šteti tudi stroški za potovanje deželnega glav arja v Bukarešto. Znašali so tl stroški 737 K 90 h. Za leto 1918. deželni glavar ni prejel iz deželnih sredstev nobenih potnin Jn dilet, za leto 1917. pa je prejel le razmeroma nizko vsoto.809 K 80 h. Vzrok temu le. da sl le deželni glavar od spomladi leta 1917. pustil izplačevati svoje partikularje od »Deželnega mesta za vnovčevanie živine« in ne več Iz deželnih sredstev pri deželni blagajni. Dotični partlkularjl »o znašali: leta 1917. 1.594 K 02 h te leta 1918. 11.557 K 14 h. Razen tega se Je na potninah izplačala deželnemu glavarju tudi leta 1918. vsota 509 K 80 h. Noben član deželnega odbora ni o svojih službenih potih oodajal deželnem« odboru pismenih poročil, poročal Je namreč vedno le ustmeno ali niti to ne. Ta nedostatek Je bil večkrat na kvar pravilnemu razvoju stvari, radi katerih so bila napravljena dotičtna službena pota. (Dalje prih.) Gospodarstvo. ' Tuje valute. Tisti, ki potrebujejo za uvoz blaga ali iz katerega drugega zelo varnega vzroka tuje valute, se naj odslej obračajo s tozadevnimi prošnjami na podružnico Cent-alne uprave v Ljubi lani, pri kateri se Je ustanovila Devizna centrala. Dalje se poživljajo vsi. ki imajo tuje valute na razpolago, da Jih ponudijo Devizni centrali pri podružnici Centralne uprave v nakup. Pllnovo oUe. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubljani objavlja: Odsek za nabavo in razdelitev produktov mineralnih oll v Belgradu le odkazal odseku za prehrano v Ljubljani večjo množino plinovega olja pri rafineriji »Danica« v Bosanskem brodu. Refjektanti za to blago naj vlože pismene prošnje do 31. decembra t. 1. pri odseku za prehrano v Ljubljani. Hkrati se opozarjajo lastniki becJtiskih motorjev in industrijskih podJeUL v katerih se po- rablja bencin, da bo odsek za prehrano pri prihodnjem transporta mineralnih olj Iz Poljske prejel le lake malenkostno količino bencina, ki se bo morala v prvi vrsti porabit) za obratovanje v premogovnikih. Ako bo preko potrebe premogovnikov še kaj preostalo bencina, se bo ta preostanek sorazmerno odkazal drugim reflektantom. Ker se bodo prošnje za nakazitev bencina Kak po možnosti vpoštevale, nal se v primeru negativne rešitve opuščalo vloge in Intervencije. Grško-češka trgovska družba bo huda svoja sedeža v Pragi ln v Atenah. Grška vlada le dovolila čelio-slovaški vladi kredit 20 milijonov drahem, da more družba pričeti trgovino z I-evanto. Važno za trgovine. Vsa trgovska podietla, ki so dosedaJ dobila vprašalne liste za svole obrate od uredništva Jugoslavenskega kompasa v Llublianl, ln lih niso Še IzDolnila, ter odposlala uredništvu Jugoslaven- skega kompasa 1 iublfana. 147, se nujno naprošajo v lastnem Interesu, da to čimprefe store, ker se redak-ciia uredniškega Jela zakMuer z 22. decembrom t. I. in se naknadne prijave ne bi sp ogle več upoštevati. Ah na io izmed trgovcev pomo- toma ni šc uobil vprašalnih listov. r«ai svoi obral prijavi Pa gorpji naslov z navedbo imena tvrdke lastnika tvrdke. Jeta kdui je tvrdka ustanovljena, rdi ie protokolirana. in s čim da se predvsem peča. nadiilic tudi svojo bančno zvezo, telefon in brzoiavni naslov. ZDRUŽITEV ITALIJANSKIH SOC1JAL1STOV. Milan, 18. (ČTU.) Kakor javlja »Giornale d‘ italia«, so se radikalni in reformni socijalisti ter skupina narodne obnovitve združili v skupen blok. V se tri stranke obdi/e svoja imena in programe, skupno ra bodo imele splošno orientacijo m taktiko v parlamentu, v kolikor se bo odločalo < skupnih vprašanjih. USTAVITEV OSEBNEGA PROMETA V CEHOSl OVAŠKl Praga, IS. (CTr.) Vsled, pomanjkanja premoga se bo v čehoslovaški republiki od srede, 24. t. nk do sobote 27. t. m. ustavil ves osebni promet, Vozili bodo le enteutnl brzo-vlakl Praga -Pariz in Varšava-Pariz. Deschane! bo vnovič predsednik francoske zbornice, LDU. Versailles, 17. (DunKU.) Pri današnji seji bo fmneoska poslanska zbornica izvolila svojega novega predsednika. Zagotavlja se, da bo zopet izvoljen Pavel Desclm-nel. Finančni minister Klotz namerava v petek predložiti zbornici važne finančne zakonske predloge. Mogoče je tudi, da bo že naslednje dni predložil zbornici zakonsko predlogo o novem posojilu. >proyizaci|a. člani konzumnega društva za Ljubljano In okolico, ki spa jajo poi mestno občino ljubljansko morajo Izpolniti Vprašalne nole v svrha preskrbe s cenimi živili. k( iih izdale magistrat. Te Vprašalne poie se bodo za zamudnike še naknadno izda« lale. Za ostale prodajalne bodo izda* / Jaii Izkaznice za cena živila l:ra/ fevnl odbori. STRANKIN TISKOVNI SKLAD. Drugi izkaz: Osrednle društvo kovinarjev hi sorodnih strok, podružnica Dobrava nabr. 1020 K 40 vin. Nab. pola Štev. 320 žel. org. Hoče pri Mariboru pa sodr. Pečovniku 50 K, n. p. št. 435 unija slov. rud. podr. štore po s' dr. Aškerc Martinu 40 K. n. p. št. 429 pri sodrugih v Srednjih Gameljnitf nabral sodr. Traven 60 K 61 vin., n. p. št. 117 kraj. pol. org. v Tržiču nabral sodr. Ivan Eri ah 200 K t;. pol. št. 405 v Št. Lovrenci! na Pohorju nabral sodr. Franjo Groma n 1.12 Ki n. p. št. 140 tajništvo jugoslov. soc, dem. str. 60 K, n. p. št. 49 tain. iugo-slov. soc. detn. str. post. Slov. Bistrica 70 K. n. n. Št. 407 prodajaln« kons. društva Cerna pri Prevaljah' 115 K, n. p. št. 212 podruž. kovinar* lev v Sv. Lovrencu 73 K n n. št. 401 pod. kons. društva Mezita po sodr. Ozimic Franc 207 K, n. p. št. 502 strok, društvo natakat; te v v. Ljubljani 257 K. n. p. št. 465 podružnica mlinarjev Celje po sodr Mesariču 86 K; skupal 2307 K 5#> viru, prvi izkaz 1317 K .30 vin. - Sktioaf vsota 3687 K 86 vin. Iz Slovenije. Kropa. V »Večerni list« še nekdo napisal, da Je največji hujskač v Kropi da-car Piškur. Zdaj pa vprašamo kro-parske klerikalne demagoge: AH j« morda dačur nahujskal komisi];) za kolekovanje bankovcev, da ie kole-kovala desetkronske nemško-av-strjjske bankovce in bila potem aretirana? Kdo vas Je nahujskal, da v sredi zime mečete najboljše delavce iz tovarne, kjer so delali 15 do 20 let in osiveli v napornem delu? Kdo le nahujskal vašega mtcligenta. ero-kovnjaka in načelnika zadruge, mežnarja Gašperšiča, da le nagovarjal nekega sodruga. da na' izstopi iz naše stranke, da bo potem zopet sprejet v delo? In kal Je bilo z moko pomožne akcije? Kal je b!!o tudi z razdelitvijo blaga W so ga poslali ameriški rojaki? Po uk.! m oblasti bodo morali razdeljevanj-razglasiti, česar nisic stor‘!i. Tud niste k razdelitvi poklicali dva ' stopnika naše stranke. Razudjcv ‘i ste blago ponoči med Svoie pri’ - Tisk »Učit. tiskarne« v Uubhani Reaer*5-R# Ue>^3 cStreslo t: e.s-ao.oee,. r-eiisiSks stavnice V: 2096,000. vrednostnih f»a£iijcvt_finaacira orarižne <4 »er..-rr «ra>aaaew^>uaT£»>ri.^■ tj*inamrnii lite teti let 28 TrSSS.”- žeti sezuansn z tc$j:»ju gospodom, ki bi imel veselje do-'dobro urejenega doma. Ponudbe upravi Naprej pod ..Dobra pomoč". 958 liiiffl pni?. : 0.0c>0 K premoženja in vso ooravo, Zeli -. nrmjfl v svrho ženitve z tcfriin gospoJont Ponudbe s sliko, Katera se viRs, pod »BožiC s3/?“ upravp.iJtvu »Napreja" Tajnost zajamčena. 956 telili U lis teijsi aiii&Mfiitlep lii prodajo »Naprcja”. •Prcajsosunuijo invalidi, pa tudi dečki nad 54 let. Shtfba /.a {mr ur dnevno jo tahba, zaslužek kou.cn. Tmu /go- j vorue ženske so pripravne za ta po&el. Ogia- j Biti se je pri upravniku , Napreja“, Ljubljai.a, ! Frančiškanska ulica «(L Mladertii, 25 -let star, se želi RUlB&pfettžiilU. vskd pomanjkanja zn.nja, tem poioui* seznamu z gospsco od 17 do 24 iet. Pri o&Cjestranskeffi ugajanju Ožji stilu niso izključeni! Ponudbe s sliko naj se pošljejo upravi ,Napiej“ pod .Blag značaj 893“. 913 r ,mii ntMiirr« i mi min i niimi«irir" rminmrnnnn-r-"^-^ prodam. — Poisvc se Moste \ tt. 29. 949 j M. Tičar Priporočam veliko izbiro primernih Lfubiiana daril za Belli te Novo leto. i Sv P€b5s*a ccs a štev. S® En ; uSieai LScv. 1. j j mwm.m mm®® ~—- Knen$«$f$ raebiovano s ptosUm uliodom j mtSsbiliii ioUSl in z eicktricno iučjo iiee za j takoj J. SKOJ1C, uradnik, Jadranske banke, j centralni oddelek, Ljubljana. 952 \ mm fiiiism m m t **= ELfiiSTRCVfihA lUSUiJ l OKEJEHO ZAVEZO. = TISKOVINE ZS ŠOi.E, ŽUPftN- srvii m uriAOE. najmgoer- KE^KS PLAKATE 5K VftBilA Zfi StiOCE ŽM VESELICE LETNE ZAKLJUČKE KAJKOCSi&KEJiA URgBEA SA TES-SftllJE ČASOPISOV, KHi Ci, EP.f?Š«R ItR. .v Priporoča se llSiD ill pIKUllilRJJrJii klobukov in slamnikov za dartie Sn e&o P. Barborič Mestui trg 7. nBStfsessssssn Priporoča se trgovcem z oblekami prva domača tovarna oblek Sfursc fs M Liubljana, Gosposka ulica št 7. V zalogi vedno večje število oblek in sukenj; večja naročila se izvrše v najkrajšem času. Strogo solidna postrežba! 2ŽŽ5D0IIZŽ5I /x * i f v v J O* m žilei' V. < Prva celjska barvarija in kemična čistilnica, zavod za :: takojšnjo snažcnjc madežev :: MARTIN TACEK CELJE, Gosposka ulica 21. Priporočam »e za takojšnjo umetno snaženje madežev, damskih in možkih oblek, kakor za čiSčeuje in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih komadih. Žalne obleke na zahtevo v teku 24 ur. Prevzema tudi zastore, preproge, čipke itd. v kemično čiščenje in shrambo. 685 v Inton Cern o X.. Ci H AV EUR »v i//jy u,»-fv I. iiosii® mi ffiisii A. Fuchs, Ljubljana, S«Een^yrsev8 »Sita S. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se izvršujejo v Insini delavnici točno in solidno. 624 DDGODOESDBCrtIDEB&BEBDDEtaaaEEiFia Karbid kakor tudi krasne «8« ne! i.I v \ sprejme več spretnih in vestnih i W* stavcev j im d«& siroS^fka | en^ga izmed teh, ki zna tiskati na amerikanskem Ustroju ,,'Miehle9. Plača boljša, kakor drugod. Ponudbe na vodstvo nekdanje MostbOckove tiskarne v Mariboru. 942 kajoTčelic, slafiar In tfrsgaJIar bh®« j HiiSerjeva tl. h LlubKJ^na BiiSajeva h1. k | priporoma svojo litmm II DIHJII0 DEllltO za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozi ato v a nje in p°" srebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. K u puje tudf zlato in srebro ler plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. 377 !,v Bell fllsler SQE90S»UrSOi?3 Ui?C3 it, S. Ima v zalogi, najmodernejše poročne šopke, okrase za neveste, mirtne šopke in venčke, Kompletni kinči za poročne vozove. Velika izbira salonskih cvetlic, aražmarjev, palm, cvetličnih košaric i. t. d................. Ve‘ika »zbira krasnih oagrobnih v vs®h in «elt.QSlih, umui''tisjisMa%sannEaE»*»v.■■■■■'n Trakovi pravi svilnati in papirnati. - Kreppapir v vseh ban ali in množinah. Cene so^idnel PcsSr^žba točna! vencev Zajčie kože od divjih in doniaeih kupuje po na J višjih cena!) Ivan Sntigovc, Soštsnl, iždelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože. II! mr razpošilja vsako množino po tovarniški ceni ta^ari^iška Janko Andrašič v Mariboru, ,Hif-krema‘ J „Altese“ Jakobi| in druge vrste cigaretnega paplrm in stročnic ter milo, vaselino, ličilo, pisemski papir itd. nudi po najnižjih ^ cenah 888 | LIL...________________________ | Ljubljana, Resljeva cesta št. 20. Eufign V. FeSSer, liskaroar. Miz Gesla. Elzam Itn. 251 (Uniatska). DRVA mehka in trcia vsako množino pripelje na dom družba „IMPIX“1 ^ Malirova hiša, Krekov trg št, 10, I. nadstr. "67