/Prim
S 0 a. 28i
DDIkJnDCi/i nkin/
(16.009) leto UM.
7096 AA
OSREDNJA KN JIS NI. CA SREČKA VILHARJA TRG REVOLUCIJE 1 6001 KOPER
60090201
ČEDAD - Ul. Rbtori 28 - Tel. 0432/731190
isoo lir	SREDA, 26. NOVEMBRA 1997
Manjšim ni breme, je tuš naložba
Vomr Tavčar
Državni zbor je vCeraj začel razpravo o proračunu za leto 1997. Dober del včerajšnjega zasedanja so slovenski poslanci name-nili amandmajen k vladnemu predlogu odhodkov in prihodkov. Pri tem so sprejeli vladin predlog, ki je prvotno postavko za ustavne obveznosti do Slovencev v zamejstvu in po svetu povišal za sto milijonov tolarjev, zavrnili pa predlog komisije DZ za Slovence v zamejstvu, po katerem naj bi postavko zvišali za 490 milijonov tolarjev.
Odločitev je sicer manj neugodna, kot se zdi na prvi pogled, saj kaže, da bo slovenska vlada le oskrbela še nekaj sredstev, tako da bi postavka, namenjena podpori dejavnosti za Slovence po svetu, ostala na isti ravni kot lani.
Ni tu kraj za razglabljanja o postopkih, kako bo ta obljuba uresničena. Velika zamuda, s katero je bil predstavljen proračun za leto 1997, ki je posledica težav in dolgotrajnih pogajanj za sestavo vlade in vladnega zavezništva, sili k iskanju zasilnih rešitev.
Pomoč je seveda dobrodošla, saj Slovenija spoštuje obveznosti do svojih manjšin, ki jih je zapisala v ustavo, tudi v Času, ko mora tudi sama seči po varčevalnih ukrepih. Vendar bi bila ta pomoč veliko učinkovitejša, ko bi imela sistemski značaj v skladu z resolucijo o odnosu Slovenije do manjšin, ki jo je Državni zbor sprejel pred dobrim letom in ki še ni bila Udejanjena.
V prehodnem obdobju, ki sledi krizi organiziranega gospodarstva, slovenska manjšina v Italiji potrebuje poseben posluh matične države za njene Potrebe. Manjšina sama je vložila veliko naporov za skupno nastopanje in za dialog, večja podpora matične države pa bi v tem zahtevnem trenutku dodaten prispevek k enotnosti narodne skupnosti. In to bi prispevalo tudi h krepitvi položaja Slovencev v Italiji in njihovemu prizadevanju za uzakonitev manjšinskih pravic v skladu z evropskimi standardi.
Sistemska ureditev pomoči slovenskim manjši-Uam bi bila korak v to smer, za Slovenijo pa z dolgoročnega vidika tudi naložba, ki bi se obrestovala, saj je ob krepki in Življenjski manjšini tudi matična država obogate-Ua in močnejša.
LJUBLJANA / OBISK PREDSEDNIKOV SKGZ IN SSO PRI JANEZU PODOBNIKU PRED ZAČETKOM RAZPRAVE 0 PRORAČUNU
Slovenija mora imeti posluh za probleme Slovencev v Italiji
Državni zbor delno sprejel predlagani povišek za manjšino - Podobnik pisal Antonioneju
LJUBLJANA - VeCjra podpora matične Slovenije je za organiziranost in delovanje slovenske manjšine v Italiji v tem obdobju zelo pomembna. To sta povedala včeraj predsedniku Državnega zbora Janezu Podobniku in predsedniku komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjanu Schiffrerju predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor. Predstavnika krovnih organizacij sta to pomembnost hotela poudariti ob začetku proračunske razprave v slovenskem parlamentu.
Predsednik Podobnik se je zahvalil predstavnikoma slovenske manjšine v Italiji za skupni nastop, ki lahko omogoči večjo učinkovitost pri zavzemanju za interese manjšine tako v matici kot v državi, v kateri manjšina živi. Podobnik in Schiffrer sta Pavšiča in Pahorja seznanila s pismom, ki sta ga naslovila predsedniku deželnega sveta FJK Robertu Antonioneju in v katerem sta izrazila pričakovanje, da bo deželni parlament pri obravnavi sprememb volilnega zakona
KMETIJSTVO / PROTEST ZDRU2ENJA COLDIRETT1
Kmetje zahtevajo pozornost
V sto mestih okrog pol milijona manifestantov s traktorji in živalmi
RIM - Medtem ko se spontane protestne tovalcev po sto italijanskih mestih poskr-akcije proti plačilu glob zaradi presežkov v belo stanovsko združenje Coldiretti in proizvodnji mleka nadaljujejo, je bil včeraj svoje zahteve strnilo v dokument, ki ga je pod žarometi ves primarni sektor z veliki- pristojni minister Pinto zvečer pozitivno mi in nikdar rešenimi problemi. Za večji ocenil in izrekel pripravljenost na dialog, posluh je z manifestacijo pol milijona kme-	Na 2. strani
vprašanje zastopstva manjšinskih predstavnikov rešeno v skladu s pričakovanji Slovencev v Italiji.
Državni zbor je začel včeraj popoldne na 16. izredni seji razpravo o proračunu za leto 1997. Poslanci so največ časa namenili razpravam o dvanajstih vloženih dopolnilih za povečanje sredstev Uradu RS za Slovence V zamejstvu in po svetu. Na predlog vlade so potrdili amandma, s katerim se povišajo sredstva za sto milijonov tolarjev na proračunski postavki »ustavne obveznosti - podpora slovenski narodnostni skupnosti«. Zataknilo se je pri odločanju o amandmaju komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki bi omenjenemu uradu namenil še dodatnih 490 milijonov SIT. Predsednik matičnega odbora Janez Kopač je nasprotoval temu dopolnilu, saj so ga kot je poudaril delno povzeli že v svojem amandmaju, ki je bil sprejet. Opozicijski poslanci so zahtevali povečanje sredstev za Slovence po svetu in v zamejstvu.
Po pet milijonov tolarjev več sredstev pa je DZ namenil Svetovnemu slovenskemu kongresu in za programe RTV za zamejce. DZ je še sprejel amandma, s katerim se bodo sredstva za narodne skupnosti povečala za 30 milijonov tolarjev, in sicer za obveznosti do ustanov italijanske narodne skupnosti (4 milijone SIT), informativno dejavnost narodnih skupnosti (20 milijonov SIT) in za narodne skupnosti nasploh (6 milijonov SIT). (STA, C.R.)
Etiopija: Scalfaro in krivde Italije
ADIS ABEBA -Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj v etiopskem parlamentu ponovno obsodil italijanski kolonializem in zaželel da bi s sedanjim prijateljstvom premostili trpke spomine italijanske okupacije in da bi zaprli krvave strani zgodovine. Po svojem posegu v parlamentu je Scalfaro obiskal italijansko šolo v Adis Abebi, danes pa bo odpotoval v Eritrejo, kjer bo ostal do 29. novembra.
Na 9. strani
ATLANTSKI OCEAN / LADJA MSC CARLA
Brodolom pri Azorih: posadka se je rešila
LIZBONA - V brodolomu kontejnerske ladje MSC Carla pri Azorih se je rešila vsa 34-članska posadka, ki jo sestavlja 12 Italijanov, ostali pa so iz Hrvaške, Indonezije in Jugoslavije. Ladjo je južno od Azorov zajelo orkansko neurje, neobičajno visok val pa jo je
razklal na dva dela. Posadka se je k sreči nahajala v 140 metrov dolgem krmnem delu, ki je ostal na površini, medtem ko se je premcev del delno potopil. Posadko sta rešila portugalska helikopterja.
Na 9. strani
Vocci se pogaja z Retom in Tancejem
NABREŽINA - Morda obstaja še kakšno upanje za vsaj programski dogovor med Marinom Voccijem, Slovensko skupnostjo in Listo 2000. Županski kandidat napredne koalicije je bil sinoči po pogovorih, ki so trajati skoraj ves dan, zmerno optimist za dosego sporazuma. Na tej osnovi bi pod isto streho združili stranke in liste, ki se prepoznavajo v Oljki oziroma v koaliciji, ki podpira Prodijevo vlado.
O zadržanju na nedeljskih volitvah je Slovenska skupnost razpravljala na sinočnji skupščini. Stranka komunistične prenove pa poziva vse Slovence, naj se zoperstavijo desnici in njenemu županskemu kandidatu Romanu Vlahovu s tem, da množično podprejo Voccija. Enak poziv je naslovila tudi Zelena lista.
Na 4.strani
Okvara v Barkovljah Obalna cesta zaprta
TRST - Včeraj so zaradi del na vodovodnem omrežju pri Barkovljah zaprli Obalno cesto. Na cestišču so izkopali veliko luknjo, ki ovira prehod vozil. Danes bodo okvaro na 900-milimetrski cevi popravili, jutri bodo luknjo zakriti in cestišče asfaltirali, v petek pa bodo cesto spet odprli za promet.
Na 5. strani
Dober Parovelov vinski pridelek
TRST - Mačkoljansko podjetje Parovel Group je sinoči v hotelu Jolly v Trstu ob prisotnosti številnih uglednih gostov predstavilo svoj letošnji vinski pridelek. Kaže, da gre za posebno dobro letino.
Na 5. strani
Teritorialni pakt razburja Gorico
GORICA - Po neuspešni misiji Teritorialnega pakta za Goriško v Rimu se stopnjuje politična polemika. Očitki goriške desnice Prodijevi vladi, češ da ne spoštuje obvez, so izzvati plaz protinapadov z leve sredine. Poslanec Prestamburgo, podpredsenik Pokrajine Brancati in gibanje “Cittadini per Tlsontino” očitajo županu Valentiju protagonizem in trmoglavost v želji, da bi si sam lastil zasluge za uspehe.
Na10. strani
POLITIKA / SREČANJE PRODI-BERTINOTTI
KMETIJSTVO / USPELA MANIFESTACIJA ZDRU2ENJA COLD1RETTI
SKR bo še naprej podpirala vlado
Za voditelja komunistov še niso dozoreli pogoji zo programski dogovor s Hrastom
RIM - Stranka komunistične prenove bo še naprej lojalno podpirala vlado Romana Prodija. To je po včerajšnjem očitno uspelem srečanju z ministrskim predsednikom izjavil Fausto Bertinotti, ki pa je v isti sapi za sedaj izključil kakršno koli možnost programskega dogovora z DSL. S Hrastom nobenih tesnejših programskih odnosov, a le sodelovanje in dialog, saj imamo npr. o razvoju kapitalistične družbe zelo različna stališča, je dejal vodja Komunistične prenove.
Pogovor v Palači Chigi je trajal dve uri. Prodi ga ni komentiral, Bertinotti pa je odšel vidno zadovoljen, tudi zato, je dejal, ker na tapeti ni ostrih sporov ali nepremostlji-
vih razhajanj z vlado. Beseda je tekla o pohtiki zaposlovanja, o šolstvu in zdravstvu, sogovornika pa sta se dotaknila tudi žgočega vprašanja skrajšanega delovnega urnika. Voditelj SKP je poudaril, da bodo komunisti še dalje »od zunaj« podpirali vlado Oljke ter izključil možnost neposrednega vstopa v vladni kabinet. Bertinotti se je nato sestal še s podtajnikom pri predsedstvu vlade Miche-lijem, s katerim se je pogovarjal predvsem o finančnem zakonu in o državnem proračunu.
Glede razprave v političnem odboru SKP je Bertinotti potrdil nekatera razhajanja s predsednikom stranke Arman-dom Cossutto, izpostavil pa je tudi dejstvo, da je
sklepni dokument doživel široko soglasje (podprl ga je tudi Cossutta). Predsednik se je, kot znano, zavzel za tesnejše sodelovanje z DSL, namignil pa je tudi na možnost neposrednega sodelovanja SKP v vladi, za kar se ogreva tudi Massimo D’Alema.
Cossutta, ki se je predi-snočnjim sestal s Prodijem, je izrazil bojazen, da bo usmeritev, ki jo zagovarja Bertinotti, prej ali slej privedla do osamitve Komunistične prenove v odnosu do drugih levičarskih sil, še posebno DSL. To je v glavnem stališče podpredsednice senata Ersilie Salvato, ki je vsekakor zadovoljna, »ker se je v stranki končno začelo odkrito soočenje o politični strategiji«.
FINANČNI ZAKON / CIAMP1JEVO ZAGOTOVILO
Dodatni manever ne bo potreben
Prva pomlad brez korektivnega posega, BDP bo zrasel za 2,5%
RIM - Za letošnje javne račune ne bodo potrebni korektivni posegi, kar pomeni, da spomladi ne bi smelo biti že praktično obveznega »minimanevra«. Zagotovilo prihaja od zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija, ki je včeraj posegel v proračunski komisiji poslanske zbornice, kjer se je začela razprava o finančnem zakonu. Ciampije je do tega zaključka prišel potem, ko je videl predvidevanja nekega italijanskega raziskovalnega zavoda, ki napoveduje, da naj bi se delež javnega dolga na bruto domači proizvod prihodnje leto znižal na 2, 5 odstotka (vlada je predvidevala 2, 8%), leto kasneje pa na 2 odstotka.
Zakladni minister je ob tej priložnosti zavrnil kritike nekaterih mednarodnih organizmov, ki menijo, da so visoki pasivni ostanki v italijanskem proračunu simptom, da je vlada izvedla le navidez-
no sanacijo javnih financ. Ciampi je pojasnil, da gre za predviden pojav, ki ga je porodilo lani določeno skrčenje finančnih prenosov zakladništva. Za ta korak se je vlada odločila zaradi pretirane likvidnosti na blagajniških tekočih računih javnih ustanov, ki niso uspele porabiti vseh dodeljenih sredstev.
Med drugimi pomembnimi temami se je Ciampi v svojem poročilu dotaknil tudi davčnih olajšav za južni del države, za katere je zagotovil, da je Bruselj sprejel amandma k finančnemu zakonu, ki predvideva postopno sproščanje dva tisoč milijard lir za zaključek davčne pomoči jugu. Glede rasti bruto domačega proizvoda pa je zakladni minister potrdil optimistično napoved, da bi ta utegnil prihodnje leto rasti z 2, 5-odstotno stopnjo in torej preseči vladino predvidnost-no predvidevanje o 2-odstotni rasti.
Pol milijona kmetov preplavilo sto mest
Zahtevajo razvojni načrt - Vlada pripravljena na dialog
RIM - Vsaj pol milijona kmetovalcev s 60 tisoč traktorji in pisano množico domačih živali je včeraj zasedlo sto italijanskih mest, vendar tokrat ne v protest proti mlečnim kvotam - ki se medtem sicer nadaljuje - ampak zato, da bi zahtevali od vlade več pozornosti za zanemarjeno kmetijsko panogo. Konkretno naj bi se ta pozornost izrazila s finančnimi posegi (20 tisoč milijard lir v treh letih) za spodbujanje kmetijske dejavnosti in za tehnološko inovacijo, s pravičnejšim davčnim režimom in podporo kakovostnim pridelkom. Te zahteve so manifestanti zapisali tudi v dokument, ki so ga izročili prefektom omenjenih sto pokrajinskih središč.
Povorke, v katerih ni manjkalo krav, ovac, oslov in tudi kokoši - tako da so se morali aktivirati tudi animalisti - so se začele ob 9. uri, v veliko mestih pod gostim dežjem. Da bi poudarili miroljubni in nacionalni značaj po, je na številnih traktorjih plapolala italijanska trobojnica, potrjuje pa ga tudi dejstvo, da ni prišlo nikjer do napetosti med manifestanti najmočnejše stanovske organizacije Coldiretti in med »mlečnimi cobasi«, ki demonstrirajo na nekaterih vročih točkah severovzhodne Italije (na avtocesti A4 pri Vicenzi so včeraj brizgali na cestišče tokoči gnoj).
Na transparentih, ki so jih nosili manifestanti, ni manjkalo gesel proti vladi (kot npr. »Prodi, brani vsaj mortadelo«, ali pa »Visco in Pinto, zrela sta za odpad«, »Mastni
davki, suhe krave«). Med	in dokazal, da z reše-	podporo liderjev več
najbolj množičnimi so bi-	vanjem problemov kme-	strank, kot npr. Marinija
le manifestacije v Pie-	tijstva ni mogoče več od-	(LS), Finija (NZ) in Butti-
montu, Lombardiji, Vene-	lašati. Reševati jih je treba	glioneja (CDU), medtem
tu in Emiliji-Romagni,	globalno, je dejal Bedoni,	ko je D’Alema (DSL) izja-
vendar je bila precejšnja	v njihovi celovitosti in na	vil, da je treba začeti dia-
tudi udeležba v severni in	prednosten način, za kar	log o problemih primame-
južni Italiji. Zvečer, ko so	morata vlada in parla-	ga sektorja. Minister za
se manifestanti razšli, je	ment vzpostaviti pravo	kmetijske dobrine Pinto je
predsednik Coldiretti	politiko usklajevanja,	zvečer sporočil, da je pri-
Paolo Bedoni izrazil ve-	kakršna velja za druge go-	pravi j en na soočenje in v
liko zadovoljstvo za velik spodarske sektorje.	tiskovni noti izrazil pozi-
uspeh, ki je presegel Manifestacija združenja tivno oceno dokumenta pričakovanja prirediteljev Coldiretti je včeraj prejela Coldiretti.
________ETIOPIJA / PRED DANAŠNJIM ODHODOM V ERITREJO_
Scalfaro v etiopskem parlamentu obsodil italijanski kolonializem
Zaželel je, do bi s sedanjim prijateljstvom premostili gorje in kri preteklosti
V Palermu se je zrušila hiša: otroka in mama so se rešili
ADIS ABEBA - Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj v etiopskem parlamentu ponovno obsodil italijanski kolonializem, ko je zaželel, da bi s sedanjim prijateljstvom premostili trpke spomine italijanske okupacije in da bi zaprli krvave strani zgodovine. Scalfaro je priznal, da je vzburjen ob dejstvu, da je prvi italijanski poglavar, ki je kdaj obiskal Etiopijo in se je zato oprostil za vse, kar so Italijani negativnega storili v Etiopiji. Poudaril pa je, da je treba še poglobiti prijateljske dvostranske odnose. Parlamentarce je spomnil, da se je v torek poklonil spominu žrtev italijanske okupacije in da je položil venec na spomenik zmage. Med mrtvimi pa vlada mir, je dodal predsednik, ki je napovedal, da se bo danes poklonil spominu padlim italijanskim in britanskim vojakom, ker se tudi ob obsodbi vojne, predvsem pa agresivne vojne, ne sme pozabiti na herojstvo posameznih vojakov. In prav ti padli po Scalfarovih besedah morajo biti obveza za mir. Po svojem posegu v etiopskem parlamentu je Scalfaro obiskal italijansko šolo v Adis Abebi (na sliki AP).
Italijanski predsednik bo v Etiopiji ostal še danes, ko bo odpotoval v Eritrejo, kjer bo ostal do 29. novembra.
2e sedaj lahko trdimo, da so etiopske oblasti zadovoljne s Scalfarovim obiskom, ker se je jasno oprostil in opravičil za vse gorje, ki ga je zagrešila italijanska okupacija.
PALERMO - V zgodovinskem središču Palerma se je včeraj opoldne zrušila hiša. Gasilci in drugi reševalci so med razvalinami našli in rešili dva otroka in njuno mamo. Sprva je kazalo, da naj bi bilo pod ruševinami še nekaj ljudi, kar pa na srečo ni bilo res.
Vse kaže, da je poslopje načel zob časa. Občinska uprava je že pred devetimi leti izdalo odlok o izpraznitvi poslopja, ker je bilo že takrat v skorajda razpadajočem stanju. Prebivalci pa se niso zmenili za odlok in niso zapustili poslopja. Tudi zato ne, ker niso imeli nobene možnosti, da bi se preselili drugam.
V mestnem zgodovinskem jedru je na desetine podobnih poslopij, v katerih pa prebivajo ljudje, ker niso dobili boljše namestitve. Revščina je njihov skupni imenovalec. Prav na nasprotni strani poslopja, ki se je porušilo včeraj samo od sebe, stoji hiša, na kateri se je pred dnim mesecem vdrla streha. Gasilci so postavili okrog hiše ograjo z opozorilnim napisom, o morebitnih popravilih pa ni ne duha ne sluha. To ni nobena novost, saj je Palermo verjetno še edino evropsko mesto, v katerem niso sanirali hiš, ki so bile med drugo svetovno vojno tarča letalskih napadov. Na številnih poslopjih so namreč še vidne razpoke in luknje, ostanki bombardiranj izpred več kot pol stoletja.
LJUBLJANA / PREDSEDNIKA SKGZ RUDI PAVŠIČ IN SSO SERGIJ PAHOR PRI JANEZU PODOBNIKU
Večja podpora Slovenije zelo važna za manjšino
Podobnik in Schiffrer pisala Antonioneju v zvezi z volilno zakonodajo
LJUBLJANA - Položaj slovenske manjšine v Italiji je v tem obdobju težaven. Zato je posluh matične države za njene probleme, predvsem pa pripravljenost, da te težave pomaga rešiti, velikega pomena. To sta predsednika Slovenske kulturno gospodarske tveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor poudarila na včerajšnjem srečanju s predsednikom Državnega zbora Slovenije Janezom podob-nikom in predsednikom komisije za Slovence v zamejstvu Marjanom Schiffrerjem. Predsednika krovnih organizacij sta zaprosila za pogovor s predsednikom DZ prav na dan, ko je parlament na izredni seji zaCel razpravo o državnem proračunu za leto 1997 in v Času ko vlada oblikuje proračun za leto 1998.
Skupni nastop predsednikov organizacij, ki zaobjemata skoraj vso razčlenjeno paleto pohticnih in ultumih usmeritev Slovencev v Italiji, je prijetno presenetil Janeza Podobnika, ki se je Pavšiču in Pahorju zahvalil za skupni nastop. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da se vlaganje strpnih naporov v skupno nastopanje obrestuje in lahko omogoči večjo učinkovitost pri zavzemanju za interese manjšine tako v matični državi, kot tudi državi, v kateri manjšina živi.
Pavšič je v svojem uvodnem izvajanju izhajal iz dejstva, da je lani Državni zbor sprejel resolucijo o odnosu do Slovencev izven meja matične države, ki je predvidela med drugim sistemski odnos do manjšine. Zal je ta resolucija še neudejanjena, medtem ko bi bilo za manjšino in nje-
ne organizacije pomembno, da bi bila pomoC matice res sistemska, ker bi na osnovi zajamčenih prihodkov lahko veliko bolje načrtovale svoje delo. Ob tem je opozoril, da je kriza organiziranega gospodarstva povzročila narodni skupnosti dodatne težave. Poudaril je tudi, da je povišek postavke za manjšine, kot je predviden v vladnem predlogu proračuna (100 milijonov tolarjev) povsem nezadosten in se je zavzel, da bi Državni zbor sprejel povišek (490 milijonov tolarjev), ki ga je predlagala Komisija za Slovence v zamejstvu.
To izvajanje je povsem podprl Sergij Pahor, ki je opozoril tudi na delikaten
trenutek v življenju manjšine, saj zaščitni zakon napreduje (Ce sploh napreduje) prepočasi. Večja podpora matične domovine, je bil Pahorjev zaključek, bi v tem trenutku krepila enotnost slovenske manjšine, to pa bi prispevalo tudi k krepitvi položaja manjšine v Italiji.
Podobnik je v bistvu podprl izvajanje predstavnikov SKGZ in SSO, predsednik komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer pa je zagotovil, da se bo njegova komisija trudila zato, da bi v prihodnjem letu za pomoC manjšinam pripravili sistemsko rešitev.
Sedaj je odvisno od DZ, v kolikšni meri bo prisluhnil apelu manjšin. Govori
se, da popravek Komisijije za Slovence v zamejstvu ne bo osvojen v celoti, vlada pa naj bi pristala, da k svojemu predlaganemu povišku primakne še določeno vsoto, najbrž iz rezerv.
Sogovorniki so spregovo-rili tudi o spremembah volilnega sistema, o katerih se začenja razprava v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Janez Podobnik in Marjan Schiffrer sta gosta seznanila s pismom, ki sta ga vCeraj v imenu DZ poslala predsedniku deželnega sveta Robertu Antonioneju. V njem sta izrazila pričakovanje, da bo pri obravnavi sprememb volilnega zakona v prihodnjih dneh vprašanje zastopstva manjšinskih predstavnikov
rešeno v skladu s pričakovanji Slovencev v Italiji. Predstavniki slovenske manjšine zaradi svoje geo-grafske razpršenosti namreč težko zberejo zadostno število volilne podpore za neposreden vstop. Z upoštevanjem nekaterih predlogov, ki so jih ob prehajanju iz proporcionalnega v večinski sistem vohtev pripraviti Slovenci v Italiji, bi tako koristili razvijanju medsebojnega sodelovanja v duhu evropskih standardov. V pismu sta Podobnik in Schiffrer še poudarila, da je skrb za manjšine nedvomno eden od najprist-nejših znakov pripravljenosti za sodelovanje in iskrenega prijateljstva med sosednjima narodoma.
Predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom (F. J. Suhadolnik/BOBO)
____________KOROŠKA_________________
Tudi J. Tirolska prispevala za gradnjo kulturnega doma v Pliberku
CELOVEC - Slovenski kulturni dom v Pliberku, ki je že v zaključni gradbeni fazi, bo zgrajen tudi s sredstvi italijanske avtonomne dežele Južne Tirolske. VCeraj sta deželni glavar Louis Dumwalder in predsednik kluba deželnozbooskih poslancev Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Hubert Frasnelti v Pliberku predsedniku društva Kulturni dom Pliberk Fricu Kumru v Pliberku osebno predala »gradbeni kamen« v vrednosti 1, 2 milijona šilingov. Njim pa se je pridružil še zastopnik ministrstva za prosveto na Dunaju z Čekom v višini enega milijona šilinga. Kulturni dom v Pliberku bo zgrajen do jeseni prihodnjega leta, projekt pa finanCnše posebej podpira Republika Slovenija, M je doslej že prispevala skoraj deset milijonov šilingov. Tudi iz proračuna za leto 1997 bo Slovenija še prispevala večjo vsoto, tako da bo dom skoraj polovično financiran s strani Slovenije. S strani avstrijske države pa bo kulturni dom poleg ministrstva za prosveto podprl še sosvet za koroške Slovence v višini približno desetih milijonov šilingov. Se najmanj sredstev bo dala na razpolago dežela Koroška, ki je projektu doslej namenila nekaj nad milijon šilingov. Kulturni dom, ki bo po zadnjih načrtih stal nad 30 milijonov šilingov, naj bil postal novo kulturno središče koroških Slovencev v Podjuni in naj bi postal tudi kraj srečanja obeh v deželi živečih narodnih skupnosti. Pospešil pa naj bi tudi čezmejno sodelovanje z obmejnimi občinami v Sloveniji.
Visoka južnotirolska politika sta pred predajo prispevka na tiskovni konferenci v Celovcu poudarila tesno povezanost Južnih Tirolcev s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Finančna podpora za nabavo opreme za novi kulturni dom pa da je sad večletnega plodnega sodelovanja med Južni Tirolci in koroškimi Slovenci in jo je treba razumeti kot solidarno dejanje med manjšinama.
Na tiskovni konferenci v Celovcu, ki jo je priredil Center avstrijskih narodnostni na Dunaju (CAN), katerega elan je tudi Južnotirolska ljudska stranka, sta Dumvvalder in Frasnelti ne le napovedala nadaljno krepitev stikov z vsemi manjšinami v Avstriji, zavzela sta se tudi za realizacijo enotnega manjšinskega standarda Evropske unije. Pobudo zato naj bi dala Republika Avstrija, ki bo v drugem polletju 1998 predsedovala Evropski uniji, sta menila Dumvvalder in Frasnelti. Pobudo pa da podpirajo tudi avstrijske manjšine, je še dodal predsednik CAN, koroški Slovenec Marjan Pipp.
Na tiskovni konference je bila omenjena tudi resolucija koroške deželne vlade, v kateri je Koroška pogojevala avstrijsko soglasje k vključitvi Slovenije v EU s priznanjem nemške manjšine v Sloveniji. Dumvvalder je s tem v zvezi poudaril, da ima vsaka manjšina pravico do priznanja, glede koroškega pogojevanja pa je poudaril, da je prepričan, da bo Avstrija Slovenijo podprla na poti v Evropo.
Ivan Lukan
LJUBLJANA / POGOVOR Z MINISTROM ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI METODOM DRAGONJO
Kako je z lastništvom nuklearke v Krškem
LJUBLJANA - Uradnih stališč slovenske vlade do ponudbe hrvaške strani o morebitni prodaji hrvaškega deleža v jedrski elektrarni Krško Se ni, so pa določena izhodišča za pogajanja. Možnost prodaje hrvaškega deleža je bila lansi-rana neuradno, ne pa kot predlog ministrstva ali vlade, je v pogovoru za STA o morebitni prodaji hrvaškega deleža v jedrski elektrarni Krško slovenski strani povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
Ob tem pa je spomnil tudi na dogovor, ki sta ga podpisala s hrvaškim ministrom Nenadom Porgesom septembra letos. Po tem dogovora naj bi si prizadevali za to, da se vprašanja uredijo na načelu reprocitete oz. upoštevanju lastniške paritete, kot je bila v času izgradnje NEK. Minister Dragonja je tudi napovedal, da naj bi se še letos sestal ponovno s hrvaškim kolegom Poigesom.
Kakšno je zdaj ocenjeno lastniško razmerje (ned Slovenijo in Hrvaško do nuklearke in ali je morebiti slovenski delež že 70-odstotni, hrvaški pa 30-odstotni?
Formalno se lastništvo ni spremenilo, ker se ni spremenil status podjetja. Nuklearka kot Podjetje namreč ni upravljana po kapitalskih načelih, ampak po načelu zakona o združenem delu. To pomeni, da velja še na pol samoupravljanje, ki smo ga modificirali po začasnem sklepu, po katerem ima nuklearka začasni poslovni odbor.
Ob ustanovitvi nuklearke sta bili slovenska frt hrvaška stran lastnici vsaka polovice elektrarne. To razmerje se je v zadnjih letih nedvomno spremenilo?
Res je, da se je pariteta v vmesnem obdobju
že precej spremenila. To je sicer težko pojasniti, ker je zahtevno strokovno vprašanje. Razloga za to sta dva, in sicer, ker so nastajale določen izgube, ki so locirane med partnerji in ki niso bile pokrite. Po splošnih finančnih načelih velja, da če se izguba ne pokrije v določenem obdobju, mora bremeniti kapitalske vloge oz. se za znesek nepokritih izgub zmanjšajo kapitalske vloge.
Dragi razlog oz. generator zniževanja kapitala ali pa spreminjanja vrednostnih razmerjih je pa bilo vračanje amortizacije. Od leta 1990 dalje je po principih sporazuma oz. dogovora o obratovanju med vlagatelji obstojal inštitut združevanja amortizacije, kjer je šlo za vračilo amortizacije. Hrvaški solastnik je' zahteval vračilo amortizacije v skladu z akti, ki so veljavni od ustanovitve. Nuklearka od leta 1990 ni več vračala amortizacije slovenski strani, slovenska stran tudi v svojih energetskih dokumentih tega ni zahtevala, medtem ko je hrvaška stran po določenih postopkih to amortizacijo zahtevala vrnjeno. To je izvajala s poračunom oz. s pobotom faktur za dobavljeno električno energijo. To pomeni, da se je v obdobju od leta 1990 do septembra 1996 zmanjševal realni finančni vložek hrvaške strani.
Slovenska stran zato ne more pristati na neko statično kategorijo lastništva. Dogovorjeno je, da bo slovenska stran omogočila hrvaški, da se ta pariteta vzdržuje, vendar bomo morali najprej ugotoviti stanje lastniškega razmerja. To še ni objektivno ugotovljeno. Ce bo prišlo do spremembe paritete, bo hrvaška stran še imela možnost, da pariteto vzdržuje. To pomeni, da plača ali to drugače uredi. Sele če te možnosti ne bo izpolnila, bo prišlo do formalne spre-
membe lastniškega razmerja, kar pa se bo odrazilo tudi v spremembi upravljalskih upravičenj. Da bi lahko to rekonstruirali, je dogovorjeno, da bomo za desetletno obdobje, to je od začetka leta 1986 izvedli ekspertno revizijo, ki bo rekonstruirala preteklo stanje. Razpis za izbor revizijske hiše je pripravljen, obravnaval pa ga bo začasni poslovni odbor NEK na naslednji seji.
Ali to pomeni, da meddržavna komisija za nuklerako sploh ne bo začela delovati, dokler ne bo končana revizija, ki naj bi bila podlaga za določitev lastniških razmerij?
Omenjena medvladna skupina bo dejansko zelo vezana na revizijo finančnih razmerjih, ker pa bo obravnavala tudi vrsto dragih vprašanj, bo začela delovati prej. Prizadevali si bomo, da bi čimprej uskladiti sestavo medvladne komisije. Hrvaška stran jo je že imenovala, čeprav nas o tem uradno še ni obvestila, slovenska stran pa jo bo imenovala v naslednjih dneh.
S katerimi vprašanji poleg lastniških razmerij se bo Se ukvarjala slovensko-hrvaška medvladna komisija?
Ko bo ustanovljena, bo morala pregledati ustanovitvene akte in pravne podlage in pripraviti pravno analizo ustanovitevnih razmerij. Pregledala naj bi tudi finančne obveznosti, ki direktno bremenijo nuklearko ali ki so bile prenesene na nuklearko. Tu je še cela vrsta dokumentov, ki se nanašajo na reprogramiranje teh obveznosti in na odnose, ki v povezavi s krediti zavezujejo oba soustanovitelja, ki sta solidarno odgovorna. Draga naloga komisije pa zadeva finančni del, ki bo z upoštevanjem finančne analize in revizije razmerij zatem določila sistem
paritete lastništva. Poleg meddržavne pogodbe, ki bo regulirala lastništvo in draga vprašanja, bo potrebno skleniti še podjetniško pogodbo, ki bo konkretizirala kapitalska razmerja in način upravljanja. Na meddržavni ravni bodo aktualna tudi vprašanja v zvezi z dekomisijo, nadaljnjim obratovanje in financiranjem modernizacije nuklearke.
Kako je z odplačevanjem posojil za nuklearko in koliko je doslej plačala Slovenija?
Vsaka stran zase plačuje kredite, ki jih je najela za financiranja svojega prispevka v NEK. Na vprašanje, koliko je že plačala slovenska stran, ne morem odgovoriti na pamet. Grobo je stika taka, da je vsaka stran najela po približno petsto milijonov dolarjev kreditov. Vendar se ti krediti v določenem obdobju niso odplačevati, tako da stanje kreditov ni bistveno znižano, niti na slovenski strani, še manj pa na hrvaški strani, ker so se krediti reprogramirati, tako da je obveznost iz naslova kreditov še sorazmerno velika. Obseg zadolženosti je različen na slovenski in na hrvaški strani, ker hrvaška stran v določenih obdobjih ni odplačevala kreditov, medtem ko jih je slovenska stran, Za Hrvaško plačuje kredite hrvaško elektrogospodarstvo, za Slovenijo pa plačuje nuklearka, ki ima odplačilo teh kreditov vključeno v ceno.
Je še možna mednarodna arbitraža za nuklearko, če se strani nebi uspeli sporazumeti?
Ce bo arbitraža nujna, bo pač potrebno k njej pristopiti, toda najprej si bomo prizadevati urediti zadeve z medsebojnim dogovorom.
Lidija Pavlovčič, STA
Ciuder
in
Antonione
čestitala
Kučanu
TRST - Predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder je čestital Milanu KuCanu ob ponovni izvolitvi za predsednika Slovenije. Cruder je izrazil prepričanje, da se bo sodelop-vanje med deželo in Slovenijo v prihodnje še tako uspešno razvijalo v korist prebivalstva teh krajev.
KuCanu je ob izvolitvi čestital tudi predsednik deželnega sveta Roberto Antonione, ki je prav tako poudaril Kučanova prizadevanja za razvoj in pospešitev medsebojnega sodelovanja.
NOVICE
Zaščita Slovencev v Italiji nocoj na TV Koper
»Slovenci v Italiji: kakšen zaščitni zakon?« To je naslov oddaje, ki bo na sporedu nocoj z začetkom ob 21. uri po TV Koper v italijanskem jeziku. Oddajo bo vodil časnikar Maurizio Bekar, na njej pa bodo v studiu sodelovali v živo deželni tajnik SSk Martin Brecelj, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Sergij Pahor, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in predstavnik SKP Sergij Lipovec. Po telefonu se bo oglasil tudi poslanec Domenico Maselli, ki je poročevalec za zaščitni zakon v poslanski zbornici. Govor bo o različnih zakonskih osnutkih, ki so bili vloženi v tej zakonodajni dobi in sploh o možnosti, da bi se ta problem končno rešil po tolikih desetletjih Čakanja.
Pokrajinski svet o gojenju školjk
Tržaški pokrajinski svet je na svoji zadnji seji v ponedeljek, 24. t.m., sprejel resolucijo, s katero je obvezal predsednika Pokrajine Codarina, naj nemudoma poseže pri ministru za zdravstvo, da bi izdal izvršilne norme za zakonski odlok št. 530 iz leta 1992, ki ureja gojenje školjk. Osnutek resolucije je predstavil svetovalec Bussani, izpopolnili pa so jo načelniki skupin. V njej je tudi postavljena zahteva, naj bi tržaška pokrajinska uprava pridobila pristojnosti pri izvrševanju zakona, kakor tudi obvezuje predsednika Codarina, naj preveri, kaj je deželna uprava napravila za rešitev številnih problemov, ki se postavljajo na področju gojenja školjk v Tržaškem zalivu.
Na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta je med drugim prvič nastopil novi pokrajinski odbornik za ekonomat in splošne zadeve Fabio Scoccimar-ro. Svet je naposled izrazil negativno mnenje o gradnji večjega poslopja na Miramarskem drevoredu.
Sestala se je pokrajinska komisija za prevoze
V	teh dneh se je zbrala komisija pokrajinkega sveta za prevoze pod predsedstvom svetovalke Marine Vlach in obravnavala predvsem probleme, s katerimi se spopada Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze ACT. O tem je poročal funkcionar podjetja inž. De Robertis. Med drugim je poudaril, da ACT razpolaga z dokaj dotrajanim avtoparkom. Pokrajinski odbornik za prevoze Marini je dejal, da je deželna uprava zagotovila posebno finančno podporo za vsaj delno rešitev tega problema.
Škof Ravignani predava o bioetiki
V	petek, 28. t.m., se bo v avditoriju Muzeja Revol-tella v Trstu začel niz predavanj o bioetiki. Prireja ga medicinska sekcija Krožka za kulturo in umetnosti. Prvi predavatelj bo tržaški škof Evgen Ravignani. Uvodoma bo navzoče nagovoril predsednik Krožka Gioigio Tombesi, predavatelja pa bo predstavil načelnik medicinke sekcije prof. Gianfranco Guamieri. Tako je sporočil sam krožek v posebni noti, v kateri pa ni navedel ure predavanja.
:
Hill
■■j
lil
DEVIN-NABREŽINA / PRED NEDELJSKO ODLOČILNO BALOTAZO
Morda še kakšno upanje za programski dogovor
Zelena lista: Vocci je res vreden zaupanja tudi SSk in Liste 2000
Morda obstaja še kakšno upanje za programski dogovor med Marinom Voccijem, SSk in Listo 2000. Županski kandidat napredne koalicije je bil sinoči po pogovorih, ki so trajali skoraj ves dan, zmerno optimist za dosego sporazuma. Na tej osnovi bi pod isto streho znova združili stranke in liste, ki se prepoznavajo v Oljki oziroma v koaliciji, ki podpira Prodija. Vocci iz razumljivih razlogov zadeve ni hotel komentirati, tudi zato, ker Čaka na odgovor sogovornikov (SSk je o tem razpravljaja na sinočnji skupščini).
Kot smo izvedeli, si utira pot neke vrste »pakt z občani«, ki jih seveda zastopajo politične stranke; Vocci, Gior-
Kandidat Marino Vocci
gio Ret in Viktor Tanče pa so se dolgo pogovarjali tudi o sestavi nove uprave, seveda Ce bo v nedeljo prevladal napredni kandidat. To so
Kakšna bo sestava nove skupščine
CE BO ŽUPAN MARINO VOCCI: DSL: Gioigio Depangher, Massimo Veionese, Loienzo Corigliano, Maiiza Skerk in Edi Iskra; SKP: Stanka Mokole, Giuliano Goat in Adriano Ferfoglia; Z Voccijem za Oljko: Maurizio Rozza in Franco Radovich-, SSk: Viktor Tanče; Lista 2000: Giorgio Ret in Michele Moro; Kartel svoboščin: Romano Vlahov, Maurizio Lenarduzzi in Massimo Romita.
CE BO ŽUPAN ROMANO VLAHOV: Kartel svoboščin: Maurizio Lenarduzzi, Massimo Romita, Walter Bradas, Vinicio Scapin, Fausto Buttazzoni, Clara Giuressi, AlGo Prodan, Norberto Quadracci, Annamaria Colh in Grego-rio Di Brazzano; Lista 2000: Giorgio Ret in Michele Moro; DSL: Giorgio Depangher; SKP: Stanka Mokole; SSk: Viktor Tanče; Gibanje za Oljko: Marino Vocci.
vsekakor za sedaj le hipoteze, ki jih bo treba preveriti v praksi.
Zelena lista (tiskovno noto je podpisal deželni svetovalec Paolo Ghersi-na) upa in pričakuje, da se bodo volilci opredelili za Voccija ne glede na strankarsko pripadnost in ne glede na koga so podprli v prvem krogu. Volijo naj predvsem človeka in to, kar zastopa in pooseblja. Zeleni upajo in pričakujejo, da bodo novost, ki jo predstavlja Vocci, razumeli tudi Tanče, Ret ter voditelji SSk in Liste 2000. Vocci ni kandidat nobene stranke, to ni bil v preteklosti in tudi ne v bodočnosti, ko bo, kot upajo zeleni, novi župan. SSk in Lista 2000 naj torej zaupata kandidatovi neodvisnosti in naj prispevajata k njegovi izvolitvi.
V Prečniku z župani
Vocci ]e dal pobudo za drevišnje srečanje upraviteljev, na katerem bo tekla beseda o sodelovanju med občinami, Srečanja, ki bo ob 20.30 v restavraciji SardoC v Prečniku, se bodo udeležili Adriano Persi (Tržič), Aleksi) Križman (Repen), Tamara Blažina (Zgonik), Boris Pangerc (Dolina) in Giorgio Depangher (Nabrežina).
Ob IS.uri pa se bo Vocci v nabrežinski knjižnici udeležil okrogle mize 0 šolstvu. Govorili bodo tudi An-na Maria Depangher, Zvonko Legiša in Paola Gessi.
SKP: Premagajmo desno koalicijo!
Stranka komunistične prenove poziva vse devinsko-nabre-žinske volilce, še posebno pa Slovence, da v nedeljo brez oklevanj glasujejo za županskega kandidata Marina Voccija. Za ta poziv so se odločili na predsinoCnji skupščini elanov in simpatizerjev stranke, ki sta se je udeležila tudi Vocci in nosilka kandidatne liste za "občinski svet Stanka Mokole. Slednja, ki je bila v občinski svet izvoljena že v prvem krogu, je poročala o poteku pogajanj in razgovorov za morebitne nove povezave naprednega županskega kandidata, ki niso obrodili konkretnih sadov.
Vocci je po mnenju komunistov vseskozi dosledno kazal razpoložljivost in pripravljenost za možno volilno povezavo, tako z "Listo 2000“ Giorgia Reta, kot s Slovensko skupnostjo, pod pogojem, da bi se ti sili obvezali za programski sporazum z Voccijem. Slednji naj bi predstavljal predpogoj za razširitev večine na osnovi politične prozornosti in odgovorne soudeležbe v novi občinski upravi. Brez tega programskega konsenza - piše v tiskovni noti SKP - je bilo dolžnostim zavrniti možnost formalne volilne
povezave, ki jo je v zadnjem trenutku predlagala stranka Slovenske skupnosti, ki je hotela s pomočjo večinske nagrade le povečati število občinskih svetovalcev, ki jih je izvolila v prvem krogu, s Čimer bi strankarski interesi prevladali nad interesi slovenske manjšine. Komunisti vsekakor pričakujejo, da bo SSk kljub temu podprla Voccija in s tem prispevala k porazu desničarskega kandidata Romana Vlahova in koalicije, ki ga podpira.
Mokoletova se s svetovalcem Adrianom Ferfoglio obvezuje, da bo okrepila slovensko prisotnost v novem devinsko-na-brežinskem občinskem svetu. Od tod še en apel volilcem, posebno slovenskim, naj v nedeljo gredo na volišča in glasujejo za Voccija, saj je usoda Občine Devin-Nabre-žina, kot najbrž nikoli prej, sedaj le v njihovih rokah.
O nedeljski odločilni balotaži in o zadnjih pripravah na volitve bo tekla beseda na jutrišnji skupščini, ki jo Stranka komunistične prenove prireja v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini. Zborovanje, ki je odprto vsem občanom, bo ob 19.uri.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / RESOLUCIJA O TV M
Prevladala skrb za reindushializacijo
Le tako bo mogoče zagotavljati zaposlenost - Obveze za lllyjo
Tržaški občinski svet je v ponedeljek zveCer po štiriurni napeti razpravi sprejel resolucijo o reševanju krize v Tovarni velikih motorjev, ki so jo podpisali Dolenc (DSL), Dressi (NZ), Drabeni (LpT), Minisini (LS) in M. Marži (Illyje-va lista). Dokument ni prejel podpore Komunistične prenove (ker ne vsebuje zahteve, da preustroj boljunške tovarne ne sme zahtevati izgube niti enega samega delovnega mesta) in svetovalke gibanja Nord libero. Kakorkoli že, je resolucija nedvomno rezultat težavnega, a nujnega usklajevanja stališč, občutljivosti in dolgoročnejših interesov, v imenu katerih se je večina občinskega sveta postavila ob stran župana, ki je bil v preteklih tednih tarča hudih napadov sindikata. Posebno CGIL in kovinarski Fiom namreč noCejo slišati o krčenju or-ganika v boljunškem obratu, pa Čeprav Fincantieri zagotavlja, da noben od 290 odvečnih delavcev ne bo ostal na cesti, ampak mu bodo poiskali novo namestitev.
Toda pogjemo, katere so bistvene toCke resolucije tržaškega občinskega sveta. Dokument izhaja iz ugotovitve o neskončno dolgem kriznem procesu starega tržaškega industrijskega sistema, predvsem državnih podjetij, ki negativno vpliva na ves industrijski sektor, da se ta strani stalno krci tako po številu
podjetij kot zaposlenih. V premisi je postavljena v ospredje vloga človeškega dejavnika in skrb za obrambo delovnih mest, ki mora spremljati procese prestrukturiranja in privatiziranja javnih podjetij. Potrebne so sistemske rešitve z integrirano vizijo reorganizacije, z razčlenjenim pristopom, ki bo izpostavil prednosti, in z ugotovitvijo možnih ekonomskih in finančnih instrumentov, s pomočjo katerih se bo lahko začel proces reindustrializacije tržaške pokrajine, je še zapisano v premisi.
Občinski svet zato obvezuje župana, naj preveri, ali je industrijski načrt družbe VVartsila resnično sposoben relansira-" ti dizelski sektor brez travmatičnih zaposlitvenih posledic, in naj poseže za objavo projekta o reindustrializaciji Arzenala sv. Marka. Zupan si mora prizadevati, da se zaCne razprava o posledicah restmkturacijskih procesov v teku, kot je predvideno v protokolu sporazuma med vlado, Deželo FJK in krajevnimi upravami in ki se nanaša tudi na podjetja grupe Fincantieri. Resolucija zavezuje župana tudi k prizadevanjem, da se Cim prej spodbudijo vse podjetniške možnosti, ki lahko zajamčijo zaposlovanje, da sproži finansirane programe socialno koristnih del in da zaščiti raven zaposlenosti na področju tistih služb in storitev, ki jih nadzira občinska uprava.
PROTESTNA AKCIJA
Kmetovalci kritični do levosredinske vlade
Zveza neposrednih ob-delovalcev-Coldiretti je včeraj tudi v Trstu, podobno kot drugod po Italiji, opozorila javnost na številne probleme kmetijskega sektorja. Predstavniki te organizacije so na Borznem trgu ponujah mimoidočim pristne domače izdelke in letak s kritičnimi pripombami na račun rimske vlade, Ceš da zelo zanemarja kmetijstvo. Kmetje niso prišli v središče mesta s traktorji, kot npr. v Vidmu in v Gorici, ker je župan Riccardo Illy prepovedal napovedano parkiranje štirih traktorjev na Borznem trgu. Za 10.december pa napovedujejo prihod približno 500 traktorjev na manifestaciji, ki bo v naše mesto privabila kmetovalce iz vse dežele.
Predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič se je na ponedeljkovi predstavitvi včerajšnje pobude obregnil ob zadržanje tržaških politikov in upraviteljev, Ceš
da jim je razvoj krajevnega kmetijstva v bistvu deveta briga. Bil je kritičen tudi do zasnove bodočega Kraškega parka, ki bi ga morah direktno upravljati zainteresirani dejavniki, medtem ko trenutno prevladujejo Cisto politične logike.
Pri nas doma
V nedeljo, 30. t.m. (ob 20.50 po TV dnevniku, s ponovitvijo v Četrtek, 4. decembra, vedno po TV dnevniku) bo na vrsti druga letošnja televizijska oddaja Pri nas doma, ki obravnava manjšinsko stvarnost. Tokrat bo stekla beseda 0 šoli. Naslov oddaje je Sola na križpotju. Gostje v studiu (ravnatelji Zvonko Legiša, Marjan Kravos, Ksenija Dobrila in Nataša Paulin) bodo sper-govorih o šolski problematiki, s posebnim poudarkom o vprašanju večanja števila otrok iz mešanih zakonov ter perspektiv za bodočnost Oddajo vodi Joži Peterlin.
ZNANSTVENI PARK
Nova sorta krompirja, ki je odporen proti virusom
V tunizijskem biotehnološkem središču v Sfaxu so »izdelali« nov »superkrompir«. gre za novo sorto genetsko manipuliranega krompirja, ki je odporen proti vsem najbolj razširjenim virusom. Pri tej tehnološki manipulaciji je sodeloval tudi tržaški Center za genetsko inženirstvo in biotehnologije.
Nov »superkrompir« so predstavili na včerajšnjem mednarodnem zasedanju o molekularni biologiji in tehnologiji, ki se je zaCelo včeraj v znanstvenem parku pri PadriCah.
Na zasedanju so »predstavili« tudi nov tip tobaka, ki je prav tako odporen proti mrCesu, in predvsem proti »heliotisi asmigeri«, ki je razširjena po vsem planetu in napada tudi riž in bombaž. Nov tobak izhaja iz laboratorijev za genetsko inženirstvo iz New Delhija, ki bodo sedaj razširili svoje raziskave tudi na riž in bombaž.
Illy: arhivirali pritožbo proti finančnemu stražniku
Beneški sodnik za predhodne preiskave Vincenzo Santoro je arhiviral tožbo žene tržaškega župana Ro-sanne Bettini proti agentu finančne straže Francescu Čelanu, ki naj bi ob vrnitvi z nekega potovanja v Rusiji na beneškem letališču preveč podrobno pregledal njeno prtljago. Po izjavah Illyjeve žene naj bi agent poostril pregled, potem ko sta ga vprašala za ime. Zatem je prišlo do prerekanja. Illyjevo ženo so obtožili žalitve, agenta pa zaradi zlorabe. Na včerajšnji predhodni obravnavi je javni tožilec Luca Ra-macci predlagal obsodbo za Rosanno Bettini in arhiviranje za Čelana. Sodnik' za predhodne preiskave je sprejel njegove zahteve.
POKRAJINSKI SVET SKGZ / VOLITVE V ZADRUGO PD
Mejnik v življenju narodne skupnosti
No seji tudi o izrednem občnem zboru
Volitve v Zadrugo Primorski dnevnik in priprave na izredni pokrajinski občni zbor zveze sta bili osrednji točki ponedeljkove seje pokrajinskega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze za Tržaško. V zvezi s prvo točko je predsednik SKGZ za Tržaško Branko Jazbec podal daljše razmišljanje, v katerem je uvodoma poudaril, da je »v interesu manjšine, da izkušnja volitev v Zadrugo postane mejnik v življenju naše narodne. skupnosti - način, če se izrazim v prispodobi, kako obdelovati njivo, ki je skupna, ob hkratnem uveljavljanju in spoštovanju pravil demokracije«. Glede druge pa je bilo rečeno, da bo pokrajinski izredni občni zbor za Tržaško 4. decembra v Gregorčičevi dvorani, deželni pa 19. decembra v Saležu, na dnevnem redu pa bo sprememba statuta organizacije. Zbrani na ponedeljkovi seji v Gregorčičevi dvorani so se izrekli še o treh pomembnih vprašanjih, ki niso bila izrecno predvidena na dnevnem redu. Tako so zadolžili pokrajinski odbor SKGZ, da sestavi poziv volivcem devin-sko-nabrežinske občine o drugem krogu
volitev za župana, ki bo v nedeljo. Sseje je izšlo še priporočilo političnemu predstavništvu Slovencev v Italiji, naj natančno poizve, kako je s postavko o finančni pomoči slovenski manjšini v finančnem zakonu. V zvezi s šolsko problematiko pa so na seji obravnavali še volitve v deželno komisijo za slovenske šole in se izrekli za poziv šolnikom, naj se volitev udeležijo.
Največ časa so zbrani namenili volitvam v Zadrugo Primorski dnevnik, pozitivno so ocenili uveljavitev liste št. 2, pri tem pa naglasili pomen skupnega upravljanja Zadruge. Več kritičnih pripomb je veljalo ocenam SSk in SSO oz. zagovornikov liste št. 1 o volilnih rezultatih in posledicah, rečeno pa je tudi bilo, da s strani »zmagovalcev« še ni bila opravljena poglobljena analiza. O umestitvi novega upravnega sveta Zadruge in o pogovorih glede upravnega odbora založniške družbe Prae je na kratko poročal tudi novi predsednik Zadruge Lojze Abram, ki je dejal, da bo druga seja že sredi naslednjega tedna.
HOTEL JOlLY / SINOČI PREDSTAVILI LETOŠNJI PRIDELEK
Vse višja kakovost Parovelovih vin
Mačkoljanski podjetnik doživel laskavo priznanja
Ob navzočnosti številnih uglednih gostov in prijateljev dobre kapljice je sinoči v konferenčnem salonu hotela Jolly v Trstu podjetje Parovel Group Zorana Parovela iz Mačkolj predstavilo svoj letošnji vinski pridelek.
Po splošni oceni gre za posebno dobro letino, saj so bile vremenske razmere sorazmerno ugodne.
Seveda pa je kakovost pridelka odvisna tudi od znanja in marljivosti vinogradnika in vinarja, česar v primeru Parovel Groupe ni mogoče postavljati v dvom.
Udeležence je uvodoma nagovorila Helena Parovel, Zoranova hči. Posebej je pozdravila delegacijo domače dolinske občinske uprave z županom Borisom Pangercem
in podžupanom Aldom Stefančičem na čelu ter druge predstavnike tržaškega javnega življenja. Besedo je nato imel Euro Parovel, Zoranov sin, ki -
____PROMET / V BARKOVLJAH OKVARA NA VODOVODNI CEVI_
Obalna cesta zapita do petka
Obalna cest^ je bila včeraj ves dan zaprta prometu zaradi hude okvare na vodovodnem omrežju v Barkovljah. Podjetje, ki mu je družba Acegas poverila popravilo, je izkopalo na sredi cestišča veliko in globoko luknjo, promet pa so zaprli, da ne bi prehod težkih vozil ob luknji povzročil delavcem težav.
V Barkovljah v neposredni bližini vodnjaka, ki loči v dvoje tamkajšnji borov gozdiček, je že sredi preteklega tedna začela voda pronicati iz asfalta na cestišče. Tehniki podjetja Acegas so kmalu ugotovili, da je prišlo do okvare na vodovodnem omrežju. S popravili so začeli v ponedeljek, da ne bi ovirali prometa ob koncu tedna.
Delavci podjetja CSPS so v ponedeljek izkopali luknjo do 900-milimetr-ske vodovodne cevi, ki dovaja vodo iz štivanske-ga vodovoda do tržaške vodovodne postaje na Greti. Sredi cestišča je tako nastala šest metrov dolga, pet metrov široka in več kot štiri metre globoka luknja: s tovornjaki so odpeljali več kot 120 kubičnih metrov mokre zemlje. Izvedenci podjetja Acegas so ugotovili, da je začela voda pronicati iz zgloba, s katerim so leta 1929 ob postavljanju vodovoda združili dve veliki cevi. Po izjavah tehnika Giulia Rumaza,
POJASNILO
Družina pokojnega Sergia Vatovca odManja članek s podpisom -Prijatelji, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku dne 25. novembra, brez vednosti družine, ker smatra, da je bil neprimeren osebnosti pokojnika.
Družina
ki je včeraj sledil popravilom, naj bi s sesedanjem cevi v rahli zemlji (ki so jo bili tjakaj nanesli pred več kot sto leti, da bi ob morju posadili borovce) počila svinčena obloga okrog zgloba.
Prav nestabilni teren je bil vzrok za zaprtje Obalne ceste. V ponedeljek je namreč na odseku, ki so ga popravljali, še potekal promet, in sicer v izmenični enosmerni vožnji. Ob globeli so peljali tudi avtobusi in tovornjaki, ki so s tresenjem razrahljali zemljo ob straneh luknje, da se je v popoldanskih urah vsula v luknjo na enega od delavcev. Na srečo se je vse izteklo le z lažjo poškodbo (delavec bo okreval v nekaj dneh), dogodek pa je prisilil javne organe, da so za dobo popravil zaprli cesto.
Včeraj zjutraj so tako že v Sesljanu preusmerili promet na pokrajinsko cesto Sesljan-Opčine in na hitro cesto, v smeri iz Trsta pa so lahko vozniki peljali po Miramarskem drevoredu le do semaforja v Barkovljah, od koder so jih mestni redarji pošiljali po Bovedu navzgor na Furlansko cesto.
Včeraj so delavci podjetja CSPS dokončali izkop. Morsko in nasprotno stran luknje so obložili z dolgimi deskami, da se ne bi med popravljanjem okvare vsula v luknjo nova zemlja (povedati je namreč treba, da se nahaja velika cev v morski višini, in da je zato zemlja razrahljana zaradi vode). Danes bodo delavci podjetja Acegas okvaro odpravili, jutri bodo luknjo spet zakrili in cestišče ponovno asfaltirali, v petek, 28. novembra, ob 7. uri pa bodo Obalno cesto spet odprli prometu. Vsaj tako so zagotavljali včeraj popoldne.
kot kaže - že pridno drži vajeti podjetja. Dejal je, da je bilo razmerje med sladkorjem in kislino v letošnjem grozdju skorajda optimalno, tako da je pridelek res na višku. Udeležence je nato pozdravil tržaški rabin Uber-to Piperno. Resnici na ljubo ni govoril toliko o vinu, kolikor o posebnem olivnem olju, ki ga je začelo proizvajati podjetje Parovel in ki je tako pridelano, da ga Judje lahko uživajo tudi v velikonočnem času. Rabin je dejal, da se posebno veseli te najnovejše Paro-velove proizvodnje, saj na nek način predstavlja tudi oprijemljivo zbli-žanje dveh manjšinskih kultur na Tržaškem, slovenske in judovske, kar bo prav gotovo utrdilo kulturo sožitja v naših krajih.
O podjetju Parovel in njegovem letošnjem vinskem pridelku pa je naposled spregovoril še so-melier Tito Cuccaro. Dejal je, da si Parovelovi že dve desetletji intenziv-
no prizadevajo za izboljšanje kakovosti svojega pridelka s pomočjo strokovnih svetovalcev in da so rezultati po dolgih naporih brez dvoma zadovoljivi in večkart celo zavidljivi. Parovel Group danes proizvaja naslednje bele sorte: malvazijo, sauvignon, tokaj, beli pinot, rosno vino in rumeni muškat. Poleg tega proizvaja tudi štiri črne sorte, in sicer refošk, kraško črno vino z zaščitenim poreklom, merlot in cabemet franc. Pristaviti velja, da so Parovelovi tudi edini proizvajalci penečega vina na Tržaškem. Gre za posebno selekcijo istrske malvazije, ki je že pritegnila pozornost poznavalcev.
Udeleženci sinočnje predstavitve pa niso bili deležni samo besed. Možnost so imeli tudi pokusiti letošnji Parove-lov pridelek, in to, kot smo opazili, z velikim užitkom. Pritavimo naj, da je ustna predstavitev potekala tudi v slovenskem jeziku.
REVOLTE1LA / JUTRI OB 18.URH
Prijateljsko srečanje ob Merkujev! 70-Jetnici
Prijateljsko srečanje ob 70-letnici: jubilant je Pavle Merku, njegovi prijatelji pa so v tem konkretnem primeru člani Skupine ’85, ki so v sodelovanju z občinskim odborništvom za kulturo pripravili kulturni večer. V dvorani muzeja Revoltella bodo na jutrišnji prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, predstavili njegovo ustvarjalnost na glasbenem, jezikoslovnem in etnološkem področju. O Merkujevih dnevih in delih bo najprej spregovoril pesnik Marko Kravos, skladatelju Fa-biu Niederju so zaupali oris Merkuja kot glasbenika, medtem ko bo v nadaljevanju večera Gian Paolo Gri govoril o Merkuju in etnologiji v alpskem prostoru. Merkujega glasbena ustvarjalnost pa bo prišla do izraza tudi neposredno z izborom njegovih skladb, ki jih
bodo izvajali pianist Fabio Nieder, violinist Črtomir Siškovič in ženski pevski zbor Vesna iz Križa. Na jutrišnji prireditvi v Re-voltelli pa bodo izvedb tudi Niederjevo kompozicijo Canone p er i 70 anni di Pavle Merku za violino, klavir, tolkala in z dvema čeloma iz ozadja.
Ob rojstnem dnevu je seveda treba nazdraviti, kar bodo lahko zbrani v muzeju Revoltella storili že po kulturnem programu, člani in prijatelji Skupine ’85 pa bodo srečanje z jubilantom nadaljevali v restavraciji Valeria na Opčinah. Skupina ’85 želi tako počastiti Merkuja kot vsestranskega kulturnika, predvsem pa kot posrednika med različnima kulturama. Prav iz tega vzgiba je pred 12 leti nastala skupina, tudi po Merkujevi zaslugi.
Za najmlajše je Contrada pripravila Malega slončka
Morda ni vsem znano, zakaj imajo sloni rilec: zaradi pretirane radovednosti. Tako vsaj trdi igrica o malem slončku, ki so jo v gledališču Contrada prosto povzeli po Ki-plingovi pravljici. Predstava Mali slonček sodi v letošnjo ponudbo Con-trade za najmlajše, prvič jo bodo prikazali jutri popoldne v dvorani Cri-stallo, kjer bo na sporedu do nedelje (vključno), v nedeljo zjutraj bo med drugim prav slonček uvedel letošnji nedeljski niz pravljic za otroke.
Delo je po Kiplingu priredila Margherita Hof-fer, predstavo je režiral Paolo Bonaldi, v njej pa nastopata Gualtiero Gior-gini in Nikla Panizon, ki po dobro opravljeni preizkušnji v Žabjem kralju stopa med redne interprete mladinske in otroške sezone Contrade. Po novembrskih predstavah bo v začetku decembra še niz prestav za šole.
Jj
NOVICE
Zasedanje o Balkanu in Evropski uniji
Zavod Jaques Maritain bo priredil od jutri do sobote v znanstvenem parku pri Padričah mednarodno zasedanje o srednji Evropi in Balkanu na poti v Evropsko unijo. Zasedanja se bo udeležila vrsta izvedencev iz srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav. Govor bo o demokraciji v vzhodnoevropskih državah, o vrednotah in kulturi v Evropi, o sedanjem položaju in perspektivah na Balkanu. V petek bo ita-hjanski obrambni minister Beniamino Andreatta govoril o pohtiki in evropski varnosti, v soboto pa bo na sporedu okrogla miza na temo: Balkan, od začasnega premirja do trajnega miru. Predsedoval ji bo podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino.
Milijarda za ureditev področja bivše umobolnice
Z milijardo lir bo deželna uprava FjK financirala načrte za preureditev in vzdrževanje poslopij, cest in zelenih površin območja bivše umobolnice. Predstavniki tržaške pokrajine, občine, Univerze in podjetja za zdravstvene storitve so podpisati sporazum o izvedbi načrtov, med katerimi je še posebnega pomena obnova z vzdrževanjem zelenih površin. Temu delu je namenjenih 500 milijonov lir.
Zdravstvo: obnovili bodo dogovor s Sogitom
Tržaško podjetje za zdravstvene storitve bo v naslednjih dneh obnoviti dogovor s Sogitom za prevoz bolnikom, ki morajo na rehabilitacijo v bolnišnico Santorio. Kot je povedal deželni odbornik za zdravstvo Degano, gre za enoletno, prehodno pogodbo, dokler ne bodo jasneje opredeljene naloge posameznih zdravstvenih struktur, ki delujejo na Tržaškem.
SISTEM 118 / SINDIKALNA SKUPŠČINA
Protest uslužbencev prve pomoči v Trstu
Poziv predstavnikom krajevnih oblasti
Osebje tržaškega sistema 118, kot se tudi imenuje služba prve pomoči zaradi posebne telefonske številke, po kateri je dosegljiva javnosti, se je zbralo v ponedeljek, 24. t.m., na sindikalni skupščini in ponovno izrazilo zaskrbljen protest zaradi hudih razmer, v katerih deluje. Svoje stališče so pisno posredovali predstavnikom krajevnih in deželnih oblasti.
Skupščina je ugotovila, da so delovne razmere takšne, da postavljajo resno pod vprašaj učinkovitost službe in torej tudi varnost ljudi, katerim je namenjena. Upoš-tevah je namreč treba, da so npr. vsi rešilci sistema 118 na odprtem, saj ni garaže, v katero bi jih spravili. Nadalje so povsem neprimerni prostori, v katerih deluje osebje pri telefonski centrali, saj gre za sobo, obsegajočo 20 kvadratnih metrov, v kateri vsak dan delajo po trije bolničarji in sprejemajo na tisoče pozivov. Pri tem ni nikake akustične
izolacije, kakor tudi slabo deluje klimatska naprava in celo sanitarije so neurejene.UpoStevati je tudi treba, da služba ne razpolaga z računalniki, tako da morajo vse beležiti na papirje. Gre za približno 50 tisoč obrazcev na leto, ki jih morajo tudi za določen čas hraniti, kar seveda spet ustvarja raznovrstne probleme.
Se več. Tržaški uslužbenci sistema 118 se pritožujejo tudi zato, ker slabo delujejo celo telefoni. V zadnjih časih se je nič kolikokrat zgodilo, da se je pretrgala zveza med pozivi za hitro pomoč, kar seveda postavlja večkrat na kocko življenje ljudi, ki se na službo obračajo oziroma katerim bi morala biti služba namenjena.Tako so na skupščini omenili več naravnost dramatičnih primerov, v katerih je prišlo do resnega tveganja življenja.
K vsemu temu je treba dodati, da se osebje strokovno ne izpopolnjuje in da je tudi številčno vse
manjše.Uslužbenci sistema 118 pravijo, da je služba bila kolikor toliko zanesljiva do marca letos, ko sta npr. bila vsak dan na razpolago po dva zdravnika. Odtlej je dnevno na razpolago le po en zdravnik, poleg tega pa službo čedalje bolj prevzemajo prostovoljci Rdečega križa in SOGIT, kar je doslej pomenilo. klestenje 15 profesionalnih delovnih mest.
Uslužbenci tržaškega sistema 118 v dolgem tiskovnem poročilu, v katerem govorijo o nevzdržnih razmerah, v katerih delujejo, med drugim spominjajo, da so se že večkrat obrnili na predstavnike zdravstvenih in političnih oblasti, med drugim na deželnega odbornika za zdravstvo Degana, ki je svoj čas zagotovil, da bodo vsi glavni problemi rešeni do junija letos. Po njihovem bi bilo nujno, da bi sistem 118 ne absorbirala bolnišniska služba, ampak da bi prešel pod teritorialno zdravstveno službo.
DSI / PONEDELJKOV VEČER
Sto let železarne v Skednju
Glavni gost večera je bil Dušan Jakomin
Tudi Društvo slovenskih izobražencev se je spomnilo 100-letnice ške-denjske železarne. Na svojem rednem tedenskem večeru v ponedeljek, 24. t.m., je društvo priredilo srečanje s ške-denjskim kaplanom in ravnateljem Skedenjskega etnografskega muzeja g. Dušanom Jakominom ter z dvema bivšima delavcema, Armandom Korošcem, ki je v železarni preživel 36 let, in Danilom Savronom, ki je v njej delal 25 let (na sliki -F. KROMA).
G. Jakomin je na začetku podal kratek zgodovinski oris nastanka in razvoja železarne v Skednju, kjer je delalo veliko Slovencev, zlasti Gorenjcev in Istranov (domačini Skedenjci so se začeli za-
poslovati v železarno veliko pozneje). Spregovoril je tudi o pobudah, ki so v teh dneh stekle v počastitev 100-letnice škedenj-ske železarne, v prvi vrsti o razstavah v.občinski ga-
r POBUDA KNJIGARN
>V zabavo nam je, če si podarimo knjigo«
Tržaške založbe in knjigarne se v tednih med 18. novembrom in 6. decembrom predstavljajo javnosti z geslom »v zabavo je, če si podarimo knjigo«. Trst se je ob Svevu, Sabi, Joy-cu že zdavnaj izkazal za mesto, ki mu srce utripa tudi v založniški dejavnosti. V tem duhu se izteka pobuda družbe Aries v sklopu Tržaške trgovinske zbornice, ki želi domače občinstvo zbližati s pestrim in bogatim delovanjem šestnajstih tržaških založniških hiš in enaindvaj-
setih knjigam. V ta namen je trgovinska zbornica podprla izid »vodnika« po tržaških knjigarnah in založbah, ki ga vsakdo lahko dvigne v krajevnih knjigarnah. K pobudi sta pristopili tudi založba Devin in Tržaška knjigama, kjer je ta vodnik tudi na razpolago. Številčnost knjigam in založniških hiš, o kateri javnosti priča že sam vodnik, v prvi vrsti zagotavlja skoraj dvati-soč delovnih mest, ob tem pa postavlja naše mesto v vidno luč na knjižnem trgu. JPC
KROŽEK TOMMASEO / VEČER V DRUŠTVENI GOSTILNI NA KONTOVELU
Aktualnost Gramscijeve misli
Studijski in raziskovalni center Niccolo Tommaseo je pretekli ponedeljek pripravil svojim prijateljem in somišljenikom v dmštveni gostilni na Kontovelu zanimiv in vsebinsko pomemben večer.
Posvetil ga je spominu Antonia Gramscija ob 60-letnici njegove smrti. »Gramsci danes«, so dali organizatorji naslov večeru, ki je pričal o velikemu italijanskemu mislecu in političnemu teoretiku ter o aktualnosti njegove misli tudi v današnjem času. Večer je podčrtal tudi njegovo človeško plat, njegovo trpljenje v fašističnih zaporih ter njegovo pripravljenost, da za velike humanistične vrednote žrtvuje samega sebe.
Tema je bila izredno zanimiva; o njej je spregovorila prof. Marina Paladini - Musitelli, docentka na tržaški univerzi (na sliki - Foto KROMA). Z branjem odlomkov iz zaporniškega dnevnika »Quaderni del carcere« je sodeloval tudi Franco Facchini, kitarist Marko Feri pa je obogatil večer s skladbami na kitaro.
Kot vedno je večer vodil glavni organizator društvene dejavnosti Edoardo Kanzian.	N. L.
leriji, v galeriji Tergesteo, v poštni palači in v Ške-denjskem etnografskem muzeju. Le-ta, je še dejal g. Jakomin, ima v načrtu tudi vrsto samostojnih pobud v počastitev tega jubileja. Armando Korošec in Danilo Savron sta spregovorila o življenjskih in delovnih razmerah, o poteku dela in o sindikalni dejavnosti v železarni. Nekoč delavci niso imeli skoraj nobene zaščite pred izredno visoko temperatmo, strupenimi plini in ostalimi nevarnostmi (delo v železarni je bilo najnevarnejše
na Tržaškem), tako da ni minilo leto brez smrtnih nesreč, da o raznih boleznih niti ne govorimo. Večjo težo so sindikati dobili proti koncu 60. in v začetku 70. let, ko je bilo tudi najboljše obdobje za železarno, ki pa ji je potem sreča obrnila hrbet. Večkrat je menjala lastnika, sedaj je v zasebnih rokah podjetnika Lucchi-nija. O usodi železarne se je tudi razvil krajši pogovor med gosti in udeleženci.	1.2-
Dramsko-tamburaški popoldan v Bazovici
V nedeljo popoldne je KD Lipa iz Bazovice gostilo boljunski Tamburaški ansambel »F. Prešeren« in repentabrsko dramsko skupino KD »Kraški dom«. Družabni popoldan v bazovski kinodvorani je pritegnil veliko število domačinov in prijateljev. Najprej je pred bazov-skim občinstvom nastopilo enajst boljunskih tamburašev pod vodstvom Edvina Žerjala s sedmimi pesmimi. Slo-
venske, grške in ciganske melodije, ki jih goji skupina, so takoj razgrele vzdušje. Za njimi se je na odru predstavilo osem ljubiteljskih igralcev v režiji Draga Gorupa in z igro Vinka Moderdorferja »Štirje letni časi« vzbudilo v dvorani smeh in dobro voljo. Igra o zapletih in korupciji v visokih državnih uradih, ki jo je Stana Milič postavila v narečje, je dejansko prevzela občinstvo.	Jpč
KD KRASNO POLJE / V SRENJSKI HIŠI
Tržaški oktet na Gročani
V Srenjski hiši na Gročani je bilo v soboto zvečer skoraj premalo prostora za vse domačine, ki so prihiteli poslušat Tržaški oktet, ki je v tej idilični vasi neposredno ob meji, nastopil tudi na sami otvoritvi Srenjske hiše pred dvema letoma. Pevce Tržaškega okteta je gostilo domače Kulturno društvo Krasno polje, v imenu katerega jih je pozdravil predsednik Igor Racman, opisal njihovo dejavnost od začetka do danes, naštel vsa glavna gostovanja doma in po drugih kontinentih ter priznanja, ki jih je Tržaški oktet prejel v več kot 2 5-letnem obstoju in mu na koncu zaželel še novih uspehov, številnim poslušalcem pa prijeten večer ob lepem petju.
Tržaški oktet, prisoten je bil tudi njegov umetniški vodja Danilo Čadež, je poslušalcem ponudil celovečerni koncert, ki je obsegal 16 pesmi iz svojega delno že utrjenega repertoarja, nekaj pa je bilo med njimi tudi novejših. V prvem delu so bile tako na sporedu Aljaževa Oj, Triglav moj dom, Mirkova Na trgu, Delakova Balada, Pahorjeva Tri nonine, Fajglo-
va Spremenjeno srce, PrelovCeve Bela breza, Vremškova V snegu in Ipavčeva Domovini. V drugem delu pa so poleg uvodnih narodnih prišle na vrsto tiste iz okteto-vega mednarodnega repertoarja in poslušalci so lahko poslušali Vodopivčevo	Pobratimija,
Svikaršičevo koroško N’mav čez Izaro, Vrabčevo Bratci veseli vsi in Pahorjevo Pa se sliš, potem pa še Simonitijevo furlansko Stelutis alpinis, dalmatinsko Tiha noč, črnsko duhovno v Cadeževi priredbi Swing low in anglo-franc-sko napitnico v Križmenčičevi priredbi Vive Famour.
Težko bi se odločal za najboljše zapeto, saj so pevci vsem vdahnili muzikalični odsev vsebine od nežno liričnih in melanholičnih do živahnih, prešernih in ritmično razgibanih do tistih malo himnično privzdignjenih domoljubnih. Ce pa naj sodim po aplavzih občinstva, potem so najbolj ogrele v prvem delu Mirkova ljubezensko zasanjana Na Trgu, Dalekova z dramatičnimi toni obarvana Balada na besedilo Srečka Kosovela in Karla Pahorja hrvaška humorska Tri no-
nice, v drugem delu pa predvsem Pahorjeva Pa se sliš z mojstrskim prelivanjem zvonenja, čustveno melodična v svojih preprosto prijetnih akordih dalmatinska Tiha noč, furlanska Stelutis alpinis in pa črnska duhovna Swing low.
Po zadnji odpeti s programa se aplavz navdušenja kar ni hotel poleči in pevci so svojo radodarnost pokazali še z Otovo na besedilo predsednika Okteta pesnika Borisa Pangerca Ko dan zazori, z Mirkovim Kolom v stopnjujočem se plesnem ritmu in z Vodopivčevo Žabjo svatbo, v kateri je Ladi pokazal, kako imenitno zna regljati.
Po zaključnem aplavzu, ki ga je bil ob pevcih deležen tudi vztrajni požrtvovalni in izkušeni umetniški vodja Danilo Čadež, so gostitelji Kulturnega društva Krasno polje pripravili pevcem še prijetno družabnost z domačimi dobrotami.
V mesecu decembu ima Tržaški oktet na programu še gostovanje v Spodnji Idriji, potem pa vrsto nastopov z božičnim programom.	j .k.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
GLEDALIŠČE
MIELA
KULTURNI
KROŽEK
ISTRIA
vabijo na odprtje razstave svetovno znanega fotografa
SEBASTIAOJA SALGADA
POTREBE TRAGEDIJE IN UPANJA
danes, 26. novembra, ob 18. uri
v Gledališču MIELA
Slovenska kulturno gospodarska zveza UFIIK TRŽAŠKA POKRAJINA - SKLICUJE
IZREDNI POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SKGZ ZA TRŽAŠKO
v četrtek, 4. decembra 1997, ob 19.30, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/n.
Dnevni red: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 4. predlog sprememb in dopolnil statuta, 5. razprava, 6. izvolitev pokrajinskih delegatov za izredni deželni občni zbor, 7. razno
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
26.	novembra 1997
KONRAD
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 3.25 in zatone ob 15.08
Jutri, ČETRTEK,
27.	novembra 1997
VIRGIL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,1 stopinje, zraCni tlak 1013,6 mb ustaljen, veter vzhodnik 10,4 km na uro, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: AIex Rossetti, Lorenzo Rockta-schel, Jacopo Alberico, Federico Polli.
UMRLI SO: 45-letni Roberto Velicogna, 85-let-ni Stanislao Vlacci, 65-letna Anna Furlan, 72-let-na Ida Massarelli, 59-letni Domenico De Luca, 91-letni Mario Mosetti, 92-letna Maria Sturman, 76-letna Edvige Zemmbrzu-sky, 76-letni Avguštin PeCar, 86-letna Olimpia Busettini, 73-letna Filip-pa Stabile, 87-letna Pieri-na Lipizer, 79-letna Armi-da Fornasari, 85-letna Margherita Trebiciani, 95-letna Ada Predonzani, 95-letna Anna Serbo.
I:	LEKARNE
Od TORKA, 24. do SOBOTE, 29. novembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39.
Boljunec (tel, 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Čarne tremula«, r. Pedro Al-modovar, i. Francesca Ne-ri, Angela Molina.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.40, 19.50, 22.00 »II dolce domani«, i. lan Holm.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d'artificio«, r. L. Pie-raccioni.
AMBASCIATORI -
15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, Tultima catastofe«, i. Rovvan Atkinson.
NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Ana-conda«, srh.
NAZIONALE 2 - 17.30, 19.50, 22.10 »II quinto elemento«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 »L.A. Confi-dential«, i. Kim Bassin-ger, Kevin Spacey
NAZIONALE 4 - 17.45, 19.50, 22.10 »The Peace-maker«, i. George Cloo-ney, Nicole Kidman.
MIGNON -	16.00,
22.00 »Oscenith selvag-gia«, pora. prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 19.55, 20.15, 22.10 »MIB - Men in Black«, i. Tom Lee.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Anna Kare-nina« r. Bernard Rose, i. Sophie Marceau, v francoščini. Jutri 18.00, 20.00, 22.00 »Hana-Bi«, r. Take-shi Kitano.
S PRIREDITVE
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO v sodelovanju s SOCIALNO KULTURNIM CENTROM VILE PRIMC prireja v Vili Primc na Greti koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Per-tot, jutri, 27. t.m., ob 20.30.
PD SLOVENEC vabi v soboto, 29. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hiSo v Boršt na gostovanje Dramske skupine Igo Gruden iz Nabrežine z Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe«. Režija Maja Lapornik.
KULTURNO DRUŠTVO ROVTE-KOLONKO-
VEC - Ul. Monte Sernio 27, vabi na predstavitev knjige DELČKI NAŠEGA VSAKDANA, Časnikarke Neve Lukes, v soboto, 29. novembra, ob 20. uri, v društvenih prostorih. So-
TRZASKA KNJIGARNA
in
KROŽEK KRUT
vabita na otvoritev razstave
Deziderija Švare
danes, 26. novembra, ob 18. uri Umetnika bo predstavila Nives Marvin v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Francisca 20
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja jutri, 27. t.m., ob 20.30
v društvenih prostorih gledališča
predavanje prof. Sonje Gregori
TIBET, DETELA NA SIREHI SVETA
Vabljeni!
deloval bo tamburaSki ansambel iz Boljunca. Knjigo in avtorico bo predstavil Danilo Japelj.
KD RDEČA ZVEZDA in MoPZ VASILIJ MIRK priredita »Na martinovo smo se dobili«. Program bodo oblikovali: MoPZ Vasilij Mirk - zborovodja Miran Žitko, vokalna skupina Odmevi, moški in mešani zbor RdeCa zvezda - zborovodji Rado Milic in Barbara Corbatto. V soboto, 29. novembra ’97, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 97/98 (2. abon.) v torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Igor Malinovsky - violina in Christopher Hinterhu-ber - klavir (Beethoven, Schumann, Brahms, Wax-mann). Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
§g____________IZLETI
SKD F. PREŠEREN iz
Boljunca prireja v nedeljo 30. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Odhod iz parkirišča pred gledališčem ob 8. uri. Informacije na tel. št. 228438 od 14. do 15. ure.
50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se Cim-prej javite na tel. št. 231954,	228302 ali
810778.
KD OTON ŽUPANČIČ
- Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešCa, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in Wa-shington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
H ŽOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure v petek, 28.11.97 (za bienij in klasično) od 18. do 20. ure.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
3 OBVESTILA
SINDIKAT UPOKOJENCEV iz Roco-la, ul. Pasteur 3/a, obvešCa vse upokojence včlanjene in nevclanjene svojega okrožja, da se udeležijo volitev za odobritev ali neodobritev sindikalnega predloga vladi za socialno reformo. Urnik: od 9. do 12. in od 16. do 18. ure še danes, 26. t.m.
SKD PRIMOREC TREBČE vabi na otvoritev razstave »BENEČANOVE - RODBINA KREVATIN-BANE«, jutri, 27. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: petek in sobota, od 18. do 20. ure, nedelja od 10. do 12. ure. O razstavi bo spregovorila Jelka Danev Cvelbar, na diatonično harmoniko bo igral Denis Novato.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja jutri, 27. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih gledališča predavanje prof. Sonje Gregori »Tibet, dežela na strehi sveta«. Vabljeni!
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
(Ul. Donizetti 3) obvešCa, da bo tečaj pisne slovenščine na visoki stopnji v petek, 28. t.m., za drugo skupino tečajnikov. Začetek ob 20. uri.
KD FRAN VENTURINI sklicuje REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV. V petek, 28. novembra, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v društvenih prostorih, v Centru »Anton Ukmar - Miro« pri Domju, 227. Vabljeni vsi elani društva.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
opozarja vse mlade na 31. Teološki tečaj (ciklus predavanj, ki so odprta široki javnosti). Predavanja bodo potekala do 28. novembra vsak veCer ob 19.30 v dvorani Teološke fakultete, Poljanska 4, v Ljubljani. Vstop je prost, ni se potrebno predhodno prijaviti. Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, Trst, ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete - od pon. do pet. od 9. do 17. ure).
ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Prva bo na temo: Dramatizacija zgodbic, pravljic, poezije in pesmic in bo potekala v soboto, 29. novembra, od 16. do 19. ure. Vodila jo bo Nerina Švab, bivša učiteljica, z dolgoletno prakso na otroškem gledališkem področju. Tema druge delavnice je Psiho-motorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku)
in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Lo-redana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psiho-motricistka. Obe delavnici bosta na sedežu ZSKD (ul. S. Francesco 20). Prijave sprejemamo do 28. novembra (tel. 040/635626).
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3, Trst, vabi v soboto, 29. novembra, ob 18.30 na srečanje z avtorjem. Gost večera bo pisatelj Igor Škamperle. Predstavil ga bo Ivo Kerže. Člani gledališkega krožka SKK bodo izvajali recital odlomkov iz avtorjevih del.
SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Ales-sandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Perossa Nait z izdelki iz sušenih rož. Otvoritev bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30, v društvenih prostorih pri Banih. Urnik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. ure, v soboto 6.12., od 17. do 19. ure in v soboto 13.12., od 17. do 19. ure.
40-LETNIKI IZ TRŽAŠKE IN GO-
RIŠKE!!! Obveščamo vas, da bo naša nepozabna večerja z glasbo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30 v restavraciji »Križman« v Velikem Repnu. Za informacije in vpisovanja nujno telefonirajte na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo Ferfolja (214590), Renzo Milic (327019), Pavel Sosič (201291), Elder Švab (200950), Mariza Santi (228604) in za goriško Al-do Jarc (0481/78366).
OB 50. OBLETNICI
USTANOVITVE je na Pedagoškem liceju »A.M. Slomšek« v Trstu, ulica Caravaggio 4, razstava fotografij od leta 1947 do danes. Razstava je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure in bo odprta do sobote, 29.11.1997.
SKD VIGRED in VZPI-ANPI vabita na ogled razstave »In zrasel je kamen iz kraških tal«, vsako ime, ki ga danes prebereš pomeni nenapisano knjigo o borbi in stiski, pa tudi o veličini in neklonljivosti našega človeka (Naše vasi od 1920 do 1950) v prostorih bivšega vrtca v Sempolaju, do 30. t. m., vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
l.a SKUPNA RAZSTAVA KRAŠKIH USTVARJALCEV SKUPAJ NA OPČINAH - do 30. novembra 1997. Urnik: Vsak delavnik od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Razstavljajo: Domenico Biziak, Veronika Bizjak, Fulvio Cazzador, Caludio Gl ari, Giuseppe Ferfoglia, Luciano Plehan, Jasna Merku, Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin, Magda TavCar, Peter Malalan, Gabrijela OzbiC, Mario Sosič, Kristjan in Marko Zidarič.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vas v ponedeljek, 1. decembra 1997, vabi v Peterlinovo dvorano, ul. Donizetti 3 v Trstu, na
SREČANJE S KULTURNO USRVARJALNOSTJO KATOLIČANOV V ITALIJI. Na to temo bo spregovoril pesnik in pisatelj ter literarni kritik prof.^asgiiale Maffeo iz Modene, podr-predsednik mednarodne žirije, ki je oktobra v Madridu podelila III. literarno nagrado Serra pisatelju Alojzu Rebuli. Gosta bo predstavila književnica Ivanka Hergold. Začetek ob 20.30.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom, do 5. de-
cembra razstavlja Cecilija Černe. Urnik ogleda ob delavnikih med 16. in 19. uro.
SKD IGO GRUDEN
prireja pod pokroviteljstvom	ZADRUŽNE
KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8. in 13., 14. decembra 1997. Odprtje razstave v soboto, 6. decembra ob 18. uri. Urnik od 10. do 12 in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domaCe likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešCa, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma -ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141.
KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak Četrtek, od 17. do 19. ure.
GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
SK DEVIN obvešCa, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM mlade kanarčke, dobre pevce, pasme malinua. Tel. 220189.
VOKVIREJENJE SLIK,
fotografij, posterjev... po grosističnih cenah. Dodatne ugodnosti za slikarje, fotografe in za večja naročila. Velika izbira posterjev in r do 1. decem-braukcij. Za najlešpša božična darila. Tel. 040/393473.
PODARIM ljubitelju ribolova malo rabljeno opremo za ribarjenje. Možnost nakupa pitanih kraških Črvov. Klicati v večernih urah na tel. št. 201186 (g. Bruno).
PODARIMO dvomesečnega simpatičnega psička male rasti. Tel. na št. 200865.
MIKROFON SHURE
SM 58, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/281330, vsak dan od 8. do 9. ure.
RENAULT SUPER 5 LETNIK ’85 metalizirane rdeCe barve, odlično ohranjen, zavarovan do marca ’98, ugodno prodam. Tel.: 040/229484.
PRODAM nov klarinet znamke Jamaha, nikoli rabljen, cena 800.000.- lir. Tel. št. 040/228850.
TRGOVINA V TRSTU
išCe mladega skladiščnika (maks. 23 let), obvezno znanje slovenščine in hrvaščine ter vozniško dovoljenje. Tel. št. 229458 (ob uri kosila) in 420211 (v jutranjih urah).
PRODAM za avtomobil mercedes 200E verige ter kompletne gume za sneg v zelo dobrem stanju. Tel. 040/327240.
BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agri-turizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežni št. 8.
OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
AGRITURIZEM MILIC v Zagradcu je odprt do 1. decembra. Tel. 229383.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, tel. 200898.
PRISPEVKI
V	spomin na Silvana Perosa daruje družina Ugo Margon 50.000 lir za UNICEF.
V	spomin na Calzi Severina daruje Bogdan Carli (Frkec) 50.000 lir za Godbo Viktor Parma Trebče, 50.000 lir za SD Primorec Trebče in 50.000 lir za SKD Primorec Trebče.
V	spomin na drago Jolando Kralj vd. Vidah darujejo Marija, Nadja in Marina Babič 50.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič.
V	spomin na drago Jolando Kralj darujeta Mario in Renata Collerig 50.000 lir za GOS P. Tomažič v Trebčah.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
t
24. novembra nas je zapustil
Avguštin Pečar
Pogreb bo v petek, 28. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, družine Rinaldi, Coslovich ter Crisma in prijatelji
Na pokojnikovo željo namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 26. novembra 1997
t
Mirno je zaspala naša draga
Ana Serbo vd. Oblak
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo sin Albino, nevesta Anamarija, vnukinji Almira in Tatjana z družinama
Trst, 26. novembra 1997
SODOBNI TRST / SREČANJA S SODOBNO GLASBO
NEW YORK / NAGRADE EMMY ZA TV
Odličen nastop Šarca in ostalih
Z oboistom sta igrala B. Gorišek in S. Bernhardsdottir
Prejšnji teden je združenje Trie-ste Contemporanea (Sodobni Trst) predstavilo Četrto srečanje letošnjega koncertnega niza Dialogov z umetnostjo srednje Evrope. Takrat so pred tržaškim občinstvom nastopili slovenski izvajalci, in sicer trio, ki ga sestavljajo oboist Matej Sare, violistka Svava Bernhardsdottir in pianist Bojan Gorišek. Vsi trije so že uspeSno nastopili na večerih, ki jih prireja glasbeni Atelje Društva slovenskih skladateljev in imajo nadvse zavidljiv študijski koncertni kuriku-lum: svoje zmogljivosti pa so Se dokazali na koncertnem odru.
Prava zvezda veCera je bil oboi-
st Matej Sare, ki je bil na odru od začetka do konca. Koncert se je začel s Krenekovimi štirimi skladbami, ki sta jih smiselno podala Sare in Bojan Gorišek pri klavirju (foto KROMA). Veliko zanimanja je vzbudila naslednja skladba, in sicer Tractus Maksa Strmčnika (1948) za oboe solo, ki je nastala v lanskem letu. Sare je najpej razporedil partituro po štirih zaporednih pultih in se nato lotil izvedbe: podal je zahtevno StrmCnikovo kompozicijo intonanCno suvereno in nakazal obenem smiselnost celote. Sledilo je nato delo Invoca-tion Thorkella Sigurb j orns s ona, pri izvedbi katerega je bil Sare
spet sam. Oboist je skladbo, ki je nastala dve leti od tega, tehnično in izrazno dobro obvladal ter uspešno izpostavil tudi tiste trenutke, v katerih je bilo Čutiti remi-nescence ljudske glasbe. Po krajšem odmoru je Sare bil spet pred občinstvom in tokrat izvedel Etudo na akordih Heinza Holli-gerja, sodobnega skladatelja in oboista, ki je poznan predvsem kot izvajalec sodobne glasbe. V tem delu Holliger spretno izrabi možnosti večglasja na glasbilu, ki je običajno monodicno: tudi tu je Sare dokazal svojo glasbeno dovršeno pripravo. Sledili so Pejsaži Iva Petriča (1931) za oboo in violo. Izvajalca sta zelo dobro podala barvni in melodični splet obeh glasov in pri tem seveda muzicirala. Občinstvo je nagradilo tako izvajalca kot tudi prisotnega skladatelja. Koncert se je končal s skladbo Invocazio-ne Uroša Kreka (1922) za oboo in klavir.
V letošnjem nizu Dialogov z umetnostjo srednje Evrope je bil ta koncert kakovostno najboljši, izvajalci pa so brez dvoma vrhunski umetniki. Naj pa omenimo, da nismo med občinstvom videli predstavnikov zamejskih glasbenih in kulturnih ustanov, Čeprav je bil koncert posvečen ravno slovenski glasbeni ustvarjalnosti.
Luisa Antoni
Nagrajene štiri produkcije VB
Podelili tudi nagrado Unicefa
V New Yorku so v ponedeljek podelili mednarodne nagrade Emmy za televizijske dosežke izven ZDA. Letos so to nagrado prejele štiri britanske produkcije: umetniški dokumentarni film o slavnem bolšojskem baletu, drama o politiku, ki zamenja stranko, predstava o osmih moških v gostilni in program, ki so ga oblikovali otroci.
Za nagrado Emmy se je potegovalo sedem držav, med katerimi je imela Velika Britanija kar devet nominacij, Francija tri, Kanada dve, Nizozemska, Japonska, Kazahstan in Poljska pa po
eno. Slavnostno 25. podelitev Emmyjev je tudi tokrat vodil Sir Peter Ustinov.
Podelili so tudi nagrade Unicefa za otroški program o aidsu in posebno nagrado, ki so jo prejeli generalni direktor nemške televizije ZDE Dieter Stol-te, glavni urednik kulturnega in umetniškega programa na newyorški televiziji WNET Jac Venza, prvo nagrado za scenarij, ki nosi ime po Petru Ustinovu, pa si je prislužila Rusinja Tatjana Murzakova za S mile of the kings (Nasmeh kraljev). (STA)
GLEDALIŠČE MIELA / JACOPO FO
Tržaški Slovenec, RojanCan fagotist Francesco Furlanich je prejšnji teden dosegel zavidljiv uspeh: v Firencah je namreč zmagal na natečaju za tretji in drugi fagot ter za kontrofagot pri orkestru občinskega gledališča Maggio fiorentino. Gre za orkester, ki je znan po celem svetu. Francesco Furlanich je pričel svoje glasbeno izobraževanje na Glasbeni matici in se nato vpisal na konservatorij; od leta 1989, ko je diplomiral, sodeluje z najrazličnejšimi orkestri (Bočen, Catania, Rim, Milan, Trst, Turin, Videm, itd.) in s komornimi skupinami po Italiji in drugje. Ob fagotu in kontrofagotu je Furlanich diplomiral na Glasbeni matici še iz harmonike in uspešno opravil sedmi letnik orgel na tržaškem konservatoriju. V zadnjem mesecu se je pripravil za tri avdicije, in sicer v Neaplju, kjer je dosegel tretje mesto, v Parmi, drugo mesto, in nazadnje v Firencah, kjer bo nastavljen v prihodnjih mesecih. (LA)
Duhovito in igrivo o spolnosti
Tržaško gledališče Miela je minuli teden v okviru svoje alternativne ponudbe, ki ima pogo-stoma poudarjen ironičen predznak, gostilo Jacopa Foja z nastopom o Zenu in umetnosti ljubezni. Sin slavnih staršev France Rame in Daria Foja, ki je sicer tudi sam zelo aktiven na različnih področjih, denimo kot slikar in kot sodelavec raznih satiričnih revij ter seveda kot predavatelj in vodja seminarjev zahodnjaškega zena in joge, poslušalce v nabito polni dvorani spravil v smeh in dobro voljo. Smeh je izbruhnil že ob Jacopovem pozdravu: »Upam, da imate veliko težav s spolnostjo...«, ki mu je sledilo dolgo »predavanje« o številnih spolnih
težavah, ki dandanes pestijo Človeški rod, od eiaculatio precox do impotence, seveda z zvrhano mero nasvetov, kako si je treba pomagati, pa tudi o pozicijah, ki v spolnosti prinesejo največ užitka.
Skoraj dve uri dologo predavanje, ki pa je minilo kot bi trenil, so dopolnjevali številni podatki iz zgodovine, antropologije, sociologije, od teorije, zakaj človeški rod ni kosmat in zakaj imajo ženske obe prsi, do zgodovine matriarhata in patriarhata ter pripovedi o sproščenem spolnem življenju ljudstev v Oceaniji. Ob vsem je Jacopo Fo nazorno pokazal še nekaj položajev: »Recimo da sem dekle, ki se po-
stavi tako, zdaj pa sem fant, ki se postavi tako, vi pa v mislih združite obe podobi in dobro stresite, tako da boste dobili nazorno sliko«. Spotakljivo tematiko je tako obdelal z veliko mero humorja in brez kančka vulgarnosti, paC v luči prepričanja, da užitek nikakor ni zlo, saj tudi v nobenem temeljnem verskem besedilu ne piše, da je ljubezen zlo.
Ge drugega ne, je Jacopo Fo z »učno uro« o spolni vzgoji kočljivi tematiki z duhovitim pristopom in navajanjem lastnih, ne ravno pozitivnih izkušenj iz mladih let, odvzel veliko breme dramatičnosti, tako da so njegovi poslušalci zapustili dvorano s sproščenim nasmehom na licih.
Ob 90-letnici rojstva igralke Ite Rine
Na razstavi Ita Rina (1907-1979), ki jo bodo odprli jutri zveCer v Modemi galeriji in ki pomeni glavni dogodek v okviru drugega dela praznovanj ob 90. letnici rojstva najveeje slovenske filmske zvezde, bo Slovenska kinoteka v sodelovanju z Državnim filmskim arhivom iz Prage predstavila najrazličnejše gradivo, povezano z življenjem in 17 znanimi filmi Ite Rine (izmed domnevno vec kot dvajsetih, kolikor naj bi jih igralka posnela); avtorica razstave je Lilijana Nedič, razstavni katalog pa je mogoCe pričakovati prihodnje leto, ko naj bi predvidoma julija odprli tudi spominsko sobo Ide Kravanje v njeni rojstni hiši v DivaCi. Slo-
venska kinoteka (SK) poleg tega napoveduje za 5. december slovensko premierno projekcijo restavrirane 35 mm kopije igralkinega najbolj slavnega filma Ero-tikon (iz leta 1929, režiser Gustav Machaty, glavna vloga Ita Rina) ob glasbeni spremljavi kvinteta glasbenikov, elanov Simfoničnega orkestra iz Prage, od 8. do 12. decembra pa retrospektivo šestih filmov Ite Rine vključno z Ero-tikonom.
Gradivo za razstavo v Modemi galeriji je bilo zbrano na Češkem, v Nemčiji in v Sloveniji, vsebuje pa kopije dokumentov in fotografij ter podatke o življenju, ob tem pa še nekaj dodatnega gradiva, ki osvetljuje obdobje 20. in 30. let v
Pragi in Berlinu, prestolnicah takratnega evropskega filma s filmskim glamourjem tistega Časa vred, je povedala NediCeva. Od domnevno vec kot dvajsetih filmov, ki naj bi jih posnela Ita Rina, so filmski zgodovinarji doslej odkrili deset ohranjenih, za še sedem pa dokaze, da so bili posneti. Ljubljanska razstava bo predstavila petnajst filmov.
Uvod v spremno retrospektivo Ite Rine v kinoteki bo slovesna premiera restavrirane kopije Ero-tikona z glasbeno spremljavo kvinteta iz Prage 5. decembra, je poudaril kinotečni glasbeni skrbnik Miha Zadnikar. V okviru retrospektive od 8. do 12. decembra pa bodo zavrteli skupno šest fil-
mov z Ito Rino (od desetih znanih ohranjenih), poleg Erotikona med dragim še filma Obešenjakova Tončka (to je tudi prvi zvoCni film v zgodovini češkega filma), In življenje teče naprej. Ko bodo retorspektivo ponovili (predvidoma januarja), naj bi ji dodali še filma iz nemškega zveznega arhiva Princesa koral (1937) in Centrale Rio (s slovenskim naslovom Trgovci z dekleti) iz leta 1939, je Se povedala NediCeva.
Slava Ite Rine je bila leta 1931 na vrhuncu, ko se je namesto za pot v ZDA, kamor so jo povabili zaradi velike popularnosti njenih filmov tudi "Cez lužo", odločila za poroko z Miodragom Džordže-vičem iz Beograda. Zgodovinarji
kinoteke so obiskali tudi Rinino hčerko v Beogradu in se pri njej zanimali za možnost uporabe dokumentarnega gradiva o igralki; gradiva je še precej, v zvezi z njegovo izposojo ali drugačno uporabo pa so zdaj skoraj nepremostljive težave, je dodala Lilijana NediC.
Ob 90. letnici rojstva Ite Rine je izšel tudi kinotečni koledar za leto 1998 s sedmimi izbranimi fotografijami igralke. Pošta Slovenije je v Čast obletnice slavne slovenske igralke in lanske stoletnice slovenskega filma že pred Časom izdala tudi priložnostno znamko z likom Ite Rine. Koledar je predvsem namenjen elanom Ki-nopolisa.
Priprave na prireditve ob obletnici rojstva znamenite igralke sicer potekajo že dalj Časa, v skromnejši obliki pa jih je Slovenska kinoteka izpeljala že julija v okvira Evropskega meseca kulture Ljubljana '97. Rojstna hiša Ide Kravanje - Ite Rine v DivaCi, ti. Skrateljnova hiša, je dobro ohranjena tipična kraška hiša. Njeno zunanjost je občina že obnovila, ureditev notranjosti in spominske sobe pa naj bi prihodnje leto financiralo ministrstvo za kulturo. V tej hiši naj bi po dokončanju obnove postavili stalno razstavo o življenju in delu Ite Rine, spominska hiša pa naj bi v prihodnje postala tudi prvi dislocirani objekt Slovenske kinoteke. (STA)
ATLANTSKI OCEAN / BRODOLOM
MSC Carla se je razklala v orkanskem neurju pri Azorih
34-članska posadka se je vsa rešila, ker krmni del ni potonil
LIZBONA - V brodolomu 39.000-tonske kontejnerske ladje MSC Carla Pri Azorih se je rešila vsa 34-članska posadka, ki jo sestavlja 12 Italijanov, ostali pa so iz Hrvaške, Indonezije in Jugoslavije.
Ladjo je južno od Azorov zajelo orkansko neurje 12. stopnje,_ ki je po prvih ugotovitvah botrovalo- brodolomu. Neobičajno visok val je namreč 300 metrov dolgo ladjo razklal na dva dela. Posadka se je k sreči nahajala v 140 metrov dolgem krmnem delu, ki je ostal na površini, medtem ko se je premčev del delno potopil. V krmnem delu je ostal v pogonu agregat, tako da so lahko iz podkrovja črpali vodo in ohranili pri ravnotežju plavajoči del. V brodolomu so bili trije mornarji lažje ranjeni, ker so se potolkli, ko se je ladja pod udarcem vala nagnila in razklala. Kapitan ladje je Giuseppe Siviero iz Piana di Sorrento, od koder so tudi vsi drugi častniki, ostali Italijani pa so iz bližnje okolice. MSC Carla je plula pod liberijsko zastavo in je last švicarske družbe Mediterranean Shipping Company z osrednjim sedežem v Ženevi. S približno 3.000 kontejnerji na krovu je bila ladja iz francoskega Le Havra namenjena v Boston.
Po klicu v sili sta proti prizorišču brodoloma takoj odplula tanker Star Ohio in ciprska motorna ladja San Sara. Pred njima pa je posadki nudila pomoč fregata portugalske vojne mornarice Ja-cinto Candido. Ob zori je portugalskemu helikop-
terju uspelo s krmnega dela MS.C Carla odpeljati skoraj vso posadko, na krovu je ostalo le devet oseb s kapitanom, ki bodo čakali na prihod oceanskega vlačilca. Kasneje pa se je reševanju pridružil še en helikopter, reševalci so obenem sklenili, da bodo evakuirali vso posadko, ker se je vreme ponovno poslabšalo. Vseeno podo poskušali rešiti krmni del, ne izključujejo pa niti možnosti, da bi lahko rešili celo 160 metrov dolg premčev del.
Reševanje dela posadke s krova MSC Carla je potekalo v izredno težavnih pogojih. Morje se je res nekoliko umirilo, a je bilo še vedno četrte stopnje z 10-metrskimi valovi. Vse reševalne ladje se nahajajo od šest do deset milj od krmnega dela MSC Carle, ker je med brodolomom končalo v morje na desetine kontejnerjev, ki sedaj ogrožajo plovbo. Helikopter je k ladji poletel večkrat, ker lahko na krov sprejme le sedem dodatnih oseb. Celotna operacija pa je minila brez zapletov.
Povsem razumljivo je vest o brodolomu globoko odjeknila v Pianu di Sor-rentu. Svojci so se zglasili na krajevnem sedežu Mediterranean Shipping Company že pred zoro. Kasneje je ob prvih spodbudnih vesteh napetost nekoliko popustila, saj je bilo vsem jasno, da ni nevarnosti za posadko.
Točne vzroke brodoloma bo morala ugotoviti preiskovalna komisija, za sedaj se je le izvedelo, da so pred desetimi leti ladjo podaljšali za 18 metrov.
Zmaga za Krajišnikovo SDS
Plavšičeva poražena - Uveljavili so se tudi skrajni nacionalisti
BANJA LUKA - Politične volitve, ki so bile konec prejšnjega tedna v Republiki srbski v Bosni in Hercegovini, je kot vse kaže dokaj prepričljivo dobila nacionalistična Srbska demokratska stranka člana predsedstva BiH Momčila Krajišnika, katere pravi voditelj pa je Radovan Karadžič. »Jastrebi« s Pal naj bi po prvih neuradnih podatkih dobili 32, 8 odstotka glasov. Precej sta z 19, 8 odstotka oziroma 19, 3 odstotka zaostali zmerna Srbska narodna zveza, ki jo
vodi Biljana Plavšič in katero je podpirala tudi mednarodna skupnost, in pa skrajna nacionalistična Srbska radikalna stranka, katere idejni leader je srbski četniški vodja Vojislav Šešelj. Na četrto mesto se je z 12, 2 odstotka glasov uvrstila Socialistična stranka, ki je blizu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču.
Ti rezultati za utrjevanje miru v Bosni niso spodbudni, saj bo, kot vse kaže, prišlo do koalicije med Krajiš-
nikovimi »demokrati« in radikalci, kar bo že tako težak položaj še dodatno zapletlo. Da bi zvedeli, kako bo dejansko sestavljen novi parlament Republike srbske, pa bo treba počakati do 10. decembra, ko bodo objavljeni uradni rezultati.
Z zmago nacionalističnih sil pa je hud udarec ob Plavšičevi doživela tudi mednarodna skupnost. Predstavniki OVSE, ki so nadzorovali potek volitev, včeraj niso hoteli komentirati neuradnih rezultatov.
BLIŽNJI VZHOD / MIROVNA POGAJANJA ŽE VEDNO NA SLEPEM TIRU
Arafat zavrnil kompromisni predlog o omejenem umiku izraelske vojske
Palestinski voditelj zahteva spoštovanje obvez in zavrača slepomišenje
TEL AVIV - Predsednik palestinske avtonomne oblasti Jaser Arafat je zavrnil predlog izraelskega premiera Banjamina Netanjahuja o 6-odstotnem umiku izraelske vojske s podeželskih območij Ci-sjordanije. Izraelska vlada je to predlagala kot znak dobre volje, ki naj omogoči obnovitev izraelsko-palestinskih pogajanj. V zameno, naj bi se Palestinci obvezali, da ne bodo vztrajali pri zahtevi o tretjem umiku izraelske vojske, dokler ne bodo pogajanja o bodoči palestinski avtonomiji končana. Seveda je izraelska vlada dodala že običajno zahtevo o večjih palestinskih naporih v boju proti fundamentalističnemu terorizmu
Uraelski predlog je Arafatu predstavil Netanjahujev svetovalec Jicak Molcho, ki je prejel tudi negativni odgovor. Po do sedaj sprejetih obvezah sporazuma v Oslu, bi se morala v drugi (sedanji) fazi izraelska vojska umakniti kar s 30 odstotkov zasedenih podeželskih ozemelj. Arafat torej zahteva spoštovanje sprejetih obvez in ne pristaja na slepomišenje. Položaj je torej skrajno zapleten. Mirovna pogajanja ne uspe s slepega tira spra-
viti niti vvashigtonska administracija, ki si ne upa odločneje pritisniti na Izrael.
Ta pa nadaljuje s svojo dosedanjo politiko kolonizacije zasedenih arabskih ozemelj. Tako s pospešenim ritmom zaključujejo gradno novega židovskega naselja Kfar Oranim, ki se nahaja med židovskim mestom Modjinom in palestinsko vasjo Harbata. Novo naselje naj bi imelo 500 stanovanj in predstavlja nov prodor Zidov na zasedena arabska ozemlja.
O židovski kolonizaciji zasedenih arabskih ozemelj, predvsem pa vzhodnega, muslimanskega, Jeruzalema so v Kairu spregovorili tudi na srečanju med vatikanskim nuncijem Paolom Giglijem in generalnim sekretarjem Arabske lige Asmatom Abdelom Meguidom. Nuncij je ponovil Ze znano vatikansko stališče, da mora vzhodni Jeruzalem ostati odprt za vernike vseh treh veroizpovedi, krščansko, židovsko in muslimansko. Meguid pa je obsodil Netanjahujevo raznarodovalno politiko v vzhodnem Jeruzalemu in Vatikan zaprosil, naj skuša vplivati na Izrael.
ZDA krepijo svojo prisotnost v Zalivu
DUBAI - V Bahrajn je priletelo še 30 ameriških bojnih letal: lovci F-15 in F-16, bombniki B-l in podporno letalo KC-135. Iraški Svet za vodenje revolucije in vodstvo vladajoče stranke Baas sta na skupni seji, ki ji je predsedoval Sadam Husein, od mednarodne skupnosti zahtevala takojšen začetek uresničevanja iraško-mskega sporazuma in izpolnitev legitimnih iraških zahtev. Večina (59 odstotkov) Američanov medtem sodeč po javnomnenjski raziskavi, ki jo je včeraj objavila televizijska postaja USA Today/CNN, podpira Clintonovo vodenje krize z Irakom. Politike predsednika Clintona do Iraka ne zagovarja 30 odstotkov Američanov. 86 odstotkov jih je prepričanih, da bo Sadam Husein izzval novo krizo z inšpektorji ZN.
Bundestag sprejema proračun za leto 1998
BONN - Nemški bundestag je začel štiridnevno razpravo o državnem proračunu za leto 1998. Na začetku zasedanja so poslanci sprejeli sklep, da se bo parlament poleti leta 1999 dokončno preselil v Berlin. V poslopju Reichstaga bo tako septembra istega leta prvo zasedanje bundestaga. Poslanci so brez razprave sprejeli proračun za prihodnje leto za predsednikov urad, bundestag in bundesrat. Nemški finančni minister Theo VVaigel je v spodnjem domu parlamenta zatem predstavil predlog proračuna za prihodnje leto in rebalans proračuna za letošnje leto. Z njima naj bi Nemčija po VVaiglovih besedah izpolnila osnovni maastrichtski kriterij za vključitev v Evropsko denarno unijo, tj. da javni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Po rebalansu naj bi proračunski izdatki letos znašali 440, primanjkljaj pa 70 tisoč milijard lir. Nemški državni proračun za prihodnje leto napoveduje za 450 tisoč milijard lir izdatkov, primanjkljaj pa so za leto 1998 omejili na 56 tisoč milijard lir.
Konec portugalske vladne krize
LIZBONA - Po petih dneh vladne krize, ki jo je sprožil odstop potrugalskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade Antonia Vitorina, imajo Portugalci spet vlado v polni sestavi. Portugalski predsednik Jorge Sampaio je zaprisegel šest novih ministrov, ki jih je v prvi večji spremembi svojega vladnega kabineta imenoval portugalski premier, socialist Antonio Guterres. Novi člani portugalske manjšinske vlade so jedrski fizik Jose Viega Simao, ki bo vodil obrambno ministrstvo, Joaquim de Pina Moura kot minister za gospodarstvo in Jorge Coelho kot notranji minister. Portugalski socialisti (PSP) so tako povečali svoj vpliv v vladi. Za svojega namestnika je Guterres imenoval zunanjega ministra Jaimeja Gamo, ki pripada desnemu krilu PSP.
Ankara proti novim pogajanjem o Cipru
ANKARA/ATENE - Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Ciper Diego Cordovez je v Ankari napovedal nov krog pogajanj o prihodnosti Cipra, ki naj bi se začel marca. Poluradna turška agencija Anadolu je povzela Cordovezovo izjavo, da želi generalni sekreter ZN Kofi Annan pospešiti prizadevanja za rešitev ciprskega problema. ZN zagovarjajo predlog ciprske federacije. Ankara je medtem že zavrnila predlog o ponovnem začetku ciprskih pogajanj, Grčija pa je predstavila tri pogoje, pod katerimi je pripravljena pristati v sodelovanje Turčije na evropski konferenci o širitvi EU.
Policijski funkcionarji pred sodiščem zaradi pokola v Luksorju
KAIRO - Kot posledica krvavega pokola v Luksorju, v katerem je bilo nedavno ubitih 58 ljudi, naj bi se pred enim od egiptovskih sodišč začel proces proti šestim visokim policijskim funkcionarjem, ki jih obtožnica bremeni »zanemarjanj« dolžnosti in neučinkovitosti«. O tem pišejo včerajšnji egiptovski časniki. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak pa je že konec minulega tedna pojasnil, da preiskujejo primer šestih policijskih častnikov z namenom, da bi jim pred sodiščem prisodili »tragediji primerno kazen«.
POLEMIKA / PO NEPLODNI MISIJI V RIMU
GORICA / »MONTIFILM«
KINO
Leva sredina očita občini napake in trmoglavost
Posl. Prestamburgo, "Ciffadini" in Pokrajina kritični do Valentija tudi glede denarja EU - Z občine odgovarja odbornik Amirante
Prikaz nagrajenih filmov z natečaja o gorah in okolju
Najboljši je film o Timavi
Medtem ko ostaja kampanja za senatne volitve precej v zatišju, se je v Gorici razvnela polemika glede Teritorialnega pakta, neplodne misije v Rimu in načrtov za preustroj obmejnega gospodarstva, ki naj bi jih financiral Evropski parlament.
Po očitkih desne sredine na račun Prodijeve vlade, ki da nima posluha za probleme Gorice, se je polemika razvnela z intervjujem poslanca Pre-stamburga za furlanski dnevnik in izjavo gibanja “Cittadini per Tlsonti-no”. Prestamburgo očita Valentiju, da se je zaprl v lokalno mestno dimenzijo. Problemi Gorice terjajo širši pristop, poiskati je treba politične zaveznike in podjetnike, ki jih tu očitno ni, po vsem severovzhodu. Bolj kot trkanje na Bruseljska vrata bi zato bila potrebna skupna zavzetost za revizijo zakona o obmejnih območjih.
“Cittadini” očitajo Valentiju, da je iskal “bližnjico” do Bruslja misleč, da si bo potem sam lastil zasluge. Obmejne načrte bi bili morah Gorica in Nova Gorica že od vsega začetka
predložiti Evropi preko državnih vlad. Tega nista štorih, zato sedaj nima smisla jokati, da v Rimu ni posluha in nalagati krivdo silam, ki jih Valenti sprva ni hotel zraven. V rokah se mu je razbila igračka, s katero se je hotel igrati sam, ugotavljajo “Cittadini”. V dvom postavljajo tudi evropska financiranja iz poglavja za rekonstrukcijo Bosne in drugih vojnih območij na Balkanu. Le kako naj si Gorica lasti denar iz tega poglavja, se sprašujejo in ugotavljajo, da tudi Ljubljana noče teh sredstev, ki bi jo spet nekako vezala na Balkan. “Cittadini” zaključujejo, da je rešitev treba iskati v složnem nastopu v okviru Čezmejnega teritorialnega pakta, za katerega se je zavzemal Darko Bratina. Tudi Valenti, ki ga je vedno zavračal, je danes za to.
Replika je včeraj prišla z občine z ostro izjavo odbornika Amiranteja. Levi sredini očita, da sabotira prizadevanja občine podobno kot pri zadevi financarske šole. Za Amiranteja je amandma k “balkanski postavki”
zelo konretna obveza Evrope za financiranje goriških obmejnih načrtov. Naslednji korak naj bi bil oblikovanje italijansko-slovenske vladne komisije, ki naj bi se pogajala z Evropsko unijo glede višine financiranj za Gorico in postopkov za njihovo izrabo. Iz Bruslja, kjer je bil včeraj na obisku skupaj z župani štirih mest FJk, se je oglasil tudi župan Valenti in zavrnil Prestamburgove očitke.
V polemiko se je včeraj vključil tudi podpredsednik Pokrajine Branca-ti. Rimski neuspeh pripisuje protago-nizmu Goriške občine, ki je doslej nastopala svojeglavo v odnosu do Slovenije in Bruslja, potem pa se pritožuje, da ji v trenutku potrebe Rim in Dežela ne priskočita na pomoč. Potrebna je koordinacija v ok\dru Teritorialnega pakta, brez protagoniz-mov ampak z usklajevanjem vseh prizadevanj. Pokrajina dela za to in bo paktu ponudila tudi nekatere uporabne instrumente ti. čezmejnega načrta Cisit, ki ga je (doslej ločeno) izvajala prejšnja pokrajinska uprava.
Niz srečanj na gorsko tematiko »Montifilm«, ki ga prirejata goriška sekcija združenja CAI in zveza »UISP - Lega monta-gna« se bo sklenil nocoj s predvajanjem treh nagrajenih filmov na natečaju »Alpi Giulie cine-ma«, ki ga je zveza UISP iz Trsta razpisala že četrto leto zapored. Namenjen je filmskih in video ustvarjalcem, tako poklicnim kot amaterjem, iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki lahko sodelujejo s filmi na gorsko oziroma naravoslovno tematiko.
Nocoj ob 21. uri si bomo v predavalnici klasičnega liceja Dante Alighie-ri v Drev. 20. septembra lahko ogledali tri na natečaju nagrajene filme. Dobitnik absolutne nagra-
de “Scabiosa Trenta” (umetniška reprodukcija mitičnega cveta, ki ga je iskal poinir Julius Kugy) je tržačan Gianpaolo Pen-co s filmom o Timavi, reki, ki jo gre zaščititi. Film je pot od izvira do izliova reke, sledi tudi njenemu podzemnemu toku in kulturam krajev, skozi katere teče. Nagrado za fotografijo je dobila slovenska režiserka Marjeta Keršič Svetel za film, ki v svojem filmu ponuja res lep izbor zimskih razglednic iz slovenskih gora. Tretji na sporedu bo film Pod ledom, prav tako slovenskega avtorja Aleša Prinčiča, ki je s to kroniko zimskega potapljaškega spusta pod skorjo ledu Kočevskega jezera dobitnik nagrade za scenarij.
GORICA / OBNOVA PALAČE DE BASSA
KMETIJSTVO / DEMONSTRACIJA ČLANOV COLDIRETTI
Dela za študentski dom
Financira jih Trgovinska zbornica iz Goriškega sklada
Visok žerjav je od včeraj prvi zunanji znak novega pomembnega gradbišča, ki se odpira v Gorici. Gre za prenovo palače De Bassa na četverokotniku med ulicami Mazzini, Crispi in De Gaspe-ri, ki jo bodo preuredili v študentski dom. Trgovinska zbornica je že leta 91 dodelila v ta namen 13 milijard lir iz Goriškega sklada, začetek del pa se je zakasnil, ker prvotni načrt ni spoštoval določil o spomeniškem varstvu. Število ležišč so nekoliko zmanjšali (od 150 na 120), v palači bodo ohranili gledališko dvoranico. Gradnja naj bi trajala dve leti, sveda če ne bo zastojev
Traktorji zasedli mesto
Traktorji kmetov združenja Coldiretti so včeraj dopoldne ohromili promet v Gorici. Bolj kot število udeležencev (kvečjemu 200) je k odmevnosti demonstracije prispevalo to, da se je vsak pripeljal na svojem traktorju. Približno 140 se jih je zbralo pred sejmiščem, odkoder so se s polžjo hitrostjo podali po Korzu do Travnika. Tam so pod-prefektu Squarcini izročili izjavo z utemeljitvijo protesta. Sprevod se je nato nadaljeval mimo Pokrajine, kjer sta delegacijo sprejela predsednik Brandolin in podpredsednik Brancati ter obljubila pozornost do iznesenih problemov.
Ob precej splošnih geslih, ki so izražala zahtevo po večji pozornosti vlade in po izdatnejših javnih prispevkih za investicije v kmetijstvu, so kmetje protestirali predvsem zato, ker nočejo plačevati novega davka ERAP in novih količnikov IVA na nekaterih proizvodih, med katerimi je tudi vino.
VTITORIA 1 17.50-20.10-22.30 »Speed 2«. Sandra Bul-lock in Jason Patric.
VTITORIA 3 17.40-20.00-22.20 »Donnie Brasco«. Al Pacino in Johnny Depp. CORSO Danes zaprto.
E KONCERTI
UPRAVA KULTURNEGA DOMA v Gorici obvešča, da so vstopnice za petkov koncert New swing quarteta že razprodane in prosi vse, ki so jih rezervirali, naj jih dvignejo v pisarni doma čimprej.
J PRIREDITVE
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 28. t.m., ob 18. uri na predstavitev knjige prof. Marije Pirjevec Tržaški zapisi. Knjigo bo predstavila prof. Lojzka Bratuž. Predvajali bodo tudi dokumentarec o pisatelju Borisu Pahorju, za katerega je scenarij napisala prof. Marija Pirjevec.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi v soboto, 29. t.m., ob 15. do 19. ure na smučarski popoldan na sedežu v UL Malta 2. Na sporedu bo sejem rabljene smučarske opreme, predvajanje video posnetkov o smučarskem tečaju SPDG '97 in o carvingu, sočasno pa se bo tudi začelo vpisovanje v smučarski tečaj ’98.
KD KRAS DOL-POLJANE prireja gostovanje dramske skupine Metronom iz Doline z lepljenko poezij slovenskih tržaških pesnikov Kaj bi bilo sonce brez ljudi. Nastop bo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v šoli na Palkišču.
7] OBVESTILA
KD BRIŠKI GRIČ prireja vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri telovadbo za odrasle na sedežu društva na Bukovju. Interesenti se še lahko prijavijo (tel. 884202).
jH_____________IZLETI
KD OTON ŽUPANČIČ
prireja 7. in 8. decembra avtobusni izlet na Štajersko. Program zajema ogled Ptujske in Ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 21065.
NOVICE
Socialni filmi:»Segreti e bugie«
Filmski ciklus s socialno tematiko “Alcol & cellu-loide” je doživel spodbuden uspeh, ki je presenetil same prireditelje. Prva dva filma “Amarsi” in “Via da Las Vegas” sta privabila v Kulturni dom številno občinstvo, pa tudi debati po predstavah sta bili nadvse zanimivi. Ciklus ponuja še dva filma. Nocoj ob 20. uri bodo vrteli angleški film “Segreti je bugie” (‘96), v torek, 2. decembra, pa se bo niz sklenil s filmom “Trainspotting” (VB 1996). Ciklus prireja zveza klubov alkoholikov na zdravljenju (AGAT) v sodelovanju s Fundacijo go-riške hranilnice, Kulturnim domom in kinodvorano “Vittoria”.
TV Primorka o SCGV E. Komel
Tedenska oddaja TV Primorka iz zamejstva Med Sočo in Nadižo bo nocoj ob 18.30 namenjena predstavitvi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Z voditeljem Liviom Semo-ličem se bodo pogovarjali Valentina Pavio, Silvan Kerševan in Martin Srebrnič, ki bodo predstavih delovanje glasbene šole in koncertno sezono, ki jo center prireja v Gorici.
K-aje v slovenskih ustanovah
Pred žeparji nisi nikjer na varnem. V teh dneh so neznanci kradli v dveh slovenskih ustanovah v Gorici. Prejšnji petek popoldne je v šolskem centru v Ul. Puccini izginila torbica čistilke. Se drznejši je bil podvig tatu med nedeljsko Cecilijanko v Bratuževem centru. Iz slačilnice so izginile listnice treh pevcev zbora Podgora (Aleš Pintar, Bernard Antoni, Sabina Antoni) iz prostorov režije pa še denarnici Marinke Cemic in Nika Klanjščka. Skupno naj bi tat odnesel tri milijone lir.
KRONIKA / V LOCNIKU IN PODGORI
URAD ZA DELO
I :	LEKARNE
Ranjena mlada motorista
Pridržana prognoza za 18-letno dekle iz Lobnika
V Ločniku se je včeraj ob 8.15 hudo ponesrečila 18-letna Monica Romanut. Iz stranske ceste se je z motornim kolesom pripeljala na Ul. S. Roc di Luzinis v trenutku, ko je po njej peljal v smeri proti Mošu opel corsa, ki ga je upravljal 23-letni Andrej Jussa iz Steverjana. V trčenju je dobila težke poškodbe po vsem telesu, tako da so jo v go-riški splošni bolnišnici pridržali v oddelku za intenzivno nego s pridržano prognozo. Točne okoliščine in vzroke nesreče ugotavlja prometna policija.
Mlad motorist se je predsinoči posrečil tudi v Podgori. Nekaj minut pred 21. uro sta v Ul. brig. Cu-neo blizu pašerele čez Sočo trčila honda 125, na kateri se je peljal 16-letni Boris Bogar, in Y10, ki ga je upravljala 27-letna Martina Co-lautti, oba iz Gorice. Bogar je padel iz si zlomil nogo, prst na roki ter dobil udarec v vratna vretenca. Sprejeli so ga na zdravljenje v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Na sliki (foto Bumbaca) prizorišče trčenja v Ločniku
Brezposelni morajo podpisali izjavo
Deželni urad za delo in zaposlovanje opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga zakon št. 56/1987 glede vpisa v seznam nezaposlenih. Na podlagi kriterijev, ki jih je določila Deželna komisija za delo in zaposlovanje, morajo občani, ki so vpisani v seznam nezaposlenih, vsako leto v roku od 1. oktobra do 30. novembra javiti v pristojnem uradu za delo, če stanje nezaposlenosti še traja. V primeru, da v uradu ne bodo prejeli izjave, bodo “pozabljive” nezaposlene črtah iz seznama. S tem bodo izgubih tudi pravico do odškodnine za nezaposlenost.
Kdor se iz utemeljenih razlogov osebno ne more zglasiti v uradu, lahko pošlje samoizjavo po pošti (izjava, na lastno odgovornost, da je na dan izjave brez zaposlitve). Izjavo je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko, dospeti pa mora v urad do vključno 30. novembra.
Urad za zaposlovanje je za stranke odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 14.30 do 16.30.
V uradu za zaposlovanje v Gorici (Ul. del Molino 3) bodo jutri od 9. do 11. ure Micah interesente za tri začasna (3 mesece) mesta strojepisca (4. stopnja kva-lif. lestvice) na pretim v Gorici. Selekcijo bodo opravili s preizkušnjo uporabe računalniškega programa word 3.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Mia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes: 10.30, Federico Angsesser iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Na tržaški fakulteti je iz klasične filologije z odliko in pohvalo diplomirala
Mara Gergolet
iskreno ji Čestitajo
nonoti, Gabrijel, Betty, Marko in Savina
Obenem ji Želijo Se veliko nadaljnih uspehov ob novem Študiju v Rimu.
moška
oblačila
r
ul. Carducci 24 tel. 537561
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
gospodarstvo in finance
——k m&mmmm ^MmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmm
m 'mmmmmmmk. ^Tamnrii^f
."*T» mmmsmm m mmmmtmm mmmm ■■■■■■■TififiiiiiTii m.. iiiiiiTiriir[iiiii'«wwMMiiiiiiiiwi
—^	A 'm WKHKKKKtm
lis::	■
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRST / SREČANJE SINDIKATOV IZ SEDMIH DRŽAV JUŽNE EVROPE
NOVICE
Koridor št. 5 priložnost za gospodarski razvoj
Gradnja infrastruktur naj bi ustvarila 140 tisoč delovnih mest
V Pekingu odprli »Italijo na Kitajskem«
TRST - Vseevropski koridor st. 5, ki bo skupno s koridorjem St. 4 povezal Španijo z Ukrajino, je za-n^ikal tudi južnoevropske sindikalne organizacije. Sindikati so sprevideli, da bodo hitre cestne in želez-Triske povezave med zahodno in vzhodno Evropo na relaciji Barcelo-Ha-Lyon-Turin-Benetke-Trst-Ljubljana-BudimpeS-ta-Lvov-Kijev nudile nove gospodarske možnosti in s tem nove možnosti zaposlovanja. Zato so se odločili, da skupno pogledajo, kakšne bodo delovne Perspektive ob gospodarskem odpiranju Evrope proti vzhodu.
Včeraj so se na tržaški Pomorski postaji na srečanju, ki ga je priredil Medregijski sindikalni svet Furlanija-Julijska krajina in Slovenija, sestali predstavniki 16 sindikalnih organizacij iz sedmih južnoevropskih držav (na sliki, foto Kro-ttta), to je iz Španije, Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Gre za tiste države, ki bodo neposredno .vezane na hitre povezave južno od Alp (in Avstrijo v vlogi povezovalca Jadrana s srednjo in severno Evropo).
2e sama gradnja velikih infrastruktur bo odprla na gradbiščih velik Število delovnih mest. Po izračunih tehnikov, naj bi stala gradnja avtocest in železnic za vlake visoke hitrosti ter posodobitev pristaniških struktur kakih 20 tisoč milijard lir. Gre za veliko vsoto. Predsednik Medregijskega sindikalnega sveta Roberto Treu je ocenil, da bi na vsako milijardo lir investicij odpadlo sedem novih delovnih mest. Vsega bi torej naneslo kakih 140 tisoC delovnih mest. Nekateri so še večji optimisti in govorijo o kakih 200 tisoč delovnih mestih.
Ta delovna mesta bi seveda splahnela, ko bi bila dela dokončana. Takrat pa bi prišle v poštev nove gospodarske možnosti, ki bi se opirale prav na nov komunikacijski sistem. V tem primeru bi šlo za »kvalitetna« delovna mesta, ki bi se naslanjala na stabilno gospodarsko osnovo, do katere pa bo treba še priti. Po mnenju nekdanjega tržaškega evropskega parlamentarca Giorgia Rossettija naj bi se to dogodilo šele Cez kaki dve desetletji.
Tržaški župan Riccar-do Illy je poudaril, da obstajajo še vedno pomisleki zaradi dolgih rokov realizacije vseevropskega naCrta. Koridor St. 5 so prvič evidentirali pred tremi leti, doslej pa še niso dokončali niti študije o njegovi izvedljivosti. Obstajajo Se druge ovire, kot na primer tista, ki jo je omenil deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi. Odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo so upočasnjeni, ker mora o njih vedno odločati Rim. Ko bi imela tudi Slovenija svoje regije, bi lahko bilo dogovarjanje na regionalni ravni hitrejše.
Predsednik sindikalne zveze Alpe Adria Jadran Galija je opozoril na velike zaposlitvene težave, ki jih bo povzročila pridružitev Slovenije Evropi. Po izračunih naj bi »stala« kakih 6 tisoC delovnih mest, predvsem v Spediterskem sektorju. Tudi v Sloveniji naj bi se torej ponovilo tisto, kar se je že dogodilo v Furla-niji-Julijski krajini ob vstopu Avstrije v Evropo. Zato si v Sloveniji že sedaj prizadevajo, da bi zadevo Cim bolj omilili s socialnimi »padali«, kot so na primer predhodne upokojitve.
nanjo trgovino ICE včeraj v Pekingu odprl predstavitveno razstavo »Italija na Kitajskem«, na kateri sodeluje 330 italijanskih podjetij. Gre za največjo prireditev te vrste, ki jo je Italija organizirala v tujini v zadnjih desetih letih. Italija je med državami iz Evropske unije drugi trgovinski partner Kitajske, vrednost menjave pa je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegla 6.500 milijard lir. Vrednost izvoza na Kitajsko pa predstavlja le 1,1% vrednosti celotnega italijnasKega izvoza.
EU bo Italiji vrnila 1240 milijard lir
BRUSELJ - V italijansko državno blagajno bo Evropska unija vrnila 641, 7 milijonov ekujev (1240 milijard lir), ki jih je Italija vplačala EU kot del prispevka za leto 1996. Ker ves denar, ki so ga v proračun EU prispevale Članice, ni bil porabljen, bo presežek vrnjen. Kot je sprocil glasnik EU bodo Članicam za ustrezno vsoto zmanšali zadnji obrok, ki so ga za letošnje leto dolžne vplačati v blagajno EU. S 641, 7 milijona ekujev je Italija na tretjem mestu po višini vrnjenega prispevak. največ bo nazaj dobila Nemčija, in sicer 1, 31 milijarde ekujev, druga pa je Francija z 864,9 milijona ekujev.
Alfa romeo 156 evropski avto 1998
RIM (STA) - Po izbiri novinarjev iz 21 držav je evropski avto leta 1998 alfa romeo 156, ki mu je 56 novinarjev prisodilo 454 točk Na drugo mesto se je z 266 točkami uvrstil volksvvagen golf, tretje je z le točko zaostanka zasedel audi A6. Novinarji so avto prihodnjega leta izbirah med 29 novimi avtomobih na evropskem trgu. Alfo je na prvo mesto postavilo kar 40 elanov žirije. Podelitev naslova avto leta 1998 bo 12. januarja v Stockhlomu.
H AZIJSKE BORZE / PO ZLOMU NAJVECJE JAPONSKE BORZNOPOSREDNIŠKE HISEh
Hudi padci tečajev delnic na azijskih bazah
Indeks nikkei padel za 5, 1 odstotka - Evropske borze povsem mirno prestale azijski »potres«
TOKIO - TeCaji vrednostnih papirjev na borzi v Tokiju so po razglasitvi stečaja Četrte najveeje japonske borznoposredniške hiše Vamaichi Securities vCeraj množično padali, Se naprej pa so se cenile tudi delnice v Seulu. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v Hongkongu in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ah Tokiju. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 vodilnih japonskih delnic, je vCeraj izgubil 854, 05 točke oz. 5, 1 odstotka in trgovanje končal pri 15.867, 53 točke. Padci teCajev so prizadeh delnice podjetij domala vseh panog.
Pred poslovalnicami borzne hiSe Vamaichi, ki je v ponedeljek spričo treh bilijonov jenov dolgov (preko 40 tisoC milijard lir) razglasila likvidacijo, so se zbrale dolge vrste strank, da bi dvignile svoje naložbe. Panike ni bilo. Da bi zaSCitih vlagatelje, je japonska centralna banka borznoposred-
niški hiši Vamaichi Securities včeraj nakazala 800 milijard jenov (skoraj 11 tisoč milijard lir) posojila, da bi zaščitila vlagatelje, je povedal guverner banke Jasuo Macušita.
Macušita je Se povedal, da je centralna banka vCeraj deblokirala skupno 3100 milijard jenov (24 milijard dolarjev) predvsem za pokritje potreb banke Taku-shoku Bank, ki je minuli teden napovedala steCaj.
V Singapurju je vodilni borzni indeks Kospi vCeraj izgubil 11, 05 točke oz. 2, 45 odstotka in je bil ob zaprtju borze vreden 439, 59 točke. V ponedeljek je seulski borzni indeks trgovanje končal pri 450, 64 točke, kar je bilo najmanj v zadnjih desetih letih. Strokovnjaki drsenje teCajev na seulski borzi pojasnjujejo z bojaznimi vlagateljev, da bi vlada zaradi načrtovanega posojila Mednarodnega denarnega sklada uvedla strogo varčevalno politiko. Ne izključujejo niti zapiranja bank in
stečajev podjetij. Izredno velike upade tečajev svojih delnic so vCeraj na seulski borzi utrpeli jeklarski koncern Pohang Iron and Steel Go. (Posco), ki je v polovični državni lasti, državni energetski koncem Korea Electric Povver Corp. in proizvajalec elektronike Samsung Electronics.
Južna Koreja je konec preteklega tedna zaprosila IMF za pomoč pri prebroditvi fmanCne krize. Ta je v Seul že poslal delegacijo, ki naj bi pripravila pogajanja o pogojih odobritve posojila.
Med borzami v jugovzhodni Aziji so se delnice vCeraj najbolj pocenile v Kuala Lumpurju, kjer je zbirni indeks v dopoldanskem trgovanju izgubil dobrih šest odstotkov oz. 33, 01 točke. Hongkong je v povprečju izgubil 215 točke oz. dobra dva odstotka, tako da je indeks Hang Seng konCal trgovanje pri vrednosti 10.370, 53 točke. Na najveCji borzi jugovzhodne Azije - v Singapurju, je indeks STI izgubil 32,
12 točke oz. dva odstotka in padel na 1649, 73 točke. Tudi v Bangkoku so zabeležili padec teCajev delnic in sicer v povprečju za 3, 4 odstotka, v Džakarti so se delnice pocenile za 2, 5 odstotka, v Manili pa za dva odstotka.
Evropske borze so dokaj mimo sprejele burno dogajanje na azijskem trgu. Pretresov ni bilo, vse evropske borze pa so zaključile včerajšnje poslovanje s pozitivnim predznakom. To velja tudi za milansko borzo, kjer je indeks Mibtel dosegel vrednost 15.146 točke (+0,48%).
Na valutnih trgih pa je glavno vlogo imel dolar, ki je pridobil v odnosu do vseh glavnih valut, vrednost jena pa je v odnosu do dolarja s 127,57 jena za dolar padla na najnižjo raven od avgusta 1992. V tem kontekstu se je lira držala razmeroma dobro. Dolarjev je veljal 1707,12 lire (v ponedeljek 1700, 52), marka pa 980, 26 (980, 86) lire.
<	25. NOVEMBER 1997	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1692,00	1727,00
m n	nemška marka	970,00	990,00
	funt šterling	2853,00	2908,00
2 °	švicarski frank	1196,00	1226,00
S N H	belgijski frank	46,53	48,53
	francoski frank	287,70	297,70
S 88 V)	danska krona	252,00	262,00
v? 01 DZ	norveška krona	236,00	246,0(3
3 L. *■	švedska krona	219,00	229,00
3E	kanadski dolar	1180,00	1220,00
«M m	portugalski eskudo	9,09	9,99
3 N	nizozemski gulden	854,00	879,00
cc	avstrjski šiling	136,75	141,25
O	španska pezeta	11,10	12,20
	grška drahma	5,95	6,75
	irski šterling	2511,00	2591,00
	japonski jen	12,85	13,75
	avstralski dolar	1125,00	1195,00
	madžarski florint	8,50	10,00
	hrvaška kuna	260,00	280,00
	slovenski tolar	10,20	10,55
r
		
25. NOVEMBER 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1687,00	1717,00
nemška marka	971,00	989,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	854,00	879,00
belgijski frank	46,69	48,49
funt šterling	2828,00	2908,00
irski šterling	2508,00	2603,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,06	6,66
kanadski dolar	1178,00	1213,00
švicarski frank	1197,00	1222,00
avstrijski šiling	136,84	141,34
slovenski tolar	10,15	10,40
	
25 NOVEMBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1707,120
EKU	1943,040
nemška marka	980,260
francoski frank	292,820
funt šterling	2877,860
nizozemski gulden	869,780
belgijski frank	47,526
španska pezeta	11,550
danska krona	257,650
irski šterling	2551,460
grška drahma	6,254
portugalski eskudo	9,592
kanadski dolar	1200,930
japonski jen	13,471
švicarski frank	1212,440
avstrijski šiling	139,280
norveška krona	240,910
švedska krona	224,440
finska marka	324,580
					
| 25. NOVEMBER 1997		INDEKS MIB-30: +0,52			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	15.358	-0,14	Mediaset	8.594	+0,58
Bca Comit	4.784	+1,16	Mediobanca	11.973	+0,90
Bca di Roma	1.454	-0,34	Montedison	1.410	+ 1,07
Bca Fideuram	6.878	+ 1,35	Olivetti	956,30 +0,25	
Bco Ambros.	5.797	+0,90	Parmalat	2.408	+0,45
Benetton	25.865	-0,58	Pirelli Spa	4.292	+0,06
Credit	4.597	+1,50	Ras	15.393	+1,14
Edison	9.197	+0,60	Rolo	24.018	+0,57
Eni	10.118	-0,30	Saipem	9.771	-0,97
Fiat	4.861	-1,21	San Paolo To	14.090	+1,33
Generali	38.156	+0,55	TIM	6.876	+ 1,65
Imi	17.873	+1,68	Telecom Ita	10.596	+0,12
Ina	2.948	+0,34			
Italgas	6.595	+0,12			
La Fondiaria	8.212	-1,28			
OGLEDALO

Kakšna bo nova razporeditev moči?
Ace Mermoua
V enem izmed svojih Ogledal sem omenil vprašanje globalizacije in zatrdil, da je globalizacija beseda, ki jo vedno pogosteje uporabljamo, a nam je njen pomen nejasen. Nekaj bralcev mi je ustno posredovalo pripombe o članku, kar pomeni, da jih je vprašanje zanimalo. Menim, da potrebujejo moja prejšnja izvajanja nekaj pojasnil. Globalizacija je nedvomno dejstvo. Z njim se na teoretični ravni ukvarjajo ekonomisti, sociologi, politologi, itd. Občutimo jo tudi na lastni koži, Čeprav se nam zdijo globalni procesi nekaj oddaljenega. Delavci tovarne Velikih motorjev se soočajo z lastništvom, ki posluje na svetovni ravni in igra na šahovnici, kjer je vprašanje sto, dvesto, tristo brezposelnih v Trstu povsem nepomembno. Za prizadete delavce in sam Trst pa je problem velik. Skratka, gospodarska globalizacija je dejstvo, vendar mi nanj ne uspe gledati kot na pojav brez mnogih temnih senc. V globalizaciji ne vidim univerzalne zmage razuma, kot to menijo nekateri, ki gledajo na rast in razvoj z optimizmom iluministov.
Tradicija marksistične družbene kritike mi onemogoča, da bi spregledal velika družbena vprašanja. Konec koncev je marksizem v svoji kritiki že upošteval vprašanje globalizacije in sam Marks je v svoji analizi presegal okvire posameznih nacionalnih držav. Zanj je bil delavec nov protagonist sveta, oziroma tistega sveta, kjer se je razvijala industrializacija. Moja srečanja z mislijo, ki jo pavšalno imenujemo nihilizem, omejujejo mojo vero v »zdrav« razum. V tem stoletju so se s skoraj matematično natančnostjo dogajala najbolj nerazumna dejanja, kot so vojne, etnocidi, itd. Pozornost na postmoderne zareze mi zastavljajo vprašanja varstva okolja, kultur in ljudi in ne nazadnje problem miru. Nekateri globalni procesi se požvižgajo na vsa ta vprašanja in žrtvujejo Človeka na oltarju planetarnega razvoja. Globalni gospodarski procesi prinašajo veC blaga in kruha, vendar je porazdelitev dobrin neustrezna. Osebno ne verjemem, da je sodobni kapitalizem edini mehanizem, ki bo prinesel blagostanje abstraktnemu »Človeštvu«. Kapitalizem je sistem in obenem ideologija, ki ni umrla. Nekritični zagovorniki kapitalizma in tržnega liberizma trdijo, da gre za edino pot Človeštva, skratka, da je liberalizem edina možna resnica našega sveta. S trditvijo postavljajo v senco neštete in krute rane, ki jih povzroča kapitalizem. V svetovni areni so na problem zelo pozorne cerkve in vere. Nanj opozarja katoliška cerkev. Z vprašanjem se sooča tudi muslimanski svet. Islamski integralizem je verjetno eden izmed odgovorov na razpoke in krivice, ki jih povzročajo globalni gospodarski, politični in informacijski procesi.
Bogati svet pred razlogi vedno večjih množic islamskih integrali-stov. Ob verah igrajo kritično vlogo narodna in etnična gibanja ter politične opcije, ki zagovarjajo pravičnejšo razporeditev dobrin. Če povzamem, je globalizacija dejstvo, na katerega ne morem gledati nekritično in z naivnim navdušenjem. Obenem ga ne morem spregledati, kot da se nič ne dogaja.
Problemi pa ne nastajajo le v globalnem svetu. Celo v okvirih nacionalnih držav prihaja do vedno večjega uniformiranja in svojevrstne centralizacije. Problem je namreč v vprašanju, Ce se veliki globalizacijski procesi dogajajo kot porazdelitev moCi ali kot njena centralizacija. 2e raven večje nacionalne države, kot je Italija, nam daje nekaj otipljivih znakov sprememb, ki niso le pozitivne. Ključ za vstop v širši svet je nedvomno informacija. Naše informativne mreže, med katerimi izstopa vloga televizije, so osredotočene. Če pomislimo na politiko, nam bo takoj jasno, kako je v zavesti volilcev prisotnih nekaj protagonistov, ki se vsakodnevno pojavljajo na televizijskih ekranih. Na krajevni ravni se lahko še odločamo za župane in svetovalce, ker jih neposredno poznamo. Na deželni ravni in v velikih mestih pa je med nami in kandidati že mogoCen filter televizije in Časopisov. Politični aktivizem na terenu, ki so ga nekoC izvajale ideološko zaznamovane stranke, izginja. Do vCeraj so bile stranke no-siteljice idej in ideologij o katerih so se ljudje pogovarjali na delovnem mestu, v sekcijah, v župniščih in tudi v gostilnah. Bolj kot za kandidate so se volilci odločali za stran. Ko danes izstopajo kandidati, oziroma osebnosti, se stvari korenito spreminjajo. Odločamo se za besede in obraze, ki jih vidim po televiziji ali pa o njih beremo v večjih Časopisih. Tak naCin informacije omogoča dokaj centraliziralio selekcijo. Ni sluCaj, da se politične grupacije pred volitvami potegujejo za znana imena pisateljev, profesorjev, gospodarstvenikov, novinarjev, itd. Politika kot poklic se istočasno zapira v posvečena središča in o njej odločajo ožja vodstva.
Podobno se dogaja v kulturi. V zavesti glasbenega laika je edini tenor Pavarotti. Uspe pisatelj, ki prodre v vsedržavno medijsko mrežo. Poznamo igralce, ki nastopajo na televizijskem ekranu, itd. Omenjeni pojavi zapostavljajo bogato in mnogokrat izjemno kvalitetno ustvarjalnost, ki se izraža na krajevni ravni. Sodobna pot do uspeha namreC ni odvisna le od kvalitete, ampak od številnih okoliščin, kjer igrata nemajhno vlogo sluCaj in sreCa.
Omenjenim procesom se upirajo mnoga gibanja, ki zahtevajo državno decentralizacijo. Nekatera se izrodijo v živčne partikularizme, kar ni naključje. Ni namreC čud-
no, da želijo imeti ljudje vpliv vsaj v prostoru, ki ga poznajo in obvladajo. Zaradi tega zagrizeno branijo svoj vrtiček in se zoprstavljajo moCi, na katero ne vplivajo. Tako se celo znotraj nacionalnih držav izostruje spor med centrom in periferijo. Ko bi namreC prevladal centraliziran upravno-informa-cijski model, bi bilo vedno manj pomembno delo množice, krajevnih politikov, kulturnikov, gospodarstvenikov ter drugih ljudi in poklicev, ki pomenijo stvarno življenje neke države, so njeno meso in kri. Na-glaševanje posebnosti je torej upravičeno. Čeprav se zlahka sprevrže v neploden egoizem.
Ko občutimo razpoke znotraj nacionalne države, je toliko bolj problematično, kako bomo živeli v globalnih sistemih. Če se počutimo nemočni v mejab večje države, kakšna bo naša vloga v nepreglednem morju svetovnih množic? ToCneje, kako bomo lahko vplivali na dogajanja, o katerih odloCaji nadnacionalna središča moči, ko pa ne pridemo do besede niti v mejah manjše države? Izraz »državljan sveta« se lepo sliši, sodobni komunikacijski sistemi in naCin življenja pa nam dajejo občutek izkoreninjenosti že znotraj narodne skupine in države. Globalizacija le še stopnjuje anonimnost. Potiska nas v prostor, kjer sogovorniki ali lutkarji (kot pac ne stvar gledamo) nimajo imena in obraza. Zato je ključno vprašanje, kako se bo globalizacija dogajala. Če se na krajevni ravni ljudje borijo za avtonomijo, decentralizacijo in federalizem, za kaj naj se potegujejo kot prebivalci globalnega naselja? Po kateri mizi naj udarijo? Menim, da je to osnoven problem globalizacije. Po eni strani gre za proces, ki se dogaja in ni veC utopija. Po drugi strani pa občutimo prav v tem procesu potrebo, da ohranimo prostor, kjer smo razpoznavni, kjer lahko soodločamo ter si sami izbiramo zakone, postave in ljudi, ki nas predstavljajo.
Ce ne bo prišlo do ravnovesja med univerzalnim in partikularnim, so verjetno neizbežni mogočni pretresi. V Italiji je Severna liga pojav, ki je vzbudil veliko pozornosti in tudi preplaha. S povsem drugačnim strelivom razpolagajo ogromna svetovna verska, rasna in socialna gibanja. Ko torej razpravljamo o globalizaciji, ne bi smeli mimo konfliktov, ki jih občutimo že na državni ravni in v Zahodni Evropi, ki je po številu ljudi le ena izmed kitajskih provinc. Slovencev nas je v tej luCi le za nekoliko večjo vas, ali, kot pravi znana smešnica, za hotel. Kljub temu želimo ohraniti svojo vlogo, kot jo hočejo neštete skupine, ki se bojijo, da bi ostale v globalnih procesih brez glasa in moCi. Skratka, bo globalen svet kolikor toliko po naši meri, ali pa bomo le njegove šcinke?
ODPRTA TRIBUNA
Psihološka pogojenost z »zoženo« zgodovino krvnikov in žrtev

Posredovali so mi poseg Pavla Fonde z naslovom »Zakaj naj bi Slovenci bili žrtveni kozel na oltarju sprave med Italijani?«, ki je bil objavljen v dnevniku 21. novembra kot odgovor naj moj komentar v Piccolu nekaj dni prej.
Nisem razumel, katere naj bi bile psihološke pogojenosti, ki so mi pripisane. Ali pa morda razumem: to, da delam za narodno spravo skupaj s Spada-rom in Violantejem, zaradi Cesar mi očitajo, da zamenjujem kulturo in zgodovino z interesi in politično raCunico.
Naj takoj pojasnim, da me tako imenovana narodna sprava ne zanima kot zgodovinarja in niti kot državljana. Osebno ne vidim, kaj bi bilo v Italiji treba spraviti.
Pac pa me zanima - to pa ja -da v Trstu in Italiji ne bo različnih spominov in različnih zgodovin, takih, kjer se jaz ukvarjam s svojim in ti s tvojim, ne da bi si hodila v zelje.
Kot zgodovinarja in kot državljana me torej zanima ponovno sestaviti (rekompozicija) preteklost, tako da bo mogoCe videti vse akterje, ki so nastopati na sceni zgodovine v različnih vlogah: ne samo kot preganjalci in žrtve. To je smisel mojega in našega (ker nisem
Giampaolo Valdevh
sam) dela.
Zdi se mi, da smo v tem oziru na pravi poti. Nismo zbrisali preganjanja in raznarodovanja -ati kakorkoli ga že imenujemo -Slovencev in Hrvatov, ne napada na Jugoslavijo, ne deportacij in internacij. Bibliografija, ki jo lahko predstavim kot predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, je najboljši dokaz.
Kar pa zadeva zgodovinski spomin, so mu namenjeni tudi kraji: v Bazovici, na openskem strelišču, v skoraj vseh vaseh na Krasu; pa tudi onstran meje: v Lipi, še posebno pa na Rabu, kot opozarja Fonda.
Ati obstajajo v spominu Italijanov? Najbrž ne. Seveda, treba jih bo priklicati. Osebno mislim, da bi Scalfaro v primeru, ko bi hotel obiskati kraje spomina v naši deželi, moral zaCeti ne pri fojbah in Rižarni, ampak z Lipo in Rabom in morda še kakšnim drugim krajem, ki spominja na nasilje italijanske države, najprej liberalne in potem fašistične. Med drugim se mi zdi, da je njegov sedanji obisk v Etiopiji prav v tem duhu.
Ce se povrnem k zgodovini, pa je to, da vidimo v njej samo krvnike in žrtve, taka vrsta rekompozicije, s katero se ne strinjam in za katero mi je žal,
, , ' -A
da jo zasledim v Fondovem razmišljanju. Danes bi v Italiji radi pozabiti žrtve (Slovenci in Hrvati), da bi pozabiti na preganjalce (fašizem), meni Fonda; nasprotno, dodaja, žrtve moramo postaviti ob preganjalce.
Zgodovina torej, ki je sestavljena le s krvniki in žrtvami (in, seveda, tudi s pajdaši enih in drugih); to je v resnici psihološka pogojenost, ki obremenjuje Fondovo razmišljanje. Pa ne samo njegovo, saj ga opažam v delu mnogih slovenskih zgodovinarjev.
Od tod je labko priti do temeljne pogojenosti. V bistvu je problem ta: ali morajo Slgvenci nadaljevati z elaboriranjem ločenega zgodovinskega spomina in pričakovati od zgodovinarjev loCeno zgodovino. Izbira ločenosti je v bistvu izbira obrambe, a ima to slabost, da •povzroča obsedenost, obsedenost identitete, ki je velika tržaška obsedenost (pravim tržaška, ne le slovenska). Obsesije ne koristijo zdravju; ne posameznikov in niti družbe v njeni celoti. Prizadevati si moramo, da se je osvobodimo. Toda rešitev ni v spravi, ampak v priznanju, in to ne potom fiksnih vlog, ampak globalnega in seveda vzajemnega priznavanja.
PISMA UREDNIŠTVU
SSk in volitve
v Devinu Nabrežini
Podpisana Mitja TerCon in Aleš Brecelj sva bila predlagatelja tiste SSk za prvi krog občinskih volitev v Devinu-Nabrežini. Kot taka Čutiva najprej dolžnost, da se iskreno zahvaliva vsem volivkam in volivcem, ki so zaupati glas stranki SSk in domačinu Viktorju Tanceju, neodvisnemu županskemu kandidatu.
Prejšnjo nedeljo, 23. t.m, sva posredno sledila zadnji fazi razgovorov predstavnikov vseh strank, ki naj bi v drugem krogu volitev podprle Marina Voccija, županskega kandidata levice in Zelenih. Pogajanja med DSL, SKP in Zelenimi s SSk in Listo 2000 županskega kandidata Giorgia Reta za sklenitev volilnega sporazuma so se, kot znano, izjalovila. Predstavniki obeh levih strank in Zelenih so odločno zavračali vsako možnost formalne povezave s SSk, in to tudi takrat, ko se je za takšno rešitev zavzela Retova občanska lista. Ta je bila pripravljena tako sestavljeni politični formaciji zagotoviti zunanjo podobo.
Eden glavnih razlogov, ki so ga navajali predstavniki DSL, SKP in Zelenih pri odklanjanju uradnega sporazuma s SSk, je bil ta, da bi slovenska stranka v primeru zmage skupne koalicije imela v novem občinskem svetu preveliko težo. Na podlagi rezultatov prvega kroga volitev in veljavne volilne zakonodaje bi ji namreC pripadli 4 večinski svetovalci na skupnih 10. To naj bi bilo po mnenju predstavnikov Voccijeve politične naveze povsem nesprejemljivo, saj bi kvarno vplivalo na zasnovo njihovega začetnega zavezništva in na njegova nobanja ravnovesja.
Takšno argumentiranje je neprepričljivo, in to iz vsaj treh razlogov:
1.	Kdor doseže v prvem krogu volitev 32,4 odstotkov vseh oddanih glasov, mora za zmago nekaj žrtvovati. Pripravljen na žrtve mora biti seveda tudi tisti, ki se pridruži že obstoječi koaliciji.
2.	Novo zavezništvo, ki naj bi podprlo Voccija (obe levi stranki, Zeleni in SSk), bi bilo zelo podobno onemu, ki je do danes podpiralo župana Giorgia Depangherja. Tudi v tej politični formaciji je SSk imela zaradi svoje politične teže 4 elane in vsi so kljub nekaterim nesoglasjem lojalno sodelovali v Depangherjevem odboru.
3.	Med zadnjimi nesrečnimi pogajanji so biti DSL, SKP in Zeleni pripravljeni skleniti formalni sporazum s sredinsko Retovo listo (seveda brez SSk). Ce bi bila Retova skupina sprejela ponudbo, bi v morebitni novi večini imela zara-
di števila prejetih glasov v prvem krogu vsaj toliko elanov kot SSk. Ati bi s tem ne bila še bolj radikalno podvržena spremembam vsa notranja ravnovesja dosedanje Voccijeve koalicije?
Dejstvo je, da so se skušati predstavniki levih strank, za katere glasujejo veliko pripadnikov naše manjšine, na vse načine odkrizati SSk, in to najbrž iz nekih preživelih ideoloških predsodkov in iz neke nerazumljive maščevalnosti. Tega so se prav kmalu zavedli elani Re-tove liste in eden izmed njih je to dogajanje v pogovoru komentiral takole: »La Sinistra no vedi Pora de scazzar fora PUnione Slovena!« (Opravičujeva se zaradi rabe tržašCine in vulgarizmov, vendar je le tako možno ohraniti originalni zven in plastičnost te izjave.)
Zdaj pa še nekaj o možnih posledicah tega nerazumnega in nerazumljivega početja. Zaradi odklonitve uradne povezave s SSk so se Vocci in njegovi odrekli malodane zagotovljeni zmagi. V primeru, da bi do omenjene povezave prišlo, in to velja še pripravljeni podpreti Voc-cijevo izvolitev. Kako se bodo ravnali sedaj, v novih okoliščinah, ko je Marino Vocci izraz zgolj »Ciste« levice, je vprašanje. (Tudi drugi lahko gledajo na nastalo situacijo skozi ideološka očala!)
Slovenski predstavniki DSL in SKP, ki so sekundirali »žaganju« SSk od strani vodstev svojih strank so s tem še bolj razdvojili tukajšnje Slovence. Poleg tega so hočeš nočeš dali razumeti skoraj 800 volivcem SSk in županskega kandidata Viktorja Tanceja, da so pravzaprav nezaželeni. Meniva, da so tako postavljene skoraj vse premise, da se ponovi milj-ski politični scenarij.
Voccijevo zavezništvo oCita SSk samostojni nastop v prvem krogu volitev. To je med možnimi zavezniki v večinskih volilnih sistemih res neobičajno (čeprav, resnici na ljubo, so v tistih sistemih, ki predvidevajo balotažne volitve, tovrstne izjeme kar številne).
Toda še bolj neobičajno je, da v takšnih širokih zavezništvih določa županske in druge kandidate le ožji krog ljudi iz ene ati kvečjemu dveh političnih sil, ostali zavezniki pa naj bi brez pripomb sprejemali izvršena dejstva.
Prepričana sva, da so Časi, ko je bilo le redkim posvečenim dovoljeno, da vižajo in re-girajo, kot se jim zahoCe, za vedno za nami. Veliko bolj zdravo bi bilo, ko bi vedno in povsod veljal že veC kot dva tisoč let stari rek »Pacta dara, boni amici.«
S spoštovanjem
Mitja TerCon in Aleš Brecelj
NOGOMET / POKAL UEFA
Lazio uspešnejši od Milančanov
Rimljani zmagali na Dunaju, porazna igra Interja v prvem polčasu, smola v drugem
Napet trenutek pred Laziovimi vrati
Strasbourg - Inter 2:0 (2:0)
Strelca: Baticle v 10. in Ismael v 19. minuti.
STRASBOURG: Ven-cel, Ismael, Okpara, Do-gon, Raschke, Collet, Baticle, Miceli (Rott), Dacour, Conteh (Arpinon), Zitelli (Keller).
INTER: Pagliuca, Sar-tor, Bergomi, Galante, We-st, Cauet (Simeone od 79. Brin.), Ze Elias (Moriero °d 58. min.), VVinter, Djorkaeff, Ronaldo (Reco-ba od 60. min.), Ganz.
Sodnik:	Hušajnov
(Rus). Koti: 7:7. Rumena kartona: Ze Elias in Conteh.
STRASBOURG - Kot že proti Lionu bo moral Inter tudi na povratni tekmi s Strasbourgom spet narediti čudež, tokrat pa bo Urenda težje, saj je Strasbourg izločil že Rangers in Liverpool.
Milančani so si zahtevno »domačo nalogo« sami naprtili s presenetljivo slabo igro v prvem polčasu, ko so bili povsem v podrejenem položaju. Tako slabe igre si po tekmi ni znal razložiti niti trener Gigi Simone. Se sam ni vedel, ali pripisati vzrok za bledo igro utrujenosti po derbiju z Milanom ali podcenjevanju nasprot-
nika. Prvi gol je padel po napaki Pagliuce, ki je v gneči slabo posredoval, drugi gol pa je padel po silovitem in natančnem prostem strelu, ki je bil za Interjevega vratarja neubranljiv.
Inter je v drugem delu pokazal popolnoma drugačen obraz. Takoj je začel napadati, njegov pritisk pa je postal Se bolj silovit, ko je na igrišče vtopil Moriero. Sodnik je tudi razveljavil regularen gol Si-menoneja, potem ko je v prvem polčasu podobno
krivico doživel Ganz. Obakrat je šlo za slabo ocenjevanje off-sideja.
Rapid Dunaj - Lazio 0:2 (0:1)
Strelca: Casiraghi v 39. in Mancini 61. minuti.
RAPID: Hedl, Jerkan, Schoettel, Zingler, Ra-tajczyk, Freund, Prosenik, VVagner M. (Penksa), Wimmer, Ipoua, Stumpf.
LAZIO: Marchegiani, Pancaro, Nesta, Lopez, Fa-valli, Fuser (Venturin od 88. min., Almeyda, Mar-colin, Nedved, Casiraghi, Mancini.
Sodnik: Melo Pereira (Por). Koti: 7:6 za Lazio. Gledlacev:	34.000.
Izključitvi: Freund v 55. minuti (dvojni opomin) in Mancini v 63. minuti (dvojni opomin). Rumeni kartoni: Schoettel in Ipoua.
V Zagrebu je Coratia igrala neodločeno 1:1 z madridskim Atleticom, strelca pa sta bila Mujcin v 2. in Caminero v 61. minuti.
Sinočnji izidi pokala UEFA
OSMINA FINALA Rapid Dunaj (Avt) - Lazio (Ita)
Braga (Por) - Schalke 04 (Nem)
Twente Enschede (Niz) - Auxerre (Fra) 0:1 Croatia Zagreb (Hrv) - Atletico Madrid (Spa) 1:1 Strasbourg (Fra) - Inter (Ita)	2:0
Steaua Bukarešta (Rom) - Aston Villa (Ang) 2:1 Ajax Amsterdam (Niz) - Bochum (Nem) 4:2 Karlsruhe (Nem) - Spartak Moskva (Rus) 0:0 Povratne tekme bodo 9. decembra
r KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP n
Proti Letonski prvi Tanjevičev nastop z azzurri
Začel je s preosnovo moštva Slovenija v Atenah z Grčijo
CATANIA - Ce ga vprašate, kako se počuti pred današnjim krstnim nastopom na krmilu italijanske košarkarske reprezentance, vam Bogdan Tanjevič odgovori: »Zelo se bojim!«. Sliši se čudno za človeka, ki je star 50 let, od teh pa jih je 26 preživel kot »head-coach«, pa je vendar res. Tanjevič je sila protisloven človek, petnajstletno bivanje v Italiji pa ga ni spremenilo. V isti sapi vam bo povedal, da ni nikjer napisano, da Italija ne more prihodnje leto postati svetovni prvak, danes pa da se boji prve kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem prvenstvu leta 1999 proti Letonski, ki ni ravno košarkarska velesila.
Cernu se Tanjevič boji? »Zato, ker je lahko v samih treh dneh skupnega treninga lahko za nas velik problem tudi najbolj enostavna nova shema, ker je rezultat važnejši od igre in je neizogibno, da bo prišlo do primerjav med to reprezentanco in prejšnjo, ki jo je vodil Messina.« Tanjevičev predhodnik pa, se ve, je brez težav premeščal vse kvalifikacijske nastope, na zadnjem EP pa je nepričakovano osvojil srebrno medaljo. Kljub temu uspehu je popularni »Boša« že začel s preosnovo moštva. V njem je le še sedem dobitnikov medalje v Barceloni (Bonora, Myers, Marconato, Abbio,
Fučka, Galanda in Fro-sini), danes pa se jim bodo pridružili še Poz-zecco, Meneghin in Chiacig. »Andrea Meneghin je velik talent evropske košarke«, pravi Tanjevič, ki pa je to trdil že za celo vrsto drugih košarkarjev (tudi za naša Lokarja in Budina, če nas spomin ne vara), njegove napovedi pa se niso vedno uresničile. Zelo zanimiv je tudi preizkus Fučke v vlogi zunanjega krila, vrata reprezentance pa so dokončno zaprta za Gentileja (»preveč poškodb«) in Esposita (»v reprezentanco sodi kdor izžareva pozitivne žarke«), medtem ko so za Ru-sconija še... priprta. Čeprav imata Fučka in Frosini za sabo več nastopov, je Tanjevič ka-petanski trak izročil Carltonu Myersu.
Precej težjo nalogo danes popoldne čaka Slovenijo, ki se bo v Atenah pomerila z Grčijo. S seznama reprezentantov je zaradi poškodbe gležnja odpadel Marijan Kraljevič.
Veliko ugibanj je s kakšno postavo bodo nastopili Grki. Ti so na slovensko košarkarsko zvezo poslali seznam 14 igralcev, od katerih bodo štirje tekmo gledali s tribun. Na seznamu jih je osem, ki so na evropskem prvenstvu v Španiji osvojili 4. mesto, in to so: Sigalas, Alvertis, Ekonomu, Koronios, Gianulis, Pa-panikolau, Miriunis ter Kalaitzis.
NAMIZNI TENIS / NA DEŽELNIH KVALIFIKACIJAH V MLADINSKIH KATEGORIJAH
Zelo dobri uspehi mladih članov Krasa Telital
Med dekleti več prvih mest
Društvi San Giovanni in Latisana sta bila organizatorja prve deželne preizkušnje v Cintu Cao Maggiore, veljavne za pristop na ustrezna državna prvenstva. V soboto so bile na sporedu madin-ske kategorije, v nedeljo tekmovanja združene betje in četrte jakostne kategorije in dvojic. V konkurenci 16 društev iz celotne Furlanije Julijske krajine je sodelovalo tudi zgoniško društvo Kras z velikim številom svojih članov, ki so osvojih veliko prvih in mest pod vrhom, in s tem Uuiogo kvalifikacijskih točk.
Se zlasti se je izkazal naraščaj Krasa Telital, kjer so med klubskimi tovariši pogosto potekale Velike borbe za višje točke, kot je to slučaj enotne skupine pri najmlajših deklicah. Outsiderko iz Sakure so Krasove deklice izrinile na zadnje mesto, same pa so si »razporedile« takole: 1. Mateja Križmančič, 2. Lisa Ridolfi, 3. Eva Carli, 4. Paola Zavadlal. Pri deklicah je zopet prevladal Kras: 1. Roberta Zavadlal, 2. Giada Vidoni, 3. Mateja Križ-uiančidn Sara Sardo, 5. - 8. mesto Alessia Gera-bizza in Lisa Ridolfi. Pri naraščajnicah je zmagala igralka Sistiane Buttazzonijeva, takoj za njo pa so sledile kraovke: 2. Martina Tretjak, 3. Roberta Ridolfi in Zavadlal. Kristina Stubelj (Kras) je bila zmagovalka pri mladinkah. Bron je osvojila Mati-Ua Zavadlal, 5. - 8. Martina Tretjak. Ce srečujemo isto ime večkrat je to zato, ker se v mladinskem sektorju lahko igra tudi v višji kategoriji, kar so prenekateri Krasovi igralci s pridom izkoristili, nekaterim pa se je poizkus tudi posrečil. Pri najmlajših dečkih je zmagal Mattia Michieli (Kras), pri naraščajnikih je osvojil Uroš Fabiani
srebro, Boštjan Milic bron. V višji starostni kategoriji pri mladnicih je imel Jurij Verč več sreče kot v svoji. Tu se je prebil iz skupine in se uvrstil med prvo šestnajsterico. Uroš Fabiani in Boštjan Milič pa med osmerico. Bojan Simoneta je v finalni tekmi z Mucignatom dosegel drugo mesto.
V drugem dnevu tekmovanja (3. in 4. kategorija) so zgoniški igralci dosegli naslednje rezultate. V ženski konkurenci je bila najboljša Kristina Stubelj s 3. mestom. Med 5. - 8. sta prišli Irena Rusija in Biserka Simoneta med 16. Nadia Blaso-ne. Fante je spremljala smola. V skupini je bil Bojan Simoneta z dvema igralcema 3. jakostne kategorije. Napredovanje iz nje pa je za las izgubil zaradi slabše set razlike. V prvem krogu med 32-
terico je Edi Bole tesno izgubil z domačinom Oli-vom (-19,19, -19), Peter Santini pa z Roncagliom. V osmini finala je spet aktivni Marjan Milič imel slab žreb - veterana Alda Coscianija. Se dvojice, ki pa ne štejejo za kvalifikacijske točke. 3. mesto je dosegel Krasov ženski par Rustja - Stubelj. Tri Krasovi pari so prišli med prvo osmerico. Blaso-ne - Ridolfi in Zavadlal - Tretjak ter moška Bole -Simoneta. Med 16. parov pa M. Milič - Santini. Za kvalifikacije na državna prvenstva sta na programi še dve takšni deželni preizkušnji in še tri na državnih turnirjih. (J. J.)
Na sliki: najmlajši Matija Micheli, Eva Kralj, Paolo Zavadlal, Lisa Ridolfi in Mateja Križmančič

■
I :


■
NOVICE
Liga prvakov: danes Feyenoord - Juventus
RIM - Točno na današnji dan pred enim letom je Juventus v Tokiu osovjil naslov svetovnega klubskega nogometnega prvaka, v današnjem predzadnjem kolu kvalifikacijskega dela Lige prvakov pa ga v Rotterdamu čaka proti Feyenoordu težka naloga in si poraza ne more privoščiti. Trener Lippi priznava, da je bila forma moštva lani ob tem času boljša. »Ker smo pripravljali ravno za to tekmo,« dodaja trener. »Ce premagamo Feyenoord nam v zadnjem kolu proti Manchestru zadostuje zmaga z 1:0, da osvojimo prvo mesto v B skupini. Ce pa igramo neodločeno, lahko še vedno računamo na 2. mesto. S trinajstimi točkami bi skoraj gotovo dosegli uvrstitev v naslednjo fazo.« Tekma se bo pričela ob 20.45 in bo tudi po Tv Canale 5.
Parma se bo s Sparto iz Prage pomerila jutri.
Mazzoneja zamenjal Galeone
NEAPELJ - Giovanni Galeone je novi trener Napo-lija. Za neapeljsko društvo je popdisal pogodbo do konca letošnje sezone. Problem je nastal v ponedeljek, ko je odstopil dosedanji trener Carlo Mazzo-ne. Galeone je star 56 let. Otroštvo je preživel v Trstu, kot nogometaš se je uveljavil pri Udineseju, kot trener in pristaš cone pa je najboljše rezultate dosegel v osemdesetih letih v Pescari. Galeone je bil do včeraj pogodbeno vezan s Perugio, s katero pa je bil sprt.
Makinen svetovni prvak
CHELTENHAM - Finec Tommi Makinen je drugo leto zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v reliju. Na zadnji dirki, angleškem Rac Rallyju, je s svojim mitsubishijem pristal na končnem 6. mestu, kar je bilo dovolj za skupno zmago. Dirko je osvojil Škot Colin McRae (Subaru), ki je na končni lestvici za Makinenom zaostal le za točko. Maki-nenu je veselje za osvojeni naslov pokvarila izjava njegovega sopilota, 49-letnega Seppoja Harjanna, da ga po treh letih zapušča. S Harjannom je Makinen od leta 1994 osvojil enajst dirk, letos pa je zmagal na Portugalskem, v Kataloniji, Argentini in na dirki Tisočih jezer.
Vrstni red zadnje dirke: 1. McRae (Vhr, Subaru) 3.54:31; 2. Kankkunen (Fin, Ford) 3.57:18; 3. Sainz (Špa, Ford) 3.58:24; 4. Burns (Vhr, Mitsubishi) 3.59:30; 5. Gronholm (Fin, Toyota) 4.00:43; 6. Makinen (Fin, Mitsubishi) 4.01:31. Končni vrstni red: 1. Makinen 63; 2. McRae 62; 3. Sainz 51; 4. Kankkunen 29; 5. Eriksson (Šve, Subaru) 28; 6. Liatti (Ita, Subaru) 24. Končni vrstni red konstruktorjev: 1) Subaru 114; 2) Ford 91; 3) Mitsubishi 86.
Desailly uničil ferrari
ALESSANDRIA - Milanov nogometaš, francoski državljan Marcel David Desially je v prometni nesreči na avtocestnem odseku Genova Voltri - Sem-pione zelo poškodoval uničil svoj ferrari, a se k sreči pri tem ni ranil. Vozilo je zaradi prevelike hitrosti zdrsnilo na mokrem cestišču in svojo pot končalo v obcestno ograjo.
Belov odstopil
MOKSVA - Trener ruske košarkarske reprezentance Sergej Belov je dva dni pred začetkom novega ciklusa kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Franciji odstopil s položaja. Kot je dejal dobitnik zlate medalje na olimpijski igrah leta 1972, je najboljša menjava za njegovo mesto Stanislav Jeremin, zdajš-ni trener CSKA Moskve.
Stark namesto 0‘Briena
GČTEBORG- Selektor ameriške teniške reprezentance za Davisov pokal Tom Gullikson je v moštvo, ki bo v petek začelo finalni dvoboj z reprezentanco Švedske, namesto poškodovanega Alexa 0‘Briena poklical Jonathana Starka. Specialist za igro dvojic se je tako v Goeteborgu že pridružil Betu Sampra-su, Michaelu Changu in Toddu Martinu, ki bodo Američanom poskušali zagotoviti nov naslov zmagovalca najprestižnejšega ekipnega teniškega tekmovanja.
Deseti zaporedni poraz Toronta
NEW YORK - Sinoči so bila v ameriški profesionalni košarkarski figi odigrana le tri srečanja. Orlando Magic je doma premagal VVashington VVizards s 95:87, Utah Jazz prav tako doma po podaljšku Minnesoto Timbervvolves s 133:124, Portland Trail Bla-zers pa so bili v gosteh boljši od Toronto Raptors z 91:90. Torontu ne gre in ne gre. Poraz s Portlandom je že njihov deseti v letošnji sezoni. Najboljši strelec je bil z 29 točkami domačin Damon Stoudami-re, pri gostih pa se je spet izkazal Arvidas Sabonis, ki sicer ni bil najboljši strelec, a je poleg 12 točk zbral 16 skokov in osem asistenc. Enemu najboljših centrov v ligi Hakeemu Olajmvonu so v bolnišnici v Houstonu operirah levo koleno. Tridesetminutna lažja operacija (atroskopija) je povsem uspela, vseeno pa bo zvezdnik Houstona moral počivati najmanj dva meseca. Olajuvvon je imel s kolenom že v preteklosti veliko težav, po tekmi z Golden Statom pa so bile bolečine prehude, tako da je bila operacija neizbežna. Zdravstvene težave ima tudi center vodilnega moštvu Los Angeles Lakers Shaquille 0‘Neal, ki si je nategnil trebušno mišico in bo moral počivati deset dni.
_____ODBOJKA / PRVOLIGAŠ BOLOGNA GOST OK VAL
Gledalci so lahko uživali ob igri petih reprezentantov
Toda Goričani so se nasprotnikom presenetljivo dobro upirali - Matej Černič je žal zbolel pred tekmo
GLEDALIŠČA
La Goriziana Kmečka banka - Jean Hatb Bologna 0:3(12:15,4:15,9:15)
LA GORIZIANA: Feri, Florenin, Sulina, Snidero, Beltrame, Buzzinelli, Černič, Aizza, Graunar, Viscia-no, Rigonat, Cola.
BOLOGNA: Danilo in Cosimo Gallotta, Karabec, Masetti, Czedula, Falasca, Cerdenik.
Enainsedemdeset minut prvoligaškega vzdušja. Toliko je trajala ponedeljkova prijateljska tekma med bolonjskimi odbojkarji Jeans Hatu iz Al lige in goriško La Goriziano Kmečko banko. Seveda so zmagali gostje, vendar so se jim Goričani zelo solidno upirali, tako da so gledalci prišli na svoj račun, poleg njih pa tudi Valov blagajničar, ki se je lahko veselil rekordnega dobička v letošnji sezoni.
Slo je torej za pravi praznik odbojke, ki je imel eno samo napako: zaradi gripe se ga ni mogel udeležiti glavni protagonist Matej Cemic, ki je pravzaprav tisti, zaradi katerega je do tekme sploh prišlo, saj je sodila v okvir dogovora med društvi za Matejev prestop iz Gorice v vrste bolonjskega prvoligaša. »Mateja je pred tekmo pregledal zdravnik bolonjskega društva in mu odsvetoval, da igra,« je poja-
snil športni vodja goriške-ga društva Ivan Plesničar.
Kakorkoli že, Bolonjčani so držah obljubo in prišli v Gorico. Predstavih so se samo s sedmimi igralci, vendar pa z najboljšimi, kot se za profesionalno društvo tudi spodobi. Tako so se lahko goriški ljubitelji odbojke neposredno soočili kar s petimi reprezentanti: Cehom Karabecem, Spancem Falasco, Rusom Cered-nikom (nekdanjim igralcem Sovjetske zveze), Avstrijcem Czedulo in italijanskim mladinskim repre-zentzantom Gallotto. Od standardne bolonjske še-sterke je manjkal samo poškodovani Lavorato. Nadomestil ga je dvometraš
Masetti, ki pa je za razred slabši od ostalih, kar potrjuje znano pravilo, da imajo prvoligaški klubi praviloma močne standardne šesterke in občutno slabše rezervne igralce.
Bolonjčani so začeli izredno silovito in takoj povedli z 10:0. Njihov trener Menarini je tedaj zamenjal nezadržnega Cerednika z mlajšim Gallotto in razmerje moči na igrišču se je takoj spremenilo, da so se Goričani celo približali gostom do rezultata 12:10, preden je Bologna (spet s Cered-nikom) končala set v svojo korist. Dober odpor so igralci La Goriziane Kmečke banke nudili tu-
KOŠARKA / PRVENSTVO MLADINCEV
Borovci so tokrat razočarali
Proti Arteju v drugem delu slabo in občasno nemotivirano
. Bor Friulexport - Arte Gorica 79:93 (38:40)
BOR: Brazzani 17 (5:12, 6:12, 0:1), Stefančič 8 (0, 4:10, 0:1), Vidali 0 (0:3, 0), Velinski 25 (5:6,10:13, 0), Fonda, Hrovatin 3, (0, 0, 1:3), Caser 22 (2:2, 10:16, 0), Stokelj 0 (0:3, 0), Mura 2 (0, 1:3, 0), Milkovič 2 (0,1:1, 0). Trener: Furlan.
PM: 12:20. PON: Velinski (38’). SON: 27. 3 TOČKE: Hrovatin 1.
Tekma med Borom Friulexport in Ar-tejem je bila izenačena in dokaj zanimiva
VESTI S KOROŠKE
Zmajjaodbojkarjev
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v 13. kolu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi slavili obvezono zmago. Zmagali so proti zadnjemu na lestvici SVS/Roder iz Dunaja gladko 3:0 (12/9/6). Varovanci trenerja Bojana Nartnika so sicer z desetimi točkami še naprej na sedmem mestu lestvice, imajo pa vse možnosti na osvojitev šestega mesta in s tem za uvrstitev v končnico za naslov avstrijskega prvaka pa moraja doseči šesto mesto. Sesti z istom številom točke je Gleisdorf, naslednji nasprotnik Doblja-nov. Na lestvici še naprej ''odi Donaukraft (26 točk) pred PL Salzburg (24) in Union Enns (22). (I.L.)
Tesen poraz Sahistov SŠZ Celovec
CELOVEC - Prva ekipa Slovenske športne zveze Celovec je v četrtem kolu
prvenstva v koroški ligi tesno izgubila proti velikemu favoritu ASK/KSV Ce-lo-vec z 2, 5:3, 5. Kranjčan Dušan Zorko je v svojem prvem nastopu za SSZ na prvi deski remiziral s Hervvigom Pilajem, zmagal je Arnold Hattenberger, remizirala pa sta še mag. Gorazd Zivkovič in Dunja Lukan. SSZ/Carimpex I je zdaj enajsta na 12-mestni lestvici z zaostankom dveh točk na »rešilno« deseto mesto. Vodi še naprej Spit-tal/Ferndorf (19 točk) pred Bekštanom (17, 5) in SG RBB Wolfsberg/WAC (16, 5). Svojo tretjo zmago v četrtem nastopu v prvenstvu 3. razreda C pa so je slavila ekipa SSZ/Posojilnica Borovlje II: tokrat so premagali moštvo SG Tanner iz Celovca s 3, 5:2, 5. Na prvi deski je zmagal mladi Žiga Zvan iz Kranja, ki je - kot Zorko - prvič nastopil za SSZ, točkovali pa so Se Ivan Lukan (1) ter Rupert Reichmann, Ivko Ferm in Robert Hedenik (vsi remi).
(LL.)
Obvestila
SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98, v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004.
ZUTS - zamejstvo prireja 7. in 8. decembra 1997 predsezonski seminar za učitelje smučanja. Prijave sprejema ZSSDI, tel. 635627 do petka 28. novembra 1997.
TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v petek, 28. novembra, v gostilni v Gabrovcu. Prijave na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696.
TPK SIRENA sporoča, da je urnik tajništva spremenjen in sicer: PONEDELJEK in PETEK od 18. do 20. ure.
TPK SIRENA organizira tečaj za dopolnjevanje jadranja pod vodstvom kapetana A. Chersija. Namenjeno odraslim osebam. Informacije v ponedeljek in v petek, od 18. do 20. ure. Tel. 422696.
SK DEVIN prireja otroško telovadbo v telovadnici Marchesetti v Sesljanu. Vršila se bo ob petkih od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 2916004.
di v 3. setu, ki je bil dokaj izenačen (9:9).
»Mislim, da smo se jim dobro upirali. Vsakič, ko so oni nekoliko popustih, smo pokazah enakovredno igro, čeprav sta med ekipama dve ligi razlike. Presenetljivo dobro smo sprejemah in servirah, tako da smo lahko igrali hitro in smo izsilili veliko število menjav servisa. Seveda pa so na koncu zmeraj prevladali oni, še posebej opazna pa je bila razlika v bloku. Za nas je bila tekma tudi lepa priložnost, da smo se preizkusih v organizaciji vrhunskih nastopov. Tako smo prvič imeli na tekmi glasbo in špikerja,« je še povedal Ivan Plesničar.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA 1 TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 26. t. m., ob 16. uri (red E) predstava Vittoria Gassmana »Bugie sincere«. Nastopajo Ugo Pagliai, Paola Gassman in Virgilio Zer-nitz. Predstava v abonmaju: odrezek 2 - rdeč. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Le sedie«, ki bo na sporedu od 2. do 7. decembra - v abonmaju: odrezek 5 rumen (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19*- tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za opero »Don Pasquale«, ki bo na sporedu od 13. decembra.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Jutri, 27. t. m., ob 16.30 premiera otroške igre »II piccolo elefante« R. Kiplinga. Režija Paolo Bonaldi. Nastopata Gualtiero Giorgini in Nikla Panizon.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
V	petek, 28. t. m., ob 18. uri, bo v okviru pobud »Kdo so drugi« na sporedu okrogla miza »Pluralizem kultur: protistrup nacionalizmom, partikularizmom in odcepitvenim gibanjem«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 2. in v sredo 3. decembra, ob 20.30
se bo Stalno gledališče FJK predstavilo z delom »Sladka Irma« v režiji Antonia Calende. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli. Paolo Triestino in Gian.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 26. t. m., ob bodo ob 20. uri prdvajali film »Segreti e bugie«.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 26. t. m., ob 20.45 recital Milve »Non sempre splende la luna«. Režija Giorgio Strehler.
Teatro Contatto
Danes, 26. t. m., ob 20.30 katalonska skupina s predstavo La Fura dels Baus. Predstave trajajo do 28. t. m.
___________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 28. t. m., gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora z dramo »Črna komedija«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	času od srede, 26., do sobote, 29. t. m., odpadejo vse predstave »Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob« zaradi bolezni v ansamblu Drame SNG iz Ljubljane.Predstave bodo predvidoma v začetku januarja.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 26. t. m., 19.30 (abonma red O): A. R-Gurney »Punci (Sylvia)«.
SNG Drama
Jutri, 27. t. m., ob 19.30: J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma študentski drugi inizven).
vse do sredine drugega polčasa, ko so naši povsem popustili, gostje pa so s hitro igro in odličnim odstotkom pri prostim metih (37:42) zanesljivo povedli in zasluženo zmagali. Svetoivančani so tokrat odpovedali zlasti v obrambi, občasno pa je bilo celo videti, da igrajo nemotivirano. Večina igralcev je zaigrala pod svojimi sposobnostmi, še najbolj požrtvovalna pa sta bila to pot Caser v prvem polčasu in Brazzani v nadaljevanju srečanja. (N.S.)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure.
V	torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert, na katerem bosta nastopila Igor Malinovsky (violina) in Christopher Hinterhuber (klavir). Na programu Beethoven, Schumann, Brahms, Waxmann. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta.
SKatedrala sv. Justa
Jutri, 27. t. m., ob 21. uri koncert nemškega organista Chritopha Schoemiga. Na sporedu bodo Bachove skladbe.
Vila Primc
Jutri, 27. t. m., ob 20.30 koncert zbora Reso-net, ki ga vodi Aleksandra Pertot.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...
V	petek, 28. t. m., ob 21. uri, koncert Vlada Kreslina in Beltinske bande.
Športna palača Palasport
V	soboto, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert, na katerem bo nastopil Nek. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 nastop New Swing Quarteta.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 17. decembra, bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledabšča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	petek, 28. t m., ob 20.45 nastop orkestra Kre-merata Baltica. Direktor in solist Gidon Kremer.
RAZSTAVE

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigama: danes, 26. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Deziderija Švare.
Miramar - Konjušnica: do 30. t. m. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure; ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (gracLod 8. do 18. ure). Galerija Torbandena: do 31. decembra razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20.
Tergesteo: do 20. decembra je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 8-21. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 10. decembra razstavlja Patrizia Delbello. Galerija Cartesius: še jutri, 27. t. m. razstavlja slikar Bruno Ponte.
Kavama S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija.
Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): do 29. t. m. razstavlja madžarski slikar Janos B. Toth. Pedagoški licej A.M. Slomšek (Ul. Caravaggio 4): do 29. t. m. je na ogled razstava fotografij od leta 1947 do danes. Na ogled vsak delavnik od 8. do 14. ure.
Galerija Grandangolo: jutri, 27. t. m. , ob 18. uri otvoritev razstave Ennia Tedeschija »Onkraj obzorja«.
Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): v soboto, 29. tim., od 18. do 20. ure otvoritev razstave tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Studio Tommaseo: do 30. t. m. razstavlja Mikulas Rachlik.
Gledališče Miela - Kdo so dragi...: danes, 26. t. m., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave. Razstavlja Sebastiao Salgado »Podobe, tragedije in upanja«.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej: do 25.11.1998 bo na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik ogleda: 10-13, 15-17.
OPČINE
Zadružna kraška banka: do 30. t. m. je na ogled 1. skupna razstava kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«. Umik ogleda: 10-13, 15-19, ob nedeljah 10-12.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
BOUUNEC
Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren:
na ogled je razstava Marjana Mušiča.
ŠEMPOLAJ
Bivši otroški vrtec: do 30. tim. bo na ogled razstava »In zrasel je kamen iz kraških tal -vsako ime, ki ga danes prebereš pomeni nenapisano knjigo o borbi in stiski, pa tudi o veličini in neuklonjivosti človeka (Naše vasi od 1920 do 1950)«. Urnik razstave: vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butkoviča.
GRADIŠČE
Galerija Luigi Spazzapan: do 30. t. m. je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke goriške Casse di Risparmio.
ČEDAD
Občinska izpostava B.go di Ponte: do 30. t. m. je na ogled razstava »Dmgi v Alpah«.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Cam-poformido«.
4
RAI 3
slovenski
program
6 RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: MOoss (kom., ZDA ’90, i. Morgan Fairchild, Stuart Whitman) Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Gosap v Črnem (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante
Dokumenti: Kvarkov svet - Kralj koal
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Aktualno: Inviato specia-le (vodi Piero Chiambret-
ti)
TV film: I viaggui del cuore (dram., ZDA ’97, i. Cybill Shepherd, Stephen Lang, B. Heron Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik Aktualno: Tempo
RAI 2
7.00 7.25 9.35
10.00
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.30
16.15 18.10 18.40
19.05
20.30 20.50
22.30 22.35
23.30
0.35
2.05
Nad.: Fragole verdi Variete za najmlajše Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 17.15 Dnevnik, vreme Vreme, dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Disokku-pati - Rock’n’roll (i. P. Ferrari)
Večerni dnevnik Nan.: Komisar Rex (i. T. Moretti, K. Markovics) Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik, vreme, knjige, v parlamentu, šport Film: Le mele marce (dram., Sp.-ZDA ’73, i. P. Fonda, W. Holden)
NoCni dnevnik
^ RAI 3
	Jubanje vesti
	Film: Liava degli Apa-ches (vesbn, ZDA ’57)
	Aktualno: Report
	Dok.: Italija 50. let
	Aktualno: Vprašanja ob koncu tisočletja
	Dnevnik, šport
	Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
	Deželne vesti, dnevnik
	Aktualno: Articolo 1,
	14.55 Tgr Leonardo
	Šport: EP v košarki
IHiii	Dok.: Geo & Geo
IH®	Vremenska napoved
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Magazzini Einstein ali Volilna tribuna 20.30 Blob
	Aktualna odd.: Mi man-da Raibe
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Olbe la notte, 23.55 Magazzini Einstein
	Dnevnik, pregled tiska
	Variete: Fuori orario
	Film
§2 RETE 4
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40
13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
23.00
1.50
2.10
Nad.: Lasciati amare, 6.50 Perla nera Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Tarzan il magnifico (pust., ZDA ’60)
Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Film: The Abyss (fant.,
ZDA ’89, r. J. Camron, i.
M.E. Mastrantonio)
Pregled tiska
Film: Gli occhiali d’ oro
(dram., It. ’87, r. G. Mon-
taldo)
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00 13.25 13.40 14.10
15.45
15.50
17.45
18.35
20.00
20.35
22.50
23.05
1.00
1.30
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis, T. Saldana) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo
TV film: Una časa per i VVillis (kom., ZDA’90, i. VVilliam Russ, F. Fisher, Dana Delany, A. Arkin) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo (vodi Mar-co Liomi)
Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Nogomet: Feyenoord - Ju-ventus (Champions Lea-gue)
Variete: Striscia di mezza sera (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
NoCni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
^ ITALIA1		Ir* Slovenija 1		{T Slovenija 2	
	Otroški variete, vmes	MM	Vremenska panorama	H	Euronevvs
	Ciao ciao mattina		Včeraj, danes, jubi		Tedenski izbor: Svet po-
	Nan.: Lepotica in zver,		Videoring		roča
	10.20 Družina Brock,		Tedenski izbor: nan. Ha-	■IRCIH	Prisluhnimo tišini
	11.25 Dva policaja v Chi-		vajski detektiv (ZDA, 23.		Darilo Dunaju: Portret
	cagu		epizoda)		Christie Ludvvig
	Odprti studio, 12.25		Film: Nasika (Poljska-		Opus
	Šport studio, 12.50 Fatti		ZDA, r. Jan Shutte, i. Otto		Nanizanka: Hudsonova
	e misfatti		Tansig, Jakov Bodo)	ppp;	ulica (ZDA, 21. epizoda)
	Nan.: Willy, princ z Bel		Dokumentarna serija: Ve-		Dokumentarna serija: Na-
	Aira		liki miti in skrivnosti 20.		tional Geographic (ZDA)
	Oboški variete Ciao Ciao		stoletja (2. del)		Studio City
	Parade in risanke		Poročila		Nadaljevanka: Martin
Cm	Risanke: Simpsonovi		TV igrica: Kolo sreče (po-		Luther (Nemčija, r. Kurt
	Variete:CoIpo di fulmine		novitev)		Veth, i. Ulrich Thei, Ralf
	Aktualno: Fuego! (vodi		Videosbani		Kober, Obo Mellies)
	Alessia Marcuzzi)		Tedenski izbor: Res je!		Nadaljevanka: Pacific Dri-
	Nan.: Melrose Plače		Poljudnoznanstvena odd:		ve (Avstral., 74. del)
	Variete za najmlajše in ri-		Srečanje s kiti sv. La-		Nanizanka: Hoganova
	sanke, Bim Bum Bam,		vrenca (Kan.)		druščina (ZDA, 19. epizo-
	17.25 Variete: Investiga-		TV prodaja		da)
	tori invisibili		Videosbani		Filmski triki
	Nan.: Hercules		Obzornik		Razvedrilna oddaja: Ka-
	Odprti studio in vreme,		Otroški program: Pod		raoke
	18.55 Šport studio		klobukom		Nadaljevanka: Pacific
	Nan.: Beverly Hills		Po Sloveniji		Drive (75. del)
	Glasba: Sarabanda (vodi		Sejem Šport in rekreacija		Včeraj, danes, jutri
	Enrico Papi)		TV igrica: Kolo sreče		Nogomet: Bešiktaš -
	Film: Caro zio Joe (kom..		Včeraj, danes, jutri		Bayern Munchen (liga
	ZDA '94, i. M.J. Fox, Kirk		Risanka		prvakov)
	Douglas, O. D' Abo)		Dnevnik, vreme, šport		32 kratkih filmov oGlen-
	Nogomet: Champions		Predsedniške volitve		nu Gouldu: Film o piani-
	League		Dobrodelni koncert: Klic		stu (kanadska glasbena
	Šport studio, pregled tiska		dobrote		oddaja)
	Italija 1 šport		Včeraj, danes, jubi		
			Odmevi, vreme, šport		
			Nanizanka: Grace na		
S TELE 4			udaru (ZDA, 13. epizoda) Film: DeCki v rjavem (VB		
			1949, r. Montgomery Tul-		
			ly, i. Jack VVamer, Richard		
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		Attenborough, Dirk Bogar-		
	godki in odmevi		de, B. Murray)		
	Nogomet Verde a Nord-Est		Videoring Videosbani	@ Koper	
	Oddaja o živalih				
	Zoom zdravje				
	Il supplemento				Euronevvs
	First and Ten				Alpe Jadran
	Aktualna odd.: Quadrato				Pogovorimo se o...
	Zoom zdravje Rokomet		TV PRIMORKA		Globus, 17.30Vesolje je... Program v slovenskem je-
	Film: Laura				ziku: Ljudje in zemlja
					Reportaža
			16.30 Videostrani		Primorska kronika
® MONTECARLO			Policija svetuje Mladi na razpotju		Vsedanes - Tv dnevnik, vreme, šport
			Glasbena odd.: Klepet o		Otroška oddaja: Ecchec-
			glasbi z Jožico Svete		cimanca
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Oddaja za zamejce: Med		Predsedniške volitve:
	nik, 13.30 Šport		Sočo in Nadižo		Predstavitev kandidatov
	Aktualno: Candido		Napovednik, videospot		Sredozemlje
	Film: Agguato nei Carai-		Dnevnik TV Primorka,		Dokumentarna oddaja:
	bi (pust, ZDA ’58)		vreme		Kokoro
	Variete: Zap Zap		Kmetijska oddaja		Aktualno: Meridiani
Rkm	Film: La regina vergine		Mladi na razpotju (posne-		TV dnevnik, vreme
	(zgod., i. G. Laughton)		tek prireditve na Zemonu		Nogomet: Feyenoord - Ju-
	Film: Un videotape per		Koncert saksofonistov		ventus (liga prvakov)
	J	1’ assassino (krim., ’88)		Dnevnik TV Primorka		TV dnevnik Vsedanes
'A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide (Z. Simčič, zadnji del); 9.40 Zgodbe slov. vsakdana 19. stoletja; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: MePZ Igo Gruden; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon P. Merkuju; 18.00 Obiski iz Arkadije; 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj,
povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-
19.00	Glasb.: odd.: Neresnih pet; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R. Koper
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Festival Evroradiai; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v
tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak sevtuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šp'ort; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;12,05 Pojemo in igramo;
13.30	Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.109.00	Glasbena mavrica; 21.04 - 22.00 Srednjeevropski magazin.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
č>6

MNiclfA
VREMENSKA SLIKA 1010	1020
Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahonimi vetrovi doteka nad nase kraje razmeroma topel in vlažen zrak.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.35 najnižje -18 cm, 7.00 najvisje 43 cm, ob 13.54 najnižje -41 cm, ob 20.02 najvisje 17 cm.
[utri: ob 1.12 najnižje -19 cm, ob 7.26 najvisje 47 cm, ob 14.19 najnižje -49 cm, ob 20.34 najvisje 22. cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
500 m.............2
1000 m.............4
1500 m.............3
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Astronavta »rešita« satelit Spartan
HOUSTON - Včeraj sta ameriški vesoljec VVinston Scott in japonski vesoljec Takao Doi (na sliki AP) izstopila iz ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia. Z rokami sta uspešno umirila znanstveni satelit Spartan 201, ki ima maso 1.337 kg in ki se je po petkovem neuspešnem utirjenju poCasi vrtel okoli veC osi hkrati. Nato ga je mehanična roka raketoplana prenesla v tovorni odsek. Deset milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit Spartan 201, bodo popravili in kasneje ponovno utirili. Med preostalim delom sprehoda, ki ga je ameriška vesoljska agencija NASA nekoliko podaljšala, sta Scott in Doi preizkusila orodje, ki ga bodo uporabljali vesoljci pri sestavljanju bodoCe mednarodne vesoljske postaje. (STA)
Zaradi azbesta na stranišče z masko
BRUSELJ - Uslužbenci bruseljske občine Forest si morajo nadeti varnostne maske, ko gredo'v toaletne prostore občinske hiše. Takšen ukrep so občinske oblasti sprejele potem, ko je bruseljski okoljevarstveni inštitut odkril nevarne količine azbesta v gradbenih materialih v kleti, kjer so locirani toaletni prostori. Sporočili so, da naj bi že v kratkem zaceli z odstranjevanjem nevarnega azbesta. Občinska hiša v Forestu pa ni edina bruseljska stavba, zastrupljena z azbestom. Najbolj razvpit primer je nekdanji sedež Evropske komisije, ogromna stavba v obliki zvezde, ki že nekaj let zaradi strupene snovi v gradbenih materialih nepredušno prekrita "kraljuje" v t.i. evropski Četrti belgijske prestolnice. (STA)
Opera za Willyja Brandta
DORTMUND - V dort-mundski operni hiši so minuli konec tedna premierno uprizorili opero, ki slavi zgodovinsko vlogo nekdanjega zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta pri normalizaciji odnosov z državami tedanjega vzhodnega bloka. Opera z naslovom Poklekni v Varšavi, ki jo je režiral John Drew, libreto pa je napisal Phillip Ko-chheim, predstavlja različna obdobja v življenju arhitekta Ost-politik, od njegovega samovoljnega izgnanstva na Norveškem po prihodu nacizma na oblast leta 1933, vrnitve v porušeno Nemčijo po drugi svetovni vojni, do smrti leta 1992. Med najmočnejšimi prizori je trenutek, ko Willy Brandt kleči pred spomenikom v varšavskem getu, kjer je med vojno umrlo več sto tisoC Judov. Brandt se je kot Herbert Frahm rodil 18. decembra 1913 kot nezakonski sin prodajalke iz Luebecka, za socialne tegobe pa mu je oCi prvi odprl dedek po materini strani, ki ga je usmeril k socialističnemu gibanju. Se kot srednješolec se je leta 1930 priključil marksistično usmerjeni Socialnodemokratski stranki, leto kasneje pa je ustanovil lastno Socialistično delavsko stranko. (STA/AP)
MUNCHEN - Praktično vsak dru-) gi voznik na bavarskih avtocestah vozi hitreje kot 130 kilometrov na J uro. Policija je pri polletnem j merjenju hitrosti jeseni pri prehi-; tri vožnji zalotila 42, 7 % voz-| nikov. Medtem ko je delež voznikov osebnih avtomobilov s hi-] trosijo od 131 do 150 km na uro porasel s 26, 3 na 28, 4 %, se je delež "dirkačev", ki so presegli 150 km na uro zmanjšal s 16, 8 na 14, 3 odstotka. (STA/dpa)
Irec kreotoi leto med mladimi
LONDON - Mladi De-clan Kearney iz Belfasta na Severnem Irskem med velikani svetovne mode ni prav znano ime. Toda to še ne pomeni, da nekoč ne bo stopil ob bok že uveljavljenim krea-torjem, ki svoje modele razkazujejo na največjih modnih revijah v Milanu, Parizu, Londonu,
New Yorku in drugod po svetu. Kearney pa je svoje prvo veliko modno priznanje že osvojil.
S kolekcijo finega ženskega perila je namreč v ponedeljek v britanski prestolnici (manekenka na sliki AP nosi njegovo prozorno kombi-nežo) dobil mednarodno modno nagrado Smirnoff kot mladi modni kreator leta.
Ženske so slabše plačane
MUNCHEN - Med ženskami in moškimi so še vedno ogromne razlike, predvsem pri plaCi. V Nemčiji ženska kot redno zaposlena uslužbenka zasluži meseCno približno 4260 mark bruto, kar je skoraj 2500 mark manj kot povprečno moški. Moški v povprečju zaslužijo meseCno plačo v višini 4300 mark neto oziroma 1200 mark več kot ženske. Vzrok za nižje plače žensk je pogosto nižja kvalifikacija in krajša doba zaposlenosti pri določenem podjetju. (STA/dpa)