s~yU'6uC8"* NO. 38 Ameriška Domovina %~Z¥Tlv 4HCRICAN EN SPIRIT JFORCI^N EN tAN©UA6€ ONtV Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNEKG^N^V^RAPSR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Inmanapoiis, Florida, PhoenljL. Ely, Pueblo. KochSpring* CLEVELAND, Ol5lO, MONDAY MORNING, MARCH 13, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Dolar se je okrepil Tečaj dolarja se je pretekli teden nekaj ustalil, toda vzroki njegovi šibkosti so WASHINGTON, D.C. — Dolar se je zadnje dni preteklega tedna 'nekaj popravil in okrepil ha mednarodnem trgu. Dvignil se je njegov tečaj proti vsem trdnim valutam, z izjemo švicarskega funta, ki je bil preteklo sciboto na 1.95. šv. frankov za en dolar. Zlato, ki je dobro merilo trdnosti dolarja, je a? petek padlo za nekako 3 dolarje pri unči, ko je v sredo doseglo najvišjo ceno v teku zadnjih treh let. V Petek je stala ena unča čistega zlata'v Londonu $!35.‘87. Pretekli -petek je bilo za en a-hieriški dolar na mednarodnem denarnem trgu v Frankfurtu 2-0-53 nemških mark, v Londonu so menjali en funt sterling za 1-908 dolarjev, v Parizu so dali Za en dolar 4.88 fr. frankov, v Milanu 860.3 lire, v Tokiu 235.5 jenov, na Dunaju 14.78 šilingov, v Ljubljani 18.25 novih dinar-]ev, v Torontu, in Ottawi pa je stal ameriški dolar uradno 1.122 kanadskega. William. Miller, novi načelnik federal Reserve Board, je izja-Vlb da je trenutno prva naloga odločen boj proti inflaciji in poudaril važnost trdnega dolarja v tujini. Slično je storil sam pred-£ednik ZDA Carter pretekli četrtek na svoji tiskovni konfe-fenci. Oarfar šesiita! Hi?i ces Roginich s 1048 Addison Road, roj. Crnkovich v Brodu lucija zahteva izraelski umik iz v junijski vojni 19S7 zasedenega arabskega ozemlja na “varne na Kupi na HrvSškgm, od koder meje”. je prišla v ZDA še kot otrok, Pod “varnimi” mejami razu-vdova po preteklem mesecu imejo- ZDA le manjše popravke PEKING, LR Kit. — Uradna umrlem možu Adamu, preje p6'v korist Izraela, podobno stali-porocevalska služba je objavila leta 1940 umrlem možu Carlu so zavzemale tudi prejšnje uradno čestitko predsednika Kecku, mati Charlesa Kecka, via.de Izraela. Sedanju vlada Iz-Z-DA. Carterja načelniku. Komu- 2-krat stara mati, sestra Mary-jmela, ki ji načeljuje Menachem nistične partije LR Kitajske Hui Vargovich (Fla.) in Josephine Begin, smatra zahodni breg Jor- i £eirje }n kaznovanje” zločinske Kuo-fengu, k ponovni izvolitvi Nemet (Seven Hills, O.). Po-'dana, ki je'preje .pripadal Jor-;teroristi.čne dejavnosti protiti-za.predsednika vlade. ^ greb bo iz Želetovega pogreb- daniji, in področje Gaze, ki je tovskih skupin politične emigra- Predsednik ZDA poudarja v nega zavoda na 6502 St. Clair ^bilo pod upravo Egipta, za staro cjje v ^ deželi, za kar mu je svoji čestitki normalizacijo di- Avenue v sredo ob 9.15, v cer- izraeisko ozemlje, del “Obljub- Tito še prav posebno hvaležen, plomatskih odnosov med obema kev sv. Vida ob 10., nato na ijene dežele’. ’znano je, kako je šlo Titu na deželama kot osrednji cilj poli- pokopališče Vernih duš. Na mrt-| Predsednik Carter je svaril jivce ko so pri prejšnjih njego-tike ZDA. Dosežena naj bi bila vaški oder bo položenp nocoj ob ^ Izrael pred takim razumevanjem vjb dveh obiskih v ZDA imeli sedmih. j resolucije 242. Bilo bi “zelo re- nasprotniki sedanjega režima v O' sen udarec izgledom za mir in Jugoslaviji prilično proste roke popoln preobrat politike izrael- prj izražanju svojega nasproto-'.Titovih nasprotnikov v ZDA ve-ske vlade”. To vprašanje bo za-,vanja Titu. Nejevoljo nad temlliko dalje, kot vsi njegovi pred- Brezposetoosl na 6.1% / _________ brezposelnost v ZDA je tekom februarja padla od 6.3 na 6.1% kljub zimi in Premogovnemu štrajku. Washington, d.c. — De-avsko tajništvo je objavilo prepekli petek, da je bilo v mesecu ebruarju le 6,1'< brezposelnih, ^Ve desetinki odstotka manj ,ot v januarju, četudi je vso de-2e o tiščala za vrat mrzla zima J® štrajk v premogovnikih na Vzhodu in sredi dežele povzročil čutno pomanjkanje premoga. ^Najbolj se je zmanjšalo števi-hezaposlenih med ženskami na 5.7 od 6.1% in med črnci, "" 11.8, med belimi odraslimi boškimi je padlo na 4.5%, po-rastlo pa je na splošno med oni-alarimi pod 20 let. Podjet-1 trdijo, da je gavni vzrok ehiu v povišanju mimimalnih rnih plač, ki je stopilo v velja-0 z novim letom. , vlada je napovedovala, da bo hsala doseči zmanjšanje brez-^eselnosti do konca tega leta na i R’ se|laj ima resno upanje, sr r/1 dosegla. Po sodbi gu-° arskih strokovnjakov, brez-°selnosti ne bo mogoče spravi-bU , ne da bi sprožili st ]S1 novi val inflacije. Ta kof5 naočnejša in nevarnejša, so pokazali podatki o cenah k januar in v vladi so i do zaključka, da je trenut- hei^T PrVa in najnuj eJSa skrb vse dežele. Manj avtov prodanih tr^ETROIT’ Mich- - * * * * v zadnji lo Prnloklega meseca je bi- av,Plodan^b 7.9% manj novih ju ^abilov kot v istem razdob- V fpi?^a^a ^uTb avtomobilov je drznih Še dalie rastla in se hak,,a na okok 30% celotnega kupa novih avtomobilov. v Podpirajmo ‘Ozmanovo zavetišče v Argentini še po- ] Novi grobovi i Michael Densa Pretekli petek je v Euclid General bolnišnici nenadno umrl C mesecev stari Michael Densa, *sin Steva in Milene, roj. Stano-I nik, brat Paule Ann, Stevie in ; Kima, vnuk Mrs. Frank Stano-. nik in Mrs. Barbara Fejes j (Jug.). Pogreb je danes zjutraj i?. Grdinovega pogrebnega zavo-, da na Lake Shore Blvd., v cer-• kev Marije Vnebovzete ob 9-, 1 nato na pokopališče Vernih duš. Frances Roginich l Včeraj zjutraj je umrla v Sunny Acres negovališču po nostnem svetu. leta 1967. Reso-| dolgi bolezni 75 let stara Fran- Različno tolmačenje resolucije ZN 242 Predsednik izraelske vlade Begin smatra zahodni breg Jordana in področje Gaze za staro izraelsko ozemlje. WASHINGTON, D.C. — Danes teden pride v ZDA na razgovore predsednik izraelske vlade Menachem Begin, ki je v preteklih mesecih ponovno nakazal svoje posebno tolmačenje in razumevanje resolucije 242 Zdru-jženh narodov, sprejete v Var- CARTER SE ZAVZEL ZA EDINOST JUGOSLAVIJE V zaključni izjavi ob koncu obiska predsednika Josipa Broza Tita v Washingtonu je predsednik ZDA Jimmy Carter izjavil, da ZDA podpirajo varnost, pa tudi edinost Jugoslavije. Obljubil ie tudi ostrejši nastop proti “zločinski dejavnosti teroristov”. WASHINGTON, D.C. Ob koncu obiska Josipa Broza Tita j Tekom sedanjega Titovega o-v ZDA sta on in predsednik biska je policija glavnega mesta ZDA izdala skupno izjavo, v kateri predsednik Carter obljublja ameriško podporo državni varnosti Jugoslavije, pa tudi njeni ednosti, ki jo ogrožajo različna stremljenja narodov Jugoslav!-' je. Ta stremljenja so skušali izpričevati demonstranti v Lafayette parku nasproti Bele hiše, ko je bil predsednik Tito gost ZDA. Predsednik Carter je obljubil : tudi “odločne ukrepe za prepre- na temelju Šanghajskega dogovora iz leta 1972’med predsednikom Nixonom in pokojnim Ču-Enlajem. ------o----— Ker je bil prijatelj Izraela, so ga umorili NIKOZIA, Ciper. — Palestinska terorista, ki sta umorila e-giptskega časnikarja Yousefa el-Sebai pretekli mesec v glavnem mestu Cipra, sta izjavila: “Midva sva Palestinca. Prišla sva posebej zaradi tega moža, da ga umoriva, ker je bil prijatelj Izraela in je napisal nekaj člankov proti Palestincem.” o------------------- V Čilu konec obsednega stanja SANTIAGO, Čile. — Predsednik republike Augusto Pinochet ^ je objavil pretekli teden konec Olja dovolj, ko manjka obsednega stanja, ki je bilo vi premoga veljavi od septembra 1973 po NEW YORK, N.Y. — Kuril-odstranitvi predsednika Salva';nega -n drugega olja je letoš- dorja Allendeja. __________jnj0 zjmo dovolj, četudi je pora- - - jka večja, ko manjka v delu de- Vremenskl prerok Izele zaradi štrajka premoga. Ex- ZDA dovolila nasprotnikom Tita in njegovega režima demonstracije v parku Lafayette, ki leži nasproti Bele hiše, in poleg Blair House, kjer ie Tito prebival tekom svojega uradnega o-biska. Oblasti so skrbno pazile, da so demonstrecije ostale v mejah predpisov. Če je jugoslovanski gost zopet slišal-klice “Tito morilec!”, ni znano, morda pa jih je videl, ker so demon-strantje baje take napise nosili. Predsednik Carter je v želji po čimboljših odnosih z Jugoslavijo, katere pomen v mednarodni politiki in v mednarodnem odnosu 'sil je ponovno poudaril tekom Titovega obiska, šel tako v poudarku podpore o-hranitvi "edinosti’^ Jugoslavije in v obljubi “odločnejših ukrepov” proti nasilnim dejavnostim Nevarnost kobilic v Arabiji in Afriki _ v . „ NAIROBI, Ken. — Na Arab- drez dvoma pomembna točka Tito izrazil sodelavcu The'niki. skem polotoku in področjih ob na dnevnem redu razgovorov , i\jew York Times-a Jamesu Re-j V zadnjem razgovoru v četr-Rdečem morju so opazili veli-. med Carterjem in Beginom ter ,stonU; v0 ga je sprejel na raz- tek, ki je trajal nekako poldru-kanske roje kobilic. Str oko vn j a- jmed njunimi sodelavci. govor v Igalu pri Hercegnovem go uro, sta Carter in Tito ob- ki, ki nadzirajo kobilice, sodijo,. | “ * r' _ pred svojim, letošnjim odletom ravnavala odnose med ZDA in da je obilno deževje na sicer pu- Italijanska policija v ZDA. | Jugoslavijo ter gibanje neuvr- stih področjih nudilo rojem kobilic obilje hrane in pospešilo njihovo ploditev. Adefris Bellahu, glavni direktor Organizacije za nadziranje puščavskih kobilic v Vzhodni Afriki, je izjavil, da je treba sedaj omejiti roje kobilic, če hočejo preprečiti njihove uničevalne polete v Vzhodni Afriki le težnje poletje. izven vojaških sil RIM, It. — Politične stranke so se sporazumele, naj policija ne bo več v sklopu vojaških sil, ampak naj postane civilni organ države, njeni člani pa naj dobijo pravico do organiziranja v uniji. Domenjeno je bilo, da naj morebitna unija, v kateri se bodo “Kadarkoli sem obiskal jaz A- Jščenih držav, med katerih vodi-meriko kot poglavar države, soltelji je Josip Broz od vsega pose zbrale na kraju, kjer sem bi- četka. Tudi na tem polju je po- val, skupine ustašev in četnikov, ki so ušli iz naše države kot izdaj alei in kolaboraterji fašističnih okupatorjev. V Ameriki imajo svobodo, da delajo, kar hočejo. Oni so me motili dan in no kričeč najgr.še žaljivke. Jaz povezali pripadniki policije, ne,sem bil tam in ti emigrantje, postane del velikih delavskih male skupine ljudi, so demon- unij, ki so pod močnim vplivom komunistične partije, ampak naj ostane neodvisna. Komunisti že dolgo vneto snubijo policijo in poznavalci raz- strirali ves dan pod mojim oknom, kričeč ‘Tito morilec!’ Bile so male skupine, ki so se stalno menjavale... Jaz mislim, da je to stvar, ki bi ne smela biti do- Zjutraj delno sončno, nato xon je znižala ceno kurilnega nostopna pooblačitev z dežjem olja za pol centa, enako so sto-1 radi policijo ohranili pod svojim proti večeru' in jutri. Najvišja rile tudi nekatere druge oljne (vplivom, če ne pod svojim nad-temperatura danes 48 F (9 C), družbe. mer trdijo, da utegnejo v novi j voljena. To se ne bi smelo doga-policijski uniji postati močnejši! jati v nobeni deželi, neoziraje se od krščanskih demokratov, ki bi na to, kako demokratična more biti..se je Tito pritoževal a- zorom. meriškemu novinarju Restonu. Jamesu kazal predsednik Carter več zanimanja in naklonjenosti temu gibanju kot njegova prednika Nixon in Ford. . Po zadnjem razgovoru s predsednikom Carterjem je Tito govoril še z bivšim zveznim tajnikom ZDA Kissingerjem ter - z nekaterimi vidnimi Amerikanci j u g o s 1 o v anskega porekla. Iz ZDA je odletel Tito v London, kjer je imel v soboto razgovor s predsednikom vlade Caliagha-nom in bil sprejet pri kraljici Elizabeti II., predno je odletel nazaj domov. SOVJETI GOVORIJO 0 UMIKU KUBANCEV IZ ETIOPIJE WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je sporočila vladi ZDA, da more priča-(kovati bistveno zmanjšanje kubanske vojaške prisotnosti v Etiopiji, kakor hitro bo končan umik somalijskih o-boroženih sil iz pokrajine O-gaden v Etiopiji. To pot zmanjševanja n a p e t o sti in trenj med obema velikima silama v Afriki naj bi bila Sovjetska zveza omenila že pred več tedni. Državni tajnik je o njej govoril pretekli teden s sovjetskim poslanikom Do-brininom in ponovno v soboto. Uradni krogi, ki so pustili te vesti v javnost, opozarjajo, da ni doslej še nobene trdne obveznosti od strani Sovjetske zveze in tudi še nobenega datuma, kdaj naj bi se začel kubanski umik iz Etiopije. Stvarno so na morju na poti tja še nove kubanske vojaške sile. Predsednik Carter je pre- tekli četrtek objavil, da mu je predsednik Somalije Mohamed Siad Barre osebno sporočil, da bo Somalija skoraj umaknila svoje sile iz O-gadena. V zvezi s tem je nato dejal, da bi naj temu sledil u-mik kubanskih in sovjetskih vojaških sil iz Etiopije. V Adis Abebi so se že naslednji dan oglasili, da prisotnost kubanskih in sovjetskih vojaških sil v Etiopiji ne bo in ne more biti del kakega dogovarjanja v zvezi z etiop-sko-somalijskimi odnosi, ker je to izključno vprašanje Etiopije in njenih zaveznikov. V razgovoru s predstavnikom Sovjetske zveze naj bi mu ta dejal, da se Spvjetska zveza strinja z načelom mednarodnega nadzora nad položajem v Ogadenu po ponovni zasedbi tega po etiopskih silah, ki bi naj preprečil nasilja in krvoprelitja. Ob pomisli na množične pomore nasprotnikov sedanjega režima v Etiopiji, ki so v Adis Abebi nekaj vsakdanjega, je težko pričakovati, da ne bi Eti-opci po zasedbi Ogadena iska-\ li maščevanja nad tamkajšnjim somalijskim prebivalstvom, ki se je uprlo in se u-spelo vsaj začašno rešiti Eti-opcev. Vlada ZDA je v stikih z vlado Nigerije, sedanje predsednice Organizacije afriške enotnosti, ki bi naj posredovala za vzpostavo mednarodnega nadzora v Ogadenu in za pomiritev med Somalijo in Etiopijo. V Adis Abebi niso zadovoljni samo z umikom Somalije iz Ogadena, o katerem trdijo, da stvarno ni noben umik ampak beg po porazu, zahtevajo tudi, da se Somalija uradno in javno odpove svojim zahtevam, po tem delu Etiopije. Iz vladnih virov prihajajo tudi vesti, da je Sovjetska zveza ponudila Somaliji posredovanje v sporu z Etiopijo in obljubila, da bo poskusila doseči za Somalijce v Etiopiji samoupravo, seveda pa bi morala Somalija obnoviti svoje odnose s Sovjetsko zvezo in ji dovoliti znova uporabo vojaških oporišč, ki jih ji je lansko jesen odpovedala. Somalija naj bi tvorila skupaj z Etiopijo in Južnim Jemenom skupino držav povezanih s Sovjetsko zvezo v tem delu sveta. V Mogadishu so baje sovjetsko ponudbo sprejeli precej hladno in so zdaj odločeni ohraniti prijateljske odnose z ZDA, ki so ponudile Somaliji varstvo meja in posredno vojaško pomoč, če in kadar se umakne iz Ogadena. Na ta način bi ohranili tudi prijateljske odnose z arabskimi državami, zlasti s Savdsko Arabijo, ki je Somaliji že pred časom obljubila večjo finančno pomoč, če prekine svoje svoje zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Zadnje vesti JERUZALEM, Izr. — V soboto je skupina palestinskih komandosov, ki se je izkrcala na obali v bližini Tel Aviva, napadla dva avtobusa izraelskih izletnikov, jih strpala v enega in nato dirjala z njim po obalni' cesti streljajoč na druga vozila. Ko so ji zaprli pot, je prišlo do spopada z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je avtobus eksplodiral. Skupno je bilo 32 oseb mrtvih, preko 70 na ranjenih. Izraelci so od 11 gverilcev ujeli dva živa, vsi ostali pa so mrtvi. Ko kulturni svet obsoja napad na civiliste, ga Palestinska osvobodilna organizacija slavi kot junaštvo in žrtvovanje za njene cilje. Ta napad, na j večji v vsej dobi obstoja Izraela, je razburil Izrael in otrdi! njegovo stališče pri iskanju miru na Srednjem vzhodu. Pričakujejo napad Izraela na palestinska oporišča po načelu zob za zob. Predsednik vlade Begin je včeraj izjavil, da “ta zločin ne more ostati nekaznovan”. PARIZ, Fr. — Včerajšnje volit-ve v narodno skupščino so dale levici zelo pičlo večino, is Clevelanda , in okolice j Mesečni sestanek— Klub • slovenskih upokojencev za st. clairsko okrožje vljudno vabi članstvo na redni mesečni, sestanek ta četrtek, 16. marca ob dveh popoldne v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Novi člani dobrodošli. Po seji prijet-na zabava! Trideseti dan— V soboto, 18. marca ob pol osmih zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za rajnkega Jožeta Jakoš ob trideset-dnevnici njegove smrti. Vabilo na sejo— Klub krščanskih mater fare sv. Vida ’priredi prihodnjo nedeljo, ki je Cvetna, svoje vsakoletno kosilo pečenih pišk. od pel dvanajstih dopoldne do dveh popoldne. Vstopnice se dobe v predprodaji pri članicah aii pri predsednici Terry Rihtar 391-4767, v nedeljo pa pri vhodu v dvorano. V soboto dopoldne pa bodo članice tega kluba pripravile in prodajale fine krofe. Supermarket ostanejo zvečer zaprti— Vodstva velikih živilskih trgovin so sklenila odložiti v okraju Čuva bogu podaljšanje odprtja trgovin v četrtkih in petkih od 6. zvečer dq 9. zvečer od tega tedna na/ čas, ko bo prešla sedanja energetska kriza zaradi premogovnega štrajka. Mesto bo začelo prodajati zapuščene avtomobile— V četrtek bo mesto Cleveland začelo s prodajo kakih 2009 avtomobilov, ki so jih njihovi lastniki pustili na crstah in ulicah tekom zime. Prva prodaja bo v četrtek ob desetih na White City Beach, kjer je okoli 75 avtobobi-lov brez lastnika. Te bodo prodali trgovcem s staro železnino, pri naslednjih prodajah pa bodo imeli dostop tudi zasebni kupci. -----c,---- Cene na debelo porastle v februarju za 1.1% WASHINGTON, D.C. — Cene na debelo so v februar j u porastle povprečno za 1.1'v največ v teku zadnjih treh let. Tolikšnemu porastu je kriv izreden porast cen hrane 2.9'7 , tudi največji v zadnjih treh letih. manjšo, kot so jo napovedovali. Sodijo, da ta ne bo zadostovala za dosego večine v novem parlamentu. Odločitev bo prihodnjo nedeljo, ko bodo Francozi izbirali pri zaključnih volitvah med dvema kandidatoma, ki sta v posameznih volivnih okrajih dobila včeraj največ glasov. RIM, It.— G. Andreotti je končno sestavil novo vlado, ki jo bo v parlamentu podpirala vladna koalicija, v kateri so poleg krščanskih demokratov tudi komunisti, socialisti, socialni demokrati in republikanci. V sami vladi komunistov ni. WASHINGTON, D.C. — Vlada s skrhji proučuje odziv rudarjev za končanje štrajka v premogovnikih in vrnitev na delo na temelju Taft-Hartley zakona. Za enkrat kaže vse na zelo pičel odziv. LES MOSSES, Šv. — Plaz je zdrvel včeraj z vrha gore, na katere pobočju je bilo veliko smučarjev. Najmanj 6 oseb je plaz potegnil k seboj in pokončal. Prvotno so se bali, da je žrtev veliko več. Mil Mmtšm Domovina E3C03 M ■ CPk IU— HO /l* E mmrnmmNm 6117 sr. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Suni, holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: .$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday'Edition — $10.00 for one year, Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 38 Monday, March 13, 1973 Izprijenje demokratičnega sistema v Italiji V zadnjih tednih smo bili v Italiji priča vrsti tragič- nih dogodkov. Iz dneva v dan se množijo ropi, ugrabitve in uboji. Vrsta velikih sleparjev, podkupovakev in takih, ki so družbo na vse mogoče načine opeharili, se daljša tako, da ji ni mogoče slediti. Poleg teh zločinov, ki navadno nimajo političnega ozadja, se vrstijo izpadi političnih nestrpnežev, ki jim je vsak povod dober, da dajo duška nasilju in ga hočejo potem v imenu raznih revolucij opravičiti. _ _ „ ..... Zgodovinski kompromis, ki se praktično vj-taiiji ze dolgo izvaja, ni prinesel sprave. Skrajna krila obeh taborov se zaradi tega še bolj neusmiljeno bijeta in vedno ve c je ljudi, ki se lahko prištevajo k nestrpnežem. Streli m požari zadnjih tednov nam to dokazujejo. Vsaka stran ho imela vedno več žrtev in “herojev”, kar bo tabora se bolj razdvojilo. Manjka še samo, da se razcepi sodstvo, nato še vojska in smo na robu državljanske vojne.. Počasi se vse navajamo na tragične scene, ki jih gledamo zvečer na televiziji. Ljudje se navadijo na vse in Čista presoja stvarnosti postane sčasoma tudi težavna za tistega, ki se v nevarnosti že dolgo nahaja. V takih trenutkih bi morala družba razčistiti / vse temeljne probleme svojega obstoja, a pogosto se zgodi, da se prav v takih okoliščinah razpravlja o vsem, ne načne se pa osnovnih vprašanj; _ ^ j Kako je mogoče, da se je demokratični sistem, ki velja v Italiji, tako izpridil? Po drugi svetovni vojni je bila s splošnim odobravanjem sprejeta demokracija v Italiji. Bila je to velika obnova svobode in pravic po temnem obdobju. V začetku je sicer vedno tako. Vsako važno socialno gibanje je od kraja izraz enotnega, soglasnega, pristnega hotenja. Odlikuje ga enakost, skupinski zagon in sloga, istomiseinost in gotovost, da je izbrana prava pot. V demokraciji se vsak posameznik druži z vsemi, a ostaja obenem samostojen, svojim načelom zvest in svoboden. Nihče se ne dela čez mero gospodarja in oblastnika, nihče ne izrablja položaja in si ne privošči izkoriščevanja. Na tej stopnji bi celo država lahko odpadla. Zgodovina pa kaže, da nobena družba ni mogla ostati dalj časa na tej idealni stopnji. Tej .prvi stopnji sledi vedno neka organiziranost in uzakonitev. Za to naslednjo ustanovo pa je seveda važno, da ohrani čimveč*od tiste začetne izkušnje in prvotne svobode ter da jamči njeno trajnost. Družba, ki je urejena v državo, skuša zadostiti čimbolj želji po miru, pravici, gotovosti in redu. Vsak mora imeti možnost, da v miru opravlja svoje dolžnosti v korist družbe in je tako deležen tudi splošnih pravic. Jamči se javni blagor, ki pomeni blagor posameznika, družine, raznih skupnosti in ustanov. Cilj države je, da javni blagor doseže vsakogar in da do tega pride v spoštovanju svobode. Samo zaradi tega.je tudi ustanovitev države smiselna in samo če stremi za tem ciljem, je dobra država. V taki državi ima vsak možnost, da se zaradi morebitne storjene krivice po pravni, poti in brez nasilja brani. Nadvse važno je tudi, da so pravic deležni prav vsi. Država mora paziti, da se ne veča mogočnost bogatih in da ne postaja vedno težja revščina ubogih. To bi bila emarginacija, izločitev na rob družbe. Nihče ne sme biti prisiljen živeti ob strani in še manj tam dokončno ostati brez možnosti vključitve. Vsak lahko sodeluje v pretresu velikih problemov družbe, v njenih spremembah in načrtovanju bodočnosti. Država je dobra, ko lahko vsak državljan zaživi člo-■ veka spodobno življenje. Noben vzorec pa ni bil do zdaj popoln in dokončen. Vedno je potrebno izboljšavanje. Ko m politična oblast domišlja, da ne sme o veljavnosti njenega vzorca nihče več dvomiti, takrat je prave svobode konec. Pri tem seveda ostane pribito, da svoboda ne pomeni dovoljenja za vse. Svoboda vsakogar gre do tiste mere, ki dopušča svobodo tudi drugim. Za ta red mora skrbeti država strogo, a ne nasilno. Priznati moramo, cla smo priča mnogim krivicam, ■vsem vrstam nasilja, na eni strani veliki revščini, na drugi velikemu bogastvu v rokah posameznikov, podkupovanju, razširjanju mafije.. Revež je premnogdkrat zapostavljen in vedno manj možnosti ima, kakor bogati, da doseže svojo pravico na sodišču, da ga uslišijo na javnem uradu, kjer prosi, kar mu po zakonu pritiče, celo cestni stražnik ga bolj strogo prime, če sedi v starem in revnem avtu. Mislim, da imata večino krivde' za ta položaj obe veliki vsedržavni stranki: KD in KPI. Svojo politiko sta vedno vodili kolonialno. KD je vedno skušala s svojimi zvestimi zasesti vse točke oblasti. Neka mesta v javnih službah so bila razdeljena pripadnikom stranke in ne Sedaj že mesec dni nisem od resnično zmožnim. Stranka je vsilila svoje predstavnike nikogar dobil nobene pošte, v javne ustanove, banke, zadruge. V vrhovih oblasti sede Mnogo pisem se tukaj izgubi, vedno isti brez potrebne menjave. Posledica je, da gre Pisma z denarjem so vsa pokra-pot k vsakemu cilju skozi politično rešeto. Ničesar važ- dena' še čeke na ime kradejo in nega se ne more zgoditi in ustanoviti, ako ni šlo skozi iih poskušajo vnovčiti. To so še prste stranke. j stari peronistični poštarji, ki so KPI deluje z isto logiko in jo izvaja še strožje. Zgo- se navadili krasti, pa jih tudi devinski kompromis pomeni samo razdelitev države v novi režim ne more ozdraviti, dva latifunda. Tudi če bi bila KPI v vladi, bi se borba še Upajmo, da pri nas kaj takega ostreje nadaljevala, ker bi ne hotel nihče odstopiti dru- ne b0' gemu svojega “plena”. Tako slika ^ razmere v Italiji D. čotar v uvodniku Katoliškega glasa”, v Gorici v Italiji izhajajočega slovenskega tednika, št. 8 od 23. feb. 1978, nato pa še ugotavlja, da je “politična zrelost italijanskega državljana zelo revna”. Dokler ta ne bo večja, je težko računati na izboljšanje italijanskega političnega sistema. Maks Simončič In kakšna šbo lašoŠEija cvetna n e a h BESEDA IZ NARODA Irnžakni mm z družinsko večerjo NEW YORK, N.Y. — Kar nekam prezgodaj, seveda po našem občutku, bo letošnja prva pomladanska luna. Na ta dan imajo Judje svojo Pasquo, in na prvo nedeljo po njej, letos samo dva dni pozneje, pa bomo katoličani in protestanti proslavljali Kristusovo vstajenje. Ker pravoslavna Cerkev še do smo tamburaški zbor, ki ga je danes ni za svoje cerkveno leto vodil naš župnik Janez Vodopi- Sprejela Gregorijanskega kole-vec. Ko smo imeli igre, nam je darja in se še zmeraj drži stare-bilo to v kratek čas in zabavo, boUo imeli pravoslavci letos ker so med odmori igrali tam- SVojo velikonočno1 nedeljo na 30. aprila. Za pravoslavce v Jugo- slaviji je to srečno naključje, CLEVELAND, O. — Dajemo na znanje vsej slovenski javno-jburaši. sti, da so vstopnice za spomla-j Med drugo svetovno vojno danski družabni večer, katerega Tem bil v Ljubljani. Nepričako- ^er vernj iahko šli v cer- prireja TABOR D.S.P.B. Cle-jvano mi je bil sporočeno, da se kev tudi na svoj velikonočni po-veland, že naprodaj. Večer z do- (župnik Janez Vodopivec nahaja 'nedeljek, ki pade na 1. maj. Cer-mačo družinsko večerjo bo v so- j v bolnici. Šel sem ga takoj obi- kveno je zapovedan praznik še boto, 1. aprila 1978, v Sloven-!skat in tam mi je pripovedoval. naslednji dan, ‘Uskrsni utorak’. skem domu na Holmes Ave. Za'da je bil od Nemcev izseljen v' razvedrilo in ples bo igral orke-j Srbijo kot več drugih duhovni-ster “Veseli Slovenci” pod vod-j kov. stvom g. Dušana Maršiča. “Ko nas je vlak pripeljal v Vstopnice za ta družabni ve- Zagreb, nas je tam čakal za- Na Njujorškem smo se v zadnjih letih nekam pomehkužili in razvadili, ko smo bili deležni izrednega blagoslova, ki ga nam je podeljevala mati narava, da čer morete dobiti ali poizvedeti; grebški nadškof dr. Stepinac. On 1 smo ppj deležni pravega poza nje pri članih odbora TA-: je imel za nas vse potrebno ure- !mladnega vremena še v zim-BOR in, ako kličete po telefo- [jeno, da nas je lahko vse duhov- Lkem ča>su. Letos pa je vse dru-nu: Filip Oreh, 943-4681, po če- nike vzel iz vlaka in smo tako'gage trti uri popoldne, in Milan Zajec, 851-4961, po peti uri popoldne. Vse mize so po številkah z deset, sedeži. j Radi težkoč in neprilik, ki smo jih imeli zadnji družabni ' večer, smo bili več ali manj primorani opustiti rezerviranje brez oddelitve miz po številkah., l Na razpolago bo le določeno šte-ivilo miz. Prosimo, rie odlašajte ' z nabava vstopnic. | Dohodek te naše prireditve je 'namenjen našim invalidom in 'pohabljencem, katere je usoda žavah po svetu? šli iz njim v- njegovo škofijsko poslopje,” je pripovedoval pokojni J. Vodopivec. Tako se je po zaslugi nadškofa dr. Stepinca tem duhovnikom posrečilo kasneje priti v Ljubljano. Jože Vrtačnik Nekaj pripoiiik STOCKTON, Calif. — Kako slovenski izseljenci in begunci gledajo na položaj v raznih dr- tako težko udarila. Imamo jih v j Kako gledajo na spor med ju-nasi sredini, se mnogo vee pa jih ’gosiovanskim samodržcem Ti-J krat domišljate, da ste prodrli Zima se nam jev obraz zarežala in dejala; Se še spominjate tistih časov, ko ste me zmeraj nagovarjali: starka zima. Še v pesmicah ste me tako sovražno imenovali, čeprav šem vam prinesla toliko lepote in toliko radosti naj mlaj Šim, otrokom. Užaljena sem se umaknila, se stisnila za nekaj let vase. S težkim srcem sem še molčala, ko sem zrla v vaše veselje, češ pa je starka le poginila. Nekaj časa sem vas še pustila v tej vaši zmotni veri, ker skušate prodreti v moje tajne in si vse preveč- DUHOVNIK - BOŽJI DAR Duhovnik je poslan, da se daruje, da Zanj na pot gre, ki ga je poslal, ovčice zbira, zanje se žrtvuje, da bi Boga odkril, ljudem ga dal... Težko je biti danes odposlanec, težko na pot je iti Zanj med svet, čeprav je On vsem brat in dobri znanec, ni več povsod z ljubeznijo sprejet. In Vi ste si nadeli križ na rame —, pred leti dolgimi bilo je to —, se čutite gotovo včasih same in prosite za varstvo in roko ... Mi molimo za Vas, naj Vas ohrani, naj da moči Vam, kakor mlade dni; On, ki nas vse pred Smrtjo večno brani, in ljubi nas in vabi in uči ... Veseli smo, da ste naš župnik dobri, da ste vodnik naš, zvesti naš Ovčar, zato Vam kličemo: Na mnoga leta! Resnično Bogu hvala za ta dar. .. I Marjan Jakopič P.S. — To je prigodna pesem k 10-letnici župnikovanja č.g. Jožeta Varge pri Sv. Lovrencu v Clevelandu 10. marca 1978. Tiskovni sklad A.D. je v Zavetišču škofa Rožmana v Argentini. Posebno tukaj naprošamo člane organizacije, pokažimo s svojim prebujenjem do naših invalidov, da je v nas čut tom in njegovo ženo Jovanko, nam povedo te-le vrstice iz pisem: Pravijo, da bila drugi Ranko- vanje, in me ob oblqst nad vami spravili in da že vi nad menoj gospodujete... In letos je pokazala, da še ni do njihovega trpljenja. Kako je Srbe. Eni celo trdijo, da je hote- vič in da je povsod podpirala ’mrtva, da ima v sebi še vso svo- človeku dobro pri srcu, ko vidi smeh na obrazu trpečega brata. Z vašo pomočjo, dragi prijatelji, je ta smeh toliko večji. Odbor S.P.B. Tabor Cleveland SprnaEi na p@kijn@ga Janeza fedepivoa la s pomočjo vojske doseči, da bi bila po smrti Tita postavljena na čelo države, tako kot je pri nas v Argentini bila Peronova žena postavljena za predsednico republike — pa je vse zavozila . .. Kaj pa Panamsko vprašanje?' Lepo rišete bivšega guvernerja —:----- j Reagana. Sovj eti znaj o vsako CLEVELAND, O. — Janez stvar izkoristiti v svoj prid in Vodopivec se je rodil 30. aprila bodo tudi pogodbo s Panamo. 1882 v Cerkljah>ob Krki. V du- čudim pa se, da je zadevni se-hovnika je bil posvečen 12. ju- natni odbor odobril pogodbo z lija 1908 v Ljubljani. Prvo ka- veliko večino. Sedaj bomo vide- plansko službo je nastopil dne 1. septembra 1908 v Čemšeriiku in je bil tam štiri leta. Dne 14. avgusta 1912 je bil prestavljen za ekspozita na Vrhpolju pri li, kako bo glasoval Senat. * . Zaupanje v Ameriko? Kljub vsem napakam, ki jih delajo jo staro silo; in da nas v kot spravi kot male nebogljenčke, samo, če se ji zahoče kaj takega. Njujorčani smo letos bili priče te naravne moči starke zime. Nič nam niso pomagali tehnološki napredki sprehajanja po Luni. Na Zemlji, sredi svetovnega mesta New Yorka, smo v snegu obtičali, nekaj pa jih je našlo še svojo smrt v njem ali ob njem. Zima starka se nam je v naš modrostni obraz zasmejala vsa zmagoslavna s svojim rezkim: hi, hi, hi.. . In še zmeraj se nam je tako smejala, ko je preteklo nedeljo župnik slovenske cerkvice sv. Cirila na Osmi oče Richard o-znanjal ob pičli udeležbi pri osmi maši, ki smo jo za ta dan (ZDA, imamo v Argentini veliko j spet poslovenili, in deseti maši: Moravčah in ostal tam sedem ! zaupanje v Ameriko in Carterja.,Kmalu bo cvetna nedelja. Ali let. Aprila 1919 je nastopil kot župni upravitelj v Št. Jur ju pod Kumom in je bil tam do 15. septembra 1936, Nato je bil prestavljen za župnega upravitelja v St. iOotard in bil tam do upokojitve. Kot upokojenec je odšel leta 1963 v Stično, kjer je 6. a-' prila 1971 umrl. Njegov pogreb se je vršil na Veliki petek, 9.. a-prila 1971, v Št. Jurju pod Kumom, kot je to sam želel. Tam sta bila namreč pokopana njegov oče in mati. Pogreb je opravil pomožni škof dr. Stanko Lenič ob navzočnosti mnogo drugih duhovnikov. Pok. rev. J. Vodopivec je bil za vse prireditve, ki so se vršile v farni' dvorani v Št. Jurju pod Kumom zelo delaven. Znal je Seve se nam ne zdi pravilno nj e-j bi radi imeli butaro? Naročite govo stališče glede človekovih 'jo: ali v farovžu ali pa pri Bab-pravic v Argentini in Čilu. Obe nikovih? državi sta bili čisto spodjedeni od komunizma. V Argentini so rdeči streljali nasprotnike kot zajce. Razumljivo je, da je morala vojska napraviti red. Sedaj K temu bi jaz dodal telefonski številki: farovž —• 674-3442; Babnik — 721-8280. Cvetna nedelja, oblečena pri slovenskem Sv. Cirilu v pestro širjenejši njujorški list Daily 11 News je to dogajanje pri Sv. Ci- ; j rilu objavil v besedi in sliki. j' In kako bo letos, ko se nam j starka zima še zmeraj tako po- I V Tiskovni sklad AD so od rogljivo hihita.. . in ko v glav- zadnjič darovali: nem v takem stanju 'vsi brez-| skrbno sedimo in pretehtavamo ’ Joseph Gornik, Euclid O., $2; težko dolžnost in veliko skrb, da Tončka Cigole, Washington, D-bo Cvetna nedelja zares lepa, če C., $2; Tončka Cigole, Washing-zavrtimo telefonsko številko fa- ton, D.C., v spomin pok. rev. rovža ali Babnikovih. Samo to Franca Blatnika $5; Mimi Ste-skrb imamo trenutno za to vele- fancic, Euclid, O., $2; Florian častje slovenske Cvetne nedelje Sekne, Wickliffe, O., $2; Joe Ka- v New Yorku, ker smo že globo- stelic, New Smyrna Beach, Fla., ko v farni navadi, ko smo vse $5; Frank Mavsar, Cleveland, pravo garaško delo zvalili na $2; Anton Stanič, Cleveland, O., pleča Babnikovih, kot smo za $2; Jack Križman, Highland Vstajenjsko nedeljo na župniko- Hts., O., v spomin pok. očeta E-va za izdelavo pisanic. Za pri- rheryja Križmana, $10; Frank hodnost naše farne in srenjske Stanonik, Cleveland, $2; John skupnosti to dejstvo ni nič kaj Žele, Masbury, O., $2; Louis razveseljiva stvar! i Grahor, Pittsburgh, Pa., $2; Jo- Je pa resnica in stvarnost tu- seph Odar, South Euclid, O., $2; di tale: Kdo od nas lahko na- Rado Krevs, Toronto, $2; Jacob pravi butarice s tolikšno lepoto Tursich, Toledo, O., $2; Frank in skrbjo obdarovane; kdo od Megel, Brunswick, O., $2; Ivan nas lahko izdela takšne umetni- Perovsek, Euclid, O., $2; Alojzij ške pisanice, kot jih izoblikuje-j Urumen, Madison, O., $2; John ta župnikov čut in roka .. .? j Obress, Kingston, Ont., $3. Je pa tudi res, da ob začetku i Martin Padar, Toronto, Ont, uvajanja te cvetne in velikonoč- jMatija Hočevar, Richmond ne narodne tradicije pri sloven-^ d°Iin Skubitz, Wil skem Sv. Cirlu na Osmi nismo p0U£>Rky> O., $2, Anton Petrich, videli tako lepih butaric in tako j Chicago, 111., $2; Miro Zupančič, izvirnih pisanic. Babnikovi in j Brooklyn, N.Y., $2; Albin Lon-župnik s svojo pomočnico Jose-par’ Chicago, UL, $2, Rose 'Vicic, phine so se držali Gothejevega i Cmvcland, $z, Anthony Štepec, modrostnega pravila: vaja dela Richmond Hts., O., $2; Martin mojstra. Z drugimi besedami Remih, Cleveland, $2; Stanley večkratno delo, opravljeno .skrb- Hclan, Cleveland, $2, Frank Pe no in z veseljem ter nekim plemenitim stremljenjem te moj-struje. In če hočemo, da 1 bo naša skupnost tudi v prihodnosti v velikonočnem času taksna, kot jo doživjamo v narodnem izročilu zadnja leta, potem bomo morali del dela in bremen vzeti s pleč Babnikovih, posebno bi to morali letos zaradi hudomušne porogljivosti starke zime. tek, Cleveland, $7; Frank Lovšin, Cleveland, $12; Vinko Ka' plan, Cleveland, $2; Jože A-bram, Cleveland, $7; Anton Ma-! levich, Hamilton, Ont., Canada, !$2; Frank Mramor, Cuddy, Pa-» $3; Stanley Meglic, Greenville> I.N.C., $2; Mrs. J. Jakos, Cleveland, v spomin pok. moža J. Ja' koša, $5; Sergio Rus, Cleveland, ,$1; Frank Zalar, Cleveland, $7-j Ronald J. Šuster, Cleveland, $10; Louis Hren, Cleveland, $2! Posebno mlade družine z otroci - .. TT _ .. , . ac- , . . , , * * * * v j.• i x Ignacij Hren, Euclid, Ohio, »°' bi morale to poskušati, da se tu- , a.o- , ... Ljuamila Lekan, Cleveland, ^ d, n,,h otroci navadijo opravlja- John Mrsniki Bfchmond HtS., O . ti dela za izdelavo simbolov na- $2 Kastelic, Cleveland, sih narodnih izročil. T „ . , . •„0 „ ...o . v., , , $1; Janez Kemperle, PickeriiL,’ Kohksen je užitek v.tem, spo- Canada s, Alex Liko2ar, I O C’ C'd, I I T- 1 1 a-J /-» I 1 -1 -k- je mir v obeh državah, ni več in slikovito narodno navado več- atentatov, gospodarstvo, ki je blio popolnoma na tleh, se p6-pravlja. stoletnega izročila, je z Vstajenjsko v zadnjih letih vsaj v velikonočnem času razgibala naše življenje v, farni in srenjski izmeri. Od leta do leta je bilo Še nekaj za čitatelje kolone 'Tz naših vrst”. Skoraj vsak dan j lepše. Od leta do leta je bilo čitam pritožbe zaradi slabega'bogatejše. Od leta do leta je bilo poslovanja naše poštne dostave, mogočnejše. Lani se je dogodilo Je res tako, ne bom ugovarjal,'celo to, da je naša slovenska da pa' se bodo vsaj glave neka-j Cvetna'nedelja malega sV. Ciri-terih malo ohladile, prečitajte jla poštala osrednje tega kr-naslednje,vrstice iz pisma, kate- ščanskega spominjanja, kar se igrati na orgle in je tako včasih rega sem pravkar prejel iz Ar- 'ga je odvilo v našem mogočnem nadomeščal organista. Imeli gentine. mestu — New Yorku. Najraz- znaš šele, ko se temu delu predaš. Kot otroče, živeč na Slovenskem, čeprav me je zasledovala hiba od rojstva, sem pripravil za sebe zmeraj vse narodno bogastvo izročil, ki jih je bilo za velikonočni čas dokaj več, kot jih najdemo zdaj v tem razburkanem in razburljivem času, in povrh tega še na tujem, daleč od tiste zemlje, iz katere in duš ter src njenih ljudi so pognala svoja stebla vsa ta sveta izročila slovenskega rodu. Tone Osovnik Obilje breskev Toronto, Ont., Canada, $3; IVlar' tin Sowinek, Dunlap, 111., 32, Leo Dejak, Eastlake, O., $5; J°' seph Delost, Cleveland, O., $U Frank Balazic, Euclid, G„ Joseph Champa, Richmond Hts-’ O., $7; Jennie Strumbly, Cleve' land, $1. Progresivne Slovenke, Kr°' žek št. 2, Cleveland, Q„ $10; ry Boštjančič, Cleveland, 3^’ Mafy Noggy, Cleveland, Nettie Zarnick, Euclid, O., Thomas Šušteršič, Berwyn, 1^-’ $2; Rudolph Sajovec. Willo^gh | by, O., $T; Mary Bracnik, R°r 'Erie, Ont., Canada, $2; Antop Strmšek, Milwaukee, WTis., Družina Andrej Remec, V7es mont, 111., v spomin dr. A- ^ , ATLANTA, Ga. — V naši deželi pridelajo' v zadnjih deset- schingerja, $10; Izidor ManRe' letjih toliko breskev, da jih pri- 'da, Cleveland, $2, de povprečno na leto okoli 22 Vsem darovalcem iskrena funtov na vsakega prebivalca. la! .jSPMkXULU 750'LETNICA MARIBORSKE ŠKOFIJE ji Dne 10. majnika 1978 bo mi- slej omogočala njegovo odredilo že 750-let, kar je bila usta- šenjsko delo v različnih razme- novljena lavantinska ali, kakor danes pravimo, mariborska škofija. Prav je, da se bomo spom-nili tega lepega jubileja z mariborskimi škofij ani tudi vsi drugi Slovenci. Kot prvi je sedanji mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik s posebnim pis-diom povabil vso duhovščino syoje škofije, naj se začne pripravljati na ta jubilej. V ta na-1:11611 ji je predložil nekaj nači-n°v, kako naj se vse to zgodi, da bo najbolj ustrezalo času in Potrebam Cerkve. Skupno s svojim pomožnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem sta naslo-vila na vse škofij ane skupno Pastirsko pismo. Ker je med na-1111 v izseljenstvu odnosno v zdomstvu tudi veliko maribor-skih škofij anov, zato tudi nas bst objavlja v celoti njuno pis-dao, in sicer v današnji številki Prvi> v naslednji, prihodnji šte-vilki pa še drugi, tj. zadnji del Pisma. PISMO MARIBORSKIH ŠKOFOV OB 750-LETKICI ŠKOFIJE Cerkev kot skupnost vernikov 111 posamezniki verniki žive ^edno v določenem času in prostoru ter nosijo na sebi njuna rah, kakor so posamezni verniki v različnih časih na različne načine pričevali za Kristusa, tako kliče Bog tudi v našem času. Tudi naš čas je čas milosti, ki ne sme mimo nas. Pozabiti pa ne smemo prav tako, da se je v Cerkvi in v posameznih vernikih uveljavljal vedno tudi greh, da so se vedno znova pokazale tudi stranske poti in zmote, zaradi česar so bile in so spremembe nujno potrebne. Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi, da je Cerkev vedno potrebna “očiščevanja ter nikoli ne preneha s pokoro in prenavljanjem” (Prim. C 8, 3). Spremenjene razmere nam zato lahko pomagajo k potrebnemu spreobrnjenju. Z drugimi besedami so to pravi, da se ne smemo ozirati samo nazaj, temveč moramo resno jemati sedanjost in z zaupanjem gledati v prihodnost. To pa pomeni tudi živeti iz krščanskega upanja v delovanje božjega Duha, ki nam bo vedno dal spoznati, kaj je treba storiti, in bo vedno “vse delal novo”, da bo tako Kristusovo odrešilno delo v vseh časih učinkovito, naj bodo spremembe še tako globoke in nagle. Izročilo je bilo nekoč glavna opora vere. Iz roda v rod so znamenja. Cerkev je namreč del prehajali verski 0,bičaji in z nji-veta m. posamezni verniki so ^dje človeške družbe, ki v njej 2ive. Tako je bilo nekoč in tako j6 tudi danes. Čeprav ostajajo nekatere ob-ike vernosti nespremenjene, se ruge spreminjajo, kakor se vudi sicer spreminja človekovo Oljenje, Vernost se kaže predvsem v j'Polnjevanju življenjskih nalog, 1 se človeku zastavljajo: kaže v odgovorih na božji ogovor, 1 ga je mogoče razbrati iz dogodkov, srečanj z ljudmi in iz stvari; kaže se v češčenju, ki ga . ')Vek skazuje Bogu v molitvi 11 daritvi, v bogoslužju v ožjem P°menu. Pri vsem' te vodijo ^istjana Cerkev, sveto pismo navdih božjega Duha, saj je ristus tega Duha obljubil Vsem, ki bodo vanj verovali. Pogled v zgodovino naše ško-Je bi nam mogel pokazati, kako , Je kazala vernost njenih ver-ohr°V S^0Z1 stoletja, kakšne !ke so kdaj prevladovale, ^a<šni so njeni poudarki. ze Pa bi to gotovo spoz-1 12 spomenikov te vernosti: cerkva, znamenj, podob pc Cfkvah in domovih, iz knjig, ^dVSem rnnlifxro-nilzTvTr mi vernost. Pa tudi okolje, ki je v njem človek živel, je varovalo in pospeševalo njegovo vero. Koliko bi smeli reči, da je bila ta vera tudi iz prepričanja, je seveda drugo vprašanje, in prav tako je drugo vprašanje, na čem je bil bolj poudarek, ali na zunanjostih ali na resnični drži človeka. Sodbo o tem je težko izreči. Vsekakor je bilo gotovo tudi v teh časih veliko iskrene in pristne vere, morda več, kakor mislimo. Danes ne moremo več govoriti o posebni moči izročila irf enako ne o pretežno verskem okolju, ki bi bilo opora človekove vere. Zato pa dobiva tem večji pomen osebna človekova vernost, vernost, ki se zanjo človek odloči iz osebnega prepričanja. Takšna vera je seveda globlja, je pa tudi zahtevnejša in odgovornejša, človek mora vedeti, zakaj veruje, zakaj se je odločil za Boga. In ker je postavljen vedno pred nova vprašanja, pred nove odločitve, zato mora biti pripravljen, da si vero vedno znova pribori, vedno znova poglobi. Vera je tako postala tisto, kar je tudi po besedi svetega pisma: nejasno spozna- Kjonec v prihodni številki ------o----- Proti zlorabi antibiotikov Svetovna zdravstvena organih zacija je zdravnike in javnost ^1 ovseni molitvenikov, danpq3''6'^’ SG °kian1'^ nje, gotovost v negotovosti, upa- Iz vsean t ^ ° i1 fT m Pesrr11' nje proti upanju, nespamet kri- kane L-Ba bl ‘fr SP°Zn811’ i » kljub teniu božja modrost J je našim prednikom pome- . ’ . J ^enilr* V-B°ga’ k3j ^ je P°' m uo cescenje Matere božje p ,SVefnib°v, kako so si zamiš-ev 1 ■^°ga, kako so razumeli angeli j in kako so v luči evan-ua oblikovali svoje vsakda-"davljenje. rav bi bilo, če bi spomenike posvarila pred pretirano rabo p Se Vernosii v letošnjem letu!antibiotikov, ker ta uničuje nji-^cnoviib kolikor gre za cerkve znamenja, in poživili, koli-gov Ilai^ ^anes prepričljivo Boo°re l:)0magaj0 doživljati pobai tak° na primer nekatere tud]02n°SB' mobtve in pesmi, pa ipotr VerSK1 običaji. Gotovo ni in j!?, buditi, kar je zamrlo hih p 0^?ev razmer, kakrš-stj j. ail.GS 111 več. Oblike verno-•A-svojo zgodovino. n°st S-. Varb ^ imajo trajno vred-2aba Z' ^ Pomenila njihova po-H°sti *S':o kakor umiranje ver- sPrememboCh’ 116 fia potrebno pvish.p1 age ‘s^rani pa moramo se joi, nPl znamenjem časa in gov0r r?n° vpraSati, kakšen od-eVangeipa c‘amo nanje v luči KOTrET>AK društvenih prireditev IIMSC ! 'J t S l_ O ’ ^A7vrr-'!irm:;~ f MAREC 21. — Slovensko kulturno dru- 18. — Pokušanje vina in sirov; štvo Triglav, Milwaukee, Wis.. Sloveniji skupno v korist Slovenskega delav- priredi Materinski dan v Tinskega doma na Waterloo Boad j glavskern parku. Začetek ob v domovih prostorih. APRIL 1 — Klub diatoničnih harmonikarjev Slovenskega narodnega doma na Maple Heights priredi nastop, večerjo in ples v SND na 5050 Stanley Ave. Večerja od 6-9, nato zabava in ples. 1. — DSP Tabor priredi spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovidskern avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer. 9. — Misijonska znamkarska akcija pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu, od pol dvanajstih do dveh popoldne. 9. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek z večerjo ob 5. popoldne. 22. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih. 23. — Mladi harmonikarji priredijo koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. MAJ 7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo. 13. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Avenue ob pol osmijh zvečer. Po koncertu plčs, igrajo Veseli Slovenci. 14. — »Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. 19. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7.30 zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road. 2. pop. 21. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh V januarju je bilo na slovenskih cestah ubitih 53 ljudi V prvem mesecu letošnjega leta je umrlo na cestah v SR v prometnih nesrečah 53 ljudi. To je največ, kar pomnijo v SR Sloveniji za ta mesec. V Sloveniji so umrli slovenskih protikomunističnih 21. februarja žrtev revolucije in vetrinjske v Ljubljani: Alojzija Horn, Ja- tragedije s spominsko sv. mašo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu. 28. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini dence Heights Road ob 11. dopoldne. 29. — Slovensko kulturno drU' štvo Triglav, Milwaukee, Wis kob Skvarča, Marija štokelj, roj. Bolčina, Dana Butara, Franc Kovačič; na Bledu: Franc Kralj; v Kozjem: Miloš Grzina; v Hrastniku: Anton Obermaier; v Šmartnem pri Slovenj gradcu: Terezija Marsel, roj. Kaštiv-na Provi-i nik; na Chardon v Gradcu v Beli Krajini: Marija Plut; v Škofljici: Jože Tomažič (p. d. Fletnov ata); priredi Spominsko proslavo v v gkopnem: Zdravko-Rebula; Triglavskem parku. Po spo- na viru: Frančiška Mali <(Tonč-redu kosilo. JUNIJ 17. in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem SEPTEMBER 3. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. vrhu proslavo v spomin pobi- O’- — Oltarno društvo fare sv. tih slovenskih domobrancev,! Vida priredi obed v farni četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. dvorani pri Sv. Vidu od dopoldne do 2. popoldne. OKTOBER 18. — Slovensko kulturno dru-'l. — Slovensko kulturno dru- štvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 1. in 2. — Slovenski dan na Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija. 23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misij onsld piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo. AVGUST 20. — Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, preredi letni piknik v prostorih Eintrachtj kluba s kosilom on plesom. 20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples. štvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. evang . W, kako naj Sarni t ^ Ganes> da bomo ostali1 antbiotikov vkot dodatek k ži-pred HVesti Kristusu in hkrati j vinski krmi. . Pričevaifnaf,njim svet0111 zailj ------o------ živimo Ihovo učinkovitost in povzroča odpornost povzročiteljev bolezni proti zdravilom. Kot primer navaja SZO tetra-ciklin, antibiotik, 'ki ga dodajajo k živinski krmi, in dodaja, da je to eden. poglavitnih vzrokov za odpornost proti .zdravilom. Zaradi odpornosti povzročiteljev bolezni in s tem neučinkovitosti zdravil je leta 1972 izbruhnila.epidemij a tifusa v> Mehiki, leto dni kasneje pa griža v Bangladešu. Odpornost proti antibiotikom se je razširila tudi na nekatere druge nalezljive bolezni, na primer na kapavico. SZO je pozvala članice, naj se ravnajo po Veliki Britaniji, ki je prepovedala rabo tetraci-klina in drugih farmacevtskih NOVICE" 2 »sega sveta NOVICE- ki lili polrebujsle r ki Itk dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske ----------— ------------------:— -------rr— ------ NOVICE- kolikor mogoče originalne N U VICE- ki so zanimive vam mk dan prinaša v hiše Ameriška Domovina Povejte to sosedu,, ki še ni narotea nanjo RristuC' Kakor se je namreč jem £ WbGno u