Št. 61.
V Gorici, dne 25. maja 1901.
Tacaj XXXI.
Izhaja trikrat m teden r šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, fotrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto   ....... 13 K 20 h, alt gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
5etrt leta .......3,40,,    ,   1-70
Eosamidne Številke staoejdi.,10-#in.i...-k .-.-.,.-**;, ....*...
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici /<tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od ' 9. do 12. ure. Na naroSHa brez dbpdslane naročnine se ne oziramo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «SoSe» vsak petek in stane vse leto 3JK 20 h aJi gld. 1-60.
<Soca» in »Primorec* se prodajala v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caaerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
SOČA
— —.........--t
Večerno izdanje.)
Urednico
se nahaja v Gosposki ulioi Žt 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo . se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroSnina, reklamacije in droge reci, katere ne spadajo  v  delokrog uredništva,  naj  se  pogiljajo le
Oglasi In poslanica
*e racunijo po peiit-vrstah, 8e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat l kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje Me po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Gorlfika TIskarna« A. Gabrifok tiska in zalaga razen «So5e» in «Primorca» 5e »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopiSih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjiznioU se racunijo po 20 kr. petit-1
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Interpelacije
državnega pita |«p. Oskarja GabrSCeka. in.   .
Interpelacija na Njeg. eksc. gospoda ministerskega predsednika kot voditelja c. kr. ministerstva za  notranje  posle.
V občini tolminski v okrožju hudournika Tominke tesno pod planinskimi pazniki na obronkih julijskih planin od Krna proti Voglu se nahajajo kraji Cadrg, Ravna in Perbla Zalaz, skupaj 99 hiš, h katerim ne vodi ne vozna cesta ne potrebam odgovarjajoča steza.
Edina sedaj obstoječa zveza teh sel z dolino je steza, ki je na nekaterih krajih komaj za nogo široka ter življenju nevarna, ki vodi v približni dolgosti 1500 m mimo tolminskih opekarnic ob potoku Tominka, se vije ob strminah zatominskih polja proti skalinam takozvane soteske Korita, od koder se steče po stopnicah, izsekanih v navpični skalni steni v omotični višini v prepad Tominke, kjer gre čez takozvam most, ki je sestavljen iz dveh brun, iz treh drug poleg drugega položenih debel, da se dospe potem k Dantejevi jami ter do hiš »na Lazu*, 254 m višje na predgorovju strme gore stoječih,
Od tu pelje ena steza po levem bregu Tominke v približni dolgosti 4 km v Čadrg, dočim se pride čez strmine ob aesnem bregu hudournika Zalašca proti Zalazu, odnosno v Ravno.
Po teh gorskih stezah, ki so v tolminskem okraju edine v tako slabem stanju, morajo prebivalci vse blago za na prodaj na svojih ramenih dve ali 3 ure daleč v dolino nositi in vice versa potrebne reči iz Tolmina vlačiti navzgor čez življenju nevarne strmine.
Lasje se ti jezijo pri okoliščini, da morata mrtve, zavite v rjuho, privezane z vrvjo na drogu, po dva moža nositi v dolino, da jih polože v rakev na občinski cesti pri tolminskih opekarnicah. Da je mogoče pri tem pač malo gledati na zdravstvene ozire, je lahko umljivo in težko je najbrže dobiti Se kje drugje take razmere.
Pred leti se je dogodil pri takem povodu slučaj, da se je spodrsnilo na ozki stezi obema nosilcema, da sta se povrtogla-vila čez skalno strmino ter prišla ob življenje.
cGor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Tako se je dogodilo, da je mrtvec ubil dva živa.
Občina tolminska je povdarjala že pred leti po g. c. kr. okrajnem glavarju Frid. grofu Marenziju v neki prošnji za podporo k izgradnji te neobhodno potrebne ceste na c. kr. ministerstvo za notranje posle te žalostne razmere in isto je dovolilo z odlokom od 25. jun. 1897. St. 15926. za napravo mosta 30 m razpetega kot najtežjega objekta na tej projektovani črti podpore 8000 K.
Ker pa bi bil po načrtu moral biti postavljen ta most med navpičnimi skalinami na takem mestu, kamor bi se bilo dospelo le po velikih jako dragocenih razstrelbah, za kar bi se bilo pa porabilo še več nego dovoljeno podporo, ter ni bilo sredstev, ki bi prekosila naraščujoče troSke, so se obrnili, hote napraviti spomin na jubilej Njeg. Veličanstva našega premiiostljivega cesarja in gospoda, s prošnjo od 28. dec. 1898. štev. 9797 pred Najvišji prestol.
Istotako je bila predložena pri visokem c. kr. ministerstvu za notranje reči prošnja od 15. dec. 1898. štev. 41419. za milostno dovoljenje večje podpore.
Z odgovovom na to je dobilo c, kr. okr. glavarstvo tolminsko nalog, sestaviti nov projekt po njemu pridodeljenem inženirju Leonu Aronu.
Med tem je določil tolminski cestni odbor, prispevati za nameravani most čez Korita pogojno 1800 K.
Za popravo obstoječe steze pa se je dovolilo občini Čadrg podpore 400 K, Ravni 500 K. Tudi so plačali prebivalci Čadrga 50% občinske doklada za te izdatke tekočih del. Ker pa so pretekla že 4 leta, odkar je bila ta podpora dovoljena, dosedaj pa se še ni delalo v nameravani črti, ter so razmere tolminske občine take, da bi bilo nemogoče, nabaviti večje zneske za izboljšanje te ceste ter se dozdeva, da se vleče naprej dogra-denje novega načrta, dočim se potreba veča, se čutijo podpisani primorane, obrniti se v svrho pospeševanja teh del do visokega c. kr. ministerstva.
Razven tega silijo odpraviti kozjo pašo glede" na splošni blagor, kar bi bilo sicer morda prav, ali nepravično za ubogo prebivalstvo,   dokler bi se ne   priskrbelo istemu
odškodnine za s tem provzročen odpadek doj^dkov.
Jeden najboljših pripomočkov pa bi bila naprava dobrih potij v svrho lažjega pospeševanja kmetijskih pridelkov.
Ta pomoč pa bi morala priti kakor hitro mogoče, ker prebivalstvo čuti dan na dan težje pomanjkanje ceste, toliko bolj, ker ljudje vedo, da denar leži v blagajnah brez obrestij, dočim oni gredo pod zlo.
Upoštevaje V3e te omenjene razmere stavijo podpisani na Njeg. Eksc. g. minister-skega predsednika kot voditelja ministerstva za rtotranje posle vprašanji:
Ali je Njegova Eksc. pripravljena t i.) pospešiti izvedbo načrtov, z rešitvijo gori imenovane prošnje ukazanih; 2.) dovoliti naprošeno podporo 20.000 gld. za izgradnjo ceste od Tolmina ob Tominki čez Korita v Čadrg, odnosno Ravno, ter dati postaviti že v letošnjem proračunu prvi obrok 5000 gld, P
(Poleg Osk. Gabrščeka je podpisalo interpelacijo še 14 drugih slov. poslancev.)
Sleparji našega ljudstva!
(V odgovor »Gorici8 na članek o davSčini na
žganje v St. 40.)
L
Znani ljudski ekonom, ki kaj rad nosi na prodaj kvintal prazne slame v glavi, je spustil v »Gorici* naravnost senzacijonalen članek, v katerem pripoveduje, da bo naša uboga dežela v 10 letih oškodovana nič manj nego za —• čujte in strmite! — 1,306.240 kron. Kolika natančnosti Kriva je seveda narodno-napredna stranka! Zdaj pa čujte, kako je mož prišel do teh tako natančnih številk 1
14. t. m. je bil sprejet v državnem, zboru zakon, ki določa, da bo odslej edino d r ž a v a pobirala davščine na ž g a n j i n e, dežele pa ne več. Toda država odškoduje dežele in sicer jim zagotavlja dosedanje dohodke, nekaterim celo nekaj več.
Na podlagi tega zakona dokazuje člankar, da dobe n. pr. Kranjsko, Koroško, Štajersko mnogo več nego bi jim šlo, naša dežela pa okroglih 130.000 premalo.
Člankar pravi, da se je prodalo 1.1899. na Goriškem 3320 hektov čistega alkohola,
in po 50 h. od vsake hektove stopinje bi dalo na leto okroglih 166.000 K. Ako pa jemljemo v poStev, pravi modri člankar, tudi doklade druge vrste, smemo računati 58 do 62 h., kar da 195.906 K. Vlada pa ponuja naši deželi le 65,312 K na leto, kar pomeni za našo deželo v 10 letih Izguba •— toliko časa ostane zakon nespremenjen — celih 1,306.240 K.
Na to pa piše tako-le:
Ako bi se bilo le Se v minolem letu posrečilo dobiti pobiranje deželnih naklad v deželno upravo, bi se bila dala ta ogromna Skoda Se zaprečiti, tako je pa -»prepozno. Iz tega izpoznajo sedaj lahko oni krčmarji, ki so se, zapeljani po dr, Henr. Tumovi kliki, lani tako krčevito protivili nameri, da bi dobila dežela pobiranje užitnine v lastno upravo, komu so s tem ucinili največjo uslugo. Sami sebi in posebno pa naSim posestnikom — gotovo ne l —
Opozarjamo pa že sedaj, da preti deželi se druga nesreča, Skoro gotovo je, da izpelje država jednako proceduro tudi z nakladami na pivo, za katero dobiva dežela sedaj le 11.000 K, a bi dobivala lahko vsaj 50.000 K, ako bi povišala naklade za eno krono ter bi pobirala vsaj ta davek v lastni upravi.
Naša dežela je uboga; naSe kmečko ljudstvo je preobloženo z davki in raznimi drugimi nakladami na davke, učiteljstvo pa zahteva zboljšanje svojega gmotnega stanja in to po pravici, — kako naj se pa pride v okom vsem tem kalamitetam, ako se ne poišče novih virov dohodov? Jeden tak vir pa je bil užitnina, katero naj bi vzela dežela v svojo lastno upravo. Deželni zbor je to uvidel in je tudi sklenil ter naložil deželnemu odboru, da ukrene potrebno, da vdobi dežela pobiranje državne in deželne užitnine v lastno upravo. A dr. Tumova klika uporabila je vse svoje sile, da to prepreči, preslepila je krčmarje, a vse to, kakor je razvidno iz zgorej navedenega, na velikansko Škodo cele dežele in njenih davkoplačevalcev, a na veliko korist privatnih podjetnikov. A kdo naj bi bil tak bedak, da bi mislil, da je dr. Tumova klika vse to storila le iz zgolj ljubezni do privatnih podjetnikov, ne da bi sama imela pri tem mešetarenju kakoršnokoli pro-tiuslugo? In klika, ki zapostavlja koristi cele
fno vadu
L?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Ona položi v tem hipu svojo zalo ličice na njegovo ramo ter reče:
»Moj dragi Marko !c
Dalje ni mogla govoriti. Radost, hvaležnost in zagotovilo, da še le sedaj ga more svobodno ljubiti, so ji odvzele glas ter napolnile njene oči s solzami ganutja. Vinicij objame drobno njeno telo, stiska ga k sebi ter reče:
»Ligija! naj bo blagoslovljen oni trenutek, v katerem sem prvikrat zaslišal Njegovo ime.«
A ona mu je odgovorila tiho:
»Ljubim te, moj Marko!«
Znovič sta umolknila oba; niti jedna beseda se jima ni mogla izviti iz prs. Na cipresah je ugasnila poslednja solnčna zarja in vrt se je jel zalivati s srebrom od mesečne svetlobe.
Vinicij je spregovoril čez nekaj časa:
s Jaz vem ... Komaj sem vstopil, komaj sem poljubil tvoje roke, čital sem ti v tvojih očeh vprašanje, ali že razumevam oni božji nauk, katerega ti spoznavaš, ali sem že krščen? Ne, krščen še nisem, nu, ali pa veš, moja draga, zakaj ne ? Za to, ker mi je Pavel dejal: »Jaz sem te prepričal, da je Bog prišel na svet ter se dal razpeti na križ, da je odrešil svet, toda naj
te z vrelcem milosti oblije Peter, ki je prvi položil na-te roke in te prvi blagoslovil.« A jaz tudi hočem, da ti, moja najdražja, vidiš moj krst in da mi bo kumica Pomponija. Radi tega nisem še krščen doslej, dasi verujem v Odrešenika in v sladek njegov nauk. Kako naj ne bi veroval, da je Kristus prišel na svet, ko pa to pravi Peter, ki je bil njegov učenee, in Pavel, kateremu se je prikazal ? Kako naj ne verujem, da je Bog, ko je pa vstal od mrtvih ? Saj so ga videli tudi.drugi v mestu, na jezeru in na gori, in to zgolj taki ljudje, ki ne poznajo teui. Jaz sem to verjel že od časa, ko sem v Ostrijanu poslušal Petra, kajti že takrat sem rekel: na vsem svetu bi vsak drugi Človek lože lagal, nego ta, ki pravi: »Videl sem!« Toda vašega nauka sem se bal. Domišljeval sem si, da v njem ni modrosti, ni krasote, niti srečo. Sedaj pa, ko ga poznam, kakšen človek bi bil, ako ne bi želel, naj bi na svetu ne vladal r< resnica ne pa laž, ljubezen ne pa sovraštvo, dobrota ne pa zločinstvo, zvestoba ne pa nezvestoba, sočutje ne pa maščevanje ? Kdo bi mogel biti tak, da bi si tega ne želel in ne hotel? A vse to uči vaš nauk. Tudi drugi si žele" pravice, toda samo vaš nauk dela človeško srce v resnici pravično. A pri tem jo Še dela čisto kakor je tvoje in Ppm-ponijino in zvesto, kakor je tvoje in Pomponijino. Slep bi bil, ko bi tega ne videl. Ako pa je pri tem Kristus Bog obljubil še večno življenje in srečo tako neizmerno, kakorSno more dati samo Bog — Česa si more človek želeti še več? Ko bi vprašal Seneko, čemu on hvali čednost, ako razbrdanost prinaša več sreče, pa bi mi gotovo ne vedel odgovoriti ničesar pametnega. Toda jaz vera, čemu moram biti čednosten. Radi tega, ker čednost in ljubezen izvirata od Kristusa, in V3led tega, da takrat, kadar mi smrt zatisne
oči, najdem novo življenje, novo srečo, najdem samega sebe in tebe, moja najdražja! Kako naj ne ljubim in ne sprejmem nauka, ki ob enem napoveduje resnico ter nadvlada smrt? Kdo ne bi stavil dobrega nad hudo? Jaz sem si mislil, da ta nauk nasprotuje ^sreči, med tem pa me je Pavel prepričal, da nam on ničesar ne odvzame, marveč nam še daje. Vse to mi je komaj moglo zravnati v glavi, toda čutim, da je temu tako, ker še nisem bil nikdar tako srečen in bi ne mogel biti srečen, ko bi se te bil polastil s silo in te imel v svoji hiši.                                                                ,  ,
Rekla si mi ravnokar: »Ljubim te!« in teh besed bi ne dobil od tebe, ko bi te bila tudi silila vsa moč Rima. O Ligija! Moja pamet mi velevn, da je a nauk zares božji in najboljši, srce to čuti in takima dvema silama — kdo se naj upre ?«
Ligiia ea je poslušala, vprši vanj svoje modre oči, ki so* pri mesečni sviilobi bile podobne mistiškim cvetkam ter isto tako rosne, kakor cvetke.
»Da, Marko! To je resnica!« reče mu ter nasloni svojo glavo na njegovo ramo.
V tem trenutku sta se čutila oba zelo srečna, ker sta čutila, da ju razun ljubezni druži še neka druga   sladka   in nerazrušljiva moč,  radi katere je
njuna ijuuoaom Fu0«,««* «,.».««. ~v~r----vv.j.,„ -—
d? ie ničesar ne more ugonobiti, niti sama sinrt. Njuno cZ** ia nrfiSinialo zagotovilo, da se ne nehata nikdar
drucremu
ljubiti, da ne nehata nikdar pripadati drug Radi  tega  je  njuno   dušo prevzemal neki neizrekljivi mir.
(Dalje pride.)
dežele svojim koristim, — taka klika naj bi j vodila naše ljudstvo? Taki kliki naj bi bila i izročena usoda Slovencev na Goriškem?
Ne M
To se ne sme zgoditi!
H.
Predno primerno zavrnem konečne lopovščine tega klerikalnega c. kr. zdražbarja, oglejmo si njegov račun in.njegovo — nevednost.
Pred vsem treba vedeti — in to, prosim naj imajo čitatelji pozorno pred očmi! — da država pobira davek na žganje le od produ centov, torej od onih, ki ga žgejo ali izdelujejo, — dežela pa sme nalagati naklade le na one žganjine, ki se v ieželi točijo, torej le na — konsum. V tem pa je velikanska razlika, katere učeni ekonom ne razume (ako ni celo hudobija vmes, kar bi bilo Se bolj žalostno!), zato je prezrl to razliko, ker v njej je velik dobiček za našo deželo in za vse k o n s u m e nt e. Tega dobička člankar v »Gorici" seveda ni omenjal. — Vrhu tega pa je treba tudi vedeti, da država prav lahko nadzoruje vso produkcijo žganjin, saj je flnanca silno stroga (kdo tega ne ve!!), dočim je silno težko nadzorovati konsum! Koliko je konlrabanta, koliko se prikrije, koliko tu lahko zagrešč nižji razmeroma slabo plačani uslužbenci. Računi se povprečno, da se obdačuje le dobra polovica resničnega konsuma, pri jako dobri upravi do treh četrtin. Država torej dobiva lahko davek slehernega litra žganjin, dočim deželi silno veliko uteče.
V naši deželi pa se žganjin pridobiva veliko manj nego se jih porabi. Koliko se žganjin pridobiva (produkcija), ve država vsako leto do zadnjega litra, ali koliko- se jih porabi (konsum) v celi deželi, tega pa nikdo ne more vedeti. Letos manj, drugo leto več, pa zopet mnogo manj. Predno je mogla vlada predložiti državnemu zboru načrt onega zakona, je pa morala dognati vsaj približno konsum žganjin. In cela 4 leta je vlada nadzorovala, poizvedovala itd. ter dognala, da se je prodalo 1. 1899. na Goriškem 3320 hektov čistega alkohola.
To število je pograbil učeni ljudski ekonom v ,Gorici" ter začel razkladati nam svojo modrost.s — »če*, »ako", »ako bi bilo",... »ako jemljemo v poštev*,... »ako bi se bil uvel pravočasno užitninski urad*,... ,če pomislimo*... ,ako bi hotela vlada od-škodovati*... »ako bi se bilo le lani posrečilo", itd. torej vse polno onih: ,če" in »ako*, ki pa niso še nikdar zajca ubili, kakor pravi pregovor. — Po istem uzorcu rečem tudi jaz: Ako bi imel člankar malo več soli v glavi ali poštenja v srcu, — ako bi se bil poprej malo bolje poučil o tej prevažni stvari, — če bi bi 1 malce pomislil, kako odgovornost si naklada, ko slepari ljudstvoi"s tako velikanskimi števili, — ako bi bilo tega moža le količkaj strah pred lažjo in obrekovanjem, — ter še vsled raznih • drugih »če* in »ako* — bi ne bil nikdar napisal tako bedastega, a ob enem tako nesramnega članka. Zaslužen odgovor ne izostane. — Da pa mogočni gospodje pri »Gorici*  ne bodo  mislili, da se jih kaj bojim,
in da bo vsakdo vedel, kdo piSe ta odgovor in je zanj odgovoren, se podpisujem. Aka bi člankar kaj odgovarjal, naj stori isto, sicer ga imenujem že danes brezvestnega strahopetca, ki nima čistih namenov, marveč varno skrit za hrbtom črkostavca laže in obrekuje svojega bližnjega in celo našo stranko. S takim brezvestnežem bomo seveda tudi postopali tako, kakor edino zasluži. (Dalje pride.)                      A. Gabršček.
Evangelij v Vipavi in skeli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma se neznanih dokumentov.
Spisal V. A. Se h m i d t evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dalje.)
Čas je silil, versko vprašanje je pretilo postati predmet neljubega zavlačevanja glavne reči, sredstev za vojno. Karol II. ni mogel ničesar umakniti ter sedaj razsrditi svoje vedno zveste podložnike. Tako je potrdil, odbivši prvo pritožbo evangeljcev, versko prostost iz Stevra s pogodbo, podpisano v navzočnosti tajnega svetnika Jurija Kbeven-huller-ja, barona na Aichelbergu, najvišjega dvornika in deželnega glavarja koroškega, dalje štajerskega najvišjega dednega točarja Wolfa pl. Stubenberga ter vipavskega gospodarja Ivana Kobencelja na Proseku, posestnika »Leuttenburga* pri Vipavi ter kancelarja Wolfa Schrantza, v katerem je zatrdil, da ostane za svojo osebo katoličan, ali je zagotovil plemstvu, meščanom in nekaterim mestom popolno versko prostost, obljubil, da ne bo obteževal vesti svojih podložnikov, pred vsem pa je hotel videti, da se odstrani
DOPISI.
IX Ajdovščine. — Društveni shod, kateri je. sklicalo predsedništvo tukajšnjega delavskega podpornega društva dne 16. t. m., se je izvršil ob velikem številu udov-trpinov, ki so dali odduška ogorčenosti napram društvenemu zdravniku. Tu naj bi bil pričajoč oni g. dopisnik cenj. »Soče", kateri ga brani.
Njemu in kolegom uradnikom je lahko govoriti, ki imajo pošteno plačo in si lahko v vsakem slučaju drugače pomagajo, ako treba, in ako postanejo nezmožni za svoje opravilo, jim pride na pomoč pokojnina. Kaj pa z nami, delavci ? Ko zgubimo vsled ved-nega napora zdravje in da ni brze zdravniške pomoči, kar se pri nas večkrat dogaja, kaj imamo pričakovati? Bolnišnico ali pa ubožno občinsko hišo, pa ječmen. Lepa tolažba za nas, aH ne?
Vse dosedanje pritožbe, tudi na pristojnem mestu, niso imele vspeha za nas. To je bil torej povod shodu delavcev, na katerem se je sklenilo soglasno peticijo na slavno tukajšnje županstvo ter na bolniško blagajno predilnice, da blagohotno pripomorejo, naj se krivice, katere se gode delavcem, za vselej odpravijo. Dasi se nam kažejo od višje strani protivna znamenja, daje nam vendar upanje obče znana skrb slav. županstva, ki jo vedno izkazuje svojim obči-narjem, ter neomejeno spoštovanje, katero uživa načelnik tukajšnje predilnice in bolniške blagajne, g. Jak. Amann, pri svojih podložnih, da sprejmejo peticijo ne kot kako hujskarjo, marveč kot opravičeno zahtevo.              ,
Apelujemo na Vas, odločilni faktorji, ki imate na razpolago naše telesne in duševne moči, ne zavrzite nasl Naj ne ostane naš glas glas vpijočega v puščavi. Gotovo Vam bo delavstvo hvaležno potem do smrti. »Glas delavcev*.
Lokavcc, dne 20. maja. — Spoštovani gospod uredniki Že dolgo časa se ni nihče oglasil iz Lokavca v Vašem cenjenem listu »Soča*, dasi je gradiva na razpolago za več dopisov. Tudi danes bi si želel, da bi Vam stvar, ki jo jaz pišem, pisala bolj spretna roka, ali kaj se hoče, ko naši klerikavci tako strastno zasledujejo dopisnike, in ako katerega izvohajo, gorje mu, kajti terorizem je njih glavno orožje!
Kakor po navadi, imamo Lokavčani v nedeljo po sv. Urbanu shod v podružni cerkvi sv. Urbana, katera se dviga nad hribom Ko-vačevše. Ali ker pridejo letos Binkošti na omenjeno nedeljo, smo praznovali ta shod pr. nedeljo, to je dne 19. t. m. Kakor je že stara 'navada, je ta dan prva sv. maša v cerkvi sv. Lovrenca, to je doma, katero služi gosp.
medsebojno zabavljanje. Razven imenovanih in kneza je podpisalo ta dokument, ki se nahaja današnji dan v dunajski deželni hiši, v tisku še ne priobčen, še 26 gospodov iz stanov s podpisi in pečati, med njimi tudi neki baron Egk za Gorico.
Dolgoletne »prošnje in stoki* evangeljcev so dospeli sicer končno do »milostnega miru* (Valvasor VII. kn. str. 437), ali vseeno niso mogli biti naši Vipavci »v svoji vesti uzadovoljeni in potrjeni*, kajti njihov kraj v »pacifikaciji* ni bil imenovan, sklicevanje na njo pa, torej jako diplomatično, je bilo sovražnikom nova pomoč baš s »pacifi-kacijo", iz katere ?o bili, kakor se je dozdevalo, izključeni po besedilu, njihovo vero uničiti. Njihovo »stokanje* je še le prav pričelo. Evangeljski gospodar doline, Wolf pl. Schnitzenbaum, ni mogel čuvati nad njimi, ker niso bili njegovi podložni. Distl in kranjsko deželstvo so biii za tega časa pričenja-jočih stisk njihove edine, le preslabotne opore. —-
Bilo je dne 29. marca 1581. Mnogo ljudstva seje trlo pred evangeljsko »kapelo*. Neki tuji »predikant* je bil prišel in po dolgem času duhovske suše, v kateri so se zadovoljevali za svoje pobožne potrebe pod vodstvom Diutla ter nekaterih drugih mož, v
vikar; drugo sv. mašo pride služit župnik iz Sv. Križa. Tako je bilo tudi v nedeljo. Ali sedaj pride najlepše: Ker je g. pevovodja sedaj v težavnih položajih in ne more pri vsej dobri volji storiti, kar bi sicer rad, je poslal služkinjo h g. vikarju in župniku s prošnjo, da bi g. župnik pri sv. Urbanu naj-popred pridigoval (kar se sicer drugod brez prošnje spolnuje) in potem dojde tudi on, pevovodja, da se bode pela slovesna sv. maša; ker na noben način mu takrat ni bilo mogoče iti, kar lahko ve vsak, ki ni ptujec v Lokavcu, česar pa tu nočem navajati.
Ali tu se je pokazala tista ljubezen do bližnjega v pravi luči. Gospoda sta se pogledala in konečno prikimala, da se želja, oziroma prošnja g. pevovodje spolni, kar je tudi služkinja sporočila^----------------------------
Da se pa g. župnik (ta Kodrova glavica) pokaže, kaj da je on proti temu prostemu »folku*, si je iztuhtal hitro, kako jo zasuče, češ, to nevedno ljudstvo se bode na zadnje še na g. pevovodjo jezilo (kar je tudi kolikor toliko dosegel). Mesto, da bi bil čakal desete ure, kakor je bilo oznanjeno, in potem imel pridigo, je vkazal cerkveniku zvoniti deset minut pred določenim časom in on je pričel maševati. G. pevovodja se je podvizal, in ko bi tudi ne bil gosp. župnik prej pridigoval, ampak bi bil le ob določeni uri sv. mašo pričel, bi bil g. pevovodja za časa tam, in bi bili pevci peli; tako se je brala tiha sv. maša in je še te med mašo župnik pridigoval. O laži je bila cela pridiga; no, pa saj ta predmet je takorekoč nekaterim ideal I
Čemu pišem vse to ? Zato, da sem pokazal, kako oblastni, kako vzvišeni so oni nad vse druge ljudi. Poglejmo stvar nekoliko bliže. G. župnik dobi za plačilo te sv. maše 40 K, reci štirideset kron, za očenaše se tudi zraven prejme najmanj 2 K; to je 42 kron skupaj,* med tem ko pevovodja, ako računamo po novem denarju, prejme za orgljanje in petje in vse skupaj med isto sv. mašo največ 60 v. reci šestdeset vinarjev! O ironija usode I Ako odbijemo zaslužek pevovodje od zaslužka župnikovega, je služil v enem in istem času samo 41 kron in 40 v. župnik več od pevovodja Pa pravite, da ne bodo nunci rešili soei, iaega vprašanja?! Ali h koncu moram pripomniti, da omenjeni pevovodja je pač učitelj in učitelji bodo prejeli plačilo onstran groba, sedaj naj le stradajo, samo da so nunci rudeči kot purani.
Le poglejmo med tednom v farovže: napihnjenih lic, cigaro v ustih, brez opravkov gledajo skozi okna, med tem ko se bodisi obrtnik, trgovec ali kmetic trudi in vbija, da ga v sedanjih slabih časih uboštvo ne uniči.
Ko pa v nedeljo ves truden od tedenskega dela pride v cerkev, že ga straši nune s hudičem, češ, ker si pijanec, te bode budiš
Ali vzemimo pa to-Ie: poznam družino, ki obstoji ;z štirih oseb; gospodar je pridelal 1 h vina, in pili so ga vsi štirje od trgatve do pusta ter bili zadovoljni, ali gosp. nune jih  šteje za pijance. Poglejmo   pa v
* Dr. Pepe, ali ste sli5al ? To je nekspeiizar11, to, altro cbe odvetniški!! Za eno liho masico 40 K! Ni napačno! Ur.
farovžt Do 15 h vina se spravi in samo za dve osebi in seveda to je skromno. Pijanec je oni, ki ga ves teden ne pokuša in v nedeljo ob pol litru malo zapoje in ga f.. sliši. Realist.
veri posebno trdnih, sami brez duhovskega navodila na čisti apostolski način z vzajemnim čitanjem sv. pisma in opominjevanjem (pismo sv. Pavla do Kol. III. 16.), so se veselili, da se okrepčajo ob sveže kipečem studencu evangeljske propovedi. Ime »predi-kanta* ni imenovano. Kranjsko deželstvo je poslalo včasih potovalne propovednike po deželi, poslužit raztresene in lastnega duhovnika ne imajoče protestante. Tak potovalni propovednik je bil n. pr. Ivan Tul-ščak. Ali je bil ta, ki je gostil Vipavce z besedo božjo? Neki uradnik pri deželni knjigi, oskrbnik »Julian Cividater*, je povzroči! njegov prihod očividno sporazumno s svojim višjim, Distlom. To v strogem ukazu na spreobrnjenje, izdan od Karcla II. dne 28. avg. 1581., obseženo poročilo sodi na duhovnika, posla -nega od deželstva, kateremu duhovsko za-puščenje Vipavcev gotovo ni bilo neznano. Pri živahnem vzajemnem prometu, ki je obstajalo takrat in obstaja sedaj med mestoma Idrija in Vipava, ki sta ločeni le po Nanosa in njegovih izrastkih, ni nemogoče, da je bil prišel čez gorovje v Vipavo Jurij Gvečič (Zwetzitsch), ki je bil 1. 1581. v Idriji nastavljen za evangeljskega propovednika.
Za vipavsko dolino je bil ta dan božje službe, 29. marca,  dan prazničnega gibanja.
Domače in razne novice.
Poroka. — Danes se je poročil v Trstu gosp. Gabrijel Gaspari iz Komna z g.čno Mary Sivitzovo. Novoporočencema vse najbolje!
Zaplemba. — Zjutranje izdanje zadnje številke nam je zaplenilo c. kr. drž. pravd-ništvo, in sicer radi celega sestavka »Porotno zasedanje*. Zaplembi na sploh smo se začudili, še toliko bolj pa, ker je zaplenjen kar cel odstavek, torej tudi stavki, kateri bi po našem skromnem mnenju smeli gledati beli svet, ker niso v nikakem nasprotju z zakonom. Neki nov, jako komoden n?.čin zaplembe t Proti zaplembi se pritožimo.
»Pevsko In glasbeno društvo» se je preselilo z včerajšnjim dnem v svoje nove prostore, ki so v Marzinijevi hiši (kjer je tudi Čitalnica) na prvem dvorišču, kamor drže tri lepe sobe z velikimi okni. Prostori so za pevsko in glasbeno šolo jako pripravni in lepo prirejeni ter so društvu v čast. To je zopet lep napredek v Gorici. ~ Vsakdo, ki jih je videl in bo v njih imel kaj posla, se smeje zlobni Mrcinovi opazki v »Norici*, da v teh prostorih niti za sviloprejke ni dovolj zraku. Kako daleč zapelje človeka strast!
Včeraj sta nastopila ženski in možki zbor prvič pod vodstvom g. Steleta. — Mi smo prepričani, da se ohrani čvrsto in neomajano ono navdušenje, ki vlada zdaj v društvu: to bo imelo v sebi veliko privlačno silo, da se bodo zatekale pod okrilje tega društva vedno nove moči. Dokažimo svetu, kaj zmoremo goriški Slovenci! — Naš zbor nastopi tudi v Trstu ob razvitju zastave bratskega društva »Kolo*. Rojaki v Trstu in oni, ki pridejo oni dan v Trst, bodo mogli najbolje presoditi, kako neodpusten naroden greh bi bil: ne združiti pod jedno zastavo toliko in tako lepih pevskih grl. — To bo najbolj! odgovor na vse napade v »Gorici*, na katere niti do voljno ne odgovarjamo, kajti najbolji odgovor dajo — vspehi novega društva.
»Ctortea* pred najvišjim sodiščem. — Na petek 24. t. m. je bila določena pred najvišjim sodiščem na Dunaju obravnava o pritožbi ničnosti proti obsodbi »Gorice* pred goriškimi porotniki. — Zadnji hip smo prejeli poročilo od g. poslanca Plan ta na, ki naznanja, da se bo obravnava še enkrat vršila v Gorici  in sicer iz teh  razlogov:
1.  Sodni dvor je napačno stilizoval porotnikom dano vprašanje.
2.  Ker sodni dvor ni ugodil zahtevi tožnika Gabrščeka in toženca, naj se stavi v vprašanje — doslovno cel toženi članek »Gorice", in s tem je sodni dvor zakrivil ničnost celega postopanja.
3.  Obravnava se mora ponoviti, in v vprašanje postaviti — cel članek.
Druge razloge je pa odbilo in pripo-znalo, da toženec ni dokazal, da toženi članek ni žaljivega značaja, torej da je zakrivil žaljenje časti.
Tako bomo imeli torej še eno porotno obravnavo.
Toženca je zastopal Šusteršič, ves čas navzoč je bil tudi — dr. Gredolčič.
V obrambo neomadežane castl proč. g. Marka Valcsa! — V četrtek 23. t, m. so viseli po Gorici lepaki, ki so naznanjali svetu pretresujočo novico, da »Prismojenec* istega dne prinaša tri zanimive članke, med temi tudi jednega pod gornjim naslovom.
Bil pa je tudi dan prav posebne manifestacije njihove evangeljske neuklonjivosti. Namreč poprej, predno so se odločili do pozornost vzbujajočega koraka, povzročiti, da pride poseben propovednik, so se bili obrnili do vipavskega župnika s prošnjo, da bodo pcslu-ženi v smislu sv. pisma, to je s propovedjo in z obhajilom v obeh oblikah. V nekem pismu na deželni odbor, I. 1581. brez datuma, od Distla in treh drugih, poleg Julijana Cividaterja, soobtoženih, njemu v upravi evangeljske občine s pomočjo ob strani stoječih Vipavcev: Ivan Anigon (Annigon), Jurij Cividater in Baltazar Seeprecht — na vsak način pa pred 28. avg. 1581., datumom, na kateri je bil izdan proti imenovanim kneževski ukaz za kazen — stoji namreč, da Vipavci glede na to, da so že skozi 30 let vipavski župniki ali vikarji, kaplani in družni duhovniki (verba ipsissima glej v »Soči* XXXI. št. 34.) po uavadi obhajali v smislu sv. pisma v obeh oblikah, tega -nočejo opustiti tudi letos, ter so prosili, naj tudi njim, svojim faranom v trgu, kakor prej tako sedaj, poda obhajilo Gospodovo v obeh oblikah po Njegovem nauku in poduku. Vikar pa je odgovoril, da mu je to od višje oblasti strogo prepovedano (»hoch verbotten").
(Dalje pride.)
Da je zbudilo ljubavno pisemce na g. Marka grozen hald povsod, je umevno. Isto tako umevno, da bodo skušali vso reC kako potlačiti, kakor' se sploh godi (glej članek Kodromae — Laharnar!). Ali fiujte, kako nerodno so jo iztuhtali. »Prismojenec* je priobčil .pojasnilo" g. Valesa. Nočemo ga prikriti! Naj ga čitajo tadi naši citatelji! Evo ! Opravičevanje Valesevo slove:
,Kar zadeva ono objavljeno tako imenovano .ljubavno pismo ali zalepko" in koliko ali kaj prav -as« «p*av ^*najjsieja4 resnice, naj resnici na ljubo stvar pojasnim, ki je pa vsa drugačna negj se ondi med vrstami čita. Ko sem bival y zač. pokoju blizu 6 let na sv. Gori radi bolezni v nogah in ko sem imel biti zopet postavljen v službo semkaj (1888) (na pjošnjo Jbraniške du-hovnije), se je obrnila neka prej meni čisto neznana oseba na me s prošnjo, da bi prišla rada kjnenii_v službo, za deklo.-Jaz~ sem-jej kratko odgovoril, da ne potrebujem nobene kuharice, ker imam že od začetka svojega službovanja pri sebi svojo dobro sestro. Potem je še parkrat pismeno prosila, pa jaz sem jej naravnost pa podučljivo in uljudno odgovoril, da ne morem tega storiti. Na to mi je pisala res ono preprijazno zalepko, iz katere sem spoznal, da je oseba abnormalna, ter sem jo vsled tiste res pre-nespodobne pisave kratko zavrnil ter si prepovedal za vselej njeno »korespondenco" 1 In res nt bilo od tedaj več nobenega duha ne sluha o kakem njenem dopisovanju na mojo osebo! Moj Bog, če je ona hotela priti k meni služit, za kar pa jej nisem dal jaz niti najmanjše prilike, in če je imela tako čustvovanje do mene, katerega pa jaz nisem v ničemur z njo delil, in si slednjič tako pisavo za vselej prepovedal, kaj morem jaz za to njeno .ljubezen" ?! — Tisto pisemce torej po tem pojasnilu ne dokazuje prav nič, kar bi utegnilo zdaj Škodovati mojej du-hovski časti, katero sem si ohranil neoma-dežano, kakor lehko spričujejo vse duhovnije, kjer sem nekdaj služboval.
M. Vales, karat.«
Tako  Vales!   Čudno,  čudno,  čudno! Pismo zaljubljenega  dekleta   — pisano 24. marca  1896., zapomnite si ta dan,   Vi grdi brbljači okoli .Prismojenca I*   — je vendar j le odgovor na kuratovo  pismo,  katero je i pisal dekletu  ,o sv. božičnih  praznikih* 1. j 1893,   In dekle je lepo citovalo (prepisalo) |
iz   Valesovega  pisma   besede.....čemu Te {
tolko ljubim, kaj se mi je pri Tebi dopacllo* — ter te besede samo postavilo med ulesca (, — •), kakor tiče in kur dokazuje, da je dekle precej izobraženo, da pozna jezikovna in pravopisna pravila in da sploh jako logično misli! Pismo dokazuje zdrav razum sicer zaljubljenega dekleta, ali daleč od kake histerije! Pripoveduje o svoji stari ljubezni do Valesa, ki je jemala na-se — »njegovo meso in krt* in občuduje njegove telesne in dušne lepote. Skratka: vsakdo, ki prečita pismo in Valesovo obrambo, bo sodil takoj, da je pismo odsev povsem resničnih razmer dekleta in kurata Valesa. — Zastonj ves trud, gospodje ! Le potlačujte, kolikor hočete, saj poznamo ta nesrečni sistem, toda splošne sodbe in obsodbe ne potlačite!
Zdaj pa še jedno lažnikom okoli ?Pri-smojenca*. Da bi omajali verodostojnost priobčenega zaljubljenega pisma, so zapisali zadnjič tudi to-Ie inperthienlno laž:
»V z ad n j en času je mnego duhovnikov dobilo taka pisma. Najprej so dobili kako bolj nedolžno pismo, ko so pa nanje odgovorili, p a je priromalo tako svinjsko pismo. Nekaterim na prednim lumparijam smo Že na sledu. Vse pride o svojem času*. —
Tako .Prismojenec*. Mi pa zatrdimo z mimo vestjo, da je pisec teh vrstic nesramno lagal edino v namen, da bi priskočil Valesu na pomoč! Mi poživljamo tega farškega lažnika, ki se ni bal smrtnega greha, da je šel potem maševat, naj pove tiste napredne lumparije. Na dan! Mi to zahtevamo, sicer vas ne bomo nehali nazivati s podlimi, brezvestnimi lažni ki, ki delate vsak dan božji rop, dokler javno storjene krivice tudi javao ne popravite! Oni tihi ,mea culpa!* ne zadoščal
Citatelji morajo to farovško nesramosl najbolje presoditi iz dejstva, da je priobčeno pismo bilo pisano 24. n a p o 51 i oddano 26. marca 1896, torej pred — petimi leti, ko ni bilo še duha ne sluha o teh hudimanih liberalcih in napredajakih na Goriškem! Pismo je resnično, ali pa je kaj verjeti besedam Valesoviro — ki se nahaja zdaj v tako hudih škripcih, iz katerih se hoče rešiti, naravno! — o tem naj sodijo citatelji!
Vales — svetnik t — Hudomušneži so se rogali Valesovi »obrambi*, najbolj p« še opazki uredništva »Prismojenčevega*, v kateri pravi dr. Pepe, da so bili tudi svetniki zale-zovant ali skušani, pa so skušnjavo odbili, kakor je to storil tudi Vales. _ Torej je na potu, postati — svetnik! Vales pravi, da je odbil skušnjavo, .skušnjava* pa pravi, daje takorekoč »vzela nase njegovo meso in kri !* Verjeti je treba seveda — Valesu ! 28. marca 1896. je dobil v roke g. Marko tisto pismo tiste .skušnjave*, in ta dan jo je odbil, kakor pravi dr. Pepe. Torej se nikar ne 'čudite, ako vidite v prihodnjem letu v .Narodnem koledarju* Gredolčičeve .Narodne tiskarne" na dan 28. marca zapisanega s križcem skušnjave samega g. Marka.   Dr. Pepe ga utegne dotle
že postaviti za svetnika. Namignil mu je že, da je zrel!
Farška taktika! — Galumniare au- [ dacter semper aliquid haeret! Le pogumno obrekuj, vedno nekaj ostane I •— To je geslo zbesnelih farških hujskačev! V* četrtek so nabili celo lepake po Gorici, ki naznanjajo tri članke v .Prismojencu*. — Prvi članek je .Naša gospodarska organizacija*, v katerem zagotavljajo ljudstvu nebesa že na tej zemlji, ker ona nfc drugem svetu imajo itak ža^w»kupu,-*UJrugi članek je pa .Advokat dr. Turna*.* Človek bi mislil, kaj neki bo pod tem naslovom?! In kaj je? Ponatis nekega pisma iz Tuma-Treove pisarne, ki zahteva najprej 14*05, v drugem pismu pozneje 16-50 K troškov v neki pravdi. — Kaj je na tenr? Ali ,Pri3mojenec* morda misli, da advokat da še kako nagrado onemu, ki je tožen? Klerikalno Grčevo društvo v Šem-pasu^e biledolžho f05*o*0 K nekemu trgovcu v Gorici. Ta je tožil po dr. Turni. Razpisana je bila že obravnava. Medtem je društvo plačalo dolg, a ne troškov. Dr. Turna bi lahko vsejedno pustil do obravnave in obsodbe ter bi imelo društvo še novih troškov, pa je to opustil in prej zahteval plačilo še vseh troškov. — Račun je celo manjši nego bi moral biti, ker sta kar dve postavki izpuščeni. Neuk človek — in »Prismojenec* računa le na take božje volke, ker razun nuncev tako nima nikogar za seboj, ki sam lahko kaj misli — poreče: joj, joj, ti abekali so pa oderuhi! In to hoče doseči »Prismojenec*! Taka je najnovejša farška taktika 1 Semper aliquld haeret! Farški brezbožneži to dobro vedo! Piskajo oni na greh, kaj ta, gre v meh, meh poči, parkrat mea culpa, in greh ven skoči — toda komando, komando, po tem se jim cede sline.
Zadnjič smo našteli celo vrsto svot iz ekspenzarja klerikalnega advokata za eksem-pelje! — Naj natisnemo danes drugi račun advokata, ki je z zlatimi črkami zapisan v almanahih centrifugašev! — Šlo se je za iztožbo 1131 K 08 v. Ali še predno je prišlo do tožbe, je nastal pri advokatu tu-lo račun: opominsko pismo dolžniku .... K   1*50
dopis stranki.........»    IGO
opomin............„    1-40
opomin in dovoljeni rok za plačilo » 1*90 razgovor s stranko zaradi tožbe , , 2 — sprejem U82'08 K, šlevnina, hranil-
nina in zabeležba........   3'
dopis stranki..........   »   1' 10
ta dopis............,   1*10
S postni nakaznici   ........   »   0*80
poštnina      ,          .......„1*20
ekspedicija..........»   0'20
zabeležba in vpis odpošiljatve   . .   »   0'30
Skupaj K 1CS0
Torej K 10*20, a nt bilo še niti tožbe, niti troškov za koleke! Menimo, da bo .Prismojenec* zdaj zadovoljen ! — Mi seveda ne priobčujemo teh dokazov v namen, da bi dolžili klerikalnega advokata, marveč le v namen, da dokažemo: da advokat je advokat, naprednjak ali klerikalec! Sumničiti z očitno hudobnim namenom so sposobni le tisti zbesneit farji v naši deželi, ki so pozabili vse nauke svoje cerkve. Da, da: vera peša, peša silno po takih brezvestnežih I Kdo jim bo verjel, tudi ko govorč kaj resničnega??
Porotne razprave. — V torek je sedela na zatožni klopi 25-letna Alojzija Veli-konja iz Kromberga, obtožena detomora. Obsodili so jo na 4 leta v ječo. — V sredo so sodili 46-letno Terezijo Knez iz St. Ferjana radi požiga. Obveljala je bila zahteva branitelja dr. Turne in porotnikov, da se ne more reči ne da in ne ne glede* obtoženke, katero so poslali, ker je videti slaboumna, na opazovanje. — V četrtek so sodili G. B. Fogarja iz Gervinjana radi težke telesne poškodbe. Prisodili so mu 4 leta ječe. — Včeraj pa so sodili Albina Jos. Meguscherja radi goljufije in Ker si je dajal kriva imena. Osleparil je več tvrdk za precejšnje svote. Obsodili so ga na 5 let ječe. —
Tega gosp. državni pravdnik menda ne zapleni!
Porotno zasedanje bi imelo končali že z včerajšnjim dnem in porotniki bi bili danes že doma. Toda ostati morajo čez praznike v Gorici ali pa vrniti se za torek, ker bo zopet obravnava proti Usti Knez, katere porotniki v sredo niso hoteli obsoditi, zahte-vaje opazovanje izvedencev. To se je pa že izvršilo — !! I — in zato bo obravnava v torek.
Kako delajo Izpite Iz slovenščine za službo v davkariji med Slovenci ? — Iz leta 1891. obstoji neki odlok, po katerem je dano izpraševalni komisiji vprašati kandidate iz enega predmeta tudi v italjan-iŽini ter se prepričati, ali je zmožen tudi slovenščine. Po dosedanji praksi zadošča za dokaz znanja slovenščine, ako zna kandidat kak opomin ali kak izvršilni nalog v tem jeziku slabo prečitati, ali še tega ne smatrajo za neobhodno potrebno, dočim kandidat slovenske narodnosti mora napraviti izpit iz jednega predmeta, kateri določi predsednik, v italijanščini. — Tako se čuti Italijan že pri izpitih vzvišenega nad slovenskim kolegom v uradu in odtod mu zraste tudi greben, da le prečeslo čujemo o nečuvenih zabavljanjih po davčnih uradih I proti slovenskim strankam.
Od nas zahtevajo pač le denar in pa vojake! Opozarjamo naše ljudi, da zahtevajo tudi po davkarijah, kakor drugodi, kar jim  priti če.   Gasi  laškega gesla   »Paga
šklaf e taš* naj izginejo izmed nas,"*da se ne vrnejo nikdar več! Žulji našega kmeta ne zaslužijo le preziranja!
Škandalozen prizor na glavni davkariji v Gorici. — Nekoč; je prišla neka stranka v ta urad ter je prosila pojasnila v neki davčni zadevi v slovenskem jeziku. Mlad davčni pristav jej je odgovoril, da ne zna slovenski, drugih uradnik baš tako, na kar se je obrnila stranka do starejšega uradnika ter ga vpraš#a..jip Jaški, od kedaj da je nastala pri glavni davkariji "taka sprememba, da davkoplačevalci na slovenska vprašanja ne dob6 odgovora. Ko je culo to mlado pri-stavče govoriti stranko italijanski, je zakričalo nad njo, zakaj da ni takoj laški govorila. Stranka je povedala temu istrijanskemu c. kr. napihnjencu, da zna italijanski za svoje potrebe, ne pa za to, da bo služila z italijanščino uradnikom," TcaterT morajo znati slovenski že kot predpogoj, ako hočejo službovati med nami. In glej. Ta ljubeznivi Istrijanec se je razpenil (mislil si je najbrže, da se mu tako nič ne zgodi, ker se tikata z glavnim davkarjem), pograbil je neko knjigo, katero bi bil vrgel stranki v glavo, da ga ni zadržal neki drugi kolega!
To je nekaj nečuvenega, nekaj tako predrznega, da ne najdemo zato prave besede. Povsodi drugodi bi bil prišel tak predrzne?, v disciplinarno preiskavo, pri nas, v deželi neverjetnostij, pa ta človek predrzno in ošabno koraka po davkariji in ne zgodi se mu nič. Ali se čudite potem, ako se ču-jejo neprestane pritožbe proti davkarijam P Ako je mogoče kaj takega, kaj še vse je mogoče I! — Dolgo časa smo molčali, ali sedaj je mera polna, in pritožili se bomo v imenu naših davkoplačevalcev proti takim in drugim divjaškim izbruhom, proti žaljenju strank in zapostavljanju našega jezika ter uradnikov slov. narodnosti na takih mestih, da pritožbe morajo izdati. Brez-obraznega istrijanskega gospodarstva na naši glavni davkariji mora biti konec, — Vemo pa še marsikaj, kar tudi objavimo. Gospodje naj bodo le potolaženi! Arrivederci!
Goriška ženska podružnici sv. Cirila in Metoda je imela dne 19. maja svoj letni občni zbor. Podružnica začenja 13. leto svojega delovanja.
Podružnična blagajna je imela dohodkov: 1. Preostanek lanskega leta K 41*80 i 1 letnina od 1900. leta K 144*— in 8. radodarni doneski K 48*40, skupaj K 23426; stroškov: 1. Glavnemu vodstvu v Ljubljano se je odposlalo K 100'—-; 2. Božičnica v otroških vrstih K 40*80, skupaj K 140*80; dohodki K 234*25; stroški K 140*80; ostane v blagajni K 93 46.
Za tekoče leto so bile voljene v na-čelništvo sledeče gospe in. gospice: gospa Avgusta Sanici, prvomestnica; g.a Karolina Makuc, blagajničarica; g.ca Ana Dovgan, tajnica. Namestnice: gospa Milena Papež, g.a Marija Kopač, g.ca Leopolda Korsič. Odbor-nice: gospa Amalija Drufovka, g.ca Roža Bizjak. G. g. poverjenice so naprošene še dalje odboru blagovoljno pomagati: Gosp. Terezija Klančič v Podgori, g. Kristina Lokar v Mirnu, g. Kristina Doljak v Solkanu, g. Mar. Koniac v Kojskem.
Iz Fohnsdorfa na Štajerskem nam piše neki naš raročnik: V Fohnsdorfu je bil začel neki Oče strahovali svojo 18-letno hčer radi nekega fanta, da ga ne sme več ljubiti. K«;r pa ona ni hotela tega storiti, jo je začel pretepati. V petek 17. t. m. jej je dal trdo zapoved, predno je odšla na delo, da če pride zvečer domov, jej bo huda predla; boljše, da gre v vodo. Cel dan so jo pekle očetove besede, in res, zvečer, ko pride čas, iti domu, je skočila v vodo in se vtopila. Ko je zvedel to njen ljubimec, je vzel samokres ter se vstrelil; tako sta storila konec oba.
Sadjarsko In vinarsko društvo t Kanalu priredi Binkoštni pondeljek popoldne v občinski dvorani poduk o trtnej uši in o cepljenji amerikanskih trt Naslednje tri dni, t j. v torek, sredo in četrtek se bode podučevalo praktično cepljenje trt v društvenej njivi od 8. do 12. predpoldne. — V slučaji dežja se predloži poduk na naslednji dan. K obilni udeležbi vabi
predsedništvo.
»Posojilnica* v Seln na Vipavskem, registrovana zadr. z neom. zavezo, vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 2. junija 1901. ob 9. uri predpoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa za 1. 1900; 2. volitev načelstva in nadzorstva ; 3. razni predlogi.
Izgubil se Je dne 20. t. m. gosp. Andreju Jakilu v Rupi lovski pes bele dlake z rujavitni lisami. Sliši na ime »Fido*. Kdor ga najde, naj ga pripelje na dom, kjer dobi nagrado.
V  proračunskem odseku v avstrijski delegaciji so razpravljali ter tudi končno potrdili proračun zunanjega rainisterstva. Krama* je na sploh odobraval politiko Avstrije glede na Kitajsko. Pri trozvezi je omenil, da Avstrija mora ostati v prijaznih odnošajih z Rusijo glede na Balkan, obžaloval je, da Nemčija iztirava toliko avstrijskih delavcev, končno pa izjavil, da Mladočehi ne dajo zaupanja ministerstvu za zunanje posle, ker politika istega se ne sklada z neodvisnostjo Avstrije. Dzieduszvcki je grajal postopanje Nemčije nasproti Poljakom itd. V sredo bo zboroval vojni odsek ogrske delegacije.
Smešni prizor t državni zbornici. — .Slov. Narod* piše: Dr. Šusteršič prihaja jedaj kot netopir, kot politična pilpogačica v državno zbornico. Skrivoma prifrfeta na svoj sedežek, tam malo posedi, na to pa jo zopet prav tiho odfrfeta. Zadnjič ,ie govoril vitez Berks o železnicah, A nesreča je hotela, da je ravno takrat pričel govoriti, ko je Šusteršič privtikal v zbornico. Tiho je zlezel na svoj sedež, ki se nahaja neposredno pred sedežem državnega viteza. Leta je pričel z bobnečim glasom govoriti; Es ist eine merkwurdige Erscheinung.., V tem trenotku nadaljuje Wolf tudi z znanim bobnečim glasom: dass dr. Šusteršič wieder in Hause ersehienen ist. To pa je viteza Berksa takoj spravilo iz ravnotežja tako, da se je baje zagovoril rekoč: der (mesto das) gehort wohl nicht hieher. Pa naj si že bode, kakor si hoče, nastala je živahna veselost, med katero je Šusteršič ponižno in molče sedel na svojem sedežu. Da, da, ponižnost je sedaj vsakdanji kruhek naše Žlindre I So se pač časi ljuto premenili!
Bresei, morilec laškega kralja, se je obesil v ječi. Posrečilo se mu je to, ko eo se mu vsi poskusi, ubežati, izjalovili ter ko je bil obupal, da bo še kedaj prost. Izvil si jo iz svoje obleke dva konca, katera je zavozal, ter se obesil v nekem neopazovanom trenotku.
»Slovenska Matica* bo imela v ponedeljek dne 3. rožnika ob 5. pop. v mali dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani svoj XXXVII. redni občni zbor % običajnim vsporedom,                                    s
Na Kitajskem. — Od združene armade velovlastij ostane na Kitajskem baje 13.500 mož. Za varstvo inozemskih poslancev puste Rusija, Francija, Anglija in Nemčija po 300, Avstrija, Italija in Amerika po 200 mož. Posadke puste tudi v nekaterih mestih v varstvo železnic.
V  Južni Afriki. — Poveljniki Burov v kapski koloniji imajo nalog, konceiitrovati svoje moči. Ali se nahaja Devet že na tleh kapsk: kolonije, ni gotovo.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V četrtek zvečer so razpravljali o predlogi o skrajšanju delavnega časa v rudnikih. Zbornica je odobrila uvedbo deveturnega delavnika v premogokopih.
Včeraj je razpravljala zbornica dalje o investicijski predlogi.
Tretje branje investicijske predloge je določeno na soboto dne 1. junija.
Narodno gospodarstvo.
DOLKHJSKA REVA.
(Članek  izven uredništva.)
Letošnja spomlad nam je vzela veliko število delavcev iz kmetije. Najžalostnejše je, da je odšlo veliko število gospodarjev. Nekatere vasi so se do polovice spraznile. Kar je mlajših mož, fantov, ki niso vezani po kmetijski lastnini, jih zmanjkuje vsako leto več. Kakor da bi se bila polastila našega kr.^la dušna bolezen, tako ga tira želja po Ameriki iz domovine. Najhujša kužna bolezen ne bi mogla odvzeti toliko ljudij kmetijskemu delu, kakor to izseljevanje. Najvidlivejša posledica v gospodarstvu kmetije je ta, da večje kmetije ne morejo delati, veleposestva pa celo ne. Lastniki večjih kmetij nasejajo na njive detelo in obdelajo le z drugimi sadeži toliko njiv, kar sami morejo obdelati. Srečni so isti, katerim odraslejši sinovi in hčere hočejo doma ostati. Ali da se kaj dolga plača, sili sam oče sina, da gre v Ameriko. Večje vasi, ki so imele prej po 20 kmetskih delavcev, jih imajo zdaj komaj po tri, in še ti so čez 50 let stari. Kočevje je prazno. Kočevskim hribom jednaka skopuha zemlja .suhe Krajine«, ob gorenji Krki ravno tako. Ob Temenici od Mirne peči do Trebnja, Velika Loka, satiški okraj in tje do Ljubljane, dozdaj najboljši dolenjski kmetijski okraji, se izpraznujejo moških močij. Mokronoški okraj pošilja vedno več ljudi kot .knape* na gorenje Štajersko in na Vestfalsko. Velikolaški ribniški, Jožki okraj trpijo že dolgo na izselitvi. Letos prav hudo. Veliki krški okraj, ki je po večjem vinoroden, dobivlja letos komaj kopače, in to le ženske, ki so prav drage postale. Tako tudi kostanjeviški. Novomeški okraj je oddal letos strahovito število najtrdnejših kmetskih močij ameriškim jamam. In ker suša aprila in tudi te dni maja zatira rast trave in detele, ker je trta pozebla, jih pojde še več. Bela krajina, dva okraja Cer« nomelj, Metlika daje največje število .pobožnih* romaric. Poznamo Štiri veleposestva, ki so imela prej lepo gospodarstvo, ki šopa zdaj gospodarstvo morala razpustiti. Živina se je prodala, mrvo na rastilu prodajajo. Ce večji kmet delavcev ne dobi, ki familijarno s svojimi delavci pri isti mizi živi, kako bo veleposestnik izhajal, ki ne more s stroji po dolenjskem hribovitem svetu delati in ne; večjih mezd, dninin, plačevati,»ker ne more izhajati pri njih. Kar živina da, s tem more plačevati. Nekaj časa se je s tem izhajalo,, da so veleposestniki dajali drva, košnjo na tretjo kopico sa delo manjšini kmetom, baj-
tretjo kopic tarjem.
(Dalje pride.)
Za mizarsko obrt
se iščeta dva UČeilCft, katera bodeta pri gospodarju-mojstru ob jednem preskrbljena z hrano in stanovanjem. — Imeti morata primerna leta ter biti zdrava. Drugo po dogovoru.
Sprejme se tudi dobre izvežba-nega mizarskega poniodnifea. Naslov daje naše upravništvo.
Zaloga piva
prve kranjske ekspertne pivovarne na par in tvornice slada------------
T. FrikHek-i u Vrdilki-Kranjski.
eknnl mstopnlk z* florlco In deiele
Josip Rovan
vCurlcI-ltatatUtttt. M-vCirici.
Priporoča ae p. n. Castitim gg. odjemalcem v meatu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 127» litrov ter v plombovanih
steklenicah po 7* litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Eimu in Dunaju   s prvimi priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan,
gostilničar in posestnik na Goričici pri :ebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rovan.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v 8thwanneu-Apoteke, Frank-furt A. M.
Zda 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Biessner, y Hnnsti nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Morelli štev. 29.
Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa ukusno po ugodnih cenah.
v Gorici, Raštelj št. 21, II. nadstropje.
.   '¦"•......—
Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovl, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. BW"   Zobovje na zračni tlak
(Specijaliteta).
Popravljanje.in prenarejanje
obrabljenega zobovja.
Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno.
Govorne nres od 9. ure dopoludne do 5. popoludne.
LMIMERT. CAPSICi GOMPOS.
Iz Rlohtarjeva lekarn« v Pr«jl pripoznano kot izvrstno bol nblažujoče mazilo; za ceno 80 b, kron l'40in2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v origr. steklenicah z naSo zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Rictorjeva lekarna „pri zlatem \m"
v PRAGI Eltzabethgrasse št. 5. (nova).
T                   Prva c. fcr. avstro-ogersKa privit.
OVARHA BARV ZA PROČELJA Karal Kronsteiner, Dunaj III. Hauptstrasss IZD (v lastni hiti).
pp- Odlikovana z zlatimi svetinjami. ""HOJI
Zalagratejj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbniSter, vojaških oskrbništev, železnic, obrtnih, hrlbolazulh, plavžnih ter zidarskih drnžeb, zidarskih podjetnikov in
mojjvrnv. Te barve z» pročelja se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje.
Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. UzorcI na papirju z navodilom zastonj   ia franko.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA -- Via Giardino 8 priporoča
pristna bala In črn« vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpoJilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Dobre ure in po eeni!
s 3-iotnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Naitns Konrad,
tovarna ar t« izvoz zlatnine
Mot   (ČeSko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3*75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr, orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisrm.      Iiustrovan cenik zastonj!
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s sreiir   drž. svetinjo Na Ivovski razstavi  s prvo cono   - srebrno svetinjo
—m-a
TT
"v""3s»»
T
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYS-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulico čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolsklh in Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča* jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerna, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadniee pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                    —3
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
frisfno i. f hierrg-jevo centifolijno mazilo
je najbolje mazilo za rane, vzdržuje čisloto ter olajšuje bolečine, vpliva na hitro zaceljenje: z omehčanjem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za hribolazce, kolesarje in jalialce.
Dobiva s« s v lekarnah. Po pošti se razpošilja franko 2 škatijici za K 3*50. —• Škalljiee na poskušajo, prospekt in izkaz zalop vseh dežel sveta razpošflja proti predplačilu K 1-80 tovarna lekarja A. Thierry-Ja t Pregradi pri Rogatcu-Slatiui. — Ponarejanja treba se ogibali ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžgana na vsaki škatijici.
Lekarna
Cristofolutti v Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna mo5 teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavijanje, de se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-
(Vamvena znamka).   foarjeni  ielodee
store, da zgine v kratkem easu
omotica in zivcina iinost (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji Ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti v Gorici.
Gorila ljista posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Goriei.
Gosposke ulica hit. 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
_________¦------------------«4»-----------------..........
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, fie tudi ni Član društva, in se obrestujejo po Vi»%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vt%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoi. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. vlog leta 1900. je bilo K 1,283.563. Poštno-hran. račun štv. 837.315.
I. kr.
privil.
civilni, uradniški in vojaški krojač
in trgovec v Goriei, na Travniku št. 221. nadstr.
Tli. Poveraf.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, »rajee Jlger, »podnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje
se prodaja blaga ps tovarniških cenab!
Mizarska zadruga jjfj v Boriti fiolkanj
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
*
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh sfogov
v Solkanu pri Goriei.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Cernigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Goriei,
Kar ni v zalogi, se izvrSi točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene zmerne. Delo je lično ter dobro isiitii.
w&&&&&&&&4^^
fip
Velika zaloga vsakovrstnih obuval
Jos. Gociancig-a v Gorici
nasproti ljudskemu vrtu - cesta Jos. Verdija št. 25. Velika izb6r najnovejših obuval
po zmernih cenah.
Edina  zaloga  obuval  lastnega  izdelka za  Gorico  in   deželo.
Prodaja različnih angležkih mazil za svetllti čevlje, barvane, Črne in lakaste.
^If?Yl?ffff^ffff?fffiflfffff$w^
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Gorica
Ozka ulica št. 1 - Via Stretta 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za
nfo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času.
Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje puntpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste.
V lastni zalogi ima stroje za zvepljenje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronosporl (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za zvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd.
mm- Postrežba točna. — Cene zmerne. -»•
9999