Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 3. novembra 1957 Štev. 254. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-5o Izbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 11. uri / Velja mesečno prcjeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Vukov Sik Vsa kulturna Srbija praznuje te dni 150-letnico rojstva očeta srbskega književne- j Sa jezika, Vuka Stefanoviča K a-j r a d ž i č a, moža, ki ni znan le slovanske-; mu jugu, ampak uživa ugledno mesto tudi v ostali kulturni Evropi. Edino njegovemu neumornemu prisluškovanju narodne govorice po vsem srbskem ozemlju in vztrajnemu trudapolnemu zbiranju narodnega gradiva — narodnih pesmi, rečenic, pravde i- t. d. — sc ima Srbija zahvaliti za Sv°j lepi, blagoglasni jezik in pravopis, ki mu je bil osnova in kažipot Vukov slovar (1. 1818). Sele Vukov jezik je predočil kulturnemu evropskemu svetu miselno in poetično bogastvo tega jezika, a prav tako tudi etične Vrednote in žalostno usodo tega naroda. Naš učeni takratni jezikoslovec Kopitar, ki se je seznanil z Vukom na Dunaju in ga ie s svojim obsežnim jezikovnim znanjem sPodbujal ter mu dajal navodila, je Vukove Pesmi prevajal na nemški jezik in tako ustregel Goetheju, kateri je Vuka in njegovo jezikovno gradivo visoko cenil. A tudi ostali evropski znanstveni svet je tega velikega idealnega kulturnega delavca visoko čislal. Ni mogoče preceniti, kako mogočen temelj je on položil srbski narodni zgodovini in razmahu narodne zavesti, nedvom-"o pa je, da je njegova velika ljubezen do svojega naroda vžigala pogum v težkem (,.elu, ob katerem je gledal le veliko skupnost. Iz nje je zbiral in njej je poklonil vse svoje veliko delo, ki je bilo veliko kleno zrno jugoslovenske narodne ideje. Zato je Vuk tudi naš in se tudi mi klanjamo njegovemu liku. 65 agitatorjev aretiranih PARIZ, 8. novembra. Iz Maroka poročajo, da je bilo 05 agitatorjev, ki so hiti ob priliki zadnjih nemirov aretirank pod močno zaščito prepeljanih v Fez, 9d koder jih bodo spravili v Južni Maroko. Schacht ostane na svojem mestu BASEL, 8. novembra. Predsednik nemške rajhovske banke dr. Schacht je dekantiral vesti o načelnih nesoglasjih v "etosih vladi. Voroiilov; Omtran meša že plamti vojni požar MOSKN \, 8. novembra. Sovjetska prestolnica je ob 20letnici oktobrske revolucije slavnostno okrašena. Na trgu Sverdlovega sta postavljena monumentalna lika Lenina in Stalina. Ob priliki tega jubileja je izšlo povelje vojnega komisarja Vorošilova, ki prati med drugim: „Z vsakim letom narašča in se krepi kupna mor. naše domovine. Prvorazredna oboroževalna vojna tehnika ter prvovrstno izšolana je rdeča vojska postala sila, s katero mora naš nasprotnik računati.“ Ob zaključko povelja pravi Vorošilov: „Ne pozabite na svarilne Stalinove besede, da preži sovražnik samo na priložnost, da napade sovjetsko unijo in da prične vojno proti narodu ruske domovine. Onstran meja sovjetske unije že plamti vojni požar. Delujte neumorno na izpopolnjevanju in utrjevanju rdeče vojske.“ I/ Toluju $mshvi§®§zveao Satiožkl GfaM&kik TOKIO, 8. novembra. Ob priliki sklenitve trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Joponsko so bile v loki ju velike slovesnosti z bakladaini in manifestacijami. V Tokiju so bile ceste pozno v noč prenapolnjene. Ogromni sprevodi so sc pomikali skozi mesto pred mikadovo palačo ter italijansko poslaništvo. Številna poslopja so bila okrašena s trobojnicami treh držav. Na različnih mestih so bile postavljene velike podobe Hitlerja in Mussolinija, ki so bile osvetljene z reflektorji. Tudi je v tukajšnjih političnih krogih zbudilo zadovoljstvo vest, da namerava italijanska vlada odpoklicati vse svoje, diplomatske zastopnike pri onih vladah, ki doslej še niso priznali italijanskega imperija. To se je zgodilo že pri Franciji in bodo v kratkem odpoklicani tudi laški poslaniki Poljske, Nizozemske, Švedske, Finske itd. V zvezi s tem so prišla semkaj iz Londona poročila, da se Ribbentrop ne bo vrnil več v London, ker smatrajo angleški vodilni krogi, da ne more biti več zastopnik na angleškem dvoru kot sopodpisnik trojnega pakta Nemčije, Japonske ter Italije v Rimu. Mora i mm: Haiti - NLAVVORK, 8. novembra. Med republikama San Domingo in Haiti je prišlo do napetosti radi krvavih dogodkov ob meji, kjer je bilo ubitih okoli 100 far-merjev, državljanov republike Haiti, ki so jih napadli obmejni gardisti republike San Domingo. Obe republiki sta mobilizirali svoje oborožene sile. Zunanji minister republike Haiti Ccorges I.eger je dopisniku agencije Ilavas izjavil, da je haitska vlada pri vladi San Dominga vložila protest in zahteva preiskavo ter kaznovanje krivcev krvavega spopada. Zunanji minister I.eger je naposled izjavil, da se bo ta najnovejši spor lahko odstrnni! diplomatičnim potom. Wittd$6tski vojvoda se m šo ve£ ftetat a delavskimvftta srn LONDON, 8. novembra. Ves tisk se izčrpno peča z nenadno odpovedjo potovanja VVindsorskega vojvode v Združene države ameriške. Kar se tiče telcfonič-nih razgovorov, ki jih je imel vojvoda iz Pariza z. Londonom, sc doznava, da je vojvoda sam osebno želel telefonični govor .s svojim bratom kraljem Jurijem, ki mu je svetoval, da ne odpotuje v Ameriko. Vojvoda je po daljšem koloba- rju pristal na ta nasvet in se doznava, da so mu nasvetovali, da prekine svoja socialna proučevanja v posameznih državah, ker se le na ta način izogne raznim neprilikam. Na temelju tega nasveta sc je vojvoda odločil, da £C popolnoma umakne in bo najbržc zopet odpotoval v Avstrijo, kjer je doslej živel relativno v najlepšem miru. Skrivalnica I Izsledite sedaj piratsko podmornico. (iz »Ošiš. ježa«.) Šestmijijonski stroškovnik osješkega OUZOR. Eavnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osjeku ,ie sprejelo proračunski načrt izdatkov za samoupravne ter ambulantske stroške v višini 6 milijonov dinarjev. Dohodki so predvideni na prispevkih za slučaj bolezni din 25,000.000, za slučaj nesreče 7,000.000 ter za invalidnino 10.500.000. skupno torej 42,500.000 din. Razlika med dohodki in izdatki izhaja iz tega, ker v izdatkih niso vpoštevane podpore, lira-narina in drugo. V preteklem letu je doseglo število članstva 54.047, medtem ko je letos oarastlo že na 56.035 zavarovancev. Število nezaposlenih v Franciji — pada! Po statističnih podatkih o brezposelnih je število istih padlo v Franciji na 314.436, od teh 220.670 moških in 93.760 ženskih delovnih moči. Če primerjamo letošnje številčno stanje z lanskim, vidimo, da se je število brezposelnih zmanjšalo kar za 97.174 oseb. Zagrebška konferenca o delovnem času, ki je bila prvotno določena za 31. oktobra, se bo vršila dne 8. novembra. Konferenci bodo prisostvovali predstav-| miki delodajalcev in to preko svojih zbornic ter ostalih svojih stanovskih organizacij. Preložitev te konference na kasnejši datum je bila izvršena na osnovi posebne določbe, ki jo je izdal minister socialne politike in narodnega zdravja, j Tvornica »Ikarus« in enotedenski p|a-t čani dopust'. Zemunska tvornica aero-j planov in hidroplanov je naslovila na ir>- I špekcijo dela pri ministrstvu socialne .politike posebno vlogo, v kateri obvešča inšpekcijo, da je odobrila vsem njenim delavcem, kvalificiranim in nekvalificiranim, ki so zaposleni vsaj 9 mesecev — enotedenski plačani dopust. Zavarovanje delavcev in nameščencev v avgustu. Pri vseli Okrožnih uradih je Ijilo v avgustu zavarovanih 721.051 delavcev in nameščencev, od teh 543.927 1 moških in 177.124 žensk. V primeri z julijem je naraslo število zavarovancev za 13.622, v primeri z avgustom lanskega 1. pa za 76.958 ali 11.95%. V primeri z avg. lanskega leta izkazujejo najvišji absolutni porast zaposlitve gozdno žagarska industrija in sicer za 10.709 delavcev, dalje gradnje železinic, cest in vodnih naprav za 9792. V odstotkih izkazujejo največji porast zaposlitve gradnje železnic, cest in vodnih naprav in sicer za 28.37% gradnje nad zemljo pa za 26.80%. Tekstilna industrija izkazuje absolutni porast 8799 delavcev, industrija kamenja in zemlje 5596, kovinska in strojna industrija 5158, trgovina 4781, oblačilna industrija 2862 itd. Nazadovala je samo za-posl tev v industriji tobaka za 1744 in v liidrocentralah za 175. V primeri z avg. predlanskega leta je naraslo letos število zavarovancev za 134.363. Največji absolutni porast zaposlitve izkazuje 0U3D v Beogradu in sicer 14.012, v Ljubljani 10207, v Zagrebu 6.518. Povprečna zavarovana mezda je znašala 23.27 in je bila v primerni z avgustom lanskega leta večja za 1.33 Din, v primeri, z julijem pa za 25 par. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 419.41 milijonov proti 407.04 milijone v juliju in 353.35 milijonov v avgustu lanskega leta. V pr-meri z lanskim letom se je povečala za 18.70%. V Nemčiji je bil podaljšan delovnik v oblačilni industriji na 51 ur tedensko. Hamburške pivovarne so prešle od 40-urnega tedenskega delovnega časa na 48 ur. Vse to v znamenju Hitlerjeve gospodarske štiriletke. 1SSK Maribor še vedno na vrhu tabele Predzadnje kolo v prvenstvenem tekmovanju mariborske skupine LNP je za nami. Sestal; so se trije pari in sicer SK Železnicar:SK Mura, SK Rapid: Gradjanski in ČakoveČki SKrlSSK Maribor. Povsod so zmagali favoriti, tako da včeraj iiri bilo no-benih presenečenj. Prihodnjo nedeljo se bo odigralo zadnje kolo, ki bo končno prineslo odločitev v letošnjem, nadvse zanimivem prvenstvenem tekmovanju iti velja dotlej naslednji vrstni red: ISSK Maribor 9 6 0 3 32:17 12 SK Železničar 9 5 1 3 27:20 11 SK Rapid 9 5 0 4 20:22 10 SK Mnra 8 4 1 3 22:15 9 Cakovečki SK 7 3 2 2 22:15 S Gradjanski 8 0 0 8 4:38 0 SK Železničar : SK Mura 4:1 (2:0) Preko 600 ljudi je izkoristilo včerajšnjo nedeljo, da prisostvuje obratni tekmi med Muro in Železničarjem, ki se je i vršila na stadionu ob Tržaški cesti. Spremljali so živahni potek igre in marsikateremu ni bilo žal, da se je potrudil na igrišče SK. Železničarja. Po končani predtekmi, v kateri so ju-niorji SK. Železničarja pod vodstvom g. Jančiča v tekmovanju za »Tivarjev« po kal premagali juniorje varaždinske Sla-vije v razmerju 2:1 (1:0), so glavni akterji nastopili v naslednjih postavah: SK. Železničar: Španger, Frangeš, An toličič, Eferl, Frangeš II, Kardinar. Ro-rijak, Golinar, Vane, Pavlin in Habit. SK. Mura: Jandl, Fleš, Cilenšek, Ča-gian, Kukanja, Šrhnpf, Klojčnik, Hojer, Bosina, Starc in Turk. Tekma je bila od začetka pa prav do poslednjega piska zanimiva in v trenutkih tudi napeta. Obe moštvi sta se potrudili ter zaigrali temperamentno in z velikim elanom. Oba nasprotnika sta imela svoje najboljše moči v zadnjih vrstah z razliko, da je imel Železničar boljšega vratarja. Železničarjev napad je v polju predvajal zadovoljivo igro, toda pred nasprotnim golom se ni bogve kako izkazal. Zabil je sicer 4 gole, toda realizacijskili možnosti je imel najmanj Se enkrat toliko. Murin napad pa je bil še slabši. Od Mure smo pričakovali bolj še in efektnejše igre, ki bi vsaj do neke mere opravičila rezultate, ki jih je enajsterica dosegla na domačem igrišču. Fantje so se sicer vidno potrudili, toda izkazalo se je. da je med hotenjem in znanjem precejšnja razlika. Razen tega se gostje niso izkazali-kot disciplinirano moštvo, in je moral njih kapetan Kukanja, radi žaljenja sodnika, predčasno za pustiti igrišče. Rezultat sam prilično odgovarja poteku igre. Sodil je g. Veble iz GeJja. Bil je gotovo dober in objektiven vodja. Njegova zasluga je tudi, da se je tekma odigrala v mejah dovoljene igre. SK Rapid : SK Gradjanski 6:0 (5:0) Tej tekmi, ki se je včeraj popoldne od igrala na Rapidovem igrišču, je prisostvovalo le okoli 50 gledalcev. Rapid je bil v vseh linijah boljši nasprotnik ter je zasluženo zmagal. Gradjanski je bil popolnoma inferiorni nasprotnik in je pripisati le njegovi sreči, da ni doživel dvoštevilčnega poraza. Sodil je dobro g. Kopič. Čakovečkf SK : ISSK Maribor 5:3 *(1:1 Na vročih čakovečkih tleh je ISSK Maribor pustil včeraj popoldne obe točki in to no ogorčeni borbi. V polju sta si bila oba nasprotnika enakovredna. CSK je imel odločnejše strelce pa tudi več sreče, kar je v glavnem odločilo tekmo. Poglavje zase pa je bilo včeraj občinstvo, ki je zavzelo do gostov naravnost sovražno stajišče, ter jih obsipalo z imeni, ki jih na tem mestu niti ne maramo ponavljati. Čas bi že bil, da se na naših podeželskih igriščih tozadevno napravi red, da ne bodo gostujoča moštva izpostavljena najgršim napadom s strani gledalcev. Sodil je objektivno g. Doberlet iz Ljubljane. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo Ljubljana: SK Ljubljana : Gradjanski 1:0 (0:0). Zagreb: Jedinstvo : Concordia 2:1 (1:0). Sarajevo: BSK : Slavija 4:4 (2:1). Beograd: Hašk : Jugoslavija 1:0 (0:0). Bask : Hajduk 3:3 (2:1). Ostale nogometne tekme Celje: Amater : Olimp 6:2 (2:1). Ljubljana: Hermes : Bratstvo 4:1, Re ka : Jadran 4:0, Kranj : Mars 6:0. Sofija: Češkoslovaška : Bolgarija 1:1 (1:0). Me pmii mmp&k p&eU id- i&us&mm m§mip LONDON, 8. novembra. Današnji jutranji listi se obširno bavijo s komentarji v Rimu podpisanega nemško-italijansko-ja-ponskega sporazuma ter razmotrivajo o posledicah, ki jih bo imel ta sporazum za nadaljnji razvoj mednarodne politike. »Daily Telegraph« povdarja v pesimističnem uvodniku, da je rimska pogodba treh mnogo manj naperjena proti boljševizmu, kakor pa proti britanskemu imperiju. An- glija bi pozdravila ta pakt le tedaj, če bi tudi japonski zunanji minister Hirota po-dal pomirljive izjave in podvze! vse mere, ki bi odstranile ang!eš3io zaskrbljenost m dvome. S svojim bojem proti boljševizmu škodujejo avtoritativne države miru mnogo več nego boljševiki sami. Nikakor se ne moremo otresti vtisa, pravi list, da j® nova antanta treh naperjena proti demokratični moči Anglije. LONDON, 8. novembra. »News Ohromele« poroča iz Španije, da so italijanski prostovoljci že pričeli zapuščati Špa nijo. Večje del italijanske pehote je že odpoklican. Kakor se doznava se bo iz- , . A , ; Belgijski finančni minister de Man, ki je vrnil mandat za sestavo nove bruseljske vedel odpoklic radi tega, ker je general Franco podal izjavo, da za svoje nadal-nje vojne operacije po likvidaciji bas" kiške fronte, ne potrebuje več laške pomoči. viade po Van Zeelandovem odstopu-Kot novi mož se označuje dosedanji zunanji minister Spaak. mr (Vv^vvVVvv 5v Pri lepotičenju naj bodo dame previdne! Pri vpo-rabi raznih maž in barvil, ki jih kaj rade uporabljajo naše dame, ie umestna velika previdnost, da te maže m barvila ne pridejo v dotik z očmi ali pod nohte. Nekatere maže vsebujejo gotove zmesi, ki so zlasti očem lahko škodljive. Masaža oči vpliva blagodejno na kožo, ki obkroža oči in na kateri sc tudi v zgodnji mladosti rade pojavijo gube it* uvele vdolbine. Pri tej masaži pa ni pri' poročijiva souporaba katerekoli maže. Ne pozabi naročnine! Emigrantski zbor v Slav. Brodu Preteklo nedeljo se je vršil v Slav. Brodu V. občni zbor Saveza jugoslov. emigrantskih udruženj iz Julijske Krajine v Beogradu. Občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število delegatov iz vse države je vodil znani borec za emigr. pravice in narodne manjšine g. dr. Ivan Čok iz Beograda kot predsednik saveza. Navzoči so bili tudi drugi predstavniki sorodnih organizacij, ki so občni zbor pozdravili, med njimi g. dr. Baf iz Zagreba za Jugoslovensko Matico v Zagrebu ter dr. Gravičič za Savez nac. društev iz Novega Sada. Iz Maribora so se obč. zbora udeležili člani centr. od- bora ter predstavniki društev »Nanosa* in »Jadrana«. Poročilo o delovanju Saveza je podai izčrpno g. dr. Čok, ki je poročal o uspehih Saveza v pretekli dobi. Njegovo stvarno politično poročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom na znanje. Po poročilih se je razvila obširna debata, v kateri se js kritiziralo delo uprave in odsekov. Po pet ur trajajoči debati je končno prišlo do soglasnosti. V debati sta zlasti vneto sodelovala zastopnik »Nanosa« g. prof. L. Biziak ter zastopnik »Jadrana« g. Golouh, ki je imel velik in pomemben govor o sedanji mednarodni politični si- tuaciji z ozirom na naš problem ob Soči-Izvajanja obeh mariborskih delegatov so bila sprejeta z vidnim priznanjem. Pri volitvah nove uprave, ki so potekle v popolnem soglasju, je bil na čelo uprave ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. dr. I. Čok, za podpredsednika pa dr. Juraj Mirkovič ter za tajnika d". Bradamante, oba iz Beograda. V ostali odbor so bili med drugim izvoljeni kot odborniki iz Maribora: g. prof. Bizjak v direktorij g. Golouh R. kot načelni ekonomskega odseka ter g. Kralj Marino kot član saveznega nadzornega odbora. Pri raznoterostih so se obravnavale razne zadeve emigracije, nakar je občm zbor zaključil predsednik s pozivom na vse delegate, da naj delajo tudi v bodoče j vnemo za interese naših manjšin in naše emigracije. i. Ko je prišel z juga na lahnih krilih vriskajoč klic pomladi, so se zbrali vaški gospodarji, da se pomenijo o čred-niku. Lipa, pod katero so zborovali, je dehtela v opojnem vonju cvetov, od njiv jo vel vesel, topel dih pomladi. * »Ali ostane?« je rekel eden in se nagledal v lipo,. 'laz bi rekel ne!« je-rekel drugi in se pripravljal, da podpre svoj ugovor s tehtnimi besedami. »In zakaj ne?« ; Prestar je, bolan, bolno nogo ima, ki razširja neprijeten duh.« »Saj je tudi prejšnja leta imel bolno nogo!« »Pa rana ni bila tako velika in tako razjedena; sicer pa je bilo že lansko leto težko prenašati duh njegove rane!« »Revež!« »To je res!« »Kaj naj storimo z njim, ako ne bo črednik?« »Usmiljenja je vreden! V koči naj ostane; da ne bo od lakote poginil, bomo že poskrbeli-! —« »Ali brez dala...« »Hudirja, če pa ne more! Bolan je! Z ■bolnikom usmiljenje in potrpljenje — in Bog nam bo plačal v nebesih! Črednik pa ne bo!« »Hudo mu 'bo, ako ne l*o, ker je že vajen !« »Hudo gori, hudo doli! Že lansko leto smo morali imeti toliko obzirnosti z njim, kakor je črednik ne zasluži! En teden ga imej pod streho, pri jedi sedi pri mizi, za peč pa ne moreš gnati; ti pa sedi poleg njega, si lačen in bi rad jedel, a kako boš, ko pa kar naprej onegavi duh rane ...« »To je res! Ni prijetno!« »No. vidiš! Torej naredimo tako in mu povemo: Bolan si, Jure, noga ti je vedno ■bolj razjedena; ne moreš biti več naS črednik; ali ker si bil toliko^ let, ti moramo biti hvaležni: ne bomo te podili iz koče; ostani do smrti v njej in jed ti bomo tudi pošiljali v kočo. Tako mu povemo in hvaležen nam. bo.« »Kam pa bomo dali novega črednika?« »I, če bo mlad, bo poletje, lahko prespal na kozolcih!« In odločili so, da ne bo Jure več vaški črednik, da pa ostane kljub temu v čred-niški keči in da ga pfehranijo do smrti, ker ne gre, da bi ga podili na stare dni izpod strehe, ker so usmiljeni in vedo. da je treba imeti z bolniki potrpljenje. Za novega črednika pa so določili mladega fanteta, še ne dvajsetletnega, ki je bil v daljnem sorodstvu tistega vaščana, ki se je najbolj potegoval, da se skaže revnemu in bolnemu Juretu usmiljenje. Jure ni čutil žgoče rane na nogi. ko se je vzbudila pomlad v deželi. Zaprl je skrinjo, stopil k mizi, brez palice je stopil k mizi in se pripravljal", da pristavi rog na usta in zatrobi. Ne! Na Jurjevo jutro se bo prvič glasil rog! Na Jurjevo jutro bo naznanil vaščanom, polju, lozi, živini, da se začenja Juretova doba. Vsa- ko jutro bo potem dvakrat donelo v vas, v polje, v lozo; in kadar bo treba iti s paše, bo donel rog in klical živino skupaj; in kadar bo popoldne čas za pašo, bo donel in opominjal vaščane, naj pri-ženo živino; in kadar bo ob večerih zahajalo solnce in bo treba iti s paše, bo donel in klical živino; takrat in tolikrat na dar bo pel rog, ali nikdar tako kakor zjutraj, ko 'bo klical iz spanja. Jure je stal pri mizi na obeh nogah, tudi na bolni, in ni čutil, da je bolna, niti opiral se ni na mizo — in vendar se rana ni zacelila. Nežno ie položil Jure rog na mizo in začel pripenjati nanj konopno vrv. Kar mu pade v glavo, kako je bilo druga letu na Jurjevo', ko je prvič gnal na pašo: Bogato okrašen z zgodnjim cvet jeni .ie bii rog in konopna vrv. Pa naj ne 1,0 tudi letos tako? Jure je odložil rog in se začudil, ka^o more kaj takega pozabiti. Stopil je k okencu — prav tako je stopil, kakor u-i nima razjedajoče in pekoče rane na nos1* brez palice jc stopil k okencu, da P°' gleda okoli za cvetjem. Ko pa se je sklonil skozi okence, videl, da se bliža njegovi koči neko mJJ' do fante z raztrgano srajco in luknjičastimi bregeSami; obotavljal se jc, neJ^' upno in bojazljivo je gleelal črednisk kočo. Ko pa je zagledal Jureta, je o stal in strahoma pogledal nazaj po P°‘ ■ po kateri je prišel. »Kaj bi rad?« je vprašal Jurc. »Rad bi...« »No, zini!« »Rad bi... da bi... če bi hoteli.. • »Reci no, fante! Kaj se ti jezik J". ta pkhI menoj? Nikomur še nisem si vil lasu. pa ga tudi tebi' ne bom: - > bliže in povej!« »Saj bi stopil, pa se bojim!« »Kaj se boš bal, šleva neumna. se bojiš?« ^ j t (be naduljiijeJ MmOmskem AU«Wl,JWU!„,,n».'»sr-r-? "•••— :'lT!T,^TggUMJBUBgaBMMUmWMeMMMaMaB«!a33BaB«l Avto primarifa dr. F. Radšla in mestni avtomobil sta trčila pri Konjicah Na cesti med Mariborom in Slov. Konjicami se je pripetila danes v jutranjih urah težka avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala tudi človeške žrtve. Med 7. in 8. uro je v gosti megli vozil mestni avtobus proti Konjicam. Iz Konjic pa se je ob istem času peijal proti Mariboru s svojim osebnim avtomobilom primarij protituber-kuloznega oddelka tuk. splošne bolnišnice K- dr. Franjo R a d š e 1 s soprogo. V bližini Tepanja sta obe vozili trčili eno ob drugo. Sunek je bil tako silovit, da se je avto dr. F. Radšla prevrnil in ostal ves razbit na cesti. Ker je vozilo vodil sam dr. Radšel, so se neposredno po sunku sesuli nanj drobci avtomobilovega stekla in ga lažje ranili po rokah in obrazu. Njegovo soprogo Zorko pa je zdrobljeno vozilo tako stisnilo, da je zadobila pri tem težje notranje poškodbe. Ponesrečencema so nudili prvo pomoč iz Maribora poklicani reševalci, ki so nezavestno in težko poškodovano Zorko Radšlovo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da jo ohranijo pri življenju. Njeno je stanje zelo resno, vendar je upati, da bo okrevala. Cvetkova mama Je umrla Davi je prenehalo biti zlato srce vzgled-ne slovenske matere in žene, blage gospe Vekoslave Cvetkove, roj. Freuensfel-tiove. Pokojnica je bila vse dni svojega z>vljenja neutrudna v dedovanju žene, matere in vnete učiteljice ter vzgojiteljice. Spadala je v vrsto neustrašno zavednih narodnjakinj. Njeno toplo srce pa je navdajala tudi ljubezen do bližnjega ter Usmiljenje s trpečimi in bednimi. Bila je zgovorna z vsakomur, vedno ljubezniva, Prijazna, dobra, plemenita. Lepo in skrbno je vzgojila svoje otroke, ki zavzemajo danes v družabnem, društvenem in kulturnem življenju vidna mesta, v svetlem duhu nacionalne zavesti. S svojim soprogom, ki žaluje za vzorno življensko družico, vpo-kojenim šolskim upraviteljem Franiom Cvetkom, je zvesto prenašala vse prijetnosti in tegobe življenja. Dosegla je starost 63 let in je preminula davi v krogu ljubljenih svojcev v Turnerjevi ulici 28. Vzo rni ženi ohranimo trajen spomin, globoko užaloščenim svojcem, zlasti težko preizkušenemu soprogu* g. Franju Cvetku, naše najgioblje sožalje. Sokoli so martinovali. Tuk. Sokolsko društvo Maribor III (Krčevina-Košaki) je priredilo preteklo sobolo lepo uspeli Martinov večer v vseh prostorih Narodnega doma. Ta jesenska družabna prireditev je privabila v Narodni dom številne* prijatelje sokolstva in je bilo ves večer prav živahno. Izkupiček prireditve gre v prid revni sokolski šolski deci. Iz sodne službe. Upokojeni so: Ivan Kumar, višji pisarniški predstojnik na sreskem sodišču v Mariboru, Franc Kopic, pisarniški uradnik pri okrožnem sodišču v Mariboru in Josip Lašič, višji Pisarniški oficial pri sreskem sodišču v Ormožu. Predavanja ne bo. Svetovnoznani smučarski strokovnjak Carl I. Luther iz Mo-nakovega bi moral, kakor smo že poročali, v sredo 10. t. m. predavati o temi »Vsevprek po smučarstvu«. Predavanja Pa ne bo, ker je predstojništvo mestne Policije v Mariboru to predavanje prepovedalo. Kaj Mariborčani izgubljajo. Seznam v mesecu oktobru 1037. pri predsloj-ništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče predmete: 1 pletena ženska jopa, 1 par usnjatih rokavic, 2 ročni torbici. 1 par nogavic, 1 nial psiček, 1 aktovka, 1 zračna sesalca, srebrna škatljica z 1 prstanom, 1 denarnica z 60 din, 1 denarnica z din, 1 moška zapestna nikljasta ura. 1 avtomobilski svetilka, 1 moški črn dežnik, 1 ovitek platna in 'vate, 1 pasji Nagobčnik, 1 pozlačena zapestnica 1 otroška čepica, 1 pas, 1 par naočnikov. ' vrč s smetano, I aktovka z raznimi kolekcijami, 1 denarnica z 2000 din 111 ključem, 100 din, 1 vojaška isprava, Pes volčje pasme, .1 mal bel pes. . N°čno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova 'ekarna. V zlato svobodo... Iz mariborske mo-ske kaznilnice je bilo včeraj dopoldne Pt>sojno izpuščenih 17 kaznjencev, ki so Svojo kazen dolga lota presedevali za zamreženimi okni Razen dveh kaznjeti eev. so vsi doma iz mariborske okolice, ln ^so bilj obsojeni radi uboja, telesnih Poškodb in tatvin. Med njimi je tudi neki • niorilec, ki je bil pred leti obsojen na Urnim mrnmhmm,! Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možnosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. Te dni smo poslali zamudnikom opomine, da nam dolžne zneske takoj nakažejo. 90 PMesbi 20 let robije. Vse pogojno izpuščene kaznjence so na mariborski policiji daktilo-skopiraii in jih nato odpravili v njihove domovinske občine. Uredništvo in uprava »Večernika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). Zadnji čas je, da sc prijavite za „PUTNIKOV“ izlet z luksuznim av-tokarom v GRAZ v sredo, dne 10. novembra. Priložnost za obisk Wagner-jeve opere „Der Ring des Nibe!ungenz glasno mesto Francije in 850 letnice odkar je umrl ustanovitelj današnje Britanije Viljem Osvojitelj. V okolici sedanje francoske prestolice je bivalo sprva keltsko pteme Parizijcev (Parisii). Njihovo mesto je bilo Lutuhezi ali Lukotitia t. j. bivališče na vodi, kr se je nahajalo na utrjenem otoku Seine (današnje Cite). Rimljani so ga imenovali Lutetia Parisionum. Že takrat je bilo mesto. važno politično, trgovsiko in kulturno središče. 52 pred K. ga je zavzel po težkih bojih Ce^ar, nakar ga je znova zgra-' dil in utrdil. Pozneje so bivali tu — daljši ali krajši čas — razni rimski vladarji kakor Konstancij Klor, ki je zgradil ob levem bregu Seine cesarsko palačo. Konstantin Veliki, njegov sin Konstans, Julijan Odpadnik, ki je bil tu. 360 oklican za cesarja, Valentinjan I., Gracijan i. .dr. — Od 358 se je imenovalo mesto stalno Parisii ali Parisia. 451 je rešila sv. Genovefa Pariz pred tolpami Atile in postala tadco zaščitnica mesta. 4S9 si ga je polastil kralj Frankov Klodvig in ga 508 povzdignil v svojo prestolico. Tudi ko so si njegovi nasledniki razdelili državo, je ohranil Pariz svoj pomen in bil dalj časa glavno mesto Neustrije. Za časa Karla Velikega so štolo vali tu pariški grofi. S pogodbo v Verdunu (843) so si razdelili Lotar, Ludvik Nemški in Karl Plešec nekdanjo karolinško monarhio. Tako je nastala sedanja Francija. V letih 841—899 je trpel Pariz mnogo radi nor-manskih vpadov, lakote in drugih nezgod. tako da je skoraj povsem propadel. Ko pa so prišli boljši časi in ko se je Pariz zopet opomogel, ga je proglasil prvi kralj iz dinastije Kapetingov Hugo Capet 987 za glavno mesto francoske države, kar je ostal vsa naslednja stoletja do današnjih dni. Sto let pozneje (7. 9. 1087) je umrl v Rouenu ustanovitelj Velike Britanije Viljem Osvojitelj. Bil je sin normanskega vojvode Roberta Vraga, kateremu je sledil 1046 na prestolu. Kmalu nato ga je določil njegov sorodnik angleški kralj Edvard Spoznavalec za svojega naslednika. Ko pa so izvolili Anglosasi 1066 za vladarja grofa Harolda Wessexa, je prišel Viljem s 60.000 Normani iz sosedne Fran cije na Angleško, premagal svojega nasprotnika v bitki pri Hastingsu in se polastil države. Uvedel je v vseli urad;h normansko-francoski jezik, ki pa se je spojil kmalu z anglosaščino. Tako je nastala današnja angleščina. S krepko roko je ztrl Viljem več uporov, uredil državo in ji dal tako'podlago za nadalijni razvoj. Viljem Osvojitelj ie tudi eden izmed pradedov sedanje angleške dinastije. V. T. Drobne in poučne Vinska trta doseže starost 150 let. Iz katrana lahko izdelamo s pomočjo raznih kemičnih postopkov okrog 200 barv. V Kongu raste neko drevo, znano —I I lllll IHiH liMlBHMMMM—BB pod imenom „Cam\vood“, ki ima rdeč les. Od celokupne solnčne toplote prejme zemlja samo 2.200 milijonski del. Noj doseže s svojimi neprimerno visokimi nogami hitrost 42 km na uro. Vsako leto pade na zemljo okrog 50.000 ton raznega meteorskega prahu. Pred 97 leti so našli v Mehiki svojevrstno. zraščen kaktus, ki ima obliko škofovske mitre. Skupna dolžina korenin ene same žitarice bi znašala približno 000—800 metrov. Astronom dr. Sherpl> iz /,>ezdarne na Mont W illsonu \ Kaliforniji trdi, da je ozvezdje lakozvane „mleČne ceste“ sestavljeno iz najmanj 100 milijard zvezd. I.abud, ga v ra n. orel, papiga in vrana dosežejo povprečno starost 100 let. Baker se prične topiti pri 1082 stopinjah C., medtem ko rabi za vrenje 2.150 stopinj. 1 kubični meter peska tehta 1500 kg. Polenovka doseže povprečno hitrost 18 km na uro. 2.700 ton zdravilnih zelišč, je izvozila naša država v letu 1933 na vsa svetovna tržišča. Površina meseca ali lune je enaka trinajstini zemeljske površine. Našgeljčkov imamo nič manj kakor 200 v rst. Mravlja živi do 15 let. Čaj raste v kitajski, Japonski in na Kavkazu. 5 ton paprike pridela Jugoslavija vsak dan. Mak z modrim cvetom je odkril Anglež kingdom Ward v Tibetu. V Angliji pobijejo kmetje dnevno 20 do 30 lisic, ker jim povzročajo ogromno škodo na kulturah. Ščuka ima v ustih okrogg 700 zob. Nedavno sla obhajala zlato poroko v krogu svojih domačih ugledna zakonca g. Janez in Frančiška Akerman i* Stročje vasi. Jubilantoma še mnogo srečnih let! Ljutomerski glavni kolodvor je dobil majhen in ličen paviljon za pijače. Potnikom pa bo poskrbljeno s pijačo tudi ob zimskem času. I&msitt ffffiff Za revne učence tukajšnje šole jc daroval gospod J osi]) š a beder din 100.8— mesto venca na grob umrlega tvornice „Kovina“ g. Ivana Sinica. — V isli namen je nakazala pisarna odvetnika g. dr. Miloša Vauhnika iz neke kazenske poravnave enaki znesek. Najlepša hvala! & st*eU m doka tte&ja — Ženske so različne! — Moja ni! črvi? Ali veš, da so v klavirju tvoje' žene a fktmkepa ftc&ja Razno VELIK HARMON1UM takoj zamenjani za kolo. Vrba nova 26. <5449 Urce preciznih znamk, prstani, zapestnice, ogrlice, uhani — najmodernejši vzorci. — (/godni obroki. Zadostuje dopisnica zastopniku Knez, Ma-ribor-Krčevina, Aleksandrova cesta_12. 6447 STRIŽENJE 3 britje Din 2 v Mlinski 8. 6310 Prodam OTROŠKO POSTELJO z vložkom in madracami. — Naslov v upravi lista. 6440 ZADOVOLJNI BOSTE s pecivom in kruhom le tedaj. če istega kupuiete stalno v pekarni Čebokli. 6444 Posest Hišo. štiridružinsko. vrt, tik Maribora 60.000. nekaj gotovine, ostalo’ obroki. — Posestvo. 10 oralov. 70.000 dinarjev, gostilne, vile. trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33 6448 ŽELEZNA BLAGAJNA 140X50, skoraj nova, poceni naprodaj Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13. 6418 Sobo odda ODDAM PRAZNO SOBO s posebnim vbodom s 15. novembrom. Gregorčičeva ul 8-II, levo. 6445 Moderne namizne garniture za obed in kavo velika izbira — nizke Slovo dobrega učitelja. Pred kratkim jc zapustil Križevce učitelj g. Manko Golar, ki jc odšel na pedagoško šolo v Zagreb. Bil je odličen učitelj in tovariš, vedno odkrit ter je poznal samo eno ravno pot, s katere ni krenil tudi ob viharnem času. Med starši je bil zelo priljubljen. Z njegovim odhodom je izgubil Sokol odličnega sokoskega delavca, šola pa dobrega učitelja. Želimo mu v študiju čim več uspeha. —Uboge živali! Državni uradnik. »Vraga, da človek zadnjih trideset dni v mesecu nima niti pare v žepu?« Pogojno. On: »Gospodična, ljubil vas bom ve-čix>!« Ona: »Res, tudi po poroki?« On: »Gotovo; seveda če si boste izbrali primernega soproga!« Med prijatelji, »Ti, Bot e k se je oženil, a vzel je strašno grdo žensko.« »Nič napačnega! Pomisli samo, da je s tem grdim kosom mesa prišel do lepega kosa kruha!« Zločinec se vrača na kraj zločina. Gospodična: »Gospod, včeraj ste me poljubili proti moji volji, danes pa hočete zopet storiti isto.« Gospod: »Ali ne veste, gospodična, da se zločinec rad vrača na kraj svojega zločina?« •OPREMLJEN KABINET oddam Naslov v upravi. 6442 Stanovanie Vzamem ženko z nekaj POHIŠTVA na stanovanie. Slomškov trg št. 12. 6438 Pouk Naša neizmerno ljubljena soproga, zlata mamica, babica, sestra, teta in tašča, gospa KUPIM MALO HIŠO v bližnji okolici Maribora, proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na upravo lista pod »Hiša«. 6443 Prodmm JABOLKA prvovrstna, dobite kilo po Din 2.— pri J. Gustinčiču, Tiatteiibaohova 14, na dvorišču. 6365 NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA po lahki,, hitri metodi. Krekova 16, pritličje, desno. 6450 Službo dobi Sprejmemo AKVIZITERJA tekstilne stroke, ki ie vpeljan pri privatnih strankah v Mariboru in okolici. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Agi len«. 6440 POMOČNICO 7,a damsko kroiaštvo sprejmem. Salon Kocpek. Stolna ul. M. 6441 učiteljica v pokoju nas je danes po hudem trpljenju za vedno zapustila. V globoki boli ihtimo ob njej, ki je bila luč naših poti in ki bo večno živela v naših srcih. Pogreb bo v sredo, dne 10. novembra 1937 ob 15. uri izpred mrtvašnice pobrežkega pokopališča. Maša zaduščnica se bo brala v stolni cerkvi v četrtek, dne 11. novembra ob 7. uri zjutraj. „ Maribor, Dolnja Lendava, Vuzenica, Cezanjevci, dne 8. novembra 1*937. Globoko žalujoče rodbine Cvetkove in ostalo sorodstvo. pri naših Inseren-kuptljte Hh »er oglašujte 3 Skrivnosti 63 »Cuj me, Blanka! Ti ga ljubiš, kaj ne.?, Dobro, umiri se! Zaupaj in obljubljam ti, da Ar-mande v kratkem ne bo za Leona... in potem se bo vse uredilo.« *K*aj nameravate?« *K*aj ti to mar?« »Vendar bo&2*n vede#!« »Ničesar ne bos zvedela. Videla boš samo, kako bo Leon nekega dne prišel in te prosi! ljubezni. To ti naj bo zado- sti! Sedaj,« je pristavil Everard, »se pa moraš odpočiti; pojdi spat in jutri se pogovoriva o vsem drugem.« Dve je odbilo, ko je Everard zadnjič tpoljubtl svojo hčer in odšel v svojo sobo. Ko se je Balkam poslovil od Mortona, se jc vrnil na ples in ostal tam še eno uro; deloma zato, da se malo raztrese, deloma pa zato, da premisJi vse (nocojšnje dogodke. V tem je videl, kako ie Everard odšel w družbi Blanke in Volkulje, in opazoval prisrčno razmerje, kj se je razvilo med Leonom in Armando. Zlasti Armanda ga je zanimala. Gospodična Lauson je bila ena izmed najlepših deklic, kar jih je bilo na plesu. In vendar ga ni zanimala njena lepota, njegovo pozornost je zanimala fiziognomija njenega obraza. Spremljal jo je na obrežje, počakal, da je stopila v ’ o„:;o, in ko mu je izginila izpred oči, se je tudi sam obrnil proti svojemu stanovanju. Zamišljen je hodil zelo počasi. Ko je zavil krog ogla v novo ulico, je srečal n>oža, ki je začuden zamahnil z roko, ko ga jc zagledal, ter vzkliknil, očividno zelo vesel srečanja: »Gospod Balkam!« »Ali si ti, Samuel*?« je vprašal mož z rdečimi lasmi. »Jaz, ves>, kar me je.« »Ali prihajaš iz Pariza?« »Pred tremi urami sem prispel.« ^ »Ali si vse izvršil, kar sem ti naročil f* »Vse, gospod Balkam, vse.« »In kaj si izvedel?« Samuel in gospod Balkam sta se napotila dalje. »Marsikaj, toliko, toliko, da bi rabil preveč časa, ako bi vam hotel vse povedati sedaj. Pripovedoval vam boni raje jutri, posebno še, ker imava sedaj važnejše opravke.« izda* konzorcij »Jntau v LjubJJam. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA~ Tiska Mariborska tiskarna d.