N*jvȣji mUwemld dnermk	|
v 7Aml«alK držav&k
f VeUa za vse leto - . . $6 00	I
i Za pol leta ......$3 00	c
Za New York celo leto - $7.00
S Za inozemstvo cdo leto $7.00	J
. ..... .
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
■assaai ■■ ■■ ■■ly IF m ji J kn
B The largest Slovenian DaOr al
the United States.
b Issued every daj except Sundays l and legal Holidays. 75,000 Readers«
3L,_____________A
telefon; CORTLANPT 2876_Entered as 8econd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nndcr Act of Congress of March 3, 1879.	~ telefon :"cortlandt"2876
NO. 5. — ŽTEV. 5.	■	NEW YORK, PRIDAY, JANUARY 7, 1927. — PETEK, 7. JANUARJA 1927.	VoLUMEXXXV. — LETNIK XXXV
AMERIŠKE CETE V MANAGVI
Ameriške čete to bile odposlane v glavno mesto Nicarague. — Zavarovati ga hočejo pred zavzetjem od strani čet pcfet&vne vlade. — Monroe doktrina ni v nikakem stiku s položajem. — Izjava senatorja Wheelerja.
WASHINGTON, D. C., 6. januarja. — Soglasno z objavo državnega departmenta, so bile mornariške čete poslane v Managvo, glavno mesto Nicarague. Baje so naprosili tamošnji angleški in italijanski zastopniki, da se zavaruje njih državljane.
Admiral Latimer bo poslal mornariške vojake v Managvo iz pristanišča Corinto.
Ob istem času je odredil državni department razveljavljenje prepovedi izvoza orožja za Diazo-vo vlado ter mu bo poslal orožje in municijo, da ga podpira proti zmagovito prodirajčim četam Sa-case.
Liberalni proti vladi pa so položene na pot ovire. ko je državni department odredil, naj se skušal preprečiti izkrcanje orožja, namenjenega za Saca-so. To orožje se nahaja v Puerto Cabezas, glav-' nem stanu Sacase in v Rio Grande Par, sosednem' pristanišču. Oba kraja so proglasili Amerikanci za "nevtralno ozemlje."
Potom odpišljatve čet v Managvo, ki je bila tudi proglašena za "nevtralno ozemlje'*, upa državni, department preprečiti zavzetje glavnega mesta Ni-1 caragve.
Z včeraj storjenim sklepom, da pošlje ameriške vojake v Managvo je odgovorila vlada Coolidge-a' na zahtevo, izraženo od številnih strani, naj odpo-' kliče ameriške čete iz Nicarague.
Takoj po ob javi j en ju tega sklepa je objavil senator Borah, predsednik senatnega komiteja za zunanje zadeve, da ni Monroe doktrina v nikakem sti-! ku s položajem v Nicaragvi ali v Mehiki.
Razni senatorji so mnenja, da bi lahko spravile akcije angleških in italijanskih zastopnikov na površje vprašanje Monroe doktrine, nakar je senator Borah izjavil, da gre v Nicaragvi za izključno notranjo zadevo in da vodijo upor oni, ki so mnenja, da je Sacasa ustavno izvoljeni predsednik. i Sedanje ravnanje Coolidgeve administracije v Nicaragui je označil senator Wheeler kot nadalj-ni povod za sprejem njegove resolucije, naj se takoj odpokliče ameriške čete.
— Ta akcija dokazuje hinavščino predsednikovega trobila, ki je še pred par dnevi izjavil, da se mude naše čete v Nicaragvi le za varstvo življenja in imetja Amerikancev in da ne bodo stopile na nobeno stran v sporu, — je rekel Wheeler.
Romun, patriarh bo nadomeščal kralja.
Romunski patriarh b o nastopil mesto kralja pri blagoslavljanju vode. — To odreditev se smatra za skrajno pomembno.
BUKAREŠTA, Romunska, <i. januarja. — M iron Christea, romunski patriarh, bo predsedoval eerimoniji blagoslavljanju vode. To je grško-pravosjovni obred in prvikrat v dolgem številu let ne bo navzoč noben član kraljevske družine. Kralj Ferdinand se ne počuti dosti dobro, da bi predsedoval kot ponavadi.
Cerimoiiija je imela vedno ci-sok verski in civilni znočaj in izbira namestnika je povzročila dolge razprave v kabinetu. Omenjali so kraljico Marijo, prestolonaslednika princa Michaela in druge, pa ni bil nihče izmed teh izbran.
Patriarh je eden treh, ki bod6 vladali Romunski tekom regent-stva v slučaju, da bi kralj Ferdinand umrl.
V tuka jšnjih diplomatičnih kro,-f?ih se razlaga imenovanje patriae ha na to mesto na ta način^ da so
I zmagali nazori Averesea in Bra-tianu, katerega se smatra za dejanskega glavarja političnih zadev in da bo obstajalo regentstvo iz treh oseb. imenovanih v abdi-kacijskem aktu Karola pred enim j letom, namreč iz princa Nikolaja, romunskega patriarha ter predsednika najvišjega sodišča.
Žrtve eksplozije.
BALTIMORE, 5. januarja. — Po eksploziji, ki je zanetila včeraj zvečer tovor smole na krovu francoskega parnika Richelieu, so pogrešili od osem do dvanajst delavcev in tri dvajset jih je bilo poškodovanih Pet pogrešanih in dva ranjena sta pripadala posadki ladje, dočim so bili ostali pristaniški- delavci.
Izjalovljen upor.
MONTEVIDEO, Uruguay, 6. januarja. — Poročila iz obmejnega kraja Ricera pravijo, da se je popolnoma izjalovilo revolucionarno gibanje v državi Rio Grande do Sul, Brazilija. Po številnih porazih so pobegnili številni vstasi preko meje v Uruguay, kjer so bi-li internirani. Njih orožje so poslali v vojni arzenal,
Trije banditi na električnem stolu.
Trije banditi iz M&ssa-chusettsa so bili usmr-Čeni na električnem stolu. — Umorili so bili nekega čuvaja.
BOSTON, Mass., 6. januarja. — Trije železniški banditi. John De-vereaux, John McLaughlin in Edvard Heinlein so bili usmrčeni v električnem stolu v državni jet-nišnici v Charlestown, ravno po polnoči danes zjutraj, s čemur so plačali za umor James Ferneauxa, starega stražnika v Waltham šu-pah za kare dne 5. oktobra 102"».
Trojna eksekucija je ustvarila | precedent za Massachusetts. Prvi-' krat se je zgodilo v zgodovini države, da je vzela pravica tri življenja za en roparski napad, a po-' rotn v Middlesex okraju je našla Hemleina in McLaughlina, oborožena soudeleženca pri roparskem napadu, na enak način kriva zločina.
Trojna eksekucija je trajala L-26 minut.
Heinlein, star 2fi letT je moral prvi sesti v električni stol. V ekse-kucijsko sobo ga je spremljal katoliški duhovnik, ki mu je podelil, zadnja tolažila vere. Proglašen je bil mrtvim po desetih minutah.
Devereaux, star 25 let, je bil drugi na vrsto. Devereaux je se-j del je drugič v električnem stolu, i Ko je bil še otrok, je obiskal nekoč jetnišnico s svojim očetom, ki je bil tam paznik in takrat je sple-j zal na stol. Proglašen je bil mrtvim po šestih minutah.
McLaughlin, star 30 let ter oče dveh otrok, je bil zadnji trojice, ki je plačala z življenjem za zločin. Proglašen je bil mrtvim v sedmih minutah.
Rabelj je prišel iz New Yorka. Zagovornik obsojenih si je še v zadnjih urah pred eksekueijo prizadeval, da izposluje pomilošče-lije vseh treh, a vsa njegova prizadevanja so bila zaman.
Romunska ponudila Madžarski prosto lukc.
BUKAREŠTA, Romunska, 6. januarja. — Romunska vlada je ponudila Madžarski Oalac ob Črnem morju kot prosto luko. — je ugotovil včeraj trannsilvanski narodni organ Romunska. To je že tretje pristanišče, katero so ponudili Madžarski drugi narodi. Prvo je bilo Split v Dalmaci ji in drugo R^ka, katero so ponudili Italijani.
Domneva se, da ho zmagal Ga-lac v tem tekmovanju.
—-T
Novi nemški Zeppelin.
ŽENEVA. S vica. o. januarja. Včeraj se je pričelo v Friedrichs-liafen grajenje ohrodja velikanske zračne Jadje v Zeppelinski tvorniei. Ta ladja je namenjena za transatlantiško službo med Špansko in južno Ameriko.
Posebne -nove točke vključujejo ohrodje iz čistega aluminija. Uporabljalo se bo benzin in poseben tajni plin. ki bo dajal večjo silo. Tanki se bodo nahajali pod zračno ladjo, ki bo razdeljena v osem velikih kompartmentov z vsem modernim razkošjem. O-prema na krovu bo slična oni majhnega transatl&ntiškega parnika, nosečega kakih sto potnikov. s prtljago, posadko in pošto.
Zračna Iddja bo dovršena v pri-četku septembra, ko bo vprizori-la več potovanj preko Evrope, predno bo odšla v južno Ameriko. Nato pa bo ustanovljena tedenska prekatlantiška služba.
Nemški konStrnkterji in inži-nirji izjavljajo, da bo nova zračna ladia najboljša, najhitrejša in naj bol i j udobna zveza med starim in novi« kontinentom. . ..
Mehiki se bliža nova revolucija.
V Washingtonu so mnenja, da bi pojav močnega voditelja pospešil iz-, bruh revolucije.—Omenjajo de la Huerto. — Baje sojga povabili, naj ■ prevzame vodstvo vsta-! šev.
WASHINGTON, D. C., 6. jan. !
Sporadične izbruhe vstaje, kate-'
re je bilo opaziti v Mehiki v zad-'
,,, , . i
njem času, smatrajo v Washingtonu kot znake sile. ki bo našla ! konečno izraza v dogovorjeni rc-vclueijonarni akciji. Poročila ve-' rodostojnih opazovalcev opisujejo te izbruhe kot uvodne znake ta-' kega razvoja.
Vrjetno je, da bo postal de la Iluerta centralna postava.	j
De la Iluerta, ki je bil provizo-rični mehiški predsednik 1. 1920 in ki je vodil pred dvemi leti ne-1 uspešno revolucijo proti vladi Obregona, se nahaja sedaj že eno' leto v Los Angeles, C al.
V svojem zavičaju pa je dobil sporočila kakih dvajset ali več vojaških voditeljev, ki so mu obljubili zvestobo, če bi prevzel vodstvo splošne vstaje proti vladi i Callesa.	t
Nezadovoljstvo z administraei-cij° je posledica domnevanih ra-' dikalnih ali celo boljševiških ci-| ljev in to nezadovoljstvo je bilo j še poglobljeno vsled nemira vspri-čo spora z Združenimi državami glede petrolejske in zemljiške za-' konodaje in radi nasprotujočih si interesov v centralni Ameriki, kot je razvidno iz slučaja Nicarague.
Kot nadaljui vzrok nezadovoljstva se tudi navaja propadanje mehiškega ekonomskega življenja radi bojkota katolikov, ki je bi! posledica spora Callesove vlade s katoliško cerkvijo.
Onim. ki nasprotujejo politiki sedanje mehiške vlade se zdi de la Iluerta konservativec ki je proti ustavi izza leta 1017, na temelju katere so se razvile petrolejske in zemljiške tež koče z Združenimi državami. Smatra se ga za človeka. kojega zunanja politika bi soglašala z Združenimi državami.
Ljudje, ki uživajo zaupanje de la Iluerte, napovedujejo da bi dal v slučaju, da bi bila njegova revolucija uspešna, razveljaviti u-stavo iz leta 1.017 ter nanovo sprejeti ustavo iz leta lSr>7. To ustavo-j pa bi dal amendirati na tak na-] j čin, da bi se jo prilagodilo moder-! nim potrebam v konservativnem I smislu. Ce bi storil to, bi bil deležen podpore vseh katolikov.
Pomilostila za nadaljne kaznjence.
AUSTIN, Texas. 6. januarja. — Governerka Mirijam Ferguson,1 koje uradni termin se bliža koncu, je pomilostila včeraj 32 nadaljnih kaznjencev, vsled česar znaša število pomilostitev tekom njenega j termina 3037.
Zopet influenca v Evropi.
-
LONDON. Anglija, 5. januarja. Epidemija influence je izbruhnila po celi zapadni Evropi in Angliji. Številne smrtne slučaje je zaznamovati med tisoči pacijentov.
Plaz ubil 22 rudarjev.
MOSKVA. Rusija. 6. januarja. Neki plaz v Kalaski okraju v Sibiriji je ubil 22 rudarjev. Velika masa snega in ledu je zdrobila barake, v, katerih so se nahajali delavci. Kalaski se nahaja v provinci Jeaisejk.
Nezgoda zadržala ameriške letalce.
Nezgoda je zadržala a-meriške armadne letalce v Guatema.li. — Zastavna ladja je izgubila svoje krmilo.
GUATEMALA CITY, Guatemala. 6. januarja. — Drugi." izza odleta i z San Antonio. Texas, dne 21. decembra so bili armadni letalci Združenih držav prisiljeni ustaviti začasno svoj 20.000 milj obsegajoči polet preko pa na mer i-ških držav.
Zastavna zraT-na ladja oddelka. New York, je bila prisiljena pristati par minut |>n odletu na Aurora letalnem pol j ti včeraj zjutraj v namenu, da odleti v San Salvador ter je izgubila pri tem svoje krmilo.
Vsled tega bodo ostali aeropla-iii. ki so se vrnili semkaj po nezgodi. ki je zadela New York, v Guatemala Citv za en teden ali dva. dokler se ne popravi zastavne ladje.
Major Herbert Dargue. letalni! poveljnik in njegov pomožni pilot, poročnik Whitehead sta bila le malo poškodovana na rokah, ko sta bila prisiljena pristati.
Aeroplani so dospeli v Guatemala City iz Salina Cruz. Mehika. v nedeljo popoldne, ko je bilo sklenjeno ostati tukaj do včeraj zjutraj.
Predsednik Guatemale, Chacon, kabinetni ministri in številni prebivalci so bili na letalnem polju kmalu po deveti uri. da se pošlo ve od Amerikancev. Ameriški konzul Geissler se je poslovil od letalcev par minut pred deseto uro in ae-roplan St. Louis je bil prvi. ki s« je dvignil v zrak. nakar so sledili drugi.
Ko so krožili preko mesta je bilo opaziti, da se aeroplan New York precej ziblje. Takoj nato pa se je spustil na tla, nekako dve tretini milje od letalnega polia.
Prva nezgoda je zadela e k špedicijo v Tampico kjer je v aero-planu St. Louis zgorel motor. Aeroplan San Francisco je nadaljeval svojo pot v Vera Cruz, a ostali štirje so ostali v Tampico, dokler se ni privedlo nov motor iz Združenih držav.
•
Dovoljen uvoz argentinskega mesa.
WASHINGTON. D. C . 5. jan. Protesti Argentine in T'ruguaya proti oviram, katere stavlja poljedelski department Združenih držav uvozu svežega in nasoljenega mesa, so imeli za posledico, da se je modificirala regulacije depart-I mejita. Uvoz mesa iz c-beh imenovanih držav bo dovoljen za dobo dveh mesecev, pod zelo strogo inšpekcijo.
NOVA ODREDBA MUSS0LINI.JA
Mussolini svari pred neredi. — Povedal je prefek-tom, da ne smejo trpeti niti znakov sovražnosti napram tujim uradnikom. — Nastopiti morajo brezobzirne. — Prefekti predstavljajo najvišjo provincijalno oblast.
RIM, Italija, 6. januarja. — Dogodki, sledeči zadnjem atentatu na Mussolinija, namreč napadi ,na katoliške naprave in nekatere inozemske konzulate, kar je imelo seveda za posledico živahne proteste iz Francije in Vatikana, so napotili Mussolinija v vlogi ministra za zunanje zadeve, da se je pečai na drobno in široko s tem predmetom v pismu, vse-bujočem navodila za prihodnje leto, naslovljenem na vse prefekte po celem kraljestvu.
Vse nepostavnosti, posebno obračajoče se proti zastopnikom inozemskih sil v Italiji, je treba zatreti z železno roko. pravi Mussolini, in vsak prefekl, ki ne bo nastopil z zadostno eneržijo, bo progla ! šen sovražnikom fcišistovskega režima ter kaznovan temu primerno.
—	Vsakdo si mora dobro zabiti v glavo, — piše Mussolini, — da je sedaj končana doba repre •
: salij, opustošenja in nasilja, neglede na to, kaj se I lahko zgodi meni osebno. Karkoli se zgodi meni, i morajo prefekti predvsem preprečiti z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Odnošaji med narodi so preveč delikatni ter lahko dovedejo do takih razvojev, da absolutno ni mogoče trpeti, da bi bili na milost ali nemilost izročeni neodgovornim a-gitatorjem.
—	Vsakega prefekta, ki ne bo nastopil soglasno s temi navodili, bom smatral za nevernega služabnica, ali celo izdajalca fašistovskega režima ter ga kaznoval temu primerno.
Mussolini je tudi naročil prefektem, naj izvajajo svojo avtoriteto posebno proti fašistom samim, da zavarujejo fašistovski režim "na vesten, a tudi inteligenten način", da zatro nepostavnost, da zavarujejo javni mir, da zavarujejo krajene finance I v njih ozemlju, da podpirajo vse inicijative, kojih namen je izboljšati stanje demagogije ali neprimerne servilnosti.
Konečno je naprosil za njih sodelovanje, da se i izžene iz fašistovskih vrst vse pustolovce, profitir-!je, sleparje, strahopetce, bahače, vse ničimurne in napihnjene ljudi; vse trosilce govoric in vse one, ki žive, ne da bi bil znan vsem vir njih dohodkov (Ce bi se izvedlo to, bi fašistovska stranka izgin:-, la s sveta. Opom. ured.)
RIM, Italija, 6. januarja. — V cirkularnem pismu na prefekte vseh provinc v kraljestvu, je izjavil Mussolini, da so prefekti najvišja provincijalna oblast države, najvišji politični zastopniki fašistovskega režima, — s čemur je rešeno vprašanje kdo je višji, prefekt ali pa provincijalni tajnik fašistov-ske stranke.
• i
—	Stranka in njena hierarhija, od vrha pa do dna, je sedaj, ko je revolucija završena, orodje
' v rokah države, koje zastopnik je prefekt, — je dostavil.
Seznam.
To je sem am, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki co veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako boste rpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.	......
Dinarji	Lir m	Posebni po-
QJn..........600 ____$ 9.45	Lir	............100	............$ 5.15	datki.
Din. ________1,000 ________$ 18.60	Lir	............200	............$10.00	Prtatsjblna n Ispla-
Din..........2,500 ....	$ 46.25	Lir	............300	............$14.70
Din..........5,000 ....	$ 92.09	Lir	............500	............$24.00	uLJi lna£a kakor
Din. ________10,000 ....	$183.00	Lir	............1000	............$47.00	»Jedi	ali
Za poiiljstve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvetlsoS Lir tov; od S2S. naprej
dovoljujemo poseben sneskn primeren popust,	P* 8 <***tm
•d vnkecB dolar J*.
Naknsfla po brsojavm pUm tzvrfajem v najkrajlcn fesa ter Za režje svsto p« s*-rafnnssM sa strsike fl^-.	gg*BCPt
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	PtKHftB: COBTLANDT SS8T	New York, N, Y
i — i___________________—i-----1—— . ■ —
I GLAS NARODA 1
(SLOVENE DAILY).	I
^aBža^CTggiaiai^IMKi^^ • t "■ —m-jm i 1 wiwiif ninaBieaaa——■
Ownod and Published bp 8LOVSNIC PUBLISHING COMPANX (A Corporation)
Frank SaJbaer, president.	Lcnii Renedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addxaews of above affiacn B2 Cortlandt 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA "
________"VoiceofJhePeopU^_
_Iseued Every Day Except Sundays and Holiday*.
Za telo Mo velja list ea Ameriko Za New York oa celo let* $7.00
4m Kanado______,$€.00 Za pol leta________$3.50
Za pol lota —------13.00 Za inozemstvo M oelo leše_$7.00
Za detrl lota___—---J$1J50 Za pol leta________$9.30
__Subscription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" it ha j a vsaki dan izvzemH nedelj in praonHkoo.
Dopiai bres podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ____Telephone: Cortlandt 287$.__
O, VSE JE MOGOČE...
Diplomati, državniki, politiki in drugi, ki spadajo v to skupino, zatrjujejo, da so smešno govorico o vojni mod Francijo in Italijo.
Dokazujejo, da jo to Kpluh nekaj nemogo^-e^a, nekaj smešnega.
O, na svetu je vso mogore. Še vso kaj drugega jo bi-1'» mo ore in bo kot je pa vojna mod Francijo in Italijo. Le dogodke zadnjih let jo treba premotriti. Ali se je nemškemu kajzerju kdaj sanjalo, da bo ža-drva v Doornu ?
Ako jo Trooki pred petnajstimi leti, ko jo urejeval ponižen listič nasproti sedanje slovenske cerkve v New Yorku, domneval, da bo po preteku par let vojni minister ruske države ter Leninova desna roka !
Ali je slutil fantast Prinoip, ko jo lota 1914 izpraznil svoj revolver v Sarajevu, da je dal s tem povod vojni, kakoršne še ni videl svet t
Ali je kdaj padlo italijanskemu kralju v glavo, da ga bo komandiral nekdanji soeijalist in poznejši kaprol Mussolini i
Ali se je kdaj sanjalo Turkom, da je cilinder, ne pa fes pod kaznijo zapovedano pokrivalo pravovernega Muslimana ?
Ali so kdaj slutilo slovenske matere v slovenskem Primorju, da ne bodo smole na javnem s svojimi otroci' slovenski govoriti?
O, vse je mogoč"-o na svetu. Le
ena stvar se nam po opazovanju zadnjih let zdi ■ skoro nemogoča: —
— da bi začel Koverta izdajati dnevnik.
BREZPOSELNI IN BREZPOSELNI
t " _
V Nemčiji je ogromna množina brezposelnih. Posebno v Berlinu stoje vsak večer pred javnimi prenočišči cbl-ge vrste sestra dano e v, ki bi radi prespali večerjo in zaj-t rfe prihodnjega dne.
Pred ljudskimi kuhinjami stoje z lončki v rokah, in srečen je tisti, kateri dobi par požirkov umazane brozge. Vlada se izgovarja, da je brezposelnih preveč, da l-iu premalo denarja in da jim ne more pomagati. K' kateri brezposelni so pa kljub temu izvzeti. Tako naprimer dobiva brezposelni bivši bavarski ] i stolonaslednik Ruppreeht vsako leto 16.9a^ zlatih mark podpore.
Brezposelni bivši nemški a^mii-al Tirpitz dobiva 24.960 zlatih mark.
Brezposelni grof Posadowski, bivši kajzerjev tajnik, dobiva po 25,000 zlatih mark na leto.
Brezposelni gospod Koeth, ki je bil šest tednov minister, dobiva na leto 20.000 zlatih mark.
In takih brezposelnih je še dosti. Vsi skupaj dobivajo na leto 23 milijonov zlatih mark podpore.
Kot vodite, je med brezposelnimi in brezposelnimi velika razlika, posebno v Nemčiji.
DOBRODELNOST
♦ Ob Novem lettt so ameriški magnatje oddali svoj Hribut v razne dobrodelne namene.
I -j
Časopisje je natančno poročalo, koliko milijonov je
Miroval Rockefeller, koliko Strauss in koliko so prispe- ;
Ivali drugi, ki se valjajo v zlatu. A _ _
i . ft. _ ..
O LAS NARODA, 7. JAN. 1927
Kadarkoli pišemo o dobi-odelno.sti, nam ponovno prihaja v spomin znamenita definicija slavnega ruskega pi sotelja Turgenjeva.
V	mali vasi je umrla vdova ter zapustila par nepreskrbljenih otrok.
Sosedje so vzeli vsak po enega, eno samo nebogljenčc je pa ostalo brez matere, brez kruha, brez pomoči in brez krušnega očeta.
V	vasi je živel reven zakonski par, mož in žena, ki sta imela sama kapico otrok.
Nekega dne je rekel mož svoji ženi: "Ves kaj, vzemi-va ubogo revieo k nam."
Žena mu je ugovarjala: "Rada bi. pa ni mogoče. Saj imamo mi sami komaj za moko in za sol."
"Kar vzemi va jo!" jo odločil mož, "bomo pa neslan kruh jedli..
Koliko še manjka Rockefeller jem in Straussom do tako dobrodelnosti. ..
Dopisi.
Plamfield, N. J. \\
Iz naše naselbine se prav malo't diši ali pa skoraj nič. Zatoraj sem i j ie namenil eno malo poročati, kako tukaj živimo.	s
Najprej odgovarjam na vpraša-j? »ja naših rojakov: kje je Plain- i rield. katero železnico se vzame.; i takšna lega je in kakšna industri- j r ja? Plainfield je oddaljen od New j j k'orka 27 milj; železnica New | J. Fersev Central; tukaj jr> ravnina ij« ndustrija jo pa vsakovrstna, ve-' j •i noma tovarne.	-t
V	Macks International Motorje " e. dela nad 1G00 delavcev. V j Art Color Printing Co. je zaposle-j lih ('cz 800 delavcev, večinoma r ležni spol. V British American ! Motal and Steel Co. nad f»00. v j špieer Mfg. Corp. nad 1200 delavcev; v Bronston Ilat Co. jc zaposlenih nad 70 delavk.	i \
Slovenskih družin je tukaj 11. |1 približno toliko tudi Hrvatov. Tu-j-\ Icajšnji Slovenci so večinoma izu- \ '•eni v slamnikarski stroki in de- J-njo eni tukaj v Plainfield, eni pa j k* Xew Yorku. Vožnja stane do <j S"r\v York.i iz Planinfielda $10.25 1 mesečno, tn se pravi Monthly .H Commutation Ticket. Xa dan pri-h* vožnja tja in nazaj na 3ne. 1 ^'sak dan vozi de Xew Yorka in ( laza j 07 trenov. v rush hour vsa- 1 cili n do 10 minut en tren.	£
Kakor sem slišal, so spet plain- r 'ieldski agenti v Xew Yorku in j irooklynu na delu ter našim roja- i com razkazujejo na zemljevidu . otc. Opozarjam rojake, da naj ni-1<* far ne kupijo, dokler se ne pre- J »ričajc. kaj in kje kupijo.	I
Varujte so provaraneijo. Krn- t lovnim agentom ni na tem kjer in i caj kupite, ampak njim je za pro- J »ente. Akoravno vas že nalima erajevni agent za par grošev, ne e lajn se varali potom še glavnemu agentu, ko pridete na zadnjo lostajo! Bodite previdni, preglej-e lepo, kako daleč od postaje je ] remljišče; ne dajte se strpati v ivto. s katerim vas odpelja z brzi-io GO do 70 milj na uro, potem ram pa pravi: Ali nismo hitro na nestu? Tukaj so loti: 5 minut do j' >e sta je. Oddaljeni ste pa 5 do 61 c nil j. Ko pridete drugič pogledat, r »e pa tistih 5 minut raztegne na S iro hoda.	i Z
v	.	,	.'t
Kateri misli tukaj kupiti, naj ie obrne na nas Slovence, kateri ^ iivimo tukaj več let. Mi vam bo- ^ no svetovali, kar bo za vs naj- -)oljše. Resnica je tudi. da kdor ^ nisli kupiti izven velikega mesta, j. lima boljše prilike, za kupiti kot ^ >b Xew Jersey Central železniei. ^ Osebno pa za tiste, kateri mislite ie zanaprej delati v Xew Yorku. ~
V	Plainfield je suho in zdravo ^ )odnebje. posebno za takšne, ka- n ere tare senena bolezen in kate-
n
•i ima bronchitis.	1
v
Kakor sem omenil, ni tukajšnja' lovenska naselbina velika, pa je -'esela. Razumemo se dobro. Božič-' ie in novoletne praznike smo »raznovali prav po siapokrajsko.! Ca božični večer smo šli pogledat I Irugr k drugemu, kateri ima več k mstiVčkov na jaslicah in kje je v )il Miklavž z Tečjim žakljem Pri v neni je bil very poor, to pa za- s o, ker ne verjamem. Tudi nismo >ozabili pokukati v prohibieij- h ko shrambo in tako smo ga po- b em eehali cela dva dni.	1 j,
Ka starega leta dan pa smo vsi k 3lainfieldeani šli v našo sosednjo n ras Donelen slovo jemat in voščit iovo loto. Najprej Mr. Učakarju,' s
[potem Mr. Zaletu, nazadnje pa' >;k Mr. Cerlenčiču, baš o polnoči 11 poljube deliti oziroma dobivati.
Gospod urednik, I bet you, da sem jih največ dobil. Tako sen j j -j bil vesel in ponosen, da sem jo -iubral kar v prohibicijsko kambro . i in začel sem poljubovati kar vse! navprek male in velike. Ko sem i | jih naštel 6. skočim do štev. 7.j i kar zaslišim gromovtt glas hišno-| :!ga gospodarja: Halt! Iz št v. 7 so poljubi vsi moji. Take sino se za-i bavali do ;orc. Leto 1027 ^mo i dobro začeli, ko se konča, še po-i i ročam.
j Pozdrav vsem bralcem Glas Naroda 1
John Cvetkovieh.
1
Imperial, Pa. j
V 1eh časih je jako težavno po-j hirati v kako dobrodelno svrho. I . i Delavske razmere so slabe. Toda |vendar! Kri ni voda! Edinole rc-l
■	vež lahko pojmi potrebo reveža, i • Spodaj podpisana sva obiskala ro-l
jake ter nabrala za poplavijeneei » $37.80. Darovali so sledeči: John 1 Eržen $10; Frank Kune $2: po! $1 ,fX): John Peršin. A*al. PeternelJ
■	-Toe Cerin, Jakob Dolinar. Frank Dolinai-. Matevž Pust a vrb, John
l Codeša. Mrs. Ivana Zefran, Mrs. Terezija Pajk. Joe I'le. John Kol-, šak. Frank Trušnovio, Louis Avguštin, John Vira nt. Frank Avguštin. Jennie Guzel. John Jani-nik. 3raks Zidar. Frank Vid rili, Jernej Špik : po 50c .- Anton Pavle-čič, Ignac Zupančič. Frank Šmer-kol. Frank Poper. John Mansar, Frank Mihel. John Miklavčič. Anton Polšak. Marv Orel. Joe Jerman, John Cepirela; po 30e: Fr. Žibert.
Prisrčna hvala vsem daroval-1 cem.
Val. Petemel. John Eržen, nabiralca.
Zmagoslavni pohod ameriških filmov.
LONDON," Anglija. 4. januarja. Soglasno s šratiskami, ki so bile j c-bjavljene včeraj, so plačali Anglija in dominiji v zadnjem letu svoto $30,000.000 kot najemnino .za proizvode ameriške filmske in-1 dust rije.
i Ameriški interesi imajo v Londonu dva filmska gledišča ter grade sedaj tretje. V notranjosti dežele napredujejo Amerikanci še bolj. Xeki sindikat si je zagotovil kontrolo nad petnajstimi filmslci-liii gledišči ter izdal za to skoro en milijon dolarjev.
Kampanja za pospešenje angleške filmske industrije s pomočjo prohibitivskih davkov ni našla nobenega odmeva, ker prevladuje naziranje. da bi morali konečno vendar ljudje vse to plačati.
Podvojitev stebla nezaposlenih.
PARIZ, Francija. 4.
januarja. J Izza začasnega stabiliziranja franka je naraslo število nezaposlenih v Franciji na več kot 13.000. vključno one osebe, ki so se registrirale v delavskih uradih.
Pred par dnevi je bila le še polovica. tega števila brez dela. Približno 10,006 nezaposlenih obstaja iz moških. Najhujša dosedanja kriza je bila leta 1921, ko je bilo nezaposlenih 91.000 oseb.
Najhujše prizadeta je kovinarska industrija.
KUHANJE KAVE
Vi si lahko vedno zagotovite ^^H^r ta mil duh, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit ^■^r slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, z uporabo
Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetil uporabljajo Franck o vo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. ,	Poveča bogastvo in ol:ud kave ter jo jako izboljša.
Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo.
TZDELUJE JO
i HFINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y.
* Kot dodatek h kavi «e Franc kova cškoriia zato uporablja, da izbolj
Šli bkiis Iccive kot izljoljAa r-ol okm hrunt*.
Raznoterosti.
umor an samomor.
I Te dni so juišli v nekem jrrab-
i
; m? blizu ljudske šole v Dolnjih | Ileršpieah na .Moravskcm moško truplo. Desno sence je bilo prestreljeno. Prvotno so mislili, da prre y.u samomor, i oda proti tej ! domnevi jroveri dejstvo, da pri I truplu ni.se našli revolverja. Poli-j eijska komisija je truplo še isto uoe pregledalo. Našla ni nieosar. j kar bi pričalo o identiteti. Mrtvee. ; ki je bil sodeč po obleki, delavec. J je imel pri M'bi samo škatljico .vžigalic. Dali je bil po smrti oro-| pan. se ne ve. lirnska policija je luvedla strogo preiskavo, da ujro-jtovi identiteto mrtveca in vzrok jnjejrove smrti.
Pozno nr-noei je našla policija 'pričo F. Fhra. ki je izjavil, da je t videl neznanca proti večeru. Se-j i del je ob jarku in o nečem raz-j mišljal. Iz tejra bi se dalo sklepati. da prre za samomomor.
Xeznanee je bil star kakih 45»
let.
Nevaren vlomilec pod ključem. I
Začetkom decembra pe bil izvr-J i sen v nekem kinu na Roulevard {Madeleine v Parizu drzen vlom.' J Vlomilci so izpraznili blagajno' j in odnesli 00.000 frankov. Teden! dni po tem vlomu je dobilo brali-' slavsko policijsko ravnateljstvo anonimno pismo, v katerem je neznan dopisnik trdil, da biva v slovaškem kopališču Pištane neseča1 ženska, ki je prispela nedavno iz Pariza. Za njo je odpotoval iz Pa-: riza delavec Josef Xitmann. V anonimnem pismu je bil delavec Xitman označen kot vlomilec, ki je okradel blagajno pariškega ki-^ na.
Bratislavska policija je posla-' la v Pištane detektive, ki so stopili v stik z orožniško postajo. Po! dolgem iskanju se jim je posrečilo izslediti neko Heleno Bartovie in 27-1 et nega vrtnarja .Tosefa Wuckmanna. rojenega v Sigotva-ru in pristojnega na Madžarsko.-
Pri hišni preiskavi so našli v tioč-_ ni omarici 17.^80 frankov, s AVuckmanna so aretirali in od-
>	peljali v zapore bratislavskega po-. lieijskega ravnateljstva, kjer pa t tal vine doslej ši» ni priznal.
i V zaplenjeni korespodenci He. i lene Bartovie so našli pismo, iz ka-
-	terega je razvidne, da se je "Wuek-
>	in an n že davno pripravljal na . vlom iu da je dobila Bartovočeva ■ 9. decembra, torej neposredno po
-	vlomu v pariški kino iz Pariza po 5 pošti 5000 frankov.
V drugem pismu je pisal Wuek-niann svoji ljubici, da si jc vlomilsko orodje že preskrbel in da je k življenje brez denarja neznosno. V tretjem pismu je "Wuckmann opo-1 zarja 1 Bartovočevo. naj ne pozabi ' j nanj. ako bi ne mogel priti v Pišta ne. To bi pomenilo, da so pra pri-' jeli.
Bratislavska policija je že 15. decembra opozorila pariško poli-jcijo na Wuekmannovo aretacijo. Drugi dan je dobila brzojavni od-i <rovor. da je Wuckmann sodelo-jval pri vlomu v kine na Boulevar-" j ti n ^radeleine in da pariška poli-'jfija prosi, naj <rr« eehoslovaške o-• j blast i izroče francoskim oblastim. Wuckmanna so izročili državne-
J ;
niu pravdništvu. ki ga pošl ie v i Francijo.
>
Velika brezposelnost v Berlinu.
i: Brezposelnost v Berlinu stra-hotno narašča in zavzema vedno -ivečje dimenzije. Število brezpo-' selnih je tekom zadnjega tedna » narastlo za 11.400 oseb in se s tem i dvignilo na 260,454 oseb. V prej-
-	šnjih dveh tednih je število brez-j poselnih narastlo za 4000 in TOOO
-|oseb.
j lice se zastopnike
. za razprodajo fonogra£skih ploščin role za Piano. Prilika za dober zaslužek. Pišite .-Foreign Record . & Roll Co.. 107 West 20 St., New i York, X. T.
ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do vštevši 13. januarja 1927, plačamo
po —
4%
obresti že od 1. januarja naprej.
Mesečno obrestovan je je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem.
Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države !New York.
Ob Novem letu se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo.
FRANK SAKSER STATE BANK
« Cortlandt Street,	Hev York, M. T.
gPeter Zgaga j
Rojak je tukoJo modroval:
—	Ženske so od zlodja. kdo naj jih ix>{?rimta. kdo naj jih razume? •laz jih ne. — Jaz prešam. — punco iraaiu. — Ona dela slamnike. — Dobre tri me.sece sva znana. — Znaustvo pa v tej deželi lii^ tro napreduje. — Zadnjič me je za<Vla siliti, naj jo vzamem. Po vsej sili. naj jo vzamem. — Jaz pa — da je treba še malo poeaki-ti,da si bova še nekaj denarja pri-šparala. da je za poroko še vedno čas in — tako dalje — saj veš. kako se znajo moški izgovarjati. — Ona je odvrnila : — N'o, meni je vseeno. — Potem jo pa nisem videl ver. — Ko spm se predvčerajšnjim vozil s strenom proti domu, sta sedeli pred menoj dve rojakinji. — Nista m<» videli, ker je bila »neea prevelika, toda jaz sem razločno slišal vsako besedo. Pogo-varali sta se o mojem dekletu.
—	Ti. — je rekla prva — včeraj sem pa videla onjravovo. (Imenovala je njeno imp'». — Strašno slabo izprleda. nič ne pfpvori in neznansko je žalostna. — Moproee je pa bolna.
j — A ja, kaj bo boJna .' C V bi bila bolna, bi bila vesela. — Žalostna zato. ker ni bolna . . .
Medtem se je pa vlak vstavil, j Vrtali >ta ter izstojiili t«>r nisem "tslišal konea f>oeovora.
—	Kaj se ti zdi. Zpazn. kaj po-- meni ta po?ovor?
-J — Xe vem. kni hi rekel. — sem i^mn odvrnil. — Kar l^po počakaj, j boš /.<■ kaj izvedel in kaj doživel.
:i
j Spomladi bodo nosile ženske
čevlje s pol inča višjimi petami
11kot jih nosijo sedaj, in t«idi čev-
'•Iji bodo manjši. ^ i
I Presneto, težko ji- bo kani spra-* viti.
Xe jnislini ženske, pač j>a no«ro.
*
Prijatelj ali si napravil ob Xo--.vem letu kak skiep: <ia n** boš več fijraret kadil ; da boš ženi vedno j resnico povoril ; da boš vfiak tedt'ii , toliko in tolike prišparal: da boš vsako žensko samo v obraz pogledal; rla boš ^ z dela vedno na-j ravnost domov?
J Seveda, še dosti takih sklepov j si napravil.
| Žal. da so novoletni sklopi taki j kot jo: prohibieijska pijača, j ^ločili niso niti pol procenta.
Človek se jim pokori v javno-isti. z veliko težavo in s kislim o-b razo m.
Pa se tolaži z mislijo, da sta tu-"fdi v pogledu novoletnih sklepov nninšajn in bntlegarija jako razvita.
*
Znamenje modernega, časa.
V parku je sedela ndada dekli-
k ea ter pestovala ma lepra otročička.
" Otrc-čiček ie hil len in živahen ter i *
1 ga je vsak pogledal, kdor je sel 1 mimo.
—	(.'igav pa je ta otroci ček ? — jc vprašala neka gospa.
( — O, to se bo pa jutri pri sod-niji izvedelo. — se je glasil samozavesten odgovor mladega dekleta.
*
Pred par meseci je bilo pred posebnim senatnim odborom v Wasliingtonu zaslišanih več stiha-čev iz kanadske province Ontario.
Izjavljali so in dokazovali, da prohc-bicija v Ontariu napreduje.
Ivmalu nato se je pa vršila v Ontariu volitev prlede tega vprašanja. Volilei so prohibiei jo enostavno vrgli med staro šaro.
To je dokaz, da je narod drugačnega mnenja kot so pa suha-Ski glavarji, i Ne samo v Kanadi, tudi v Ameriki je ista stvar.
*
Neka ženska je izjavila, da samo zato poje, da čas ubija.
Sosedje pravijo, da ima jako nevarno in uspešno orožje na razpolago.
*
Iz preeej zanesljivega vira sem izvedel, da Koverti in še par drugim jako slaba prede. Sedaj iiodi-jo zamišljeno semintja ter premi-šljejo stari slovenski pregovor, ki se glasi:
Kdor drugim jamo koplje, sam >1 vanjo pade.
t
GLAS NARODA, 7. JAN. 1927
Itimi-
Štirjekita j«ki maršali.
Henry Kowly ni navaden ameriški dopisnik. Med vojno je bi! brigradni general, po vojni je postal urednik oistratva v
politične udanosti. V svoji politiki je T" zjrolj oportunLst: med mo-narhisti in republikanci si izbira lasila vojnega n>i- najmočnejšega.
\V«Kbinirtonu "The j Najbolj zanimiv jo ("anjr Kaj
AMERIŠKE BOJNE LADJE
mm^mam jm
i*
r
Army and Navy Journal". VsledjSek. voda kantonske vojske. Ded-tega so vtisi celotnega potovanja j šeiua Sun Jat Sena, prvega prepis Kitaju, katere objavlja sedaj zidenta kantonske republike, je v Kowly, st rokovnjaško bel j po-1 rokah. resnično velikega politika, membni kakor opazovanja ostalih | Ni treba misliti, da je C'an samo turistov. Kopriv se je povrnil pred j orodje rdeče Moskve. Kot dober kratkim in trdi. da se t»o kitajska politik se je brigal predvsem za tragedija kmalu končala, igro j notranja gospodarska in politična vodijc 6* irje maršali: Čang na Se- i vprašanja ter je iztrebil dosedan-veru, Feng na Vzhodu. V Pej Fu'jo anarhijo v Kantonu. Za zunan-v Pekingu in Can Kaj ftek v Kan- jo politiko ni imel časa in šele se-ronu na jugu.	daj stopa na mednarodno pozo-
— Kralj severne dežele, man d-' ''išče. Tukaj je treba pribiti, da žurski t'ang So Ling je zdaj naj-'t'an smotreno odklanja vse mos-močnejši igralec z 250.000 vojaki, j lovske poizkuse boljševizirati ju Kot vodja kitajskih odelkov v ja-[ žnokitajsko narodno stranko. Čai ponski službi leta 1004 je Čang dobro ocenil pomen tehnike za zmago: videl je. kako so -presna-gali Japonci rusko premoč. I Ustanovil je zdaj več arzenalov, smod-nišnic in tovaren za letala. Stotine njegovih letalcev so se učili od francoskih inštruktorjev in so naredili po končani šoli še prakso v japonski vojski, t'angova arti-lei ■i j a ne bo zaostajala za artileri-jo marsikatere evropske velesile. Angleški general
an
ima eno veliko prednost pred vsemi tekmeci, da je namreč, ako izvzamemo simpatije Rusije, primeroma najbolj neodvisen.
Štirje maršali kockajo za velikansko državo in ne ve se, kdo bo zmagal. Zato ni-dvoma, da so pro-budili ti dogodki 380 milijonov Kitajcev. Nekoč je lahko korakala peščica evropskih skozi celo cesarstvo. Ti časi so mi
RUSKI LTStTO IflSSOLINIJU
UNSinwaOO & UNCgftWQOO. n. T.
Fotograf, ki je vzel to značilno sliko, se je nahajal v ameriški bojni ladji '"California". V daljavi je bojna ladja "Colorado".
VILJEM V DRUGEM ZAKONU
V Jislu 'Satudnry Evening Post'
!n°fn"ir,ie? {priobčuje ameriški časnikar Sil-
. ,v ester Viereck razgovor z bivšim null. Kitajci so premagali prita-
nemškim cesarjem Viljemom, ki
... „, .. ,	i	, . .	„ J,mu j^ dal zanimiva pojasnila o
vil! rezke poljske možnarie, ki ne-zumejo sedaj, da ni mogoče vz-' , , .	. ... ,
I » - ■	■ .	.. tvzrokih. ki so ga pripravili do te-
šejo štirikrat bolj daleč kakor modemi francoski. Vodja artilc-rije, danski polkovnik baron Tau-be, je velik poznavalec svoje stroke. Važno vlogo v Can gov i vojski igrajo ruski oddelki, nekdanji Kol.'ako v i vojaki, ki si služijo kruh v Kitaju, ko so se morali u-maknili pred boljševiki. Služijo za plačo in imajo največ izgub,
Sottom mu je'.'«1"« mržnjo do stalne armade in razumejo sedaj, da ni mogoče vzdržati samostojnosti brez orožja.
Politični in soeijalni preporod bo' kmalu sprejel obliko močnega na-
r.ie mar-
ga, da se je drugič oženil. Viljem pravi, da je bil
primo-
,	r . .	i ran storiti ta korak, ker se je ču-
eijonalnega gibanja. Kti'-"* mm«-'
šali, ki zdaj ustvarjajo kitajsko vojsko, bodo prišli do veljave še kot sluge bodoče močne edine vlade, pod katero bo postal Kitaj
j til zelo osamljenega. Svojo drugo I ženo bivši cesar občuduje. Zlasti , v finančnih zadevah mu je gospo-jdiuja brez primere in se razume na te posle bolje kakor marsikate-
grozna in prvorazredna velika dr-' .	...
.. , . ■ , . ,	* i-i njegov minister,
zava. Število kitajske vojske zna-!
. ... .... . , .	, ,	,	..... I Viljem je s posebno vnemo bra-
ker jih pošiljajo, kjer je nevarnost >" **; danes nad en milijon, m o-'^ ^^
največja. —	zemlje, na katerrm operira, ni nic
Kowly navaja več primerov po-
ffuma t»* ruske brigade s šestimi
bataljoni. Cay<* je pravi Kitajec
starega kova. previden in monar-
h i stičen skozi in skozi.
Njegovo nasprotje je maršal Feng Ju Sijan, človek današnjih razmer. Nekdanji podčastnik je napredoval Feng do polkovnika, no da bi s.» kje učil. Amerikanski metodisti v P<»kingu so <ra krstili in zdaj spremljajo njeprovn čete. Razvijajo živahno in uspešno delovanje. Feng je izbirčen napram novincem in sprejema samo kmečke, nepokvarjene fante. Novinec se nauči, da služi kitajski republiki in mora varovati življenje in
»U V I'V 1 Ai <«. lil 11 l<	<•	-	.	_	.	,	,
•	_ . ,da ima njegova sedanja zakonska
manjše od ozemlja Zedmjenih \ .	.
, v	, .. .	. . družica pravico do naslova eesa-
drzav. Danes se koljejo Kitajci . , , *
.... . rp •* i t• v , , . .riea. t temeljeval je to svoio tr-Kitajee. Toda bhza se dan, ko bol ...	.	, . • ,
, ~ ...	t,	... i ditev s primero, ki ni posebno du-
obcutila vsa Evropa pomen velike ,	- „ .
- .	. *	.Liovita. — < e se oženi star tajni
ruiene vojske. C as je, konca elan-1 ,	. .	, . ,
, ,	•	i svetnik v pokoju. — je dejal. —
kar. da pomislimo na bliznio bo-'.	.	„	. '
, - 4 .	.	. , i ima njegova žena pravico do na-
doenost ter precenimo to voisko' .	. ' _
jslova gospe svetnice. Isto je, ce se
j oženi cesar v pokojn
t V nadaljnem razgovoru se je
Viljem pritoževal nad svojo oko-
ROPARJI OB ČRNEM MORJU
precenimo in njene voditelje.
SAUAPIN IN RUSKI CAR
tien. ki ga je prisilila, da je zbežal na Nizozemsko. Tzdajice nemškega cesarstva niso bili soeijalni . .	demokrat je. pravi Viljem, marveč
je izdalo nedavno spomine bivSe- tigti ki so mu Minili privrženost ga ravnatelja carskih gledališč V. Teljakovskega. Xajbolj zanimivi so v teh spominih odstavki
Moskovsko državno založništvo
imetje mirnih državljanov. Fen-t« konfliktu, ki ga je imel s car
govi častniki so vedno med vojaki in posebno gojijo nogomet; ta demokratičnost je nečuvena na Kitajskem. Pogumnost teh vojakov je prvovrstna. V bitki pri Ti-enčinu je izgubil Feng 13 tisoč u-bitih in težko ranjenih, to je 18 odstotkov vsega moštva.
Feng je seveda navdušen republikance. Kljub splošni previdnosti rad nastopa v pripravnem tre-notku 7. govorom pred ljudstvom in vojaki. V splošnem je bolj priljubljen kakor "bodoči cesar" — f'ang.
Kar se tiče maršala U Pej Fuja je ta aktiven častnik, ni posebno nadarjen in nabira svoje vojake iz najrazličnejših, tudi malo priporočljivih slojev. Kot pravi Kitajec je T seveda filozof - hedonist. Rad ima dobro kuhinjo, literarno družbo, sam piše pesmi. Ljudstvo mu je naklonjeno, a ta osebna simpatija ne pomeni baš
Hitro odpravi bolečine v nogah.
Johnson's Belladonna obliž hitro pomiri bolečine.
VI ae lahko eateotovo aaaesete »a takojšnjo pomor: ter ]>rc£eitete holefi »»«. ki lih povzročajo raaburjeni in bo. testni ttrcl na nogah, ako se posiuži-
Johnson's Beiiadonna oM4£a. Ka-korhitro prilepite ta obli« na boleče mesto, začne nlrarUo prodirati direktno r kožo ter t miSIee, potolaži razburjene živce In skoro takoj prežene bolečin©. W,
»^Uadonna v Johnsonovlb obliZih je pooebno pripravljena. Zagotovo bo efeirtala tas »rej« me« tn nspefiBost, dokler ne bo obliž odpravil bolečin.
Vsiedtega ae lahko popolnoma sanese-
t<fc*is uspehe, ako uporabljate Johnson* Baliadooas oMii. To čudovito Mdravllo prteeoe ndobnoet ter vas o-
bM pevmatiwa, nevraZ^-fr. iKishags, BMtib sklepov Itd., ču-Jbariio hitro. Prodajajo #a v raeb le-
—Adv*t.' v ca raki operk
skimi pledališei znameniti operni pevec Šaljapin. O tem konfliktu pripoveduje Teljakovski sledeče:
Bilo je v Moskvi tekom neke-jra dobrodelneg-a koncerta, na katerem je nastopil tudi Saljapin. Sla\mi pevce je pel med drugim znano rxi.sko narodno pesem — "Dobinnška,\ Ta pesem je veljala za časa carskega režima kot revo-lueijonarna. Tste^a dne sem prejel od ravnatelja carske opere pismo, v katerem je bilo rečeno med drugim: — Pišem pod vplivom včerajšnjega koncerta. — V drugem delu je nastopil Šaljapin. Ko je končal svojo točko, je zahtevalo občinstvo še eno pesem. Z praierije so se začuli klici: Bolho? DabinuStnl — Saljapin je stopil na oder in izjavil, da je Dobinuška pesem za zborovo petje in da je pripravljen peti jo samo v slucajn. da se občinstvo strinja s tem. Sledilo je viharno odobravanje, fiajapin je zapel Do-binuško in večina občinstva mu je navdušeno pritrjevala. Toda vsi predstavniki ruskega dvora so demonstrativno zapustili gledališče in aristokracija je bila v dno dn&e užaljena, da je moprel o-perni "pevec peti revolucijonamo pesem v dvornem gledišču. O incidentu sem takoj obvestil dvornega maršala barona Friedriksa. Drugi dan je prišel k meni Moso-lov in mi sporočil, da je bil Nikolaj II. ogorčen nad Šaljapinovim nastopom in da je začudeno vprašal. zakaj niso Šaljapina takoj vrgli iz gledališča.
Dvorni maršal Friedriks je hotel Saljapina res odstraniti, toda ko sem ga opozoril, da bi bil ta ukrep revolucionarjem zelo dobrodošel in je Maksim Gorki Šaljapinov osebni 'prijatelj si je premislil in- odpustil "pevcu ta "lloein". Tako je ostal fcaljapin
in prijateljstvo. Meti te spada tudi maršal Hindenburg. — Ko bom objavil tozadevni materijal, — je zaključil Viljem, — bo svet strmel. zakaj prišle bodo na dan take stvari, o katerih se ^nnes ljudem niti ne sanja, -r-
Stanje v Doornu mora biti zelo kritično, da si zavrženi cesar skuša pridobiti simpatije nemškega naroda in ostalega sveta, s takimi intervju vi.
ŽALJIVE MUHE
Kaj so vse tiskovne pravde proti užaljenosti nekega švicarskega podeželskega oštirja, ki je te dni direktno v Ženevi vložil potom svojega odvetnika tožbo proti u-glednemu ženevskemu listu, in si-eer radi krute žalitve!
Dnevnik je te dni prinesel opis družabnega izleta v dotični kraj, kjer gospodari oštir. Clan kar je opisal prirodne lepote in kuhinjske dobrote in končno pripomnil: — Z dobrotami kuhinje in kleti v tej priljudni kmečki gostilni se je družila tiha samota in razgled na zasnežene gorske velikane. Tišina — samo muhe so brečale. . .
Mar je v teh stavkih kaj žalitve? Oh, seveda je. Gostilničar, ki je dobro stregel, naj si da predba-civati, da v njegovi gostilni brenčijo mnhe! Mar ni to žalitev, kleveta ? Takoj je poslal uredništvu grozovito pismo z zahtevo popravka. Ker ni bilo odgovora, je vzel pot pod noge, pa naravnost k advokatu v mesto, kjer sta vložila tožbo. Tu je vse natanko popisano in obrazloženo — a švicarski sodniki si bodo navzlic temu ubijali učene glave, kako naj kaznujejo list, ki dopušča v kmečki gostilni brenčati muhe.
Dolgo f-a*a je bil glasovi t i bandit Kasta sstrafh in groza obale finega morja. Legendarni ropar je izvrševal več let najdrznejše roparske napade. Ugrabil je nič manj kot sedem lepili ženssk t!>r .>i uredil v gorovju pravcati harem. K ost a je bil t.iko močaai. da je, tako pripovedujejo. ustavil z eno roko poštni avtomobil. Nekoč je nap;i-del .s štirimi tovariši avtomobil, poln potnikov. Ko >o se hotel potniki postaviti v bran, je za klica i K Očita : "Za v\sak strel vržem enega od vas v morje." Xikdo ni imel poguma, da bi bil spuMil v boj / glaNOvitim razbojnikom in Kasta je odnesel plen 120.000 rubljev. Ropar je bil neviden in VM-pave-den. Pojavil se je zdaj v tem. zdaj v onem mestu, obiskoval jo lokale, kjer je izvedel vse novice, ki mi bile zanj važne. Xedavno ga je pa v neki kavami ena <k1 njegovih žrtev spoznala. Možu se je posrečilo. da se je izmuzni i neopazen iz lokala, nakar je avhtiral milico. Topot je bil Kasta aretiran in odvedli so ga z moeno eskorto v je-<"o. Neki lopisnik 'Rdečih Xrrvm' je bil pri aretaciji slučajno nav zoč. Na svoje veliko začudenje je videl pred se.boj majhnega, slabotnega možica. Ropar ni izpregovo-ril niti'besedice, temveč je pri vsakem vpraašnju zaničljivo predse pljttnil: Prebivalstvo obale Ornega. morja je trdno prepričano, <la ^ bo posrečilo glasovitcmu ->-jVi prav kmalu rešiti se iz ječe.
TAGORE 0 EVROPI
Za podeštate
so imenovani: za Gorico Giorgio Bombig, za Pulo dr. Antonio Me-rizzi. za Zader Marco Sani.
Veliki bengalski pesnik in mi--.lee Rabindranath Ta gore pravkar zaključuje svoj poslednji obisk v Evropi. Preko Carigrada s< vrača v svojo domovino Indijo, da mu smrt zapre oči v zemlji očetov in dedov.
< >b prihodu v Carigrad so Ta-gora obiskali časnikarji ter vprašali. s kakšnimi vtisi odhaja iz Evrope. Pesnik jim je dal ta-le odgovor:
— Poselil sem številne evropske države: Italijo. Francijo, Anglijo. Norveško, Švedsko. Nemčijo, Madžarsko. Srbijo. Romunijo in Belgijo. Presrčen sprejem, katerega sem bi! deležen v vseh teb deželah. me je globoko ganil.
Kaj mislim o Kvropi ' Obiskal sem jo pred svetovno vojno in sedaj že drugič. Na žalost ne morem reči. da sem ugotovil kako važno izpremenibo pri njenih narodih po katastrofi. Ljudje bodo mogli šele tedaj govoriti o zmagi civilizacije, kadar bodo živeli med seboj kakor bratje. Kadar bodo enakopravni in bodo izkoreninili iz svojih src misel o nadvladi enih nad drugimi, takrat bodo šele mo-<rii uresničiti ideal, o katerem govore, katerega pa še dolgo ne bodo dosegli. —
Tako so torej Evropejci radi sebičnih nagonov v očeh bengalskega filozofa kljub stari civilizaciji — barbari.
V	moskovski "Pravdi" je povodom italijansko - albanske pogod be izšel velik članek pod naslovom "Grožnja miru". — Pogodba o prijateljstvu in obrambi. — pravi članek. — ni nič drugega, kakor dejanski protektorat Italije nad Albanijo. Pošiljatev vojne misije v Tira no in mzonost izkrcanja italijanskih čet v Valom definitivno odgrinja zaveso "prijateljstva in rtbrambe" italijansko - albanskega pakta. V imperialistični borbi z Italijo za bazen Jadranskega morja in za hegemonijo nad Albanijo] je Jugoslavija prisiljena, da se u-mika korak za korakom. Albanske finance, trgovina, administracija. armada, vse to je faktično že v italijanskih rokah. Toda kljub temu je bil Mussolini prisiljen, čeprav so pozicije Jugoslavije, ki jo podpira na Balkanu Francija, že tako oslabljene, da izvede poprej velike priprave, predno odkrito osnuje italijanski protektorat nad Albanijo. Mussolmijeve priprave so izražene v izolaciji Jugoslavije na Balkanu, ki je zaključena z italijansko - romunsko pogodbo in z vstopom Bolgarije v tesne zveze z Italijo. S pomočjo Anglije je Mussolini pripravil vse da "pokroviteljica" Jugoslavije. Francija, v trenotku "skoka na Valono" ne bo zmožna, da izvede resno protiakoijo. Motreč s tega vidika italijansko - nemška pogajanja. dobivajo spopadi na italijansko - francoski meji in koncentriranje velikih oddelkov italijanske vojske na isti meji povsem drugi pomen. —
V	drugem delu članka govori isti list o politiki Italije napram Turčiji in omenja članek, ki se je pojavil v nemškem časopisju, v katerem se govori o možnosti vojne na spomlad na Balkanu, kjer bi Italija s pomočjo Bolgarije in Grčije napravila afront proti Tur-čiji.
NAZNANILO Of ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam žalostno vesl, da je preminula za večno našii srčno ljubljena mama in stara mama. jrospa
ANTONIJA OMERZ1* v starosti HI let in devet mesecev. 1'mrla je po kratki bolezni, zadeta od sr«"ne kapi dne 24. decembra ob pol .šestih zjutraj na do-mn svoje hčere. Potrreh se je vršil 29. decembra, to je v sredo zjutraj s slovesno sveto mašo na hrvatsko pokopališče v Morrel-ville. Pa.
Ranjka je pripadala k društvu "Planinski Raj", št. J. S. K. J. v Moxham. Pa., katero društvo ji je podarilo krasni venec, za kar izrekamo najlepšo zalivalo.
Tem potom se tudi najprisrčnej-še zahvalim vsem cenenim darovalcem cvetlic, kakor tudi voznikom avtomobilov, pogrebcem, ter vsem prijateljem in znancem za odkrito sožalje ter vsem. ki ste jo prišli kropit in za udeležbo na zadnji poti.
Priporočam ranjko v molitev in blag spomin!
Žalujoči ostali: Marija, hči v starem kraju ter nje rodbina. Sofija, tukaj, ter nje Todbina. Frances, tukaj, ter nje rodbina. Louis, tukaj, ter njegova rodbina.
Antonia, tukaj, ter nje rodbina.
(2x C.7>
Ciklon da Madeiro.
Ženski tenorist.
Na seji druženja dunajskih zdravnikov je bila predstavljena mlada. 23-letna dama. ki razpolaga s tenorskim glasom.
Mlada.dama je pela arijo Ra-damesa iz prvega dejanja "Aide**.
Listi poročajo, da je nj«n tenor izredno čil in svež ter zelo priku pen.
HOLANDSKA KRALJICA IN NJEN SPREMLJEVALEC
ROJAKI. NABOdAJTE SE NA -0&A8 NARODA**, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE
Zadnja slika holandske kraljiee Villielmine ter njenega kraljevskega spremljevalca princa Hen ryja.
Nad otokom Madeiro. kjer je umrl tudi bviši cesar Karol. je divjal strahovit ciklon, ki je otok popolnoma opustošil. Bila je io največja elementarna katastrofa, ki je kdaj zadela Madeiro. Vihar je zaeel divjati proti večeru ter je divjal več dni.
Morje je ponekod prestopilo bregove in povzročilo veliko škodo. Potopilo se je več obrežnih pamikov, porušenih je bilo 12 morskih svetilnikov, pogrešajo pa tudi šest motornih čolnov in lnk-susno jahto.
Pretrgani so bili vsi kabli in je otok skoraj odtrgan od sveta. Težko so trpeli tudi nasadi, raz hiš pa je vihar odnašal strehe. Funchal je brez luči in brez telefonske zveze. Večina pamikov. ki je hotela pristati na otoku, je morala nadaljevati pot brez pristanka.
EDINI zastopnik i n založnik
FRANZ LUBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon Pl.t Brooklyn, N. Y.
PIŽITE PO CENIK.
SLOVENSKO - AMERIKANSKi
KOLEDAR
sa leto 1927.
Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino.
Članl;i, slike, povestit za ni m i vos ti.
TRISTOLETNICA NEW TORKA
(s slikami)
STANE 50 CENTOV s poštnino vred.
Se nikdar jih nkmo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos.
Tiskali smo ga omejeno število.
NAKOClTE GA TAKOJ "Glas Naroda""
82 Cortlandt St., New York
ADVERTISE in O LAS NARODA
BOLGARSKI ŽELIŠČNI ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Caj.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO BOLNI
POMAGAL BO Izastlti sistem strn-
jk>v. ki povzroC-ajo razne l>olezni.
POMAGAL BO. obogatil ho in izboljšal kri.
POMAGAL BO jcelodCaim neredom.
POMAGAL BO očistiti in izplakniti led ice.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO ZDRAVI
POMAGAT. BO ubiti inr4iln«lp. ki se viVkrnt razvijejo v infhienco, pri po in pljufnioo. DAL BO iresu bistrewt in kož. sijaj, kar jo gotovo znamenje dobrega zdravja.
In če pi skuhate tc.r fia. vzamete vrelega. ko jrrewte k počitku, dobite vse bopite čiste soke, ki jih je mati narava namenila za zdravje svojih o-trok.
Imejte skatljo Bolgarskega Zeliščnega (Krvnega) Čaja vedno pri rokah. Naprodaj
v vseh lekarnah, ali vam pa pošljemo po pošti, poštnina plačana, vel;* (fužinski *»voj ca	ali 3 za $3.45 ali € za 96.35. Naslov H. H. vo.i Schlick, President*
Marvel Pro Juctfc Company, 900 Ma.-vel Building, PittVour-^, p a.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE . in BLAZNKOVE PRATIKE
kodo dospele te dni iz domovine Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.60.
Kakorhltro jih dobimo, bomo objavili t listo.
/
Najprej jih bomb poslali onim, ki so jih že naročili. Biazmkova Prat&a stane 25c.
Slovenic Publishing Company «2 Oortlandt Street : : New York, N.

*
OLAft NAKOPA, 7. .JAN. K>27
1	V
DRUŽINA LOSOV.
l Hi	HOMAH IZ ŽIVLJENJA. >
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
{L—: ; ■ ■ ......: ■——■ ?----- ■ ■ —jj
(Nadaljevanje.)
Lindeck jo stisnil ustnici, kot da se boji, da so bo izdal. Čudna bolest je presunila njegovo srce. Ta pusti, površni človek, ki je vodil več kot prost a šk o življenje — in Elinor Losov?
Ne, to m i spadalo skupaj! Ta Elinor je bila dragoceno, izjemno bitjo, pametna, poštena in smotrena, pole«? tega še polna gracije in ristost i. To jo stalo naenkrat jasno prod njim. Priznal si jo, da jo višjo coni. kot vso druge žensko, Čeprav jo bila drugačna kot si jo predstavljal svoj ideal.
G it a ga je ostro opazovala.
—	No. gospod baron, zakaj pa ste postali tako molčeč.' — je vprašala navidez nedolžno.
Zdramil so je iz svojih sanj.
—	Razmišljal sem o tem, kar ste mi ravnokar sporočila. Torej vaš gospod brat in gospica sestrična se bosta kmalu zaročila?
Gita je premagala svojo zadrego. Prav nič se ni sramovala svoje laži. To je bil enostavno silobran. Dražilo pa jo je njegovo direktno vprašanje.
Položila jo roko na usta.
—	No tako glasno, gospod baron. Ta stvar je še vedno najgloblja skrivnost. Le vam, dolgoletnemu prijatelju našo hiše, sem jo zaupali! pod pečatom najstrožje molČenosti.
Priklonil se je.
—	Dobro, gospodična. Mladi par je seveda zadovoljen s to oče- ; lovsko željo * — je vprašal, poln tajne napetosti.	,
Gita se je obotavljala. Ni vedela, kaj noj odgovori. Ker pa je prišla že tako daleč, ni mogla več nazaj. Ona ni nastopala le v svojem lastnem interesu, temveč tudi v interesu Botoja. S tem svojim • "diplomatičnim vmešanjom" jo odstranila rivala brata. Nagnjenost, da zamenjava loži z diplomacijo, je podedoval po svojem očetu.
Odločno se je vzravnala.
—	ševeda sta P.oto in Elinor zadovoljna. Saj jo tudi najbolj priprosta rešitev. Na ta način bo uravnana krivičnost strica Herbert a. 1
Baron Lindeck jo čutil v svojem srcu resnično žalost. Videl je ! v duhu Elinor v vsej njeni mičnosti in svežosti in vedel je. da mu je'! postala druga od takrat naprej, ko jo prvikrat videl njeno sliko.'J Ah bi moglo postati to krasno bitjo srečno ob strani P.otoja?	L
Naenkrat se je vzravnal — in takrat so se srečalo njegovo oči * z onimi Gite, ki so prežeče počivale na njeni.
Tedaj pa je tudi naenkrat vedel, da mu je vse to namenoma povedala. Misli! je zopet na njena prizadevanja, da se sestane ž njim v Leni kovu in na celo njeno obnašanje njemu nasproti. Ali je J1 mogočo uganila njegovo globoko zanimanje za Elinor? In da ga za-|! drži pač od nje. mu je pač pripovedovala, kar ni bila še gotova!* stvar. Rad i toga ga je tudi uvedla v tako intimno družinsko skriv-'! nosti.	1 a 19	H
Globoko je vzdihni!.	1
—	Ne, Elinor Losov se ne bo dala knr tako zveza t i z modern I! katerega niti ne pozna. In če jo Fric Losov tak kot mi ga je naslikal'1 Herbert Losov, potem ne bo razpolagal z roko svoje hčerke, ne da T bi Si ogledal snnbača. Dobro razumem, da si žele ti Losovi to zvezo'1 in da so jo spravili v tir. Na ta način bi korigirali testament po svo-f ;ih željah. Nasprotna stranka pa gotovo ni še izgovorila zadnje bo-', sede. A sled tega lahko nastopim proti Botoju.	S
Gita je dosegla s to "diplomatics potezo" ravno nasprotje te- * pa. kar je nameravala.	' js
Baron Lindek ni bil niti malo pripravljen, da bi se dal ugnati J
od I.otoja v kozji rog. Kavno nasprotno, še bolj ga je mikalo pote-
y.atx so za Elinor.
Vsega toga ni seveda sedaj jasno premislil.	*
Tako sta dospela oba molče do parka Losova.	]
—• Torej si bom dovolil biti vaš partner pri tenisu, ko bo vaš * brat tukaj, gospodična, — je rekel.	('
Negotovo se je ozrla vanj. Njegova veselost ji je bila nerazum-U jjiva. Ah mogoče sploh ni mislil „H Elinor? Ali pa se je mogoče ta-L ko Jutro potolaži m sprijaznil z dejstvom, da ^a je prehitel že dru- , KI To jo vzbudilo na vsak način nova upanja v Giti. in čestitala si t jc k svojemu diplomatičnomu uspehu.	j
—	To me veseli, gospod baron. Brez dvoma bomo preživeli sku- < paj par veselih uric. — je rekla zelo ljubeznjivo
Priklonil se je.	^K^^H^B&gBI
1(0sl-J;il;;!j T m0ram ,,osloviti- S<*podiena. Imam še zelo nujne !
^ me doman,^Ue ^ ^^ ^	^ pripo- f
^ _ Torej na svidenje. pospo<l baron Toj.pi recimo _ pojntr. , -snjem ob štirih popoldne.	' '
_ . VI«	'
—	I risol bom točno. Na svidenje.
S pozdravom je od jahal.
Gita je hitro prejahala kratko razdaljo. Ko je prišla domov. sil|
m vzela niti tohko časa. da bi se preoblekla. temveč takoj odhitela', k svoji materi.	{
—	Mama. pomisli, Amerikanci so živahno korešpondirali s stri- l oom Horbertom prod njegovo smrtjo. Poslali So mu eelo svoje slike ' 1 da S, mu pnhznojo. To je torej vzrok toga prismojenega testament ta. Kaj praviš k temu ? — je vprašala.
Gospa Losov jo presenečena dvignila pogled.
—	Odkod veš to. Gita?	*	'
—	Od barona Lindeeka.
Pripovedovala je. kar je izvedela od Lihdecka ter je tudi navedla svojo diplomatično ]>otezo, za kar jo je mati pohvalila.
Gospa Losov je pohitela s to novico takoj k svojemu možu.
—	Vidiš, kako spretno so Amerikanci zapredli strica Herber-ta. To imenujem jaz zločin, — je vzkliknila ogorčeno.
Kuno Losov je bil seveda tudi poln svetega ogorčenja.
—	Da, tako jo treba to imenovati. To je nezaslišano. Sedaj mi je vse jasno, — je rekel z glasom, tresočim se od razburjanja.
Sklenila sta vsned tega uporabiti to kot orožje proti Fric Loso-vu, ce bi Elinor ne hotela postati žena Botoja.
—	Mora privoliti, da se zadosti pravici. To je naša dobra pravica, — je ponavljal Kuno neprestano.
še dotičnega dne je pisal svojemu bratu Fricu. Sporočil mu je' 7 vsakovrstnimi diplomatičnimi potezami, da je izvedel za korešpon-' denei s stricem Herbertom in da veruje v močno upliVanje. Poudar-| jal je, da je povsem tem neobhodno potrebno, da se poročita Boto in Elinor, da se s tem ugodi praviei te prepreči eventualne tožbe v sod-nijah. Po vsem, kar je izvedel, ne bo mirno sprejel tega krivičnega zapostavljanja. Fric naj da svoji hčerki takoj naročilo, naj se preseli v Losov, ker bo dospel nasledn jega dne Boto na daljši dopust. Na tak način se lahko snideta oba mlada človeka. Absolutno ne gre,
OH«C«WOOO « UNDCftWOOO. M_ T. '
^ Slika nam predstavlja največje igrišče za igranje goifa. Igrišče je last El Caballero Country Clu-ba v Los Angeles.
3 • ______
da bi Elinor sama stanovala v Lemkovu. kjer je že sj rejela mlade gospode, ksir se nikakor ne spodobi. Elinor je baje že včekrat pozval, nad se poda v zaščito strica in tete. a Elinor je izjavila, da hoče čakati na sporočilo očeta. V splošnem pa je Boto pripravljen vzeti Elinor za ženo.
(Dalje prihodnjič.)
Če človek nenadoma obogati.
Nekateri ljudje na svetu so že i rojeni bogatini, zopet drugi obo-jgate pozneje v življenju, a večina ,Zemljanov pa se mora trdo boriti I za vsakdanji kruh. Radi toga vzbudi vsakokrat toliko jozornostij [ako se kolo sreče kdaj zasuče na-1 robe. tako da spremeni revščino v! bogastvo.
Malo je ljudi, ki bi nikoli ne premišljevali, kaj bi zaceli z de-[narjem, če bi nenadoma obogateli, j Mi vsi smo prepričani, da bi denar prav obrnili ter da bi se nam potem bolje godilo na tem svetu. V Londonu jo mnogo takih sprememb znanih, ki pa se niso vedno izkazale kot srečonosne ali vsaj dolgo časa taka nenadna "sreča" ni trajala. Naj tu sledi par takih slučajev, ki so zelo zanimivi.
Nekega hladnega septemher-skega jutra jo Edard Riley kot navadno vstal v svojem bornem stanovanju ali bolje rečeno brlo-| gu ter se podal na delo kot cestni pometač v londonskem delil mesta ki se imenuje Strand. Pometači so imeli svoj stan v Maiden Lane, to je stranski, skriti ulici, odkoder', so hodili vsak na svoje mesto pospravljat mostno nesnago. Rileye-' va plača jo bila baš tolika, da jo živel, preostajalo pa mu ni niče-' sar. A London baje ni poznal bolj j veselega moža kot je bil ta pometač. Ko je torej onega jutra sam j s seboj zadovoljen vršil svoj posel, ga nekdo potreplje po rami in pravi: — Oprostite, jrospod Tii-ley. ali bi mi hoteli povedati, čel isto imeli kdaj kakega sorodnika v armadi f —
Pometaču se je čudno zdelo, da ga tak gospod pozna po imenu ter ga nazivlje 'gospod\ tako da je na mah izginil z njegovega obraza prijazen nasmeh, katerega jo vodno kazal. — Da. sedaj se spomnim da jo imel moj stari oče brata, ki jo bil v armadi, menda stotnik ali kaj takega, ne vem več prav dobro. .
—	Pojdite z menoj v moj urad.
—	je rekel gospod, ki je bil notar.
—	tam se bova natančnejšo pogovorila.
In rezultat tega "pogovora" jo bil. da je on pometaču dopovedal, da jo on edini sorodnik in dedič po umrlem generalu Riley ju. kateri je zapustil 50.000 funtov, in ker pravega dediča že delj časa iščejo, se je med tem že nabralo preeej obresti.
Seveda pometač ni mogel tega verjeti, češ. saj toliko denarja sploh ni na svetu.
—	Vam pa dokažem, — pravi notar, — dam va na račun vsoto, kakršnokoli hočete. Tu imate za
'enkrat sto funtov. | fTo je bil seveda zadosten dokaz in Riley ni vedel, ali stoji na glavi ali na nogah. Odšel je v svojo Maiden Lane, toda ni bil več londonski smetar. London je postal zanj pravljična dežela in v vsakem človeku je videl prijatelja. Oni dan,
j ko so bilo zaključene vso formal-: nosti in podpisi overovljeni ter znesek vpisan na banki na njego-j vo ime. je šel Riley k nekemu kro-Ijaču ter ga prosil, naj mu sledi. I Ta se je nemalo začudil, ko sta • prišla v "glavni kvartir" londonskih pometačev, kjer je Riley u-I kazal krojaču, da je vsakemu izmed njegovih .številnih nekdanjih, prijateljev pomeril novo obleko. j
Ko je bilo to dovršeno, je vse peljal v eno najboljših trgovin s čevlji na Strandu ter kupil vsa-' kemu par čevljev. Od tam jih je ] vodil k mesarju, potem v groeo-4 rijsko trgovino ter vsakemu kupil kar si je kdo poželel za dom. Kaj čudna procesija jo morala to biti. ko so tako obloženi zavili v veliko restavracijo, kjer jim je Relv priredil'pravi pravcati banket. —• Vsi pa so bili opravljeni navadno, delovno, z ovčjimi kožami na hrbtih, katero so jih pri dolu varovale pred dežjem.
Gotovo si ni nihče izmed nenadoma obogatelih pridobil toliko prijateljev kot ta "zlati pometač" — kakor so ga nazivali v Londonu. Seveda pa je v mestu kot je London, kjer jo polno bogatinov in polno siromakov, ta slučaj ni vzbujal posebne pozornosti, ker se v takih razmerah vse hitro poza-bi.
Nekdo jo pri neki igri dobil 401 tisoč funtov. Ta je bi! soeijalno na mnogo višji stopnji kot pa oni j pometač, vendar pa zelo nespameten. še prodno je imel denar v rokah, je že izjavil, da ne bo imel f nihče drugi kaj od tega kot on sam. Nič ni bilo slišati o njem. Po devetih lotih pa so ga prijeli v tre-notku. ko se je ravno spravil nad predal v neki trgovini. Na policiji ji je pa povedal, da je izgubil i vse do zadnjega ponija z raznimi špekulacijami, do katerih so ga dovodi i razni jroljufi. Ko so ga aretirali, je bil lačen kot volk ter jo jokal kot otrok, ko so mu ponudili skodelico jetniške hrane.
Neki pisatelj se je peljal z av-totaksom na kolodvor, a prišedši na cilj, je opazil, da nima denarja pri sebi. Prosil je voznika, ako mu hoče to vožnjo kreditirati, kar je ta, ki jo pisatelja poznal, rade volje storil, pri tem pa mu ponudil vizitko, češ. da bo vedel, kam denar nakazati. Z začudenjem pa je pisatelj čital na vizitki ime. ki se je glasilo na barona in ki je bilo nekdaj zelo znano po vsej Angliji. Šofer-baron mu je nato marsikaj razložil. Bil je pa to eden izmed onih mnogih slučajev, kjer prinese vso propast uživanje alkohola. Vsled tega je obubožal in j si rešil ravno toliko, da si je nabavil avtotaksometer. Pisatelja pa je ta povest tako prevzela, da je na podlagi tega spisal dolg roman ki je šel zelo v denar, in ž njim je obogatel — pisatelj.
KAKO BO LETA 2000?
Ce pregledamo dobo zadnjih 75 let, se moramo naravnost čuditi napredku v vseh panogah tehnike. Upravičeno je tedaj vprašanje kako bo čez 74 let. torej leta 2000. Kakor je premog danes glavni izvor gonilne sile. tako je gotovo, da bo v prihodnjih letih njegovo mesto zavzela elektrika in še drugi načini pridobivanja gonilnih moči. Zrak. morski valovi, veter itd., to je danes že vse v začetnem stadiju- vporabe.
V domači hiši bodo nastopile velike izpremembe in opravila gospodinje se botlo zmanjšala na najnižno mero. Ognja v štedilniku in peči ne bo treba podkurjevati, kajti vse to bodo opravljale električne peči. Električni stroji bodo mlatili in sploh vsa dela, za katera je danes treba mnogo poslov, bodo opravili stroji. V kuhinji bodo stroji ml^li kavo. prali in likali perilo, lupili krompir, snažili čevlje in vse take stvari.
Visoki dimniki tovaren bodo izginili. ker jih ne bo treba, kajti s premogom se ne bo nikjer več kurilo. Vse bo električno, slabega zraka nikjer. Po mestih ravne ulice, promet pod cesto, aeroplani bodo vozili z naglico 600 kilometrov na uro. Brezžično se bodo ljudje pogovarjali na vsako razdaljo, imeli v vsaki hiši aparate, s katerimi bodo videli dotičnea, s komur bodo govorili, časopisov ne bo treba, ker se bo vse izvedelo potom radia v par minutah po dogodku. Sedaj rojeni otroci bodo kot starčki to lahko dočakali.
Kje se nahaja moj brat FRAX07} ZAKRAJŠEK, podomače Andrejev iz Strniee. Pred leii je bil v Cleveland, O. Prosim rojake. če kdo kaj ve o njem, da r-ii poroča, ali naj se sam oglasi. Jaz bi rada vedela, kaj naj se stori s zapuščino po stariš.h: Josipina Zakrajšek, Stmica šiv. 2, pošta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija, ali Frances Mi!a-vec, 586 E. 152. St., Cleveland, Ohio.__(Gx 7—13)
ONIM, SI HOČEJO POSTATI BUŽAVLJANL
Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenje na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi' angleščini ter vsebnje nakratko vsfc podatke o državljanstvu. Stane 25. centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortl&ndt Street, New
York City.
■ ■ ■ ■ —
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Narod«-.
metanje paroikov »Shipping News
U januarja:
Praa. Hard ins, C harbour*. Bremen.
18.	januarja:
Parta. Havre; Aqultanla, Cherbourg.
22. januarja:
Homeric. Cherbourg: Republic, Cherbourg; Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
0.	januarja:
Praa. Wllaom. Trat.
t7. januarja:
8o«t»inb»»u, Havre; Tburtngla Hamburg.
® januarja:
Majeatic. Cherbourg; Franca Havre; Muenchen. Cherbourg, Bremen.
3.	februarja:
Deutschland. Cherbourg. Hamburg.
4.	februaria-
Actuitan' Cherbourg.
5.	februar ■a:
Paris. H.ivr«.
9. februnia.
Pres Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
12. februar la:
Olympic. Cheroou't:; Bremen, Cherbourg, Bremen.
17. februarja:
De Grass*. H;-v.-r, Hamburg, Cherbourg, Hamburg.
19.	februarja:
France. Havre; Gee ^g«. Washington, Cherbourg. Bremen.
21.	februarja:
Ma retania. Cherbouc-g.
22.	februarja:
lie) ' a. Cherbourg. Bremen.
23.	februarja:
Republic, Cherbo if?, Bri tucn. 24 februarja: i	Westphalia, Hamburg.
[ 26. februarja:
Paris. Ilarre; Leviathan, Cher bourg; Aquitania, CherWurg.
1.	marca:
Martha Washington, Trst.
^^^^■sgii
i ^^^^^^^^^ ^^^ i
"Potujte pod ameriško zastavo" Znižana vožnja v tretjem razredu do
LJUBLJANE
Samo $101.80 in ve£; tja in nazaj $193.00 in več preko Cherbourga
SEDAJ je čas delati načrte za vožnjo v staro domovino tekom leta 1927. Koristno bo za va?, da se prepričate o nenavadnih ugodnostih na lad:ah, ki so last in pod upravo viadc Združenih držav.
Našli boste Tazkošje potovanja, o katerem niste pred par leti niti sanjali, na posebnih izletih vesele družbe vaših sorojakov.
Odplutja za februar so:
S- S. PRESIDENT ROOSEVELT
9. februarja S. S. GEORGE WASHINGTON 19. februarja S. S. REPUBLIC 23. februarja
S. S. LEVIATHAN
(preko Cherbourga) 26. februarja
Vas lokalni potniški agent vam da lahko vse informacije glede teh
in drugih odplutij ter o posebnih
izletih, ki se sedaj pripravljajo. Pišete pa tudi lahko naravnost na
United States Lines
p 45 Broadway, New York City q ITALIJANSKE HAHMOTOLB
Mi izdeluje- SBSSEBSSBSB&SS&l
mo in im- J^ilJj^fcfcjA^QQaauME
pori t rame -	JjgJS*/* \
razne prvo-
vrstne roC-
no naprav- ^
U«*ne 1XA-	' HIkP^I
LIJANS KEJ^ESSSiSaUf^
MAR MOM I - y -»MBMB
IKE. najbolj. SwWWPN'WibBigrife^SPiy
Se na sveta. iM^ffifffffiiil^^	lUr^
. | I>eset let
garantirane. NaSe cene so nižje kot
drutrlh Izdelovalcev. Brezplačen pouk
: igranju kupcem. Pšite po BREZPLAČNI cenik - RU ATT A SEflENELLI S. CO. ► 1014 Blue Island Ave. Dept.78. Chicago. III.
I.
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
ROJAKI, NABOČAJTE SB NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK t ŽDIL DRŽAVAH,
2.	m raca:
I'rvB. Harding, Cherbourg. Bremen.
3.	marca:
A!b?rt BaHan, Cherbourg. Ram-burg.
5. marca:
Olympc. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen.
a. marca:
Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bra-men.
10. marca:	^
P.ochambfeau, Havre; Thurlngla. Hamburg.
12. marca:
Beirengarla. Cherbourg: Franca.
Havre; Stuttgart. Cherbourg. Bra-men.
17.	marca:
I/eutschland, Cherbourg. Hamburg.
18.	marca:
Aquitania, Cherbourg.
19.	marca:
I.eviathan. Cherbourg; Bremen. Cherbourg, Brentn.
22 marca:
Columbus. Chernourg. Bremen.
23.	marca:
I-a Savoie. Havre. Oeorge vVash-ington, Cherbourg Prmvii.
24.	marca: Cleveland, Hamburg.
25.	marca:
Tres. Wilson. Trat.
26.	marca:
«">lymp c. Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen.
30. marca:
Pres. Harding. Cher1 xrirg. Bremen. 31 marca:
Suffren. Havre: Hamburg, Cherbourg. Hamburg, Gclln. Cherbourg, l'.remen.
2. aprila:
Franco. Ilarro — SKTPNI IZLKT
14. maja in 4. Junija — SKUPXI !Z-l.ET s parni kom PARIS.
is A M 0 6 D NI PREKOI
x ogromnimi jnirniki na olj«
| PARIS, 15. jan.; 5. feb. ; FRANCE 29. jan. — 19. febr.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE!
Kabine tretjega razreda s umivalniki
In tekočo vodo za S. 4. ali 6 oseb.
Francoska kuhinja in pijača.
cfreneHJ&ie
19 STATE ST ,	NEW YORK
_all lokalni agentje.
^t^mmmm^—
MLIN IN PARNA ŽAGA
se proda v Križu pri Zagrebu; gospodarska poslopja in vse v dobrem stanju. Pojasnila daje: Zdenka Hubel, door 12. 300 East 72nd Street. New York. X. Y. (2x7.8)
Kako $e potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor J« namenjen potovati * stari kraj. Je potrebno, da je poo* Cen o potnih Ustih, prtljagi in dra-gth stvareh. Vsled na5e dolgoletna lzkufinje Vam ml ga moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo.
vedno le prvovrstne bnoperoika
Tudi nedriEavlJani aamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenji all permit la
Washingtona. bodiai aa eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnoet t Washington, D. G. na generalega naaetni-ikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo 31. julija, trt* se nlkonar ve« ne poSlje permit po pottl. ampak ga mora Iti iskati vsak podle« osebno, bodisi v nsjbilinjl naaelnl-ški urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje toi bres dovoljenja, " potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako idobiti svojce S* starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej plfie ca pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSfenlh v tem letu 470 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa amerlfike državljane. ki Sele dobiti sera rUrOO tn otroke od 18. do 2L leta in pa m poljedelska delavca.
AmerOBd diavijanl pa samcrejo dobiti sem lene ln otroke do 18L Ista bres da bi bili Iteti v kvoto, po. trebno pa Jo delaU proinjo v Washington.
Prodno podvsamete kaki korak, plHte nam.
FRANK SAKSER STATS RAHt
O OOBTLANDT W, NKW gjate |
k GtiAS KAEOBJ