Leto XVII.
Litija, junij 1976
Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
Številka 6
Vključili smo se v razpravo
V sindikatih, ZK in SZDL se vrše že nekaj časa skrbne priprave za javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Tudi v drugih organizacijah oz. društvih kot društvu pravnikov, ekonomistov, itd. so te dni potekale živahne razprave o osnutku in osvetlile zakon o združenem delu iz večih strani, kajti le z obravnavanjem celotnega osnutka lahko dojamemo širino, pomen in kvaliteto zakona. Razprave so globoko prodrle v kolektive in zajele širši krog, da bi tako seznanili čim več delavcev in da bi kritično ocenili samoupravno organiziranje v temeljnih organizacijah, gospodarjenje, zakonitost vseh aktov, ki urejajo dogajanja v delovnih organizacijah. Tudi krajevne skupnosti bodo, kolikor še niso, morale prav tako pritegniti v razpravo ostali del občanov.
.F 1...............1	: ' ; v'

v«m-
m-
V naši delovni organizaciji so sindikat, zveza komunistov in organi upravljanja sestavili predlog razporeda obravnave o osnutku zakona o združenem delu. Po tem predlogu so obravnavali osnutek
1.	6. 1976 člani DS, delavske kontrole, vodilni delavci, predstavniki družbeno političnih organizacij in delegacij 10. 6. 1976 odbori in konferenca sindikata, svet in se-
kretariat ZK, odbori in konferenca ZSMS
16. 6. 1976 pa člani ZK, sindikalni poverjeniki, člani mladinske organizacije in člani organov neposrednega upravljanja.
Poudarek na teh -razpravah je bil dan družbeno ekonomskim odnosom v združenem delu, samoupravnem organiziranju, medsebojnim razmerjem, obveščanju, družbenemu dogovarjanju in samo-
upravnemu sporazumevanju. Snov so podajali v glavnem domači predavatelji oz. -razlagalci. Priznati moramo, da je snov, tki zajema osnutek zakona o združenem delu obsežna in tudi včasih težje razumljiva, vendar zelo pomembna. Seznanitev poslušalcev je dosegla svoj namen, saj so bili zelo zadovoljni, zlasti pri obravnavi in razlagi o pridobivanju dohodka, delitvi in razporejanju tega dohodka, kar je bilo razumljivo -povedano in tudi shematično prikazano.
Obrazložen je bil med drugim pomen zakona o združenem delu za vnaprejšnjo graditev in razvoj socialističnega samoupravljanja, družbeno ekonomskih odnosov in za razvoj družbe kot celote, posebne naloge zveze sindikatov pri uresničevanju začrtanega razvoja, ki ga je določil X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in sprejel VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije z ocenitvijo idejno politične opredelitve, na kateri je zasnovan zakon in naloge, iki nas čakajo po sprejetju osnutka, da bi uresničevali zakon.
S sprejetjem zakona bodo napravljeni odločilni in dokončni koraki o spreminjanju oblasti v imenu delavcev v neposredno oblast samega delavskega razreda in -delovnih ljudi, pri čemer se združita funkcija delavca-proizva-jalca in proizvajalca v eni in isti osebi. Zakon je, kot se pogosto navaja, delavski zakon in je v njem zapopadena moč delavslkega razreda ter v njem obdelan celoten sistem združenega dela. Zato ima izreden pomen za krepitev družbeno ekonomskega položaja delavca ne -le v združenem delu, temveč tudi v družbi. Zakon podrobneje določa mesto in vlogo posameznih oblik samoupravnega organiziranja združenega dela in sistem družbeno ekonomskih odnosov delavcev v združenem delu, samoupravljanje v organizacijah združenega dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela, kakor tudi sistem medsebojnih pravic, dolžnosti in odgovornosti družbeno političnih skupnosti v organizacijah združenega dela.
Osnutek zakona opredeljuje združeno delo predvsem kot družbeno ekonomski odnos. Piri tem gre za združevanje dela in sredstev v rokah delavca, ki v pogojih enakopravnosti in medsebojne solidarnosti obvlada proces družbene reprodukcije in razvoj družbe kot celote. Sistem mora delavcu omogočiti, da odloča o vseh vprašanjih upravljanja dela in družbenih sredstev in da si na teh temeljih zagotovi materialni in družbeni položaj -po ustavnih določilih. Ko omenjamo solidarnost, si moramo biti v svesti raznih težav v gospodarstvu, ki so prisotne, zlasti v današnjem času. Medsebojna solidarnost temeljnih organizacij združenega dela in organizacij, da sredstva, ki jih vlagajo oz. namenijo za odpravljanje objektivnih težav v drugih organizacijah, gredo res za njih sanacijo, ne pa za kakršnokoli podporo neodgovornega poslovanja ali celo okoriščanja.
Zlasti je treba pomoči v primerih, ko organizacija ne more redno izplačevati osebnih dohodkov. V takih primerih -predvideva zakon, da občina, združeno delo oz. republika zagotovijo izplačilo zajamčenega osebnega do-
hodka. Zagotovljen mora biti minimum preživljanja delavcev in nujna materialna in socialna varnost delavcev.
Poudariti moramo, da zakon določa odgovornost delavcev do sodelavcev oz. drugih delavcev in družbeno skupnostjo, ker v imenu družbe upravljajo z družbenimi sredstvi. Dalje navaja, da so delavci skupaj z drugimi delavci v združenem delu edini nosilci pravice dela in upravljanja s sredstvi in edini, ki so poklicani, da skupaj z drugimi delavci urejajo medsebojna razmerja, t. j. delovna razmerja.
Osnutek zakona o združenem delu ima spričo navedenih ureditev -tako velik pomen, da si ob nepoznavanju vsega tega ne moremo zavedati. Zato bomo o njem še razpravljali. Predvideno je, da bo potekala še razprava na zborih delovnih ljudi koncem junija oz. začetkom julija. Važno je zelo, da bodo delavci povedali svoja mnenja o osnutku, dajali vprašanja in povedali svoja stališča oz. pripombe. Osnutek, ki je bil skrbno pripravljen, ima kljub temu določene nejasnosti, Iki jih bomo morali razčistiti- s pomočjo pravilne in delavcu umljive razlage. K temu moraijo pripomoči, kot so doslej, organi samoupravljanja, sindikalna konferenca, svet zveze komunistov znotraj naše delovne organizacije, pa tudi vsaka zunanja pomoč nam bo dobrodošla.
A. ANKON
90 letnico Predilnice Litijo
Letos praznujemo 90-latni-co obstoja podjetja. Delavski svet je imenoval poseben odbor za proslavo in izdajo knjige ob tej obletnici. Odbor je imel doslej 4 seje. Pregledal in potrdil je idejno zasnovo dr. Franca Kresala za knljigo. Le-ta je tudi avtor knjige, (ki smo jo izdali ob 754etnici podjetja. Knjiga bo vsebovala približno dve tretjini gradiva iz zadnjih 15 let, približno eno tretjino pa delni povzetek iz prve knjige, delno pa še podatki o podjet-
ju, ki jih je uspel dr. Kresal dobiti po izidu prve knjige. Tiskala nam jo bo Tiskarna »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Prejeli jo bodo vsi člani, kolektiva in upokojenci.
Odbor je predvidel, da bi bilo Slavnostno zasedanje delavskega sveta na naš tovarniški praznik 9. septembra, proslava pa 11. septembra. Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta bo podelitev delovnih odlikovanj članom kolektiva, ki so bili predlagani za ta že v lanskem letu ob
30-letnici osvoboditve in podelitev internih priznanj zaslužnim dolgoletnim delavcem ter podelitev ur tistim, ki so letos do njih upravičeni. V tem času bodo organizirana tudi razna športna tekmovanja, v proizvodnih oddelkih pa tekmovanja že tečejo. Predvideno je, da bi proslava in zabava bili skupaj za člane kolektiva in upokojence. Ob letošnji obletnici bodo člani kolektiva in upokojenci prejeli tudi spominske značke.	L. R.
Novi in dopolnjeni samoupravni akti v uporabi
Delavski svet je po opravljenih zborih samoupravnih delovnih skupin potrdil spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Izjave, da s spremembami soglašajo, je podpisalo 956 delavcev (82 %), 172
delavcev je bilo odsotnih, 41 pa jih ni podpisalo, vendar jih izpolnjevanje določil sporazuma prav tako zavezuje.
Po enakem postopku, to je na zborih delovnih skupin, so bili na delavskemu svetu dokončno sprejeti še
— dopolnitve in spremembe Statuta
— Pravilnik o varstvu pri delu
— Pravilnik o družbeni samozaščiti in
— Pravilnik o ljudski obrambi, civilni zaščiti in zaščiti tajnosti
— Vsi navedeni akti so dani v uporabo s L junijem
Tovarniški dimnik bo potrebno popraviti
Po zadnjem potresu, ki je prizadejal Tolminsko in se-
vero-vzhodno Italijo, smo si tudi mi ogledali podrobneje naš tovarniški dimnik.
Pri ogledu z daljnogledom smo ugotovili, da so fuge med opeko v zgornjem delu dimnika precej razpokane. Posebno je poškodovan del pod vrhom (ca. 12 m), kjer iso deli dimnika zaradi razpok med seboj zamaknjeni. Poleg tega je opeka poškodovana tudi zaradi zmrzovanja. Dimnik je na vrhnjem ddu dobil obliko črike »S«, saj dimnikova os kar precej odstopa od vertikale. Zaradi razpok, poškodovane opeke in deformacij zgornjega dela dimnika, ga bo potrebno porušiti 12 m, v sredini pa ga ojačati z dodatnim; železnimi obroči.
Če bo zagotovljen zadostni vlek in, če ne bo s tem ogroženo varstvo okolja, bomo dimnik pozidali nazaj le za približno 3 m, v nasprotnem primeru pa bo treba dimnik zgraditi nazaj na isto višino, to je približno 42 m.
M. Sonc
Sprotno obravnava reklamacij
Izvršilni odbor je na seji 31. maja obravnaval poročilo Komisije za reklamacije za pet mesecev letošnjega leta, ki pa je zajemalo tudi rešitve nekaterih reklamacij iz preteklega leta. Iz poročila je razvidno, da reklamacije povzročajo nekateri objektivni vzroki kot je pester asorti-man proizvodnje, odstopanja v kvaliteti surovin, pa tudi nekateri še neugotovljeni vzroki na previjalnih avtomatih, ki jih rešit jemo skupaj z dobaviteljem strojev. (Predvsem je treba posvetiti pozornost odpravi tiste vrste reklamacij, ki nastajajo zaradi ne-
pazljivosti in drugih vzrokov, na katere lahko vplivamo pri delu. Zaradi tovrstnih reklamacij kupci prejo vračajo in s tem nastajajo nepotrebni prevozni stroški.
Izvršilni odbor je sklenil, naj se o vsaki večji reklamaciji takoj obvesti kolektiv v dnevnih informacijah, obravnavajo pa naj se tudi z zaposlenimi v oddelkih, kjer je vzrok za nastanek napake. Komisija za reklamacijo bo zahtevke in opozorila na kvaliteto sproti tedensko obravnavala in opozarjala na vzroke.
Čeprav popolnih izdelkov ni in so dovoljena odstopanja v okviru standardov in dogovorjenih normativov, lahko s še večjim prizadevanjem in iskanjem vzrokov tako v proizvodnji, kot v pripravi in kontrolni službi, reklamacijske zahtevke še zmanjšamo.
M. K.
Vlaganje preje jz boks palet s pomočjo dvigalne naprave.
Industrija bombaža v ZDA postaja živahnejša
Po težkem obdobju oslabljenega trgovanja se je industrija bombaža v ZDA spet ustalila. Za 1976 se v tej panogi pričakuje ponovni vzpon, ki je vse do leta 1975 stagniral za več kot 30 °/o. V evropskih strokovnih krogih so zabeležili to tendenco, ker bo dejansko vplivala tudi na evropsko gospodarstvo. Seveda trenutno evropske dežele ne bodo imele posebne koristi od izvoza bombažnega blaga zaradi nizke vrednosti dolarja.
Ameriške izkušnje pa kljub temu dopuščajo sklepanja tudi za Evropo, saj je povečan delež bombaža v prvi vrsti pripisati veliki priljubljeno-
sti in razširjenosti oblačil v kavbojskem stilu. Prejo iz čistega bombaža v ZDA še naprej uporabljajo za cord tkanine, zmanjšal pa se je delež izdelkov iz mešane preje.
Bombaž slej ko prej prevladuje pri spodnjih oblačilih in perilu; pri industrijskih tkaninah in nekaterih izdelkih za gospodinjstvo pa se je njegov delež nekoliko zmanjšal na račun kemičnih prej.
Poskus nekaterih proizvajalcev, da bi brisačam iz bombaža primešali 12 do 16 % po-liesterskih vlaken, se po mnenju strokovnjakov ni obnesel, ker se je pri tem zmanjšala sposobnost vsrkavanja vlage.
Sovjetska zveza vzgaja nove vrste bombaža
Sovjetska zveza je zabeležila v tekoči sezoni, ki se je začela 1. avgusta lanskega leta, žetev bombaža v višini 13 milijonov bal, kar približno ustreza vrednosti iz prejšnjega leta. V nasprotju s slabo Žetvijo, ki je povzročila znaten uvoz iz Severne Amerike, je žetev bombaža kljub suši in rastlinskim škodljivcem le neznatno manjša. Sovjetska zveza je bila že v letih 1973 in 1974 za Avstrijo pomemben dobavitelj bombaža. Ponudba bo predvidoma v prihodnjih letih še bolj zanimiva, ker Sovjetska zveza goji tudi močno iskane vrste z dolgimi vlakni. V Tadžikistanu so
vzgojili dolgovlaknato vrsto »Važdž«, ki zgodaj dozori — v 130 do 140 dneh (običajno do 180 dni) je odporna proti škodljivcem in primerna za strojno obiranje. Za križanja so uporabili sovjetske sorte bombaža. Ena od dolgovlak-natih vrst daje posebno visoke žetvene rezultate. V Uzbekistanu so preizkusili nov stroj za obiranje bombaža, ki ga zdaj že serijsko izdelujejo. Iz poročila radia Moskva smo obveščeni, da pri obiranju ni potrebno nikakršno ročno delo, stroj trga glavice z bilk, pobira po tleh odpadle glavice in istočasno odstranjuje tuje primesi.
Prometna varnost sestavni del družbene samozaščite
Vedno ko govorimo ali pišemo o prometni varnosti in vzgoji imamo pred seboj prometne nezgode in njihove težke posledice. Ko razpravljamo o prometnih nezgodah, se vedno sprašujemo po vzrokih zakaj so te nastale.
Na območju naše občine je bilo v letu 1975 skupaj 192 prometnih nezgod, od tega:
—	s smrtnim izidom 5 nezgod,
—	s hudimi telesnimi poškodbami 23 nezgod,
—	z lahkimi telesnimi poškodbami 28 nezgod,
—	samo z materialno škodo 136 nezgod.
Posledice teh poškodb:
—	mrtvih 6,
—	hudo telesno poškodovanih 37,
—	lažje telesno poškodovanih 42,
—	po oceni je materialna škoda znašala 1.319.540,00 dinarjev.
Vzroki za prometne nezgode:
—	neprimerna hitrost 67,
—	vinjenost 24,
—	izsiljevanje prednosti 18,
—	nepravilno sreča vanj e 15,
—	nepravilno prehitevanje 11,
—	razni vzroki 8,
—	brez vozniškega dovoljenja 9.
Če primerjamo podatke, ki nam kažejo število mrtvih, se je napram letu 1974 pvečalo za 100 %.
Poleg navedenih vzrokov pa seveda lahko tudi delno upoštevamo slabe ceste, ki so neprimerne za tako hitri razvoj motoriziranega prometa.
Če se vprašamo, kaj nam je storiti, da bi te nezgode zmanjšali in preprečili nadaljnje naraščanje:
Prvo in osnovno bo vzgojiti našega občana, da bo poznal vse nevarnosti, ki mu grozijo v našem javnem prometu.
Drugo, da se bo sleherni občan zavedal, da ni sam na cesti, da je cesta namenjena našim najmlajšim, ki gredo v šolo in iz šole ter vsem ostalim udeležencem, ki cesto uporabljajo peš ali z različnimi vozili za opravljanje vsakodnevnih potreb.
In nenazadnje, da se bomo sedaj, ko je razpisano javno posojilo za naše ceste, zavestno odzvali temu pozivu, v zavesti, da sleherni občan tako in drugače rabi javno cesto v občini, kakor tudi izven nje. Zato sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi tudi z izgradnjo in rekonstrukcijami cest veliko izboljšali varnost prometa na naših cestah.
Zato moramo vsi in vsepovsod opozarjati tiste občane, ki na kakršenkoli način kršijo družbenosprejete in veljavne predpise, ker le na ta način bomo uspeli v našem občanu vzgojiti zavest, da mora sam prispevati vse za varnost sebe in soobčanov.
Mali Franc
Ceste - več cest!
To je, bi reikli, večna pritožba avtomobilistov. Vemo, da pri nas razvoj cestnega omrežja še zdaleč ni rasel vzporedno z naglim razvojem motorizacije, in vemo -tudi zakaj: nikoli ni bilo za to dovolj denarja in sredstev. Tako smo prišli v položaj, ki se zdi podoben pasjemu lovljenju lastnega repa; ceste sicer gradimo -in jih tudi obnavljamo — pa vse prepočasi za potrebe sodobnega prometa.
Večkrat je Slišati pripombe češ, ko bi šel ves »bencinski dinar« zares za gradnjo novih cest, da, potem bi tudi pri nas imeli ceste! V tem je res nekaj resnice, a vedeti je
Sitorjevec
treba, da tudi ves »bencinski dinar« še zdaleč ne bi zadoščal za vse, kar terja začrtani program graditve in obnove našega cestnega omrežja. To potrjujejo naslednje številke: za potrebe cestnoprometne infra-stmkture bi letno potrebovali v Jugoslaviji Ikar 15 milijard dinarjev, medtem ko se iz »bencinskega dinarja« letno nateče ca. 2,5 milijarde dinarjev. Zdaj pa poglejmo ceno enega kilometra ceste: že ustrezna prenovitev vsakega kilometra zastarelega makadamskega cestišča velja do 2,5 milijona dinarjev, gradnja enega samega kilometra sodobne štiripasovnice pa okroglih 50 do 70 milijonov dinar-
jev. V Jugoslaviji pa bi po realnih prometnih ocenah potrebovali do leta 1980 (kakšnih 1200 avto cest, da o drugih cestah sploh ne govorimo!
Brez SOLIDARNOSTNE AKCIJE PRAV VSEH v naši skupnosti torej ne bomo prišli na konec naših težav s cestami; tako v Sloveniji že poteka zbiranje posojila za ceste —■ v načrtu je zbrati 900 milijonov dinarjev, kar bo opora za uresničitev programa za prihodnjih nekaj let.
Tako naš »cestni problem« :le doživlja svoj razplet, počasi, vendar zadnji čas pospešeno. Zdajšnje -razumevanje za ta skupni problem pa nam potrjuje optimizem, s katerim smo šli že v razne solidarnostne akcije — ter z njimi tudi uspeli!
- litijska Šmarna gora?
Dela pri gradnji pretvornika na Sitarjevcu potekajo po planu in v predvidenih rokih. 12 m stolpa je že postavljenih, tudi hišica v kateri bodo nameščene potrebne aparature 'je že nared. Elektrikarji pa marljivo postavljajo drogove, da bi do pretvornika čimpreje stekel tok. Vsa podjetja žali še niso poravnala obveznosti, ki so jih sprejela na skupnem sestanku. Prepričani pa smo, da bo tudi to vprašanje v kratkem urejeno.
Po dograditvi pretvornika bomo I. in II. program zanesljivo sprejemali bolje, medtem ko bodo o sprejemu III. programa odločale naknadne meritve, ko bo stolp postavljen do končne višine okoli 45 metrov.
Televizijski naročniki iz Litije in okolice so doslej pri-
spevali že prek 12 milijonov	zbral pri naročnikih nad 8
starih dinarjev. Pri zbiralni	milijonov starih dinarjev. S
akciji se je predvsem izkazal tem prispevkom so TV naroč-tov. Bogdan Bučar, saj je niki pokazali svoje razumeva-
nje do skupne akcije, tudi tisti, ki že sedaj dobro sprejemajo drugi TV program. Prepričani smo, da se bodo tem v kratkem pridružili tudi ostali, saj si vsi želimo pestrejši program in boljšo sliko. Pretvornik bo predvidoma gotov v drugi polovici julija letos.
Do pretvornika, ki je postavljen na nadmorski višini 441 m, vodi prijetna gozdna pot, po kateri se lahko popeljemo celo z osebnim avtomobilom. Z vrha pa se ponudi obiskovalcem lep razgled na Litijo in njeno okolico vse tja do Kamniških planin, ob lepem vremenu pa je celo viden oddajnik na Krvavcu. V bližnji prihodnosti lahko Liti j ani pričakujemo prijetno izletniško točko, kakršno si že dolgo želimo. Morda bi kazalo razmisliti celo o manjšem bifeju z razgledno teraso, le nekaj dreves bo treba še posekati.
Varnostni ukrepi v oddelku piedpredilnice
Zbori delovnih ljudi so v mesecu maju sprejeli pravilnik o varstvu pri delu.
Določila pravilnika o varstvu pri delu moramo dobro poznati in posamezna varnostna določila tudi izpolnjevati.
Za zaposlene v predpredil-nici je po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — določbe varstva
pri delu, predpisan preizkus znanja iz varstva pri delu za posluževalke strojev. Osnova za preizkus znanja je program praktičnega usposabljanja za posamezna delovna mesta in varnostna določila, ki jih vsebuje pravilnik o varstvu pri delu. V preteklosti smo imeli na posameznih delovnih mestih več težjih poškodb, zato so se posamezna določila in ukrepi zlasti ob čiščenju strojev še zaostrila. Očitek, da pretiravamo z varnostnimi ukrepi, je neumesten, saj je vsako določilo v pravilniku orošeno s krvjo poškodovancev.
S tega vidika je tudi opravičljiva objava varnostnih ukrepov v predpredilnici, tudi v našem glasilu.
Predpredilnica
1.	Mikalniki PLATT
Čiščenje strojev je dovoljeno le ob mirovanju strojev, ko smo se prepričali, da so posamezni deli stroja v miro-
vanju. čiščenje z obiralcem kosmičev (pištolo) je dovoljeno ob mirovanju stroja.
— Pri čiščenju prednjega valja predhodno ustavimo odvajalni, tj. snemalni valj,
—■ pri čiščenju jermenice trgalnega valja in drugih vrtečih se delov stroja stroj ustavimo,
—• vsako poseganje z rokami pod stroj je med obratovanjem stroja prepovedano,
—	odpiranje zaščitnih vratič je med obratovanjem stroja prepovedano.
2.	Mikalniki »Falubaz«
1.	Mikalnike smejo posluževati le pravilno poučeni delavci, ki morajo biti še posebno dobro seznanjeni s tehničnimi navodili za posluževanje in vzdrževanje strojev.
2.	Posluževala mikalnikov morajo obvezno nositi predpisane zaščitne-delovme obleke.
3.	Posebno nevarni deli stroja so:
—	sprednje območje pe-njerja,
—	območje trgalnega valja (briseur),
—■ vsi vrteči in gibljivi elementi, pogonski jermen za okrovje, snemalna sekirica in drugi strojni deli, ki morajo zaradi obratovalno tehničnih pogojev ostati nezaščiteni.
4.	Med obratovanjem mi-kalnika ni dovoljeno:
—	odstranjevati stranske zaščite z ogrodja,
—	odpirati in odstranjevati začitne pločevine in pokrove jermenskih in verižnih pogonov ter ostalih delov,
—	pobirati odpadke izpod bobna in briseur j a brez predpisanega orodja,
—• odstranjevati	tekstilne
valjčke (filcastih palic) na območju briseur j a in dovajalne-ga valjčka,
—	oljiti in mazati mazalna mesta, določena v planu mazanja,
—	napeljevati ali napenjati pogonske verige in jermena,
—	odpravljati obratovalne motnje in napake, kot na primer zamenjava varovalnega zatiča in tako dalje,
—	odstranjevati kosmiče s sekirice,
—	pri nameščanju in napeljavi novega svitka si pomagamo praviloma samo s pestjo, ne pa s stegnjenimi prsti.
5.	Periodično čiščenje bobna —- izpahovanje smejo opravljati v ta namen izobraževalni delavci, ob upoštevanju posebnih varnostnih ukrepov, ker se to delo lahko opravlja le pri odprtih pokrovih.
6.	Pri brušenju oblog morajo biti pogonske vrvi zaščitene s pokrovi.
7.	Redno čiščenje stroja (odstranjevanje prahu in kosmičev) je dovoljeno samo z uporabo dolgovlaknastih omel.
8.	Med obratovanjem ugotovljene motnje in napake morajo posluževale! takoj javiti brusačem.
9.	Popravila je dovoljeno opravljati samo, ko stroj stoji.
10.	Če sekirica in valjčni par ne snemata dobro koprene, je treba stroj ustaviti in nato odpraviti vzrok napake.
11.	Pobiranje odpadkov okrovja — štripsa je dovoljeno samo s strani stroja, nikakor pa ne sklanjanje prek obratujočega penjerja. Pobiranje odpadkov izpod rešetk briseur ja je dovoljeno le s pomočjo v ta namen izdelane palice.
12.	Dostop k električnim napravam je dovoljen samo električarjem.
3.	Hergeth mikalnik
Vsako odpiranje zaščitnih pokrovov in varnostnih naprav je na nakladalniku in mikalniku prepovedano.
Ob zamašitvi trgalnega valja nakladalnika moramo:
—	stroj izklopiti,
—	premakniti zatič skozi odprtino jermenice, ki se da premakniti le med mirovanjem stroja.
Odsisno cev nakladalnika očistimo, če je zamašena, le med mirovanjem stroja. Predhodno odklenemo ključavnico, da lahko odstranimo zaščitni zaslon varnostne odprtine, odpremo zaščitna vratiča pri pogonski jermenici ležečega ježa in se prepričamo o mirovanju stroja.
— Po končanem čiščenju namestimo nazaj zaščitne naprave, ključavnico zaklenemo, ključ pa oddamo brusaču.
če so sodelavci odstranjeni iz nevarnega območja, lahko nakladalnik ponovno vklopimo. Iz stikalne plošče odstranimo napis: »Ne vključuj, delo na stroju!«.
— Vsako poseganje med vrteče valje mikalnika in čiščenju vrtečih se delov stroja je strogo prepovedano.
— Za dostop k filtrskim napravam se mora uporabljati lestev, ki mora biti zanesljivo prislonjena in varna proti drsenju.
4.	Raztezalke
— Posluževalke raztezalk ne smejo med obratovanjem odstranjevati navitega bombaža z valjčkov in navitih pramenov s kalandrov.
— Krožnikov in lijakov posluževalke ne smejo odkrivati oziroma razdirati med obratovanjem. Med čiščenjem čistilnih rjuh, zaščitnih pokrovov nad valjčki in med ka-landri, ni dovoljeno odstranjevati varnostne naprave.
■— Blokirne naprave pri pokrovu nad raztezalnimi valjčki in pri zaščitnih vratcih raztezalk, morajo biti brezhibne.
—• Pri posluževanju raztezalk VOUK mora imeti poslu-ževalka obutev z nizko peto, da ji ne spodrsne ob odpiranju raztezala.
— Uravnava pramena pod krožečim lijakom z roko ni dovoljena, ker lahko krožeči lijak poškoduje posluževalki prste.
— Podstavki, na katerih stojijo posluževalke raztezalk pri čiščenju raztezala, morajo biti brezhibni.
— Za čiščenje raztezalk mora uporabljati posluževal-ka le predpisana čistilna sredstva in delovne priprave.
5.	Krilni stroji — flyerji
— Med obratovanjem flyer-jev je prepovedano odstranjevati ali odkrivati in prestavljati okrove in se sploh z rokami približevati vrtečim se delom strojev.
— Vklopilna stikala ne smejo biti izolirana od mase in se mora ob odstranitvi varnostnega pokrova, stroj takoj ustaviti.
■— Ob prekinitvi obratovanja strojev mora predica izklopiti s pomočjo glavnega stikala (flyerji Krušik) ali ročice (flyerji Platt) vse stroje.
— Pred zagonom stroja se mora predica prepričati, da so iz nevarnega območja strojev odstranjene sodelavke, katere bi lahko vrteča krila strojev poškodovala.
— Zabranjeno je predicam vstopati na vretenski voz med krila, ker lahko krila med nenadnim zagonom stroja poškodujejo predice.
— Pri čiščenju raztezalk s prednje strani stroja, morajo predice uporabljati nožni predložek oziroma pručico.
— Pred uporabo pločevinastega vozička, v katerega se ob snemu zlagajo navitki predpreje, se morajo predice oziroma snemalke prepričati,
Po izključitvi toka se zavaruj pred vključitvijo po nepooblaščeni osebi s tablico »NE VKLJUČUJ — DELO NA STROJU«.
Pred čiščenjem transportne cevi odpri zaščitna vratca (na vratcih montirano končno stikalo) in se prepričaj s pogledom na jermenice, če je čistilni oziroma rahljalni valj dejansko v mirovanju.
Pred čiščenjem in popravilom gibljivih delov strojev in priprav s pomočjo stikala izključi stroj iz obratovanja.
Mehanska zaščita preprečuje čiščenje čistilnih valjev med obratovanjem stroja. Iglaste valje čistimo le med mirovanjem strojev.
če niso kolesa vozička zamašena, ker se vozički radi prevrnejo.
— Pri ročnem nakladanju predpreje v spodnje regale (predale) morata biti zaposleni dve delavki. Po potrebi mora delavka, ki zlaga pred-prejo v drugi predal, uporabljati dvokrako lestev.
— V višje regale se sme dvigovati predpreja samo v kontejnerjih s pomočjo ročnega viličarja in je v višje regale ročno nakladanje oziroma razkladanje predpreje za-branjeno.
Posluževalke flyerjev morajo imeti zaščitno haljo skrbno zapeto, da vrteča krila ne zagrabijo halje.
— Pogonski deli strojev se čistijo ob rednem čiščenju strojev. Pred čiščenjem morajo biti stroji na zanesljiv način izklopljeni.
— Posluževalke flyerjev morajo poznati osnovne požarnovarnostne ukrepe in znati pogasiti morebitni zanetek požara z ročnimi gasilnimi aparati, ki so nameščeni ob strojih.
6.	Svitkova raztezalka —
(dublirka)
— Varnostna navodila, ki so predpisana za raztezalke, se uporabljajo tudi pri poslu-ževanju svitkove raztezalke.
— Predvsem je potrebna večja pazljivost pri odstranitvi svitka in namestitvi lesene cevke v previjalni aparat.
— Ob sprožitvi mehanične zaustavke s pomočjo ročice, mora imeti posluževalka roke izven nevarnega območja pre-vijalnega aparata.
7.	česalni stroji
— Med obratovanjem je prepovedano čiščenje gibljivih delov strojev.
Ključavnice na zaščitnih zaslonih iz pleksi stekla povzročajo nejevoljo posluževalcev strojev, vendar je bil vzrok za njih namestitev težja poškodba posluževalca mikainlka Hergeth.
Ko odpremo zaščitna vratca (Hergeth mikalnika), s pomočjo končnega stikala, ki je nameščen ob vratcih, prekinemo električni tok. Tudi letvasti pas je v mirovanju. Toda zaradi centrifugalne sile ima rahljalni valj za letvastim pasom še prosti tek po izključitvi električnega toka. Tudi zavorni mehanizem valjev še ne zagotavlja popolne varnosti. Le strokovno usposobljen delavec, ki upošteva varnostne predpise, lahko varno opravlja svoje delo.
— Strogo je prepovedano vsako poseganje z rokami v česalno območje med obratovanjem stroja.
— V primeru vbodljaja z odlomljeno iglico česala je potrebno poiskati prvo pomoč zaradi nevarnosti infekcije.
8.	Transport svitkov,
odpadkov in predpreje
— Transport materialov je dovoljen le po predpisanih transportnih poteh.
— Vsako okvaro na transportnih pripravah mora transportni delavec takoj javiti predpostavljenemu.
— Pri uporabi ročnega viličarja mora upravljavec pred uporabo viličar pregledati, če je v brezhibnem stanju.
— Vsako napako mora takoj javiti mojstru, ki odloči, če se lahko viličar še uporablja.
— Zadrževanje nepooblaščenih oseb je med skladiščenjem predpreje nedovoljeno. Prepovedano je tudi vsako zadrževanje oseb pod tovorom.
— Pločevinaste vozičke za prevoz predpreje mora pred uporabo delavec pregledati in očistiti iz koles navito vlakno.
— Neizpravna transportna sredstva se morajo izločiti iz uporabe.
— Transportni vozički morajo biti oštevilčeni.
— O vzdrževanju in pregledih vozičkov se mora voditi posebna pismena evidenca.
— Tovorna dvigala za transport predpreje iz spodnjega v višja nadstropja smejo posluževati samo vozniki dvigal.
— Dostop do razdelilnih stikalnih omaric in k stabilni protipožarni bateriji mora biti v vsakem času zagotovljen.
— Odpadke smejo delavci pobirati v primerih, ko so se na zanesljiv način prepričali, da so stroji izklopljeni in niso več v gibanju.
— Ob neugodnih vremenskih prilikah morajo transportni delavci uporabljati dežni plašč.
— Ob odstranjevanju odpadkov iz prašnih komor, je predpisana uporaba respira-torja, ki pri uporabi zadržuje v cedilu prah.
— Voznik predpreje mora poznati protipožarne naprave v oddelku čistilnice in pred-predilnice in jih ob zanetku požara pravilno uporabljati.
F. Lesjak
Poškodbe pri delu v mesecu maju
V	mesecu maju smo imeli 4 poškodbe pri delu in 1 poškodbo na poti z dela. Do 15. junija 1976 je bilo 12 poškodb na delu in 5 poškodb na poti na delo in z dela. Vsi poškodovanci so že na delu.
V	skladišču se je v mesecu maju pri skladanju bal prevrnila iz skladovnice bala bombaža in padla na streho viličarja, ki je vzdržala silo ob padcu bale. Nezgoda ni povzročila poškodbe.
Vodja transportne skupine in vozniki vozil v notranjem transportu so bili pismeno opozorjeni na varnostne mere pri nakladanju in razkladanju bal z viličarji. Zagotovljene so tudi minimalne širine transportnih poti rampe skladišča.
Poškodbe v mesecu maju so bile lažjega značaja.
Mojstri so dolžni vse okvare na delovnih napravah in pripravah takoj odpraviti oz. izdati pismeni nalog za popravila. Odločati morajo, upoštevajoč varnost, če take naprave lahko še obratujejo. Posluževalci strojev niso pooblaščeni za odstranjevanje vzrokov okvar, ker za ta dela niso strokovno usposobljeni. Vse večje pomanjkljivosti so posluževalci dolžni javljati predpostavljenim. Pravico imajo tudi odkloniti delo, če niso zagotovljeni ukrepi za varno delo. Več poškodb je še vedno zaradi čiščenja in odstranjevanja napak med obratovanjem strojev.
Tudi v času tekmovanja med posameznimi izmenami nam bodi varnost ključna točka vsakega dela.
Obratne poškodbe
1.	Milica Vaš — predica Opis poškodbe:
Predica je pred snemanjem navitkov preje nameravala izključiti iz obratovanja čistilec, katerega stikalo je v višini 1,90 m. Obuta v natikače, je stopila na rob podstavka motorja, da bi lažje izklopila stikalo. Nenadoma ji je desna noga spodrsnila s podstavka in si je zato izvila gleženj desne noge.
Vzrok: Za poškdovanko iz-klopno stikalo v preveliki višini in uporaba neustreznega nožnega podstavka.
2.	Milan Slapničar — poslu-ževalec mikalnikov
Opis poškodbe:
Posluževalec je na raztezal-ki odstranjeval naviti bombaž iz raztezalke. Ko je naviti bombaž sunkoma potegnil z roko, mu je spodrsnilo in je zato padel iz stojišča raztezalke na hrbte. Pri padcu je s hrbtom zadel ob stojalo raztezalke in si ga poškodoval.
Vzrok: Nepredvidevanje nevarnosti in ozko stojišče raztezalke »VOUK«
3.	Alojz Groznik — posluževalec čistilnih strojev Opis poškodbe:
Po menjavi svitka je nastala motnja v obtežilnem delu otepalnika. Posluževalec stroja je s pomočjo ventila za zrak izpustil zrak in zmanjšal pritisk v zavornem mehaniz-
mu, ker zavore samodejno niso padle v spodnji položaj. Z desno roko je zato pritisnil na odvijalni valj. Ko so se sprostile zavore, je tudi odvijalni valj padel v spodnji položaj in mu pritisnil sredinec in prstanec desne roke ob spodnji valj.
Vzrok: Motnja v zavornem mehanizmu stroja in odstranjevanje napake med obratovanjem otepalnika.
4.	Avgust Požun — posluževalec mikalnikov
Opis poškodbe:
Med posluževanjem mikalnikov je posluževalec opazil, da je na mikalniku FALUBAZ obstala nihalna sekirica. Delavec je z desno roko segel pod sekirico in odstranil nabrano vlakno. Nenadoma se je po odstranitvi vlakna sekirica sprostila, zanihala in ranila poškodovancu kazalec desne roke.
Vzrok: Odstranjevanje kosmičev bombaža med obratovanjem sekirice.
5.	Ljudmila Podbregar —
predica
Opis poškodbe:
Na poti iz službe je poško-dovanka stopila na rob asfaltne obrobe jaška za kanalizacijo. Zato ji je klecnila leva noga. Zgubila je ravnotežje in padla po cesti. Pri padcu si je poškodovala gleženj leve noge.
Vzrok: Asfaltna obloga nad višino pokrova jaška in trenutna neprisebnost poškodo-vanke.	- ,
Rak na
želodcu
Ralk želodca je po svetu, pa tudi pri nas pogostno, obolenje. V Sloveniji- zabeležimo blizu 600 novih primerov na leto. To obolenje je pri nas na drugem mestu po pogostnosti med vsemi rakavimi obolenji: pri ženskah za rakom na dojki, pri moških pa za rakom na pljučih.
KAJ VEMO
O VZROČNOSTI
Vzrdki za nastanek raka na želodcu niso znani. Zelo verjeten pa je vpliv prehrane in navad pri prehranjevanju. Podlaga za tako domnevo je zelo različna pogostnost te vrste ralka v raznih deželah, ki se razločujejo med drugim tudi po vrsti prehrane prebivalcev. Zanimivi so podatki, da upada pogostnost raka na želodcu z naraščanjem življenjskega standarda —• to pripisujemo spremenjenemu načinu prehranjevanja. Med škodljivimi vplivi, iki so verjetno pomembni za razvoj raka, navajajo tudi uživanje koncentriranih alkoholnih pijač, prekajenega mesa, ostrih začimb in kajenje. Tudi pomena dednosti ne smemo zanemariti. Pri sorodnikih ljudi, ki so oboleli za rakom na želodcu, se pojavlja to nevarno obolenje štirikrat pogosteje kot pri drugih ljudeh.
Na Japonskem, kjer je ralk na želodcu najpogostnejši na svetu, so pri preučevanju življenjskih in prehranjevalnih navad opazili zanimivo zvezo med uživanjem začimb in močno soljeno hrano ter rakom na želodcu. Ugotovili so tudi, naj bi itudi vsakodnevno uživanje mleka bila nekakšna zaščita pred ralkom na želodcu. V zadnjih letih so namreč opazili tudi na Japonskem upadanje pogostnosti te bolezni — začetek tega pojava sovpada s časom, ko si je ihleko šele pričelo utirati svojo pot v vsakodnevni jedilnik Japoncev. Take podatke nam nudi statistika. Na videz nerazumljivo zvezo med začimbami-, žganjem, kajenjem in možnostjo, da zbolimo za rakom na želodcu na eni strani Iter mlekom in možnostjo, da se tej nevarni bolezni izognemo na drugi strani, pa si lahko razložimo takole: žganje in pretirano začinjena hrana povzročajo zaradi draženja lahko vnetje želodčne sluznice — to pa je že sprememba, ki velja za predrakavo. V določenih primerih namreč lahko iz vnetno spremenjene in stanjšane sluznice vznikne rak. Med predr-akava obolenja štejemo tudi izrastke želodčne sluznice — polipe ter čire na želodcu in pojave, ki jih spremlja zmanjšanje kisline v želodčnem soku. Pri ljudeh, ki imajo premalo kisline, je ver-
jetnost, da bodo zboleli za rakom na želodcu, desetkrat večja kot sicer. Devetdeset odstotkov bolnikov ima takrat, ko postavimo diagnozo — rak na želodcu, znižano količino želodčne kisline. Pri vseh teh spremembah je začinjena hrana pomemben vzročni dejavnik.
ZNAMENJA BOLEZNI
Odvisna so od oblike raka na želodcu in mesta, kjer se je razvil. Znamenja so zelo raznolika, številna in neznačilna.
Enaka znamenja lahko dajejo tudi druga obolenja. Najznačilnejša je povezava raznih moitetij, iki jih bomo našteli, njihovo vztrajno ponavljanje ter naraščanje njihove jakosti. Zaradi preglednosti bomo razdelili znamenja v tri Skupine:
1.	splošna znamenja — težko opredeljivo upadanje zdravja in življenjske moči, utrujenost, slabost, hujšanje, ble-dota, izguba apetita;
2.	znamenja, ki so podobna bolezenski sliki pri čiru na želodcu — bolečine v žlički, v povezavi ali brez nje z obroki hrane in se lahko začasno pomirijo po zdravljenju z dieto in s sredstvi zoper kislino;
3.	neznačilna bolezenska znamenja, ki kažejo na obolevnost prebavil, kot so npr. izguba apetita, včasih samo za nekatere jedi kot je npr. meso, občutek nejasnega ti-ščanja in napenjanja v žlički, občutek teže v želodcu, napenjanje, bljuvanje, »slaba prebava«, motnje v požiranju, slabost, bolečine pri srcu, črno blato. Vse preradi se ljudje ob takih znamenjih tolažijo, da so si poikvarili želodec s slabo hrano in odlašajo s pregledom pri zdravniku. Znamenje raka na želodcu res niso značilna prav za to bolezen, vendar nam mora to, da težave dlje trajajo in da se celo stopnjujejo, vzbuditi sum, da gre za nevarno obolenje ter nas napotiti pravočasno na zdravniški pregled.
Zapomniti si moramo, da ne smemo nikoli sami zdraviti tako imenovane »slabe prebave« in želodčnih težav, če trajajo dalj kot kak teden. Posebno pri ljudeh, starejših od 40 let so taka znamenja kaj rada znanilci raka. Samo skrben zdravniški pregled, laboratorijske in rentgenske preiskave ter pregled notranjščine želodca s posebnim optičnim instrumentom nam lahko zanesljivo razjasnijo naravo težav.
ZDRAVLJENJE
Raka na želodcu lahko sedaj ozdravimo Je s pravočasno operacijo. Da je operacija
sploh tehnično izvedljiva, mora priti bolnik v roke kirurga takrat, ko je zlohotna rašča še omejena na želodec sam in še ni prišlo do vraščanja rakavega tkiva v sosednje organe ali velike žile. Pri operaciji Skuša kirurg odstraniti oboleli del želodca z okolišnimi bezgavkami vred. Izkazalo se je, da je bistven dejavnik, ki odloča o možnostih bolnika, da bo preživel pet let po operaciji to, ali so bili v času operacije že prisotni zasevki rakavega tkiva v bezgavkah ob želodcu. Le 5—14 °/o bolnikov z zasevki v bezgavkah preživi pet let po operaciji, medtem ko je ta odstotek za bolnike, pri katerih je bil rak še omejen samo za želodec, 57 %.
Vse ostale metode zdravljenja so pri raku na želodcu mnogo manj uspešne kot operacija. V novejšem času imamo na voljo posebna zdravila, ki zavirajo razrast rakavih celic — izv. citostatike. Žal pa so ta kemična sredstva uspešna le pri približno 20 % bolnikov in to le za kratek čas 2—6 mesecev.
Zdravljenje z obsevanjem samim je pri raku na želodcu neuspešno. Uporabljamo ga le za olajšanje težav bolnikov, ki imajo zasevke v kosteh. Nekateri avtorji poročajo o uspehu z istočasno kombinacijo citostatikov in obsevanjem pri obsežnem raku na želodcu, ki ni odstran-Ijiv z operacijo.
Odstotek bolnikov, zdravljenih po tej metodi, pri katerih se je tumor zmanjšal, je bil pomembno višji kot pri onih, kjer so uporabili le obsevanje ali le citostatike. Poleg tega se je tudi podaljšalo preživetje teh bolnikov.
Kljub tem ohrabrujočim podatkom, imamo na sedanji stopnji znanja v medicini, v boju z rakom na želodcu eno samo zanesljivo orožje, ki lahko privede do ozdravljenja bolezni — t. j. pravočasno operacijo. Zato velja ponovno opozoriti na odločilen pomen zgodnje ugotovitve te bolezni.
Vsako odlašanje pomeni zmanjšanje možnosti za ozdravljenje.
Društvo SRS za boj proti raku
VARUJMO OČI, PREPREČUJMO SLEPOTO
ljenega vida različen. 21,1 % ima izgubo vida od 90—95 %, 78,9 % pa nad 95 °/o. Več ko tri četrtine slepih spada torej v skupino, ki je po veljavnih predpisih upravičena do tuje pomoči.
Če pogledamo po spolu, opazimo, da je več slepih moških (58 °/o) kakor žensk (42 odst.). To si razlagamo tako, da je na delovnih mestih, ki so zelo izpostavljena vzrokom za oslepitev, več moških kakor žensk.
Zanimivo je tudi povezati slepoto s poklicem. Opazili smo, da je največji odstotek slepih med nekvalificiranimi delavci (30,4 %). Teh delavcev je v splošnem dosti, so pa zelo izpostavljeni tudi očesnim travmam in boleznim. Velik je tudi odstotek med tistimi brez poklica (14,2 %). To so predvsem tisti, ki so slepi že od rojstva zaradi prirojenih anomalij, ali pa so otroci, ki so oslepeli že v predšolski dobi. Zelo blizu tem je odstotek (13,3 °/o) šolske mladine, podobno so zastopani kvalificirani delavci, obrtniki in kmetje. Pri uslužbencih je odstotek nižji (5,6 odst.), pri gospodinjah pa zopet višji (10,0 %).
Če hočemo pogledati, kateri deli očesa so pri slepoti največkrat prizadeti, ugotovimo, da je v celoti najpogostejši sedež oslepitve očesno zrklo in sicer skoraj v 30 %. Pri tem so upoštevane tudi prirojene spremembe zrkla, ki jih je kar 8 %. Posebej je upoštevana visoka kratkovid-
Vzroki slepote pri nas
Ko govorimo o slepoti, se nam samo po sebi postavlja vprašanje:	kako zmanjšati
število ljudi z ugaslim ali oslabelim vidom. Odgovor bi bil: boj proti povzročiteljem slepote, torej preprečevanje. Vnaprejšnja zaščita nam bo dala ustrezne in želene rezultate samo, če bomo poznali vzroke, ki vplivajo na uničenje vida. Če razčlenimo vzroke, ki jih ugotovimo ob registraciji slepih, bomo tiste, ki so pogostejši za slepoto lahko ločili od tistih, ki so izjemni. Temu bodo sledili tudi ustrezni varstveni ukrepi.
Vzroki slepote so po raznih državah in celinah zelo različni. Nekateri od njih, kot npr. trahom, onhocerkoza in variola, ki so v svetovnih statistikah na vrhu lestvice med vzroki slepote, so pri nas nepomembni, ker teh bolezni pri nas praktično ni več. Zelo pa zbolevajo za temi boleznimi ljudje Afrike in Azije. Zato se v svetovni statistiki pokaže odstotek vzrokov na tak način in si je pač treba med prebivalstvom, kjer živimo narediti svojo lastno statistiko in načrtovati temu ustrezno preprečevanje.
Omeniti pa moramo, da se pri istem narodu skozi obdobja vzroki slepote tudi spreminjajo. Zato je treba statistične podatke obnavljati in sproti ugotavljati, kateri vzroki naraščajo in kateri upadajo. Pri nas so z leti nekateri vzroki za slepoto skoraj izginili iz naših statistik, kot naprimer trahom, gono-
Samo dve očesi imaš, zato jih varuj!
reja očesa, skrofulozno vnetje očesnih vek, medtem ko se nekateri drugi pojavljajo pogosteje, kot npr. virusne bolezni očesa, diabetes in glavkom.
Vzroki za slepoto so lahko v vseh delih očesa in v živčnih poteh do centrov v možganski skorji. V sprednjem delu zrkla so v roženici, v ša-renici, v leči, globje v steklovini, v žilnici in mrežnici in še bolj zadaj v živčnih poteh. Mnogo očesnih stanj s slabim vidom je prirojenih in tudi dednih. Odstotek slepih je zelo visok zaradi podedovanih vzrokov in to skoraj pri eni četrtmi slepih. Dokazali smo celo, da ti dedni vzroki naraščajo. Take spremembe na očeh opazimo večinoma že pri rojstvu, a so kasneje dostikrat še izrazitejše. V izjemnih primerih se rodi otrok brez očesa s povečanim ali zmanjšanim nerazvitim zrklom, rodijo se otroci z degeneracijami na mrežnici ali z odmrlim očesnim živcem.
Med vzroki ne smemo prezreti toksoplazmoze, leptospi-roze, tumorjev, poškodb ter slepote povzročene zaradi vnetnih in degenerativnih sprememb na mrežnici, žilnici in na vidnem živcu. Take spremembe povzročajo razni strupi (tudi alkohol in nikotin), zelena mrena ali glavkom in bolezni ožilja.
Pri nas imamo popisane in registrirane vse slepe osebe in smo na podlagi tega popisa sestavili statistični pregled vzrokov.
Najprej poglejmo, koliko je slepih pri nas. V Jugoslaviji je sedaj registriranih približno 23.350 slepih oseb. Od tega je po republikah število naslednje: v Srbiji 4757, Kosovo 1616, Vojvodina 2311, Hrvatska 4292, Slovenija 1811, Črna gora 1132, Bosna 3675 in Makedonija 3840 slepih. Približno je na 100.000 oseb 1,01 do 1,03 %0 (promile) slepih, kar ustreza odstotku slepih v evropskih državah. Kot smo že omenili, je ta odstotek v nekaterih državah Afrike in Azije mnogo večji.
V naši republiki je torej okrog 1811 oslepelih oseb.
Pri teh je pa odstotek izgub-
nost z vsemi svojimi komplikacijami (odstop mrežnice) ki povzroča slepoto v 17,5 %. Obolenja notranjih očesnih mren (šarenica, žilnica in mrežnica) so prizadete pri slepih v 15 °/o, leča v 9 %, pri čemer ima veliko vlogo priro. jena siva mrena. Zelena mrena ali glavkom povzroča slepoto v 7 odstotkih, tudi roženične bolezni povzročajo slepoto v prav tolikšnem odstotku. Očesni živec, ki je bil prizadet že od rojstva ali Pa je zbolel kasneje, je pri slepih zastopan s 7,2 %.
Najzanimivejši pregled nam dajo vzroki slepote, to se pravi načini, kako pride do obolenj posameznih delov očesa. Najpogostejši vzroki so prirojene in dedne okvare zrkla, ki z 21,9% predstavljajo pomemben delež. Zelo pomembne so poškodbe z 19,8 % in infekcije očesa s 13,6 %. Že j)rej omenjene komplikacije pri kratkovidnosti so vzrok slepote kar v 17,5 °/o. Splošna obolenja organizma, kamor spada tudi diabetes ali sladkorna bolezen, povzročajo slepoto v 5 %. Obolenja centralnega živčnega sistema vodijo do slepote pri 2,1 % slepih. Pridobljena zelena mrena brez prirojenih primerov je vzrok slepote v 5 %.
Prvo mesto zavzemajo torej hereditarni (dedni) in ko-genitalni (prirojeni) vzroki in pomenijo enega od najvažnejših problemov pri preprečevanju slepote in sicer zato, ker ti vzroki že naraščajo.
Poškodbam so vzrok eksplozivi, streli in razni mehanič-no-fizikalni in kemični vzroki. Prizadeti so bili v vojni, pri delu na delovnem mestu in izven njega. Število eksplozivnih poškodb je bilo po vojni precejšnje, saj je bilo povsod najti eksplozivni material, s katerim so neprevidno ravnali predvsem
otroci, pa tudi odrasli. Zato imamo med slepimi še vedno 5,3 % vojaških vojnih invalidov.
Pri infekcijah je omeniti, da je bila včasih pomembna tuberkuloza očesa, ki pa močno upada, kot vzrok slepote. Glede trahoma imamo še nekaj starih iz dobe, ko je bila to v Pomurju še huda in razširjena bolezen. Danes trahorn pri nas ni več vzrok za slepoto. Isto velja za očesno skrofulozo, ki je zaradi boljših higienskih in socialnih razmer z dvigom življenjskega standarda izginila kot vzrok slepote.
Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu več kot deset milijonov slepih. To je ogromno število. Pri nas so zelo pomembni prirojeni in dedni vzroki za slepoto. S to problematiko se ukvarja genetika kot veda, ki na osnovi genov ugotavlja možnosti za prirojene in dedne anomalije na splošno, pa tudi na očesu. Za probleme genetike se vse bolj zanima znanstveni in zdravstveni svet zahodnih in vzhodnih znanstvenih centrov. V življenje uvajajo genetična načela v obliki genetičnih servisov in posvetovalnic za zakonske pare.
Tudi najboljša kurativa (zdravljenje obolelih) ne bo bistveno zmanjšala odstotka slepih. Odločno pa bo posegla na to področje preventiva. S preprečevalnimi ukrepi prihranimo človeku bolečino in skrb, ki sta posledica slepote in so tu vsi materialni stroški dobro naložen kapital. Poleg osebnih težav slepih bomo tako rešili družbo velikih bremen, ki jih daje za zdravljenje, rehabilitacijo in pomoč slepim zaradi invalidnosti.
Prof. dr. Stane Stergar
Upokojene je bilo
V	mesecu maiju je bila upokojena naša dolgoletna delavka tov. Bcmišek Marjeta. V tem mesecu je minilo 30 let odkar je prvič prestopila prag našega podjetja.
V	prvih letih službovanja je opravljala delo snemailke v predilnici I. Zaradi bolezni je bila premeščena na lažje delo in je čistila raztezala in valjčke. Zadnjih 6 let je delala samo dopoldne.
»Vedno sem rada hodila na delo v Predilnico. Svojega delovnega mesta nisem zapuščala. Delo sem vestno opravljala. Vse bi bilo še dobro, če me le noge ne bi talko bolele. Zato je bilo včasih težko dočakati konec izmene.«
Pod sitarjevškim hribom ima Boriškova majhno hiši-co, ki je vedno lepo urejena. S svojim domom je zelo zadovoljna, čeprav ji je večkrat dolgčas.
»Težko je, ko ostane človek sam. Kadar kaj potrebujem
mi vedno priskočijo na pomoč sosedi. Z njimi se zelo dobro razumem. Tudi z odnosi s sodelavkami nisem imela nikoli težav.«
Kako boste uživali pokojnino?
»Pokojnina ne bo velika, toda zame bo dovolj. Rada grem k znancem na obisk, pri hiši pa je vedno dovolj dela.«
Člani kolektiva želimo tov. Boriškovi, da bi čim dlje uživala zasluženo pokojnino.
V. O.
Prva pomoč pri utopljencu
Vse hitreje se približujemo ne prevzame zdravnik. Ne opreznost in preudarnost.
poletju in s tem tudi počitnicam ob morju, jezerih in rekah. Kopanje v tekočih in stoječih vodah pa skriva nevarnosti, ki jim je včasih še vešč plavalec komaj kos, kaj šele neplavalec. Kopalna sezona še ni niti dobro stekla, pa že beremo v dnevnem časopisju o nesrečah, ki so se pripetile pri kopanju, zato je prav, da smo vsaj malo poučeni, kako ravnati z osebo, ki se utaplja.
Prva pomoč pri utapljajočem ali utopljencu je seveda v tem, da ga takoj na kakršenkoli način potegnemo iz vode. Dokler je pri zavesti, mu skušamo pomagati z brega ali plovila tako, da mu vržemo predmet, ki se ga bo lahko oprijel (plavalni obroč, deska, rezervno kolo avtomobila ipd.). V tej fazi se utapljajočemu približamo samo, če smo dobri plavalci in dovolj močni. Pripravljeni moramo biti namreč na to, da nas bo skušal utapljajoči potegniti pod vodo in se vzpeti na nas in moramo računati s tem. Dalj časa bomo morali zadrževati sapo, preden se ga bomo rešili. Take nevarnosti ni, če rešujemo otroka. Včasih se pripeti, da skuša reševati utapljajočega celo neplavalec, tako skuša pomagati utapljajočemu otroku mati, čeprav sama ne zna plavati in se pri tem še sama utopi ali se rešujejo medseboj otroci ali odrasli, čeprav so slabi plavalci.
Ni pravega recepta, kako bomo utapljajočega ali utopljenca izvlekli do brega. Za plavanje nam preostane samo ena roka, ker z drugo držimo ponesrečenca, pri tem pa moramo še skrbeti, da ima obraz zunaj.
Morda bomo omagali in morali opustiti reševanje. Zato je dobro, če si pomagamo z reševalnim obročem, zračno blazino, desko in podobnim; ali pa nam še kdo priskoči na pomoč.
Že med vlačenjem iz vode začnemo pri utopljencu, ki ne diha z umetnim dihanjem z usti na nos ali usta. To je metoda, ki daleč prekaša po svoji učinkovitosti ročne načine umetnega dihanja. Ko smo enkrat na bregu ali plovilu, pri tistem, ki ne diha ali slabo diha ne zamujamo časa s tem, da bi mu skušali izliti vodo iz dihal. Te vode namreč ni več, ker je prišla v kri, oziroma se ne da izprazniti. S tem samo zamujamo dragoceni čas. Tudi ne poskušamo čistiti ust in žrela utopljenca, ampak takoj vpihavamo zrak v nos ali usta. Položimo ga vodoravno na hrbet, poklenemo ob njem mu nagnemo glavo navzad in upihamo nekajkrat hitro, nato pa 12- do 16- krat (kot je normalen ritem dihanja) na minuto v nos ali usta.
Če mu ne bije srce, bomo od zunaj masirali tudi srce, če to znamo.
Utopljeni bo praviloma začel zelo hitro ali pa vsaj po nekaj minutah dihati sam. Pravilo je, naj bi ga sicer oživljali dve uri oz. dokler ga
oživljamo pa utopljenca, ki je bil pod vodo več kot pol ure.
Utopljenec mora po uspešnem oživljanju v bolnišnico. Okrog 25 % jih namreč umre kasneje, ko smo jih že oživeli, zaradi »druge utopitve«, ko vdre v pljučne mešičke plazma in jih tako zapre ali pa odpovedo obtočila. Med prevozom v bolnišnico dajejo reševalci masko s kisikom in nadomestke plazme.
Skratka, kot povsod, sta tudi pri kopanju potrebni
Res je sicer najbolj pomembno, da znamo plavati, držati pa se moramo običajnih navodil. Ce pa že pride do nesreče, je treba ukrepati takoj in pravilno, brez panike. Pri tem pa moramo oceniti svoje moči. Jasno je, da utapljajočemu lahko uspešno nudi pomoč samo tisti, ki je ob nezgodi navzoč: nobeni gasilci, reševalci z reševalnim avtomobilom ali zdravnik, ki jih pokličemo, ne bodo mogli nadomestiti izgubljenega časa.
Kadrovske vesli
PRIŠLI V MESECU
MAJU 1976
I.	5. 1976 Grilc Anica, Klenik 8, Vače — predilnica bombaža 3. izmena
3.	5.1976 Jurič Nada, Šmartno 1 — predpredilnica 2. izmena
4.	5. 1976 Rogatič Zejfa, Zagorje ob Savi, Kidričeva 29 — predilnica bombaža 2. izmena
II.	5. 1976 Goršek Jože, Litija, Frtica 8 — sukalnica
13.	5. 1976 Ivanič Jela, Trbovlje, Ob Železnici 19 — predilnica sintetike 3. izmena
20.	5. 1976 Bajrič Esma, Po-noviče 20 — predpredilnica 3. izmena
21.	5. 1976 Gorišek Duško, Litija, Levstikova 8 — predpredilnica 1. izmena
24. 5. 1976 Klemenčič Marjan, Dvor št. 33, Šmartno — predpredilnica 4. izmena
24. 5. 1976 Kozarac Ferida, Litija, Gubčeva 4 — rezerva predilnice
24. 5. 1976 Milenkovič Radovan, Litija, Ljubljanska 12 — zunanji transport
24. 5. 1976 Hogič Halida, Zagorje, Kidričeva 31 — sukalnica 3. izmena
24. 5. 1976 Drobež Jožefa, Trbovlje, Cesta 20. julija 2 — predilnica sintetike 3. izmena
24. 5. 1976 Žust Branka, Vel. Štanga 4, Prežganje, remont sukalnice (čistilna kolona)
26.	5. 1976 Gavranovič Sofija Ponoviče 20, Litija — sukalnica 1. izmena
27.	5. 1976 Kadrič Sajda, Zagorje ob Savi, Loke 8 — sukalnica 3. izmena
27. 5. 1976 Ramič Vehid, Litija, Cesta Zas. bat. 25 — zunanji transport
27. 5. 1976 Bračič Marija, Zagorje ob Savi, Kolodvorska 17 —• rezerva predilnice 27. 5. 1976 Vikič Alije, Ponoviče 20, Litija — predilnica bombaža 2. izmena
ODŠLI V MESECU MAJU 1976
1. 5. 1976 Borišek Marjeta, Litija, Frtica 3 — upokojitev 10. 5. 1976 Vozel Ladislav, Dragovško 1 — po zakonu o medsebojnih razmerjih 15. 5. 1976 Martinšek Majda, Kresnice 69 — odpoved delav-kc
14.	5. 1976 Volk Katarina, Litija, Praprešče 6 — upokojitev
22.	5. 1976 Dermastja Klavdija, Kresnice 44 — izjava, da ne želi več delati v OZD 31. 5. 1976 Jug Marija, Dragovško 8 — odpoved delavke 31. 5. 1976 Pintarič Albert, Zg. Hotič 3 — pismeni sporazum
31. 5. 1976 Cimperman Darja, Litija, Trg na Stavbah 7 — pismeni sporazum 27. 5. 1976 Šuštaršič Vinko, Riharjevec 4 — izjava, da ne želi več delati v OZD 31. 5. 1976 Djonlič Nusreta, Zagorje, Okrogarjeva 22 — izjava, da ne želi več delati v OZD
27. 5. 1976 Lenarčič Štefka, Zagorje, Murnova 22 — izjava, da ne želi več delati v OZD
UMRLA STA NAŠA UPOKOJENCA:
Kodrič Silva, Litija, Trg na Stavbah 14 — umrla 5. 5. 1976 v starosti 60 let Razpotnik Rudolf, invalidski upokojenec, Litija, Cesta Zas. bat. 32 — umrl 21. 5. 1976 v starosti 29 let
Zaradi hitrega rjavenja železa, ki ga povzroča morska sol, moramo vsako leto železne dele na novo zaščititi.
Okoli 25 do 30 °/o preje še vedno vlagamo v lesene zaboje.
Ob obrambnem dnevu v tem mesecu je šmarskim učencem pripovedoval svoje doživljaje iz NOB tudi sekretar OK ZKS tovariš Stane Volk.
— So pa tudi pretirano varčni tile Gorenjcu Saj bi Imelfna ličnici celo skupinski popusti
Rešitve oddajte v skrinjico »Litijskega predilca« do vključno 5. julija letos.
1.	nagrada 50,00 din
2.	nagrada 30,00 din
3.	nagrada 20,00 din
Grad Bogenšperk privablja vse več oddiha željnih izletnikov.
Nedaleč od Bogenšperka je prijetna izletniška točka — vasica Javorje.
Nagradna križanka »Hajdukovi reprezentant je«
jaZE v'/z l A H