Kmečke zboinice. V mestih in trgih, sploh pri sedaj bogatejih, premožaejših ljudeh giai kakor kafra krščanstvo. Cerkve so po nedeljah ia prazaikib skoraj prazne. Gospodo vidiš tedaj le v kavarnah, sprehajališčib, krčmah, teafa-ih. Moli taia skoro aibče več. Sploh djaasko krščaastvo gini. Paganski dah spodriajava vse, kar je krščaasko. A ob eacm giai tadi krščaaska resnico- ia pravicoljubaost, stara pošteaost, aiož-beaeda. „ Zato pa si skašajo Ijadje 8 posvetnimi postavami in napravami pomagati zoper vseobčno sebičnost ia razae strasti. No ia tukaj so zopet mestaa gospoda ia premožaejši del prebivalstva v državi mislili aa-se. To vidimo pri volilaih redih. Povsod so sebi prisodili predpravic. Ljudem, kiae plačajejo lOfl. davka, še niti v mestih aiso privoščili volilae pravice, kmetom pa število poslancev aalašč premajbao odmerili, da bi mestai liberalci vselej gospodarili aa vekomaj ! Vrha tega so si omislili posebaih trdajav, kder posamezai jihovi staaovi braaijo svoje koristi. Trgovci irnajo a. pr. svoje trgovskeobrtaijske zboraice, kder trgovci zvoaec nosijo, obrtaiki pa uže precej za dvermi stojijo; dalje imajo advokati avoje advokatske, aotarji svoje aotarske zboraice itd. le kmetje airaajo aič podobaega. Pa tudi ne dobijo nič, dokler in kder liberalci gospodnjejo. To se aaj dobro pomai! Hvala Bogu. temu goapodstvu začeli so konec pripravljati v ministerstvu, v državaem zboru ia tistib deželnib zborih, kder imajo koaservativci ia aarodni poalaaci večino. Tukaj so začeli od liberalaega gospodstva in neusmiljenega kapitala tlačeno ljudstvo braniti. Obrtniki so aže dobili takšao brambo. Dae 29. aeptembra t. 1. obveljala je nova obrtaijska postava. Obrtaiki so aje uže veseli ia se vratijo po razaih zadrugah, podobaih aekedanjim cebam: krojači vkup, čevljarji, mlinarji vkup, vsak v svojo zadrugo, da skrbijo za svoje vzajemae, stanovske koristi in potrebe. Sedaj pridejo kmetje na vrsto, kar je veliko težavnejše. To pa zato, ker kmetov ni tako lebko uvrstiti v zadruge, kakor obrtaike. Ce pa kmetje aiso uredjeni, sploli orgaaizir a n i, tedaj jim drugi postavai pomočki ne bodo veliko koristili. Tadi je se bati. da jim liberalci teh ne poberejo. če zopet aa koaja vpležejo. Kmetoai bo toraj treba bržčas takšaib zbornic: kmetskib zbornic, kakoršnih imajo trgovci. V takšaih kmetskih zbornicah bilekmetje imeli govoriti in sklepati, topaleokoristih ia potrebah kmetskega staau. Ia res skoraj vsi, ki resnično želijo. kmetski staa rešiti pogiaa, s katerim mu nesrečai liberalizem preti, nasvetajejo takšae zboraice. Ni toraj dvomiti, da bode o ajib. kmalu več govora. Miniaterstvo nabira podatkov o zadolžeaji kmetskih posestev, v državnem zboru pride več kmeta zadevajočib vprašaaj na vrsto, v gališkeia deželaem zboru pa tadi v gornje-avstrijskem želijo svobodao trgaaje gruatov omejiti. V kraajskem deželnem zboru pa jc poslaaec Klan nasvetoval, naj se ženitovanje aemaaičev na škodo sreajam zabranjuje, ia po dr. Vošnjakovem aasvetu bode aa Kranjskem odbor večih poslancev moral preiskavati, kaj je krivo, da kmetstvo propada, ia kako mu pomagati. To zopet kaže, da se le koaservativai in narodai poslaaci za kmeta res brigajo, liberalci pa ga le begajo ia lovijo, da jim služi v podlago do zopetaega gospodstva! Varajte se toraj, kmetje, liberalnili lisjakov.