Leto XXIII., št« 29) Ljubljana, sreda 29» decembra 194) Preis - Cena t- L Upravniitvo. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefoo k. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št 31-25, 31-26 Podružnica Novr mesto: Ljubljanska cesta 42 l2k!jučno lastopstve za oglase iz Italije io inozemstvo: UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pokno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Ishm|a ritk d a a razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, sa inozemstvo vključno « »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 9, Itev. 31-22, 31-23, 31-24. telefon Rokopisi ce ne rračajo. Erbitterte Winterkamp£e im Osten halten an Sow;et-Durchbruchsversuche bei Witebsk zusammengebrochen — Angrlfie bei Kirowograd sehreiten giinstig lort — Sovvjetisches Schnellboot versenkt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 28. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Jagdflieger versenkten in der Strasse von Kertsch ein sovvjetisches Schnellboot. Si;d*vest'ich Dnjepropetrovvsk und siid-ostlich Kirovvograd vvurden Angriffe der Sovvjets :m Gegenstoss ahgevviesen. Eige-ne Angriffe nordllch Kirovvograd sind im giinstigen Fortschreiten. Im Kampfraum von Schitomir hielt der starke Druck des Feindes auch am vergangenen Tage an. 20 feindliche Panzer vvurden vernichtet. Nordvvestlich Retschiza konnten unsere Truppen nach Abvvehr feindlicher Gegen-ar.grlffe ihre SteUuneren verbessern. Im Raam von VVitebsk brachen vvieler-holte Durchbruchsversuche der Sovvjets in erbitterten Kampfen zusammen. Eigene Ge^enangriffe vvarfen den Feind an meh-"ren Stellen zuriick. mmmtmmmmm In den erfolgreichen Abwehrkampfen siidlich Shlobin zedehnete sich die ver-starkte thuringisch-hessische 299. Infante-riedivision unter der Fiihrung des Gene-ralleutnants Graf von Oriola besonders aus. An der siiditalienischen Front kam es im Westabschnitt nur zu Kampfen von ortlicher Bedeutung. Nordlich Venafro ging bei einem Angriff vveit iiberlegener feindlicher Krafte eine Hohe nach sehvve-rem Kampf verloren. In Raume von Ortona haben unsere Truppen, nachdeni sie dem Feind in den erbitterten Kampfen der letzten Tage schvverste Verluste an Men-schen und Material zugefiigt hatten, die Ruinen von Ortona geraumt und neue Stellungen dicht nordvvestlich der Stadt bezogen. Novi japonski uspehi na Pacifiku 1 sovražnikovih letal sestreljenih, 1 vojna ladja potopljena ja prevozna ladja je bila poškodovana in z žgana, 1 izkrcevalnj čoln je bil poškodovan in zažgan, 1 manjša ladja je bila zažgana Ln poškodovana. Dve sovražnikovi izkrcevališči sta bili zažgani. Dve japonski letali se nista vrnili. Tok 27. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba Japonski glavni stan je v ponedeljek c a vil: Rano decembra je večje število sovražnikov letal preletelo japonska oporišča na N Irski. J-ponsko protiletalsko topn'štvo očbilo sovražnikova letala in 3 sestrelilo aponske izguba so zelo majhne. Zvečer 25 decembra so potopile edinice japonskega ornariSkega letalstva v severnem vod ju Bougainviila med napadom na sovr, ::nikove pomorske sile sovražnikovo vojr. ladjo neugotc1 ljenega tipa. Vrrnla se r. o 4 japonska letala. Edinice japonskega ralstva so dopoldne 25. decembra nay lle 70 sovražnikovih letal, ki so hotela n isti Rabaul in so sestrelile 20 letal. Sest: tev dveh letal ni bila zanesljivo ugoto jena. Tri japonska letala se nso vrnila Edinice ponskega mornariškega letalstva so r o 26. decembra napadle v vodovju pri lap Merkusu sovražnikove pomorske s in izkrcevalna oporišča ter dosegle na.c In je uspehe: 1 prevozna lad"'a je bila f 'jpljen-a. 2 manjši prevozni ladji sta bili žgani, potopitev večje prevozne ladje ni .a zanesljivo ugotovljena, 1 več- V 17 dneh 148 sovražnikovih letal sestrelf enih Tokio, 27. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Na obmejnem področju med Indijo in Burmo je izgubil sovražnik od 5. do 22. decembra 148 letal, ki so bila ali sestreljena v letalskih bitkah ali pa razrušena na tleh. Poročilo dodaja, da japonsko letalstvo vedno znova napada sovražnikova oporišča v vzhodnem delu pokrajine Assam in prizadeva sovražniku občutno škodo. V istem razdobju se ni vrnilo 18 japonskih letal na svoja oporišča. Boji na Novi Gvineji in Novi Britaniji Amsterdam. 28 dec DNB. Reuter javlja iz zavezn:"kega glavnega stana na Nov Gvineji, da so se ameriške mornariške čete izkrcale pri Cap Cloucestru in na severnozapadni obali Nove Britanije. h In* predsednik Tojo o zadnjih vojnih dogodkih Toki 27. dec. DNB. Na zasedanju ra-ponsk :gornje zbornice je poročal min. predse k Tojo v svojstvu vojnega ministra o idnjih vojnih dogodkih in je izjavil. rži japonska vojska v tesnem so-delova i z morn rico povsod na vseh ope-racijsi h področjih trdno v svojih rokah strate.-'.:e ofenzivne postojanke, ki j:h tudi utrjuje, čeprav so nastale v gotovih odsekih malenkostne izpremembe. Tojo je posebno poudaril, da častniki in moštvo boreč ih se čet prizadevajo sovražn:ku ob vsake: s;popadu silovite udarce in izrabljajo na ta način sovražn:kovo bojno moč in njegovo materijalno silo. Japonske čete se sedaj borijo, je opozoril Tojo. za uspešen zaključek vojne. Glede dogodkov na južno-psciflškem bojišču je izjavil, da so japonske suhozemske in pomorske sile prizadel sovražniku od oktobra naprej uničujoče udarce. Japonske sile so sedaj zapletle so-vražn ka. v silovite bo-e na treh operacijskih področjih, namreč na Salomonskih otokih, na Bismarckovem otočju in na vzhodu Nove Guineje. Tojo je poročal, da je na področju Salomonov sovražnik 27 oktobra izkrcal neko edinico na otoku Mo-no. kar so 1- novembra sledile izkrceval-ne operacije močnejših sil pod zaščito voj-n h ladij in letalskih sil pri Torokini na •sa-padnj obali otoka Bougainville. Japonske ed nice so podvzele silovite protinapade proti izkrcanim sovražnikovim četam in pod zaščito japonske mornarice je bila izkrcana japonska edin:ca za sovražnikovim hrbtom in zadan sovražniku uničujoč udarec. Tojo je nadalje rekel, da prejema sovražnik stalno ojačenja in da se v tem odseku razvijajo težki boji. O operacijah na Bismarckovem otočju je poročal vojni minister, da je sovražnik pripeljal na dvanajstih vojnih in številnih manišlh ladjah čete ter izvedel 15. decembra v vzhodnem odseku pri Cap Merkusu izkrcanje n kar so japonske edinice ob podpor1 letalstva takoj pričele silovite oro-tinapade. Intenzivni boji so sedaj v tem odseku v teku. Tojo je nadalje izjavil, da je do danes potrjeno da je letalstvo potopilo 6 sovraž-n kovih vojnih in n"d sto drug'h ladij. Od konca oktobra pa je pričel sovražnik tudi kombinirane napade bombniških in lovskih oddelkov na japonske postojanke pri Rabaulu Japonsko letalstvo je skupno z letalstvom mornarice izvedlo obrambo v zraku in -io konca oktobra so zgolj edin!ee suhozemske vojske sestrelile okoli 150 sovražnikovih letal. O bojih na Novi Guineji je izjavil vojni minister, da so japonske čete takoj napadle sovražnikove edinice, ki so se sredi septembra zkrc"le v bližini Finshafena. Sredi oktobra so bile v tem odseku razbite sovražn kove postojanke, neka japonska skupina pa se je izkrcala za sovražnikovim hrbtom in pobila 3000 sovr? žn kov Zaplenjenih je b:lo 10 topov Sovražnik je takoj pripel a' oiačenja in se je pozneje izkrcal za Japonskim hrbtom Tojo -'e dejal, da je na tem področju možno oskrbovanje zgolj po morju Tajna prevozn- zveza je bila v zaščit noči navzlic napadom sovražnikovih sil vzdrževana v Damperski ožini. V tem odseku je bilo od druge polovice oktobra potopljenih nad 20 sovražnikovih torpe-dovfc. Od konca oktobra je bilo v tem odseku ali sestreljenih ali težko poškodova- nih okoli 350 sovražnikovih letal, dočim so Japonci izgub:li skupno okoli 30 letal. O dogodkih v severnozapadnem odseku je dejal vojni minister, da sovražnik po vsem videzu poizkuša motiti japonske operativne priprave, dočim tudi sam pripravlja protiofenzivo. Od druge polovice oktobra je poizkušalo povprečno 500 sovražnikovih letal na mesec napadati japonska oporišča in blokirati japonski pomorski promet. Letalske sile so v tem odseku Ščitile japonske konvoje, posebno protj napadom sovražnih podmornic, dečim so suhozemske edinice dnevno ojačevale japonske operativne priprave na tem področju. Glede Burme je izjavil Tojo, da so japonske čete od septembra preprečile različne sovražnikove spletke na tem področju. Tojo pripisuje poseben pomen uničenu približno dveh sovražnikovih divizij v bližini zapadne obale reke Sahvin v severno-vzhodnem delu Burme sredi oktobra. Pn nedavnih bojih, ko so čungkinške čete poizkušale ponovno osvojiti severno Burmo, je sovražnik pustil na bojišču 15 000 mrtvih in ujetn:kov, istočasno pa je izgubil tudi velike količine orožja in vojnega gradiva. ■padi sovražnikovih letal so se po končani monsunovi dobi v Burmi pomnožili. V tem odseku je bilo od konca oktobra sestreljenih okoli 150 sovražnikovih letal, nad 10 velikih sovražnikovih ladij ter številne manjše ladje pa so bile potopljene. O dogodkih na kitajskem bojišču je vojni min ster objavil, da so se od konca oktobra spopadli oddelki japonske vojske z več ko 600 000 sovražnikovimi vojaki v približno 4000 spopadih. Pri teh operacijah je japonska vojska uspešno preprečila očividni poizkus čungkinške vojske, da si zopet osvoji burmansko cesto. Zavzetje čangteja v začetku decembra je pomenilo višek teh bojev. Sovražnk je uporabljal pri teh operacijah okoli 30 divizij s 400.000 možmi izgubil pa je 44.000 padlih in zajetih. Sest poveljnikov sovražnikovih divizij je obležalo na bojišču. Od druge polovice oktobra je bilo skupno sestreljenih, uničenih ali poškodovanih 120 sovražnikovih letal, dočim so Japonci izgubili okoli 20 letal. Združitev severne in južne Irske nemogoča Stockholm, 27. decembra. Reuter javlja iz Londona, da je ministrski predsednik Severne Irske sir Basil Brocke izjavil, da je združitev Severne Irske z Eirejem (samostojno Južno Irsko) zaradi političnih in gospodarskih razmer, ki bi s tem nastale, nemogoča. V intervjuju dopisniku »Sunday Timesa« je izjavil sir Brocke: »Zakon o vladi Irske iz 1. 1922 (Governe-ment of Ireland Act), ki je nared:l Severno Irsko za del združenega kraljestva smatramo kot končnoveljavno. nepreklicno rešitev »irskega vpradania«. Bil je lojalno sprejet v Severni Irski, jug pa se polagoma oddal 1u1e od Združenega kraljestva. Ce bi bil Ulster združen z Eirejem, potem bi sledila temu združenju nujno tudi carinska meja med Ulstrom in Veliko Britanijo, to pa bi bilo zelo škodljivo za naše interese. Srditi zimski boji na vzhodu se nadaljujejo Sovjetski poizkusi prodorov pri VItebsku so se zrušili — Napadi pri Kirovgradu uspešno napredujejo — Sovjetski brzi čaln potopljen Fhhrerjev glavni sta«, 28. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Lovski letalci So v Kerškem prelivu potopili sovjetski brzi čoln. Južnozapadno od DnjeprOpetrovska in južnovzhodno od Kirovgrada so bili sovjetski napadi s protisunkom zavrnjeni. Lastni napadi severno od Kirovgrada uspešno napredujejo. Na bojišču pri žitomiru se je tudi včeraj nadaljeval močan sovražnikov pritisk. 20 sovražnih oklopnikov je bilo uničenih Severnozapadno od Rečice so naše čete po uspešni obrambi sovražnih protinapadov lahko zboljšale svoje postojanke. Na področju pri Vitebsku so se v srditih bojih zlomili ponovni sovjetski prodorni po- izkusi. Z lastnimi protinapadi je bil sovražnik na več mestih vržen nazaj. V uspešnih obrambnih bojih južno od žflobfna se je posebno odlikovala ojačena turinško-hesenska 299 pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika grofa von Oriola. Na južnoitalijanskem bojišču je prišlo včeraj v zapadnem odekn le do bojev krajevnega pomena. Severno od Venafra smo izgubili vsled napada mnogo nadmočnih sovražnih sil v težkem boju neko višino Na področ ju pri Ortonl so naše čete, potem ko so zadale sovražniku v srditih bojih zadnjih dni najtežje človeške in tvarne izgube, Izprazmle ortonske ruševine in so zasedle nove postojanke tesno severnozapadno od mesta. Z razvito zastavo! Ura najhujših bojev — Junaška borba in potopitev okloonice »Scharnhorst« — K napadu na ladijsko spremljavo, namenjeno v Murmansk Berlin. 27. dec. DNB. K napadu na ladijsko spremljavo, namenjeno na Murmansk objavlja vrhovno poveljiištvo nemške vojne mornarice še naslednje podrobnosti: Ze pred nekaj dnevi so nemška ;zvdniška letala odkrila sovražno ladijsko 6pTemljavo. ki je plula v Murmansk Vozila je vojni mate-rijal in živila za sovjetske bojišče ter je bila proti njej neslana skupina vonih lad nemške mornarice. V višini Severnega rta je bila sovražna ladijska spremljava napadena. Vsled slabega vremena je bil razgled precej omejen. Okrog 11. dopoldne 26 dec se je oklopmca »Scharnhorst«, na kateri je bil vodja rušilcev kontre-adm ra! Bev ket povel jnik tega nemškega bro-dovja. spopadla z oddelko msovražnikovih za-ščJtnih edinic. ki je obstojal iz rualcev in križark. Kmalu po priče ku boja je posegla vmes tudi neka težka sovražnikova bojna ladja Med spopadom je sovražniku uspelo, da je presenetljivo zbral nadaljnje težke bojne ladje. k; jih je vsled slabega razgleda v začetku ni bilo mo- goče opaziti. Po več urah najhujših bojev je bila »Schornhorst«. ki ji je poveljeval kapitan bojne ladje Hintze. obdana od sovražn;h bojnih ladij ter se je okrog 19.30, potem ko je ;zstreli!a poslednje granate in zadala sovražn:-ku težke izgube, z razvito zastavo potopila. Ostale nemške vojne ladje niso utrpele nikakih izgub. O usodi pc«adke oklopnice »Scharnhorst« bodo svojci obveščen5, čim bodo prispela potrebna poročila. Bojna pripravljenost evropskega zapada Berlin, 28. dec. DNB. Po obsežnih razgovorih, ki jih je imel z maršalom Rundstedtom. se je maršal Rommel prejšnji teden sam prepričal o bojni pripravljenosti evropskega zapada. Natančnemu preg'edu naprav, ki predstavljajo višek sodobne tehnike, so sled;li številni razgovr s krajevnimi poveljniki. Dosedanji uspehi japonske mornarice Tokio, 28. dec. (Vzhodnoaz j. služba DNB.) V poročilu o položaju oomorske vojne je dejal v ponedeljek pred poslansko zborn co mornariška min. Šimada: »Japonska mornarca stalno utrjuje svoje strateške postojanke na širokem področju, ki obsega vso Veliko vzhodno Azijo, Pacifik in Indijski ocean ter s z vsemi sredstvi prizadeva, da b; čim prej odprla prebegate naravne zaklade v ekspanzijskem področju na.-e vojne sle.« Šimada je poda! pregled mornariških bojev na Indijskem oceanu in Pacifiku ter podmorniške vojne od oktobra tega leta dalje O operacijah na Indijskem occanu je dejal da so mornariške ietalske sile izvršile ponovne napade na sovražna oporšča v zaledju ter da so stalno nadzirale zasedena področja. Glede operacij na severnem Pac:fiku je dejal Šimada, da so mornariške sile skupno z oddeiki suhozemske vojske utrdile svoje postojanke ter nadaljevale priprave za ofenz ve na kopnem, na morju in zraku V zvezi z boji na južnem Pacifiku je opozoril m n ster na uničujoče napade mornariškega letalstva na oporšča v Avstraliji. Ugotovil je. da so na vzhodni Novi Gv neji napadle sovražnika izkrcevalne čete z letalskimi jatami. k; sodelujejo s suhozemno vojsko, pri čemer je tvoril Finshhafen sred:šče operacij. Nato je mornariški minister omeni! sijajne uspehe zadnjih dveh mesecev ter dejal, da je japonsko brodove 6kupno z letalstvom v eni pomorsk b;tki in v šestih letalskih bitkah pred otokom Bougainvillom uničilo mnogo nosilk letal, bojnih ladij, križark in drug;h vojnih lad;j. poleg tega pa še 6estreiilo 600 so vražnih letal. M;n ster je opozori, da sovražnik kljub tem ogromnim izgubam še vedno trdovratno nadaljuje svojo ofenzivo ter da se je 15 decembra izkrcal pri rtu Merkusu na Novi Bntan ji. ugotovil pa je, da je bila vel:ka večina sovTažn kcv:h sil uničena še pred izkrcanjem ter da sedaj japonske čete močno o-gražajo sovražnikove skupine, ki se jim je posrečilo :zkrcati. Mornariško letalstvo je v vodovju okrog rta Markusa stalno napadalo sovražne ladijske spremljave ter ni Ie zadalo težkih izgub sovražnikovim vojnim ladjam, temveč je tud; zdesetkovalo osebje :n oborožitev. Mornariški min:ster je naštel vse uspehe japonskih mornarišk:h sil v zadnjih dveh mesecih. ki so: Potopljenih je bilo 16 nosilk letal, 5 bojnih ladij, 26 kržark, 9 rušilcev. 11 podmornic in 33 prevoznih ladij. Težko je bilo poškodovanih 8 nosilk leta!, 4 bojne ladje, 25 križaik. 8 rušilcev in 15 prevoznih ladij. Minister je nato opozoril, da so Japonci napram tem ogromnim ;zgubam sovražn ka utrpel le naslednjo škodo: dve križarki sta bili lahko poškodovani. 2 rušilca pa potopljena. Šimada je izjavil, da je bilo v tem obdobju sestreljenih prbl'žno 940 soveražnih letal, dočim znašajo japonske izgube okrog 240 letal. Ob koncu je poudaril mornariški minister, da podvzema sovražnik vsled notranjepolitičnih razlogov napade za vsako ceno. da pa plačuje te poizkuse z grozovitimi :zgubam osebja in materiala Japonska mornarica je zadala sovražniku od izbruha vojne ogromne žrtve. Doslej je izgubil 170.000 padlih in dvakrat toliko ranjencev. Boj proti cerkvi v Sovjetski zvezi Minsk, 27. decembra. — Metropolit pravoslavne cerkve v Minsku je objavil poslanico, v kateri ugotavlja, da je boljševiška država 25 let ovirala belorusko cerkev v izpolnjevanju dolžnosti. V 20 letih sovjetskega gospodstva je bilo v Rusiji uničenih 24.000 cerkev in samostanov in ckoli 120.000 svetišč spremenjenih v zabavišča in skladišča. V 1. 1941 ni bilo v Minsku nobene cerkve več, v Beli Rusiji ni bilo nobenegd škofa več in sploh ni obstojala nobena bolj ali manj omembe vredna cerkvena organizacija. V primeri z uničevalnim delom ■ boljševizma povzdiguje na to metropolit prebujenje cerkvenega življenja pod nemško upravo. Tako je sedaj v Minsku, kjer do 1. 1937 ni bilo izmed 29 cerkev nobene več, sedaj ponovno 7 uporabnih cerkev. Sovjetsko trditev, da v Sovjetski zvezi ne preganjajo več cerkve, označuje metropolit kot politično laž boljševikov in njihovih zaveznikov. »To vero«, pravi metropolit v svoji poslanici, »hočeta moskovski nadškof Sergij in primas anglikanske cerkve v Angliji canterburški nadškof svetu sugerirati, vendar pa se ne sme pozabiti, da je v Sovjetski zvezi prevladujoča doktrina še vedno marksizem, načelo marksističnega nauka pa je: Vera je opij za narod. Zato je kal težko verjeti izvajanjem canterbur-škega nadškofa, ker je pred dvema letoma povsem obratno govoril kakor danes. Nova iraška vlada S°lun, 26. dec. DNB Angležem vdani iraški ministrski predsednik Nuri Es Said. ki je pred nekaj dnevi odstopil, ie po Reuter j evem poročilu iz Bagdada osnoval novo vlado, ki se od prejšnje le malo razlikuje. Osnovanje beloruskega centralnega sveta Minsk, 24. decembra. Generalni komisar Bele. Rusije skupinski vodja SS in generalni poročnik von Gottberg je objavil zastopnikom delovnega belo-ruskega ljudstva omovanje belo-ruskega centralnega sveta, čigar predsednik je profesor Ostrov-ski. Istočasno je generalni komisar napovedal takojšnje važne ukrepe, ki bodo zboljšali prehranjevalni in socialnopoliti-čni položaj beloruskega naroda in ki predvidevajo razširjenje kulturnega delovanja. V svojem nagovoru je dejal generalni komisar, da ni še nikoli noben sistem tako zasužnjil in zatiral beloruskega ljudstva, kakor boljševiški. Vsak Belorus pozdravlja svobodo, nemško vodstvo pa je od pri-četka izkoristilo številne možnosti, da je v težko prizadeti deželi izvrševalo posebno pošteno in iskreno nameravano obnovo Canterburški škof o terorističnih napadih na Nemčijo Berlin, 27. dec. DNB. V nedeljo zvečer je govoril canterburški nadškof o bombnih napadih na nemška mesta ln dejal: »Skoraj vsak dan slišimo in čitamo o razdejanju, ki ga povzročajo naši bombniki. Samo pa sebi je umljivo, da nas to navdaja z zadovoljstvom.« « Res, samo angleškega škofa vredne besede, ki ne potrebujejo nobenega komentarja. Novi guverner Amsterdam, 24. dec. DNB. Po Reuter-jevem poročilu je bil angleški državni minister za Srednji vzhod Casey imenovan za guvernerja Bengallje. Slepila kominterne V Moskvi se na vse načine trudijo, sveta dokazati, da so sovjeti opustili svojo osnovno misel svetovne revolucije. Vendar pa so njih prizadevanja zaman. Tako na primer razpusta kominterne nihče na svetu ni vzel resno, najmanj pa še komunisti sami. Zlasti velja to za komunistične razbojnike v naših hribih. Ti so presenečenje v lastnih vrstah potlačili z ugotovitvijo, da je rečeni razpust le eden izmed spretnih manevrov prožne moskovske politike. Kakor je Lenin svojčas dopustil svojo »znano ekonomsko politiko«, ko je bil boljševizem v zadregi zaradi popolnega razsula gospodarskega življenja v Rusiji, tako je Stalin posegel po sličnem taktičnem ukrepu jn slovesno razpustil koirdn-terno, hoteč s tem potolažiti svoje anglosaške zaveznike. Kakor je vsem znano, je I/min takoj udaril po »Nepu«, ko je slednji dosegel nekoliko olnjšanja gospodarskega stanja ter krenil še z večjo odločnostjo nazaj na pot tako zvane socializacije. Tako bo tudi Stalin v primernem trenutku tudi formalno spet oživil kominterno, brž ko mn bo to količkaj kazalo. V ostalem pa take formalne obnove te organizacije, naperjene proti evropski omiki, niti ne bo treba, saj komunistične stranke stvarno še vedno delujejo povsod nemoteno v pravcu trocklstSčne svetovne revolucije. Dn natre-se svojim zaveznikom še več pe«ka v oči, je rdeči diktator obnovil celo razne cerkvene institucije, ki jih je boljševizem nekoč zatrl z vso brezobzirnostjo. Tako je bil obnovljen patriarhat ruske pravoslavne cerkve, za musHmrne v Sovj.-tski zv.tf pa je vzpostavljena funkcija velikega mnftija. Take obnove ka??jo na eni strani notranjo slabost komunizma, ki mora pod silo razmer delati kompromise, na drugi strani pa služijo v pomiritev anglosaške javnosti, pred katero imata Roosevelt in Churchill včasih težko stališče zaradi svojega prijateljstva z boljševiki. Zlasti Churchill je bil še v nedavni preteklosti hud sovražnik komunizma in so znane žeto ostre njegove izjave v tem pogledu. Da se pred angleško ln ameriško javnostjo nekoliko prilkrije Churchillov miselni pre-okret ter se mu olajša stališče v novem zavezništvu, vzpostavlja Moskva celo cerkvene in verske institucije. S tem potem na dolgo in široko operira anglosaška duhovščina, zatrjujoč, da je boljševizem že davno odvrgel svojo volčjo dlako ter se celo nasproti veroizpovedim vede kot krotko jagnje. Ljudi, ld vedo razločevati, kaj je potreba trenutne politične taktike in kaj iskrena hi načelna izprememba, ti okorni prijemi Moskve ne morejo prevarati. To tem manj. ker se marsikje, lramcr ne more neposredno seči težka roka Stalinova, komunisti ne drže domenjene igre. Zlasti vodstvo OF v naših krajih z izredno odkritostjo prezira novi kurz v Sovjetski zvezi. Trdovratno se drži kominterne., njenih naukov in njenih metod ter je zato v svoje vrste mirno sprejelo badoljevske Izdajalce, dasfi je s tem jasno pokazalo, kar je v resnici »narodni« značaj OF, ki ga v besedah skušajo vzdrževati z vsemi sredstvi in slepili. Vsa javnost pa vidi v dejstva badoljevskega »tovarištva« le potrdilo Internacionalnega raiačaja komunističnega razbojniškega početja. Tudi izrazita proti verska In jmrti cerkvena gonja OF spada v to poglavje. Vodstvo se prav nič ne meni zn to, da je Stalin na videz začel povsem novo politiko s cerkvami v Sovjetski zvezi. Njih se to ne tiče, ker vedo, da je vse to le slepilo, ki pri nas ne zaleže več. Kidriča, Baeblerja, Leskovška in drugih »veličin« prav irmlo briga moskovska politika, kot zvesti učenci kominternske šole vedo, da je vse to le prazen videz. Razbiti sovražnikovi sunki na italijanskem bojišču Berlin, 27. dec. DNB. Dne 25. in 26. decembra je bilo več sovražnikovih sunkov na Monte Sammucro in pri San Vittore na desnem krilu južno-italijanskega bojišča zavrnjenih. Prav tako so bili brezuspešni posamezni slabo tnejši sovražnikovi napadi proti gorskim postojankam v Abruzzih. Na levem krilu je trajal še vedno sovražnikov pritisk pri Villia Grande, Villa San Nicola in Ortoni. Dva napada, podprta z oklopoiki, sta bila pri Villi Grande razbita, dne 25. decembra po sovražniku zasedena višina zapadno od San Nioole pa zopet osvojena. Ogorčeni poulični boji v Ortoni so trajali ves božič. V severni del mesta prodrli Angležj so bili s protisunkom vržem nazaj in dovedeni ujetniki. Na vsej južno-italijanski fronti so oja-čili Angloameričani delovanje svojega topništva potem, ko so se vsi napadi njihovih čet z velikimi izgubami brez kakršnega omembe vrednega uspeha razbili ob nemški obrambi. škem vojnem vodstvu Stockholm, 28. decembra. V Londonu so uradno objavili, da je bil letalski maršal sir Artur Tedder imenovan za namestnika vrhovnega poveljnika na evropskem zapadu generala Eisenhovvrja. Angleške skrbi Ženeva, 27. dec. DNB. Nedeljski časopis »People« označuje položaj na notranji angleški fronti kot »resnično slab«. »Mi nismo«, nadaljuje list, s>nik3kor pripravljeni na mir. Ne glede na to. kar izjavljajo ministri v svojih govorih, je res, da sploh nimamo nikakih izdelanih povojnih načrtov. Vlada zaman išče sposobnih ljudi, ki bi izpolnili obljubo iz 1. 1940 in ki bi hoteli uvesti v Angliji nov socialni red.« Nekaterim; Dajte več za Zimsko pomoč, kakor pa Vam je bik) rečeno, sicer se utegne zgoditi, da boste dali še več, kakor je bilo mišljeno! Uničevanj® slovenskega kulturnega premoženja Ljubljanski meščan, ki uživa relativen mir tn toliko udobja, kolikor ga sploh more nuditi doba najstrašnejše vojne v zgo-dovni, si težko predstavlja velikanske spremembe v življenju naše pokrajine. Prav v stvareh, ki bi nam morale biti najbližje in nam vsak dan znova vzburkati zavest ln vest, se fantazijska sposobnost znatnega dela ljubljanskega meščanstva se giblje neverjetno počas'. Ljudje sicer čitajo razna poročila, a si ne morejo ali nočejo dovolj živo in nazorno predstaviti resničnega stanja naše pokrajine in njenega, nezaslišanega propadanja pod sunki nesm'selne komunist1 čne revolucije. V normalnih letih je vsaka ujma, vsaka vremenska katastrofa, ki je udarila kak kraj, bolj vznemirila ^dobrodušno«, v resnici pa leno m zanikrno domišljijo nekega dela Ljubljančanov, kakor jih zdaj razburja največja nesreča v vsej novejši slovenski zgodovini. In vendar bi se vsa Ljubljana morala pretresljivo zavedati daljnosežnostl tega, kar se dogaja z našim podeželjem, z našo Dolenjsko in Notranjsko. Niti najubožnejši možgani se več ne smejo vdajati utvari, da se ti dogodki ne b' tikali Ljubljane. Gre za Ljubljano, kakor gre na vsej črti za slovenstvo in za to, kar smo od preporoda dalje pojmovali pod slovenstvom; gre Skratka za vse, kar smo in kar imamo. Ni mogoče, da bi živelo mesto, ki se mu rodovitno ;n zdravo zaledje spreminja v žalostno pustinjo s pcžganimi vasmi, razrušenimi trgi, uničenimi kmetijami in obrati. Ni mogoče, da bi narod, ki si sam uničuje svoje kulturno premoženje, mogel še nadalje ostat' na tisti kulturni višini, s katero smo se Slovenci toliko ponašali in v kateri smo videli znak svojih sposobnosti. Ce bi torej vsak naš človek, ki je v Ljubljani na varnem m tu razpreda naivne fantazije o bl:žnji srečni bodočnosti, imel res dovolj prave, zdrave fantazije, združene s čutom odgovornosti za naš narod, bi se moral vsak dan znova zgroziti ob vesteh, ki prihajajo z našega podeželja. Po krivdi ko. munistične vivisekcfe na slabotnem slovenskem narodnem telesu nam ne propadajo samo neprecenljivi zaklad-: narodnega premoženja, ki se je zbiralo skozi cele generacije, marveč propada tudi velik del našega kulturnega inventarja, k' je prav tako dedščina preteklosti »n ponos vsega našega naroda. Ne teče na veliko samo živa človeška kri, marveč odteka tudi to, kar je napajalo nršo kulturo, tvorilo kri njenega življenja, obnavljalo njene stvarjalne sile. »Epopeje«, ki jih dož:vljajo v gozdovih kakšni sfanatizTani Mterati ali špekulant-ski umetniki, b' bile p?č skrajno klavrno nadomestilo za tiste kulturne vrednosti, ki nam Tih uničujejo komunistični zeloti. Naše kulturno propadanje n' samo v tem, da komunizem opušča večne vrelce svobodnega in rodovitnega kulturnega življenja, da žene množice, ki jih zajame njegov val, v surovost, v slepo uničevanje, v cin;čno preziranje višj:h idealističnih ciljev vsake kultumosti. Propadanje ni samo v tem, da se naš že brez tega siromašni n'"Tod vedno boli pogreza v uboštvo, ki bo po tej vojni doseglo take oblike, da sploh ne bo več sredstev za višje kulturne potrebe. Propadanje je tud' v tem, da se na Dolenjskem, na Notranjskem in Goriškem uničuje naše kulturno premoženje, da, pronada tisto, kar se sploh ne da preceniti s številk"ml. kar ie dostikrat enkratno in nenadomestljivo. Brez potrebe, po krivdi naših lastnih ljudi, se un'čuje to, kar druge dežele izgubljajo samo takrat, kadar se njihovi kraji spremene v bojišča. Zdrav narod pa si sam iz sebe in na lastnih tleh ne ustvarja bojišč. Za to morajo priti sunki od zunaj, o čemer zgovorno pričata Španija in sedaj Slovenija kot hvaležno polje boljševiških eksperimentatorjev. Medtem ko se del ljubljanskega meščanstva opaja z utvaro, da mu pristaši proti-meščanske in protiinteligenčne »diktature proletarijata« pripravljajo »osvobojenje«, se zunaj Ljubljane spreminja s£mo ooličje slovenske pokrajine. Revolucionarni fana-t'ki rušijo stare cerkve na hribih brez ozira na obči pomen slovenskega kulturnega premoženja. Nič jim ni mar, da so bili v marsikateri izmed teh cerkva ohranjeni spomeniki naše preteklosti, na katero smo se sklicevali med drugimi narodi, pričevanja o naši stari umetnosti, dokumenti naše kulturne enakovrednost'. Danes še ni mogoč točen pregled teh izgub, vendar je po dospelih poročilih škoda neprecenljiva. Nešteto starih kmečkih hiš na sončnih pobočjih dolenjskih in notranjsk'h gričev, cele vasi med gozdovi, vasice sredi ljubldh vinogradov Bele krajine so postale žrtev rdečih besov, ki so se zagrizli v nesrečno slovensko zemljo. . Strupena sapa, ki Je pred leti pustošila bogate, skoraj neuničljive kulturne zaklade Španije, uničuje zdaj mnogo siro-mašnejše, a za nas še pomembnejše ostanke preteklosti; inventar slovenske narodne kulture. Od tolikih dolenjskih gradov z njihovimi zgodovinskimi in umetnostnimi zakladi štrle kvišku sveže razvaline. — Ni jih škoda, teh prič fevdalne dobe! — šeoeče agitator in šepetalna propaganda nekritično prenaša te besede po vsej čredi ljubljanskih omahljivcev in kratkovidne-žev. Toda razsoden Slovenec ve, da so bili tudi ti gradovi značilnost naše zemlje in da Je izmed vseh ukrepov najneumnej-ši požiganje in rušenje uporabnih in dragocenih stavb. Koliko slovenskega kulturnega premoženja je ali še bo propadlo, se bo videlo šele tedaj, ko bo zadnji vihar za nami. Gotovo je samo, da bo na obličju slovenske pokrajine zbrisanih ali vsaj zabrisa-nih mnogo njenih značilnih potez, da premnogih izgub sploh ne bo mogoče nadomestiti in da nas po orgijah revolucionarnega besa čaka težka kulturna pokora. Nastopila bo mučna slabokrvnost, kakor se pojavlja samo po hudih, izčrpavajočih boleznih. To globinsko oslabitev naše kulturne sile bodo občutile vse panoge slovenskega kulturnega življenja, vse institucije, vsi, ki bodo hoteli nekoliko višje, nad najnujnejše življenjske po-trebe. Vsako nesmiselno uničevanje je treba nekega dne plačati, vse je treba poravnati v tej ali oni obliki. Ni mogoče, da bi se v Ljubljano vrnilo živahno, procvitajoče kulturno življenje, če bo največji del Dolenjske in Notranjske do kraja izmozgan, v razvalinah, v takem stanju, kakor so ga poznale nekatere pokrajine samo za časa trideseletne vojne. Naj bi se vse, ki jim je količkaj mar za bodočnost slovenske kulture, zamislili v naš resnični položaj. S tem, kar je tvorilo naše celokupno kulturno premoženje, kar nam je dajalo moči za naš notranji napredek in zunanje uveljavljanje, z materialnimi in duhovnimi vrelci slovenske kulture, propadajo same življenjske korenine naše bodočnosti. Vsak naj se vpraša: Ali je res treba, da se mah in slabotni slovenski narod zvija na Prokrustovi postelji zato, da mu zaupniki kominterne vžgejo na čelo rdečo zvezdo? Ali so vse te velikanske žrtve v količkaj razumnem sorazmerju s tem. kar si rdeči fanatiki obetajo od slovenskega plena! P. B. Tolpe tea?sdJtekega „masr-2£la" Tita razbifce Berlin, 27. decembra. Mednarodni informacijski urad poroča o položaju v južno-vzhodni Evropi: Pri nadaljevanju čistilne akcije v vzhodni Bosni so nemški specialni oddelki imeli v zadnjih dneh lepe uspehe. Del Titovih tolp, ki so sedaj v paničnem begu proti za padu, je bil na goratem gozdnem ozemlju ponovno izsleden in razbit. Razen več sto mrtvih je tolpa izgubila nad 300 ujetnikov. Višji poveljniški štab je bil s svojimi poročevalskimi sredstvi obkoljen in zajet Tudi na otoku Korčuli ob vzhodni jadranski obali hitro napreduje pred nekaj dnevi započeto čiščenje. Prvotni žilav odpor je bil z odločnim posegom strt Otok, ki so ga doslej Titove tolpe uporabljale kot oskrbovalno oporišče, je sedaj trdno v nemški posesti. Večji del tolovajev je odložil orožje in zgolj slabot-nejše tolovajske skupine so zbežale na obalnih ladjah na oddaljenejše otoke. Nemška letalstvo v fesrtt prsti tolpam Berlin, 27. decembra. Dne 23. in 24. decembra so nemška bojna letala z napadi v nizkem poletu na sovražnikove koJone podpirale čistilne akcije, ki jih izvaiata vojska in oddelki SS proti tolovajskim skupinam v južnovzhodni Bosni. Z bombnimi zadetki in obstreljevanjem so izgu- i bili tolovaji številna vprežna in motorizirana vozila. Strmoglavna letala so na otoškem podrcčju napadla z bombami luko, izgrajeno od tolp kot oporišče, in so uničila skladišča, nakrcevalne naprave in več tovornih čolnov. Zasedanje sobranja Sofija, 27 decembra. Z uredbo ministr-je sobranje v prvem čitanju sprejelo državni proračun za 1. 1944. Na predlog predsednika sobranja Kalfova je sklenil parlament, da bo zboroval tudi v dobi od 28. decembra do 23. januarja 1944. čeprav je imelo sobranje v tem času običajne počitnice. Po zaključku debate o državnem proračunu so bili odobreni proračuni posameznih ministrstev. Sobranje je izvolilo tudi delegacijo poslancev, ki bo izročila regentom odgovor na prestolni govor. Pooblastila bolgarskemu notranjemu ministra S°fija, 27. decembra. Z uredbo minsitr-skega sveta je dobil notranji minister Kristov izredna pooblastila za ukrepe v primeru letalskega napada, za izvedbo morebitne preselitve prebivalstva ter za podporo žrtvam letalskih napadov. Vsi uradi in zasebniki se morajo pokoravati nared-frpjn notranjega ministra. Zagroženo stokratna maščevanje Berlin, 26. dec. DNB. Nelsa francoska disidentska radijska postaja v Afriki je v zadnjih dneh agitatorsko potvorila zadevo nekega, v nemškem vojnem ujetn šlvu na-haijajočega se francoskega častnika. V zvezi s tem je bilo zagroženo, da se bedo francoski diši i en ti maščevali na nemških ujetnikih, ki so v njihovih rokah. Z uradne nemške strani pripominjajo k temu, da bo v primeru, ako bodo francoski disa-dentl segli po ujetih nemških častnikih, nemška vlada prisiljena, da se stokratno maščuje na degolistih, ki so v njenih rokah. Za božični večer templrane bombe Berlin, 27. dec. DNB. Britanski teroristični letalci so uporabili pri svojih napadih na stanovanjske okraje državne prestolnice 24. decembra zjutraj tuli mnogo tempiranih bomb, ki so bile tako prirejene, da bi morale eksplodirati na Sveti večer, s pomočjo nemškega gasilstva in z drugimi ukrepi pa je bil ta namen uspešno preprečen. Turčija proti revolucionarnemu gibanju na Balkanu Bern, 24. decembra. »Suisse« poroča iz Ankare, da so turški politični krogi globoko vznemirjeni zaradi usode sosednjih držav v primeru sovjetske zmage. Prav-tako razpravljajo ankarski merodajni krogi vsestransko o udejstvovanju Tita -Broza v mejah nekdanje Jugoslavije. Po mnenju teh krogov ie Turčija proti vsaki politiki, ki bi stremela za tem, da ustvarja neslogo na Balkanu. S tega stališča gledajo v turški prestolnici tudi na uradno pomoč Angloameričanov Brozu. Želijo, da vodijo Balkan po tej vojni zakonite in močne vlade, ne pa revolucionarne struje, ki morajo nujno postati orožje tujih sil. Uspeh revolucionarjih sil, trdijo v Ankari, bi ponovno ogražal varnost in enotnost na Balkanu, ki sta bistveni citlj turške politike. Spor med liberalci in radikali v čilu Madrid, 27. dec. DNB. Liberalni predsednik senata Gustavo Rivera je po vesteh iz Santiaga de Chile odstopil, ker je doslej brez uspeha zahteval odstop vlade. Radikali energično zahtevajo odstop liberalnih ministrov, dočim je predsednik republike znova izrazil svoje zaupanje finančnemu in poljedelskemu ministra Zimska pomoč Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč amo prejeli: Sprejemanje prošenj za Zimsko pomoč se bo vršilo od 27. t m. dalje v Frančiškanski ul. 6, prvo nadstropje. Darujte perilo in čevlje! Ce ne morete sami dostaviti, nam, prosimo, sporočite svoj naslov v prostore Zimske pomoči (nasproti Daj-Dama, poleg trgovine Rojina), da pridemo sami po darove. Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pomoči so r Pucctnije-vi ulici 9/L, levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«! Svetel zgled Dve ljubljanski dami, ki imata lično hišo pod Rožnikom, sta naslovili na prezidenta generala Rupnika človekoljubno in domoljubno ponudbo, da dasta svojo hišo na razpolago za ranjene in bolne domobrance, ki so že na poti okrevanja. Gosp. prezident je z zadoščenjem im zahvalo vzel na znanje njuno velikodušno 'ponudbo, ki jo je nato odstopil poveljstvu Slovenskega dombran-stva. Lega hiše ob rožnlSklh gozdovih je kakor nalašč za rekonvaleacente, ki ne potrebujejo več nege v bolnici, temveč poleg primerne hrane predvsem miru in dobrega zraka. Obojega bodo imeli tu dovolj, poleg tega pa še skrbno postrežbo, ker sta plemeniti darovalki obljubili, da bosta sami poskrbeli tudi za to. V to sta polno usposobljeni, ker Je ena izmed njiju izvežbana bolničarka, druga pa si je tudi pridobila vsestranske izkušnje, ko je dolga leta sama negovala svojo težko bolno mater. Ko bo okrevališče urejeno, bo dobilo v njem začasni prijetni dom kakih 15 rekonvaleacent-nih domobrancev. Poleg usluge, ki bo s tem storjena njim, bo tud; v bolnicah poprej, kakor bi b lo sicer mogoče, izpraznjeno enako število postelj za druge, k? so potrebni zavo-dove oskrbe. Dejanje obeh velikodušnih daro-valk prinaša tako dvojno korist. Še večji pa je pomen plemenitega dejanja v moralnem pogledu. V svojem psmu na gospoda prezidenta sta dobrotni«? poudarili, da želita s svoj m sklepom po svojih močeh koristiti domobranski misli in doprinesti k rešitvi našega naroda iz nesreče, v katero ga je pahn;l proftinarodni komunizem. Naj bi svetli zgled obeh zavednih in požrtvovalnih Ljubljančank izpodbudil tudi druge Slovence, da vsak, kolikor največ more, prispeva na ta ali oni način k prot;komunističn: borbi našega ljudstva! Američani H se radi polastili vsega pomorskega prometa Buenos Aires, 28. dec. DNB. Zedinjene države se nameravajo do konca vojne iz-premeniti v pomorito silo, ki ji ne bo primere na svetu«, piše Walter Cordory. posebni dopisnik argentinskega lista »Prcn-sa«. Glede na izjave admirala Lunda in vi-ceadmirala Vickeryja piše Cordory, da imajo že danes Zedinjene države največjo trgovsko mornarico na svetu in da bodo imele ob koncu prihodnjega leta n?d 5000 ladij, ki bodo vse zgrajene po pričetku vojne. Ob koncu vojne bodo Zedinjene države lahko uporabile za tovorni promet 40 do 50 milijonov ton brodovja. To pomeni, da bodo imele 2 tretjini celotne svetovne predvojne tonaže. Ameriška vlada je sklenila, da bo po končani vo'ni plula po morj:h trgovska mornarica kakih 1500 do 2000 ladij »Liberty«, ki bodo nadomestile zastarelih 1.150 predvojnih ladij. S tem bodo Zedinjene države lahko z lastnimi ladjami prepeljale 50°/o svojega izvoza in uvoza. 500 počasnejših ladij tipa »Liberty« s skupno 5 milijoni tonami bo pripravljeni na obalah Atlantika in Pacifika ter Mehiškega zaliva za primer nove vojne, ostalih 2 do 3 tisoč ladij te vrste pa bo prodanih ali posojenih drugim državam. Istočasno predvidevajo tudi možnost, da povojni promet ne bo odgovarjal tej ogromni mornarici. V tem primeru ga b treba pač povečati. Zahteve »štirih velikih" po svetovni nadvladi Amsterdam, 8. decembra. Reuter javlja iz Pretorije, da je Smuts izjavil v govoru, namenjenem Zedinjenim državam, ki ga je imel ob priliki odlikovanja s kolajno ustanove Woodrowa Wilsona, med drugim: »Zveza združenih narodov pod vodstvom »velikih štirih«, ki je prestala med vojno svojo preizkušnjo, mora postati temelj mednarodne organizacije za ohranitev miru in varnosti po vojni. Velesile bodo imele glede ohranitve miru vsaj v prehodni dobi posebne naloge, dokler ne bo zgrajena nova svetovna organizacija. Brez moči, s katero razpolagajo velesile in brez enotnosti ter vodstva, ki bosta potrebna ob danem trenutku, bi se prva doba po vojni lahko končala z istimi napakami. ki so pokvarile zadnji m r. Združene države, narodi britanske zajednice in Sovjetska zveza so izbrani za to vodstvo in odgovornost, k njim pa lahko prištejemo Kitajsko v prsnanje pomembnosti njenega odpora proti Japoncem in njenega vodstva v Aziji. »Ce opazujemo,« je dejal Smuts, »velike odločitve v zgodovini narodov, vidimo, da niso izolacija in nevtralnost, temveč, da je postala vojna največja odločitev vseh človeških zadev.« Železnice v Severni Ameriki pod državnim nadzorstvom Stockholm, 28. dec. DNB. V ponedeljek zvečer je naročil Ro:sevelt vojnemu ministru Stlmsonu, naj takoj prevzame nadzorstvo nad ameriškimi železnicami. V uradni izjavi je dejal Roosevelt, da je zaplemba železnic bistvenega pomena za vodstvo vojne. Ako bi železničarji sedaj stavkali, potem bi to storili proti vladi Zedinjenih držav. Amsterdam, 28. dec. DNB. Po Reuter-jevi vesti iz Washingtona sta danes dva ameriška generala prevzela vodstvo skoraj četrt milijona milj dolgega železniškega omrežja v Zedinjenih državah. Kakor je bilo že javljeno, Je hotel Roosevelt preprečiti splošno stavko železničarjev in je zato postavil ameriške železnice pod državno nadzorstvo. Vojni minister Stlmacm Je imenoval za železniškega poveljnika generalnega poročnika Brehona B. Somer-vella, ld mu bo pomagal generalni major Gross, šef vojnega transportnega oddelka, ki je prevzel odgovornost za promet na železnicah. OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, na) pobite z naročili za voščila v novoletni številki »Jutra44. Za to številko bomo sprejemali naročila za inse-rate in male oglase samo do četrtka do 18. ure. Uredba o potrošnji tobaka šef pekrajinske uprave na podlagi člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, Službeni list št. 273/86 iz 1943, v zvezi s členom I. uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja ln porabe vseh vrst blaga za dne 12. marca 1941, Službeni list št. 236/26 iz 1941, odreja: Cl. 1. Počenši s 1. januarjem 1944 se tobak in tobačni Izdelki vseh vrst ne smejo prodajati ali oddajati za potrošnjo občinstvu brez nakaznice, predpisane s to uredbo. Moški, mlajši od 18 let in ženske, mlajše od 22 let in starejše nad 55 let, nimajo pravice do nakaznice. Cl. 2. Na po en odrezek nakaznice se tobačni izdelki lahko nabavijo v količini, ki jo občasno določi šef pokrajinske uprave. CL 3. Nakaznica je poimensko označena, ni prenosna in je veljavna samo z izpolnjeno glavo. Koristiti se more samo v času veljavnosti, tako da prodajalec sam odreže ustrezni odrezek. Potvorba ah zloraba nakaznice se kaznuje po tej uredbi. Cl. 4. Nakaznice izdajajo občinski preskrbovali« uradi. Za razdeljevanje, uporabo in vračanje nakaznic veljajo predpisi o živilskih nakaznicah (Službeni list štev. 76-35 iz 1. 1942). Prvo nakaznico prejmejo potrošniki samo, če so pri občinskem pre-skrbovalnem uradu vložili prijavo z navedbo rojstnih podatkov. Cl. 5. Glavni založniki smejo izvrševati naročila trafikam samo po odredbah uprave državn'h monopolov. Cl. 6. Prestopke določil te naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega za- pora do 5 let in z denarno kaznijo do 300 tisoč lir. Poleg kazni sme sodišče izreči tudi zasego blaga in odvzeti pravico do prodaje tobaka za določen čas ali za vedno. Pogojne kazni se ne morejo izrekati. Postopek je pospešen. Cl. 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Prezident, v oJtischer Beobachter« je kongres fašistične republikanske stranke v Veroni te dni sestavil gospodarski program, ki se v važnih točkah bistveno razlikuje od programa prejšnje fašistične stranke. Nova država se izrecno označuje kot socialna republika. V središču pozornosti je delo v kakršnikoli obLki. Zasebno lfistnjnp posameznika ščiti država. Toda z važno omejitvijo; »kolikor je ta ia^tn-na sad lastnega dela hi lastne štecnje.« Vsa poijetja, ki po svojem obsegu ali zaradi posebnih funkcij presegajo interese posameznika in služijo skupnim interesom, spadajo v akcijsko območje države. Kot taka podjetja ša smatrajo obrati, ki služijo voini pro-zvodnji, in obiati javne potrebe (plin, elektrika, vodovodi itd.) Talci podjetja naj v bodoče vodi država neposredno ali p:tko poldržavnih tvrdk. Kako daleč bo seg <1 pojem podjetij, ki služijo kolektivnim interesom, bo pokazala šele bodočnost. Program stranke vsekakor dopušča možnost za dalekosežno socializacijo. Paragraf 12 programa se tiče obratnih svetov, ki se ilajo ustanoviti v vsakem podjetju. zasebnem, poki: žavnem ali docela državnem. Obratni svet sestoji iz predstavnikov delavcev in nameščencev. Glavna naloga obratnih svetov je po besedilu programa določitev pravičnih mezd in pravična razdelitev čistega docička. Progi-am predvideva, da pripailniki podjetja odpošljejo svoje zastopnike v nadzorstveni svet ali upravni svet. Vrhu tega, je v važnejših podjetjih v nadzorstvu tudi predstavnik države. S tem naj dobi država mežnost bol.šega vpoglela v poslovanje onih podjetij, na katerih je država posebno interesirana. Tako nadzorstvo je zlasti potrebno spričo ckol-nosti, da so prišla v zadnjem času na dan razna odkritja o poslovanju številnih, po večini velikih podjetij. Manj radikalne so spremembe akcijskega orograma, ld se tičejo kmetijstva. Zasebna iniciativa posameznika je v kmetijstvu močneje povdarjena kakor v industriji in trgovali. Di-žava posega v obratovanje le telaj, če kmet svoje posestvo zanemarja. To je bilo sicer že prej predvideno, vendar se ni dosledno izvajalo. Fašistično republikansko socialna država bo v bodoče strogo pazila, da se bodo zakoni z vso strogostjo izvajali. Paragraf 17. določa, da se postavijo pred posebna sodišča špekulanti, ki prodajajo racionirane proizvode na črni borzi. Po teži dejanja je v takih primerih možno izreči tudi smrtno kazen. Kakor doslej so kmetje dolžni oddajati svoje proizvode, kolikor so pri potrošnji raciondrani, državnim zbiralnicam (ammassi). Delavske mezde naj se v bodoče uredijo bolj pravično kakor doslej, deloma z določitvijo minimalnih mezd s krajevno veljavo. Da se preprečijo inflacijski pojavi je pied-videno, da se del zaslužka Izplača v naravi, in sicer preko zadružnh prodajalen, ki naj se primerno razširijo. Zasebne trgovine lahko razlasti država v primeru kršitve predpisov o racioniranju in o cenah. Take razlaščene trgovine se prenesejo na organizacijo poldržavnih velikih konsumnih zadrug. V načelu je postavljen tudi obsežen program v gradnji stanovanjskih hiš, ki gre za tem, da dobi vsaka delavska družina svoje lastno lomovanie. V nacionalnem zavodu za ljudska stanovanja se bodo združile manjše stanovanjske zadruge. Vse soclalr.f ustvaritve prejšnjega fašizma ostanejo v veljavi. I ietina de'a (Carta del Lavoio) je tudi v boooče osnovni zakon fašizma in izhcaišče socialne politike fašistične socialne republike. Vsi delojemalci bodo v bodoče združeni v eni sami konfederaciji nazvani »Confederaziane Generale del Lavoro, della Tecnica e delle ArtL« GOSPODARSKE VESTI — Nemško-finskj trgovin8kj sporazum. Te dni je bil med nemško in finsko delegacijo v Berlinu sklenjeno, da se obstoječi trgovinski sporazum podaljša za leto 1944. O obsegu nemško-finske blagovne izmenjave je dosežena ureditev za prve mesece prihodnjega leta. že v novembru lanskega leta dogovorjena oskrba Finske z žitom m drugimi važnimi živili omogoča finsko eskrbo do nove letine Za finski izvoz lesa je dogovorjen načrt za vse leto 1944. Glede končne ureditve blagovne izmenjave se bodo pogajanja nadaljevala v februarju. = Povišanje poštnih pristojbin na Hrvatskem. S 1. januarjem prihodnjega leta stopi na Hrvatskem v veljavo povišanje pristojbin za pošto, telegraf in telefon v notranjem prometu, kakor tudi v prometu z inozemstvom. Povišanje znaša od 50 do 100 odstotkov. = Slabi izgledi za angleško trgovinsko mornarico, še leta 1890 je od svetovne ladijske tonaže odpadlo na britski imperij 55o/0; že leta 1941. je ta delež zdrknil na 42.8%, tik pred izbruhom sedanje vojne pa je znašal le še 30 9%. Države evropske celine so svoj delež v teh 50 letih pril čno obdržale m celo nekoliko povečale, namrsč od 32°/o v letu 1890. na 34.5% v zadnjem letu pred vo'no. Močno pa se je v tem razdobju dvignil delež Zedinjenih držav in Japonske. Delež Zedinjenih držav se je povzpel od 8.6 na 17.6%, delež Japonske pa od 0.7 na 7.4«/0. Za dobo po vojni so izgledi Velike Britanije še mnogo slabši saj je Vel'ka Britanija izgubila v sedanji vojni pretežni del trgovinske mornarice, ki je pred voJno obsegala 17.9 milijona brutore-gistrskih ton, ob koncu letošnjega leta pa bo imela še kakih 9.4 milijona registrskih ton. Na drugi strani pa so Zedinjene države v teku vojne ogromno povečale svojo trgovinsko mornarico, ki bo ob koncu letošnjega leta štela krog 25 milijonov bruto-reg'strskih ton. Tako je sedaj ameriška trgovinska mornarica že dva in polkrat večja od angleške, kar povzroča angleškim gospodarskim krogom velike skrbi. Kaj bi najraje čitali za razvedrilo in pouk? Vse — česar si najbolj želite — najdete v ,SRAZGLEBKIKU" sodobnem obzorniku »Jutra«, ki vam odpira OKNO V DOMAČI IN TUJI SVET Kazni zaradi prekrškov zatemnitvenih predpisov V dobi od 19. do 25. decembra l 1943 so bile kaznovane zaradi prekrška zatemnitvenih predpisov naslednje osebe: Snabelj Lucija, trg. poslovodkinja, Ambrožev trg 10; Erbežnik Alfonz, poslovodja. Ver-stov&kova 22; Šerko qulija, zasebnica. Gregorčičeva 15; Češnovar Frančiška, zasebnica. Star trg 16; Oset Marija, trgovka. B'eiweisova 1; Kajzer Robert, trgovec, Viktorja Emanuela 16; Kadunc Avgust, trgovec, Mestni trg 8; Ulčar Vika, trgovka. Mestni trg 7; Zalokar Ana, trgovka. Mestni trg 19; Sajevc Slavka, trgovka. Stari trg 6; Bernik Marija, trgovka. Stari trg 14; Mlakar Srečko, trgovec. Stari trg 28; Zdravč Davorin, trgovec. Stari trg 30: R nal-dini Rudolf, odvetnik. Cesta Arielle Rea 4; Faganel Edvard, krojaški mojster. Cesta Arielle Rea 8; Kovačič Anta. trgovka. Ogaletova ulica 11-IV.; Kocbek Greti, gospodnja. Pe-trareova 16; Klavžar Alojzij, čevlj monter, Vošnjakcva 4; Volk Avgust. veletTgovec. Resljeva 22; Novak Rudolf, kroj. mojster. Ale-ševčeva 48; Marolt Ivan, gostilničar. Vidnv-danska 24; Poljane Ivan. brivsk; moister. Ilirska 14; Gnezda Marja. gospodinja. Cimperma-nova 5; Vidmar Vladimir, tiskar Omperma-nova 3; Dular Marija Prule 11: M hel Ivan. žel. uradnik. Ompermanova 5; Kozoglav Zofija, šivilja. Cesta v Rožno dolino 9; Narobe Ignacij, tapetnik. Tržaška 24; Salamon Edgar, Doslovodja. C. v Rožno dolino 11; Jeras Franc, avtoklepar. Malgajeva 8; Levičar Hana. trgovčeva žena. Medvedova 14; Knap č Ana. g&-spod:nia. Lepodvorska 15; Edu Dionizija. go>-spodinja. Pleteršnikova 28: Šmalc Marija, trgovka. Marijin trg 1; Čotar Stanis'av pekovski mojster-. Kladezna 19; dr. Jug Stanko, odvetnik, Cigaletova 11-L Podlago za dom?čo kniiznlco st najbolj poceni a stvari te te s« naročite na knjižno zbirko »Dobro knjigo« Vsi nJem romani to taki. da fib boste radi redno na doto temali v roke Vsak mesec izide po ena knjiga. Povpraiajte » apravl »Jntra« in »Slovenskega naroda« * Narodni tiskarni. Krongfcg * Japonsko-ncmški kulturni zavod v O^aki. V navzočnosti vodilnih japonskih iii nemških osebnosti je biJ pred kratkim v Osaki odprt poseben japonsko-nemški kulturni zavod. Osaka je eno največjih industrijskih mest na Japonskem, zato ni dvoma, da bo delo za globlje spoznanje obeh narodov, japonskega in nemškega, prav tamkaj obrodilo dobre sadove. * Francoski medicinci v Nemčiji. Fran ooska vlada v Vichyju je izdala medicinam rojstnega letnika 1922 pravico, da nadaljujejo svoj medicinski študij na nemških univerzah. Pred odpotovanjem v Nemčijo pa mora vsak medicinec absolvi-rati poseben teoretičen in praktičen tečaj o veneričnih boleznih. * Zadnja pot znanega tvorničarja. v Trbižu je umrl ondotni tvorničar Franc Mai-zinge iz starega Kanalskega rodu. Pokopali so ga ob veliki udeležbi trbiškega prebivalstva. V Kanalski dolini je bil pokojnik zelo znan in obče spoštovan mož. * Smrt pisatelja VVernerja Jansena. V Vrbi ob Vrbskem jezeru je na dan 21. decembra umrl dr. \Verner Jansen, profesor medicine. Pokojnik ni bil samo spreten zdravnik, ampak tudi pisatelj, ki je zajemal snov za svoje romane iz germanske junaške zgodovine. Pokojnik je bil za svoje delo v tem pravcu odlikovan z Goetheje,'o kolajno. * Nad pol milijona obrokov hrane razdelijo dnevno v Berlinu. Nemški listi poročajo. da posluje v Berlinu zaradi posledic letalskih napadov nad 3000 kuhinj, ki razdeljujejo hrano med prizadeto prebivalstvo, ki je prišlo zaradi terorističnih napadov ob lastna gospodinjstva. Povprečno nasitijo te kuhinje na dan najmanj pol milijona ljudi, niso pa redki dnevi, ko doseže število podpirancev 760.000. * Vangčingvej je bil operiran. Predsednik nacionalne kitajske vlade Vangčingvej je bil pred kratkim operiran. Zdravniki so mu odstranili kroglo, ki je obtičala v njegovem telesu pri atentatu 1. 1935. v Nan-kingu. Operacija je zadovoljivo potekla in Vangčingvejevo zdravstveno stanje se naglo obrača na bolje. * Sprememba v vodstvu livornskega »Telegrafa«. Pri listu »Telegrafo«, ki izhaja v Livornu ter je veljal svojčas za glasilo bivšega zunanjega ministra Ciana, je prevzel vodstvo italijanski novinar Ca-mouneoli. * Zadnji teroristični napad na Sofijo je zahteval 74 mrtvih in 80 ranjenih, an-gloameriški letalci pa so uničili približno sto stanovanjskih hiš poleg nekaterih bolnišnic in šolskih poslopij. Pri tem letalskem napadu je izgubil življenje tudi znani bolgarski letalski stotnik Spisarevski, potem ko je sam sestrelil tri sovražne bombnike. Kakor znano, so izgubili napadalci 11 štirimotornih bombnikov. * 15.000 stotov jabolk za prizadete po bombnih napadih. Vodstvo wtirtemberške župe je glede na to, da je bila sadna letina v okrožju zelo obilna, sklenilo pokloniti 15.000 srtotov prvovrstnega namiznega sadja družinam, ki so prizadete zaradi bombnih napadov. * Omejitve v turški prehrani. Turška vlada je izdala odredbo, da se mora zaradi vojnih razmer omejiti prodaja in poraba mesa in nekaterih drugih živil, predvsem v Ankari, Carigradu in Izmiru. Za druge kraje omejitve trenutno še niso pedvidene. * Štednja s papirjem v Ameriki, z začetkom novega leta bodo omejili obseg ameriških dnevnikov, listov in revij za eno četrtino. *' Italijanski otroci na poti v Sovjetska zvezo. Rimski radio je z globokim obžalovanjem objavil vest, da je odrinilo v zadnjih dneh šest ladij z otroki s Sicilije iz pristanišča Sirakuza proti Črnemu morju, kjer bodo otroke izkrcali v nekem sovjetskem pristanišču. Pripravljajo se še nadal jnji transporti italijanskih otrok v Rusijo. * Tisoč božičnih smrečic za brezdomce iz Bocbuma. Neki kmet iz Mesehede na Vest-falskem je poklonil beguncem iz Bochuma božično darilo posebne vrste. V svojem gozdu je posekal tisoč smrečic ter jih razdelil med prebivalce, ki so morali zaradi letalskih napadov zapustiti svoje domove in žive zdaj raztreseni po raznih krajih. * Čvrst stoletnik. v Gradcu je obhajal mojster v precizni mehaniki Viljem Nitsch pred kratkim svoj stoti rojstni dan. Mož je .še pri čvrstem zdavju ter je bil petnajsti izmed sedemnajstih otrok svojih roditelj ev, ki je preživel vse svoje brate in sestre. * Smrtna nesreča z meno. Na cesti iz Zeldmelj proti Pijavi gorici se je primerila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 13-letnega pceestnikovega sina Milana Meh-lina iz želimelj. Z očetom sta stopala poleg voza, ko je nenadno kolo zadelo ob zakopano mino, ki je v trenutku eksplo- dirala. Voz je razneaio, fant pa je bil tako hudo ranjen, da je poškodbam kmalu podlegel Oče je ostal nepoškodovan. * Delna civilna mobilizacija v Bolgariji. Nameščenci bolgarskih občin so bili te dni mobilizirani za civilno službo na podlagi posebnega dekreta ministrskega predsednika bolgarske vlade. * Proti hazardnim igram, plesu in kajenju opija. V Šanghaju je podpisalo pol milijona mladoletnikov oklic na svoje rojake, v katerem jih pozivajo, naj opuste hazard-ne igre, ples in kajenje opija. Proglas pravi, da se je treba starih običajev otresti ter se pripraviti na vstop v novo dobo. * Volčja nadloga v Karpatih. Prebivalci v okolici karpatskih gora so našteli v zadnjem času dva tisoč krvolokov volčjega rodu. Zveri so se tako pomnožile, da je v nevarnosti živina, pa tudi prebivalci karpatskega ozeml. :i. Na vzhodnem bojišču so vojne razmere volkove v znatni meri uničile. V Karpatih pa so se volkovi tako pomnožili, da jih ne pokončujejo samo s puškami, temveč jim nastavljajo tudi pasti s strupom. Navzlic temu poročajo krajevni činitelji, da je bilo mogoče doslej uničiti komaj eno desetino volčjih tolp. Vsako leto se pomnožijo tropi volkov na karpatskem področju za 3 do 4000 repov. Tako so pestali volkovi na tem področju pravcata ljudska nadloga. 1% LfuMjane u— Nagradni natečaj za domobransko koračnico. Poveljstvo domobrancev razpisuje nagradni natečaj za najboljšo domobransko koračnico v besedilu in napevu. Besedilo naj bo zajeto z današnjih borb in trpljenja slovenskega naroda. Iz njega naj bo razvidna nezlomljiva volja do zmage nad satanskim komunizmom. Napev naj bo udaren, slovenski, lanek za učenje. Nagrade: prva 1000 lir, druga 500 lir. Pravico do tekmovanja imajo vsi proti-komunistični borci in delavej. Koračnice bo pregledal in določil nagrade poseben odbor strokovnjakov. Izid natečaja bo objavljen v časopisih. Za nenagrajene si pri-držimo pravico, da jih po dogovoru odkupimo. Pesem z notami je treba dostaviti poveljstvu Slovenskega domobranstva v zaprti kuverti z geslom, naslov avtorja pa v drugi kuverti. Tekmovalci naj pošljejo svoje prispevke do dne 15. januarja 1944 na poveljstvo Slovenskih domobrancev, Ljubljana, Gledališka ulica št. 11. u— Opozorilo radijskim poslušalcem! Ljubljanska radijska postaja sporoča svojim poslušalcem, da se pričenjajo jutranje oddaje s koncertom od 7.00 do 8.00; vmes pa so od 7.30 do 7.40 poročila v nemščini in slovenščini. u— Poroka. Na sv. Štefana dan se je poročil v stolnici gospod Vinko Breznik, sin veletrgovca z železnino g. Venceslava Breznika, z gospodično Maro Peenik, hčerko tajnika pri Nabavljalni zadrugi državnih nameščencev g. Antoaa Pečni-ka. Poročni obred je opravil ženinov stric, gospod župnik Ivan Rihar. Bilo srečno! ANEKDOTE, ŠALE, KRIŽANKE?! u— Petr°lej za hišna zaklonišča. Mestno poglavarstvo sporoča, da dobe petrolej za hišno zaklonišče oni hišni lastniki (hišni starešine, upravitelji hiš), kjer so zaklonišča urejena in opremljena Nakaznico dobite v zaščitnem oddelku mestnega poglavarstva v Lingarjevi ulici št. lili, soba št. 43, na osnovi prošnje po obrazcu, k; gs tudi tam dobite. u— Matičičeva povest »Peirinka«, ki je pred kratkim izšla v Vodnikovi družbi, je globoko občutena epopeja slovenski materi. To zgledno pripovedno delo iz kmeti-škega življenja na Notranjskem bo še dolgo verno zrcalo in topel izvir prave ljubezni do domače hiše in naše lepe zemlje. Vsi, ki ljubite slovensko izvirno leposlovje, sezite nemudoma po tej vredni knjigi! Knjige dobite v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna), v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3, ali pa v knjigarni Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6. u— Za deslnfekcijo ust ln gr!a dobite v vsaki lekarni FOKMICOT 1'AMil.E! u— Malo je knjig, ki bi bile za dora-ščajočo mladino tako primerne kakor je R. Kiplingova knjiga 0 Džungli, ki je izšla v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Za mestne reveže je darovala lir 500 v počastitev spomina blagopokojnega gosp. Karla Preloga tvrdka Grom, špedicija. u— V počastitev spOm?na pok. ge. F. pl. Kasti poklanja za gluhoneme rodbina Nagode lir 100. u— Najnujnejši pripom°ček za gospodinje. kuharice in gospodinjske pomočnice je Gospodinjski koledar, ki ga je za leto 1944 pravkar izdala knjigarna Tiskovne zadruge. Vsaka hiša mora Imeti svoje zaklonišče, ki je zadosti veliko za vse stanovalce in za vse v poslopju zaposlene. Pesek tat voda za gašenje morata bit: pripravljena na podstrešju, na stopniščih, v vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih, pa tudi v kleti In v zaklonišču. Hišni starešine protiletalske zaščite! Ce hišni gospodar ali stranke kljub vašemu opozorilu nočejo izpolniti predpisov o protiletalski zaščiti, javtto to upravi policije. • » Zaklonišče mora biti zavarovano proti zračnemu pritisku, drobcem bomb in izstrelkom ter dovolj trdno, da vzdrži ruševine lastne stavbe. u— Tramvaj za zimsko pomoč. Uprava cestne železnice opozarja potnike, da bo na Silvestrovo in na Novo leto k vsaki vozovnici pobirala pribitek 0.50 lir za zimsko pomoč. u— Drsališče SK Ilirije je odprto. Sezonske vstopnice se dobijo pri dnevni blagajni. Vstopnina bo enaka kakor lani. u— Zahtevajte AMiDON tablete preti glavobolu, nevralgiji, hripi, lnfluenci in revmatizmu. Dobite .lih v vsaki lekarni. u— Tramvajska nezgoda na Ajdovščini. V ponedeljek ob 14. je privozil iz Šiške do postajališča pred kavarno Evropo tramvajski službeni voz št. 39. Takoj za njim je vozil voz št. 34, ki je bil natrpan s potniki. Preden je ta voz prispel do postaje, pa se je službeni voz začel pomikati nazaj ter je s precej močnim sunkom zavozil s svojim zadnjim delom v prednji del tramvajskega voza št 34. Posledice sunka seveda niso izostale, šipe v prednjem delu zadetega voza so se zdrobile in sesule, pri čemer je nekaj potnikov dobilo praske, ki so bile k sreči lažjega značaja. Potniki so zaradi nezgode seveda takoj izstopili, poškodovani voz pa se je moral odpeljati v remizo na popravilo. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in boleznih prehlada ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni m revmatiz-mu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec. u— Nesreče. Na Vrhniki je povozil avto 38 letnega delavca Antena šubica. S poškodbami po vsem životu so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Levico si je zlomil pri padcu 32 letnj graver Rafael Simčič iz Ljubljane. 10 letna hčerka delavca Angela Polajnarjeva in prav toliko stara hčerka delavca Julijana Mohoričeva sta šli od maše; pred cerkvijo sv. Krištofa ju je podrl nek voznik, pri čemer sta dobili poškodbe po telesu. 41 letnega sina šofsrja Jožeta Mavriča iz Ljubljane je pes ugriznil v desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici Z Gorenjskega Sestanek vajencev v Radovljici. Nedavno je bil v Radovljici zbor vajencev iz radovljiškega okrožja. Obenem z z.borom so se vršile tudi profesionalne tekme. Udeleženci tekem so bili na koncu počaščeni s sadjem ob prijetno okrašenih mizah. Hude prometne nesreče. Dne 22. decembra popoldne se je primerila na cesti iz Celovca proti Vrbskernu jezeru huda avtomobilska nesreča. Trije tovorni vozovi celovške mestne občine so takrat vozili od Vrbskega jezera proti Celovcu, na prelazu pa je zgrabila drugega izmed njih lokomotiva brzega vlaka ter ga popolnoma razdrobila. Lokomotiva je vrnla tovorno vozilo kakih sto korakov daleč, pri černer so se ubili triie delavci, ki so sedeli na vozu. in sicer 44letni voznik Schlegel ter njegova sopotnika Franc Farching in Jože Jusser. v dvodnevne svetovnonazorske in strokovne tečaje. Predavatelji so jih seznanjali o nalogah narodnosocialistične stranke, o dednosti in rasni politiki, o zgodovini nemškega kmetijstva in o nujnosti kmetskega poklicnega dela. Zagorska mladina je izdelala 3000 igrač. Mladina v Zagorju, Toplicah in okoliški gorski šoli je po poročilu štajerskih listov izdelala za božič okoli 3000 igrač. 120 lično izdelanih igrač je bilo poslanih bosanskim Nemcem za Božič. S prodajo igrač je bilo izročeno zimski pomoči 2041 mark Nezgode. 25-Ietnemu ključavničarju Antonu Skali iz Tezna pri Mariboru je pade! težak kos železa na levo nogo ter mu jo zmečkal. — 73-Ietni upokojeni železničar Anton Vuk je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — Pri odskoku z vlaka si je poškodoval leveo nogo krojaški pomočnik Franc Mlakar iz Lipnice. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bo! nišnici. Iz Trsta je štakrsko Poklicna izobrazba kmetev. V dneh od 6. do 15. decembra je vodstvo Heimatbunda sklicalo vodje kmečke poklice vzgoie Božični cigaretni dodatki. Po odredbi Vrhovnega Kom;s"rja za Jadransko Primorje dr. F. Reinerja je prejelo delavstvo v industrijskih obratih cigaretni dodatek po 20 cigaret. Razdeljevanje likerja. Na področju tržaške. tržiške, miljske. gradiške in postojnske občine se vrš razdeljevanje likerjev, ki jih dobijo potrošniki od 19 leta dare. Vsakdo ima pravico do buteljke liker-ia. Cene so sledeče: enclitrske buteljke 175 lir: po 7'10 145 lir; po 5/10 lir 105. Božične cerkvene slovesnosti v Tr»tu Na sveti večer je bila v tržaški katedrali sv. Justa slovesna polnočnica ob IS 15. škof Santin je imel po uvodni zahvalnici pontifikalno mašo, med katero so izvajali na koru Gruberjevo pastoralno mašo. Na prvi božični praznik je imel škof Santin ob 10 pontifikalno mašo s podelitvijo papeževega blagoslova. Mašo so oddajali po radiju. V veh drugih tržaških cerkvah je bila polnočnica po večini ob 17. Mrtvaški zvon Dne 22. decembra <» umrli v Trstu 751etni Gabrijel Sancin. 61-letni Umberto Repom. 491etni Hektor Jenko, 721etna Celestina Lasič, 821etna Ivan^ ka Dekleva, 5Sletni Rudolf Pilič, 751etna Karla Spongia, 561etni Peter Beljen, 861et-na Elizabeta Tujak vd. Musič. 731etni Kle-ment Vatovec in 451etni Ivan Mohorič. Prepoved sekanja dreves. Poveljnik na Opčinah razglaša, da je najstrožje prepovedano sekati drevesa v bližini hotela Obelisk in ob cesti, ki vodi na Opčine. Kdor bo zasačen pri sekanju, bo najstrožje kaznovan. Nova umetnostna razstava. V razstavnih prostorih tržaške galerije je bila otvor-jema razstava akvarelnih del genovškega slikarja Rorela Crafonara. Fantkova Smrtna nesreča. Mali Alfred Pelizari iz Ribarniške ulice 18 se je opekel med igro v kuhinji z vrelo kavo. Opekline so bile usodepolne. Nesrečni fantek jim je podlegel. Tatovi v Dopolavorivih prostorih. Tatovi so se splazili v skladišče Dopolavora »Dimm«. Odnesli so razna živila in likerje, last Ivana Garnbia, najemnika D polavoro-vega bara. škoda znaša nad 20 000 lir. Varnostni organi poizvedujejo za storilci. Vsak dan nezgode. 411etni Marij Kan-ber je postal žrtev avtomobilskega karam-bola v ulici sv. Frančiška. Ima poškodbe po obeh rokah in obrazu. Slična nezgoda je doletela 19!etnega železničarja Josipa Ca-vallara, ki ga je povozil avto v ulici Cel-lini. S steklom se je porezal med igro mali Ivanček Companai. 481etni delavec Franc Vidmar iz Nabrežine se je ponesrečil pri zakloniščnih delih v Barkovljah. 81etni učenec A rim ud Chieppi iz ul:ce Sv. Mavrici-ja si -"e ranil levico pri eksploziji najdenega naboja, žrtvi prometnih nesreč v ulici Lorenzetti in piv. Frančiška sta postala 7-letni Ivan Jenko in 231etna Zofija Pavletič. Jenko ima poškodbe na desni nogi. Pav-letičeva se ie poto^la po levem kolenu. Ponesrečenci so se zatekli v trž ško bolnišnico. ** O <» «i8> fiiij decembrski roman »Dobre knj?Re«. Marija Skalana Izvirni roman k © i /£.i I Naročniki DR. ki sami dvigajo knjige v upravi »Jutra«, naj pr:Uejo ali pošljejo tudi po novi roman. Ostalim naročnikom se dostavlja po raznašalcib na dom. V nadrobni prodaji se dobi novi roman po vseh knjigarnah ln v upravi »Jutra« po ceni 13 lir za broširano in 28 lir za vezano knjigo. aa«*i'jkMmiHiijimiii mi IM IUM—■■ Beleinica KOLEDAR Sreda, 29. decembra: Tomaž Kantrber-ski- DANASNJE PRIREDITVE Kino Matica: Karneval ljubezni. Kino Sloga: Ko spet sonce zašije. Kino Union: Med dvema snubcema. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bo-hinec ded., Cesta 29 oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna cd 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda? 29. dec., ob 16.: Norman^ki junaki. Red Sreda. Četrtek, 30. dec., ob 16.30: Cvetje v jeseni. Red Četrtek. Petek, 31. dec.. ob 16.: Cvrček za pečjo. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Scbota, 1. jan., cb 16 30: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. * H. Ibsen: »N«rmanski junaki«. Igra v štirih dejanjih. Osebe: Ornuli. deželni glavar na Islandskem — V. Skrbinšek, Si-gurd Silni, pomorski kralj — Drenovec, Gunnar, bogat kmet — Gregorin, Thorolf, Ornulfov najmlajši sin — Bitenc, Dagy, Omulfova hči — Boltar-Ukmarjeva, Hjdr-dis, rejenka — Marija Vera, Kore. kmet. Režiser: M. Skrbinšek, scenograf: inž. E. Franz. OPERA Sreda, 29. dec., ob 16: Melodija srca. Opereta. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Četrtek, 30. dec.. ob 16.: Predana nevesta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Petek. 31. dec.. cb 16.: Melodije srca. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Sobota, 1. jan., ob 16: Pr°dnna nevesta. laven. Cene od 32 lir navzdol. * Zaradi spremembe opernega repertoarja je spremenjen danes red alionmanov v Drami, in1 je zato današnja predstava »Normanski jI maki« za red Sreda. A bono n ti reda B in Sreda naj to spremembo blagohotno upoštevajo. Zaradi nenadne indispoiicije K. Vidali-jeve bodo peli danes izven abonmana namesto napovedane »Snegurcčke« opereto »Melodije srca« z Belizarjem Sancinom v tenorski partiji. Vsi otroci, ki so sodelovali pri mladinski epereti »Princeska in zmaj«, naj se zglasijo v četrtek, 30. t. m., med 16. in 18. uro zanesljivo v Operi. Nov tenorist v »Prodani nevesti«, v četrtek se obeta gledališkemu občinstvu zanimiv dogodek: v partiji Janka bo nastopil prvič g. Vinko Slancvec. učenec gospoda rektorja Julija Betetta, ki je po razmeroma kratici študijski dobi dozorel za odrski nastop. Njegov izraziti tenorski glasovni materija! z lepo višino in močno prebojnostjo ga usposablja po svoji kakovosti za to partijo. Marinko bo pela tokrat Milica Polajnarjeva, ki je dosegla lani poleg Ksenije Vidalijeve z njo velik uspeh. Obe pevki bosta nastopali v tej partiji izmenoma, kakor bo dovoljevala njuna zaposlenost glede na ostale <-Sver« štev. 4. Naš marlj'vi narodopisec dr. Franc Kotnik je kot nekak zbornik svojih razprav izdal pod gornjim naslovom lepo opremljeno in ilustrirano delo. ki je verni izraz njegovega stališča v narodoplsn'h in naro-doslovnih problemih našega naroda. V uve-du na prej pojasnjuje, kaj mu pomenijo »starosvetnosti«, namreč narodno sta rino. Nato zgoščen- podaja oris predmeta m metod slovenskega narodopisja.'Avtor išče v materialni kultur« najprej pranošo in obravnava posamezne njene dele: cokle, pokrivala, dežni plašč iz ličja, kožuh, razne stare tkanine kakor bukovino, lanene, ko-nopljeve tkan ne, raševino in končno usnje. Same pranoše pa ni opisal- ker raz*skavanje na tem polju že dolgo ni končano «in bi zahtevalo knjigo zase. Ce vzamemo samo kranjsko nošo. nam manjkajo na pr. škonri (prvotno iz drevesne skorje), srajca in brezrokavni telovnik, potem ruta, eden najstarejših delov obleke. Dalje spada k moški pranoš' palica kot najstarejše udarno orežje, torba kot najstarejši žep, rog aii Čutara, pa še kaj. Tako to poglavje še čaka novih delavcev, kakršen je Kotnik. Izmed starosvetnih bivališč obravnava dimnico, kj bo najstarejša poljedelska hiša, ne tudi slovenska- sai je njeno ozemlje š'rše povrh pa Slovenec ni bil vedno pcljed'elec. Iz občestvene kulture navaja pisec med običaji čisto gospodarskimi, res občestve-nimi, kiakor gnojvožio, steljerajo, teritev, podobnimi srbskim mobam (molbam), pn katerih občestvo pomaga posameznemu članu zajednice, tudi značilne versKe običaje, vezane na razne praznike, na pr. božične iz ptujske okolice, pomladne haloške velikonočne iz Mežiške doline in past rske binkoštne iz dobrolske okolice. Preb rajoč to poglavje se nam živo oglasi potreba enotnosti razpravljanja pa tudi zapsova-n;!a teh običajev, ker še vedno ne vemo. kateri med njimi so splošno slovenski, kateri naši in kateri tuji Dosedanji nač;n dela nam tega ne bo mogel nikdar pojasniti. To se seveda ne tiče p satelja, ki je naredil svoje delo vzorno, t'če se pa nas vseh, ki opravljamo toliko dela brez pravega programa. Zato se tako počasi dvigamo iz etnografije v etnologijo. Opisat: je eno, razumeti pa povsem kaj drugega. Kotnik je začel na drugi neč:n. Zbral je na primer vse dosegljivo gradivo o Martinovem. Tudi tako bi bilo mogoče priti koaj do rezultata, vsaj d<> preglednosti vsega gradiva. Kotn*k je v razlaganju gradiva silno previden, objektiven in se ne prenagli n:kdar s svojo sodbo, le eno je, kar ni prav, da tako podčrtava nezadostnost dokazov drugih piscev, ki niso njegovega mnenja. Baš pri svetem Marrinu podira mnenje zgodovinarja Grudna, da je važen v kultu tega svetnika mitološki moment, če§ »da so krščanski propevedniki krščanski kult in verske resnice navezovali na •uredbe prejšnjega verstva in da le ljudstvo svoje naz'ranje o bogovih preneslo na svetnike«. Gruden misli, da se je na Slovenskem, prav kakor v Galiciji, sveti Martin tako priljubil zato ker Je bil namestnik nekega poganskega bržanstva. Ne vem, kje bi b'l dokaz, da Slovenci nismo imeli takega boga. kakor so ga imeli Kelti. Ce ni dokaza za to (Trstenjak je seveda prešibka opora), ga tudi ni proti temu. Spregledali smo na pr., da je Martinu zelo podoben naš Kurent, bog vina in da je radodaren kakor Martin; kaker on daruje »suknjico« in kar celo, medtem ko jo Martin deli. Da je svet! Martin naslednik nekega keltskega boga. to jc izven vsakega dvoma, prav tako je jasno, da običaji o Martinovem n so krščanski, dalje, da so naši in srbski običa i pes ta v'li na mesto M rt nove gosi — slovanskega petelina (70-71) jn da je Martinovo nekak mal: pust (74). Ne vem kakšne dokaže bi še pričakoval' v tej materiji, v kateri smo pri začetkih (imamo san:o Keleminov mitološki »Uvod« v »Bajke«), Za z nikanje bi bilo treba tudi dokaza. Kotnik se v mitološka vprašanja nerad spušča, ker je pač na drugem polju strokovnjak. Kako ni: j po tem takem vrednotimo njegovo mnenje 0 poganskih oblekah svetega Martina in svetega Jurija? Ta mu tudi ni naslednik kakega boga (76) soč sno ko omenja, da njegova podoba spominja na egipčanskega »boga Hora, ki prebada zmaja«. Kdo pa mam je še kdaj d:kazal, da Slovenci nismo imeli takega boga na našem Olimpu? Baš nasprotno nam govori bajka o Kresniku. Obravnavajoč slovensko legendo o svetem Ožbaitu, ki nam jo je napisal menda Majar-Ziljski v Slovenski Bdeli leta 1850, je prodrl »nevede in nehete« globoko v mitologijo. Razprava je odlično napisana in sem jo č tal z velikim užitkom. Legenda je prišla na Koroško iz srednjeveške nemške romantične literature, kjer smo jo skrajšali na njene bistvene dele, kar dokazuje, da je naš človek takrat še dobro razumel njeno mitološko lunarno vsebino. Legenda, ali bolje rečeno bajka, Je, le kor prav ugotavlja Kotnik orientalskega Izvora. P sec se ne spušča v njeno razlago. Sqov očividno poteka "d nekih orientalskih dvoje vere e v o Mojzesu, ki SM&i svojo črno Kušitinjo in se pri tem mora boriti s ^kr'voverskim« Aaronom. V njej naravnost mrgoli starih lunarnih s-mbolov, a žal ni tu mesto, da bi jo razlagal. Kdor bo pre-čital Kotnikovo razpravo pazljivo, jih bo n"šel, tudi če se ne peča z mitološko znanostjo. Za nas je važno to, da smo tako vzljubil' tega svetnika, ker je po njegovi baiki (nemški) »Kresnik*. Pod zaglavjem »Iz duševne kulture« so priobčena porečila o pasionskih Igrah, m o bož čni igr' na Koroškem, katerih odlični poznavalec ;e avtor, in v katerih bi se dala najti marsikatera značilna slovenska poteza. vz'ic temu, d- so bile prevzete oJ drugod. Poglavje o »skolniku«, »varuhu našega narodnega 'zročila«, zaključuje to skup no razprav. Četrta skupina obravnava ljudsko medicino, njene vire in raznašalce: Skoz potegniti, simbolično kultno dejanje prerojenja, govori o vraču, čarniku in zagovorih, pa o samostan:h kot šir teljih medicine, ki Je ba je prešla kot ljudska medicina v narod. Dragocene za znanstveno knjigo so Opombe, k' zavzemajo 11 strani, ln stvarni. osebni in krajevni register. Knjiga Je tudi ob lno ilustrirana. Kctnikove »Slovenske starosvetnoeti«, četudi n'so neko zaključeno in zaokroženo delo. so vendar dragocene, ker so nekako pregled njegovega narodopisnega dela ln s tega stališča subjektivno zaokrožene. To delo je veliko in nedvomno znanstveno zanesljiva podlaga nadaljnjemu delu za naše narodopisje. A M. Dr. p. Metod T u r n fi e k, 8. O. Cist Pod vernim krovom. Ob ljudskih običaj'h skoz cerkveno leto. Prva knjiga. Družba sv. Mohorja (104 str.). Prvi del knjige cistercijanskega patra dr. Metoda Turška »Pod vernim krovom* je začetek obširno zasnovanega dela, ki naj opozarja naše ljudstvo na stare krščanske ob:čaje in kaže, k; ko so našle premnoge prv'ne narodne samobitnosti v Ceravi varno zavetje. Vsekako je to knjiga, kakor je še nismo imeli. Pisec jo je posvetil jubileju 12001etnice velikega preobrata v slovenski zgodovini, ko sta slovenska kneže-viča Gor-zd «n Hotimii (743-749-51) sprejela krščansko vero in tako odprla slovensko zemljo krščanski omiki. V uvodu razpravlja pisec na splošno 0 naših ljudskih, predvsem verskih običaj:h, ki so po njem jasen odsvit naše duhovne podobe *n resničen odsev slovenskega narodnega značaja. Zavzema se za to da se ti običaji skrbno varujejo, kjer so še živi, drugod pa naj se znova obujajo, dalje, da se jim po potrebi vrne prvoten misel, po potrebi pa da sodobnejša podoba V prvem delu svojega spisa, ki se naslanja na dosedanjo l'teratu-ro in na mnoge nove poizvedbe, obravnava pisec adventno debo in njene svetnike, dalje Božič z vsemi pestrimi običaji, k' se oklepajo tega častitljivega prazn ka, potem svetnike v božični osmin' od sv. Štefana do sv. Treh kraljev, sv. Tri kralje sanie, nato sredozimce, svečn'co in prve spomla-danje svetnike. Ne le etnegraf, tudi psa-telj. ljudski vzgojitelj 'n drugi taki bralci najdejo v knjigi p. dr Turnška obilo zanimivega in podnetnega gradiva, ki je ponekod v tej formi prvič zbrano. Tudi to knj'go krase mnoge ilustracije, brez katerih bi si jo sploh težko mislili, saj je ori takih spisih pod°ba malone neogibna. Zaključuje jo seznam pisanih 'n ustnih vircv. želeti je, da bi pisec dovršil širokopotezno zasnovano delo, ki bo vz'ic poljudnosti in cerkven'm namenom zavzelo vidno mesto v slovenski etnografski književnosti. SPOR T Borbeni spon je oaucno vz.^o.no ^red stvo za mlado in staro, za moškega in žensko, o tem človek moderne dcbe ne razpravlja več, tako se je pokazalo in ta ko bo ostalo tudi v bodoče Moški, pred vsem nanje je treba misli.i kadar nače njamo laku vprašanje, bodo zmerom tek mo.ali med seboj v viteški in pLmeniii borbi, bodisi na tekališču ali v plavalnem bazenu ali na beuh ijoijanah. pa tud kot telovadci, rokoborci ali nogometa-i ah kjer koli. Taka tekmovanja so na.jbJj.sa šola za življenje in za vojno, šola. ki bo morala ostati tudi potem, ko bo te vojne konec. Kar se tiče športa m vojne, so nekateri najvišji nemški vojaški poveljniki — med njimi tudi znani general Dieti, ki poveljuje v glavnem planinskim oddelkom na skrajnem severu vzhodne fronte — že podali izjave, ki se vse glasijo samo v prilog športnega gibanja; šport da je dragoceno sredstvo za krepitev mladine, ki se z lahkoto usposobi za vojaške naloge in sreča da je vojaškega starejšine. če ima v svojih odredih čim več dobrih športnikov Gotovo med te ne smemo prištevati tako imenovanih »zvezdnikov« in kdo ve kakšnih rekorderjev, temveč samo čisto preproste športne borce, ki so vajenj borbe in naporov in ohanijo svoje vrline tudi v trdem življenju vojaka na fronti. Rekorder, specialist in gledalec, ki se zadovoljuje le s svetovnim ali evropskim rekordom, ne spadajo v sedanji čas. Zaradi njihove enostranosti! To je poglavje, o katerem razglablja znani vojaški psiholog M a s u h r nekako takole: »Napačno sodi, kdor po športnem udej-stvovanju in športnih uspehih posameznika na splošno sklepa, da ima pred seboj človeka odločne volje. Za primer vzemimo izbornega jahalca. ki je zmagovito končal kdo ve koliko dirk in odnesel z dirkališč nešteto lovorik: brž ko ni vač v sedlu, ne kaže več nobenih znakov onega ognja, s katerim je pravkar premagal vse ovire med dirko Zdaj nastopa vse prej kakor odločno in je vsak čas pripravljen odnehati; če bi moral stopiti v ospredje, kaže očitne znake nerazpoloženja. Res Je. da si prizadeva, da bi doigral svojo VTogo kar se da do-tojno, toda prave pobude in odločne volje pri njem ni videti nobene več. Poglejmo drugega, moža. ki v vsakdanjem življenju prav za prav nikoli ne ve, kaj bi začel in ga večkrat dogodki in razmere »nosijo« s seboj; takega, denimo, ki vse začenja in ničesar ne konča, predvsem pa se ogiba vsega, kar bi bilo količkaj naporno ali celo nevarno. Takega človeka označujemo kot slabiča in pravimo, da ni vredno izgubljati besed o njem. Kaj se ne bi čudili, če bi ga pozneje nekoč in nekje opazili na teniškem igrišču, kako ognjevito in vztrajno se poganja za vsako žogo in kako zagrizeno se bori do zadnjega udarca. In še bolj. če bi izvedeli, da prav on je že dolgo znan kot eden najboljših teniških igralcev daleč naokrog. To sta dva primera — tako nadaljuje naš učenjak — ki nazorno dokazujeta, da je na posebnem področju tudi v športu mo- goče doseči izredne uspehe z uporabo vseh razpo.ožijivih energij v človeku, kar pa velja le za določeno področje. V ostalem pa so taki ljudje po volji prej negativni kako. pozitivni. V splošnem pa je treba upoštevati načelo, da je človek zmerom vztrajnejši tamkaj, kjer sodeluje z vsem svojim jazom. Čudno — in morda tudi značilno — je. da je največ takih primerov, ki kažejo ogromno razliko med uspehi volje na različnih področjih prav med eno stranskimi športniki. Precej podobna kakor pri jahanju ali te nisu je s.lika v tem pogledu tudi pri zastopnikih ostalih športnih panog, da celo pri boksarjih. Podrobnosti bi morda pokazale nekoliko manj neugoden izid, toda tudi taki izjemni »izvodi« bi samo potrjevali pravilo: Mi samo živimo v trdnem prepričanju, da je vsak športnik že sam do sebi eno samo središče moči in volje, od katerih pa vsaka ob svojem času delujeta (Po V. B. —ts.) ME^MBi 1 Nauk! svetovnega rekorderja Znano je, da človek s polnim želodcem nima veselja do dela ln to velja enako za športnike kakor za vse ostale. Prav v športu se je najbolj vidno pokazalo da so 1 uspehi združeni s žrtvami in napori ln Je i za športnike še prav posebno resničen ore-govor- ki pravi, da gre pot navzgor same »per aspeftj ad astra« Med športniki svetovnega slovesa, ki ao tud potrdili to resnico, navedemo lahko samega Nurmija, slavnega finskega tekača in rekorderja, čigar rekorde o sicer v teku 20 let že mnogi prekosili, bo p_ vendar, ' ostal za večne čase eden največjih šport- j j nikov tega stoletja. Eno prvih Nurmijevih j prav ', po katerih se je ravnal na potj do svojih edinstvenih uspehov, za katere pa je moral preliti mnogo znoj in pokazati ogromno samozatajevanja je bilo, da je hil' čim skromnejši v svoj h vsakdanjih zahtevah v živi en ju. Nurmi je to »učenost« združ'1 v naslednji kratki stavek: Športnik naj Sivi kot revež in čuti kot siromak! Brez zahtev in neizprosen nasproti samemu sebi- takšen mora biti športnik če hoče kdaj kaj doseči; takšni so bili vsi maloštevilni finski sportn ki, ki pa 90 'e pripomogli svoji mali državo! s 4 mll!joni prebiva'cev do svetovnega imen?. Nauke in priporočila velikega finskega sportnka naj bi osvojili vsi športniki na svetu, k j'm ni nič svetovati nujneje kakor to. na* ne bodo domišljavi in naj nikoli ne precenjujejo svojih sposobnosti. MALI OGLASI Kdo« Iščt cluSbo plmte m imtv oosedo L —JO. t» dr* tu pro« takao —SO m dajanje naslova ali ttfro L 2.— Najmanj*1 izno« aa t* ogl ur je L T.— — Za ienltv* Ua dopisovanja Je plačati aa vaako benedc L 1-— m v*e druge oglase L -.80 a be Nde aa dri is prov takso —M) za daja a te naslova alt ti fro L S,— Najmanjft-Umne «a te oglase I* l IO — Zastrupljena svetloba KINO matica Telefon 22-41 Sloviti tenorist Johanne« Heesters v velikem muzikalnem filmu KARNEVAL LJUBEZNI Pikantna ljubavna zgodba, okusno prepletena s Hans Moserjevim humorjem. Velike plesne revije in baletne skupine! Ostali soigralci: šarmantna Dora Knmar, Dorit Kreysler, Axel v. Ambasser itd. — Predstave ob delavnikih: ob 15. in 17.30. KINO SLOGA Telefon 27-30 5 Velika filmska umetnina po znanem romanu Stilna Streuvelsa »Der Flachsacker« Ko spet srnice zaslfe V glavni vlogi najboljši evropski ka-rakterni igralec Paul VVeggener. Sodelujejo: Paul Klinger, Bruni Lobel, Maria Koppenhofer. — Predstave na praznik in v nedeljo ob 10.30. 13.30, 15.30 in 17.30 Ob delavnikih ob 15. in 17. uri. HINO UNION Telefon 22-21 Napeta ljubezenska drama Med dvema snubcema Borba mlade žene med ljubeznijo in dolžnostjo. — Marte Harell, Willy Birgel, Evvald Balser. Predstave ob 15.30 in 17.30 uri. nBmnHHsnng Na evropskih tleh, deloma tudi pri nas. je cela vrsta divje rastočih in gojenih rastlin. ki imajo na živali, če jih uživajo, raz-1 čne učinke in sicer v skladu z barvo njihove dlake ali kože. Ce imajo živali (ovce. koze, govedo, konji, praš'či) temno rjavo aii črno dlako ozir. kožo, se ne pojavijo nobeni posebni učinki, tudi če so krmi primešane takšne rastline. živali z belo kožo ali dlako pa obolijo od tega na zelo zn'člen način. Najprvo postanejo nemirne, si praskajo ln drgnejo vse mogoče telesne dele ln telesna temperatura se jim včas h prav znatno zniža. Sčasoma dobe po telesu otekline, ki so občutljive za pritisk in ki nam dado sklepni, da gre za obilno nabranje vode ali stanič-nega soka. Pozneje se pojavijo padavici podobni napadi in naduhe, ki nam Izdajajo, da so živali izgubile oblast nad svojim telesom, končno pa poginejo s simptomi, kakršni nastanejo po pomanjkanju kisika ter srčni oslabelosti. Te bele živali pa obole le pod nekim pogojem, tedaj namreč, če se mude na prostem kjer vpliva nanje v polnem obsegu spreminjajoča se dnevna svetloba Ce jih zapremo v temen prostor ali odenemo s primernimi plahtami, obole prav tako malo kakor njih črne vrstnice pa čeprav jih poženemo na sonce. Nasprotno je reakcija DOd učinkom dnevne svetlobe tem viharnej-ša. čim več so se najedle omenjenih rsstlin in čim dalje ter močneje jih je sonce obsevalo Z drag mi besedami: svetloba se po določenih snoveh spreminja v ubijajoč strup. že iz tega golega opisa je razvidno da se morata združ'ti dva zelo različna činitelja, če se naj pokaže neprijetni učinek. Prvi činitelj je svetloba, ki lahko prodre do kože, drugi pa določene rastlinske snovi, ki prihajajo v telo s krmo in mu dajejo neko bolno občutljivost za normalno nedolžne oziroma celo koristne sončne žarke. Svetlob- sama na sebi škoduje živalim prav tako malo kakor na pr snovi lz ajde an šentianževke same na sebi Ce se pa združita "oba č:nitelja v telesu žve živali, nastopi neki preobrat, ki utegne žival umo- j riti. 2e v prejšnjih časih so skušali razni raz-skovalci dognati naravo rastlinskih snovi, ki delajo žival za svetlobo občutljvo daleč pa s svojimi raziskavami niso prišli. Iz ajde in šentjanževke so sicer iztisnili soke, ki so po vbrizgih pod kožo meli na bele živali, čim so jih dali na sončno svetlobo. pribl žno isti učinek kakor po primeseh v krmi. toda nikomur ni uspelo, da bi te snovi osamil ali da bi ugotovil, k'e v telesu prav aa prav učinkujejo. Pokazalo pa se je vendarle, da imajo te snov: skupen fizikalni znak. ki se je pozneje izkazal za odločilnega: one namreč fluorescirajo. to neki del izžarijo ponovno kot svetlobo spre-minj?jo popolnoma v toploto, temveč je neki del izžarijo ponovno kot svetlbo spremenjene valovne dolžine (in potemtakem spremenjene barve). Pri omenjenih Iztisnjenih šokih je bila flourescenčna svetloba na primer lepo rdeča. V zvezi s temi dognanji so ugotovili, da dosežemo natančno iste bolezenske učinke kakor z sjdovo in šentjanževo snovjo tud' z drugimi flourescirajočlmi snovmi, ln sicer če jih živalim vbrizgnemo ali pa jih primešamo njihovi krmi. Takšna snov *e na primer eozin. Tudi v tem primeru se omejuje učinek Ižključno na bele živali, ki jih postavimo na sonce. Ce j'h čuvamo v temnih hlev:h. učinek pr"v tako izostane kakor v primeru črnih živali Odtlej domnevajo fiziologi, da je fluorescenca kakšne snovi pravi vzrok za zločeste spremembe v organizmu razn:h sesa"cev. Neodvisno od fiziologov so se v novejšem času tudi kemiki zavzeli za to vp^ šanje 'n so imeli tol ko uspeha, da je nekomu med njimi uspelo pridelati draždno snov iz ®ent janževk v čisti obliki. Pri tem se je izkazalo da gre za neko barv*lo ki ga n~haia-mo v steblih, listih in cvetih na zelo omejenih kraj h ki jih že prosto oko spozna kot črne točke in črtice V alkoho'ni raz-stop'ni 1e to barvilo rdeče, v čisti obliki tvori lesketajoče se mo*ro črne kristalne igl'ce Njegova učinkovitost je zelo veVk^, kaiti zadostuje, da era belim podganam vbrizgnemo ali primešamo v hrano sa^o 02 mihgr-ma in žival pogane « nekol'k-> m nut h, če io postavimo na sonce. V temi pa ostanejo živali zdrave. jnaranariirM* uMTZmi KUHARICO boljšo, ki b: opravljala vsa deta in samosiojno gospodinjila mai: družini. išem. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Z novim letom«. 240~5-la SLUŽBO DOBI co p din.ska pomočnici, ki zna kuhati dobro do nato hr.no .n zna opravljati vsa hišna dela pri bo'jš' manjši druži ni. Plača ln h ana dobra — Naslov v oglasnem od delku »Jutra« 24050-la MLADO DEKLE sprejmem za vsa hišna dela. Naslov v ogl snem oddelku »Jutra« 24118-la SLUŽKINJO zmožno vseh hitnih del. sp ejme s 1. j-nuarjm tričlanska družni Na. slov pove oglas oddelek »Jut a«. 24115-la GOSPOD'NJSKO POMOČNICO p-ejme takoj Ivan Ja vornik. Domobranska 7 24ir5-la ŠIVL.JO NA DOM »prejme Ivan Javo-nik. Domobranska cesta št 7 24124 1 POSTREZNICO prikupno, sp ejmem za pomo: v točilni/?i Naslov v oglasnem odcielku »Jutra«. 24128-la ZDRAVO DEKLE ■n pošteno, za vsa hfin < dela. sp-ejTe dobri družina! Prednost imajo de želanke z dob imi seri-čevali Ponudbe na ogl odd Jutn pod »Sta'na služba« 21136 la KROJ POMOČNIKA za velike ko.e, spreio? prvovrstni sa on. Fonud be na oel. odi J'-t a pod »Dobs' zaslužek« SLUŽKINJO prep osto, sp ejmem ssa na deželo. Poizve se: Solez jska 23-1 24036-1a FRIZ. POMOČNICO vse«;: r ■ n«sko izvežbano — sp-ejmem takoj ali po-zufje Polanc Kopitarjeva tli. 1. 24117-la MTZAR. VAJENCA krepkega zdravega — sprejme takoj Umek — alinee, Kogejeva. 24137-44 /7'f Dsisia sadja Alzaeifa *n Lorena Alzacija m Loiena je bogata sadna dežela. Dve petini dreves v teh k.ajih je če-špelj in sliv, ostalo pa so hruške in jablane. še 1. 1910 so našteli v ALaciji tn Lorenj 21.700 sadovnjakov. V našle Injih 20 letih je sadjereja v teh krajih precej nazadovala, ven"**- -o 1. 1937. našteli še vedno 10.400 sadovnjakov. Medtem ko je rado pred svetovno vomo v tph sadovnjakih 7 milijonov sadnih dreves, je bilo 1. "939. le še 5 milijonov dre/es. ki so rodila sadje. Španska ekspediclfa v Saharo Zavod za politične študije v Madridu je poslal v Saharo posebno odpravo, sestavljeno iz geologov, fotografov in arheologov. Odprava bo raziskovala zemsko bogastvo Sahare, obenem pa bo proučevala severnoafriška narečja in ljudske rodove Pravilna ravnanje z obutvi j 3 pzzimi Mokrh čevljev ne postavljaj mkol v neposredne bližino peč ali ognjišča Na ta način se čevelj nikoli ne posuši, pač pa postane wm usnje krhko in se rado lomi Mokro obutev ' b:ii zaman. moramo natlač:ti s pap:rjem. Da se podp'ati čez noč osušijo, polož.mo čevelj take da lež4 postrani Nikoli ne s,remo č ^titi obuvala dokler je mokro, kajti maščoba ovira sušenje usnja Šele ko je usnje popolnoma suho. ga smemo namazati z loščilom. Pc6ebn.j dandanes moramo na obuvalo dobro paziti, kajti čevlji usr samo neobhodna vsakdanja potreb >'č;na. ampak tud' ve! ka vrrdnost za vsakocar Gobe uničujmo bakterije Po dolgoletnih raziskovanjih je ..em škemu prof. dr. Moiellu uspelo, da je iz gob nižjih vrst pripravil zdravilo, ki sigurno uniči več vrst bakterij. Novo zdia-vila se že izleluje v tvornci, ki bo pre parat v najkrajšem času izročila v p. o dajo. Mačka p9vz?ižila smrt petčlanske družine V Lideu je postala druž n; zakoncev Cha peau na tragičen način ž tev plina. Mač ca ki se je bila ponoči splazila v stanovanje, je odtrgala zvezni del gumaste cevi pri p' n slii napeljavi, nakar je začel uhajati plin Zakonca Chapeau sta se stremi otrok; vred zadušila. Zjutraj so našli petor co mrtvo in vsi poskusi da bd jih obudili k življenju, si MIŠI. PODGANE :n fcurlic zanesljivo po končate s st upom. ki ga dob te v droseriji Kane, -C . k u 1. 23V13-6 MOŠKO OBLEKO svetiosivo. elegantno — p edvojn mater.jil. moške čevlje, mo ne, čme. št. 42 in diimske 6t 39, modro usnje, takoj prodaje. Karlovška cesta 23, 2. vrata desno. 24013-6 FISALNI STROJ port.'b!. nov. naprodaj /pražiti v Tavča Jrvi 13. desno 24134-6 KIUNIiN PLASC popo;no:na nov. M del, p:vcvrstne kv lite te — prodam. Iz pr jaznosti aa og ed p i ivrdki Da-uilo Predilič. Sv Pet a oesta 18. 24132-6 NOVO SPALNICO p'&=kno na oren. zelo lepo. ugodno p odam — Zba^nik va 16. podpritličje Kolezija. Trnovo 241.3 6 DAMSKE č! VLJt isnjene, št. 37, arodam .a C8j lir. N.i.slov v vseh r»oslcvHln:cah »Jut-«. 241.6-6 PRAVI ČEŠKI DAMA s T za biazine. š. ok 8j .m ugodno prodam. Naslov v vseh pos.ov »Jutra«. 24129-6 TEHTNICO declma no, mostno za 150 kg. z ute^i, prulajn. Ogled od 8. do 14 ure NiSlov v vseh p:sl J i-tra 24113-6 SPALNICO šperano, moderno, novo — ugodno podam Ni-slov v vseh posi Juva. 24114-6 KRZNEN PLAŠČ mačk n. črn in dve srebrni lisici, prodam Rejc Avgust, krznar, Šelenburgova ul 1-1. 24112-6 fODUANE, M1SI, stenice. zaneslj;vo uniči zavod za pokončav.inJe mrčesa in golazni Zor Adolf Tavčarjeva 4-11. levo. 24109-6 AVTO DKV v odličnem ^t^nju. 4 sedežni. predan V račv n vzamem e!ei:t omotor od 2 Ks naprej Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno rabim dienar«. 24142-6 PATHE BABY kino s si-em no k.rre o. prod-'.m. Og ed Levstikova 18 — od 2. do 3 /4-.J3-6 ALBUM pravo usnje za r>ogr8 t i je večji format in črno torb co usnjeno "a starejšo d mo, jrodim. Celovška c. 95-1 — levo. Ogled od 12. do 14. ure. 24" 3.3 6 NALIVNO PERO zlato, znamke >Ib;s-pa-tent. pod.iin. P nudte na ogl odd Jutra pol »Ibis«. 2 06 >6 ČRNE ŠKORNJE ženske, št. 40—42, ž?n ski športni plašč, p o am za 3C0 Hr. Naslov v vseli posl. Jutra 24062-6 POSTELJO brez ž;mn ce, prod >m Da'matinova ul. 3. 24085 6 KUH. OPRAVO čedno, prod m za 1500 lir. Kolezijska št. 20 — Drofenlk 24C88-e PERILO voi.ieu- novo, damsko in moSko ter damske in m ške nogavice, prod m. i Naslov v vseh posl. Ju-tra a 24094-6 RADIO 7-cevn , najnovejšega ti. T>a. skoraj n v. prodam. Naslov v vseh posl. Ju-t a. 24C96-6 fTVALNI STROJ kabinet, nov. prdvojn. materijal. p od m Naslov v vseh pos JuVa 34X11-6 KLAV. HARMONIKO otroško, s 36 b.-,si, poceni prodam. Kranjc — Podjunska 11 gi ka. 24110-6 VEC KUH OPREM lepih, v solidni izdelavi, prod-i K-že. po^. štvo — Vrhnika. — Ogteda se v sk'ad "ču: Ljubljani — 3!eiwe;sova 47-b. poteg kavarne M joen 24102-6 MOŠKE ČEVLJE skoraj nove, št. 41 pred-votm mate-ijal m škornje št. 40—41, p1 odam. Nasiov v vseh posl J'i-tra. 24 52-6 MOŠKO OBLEKO b ez teiovmka. dobro b' go ugodno prodtm. Prankopanski ul 27 — p-itličje, levo. 24153-6 ^^iijt Siksnu12 :;JHE GOBE KU2fc LA KRZNO od domučib tn divjir. ilvall Kakoi tudi Dol j 5 Krzno, krznene plašč, jopice lisičje ooe itd oooin ohranjeno Kup-je krzriarstvc R o t Mestni tig 1-317-M MAcJE KOZE zimske kupuje krznar-,io Rot. Mestni trg. 1-341-7 STAR PAPiR kupujemo. — R Weber, Pie-na ulica 8, nisproti mestnega kopališča J—360 7 ŠIVALNE STROJE vseh vrst kup mo in -es dobro plačamo. Ponudbe t gov ni z rabijen.mi predmeti »Ogled«, M st-m trg 3 (vhod >k'zi vežo). 24119-7 POHIŠTVO preproge ter druge upo-abne predmete kupi trgov.ni z rabljnimi predmet. »Ogle d«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 241207 RADIO nov ali dobro ohranjen, kupim ali zamenjam za p ot.v ednost. Ponud e na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »B.inašk « 24107-7 GOJZERICE ali šp »rtne čevlje št. 39. ženske kupim. Pom.d t> med 10 m 11. uro v gostilni »Na Na«. 24140-7 OTRO-KO POSTELJO leseno. kompletno in športn voziček, kupi t. Ponudbe: Sv. Pein c. 64-1 24150 7 JARČKE ali eno etne kure za rejo k pim. Fredncst: Rodajlend, Sussex in druge čiste pasme. Naslov v vseh posl Ju*ra. 24141-7 STEKLENICE med e nske, čiste, kupim Leka na Mr. Baho ec, Kongresni trg. 24093-7 SOBO s šted ln:kom. iščem a 1 jan. Ponudbe na ogL xld Jutra pod »S šte-d.lnikom« 24j95-23a PRALNO SOBO iščem z.1 takoj. Plač m do 250 lir na mesec. Al-bn Ml.ikar. pri Fh.tips rado, Aleksandrova 6. 24101 23a PRIJATELJA s^nega, m raega, zna.-čajnega, želi tpjzaatl ista taka gospa v s\rho ženitve. Dop ai na ogl. o^d. Jutra pod »Starejši*. 24080-25 | IZDELOVANJE | iZEj? 4-L r» i? u. bVON\ESTROPNI CO dvostanov. njsko s 8 sobami, veliko verando, te a^o ;n v tom. par minut pred Lcvr no. cb glavni oesti Op tija-Lo-v-ana, zelo čvrsto zgrajeno. prodam za 850033 lir. Somo resni k- pci dobe poj siilo: Str ssmi-jer^eva 5-1, do 21 j:.n 1944. 241-13-20 '7 ! iUv ENOSOBNO stnovanje, iščem s 1-januarjem kjer koli zn> t aj bloka. Furlan Iv n. k Sv. Pet: a c. 20 21054-21a VJ' 4 »BSkk-S TRCOVTNO z me', blagom, vznmem v najem ali na račun. Ponudbe na o-ks. vseuč 1egtim-c:Js. osebna in ObiaSiln* izKa-?ni-c \. m; je zr nil i N jdi-teija p-o"tn83-37 VAŽNE DOKUMENTE sem izgubila na Svet večer v tramvaju. Nujd ta-lja prosim, da iste vrne v upravi Jutra. 24092-37 ROKAVICO sivo rodro sem izgubil v ponedeljek zv. od Kongresnega trga do Prul. Najditlja p-oslm. naj jo odda proti nagrad 50 lir v upravi Jutra 24093-37 Daphne dn Maurier: 5; FRANCOZOV ZALIV Hrupno se je useknila v žepno rutico m malo je manjkalo, pa bi b la spet zajokata Dora pa 9e j: je nasmehnila in jo potrep-ljala po rami. rekoč: »Vse v redu, Prue Vidim, da ste dobro, zvesto dekle; /se. kar ste mi povedali, ohranim zase. Tudi jaz imam W lliama jako rada; zelo žalostna bi bila, če bi se mu zgod'lo kaj hudega. A nekaj bi še rsda zvedela od vas. Kje je William zdaj?« »Ko se je zbudil, je neka- govoril o Co-veracku milostiva gospa Po vas je vprašal. Ko sem mu rekla da lež te bolni, izmučen1, ker vas je smrt lcrda Rockingha-m- tako pretresla je nekaj časa razmišljal, milostiva gospa Ko sem mu nato znova umi'a in obvezala rane. je dejal, da ima v Gvveeku prijatelje, ki ga bodo sprejeli in ga ne bodo izdsli. Da bo tam. če bi mu -meli kaj sporočiti.« >V Gvveeku?« je rekla Dona. »Prav tako. Prue. Vrnite se sedaj v svojo posteljo, ne mislite več na te reči. ne govor te o njih n koli več živi duš; ne, niti meni sami jih več ne omenjajte. In nadaljujte z vsem kak^r doslej p"zite na otroke im j"'h imejte rad:.« »Da, m lostiva gospa« -e rekla Prue pričemia, še vedno na tem. da zajoče. in odš'a v otroško sobo V temi se Je Dona nasmehnila: zvesti W111 am, njen prij telj m zavezn k. je bil še vedno DI zu nje Beg njegovega gospodarja iz .ujetništva je oil torej mop:oč Pomirjena e zaspala Ko se je prebudila se je zur.aj spet smejalo s m nebo. nikjer n njem ni bilo v deti oblačka. Nekaj je bilo v tem poletnem zranu nekaj kar se ne bo nikoli več vrnilo, toplota in blišč kakor v t stih dneh. ko ie neskrbna in vzradoščena hod:la v zaliv ribarit. Med oblačenjem j' je načrt dozorel Po z: jtrku je dala poklicati Harryja k sebi. Njegova stara natura se je bila deloma spet zbuid'la; ko je stepil v sobo, je oklik-nil psa, takisto g,asno :n samozadovoljno kakor sicer. Ker e sedela pred zrcalom, jo je poljub'l na tilnik »Harry.« je rekla, »prošn o imam do ce be.« »Vse. kar hočeš-« je vneto vzkliknil, »kaj pa je?« »Prosim te, da bi danes s Pruo tn otroki zapustil Navron.« Razočarano, skoraj prepadeno jo je pogledal. .»A ti,« je dejal, »zakaj nočeš iti z rami?« »Jutri pridem za vamL« Nekajkrat je šel po sobi sem ter tja. »Mislil sem, da bi, ko bo tu vse odpravljeno skupaj odpotovali,« je oporekel »Oni človek bo najbre jutri obešen. Zastran tega sem hotel še vprašati Godrlphina n Eust cka Sai bi ga rada vdel? v'seti saj ne? Morda bi določi'i usmrtitev z? ripv« uro dopoldne in preložili odhrd na pozneje »S b'l že kd1 j navzočsn pri obešenju kakega človeka?« »Nu ua, saj n bogv,1; j videt, pnz.am. da ne. A to je posrben sluča". Prekie o. Dona. ta lopov je umoril ubogega Rockin-jrhama. in malo je manjkalo, pa bi bil tud' tebe ugonobil Kaj te res n č ne žeja po m ščevanju ?« Ni mu odgovorila, tud njenega obraza ni mogel v detl ker mu je kazala hrbet »Georgeu Godolphinu bi se zdelo cd mene ze'o neprijazno, če jo kar tako od kurim, ne da bi mu pojasnil, zakaj.« »Rada bi mu sama pojasrvla.« je rekla Danes popoldne, ko boste že na poti. bi ga obskala.« »Torej men;š d naj se premišl eno "d-peljem brez tebe. z otrok: in varuško vred n te pustim tukaj samo s peščico beia.*te služ nčad ?« Prav tako. Harry.« »Toda, če vzamem voz za otroke, sam pa sedem na konj , kako se hočeš potem jutri peljati?« »V Helstonu b* najela poštno kočijo.« »In nas potem zvečer dohitela v Oke-hamptonu. kaj?« »Da v Okehamptonu vas dohitim.« Zlovoljno je pog'edal skozi okno na vrt. »Oh. vr?ga. Dona. ali te bom kdaj razumel ?« »Ne Harry, a sa- ni tako važno.« »Važno je.« je vzk nel "takole se zpre--inja življenje v pekel.« Vide'a f?a ip kako ie stal 'r držal roke a hrbtu »Res t ko misliš?« ga je vprašala »Prekleto, sam ne vem kaj mis,im Vem le to da bi dal vse kar imam. 3amo da te osreč m Prekletstvo je v tem. da ne vem kako naj to naprav m Tebi so Jamesovi noht ljubši od mene K"j na' stori č^vek. ki ga žena nima rada, drugega k? kor da pije in kvarta? Povej mi, za Brga.« Polož la mu je roko na ramo: »Cez rrl tedne m: bo trideset let,« je dejala »Nemara Harry. me bo staranje 'zmodrilo« »Pa nočem, da bi postala modrejša.« ie pobito dej 1. »takšno te hočem, kakršna si.« Molča a je Igraje se z n enimi rokavi, je vprašal: »Se še spom njaš. kako si pre'! oJhodom v Navron rekla nekaj nesmisei--esra: se počutiš kakor t sti ptič v pt:C-nici tvojeg- očeta. Jaz nisem vedel. kak< naj si to razlož m. :n še danes ne vem Ta ko nerazumljivo se mi je zdelo, veš Le kaj si hotela reč' ?« »Nikar več ne misli na to-c je odgovorila m ga potapljala po licu, »s?j le čižek že našel pot v nebesa. In zdaj, Harry, ali storiš za kar sem te pros la?« »Da, kaj pa hočem,« je dejal, »toda iz-rečno ti povem, všeč mi zadeva ni V Okehamptonu se ustavim in te počakam Upam vsekako. da se tvoj odhod ne bo zavlekel?« »Ne« je rekla »ne bom ga odl-gaia« Odšel je na vrh da naro£: vse. kar ie Ti« treba za potovanje: ona je poklicala Pr\K* 'n jo seznanila z izprememb^ ki se ori-pr vl'a Mahoma je bilo vse zaposleno tn vse narobe po hiši: povezovali so škatle in posteljnino ter vlagal; jestvine in obleko za pet; otroka sta v veselem pričakovanju rovih reči, ki so se obetale, poskakovala kakor lutki. »Nič nist? žalostna radi tega. ker morata zapustiti Navron.« je Dona pomislda »čez mesec dni se bosta igrala na h"mpshirskih poljih in Ornvvall bo pozabljen. Otroci tako zlahka pozabljajo kraje, obraze pa še prej.« Ob enih je bil mrzel zajtrk. Henrijeta je ples~la po m'zi kakor majhna vila. vsa bleda od veselja nad tem da bo Harrv jezdil vštric njenega voza James je sedel D eni ra krilu in skušal polož ti noge na mizo: ko mu je dovolila, je zmagoslavno pogled" 1 okrog sebe; poljubila ga je na polna l"čca in ga stisnila k seb- Harrv ie čut'1. da se razburjenje otrok p-lašča tudi njega Pripovedoval jim je o Hampshiru, ln da bodo n"jbrže tam preb:li konec poletja Otrokoma sta obraza kar zas- jala. ko je f~če rekel: »Ti dobš ponija. Henrijeta, in James pozneje tudi « Psom- je metal koščke mesa in otroka sta ploskala z ročicami in vriskala. Voz je zadrdral pred h š-a vrata; malčka so porin!li vanj in razen mi ju še zavitke, blazine in košari za psa Konj je med tem žvečil uzdo in udarjal s k pit: ob tlak. »Georgeu Godolphinu me moraš opravičiti.« ie rekel Harrv se sklon i k Doni ji se potrkal z jahalnim bfčem po škornju, -k -t vem da mu ta način slovesa ne bo razumij:v« »Meni prepusti to skrb,« Je odgovorila, Fin *IM*ro<1n» ttskom \ o.« als Drurksteile - /.a * Narod no tiskarno d. d.« kot odgovarja: Ljnbomlr VoKM /