VSEBINA
I. Članki
Stran
Geografskemu obzorniku na pot - A. Melik / Ljubljana/	2
Beseda uredništva	«	3
Izrael - V. Kokole / Ljubljana /	5
Aluminij v Kanadi - M. Bohinec / Kamnik /	7
Letni časi na Srednjem vzhodu - M. Vreča / Ljubljana	#
Iz kulturne geografije Kanarskih otokov - M.Eohinec /Kamnik/ 10 Qtočje Pescadores - M. Vreča / Ljubljana /	12
hidroenergetski sistem Gleokner-Kaprun- A. Kastelic /Mengeš/ 13 Notranja plovba v SZ in prei:op Volga-Don-C.Marjetic /Kočevje/13 Metodični poskusi in skušnje - M. Avsenak ! Ljubljana / ,14 0 norveški trgovski mornarici-»- M.Radinja / Celje/ ,	17
Načrti ir. dela za preobrazbo ps-irode v SZ-V.Furlan/Postojna/ 19 Nekaj o razvoju, delu in perspektivah meteor.-klimat»oddelka Uprave za hidrometereološko službo LRS-D.Kocir /Ljubijana/21
A
II.	Erobne novice
Slovenija	22
Jugoslavija ' .	-25
Evropa . " '. ,	27
Ostali svet 1 '	28
A.K. /Mengeš/, V.Fc / Postojna/, MR„ /Celje/, M.V. in T.K. / Ljubljana
III.	Književnost - Tatjana Kraut / Ljubljana/	30
IV.	Društvene vesti	-	32
oo--
l A
■y
A
" Geografski obzornik časopis za šolsko geografijo, izhaja štirikrat letne. Izdajata- Sekcija za šolsko geografijo Geografskega društva in Geografski aktiv DPPU LRS, Ureja uredniški odbor. Ured-^ nik Darko Radinja, Ljubljan.. t v'"Io gimi®, Šubičeva 1. Prispevke in do» pise pošiljajte na naslov urednika,	•	. <»
Naslovna stran, V. .Finžgar
Beseaa uredništva
" Geografski obzornik " je predvsem informativni časopis, ki je izšel iz številnih potreb in problemov današnje šolske geografije« Misel o takem glasilu je že dolgo tlela med nami, posebno pa v zadnjem času, ko se skuša pouku geografije^ marsikdaj akcentirati napačne tendence in vlogo.
Namen Geografskega obzornika je na eni strani težnja za kvaliteto geografskega pouka, zato je namenjen predvsem potrebam srednješol--* skih geografov, na drugi strani pa posredovanje vsebine, pomena in vloge moderne geografije tudi ostalim, ki se zanjo zanimajo. Pa bodisi geografije kot znanosti, kot splošno izobraževalnega predmeta bodisi kot kultur nega sredstva za medsebojno zbliževanje in razumevanje ter spoštovanje v mednarodnem svetu, kar more' geografija prav uspešno opravljati. Prav tu je še veliko nejasnosti in zato tu in tam tudi nerazumevanja za geografijo» Prav v tem oziru bo skušal Geografski obzornik opravljati hvaležno nalogo i
Kot informativni časopis bo Geografski obzornik zasledoval doma in po svetu geografske spremembe in novosti, prinašal nove podatke in aktualnosti, S pravilnim pogledom in vrednotenjem teh pojavov bo vzgajal -
azumevanje za prizadevanja drugih narodov, za pravilnejše medsebojno vrednotenje in upoštevanje ter tako prispeval k težnjam mednarodnega sožitja. Obzornik bo skušal sploh posredovati nove poglede in nova naziraa nja moderne geografijenjene naloge in cilje0	.	a
Prav tako je naloga Obzornika posredovati geografsko znanje vsem, ki se zanimajo za geografijo. To se pravi skrbeti v zanimivi in aktualni obliki za popularizacijo geografije«, Zato je to glasilo namenjeno vsem, ki se kakorkoli zanimajo za geografijo oziroma geografsko izo- -» brazbo in vzgojo, zlasti pa naši mladini«	j
Naš časopis bo prinašal obenem tudi prispevke iz metodike geografskega pouka. Zlasti nova pota in skušnje s tega področja bodisi pri* nas in na tujenu
Posebno hvaležna naloga Obzornika bo.v.tem, da nas bo seznanjal z geografskim gledanjem na dejstva, na prizadevanja in na probleae pri nas doma. Saj smo prav geografi živo zainteresirani o naporih in uspehih našega socialističnega gospodarstvaP	-« Geografski obzornik naj bo hkrati tudi' glasilo okrog katerega se bodo zbirali geografi, iznašali tu svoje misli, predloge in probleme ter se tako tudi organizacijsko med seboj zbližali in učvrstili«
Geografski obzornik bo tudi sicer skušal izvrševati poslanstvo ? ki jo ima geografija prav v naši dobi o To je doprinos k svetovnemu miru in dobri volji., Ob tem, ko posreduje podobe tujih dežel in narodov, more geografija uspešno razvijati smisel za razumevanje med narodi, medsebojno spoštovanje in upoštevanje. Prav tako geografsko gledanje in vzgoja je najbljižje naši družbeni zainteresiranosti pa tudi neposrednim silara v svetu. Prav zaradi takega poslanstva, katerega more moderna geografija uspešno opravljati dobiva ta v naprednem svetu in v OZN vedno večji pomen in vlogo«	j Skratka, Geografski obzornik si je zadal vrsto nalog, Te naloge niso lahko^r niti enostavne-. Uspeh Geografskega obzornika je v prvi vnesti odvisen od nas varnih, zato vabimo k sodelovanju vse, ki se zanimajo -za geografijo, posebno pa geografe na naših šolaho Ker začenjajo z Obzornikom ob materialno zelo skromnih pogojih, se moramo v začetku zadovolji» ti s kar se da skromr-o obliko in opremoe Prva številka je pred nami., Z vsebino še ne moremo biti zadovoljni, posebno ne z ozirom na naš programe Vendar pomeni prav v -ceh pogojih začetek že del uspeha,,
GEOGRAFSKEMU 0B20RKIKU NA. POT
" Geografski obzornik rt začenja posredovati strokovno pomoč o-nira, ki se zanimajo za geografijo, prav posebno pa vsem tistim, ki imajo z njo opraviti v naših šolah. Posredovati mladim ljudem novo znanje • iz širokega področja geografije, js velika in zaslužna stvar, a v naših časih še prav posebno velika in važna. Saj je glavna vsebina geografije študij in znanje o zemlji in človeku, o razmerju med njima,in sicer o tistem razmerju ter medsebojnem vplivanju, ki ga zahteva, ureja in vedno znova izpopolnjuje delo. A v socialistični družbi je prav delo med ■ tistimi regulativi, ki naj urejajo pogoje in oblike ljudskega sožitja. Geografsko gledanje na dejstva, na prizadevanja in na probleme ljudske ga sožitja je tedaj zelo blizu splošni družbeni zainteresiranosti tako v območju naše socialistične graditve kakor v sferi stremljenj progresivnih sil v svetu sploh. Zato bodo sveža poročila o najnovejših rezultatih gospodarskega -razvoja, gospodarskih odnosajev med narodi in državami, o prebivalstvenih razmerjih in problemih ter o političnih medna- ■ rodnih in meddržavnih vprašanjih - bistvene vrednosti v bogatenju spoznavne zakladnice mladih ljudi. «
Državljani socialistične države bomo vedno zainteresirani na novih poročilih o delovnih naporih in uspehih naših proizvajalnih kolektiv vov. Prav tako pa bomo zainteresirani na geografskih novicah iz široke- • ga sveta, kjer se budi ljudska samozavest, kjer narašča odpor ljudstev^ zoper gospodarsko izkoriščanje in politično tutorstvo in kjer prav v naši dobi borba zoper kolonializem prehaja v odločilni stadij. Naš mladi rod potrebuje vedno sproti osvetlitve teh velikih dogajanj, da se more s pridom uvrščati v fronto progresivnih sil.
Moderna geografija pomeni izvrstno sredstvo za rnedna'rodno spoznavanje, razumevanje in s tem za mirno, konstruktivno sožitje med narodi ter za pravilnejše medsebojno vrednotenje, spoštovanje in upošteva---nje. V območju UN, v krogih mednarodnega kulturnega sodelovanja prav zaradi takšnega pojmovanja moderne geografije naši vedi odmerjajo zelo veliko vlogo in velik pomen v prizadevanje za pomirjenje med narodi in za-> utrditev mirovnih odnošajev v svetu. In " Geografski obzornik ki-bo posredoval svojim bralcem znanje iz geografije sveta, bo izvrševal tudi del ves svet objemajoče mirovne in kulturne misije.
Zelo je treba podčrtati priznanje in soglašanje, da so profesor ji geografije, ki na srednjih in strokovnih šolah posredujejo geografsko znanje mlademu rodu, sami vzeli stvar v roke in začeli izdajati " Geografski obzornik S tem so stopili na pot, ki so jo pred njimi z uspehom hodili srednješolski profesorji med Slovenci in v raznih področjih vzgoje ter znanosti vršili zelo vidno, vredno in učinkovito kulturno in narodno misijo. V razvoju kulture med Slovenci je ta stan zelo mnogo pomenil in izvršil velika dela vzgojnega, široko posredovalnega in znan- -> stvenoustvarjalnega značaja. Tudi geografi med temi našimi kulturnimi^ delavci niso bili zadnji; da so se naši mladi profesorji geografije uvrstili v delovno enoto te dobre in lepe tradicije, je za nas še posebej razveseljivo in nas obvezuje k priznanju, pa k pomoči in sodelovanju.
Anton Melik
DariccTtadinja
- i ~
Nekaj misli o geografiji v šoli
Namen tega kratkega sestavka je sprožiti nekaj misli, ki se naj-češče pojavljajo o pomenu, vlogi in nalogah ter metodah geografije ozira*, ma geografskega pouka pri'nas, hkrati pa nas seznaniti s vlogo in pojmo-., vanjem geografske izobrazbe in vzgoje drugod po svetu* Te stvari smo.doslej premalo premotrivali in utrjevali. To se kaže tudi v tem, da smo premalo poskrbeli za širšo afirmacijo naprednega geografskega Mišljenja, £ lasti izven geografskega kroga„
Dejstvo, da je moderna geografija v zadnjih nekaj desetletjih sp:e 'menila svoje metode, poglede., namene in cilje, jo povzročilos da je tudi vsebina moderne geografije v marsičem drugačna« Seveda ostaja v moderni geografiji geografski aspekt. geografsko- gledanje in mišljenje, geografsko občutenje in akcent kompleksnosti tista srž, tista aktualnost? po kateri sodimo naprednost v geografiji in ki je obenem tudi najbolj občut- a ljiva. Res je, da je prav v tej poglobljeni vsebini pot moderne geograf;-je še posebno sveža in zlasti v svojem uvel javljanju v posameznih, deželah različna, Tudi pri nas je še marsikaj in marsikje precej nejasnosti in nerazumevanja, namreč do " geografije "> kakršno imajo v-mislih oni, ki so bili deležni še stare deskriptivne geografiji..
Brez dvoma so tudi danes pogledi in mnenja o geografiji ter njeni vlogi in pomenu na raznih stopnjah in v raznih deželah različni; zla«^ sti velja to za vlogo in pomen geografskega pouka v šoli* Tudi za naše -razmere ne moremo trditi» da smo dosegli potrebno enotnost in naprednost, posebno ne na naše specifične razmere in pogoje*,
Oglejmo si najprej smotre in metode pouka geografije drugod po svetu«, To bo le nekaj kratkih oziroma značilnih podatkov o vlogi, smotrih in metoda^ geografskega pouka drugod| seveda brez podrobnejših navedb in opredelitev sa posamezne države oziroma vrste šolf v glavnem le kot okvir in osnova v primerjavo za obravnavanje geografskega pouka pri nas, posebno glede na našo posebne pogojec	•»
..... Najprej nekaj o zakoreninjenem pojmovanju stare deskriptivne geografija« Geografija ni lokacijski nauk o tem, kje-so kraji. Tudi ni eaci--klopedični slovar» vsebujoč sezname krajevnih imen oziroma proizvodov» B-ac-grafija se tudi prvenstveno ne bavi z zemljevidi, ti so^samo eden pripomočkov. Geografija pa tudi nž preprost opis prirode in človeka posebej0 Prav tako ni poglavitno opisovanje načina, kako si človek pridobiva sredstva za življenja ali pa opisovanje produkcijskih sredstev* Geografija v.» resnici ni fizična, gospodarska ali antropCgecgrafsksj Po.svojem bistva je veda o vsem skupaj v regionalnih enotah« Pfrav tako ni eno izmed očes zgodovine, ni pa preprosto vzeto tudi neko sredstvo sa humani z a cijo priročnih ved®
Povsem razumljivo da so smotri geografskega pouka v raznih deželah različni» Tako naletimo v mnogih deželah, zlasti v zaostalejšib, na povsem preproste in enostavne zahteve, v naprednejsin pa na pomembne in odgovorne. Naj omenimo nekaj značilnih primerov,,
Geografski pouk naj bo v glavnem opis prirode m saposlitve- človeka, oziroma načina življenja v raznih predelih sveta* Ali višja zahteva; Geografija naj bo v glavnem razlaga prirode in človekovega udejstvovanja«, Oziroma z geografski pouk naj ustvari točno vizualne " ;Lso osnovnih fi nih pogojev za življenje človeka v raznih predelih sveta* Pa tudi;' geografski pouk naj bo, poskus razumevati probleme., ki stopajo pred moderno dražbe» Smoter geografskega pouka naj bo v tem., da pomaga razumeti zgodovino« Geografska izobrazba in vzgoja v Šoj i naj pomagata bodočim državljanom zdrava razsojati o političnih in socialnih pogojih po svetu in pomaga razvijati sporazumevanje med narodi. Srečamo pa tudi smotera da naj geografska izobrazba in vzgoja pomagata pri planiranju v gospodarstvu9 pa sploh pri ob« likovanju odnosov do družbenega in*državnega življenja ipde Naletimo pa ^ tudi na docela preproste težnje«geografski pouk naj predstavlja predmet
~ 4 7
no^Trem^ega-sajiimarija pa sploh zanimivo uporabo prostega časaj^kratka seznanja naj z geografskimi zanimivostmi po svetu,	a Ze iz tega vidimo, kako se razlikujejo med seboj smotri geograf-.ske izobrazbe in vzgoje, marsikdaj se zrcali v njih splošna razvitost drža* ve, naprednost, oblika gospodarstva ipd,, skratka^ da je geografija močno * " nacionalna V deželah s kolonijami ima n.pr. cisto drugačne smotre, kot pa v samih kolonialnih deželah. Tam n pomaga državljanom zdravo razsojati o socialnih in političnih problemih po svetu tu pa ima pogosto vlogo zgo3 zanimivega predmeta in se izgublja v 'geografski eksotiki ter je s tem tudi iz političnih vidikov naivna.
" Poleg pravkar omenjenih oznak naletimo tudi na mnogo bolj geogra ske. Na pr.s geografski pouk naj opisuje in razpravlja le o nekaterih pogo-• jih okolja. 0 tistih, ki nedvomno vplivajo na način življenja in dalo clova ka. Namen geografije v Šoli je, da skuša ustvariti pri dijakih natančne vizualne vtise pogojev tistega okolja, ki obstoje v večjih pokrajinah in deže lah sveta, tako da bodo mogli razumeti, kako človek živi in dela v tistih pokrajinah in kakšno je njegovo psihično doživljanj«.
Geografija se prav toliko zanima za idejo, točne in pravilne vizualne vtisa in podobe kot za natančne faktične podatke ali za preeizno lo» kacijo. Moderna geografija tudi tega zadnjega ne zanemarja, vendar pa zelo* pazi na to, da tudi prvega ne pušča vnemar®
Geografija prvenstveno obravnava pokrajine kot celote, ne pa ločene elementejgorovja. reke, promet itd. Sicer bi dijaki šele po dolgotraj* nem proučevanju prišli do tega, da gledajo na svet kot na celoto in enoto
Šolsko geografijo naj predvsem zanimajo koiekture, ki jih človek dela, da bi se prilagodil oziroma, da bi čimbolj izkoristil prirodno okolje. Te korekture so izhodišče za učne enote pri geografskem pouku in so* pobuda za iskanje in točno razumevanje prirodnega okolja. Okolje je problem za ljudi, ki žive v posameznih predelih sveta. Spoznavanje teh problemov je ključ ža razumevanje življenja v teh področjih, Geografija se pr- -» venstvano peča s pogoji okolja v raznih pokrajinah, še bolj kot z gospodarstvom in načinom življenja, vendar tudi tega ne zanemarja.	a
Pouk geografije more biti. če je dober, pomemben prispevek, k svetovnemu miru in dobri volji, k boljšemu planiranju in izkoriščanju svetovnih dobrin in k razumnejši izrabi prostega časa.;	a
V skladu z različnimi smotri, 6d katerih smo nekatere tu prav na kratko označili, se uporabljajo seveda tudi prav različne metode pri pouku geografije.	'
Geografski pouk naj začenja z zanimivimi geografskimi pojavi, i vidnimi, dobro opaznimi fenomeni, šele nato naj prehaja k bolj skritim in spreminjajočim pojavom. Geografski pouk naj začenja s deskriptivnimi podrob nostmi in končuje s posploševanjenu .
Geografski pouk naj sledi znanim znanstvenim procesom opazovanja, opisovanja in iskanja zvezt Vseskozi -naj bo širok z okolico in dinami-
v	,	'	'
cen,	'	a
Geografije ne moremo dobro posredovati s čitanjem, risanjem ali pripovedovanjem, temveč je potrebno tudi urjenje in učenje.
Pouk zemljepisa naj razvija antropogeografijo in zemljepisne lege, reliefe, vegetacije oziroma prirodne geografije,	»
Geografska učna enota je precej podobna učni enoti iz prirodnih ved, kjer so dijakom dovoljena eksperimentalna raziskovanja.
Geografska dejavnost v soli ni papirnati lov za dejstvtl. 'Poznavanje dejstev je šele podlaga, prvi del, glavno je razumevanje in razlaga dej stev kot okvir za razumevanje celotnega geografskega okolja.
Geografski pouk naj bo dejansko raziskovanje in odkrivanje. Tega predmeta ne moremo dobro poučevati brez slik, vzorcev, modelov, Resničnih zgodb,- raznovrstnih zemljevidov, reliefov ipd,
Ppi pouku geografije je v^žno da začnemo' z opazovanjem in odpisovanjem- preden preidemo k" bolj abstraktni in precizni uporabo zemljevi» dov in preden posvetimo večjo pažnjo razumevanju in medsebojnim odnosom, a Važno je, da začnemo z dejavnostjo človeka oziroma družbe, preden pričnemo spoznavati prirodno okolje. Važno .je, da zaSnemo z dejstvi in šele nato odkrijemo vzroke zanje, nadaljujemo s podrobnostmi in končamo spravili, de-* finicijami in- posplositvami.	a
Kokole Vladimir	Izrael
• t
Malo je dežel v sodobnem svetu, ki bi doživele1 v burni dobi zadnjih petdesetih let take spremembe kakor Palestina. Še pred par desetlet ji je bila Palestina poznana svetu kot dežela biblijskih zgodb, kot nekdanja dežela starega kulturnega judovskega ljudstva, ki pa jo je. moralo.' že skoraj pred dva tisoč leti zapustiti in se razkropiti ter naseliti med tujci. Judovska domovina je obstojala za judovsko ljudstvo le v spominih na daljno preteklost. V dobi devetnajstega stoletja, ko je v Svro-* pi začela rasti narodna zavest in so se povečaiale razlike v jeziku in < navadah med posameznimi ljudstvi, so tudi Judje začeli razmišljati o domovini, ki bi jo imeli v sedanjosti, o svoji državi, kakor so jih i/^elj ali kakor so se zanje borili narodi med katerimi so bili naseljeni? V takem vzdušju je nastalo zionistično gibanje, ki si je postavilo sói cilj, da poišče judovskemu ljudstvu domovino v sodobnem svetu. Ne preseneča, da je bila Palestina, stara domovina Judov, prva na kalero so zicnisti pomislili. Toda tam je tedaj vihrala zelena turška zastava s polmaseor.nir Z orožjem dežele ni bilo mogoče osvojiti, zato so začeli zionisti na. drug način. Zionistična organizacija je začela načrtno naseljevanje Judov v Palestini in je akcijo podprla z denarjem, ki ga je nabrala med mnogimi bogatimi Judi po vsem svetu,	*• "V"
Ko se je začelo naseljevanje Judov je bila Palestina povsem arabska dežela. Osamljeni ostanki starega judovskega prebivalstva so živeli tu pa tam po mestih kot trgovci in obrtniki. Bili pá niso tukaj ^ prav nič bolj številni kakor v Siriji ali Maroku. Podeželska naselja so .bila povsem arabska. Polagoma in neopazno so začeli kupovati judovski kolonisti^zemljo od Arabcev, ki so jo v svoji revščini .in zaostalosti brez pomislekov prodajali, saj jo zaradi zaostalega načina obdelave rodila le malo. Novi kolonisti so znali to zemljo izrabiti drugače, imeli pa so zato tudi potrebna denarna sredstva. Judje, ki se sicer nikjer drugje po svetu niso lotili kmetijstva, so v Palestini krepko zagrabili za plug in lopato, pa tudi ar ¿bske delavce na svojih posestvih so naučili učinkovito delati. Ena za drugo so rasle iz t¿l judovske naselbine in spreminjati se .je začela palestinska pokrajina. Na mesto zanikrnih arav skih njivic ječmena in pšenice so nastale velike, moderno urejene plan--» taže južnega sadja, zlasti oranž in limon, pa tudi novi nasadi oljk in-vinske trte in ne na zadnjem mestu umetni travniki, nasadi lucerne za živinorejo. Mnogo puste, prej marsikje sploh neobdelane zemlje so judovski kolonisti SDremenili v rodovitna tla. Umetno namakanje je skupaj z > umetnimi gnojili močno dvignilo rodnost, v kolikor ni v najbolj suš'nih delih poljedelstvo sploh šele omogočilo. Judje so dobro izkoristili moderno orodje in načine obdelave, znali pa so smotrno izrabiti tudi pri^ rodno okolje dežele. Judovska naselja so se držala rodovitne Saronske nižine ob obali in Ešdraelonske ravnine med Karmelsko goro in Galilejo, Podlago iz mladih pliocenskih in pleistocenskih nasipin pokriva tukaj po večini prav rodovitna prst. V gričevnato Galilejo na severu in na su-hekraške planote Judeje in Samarije judovski naseljenci niso silili. Pač pa so izrabili znatne kraške izvire ob njihovem robu za umetno namakanje ravnin, Skoraj le ob Tiberijskem jezeru je segla judovska kcloni§-zacija tudi v veliki tektonski jarek proti kateremu se spuščajo palestinske pokrajine po večini z zelo strmim, razdrapanim robom.
Judovsko agrarno kolonizacijo je v ypliki meri podpiralo upanje, da bo dobila dežela tudi politično neodvisnost. Angleška vlada je Judom že v prvi svetovni vojni obljubila, da jim bo zagotovila v Palestini njihovo narodno domovino. Po porazu Turčije, pa se angleške čete niso umak-. nile iz Palestine, res pa so ustvarile red v deželi in omogočile mirno naseljevanje. Ko je angleški mandar za upravo v Palestini potekel, so
Judje proglasili 15, marca 194^ neodvisnost svoje države, ki so jo s starim imenom imenovali Izrael. Arabci so se temu takoj z orožjem uprli, a Judje so hrabro vzdržali vojaški pritisk na meji, katera se je v glavnem ujemala z mejo strnjenih judovskih'naselij v Palestini. Večina ozemlja bivše Palestine / 26.000 m2 / je tako pripadla Izraelu. Arabcem je • ostala le Judeja in Samarija, ki so ju kasneje združili z bivšo Transjor danijo v novo državo Hašemitski Jordan. Dolga prizadevanja zionistov so bila kronana z uspehom. Judje so si pridobili nazaj svojo domovino in svojo državo.
Z nastankom neodvisne države pa se je pojavila za Izrael cela vrsta novih težavnih problemov. Prvo vprašanje je bilo kam z novimi nase--» ljenci, ki so začeli prihajati v deželo sedaj v večjem številu kot kdaj koli prej, saj ni nobena tuja sila več določevala doseljeniške kvote za vsako leto. V treh letih po osamosvojitvi se je judovsko prebivalstvo po večalo skoraj za polovico, to je več kot za pol milijona v treh letih. Leta 1922 je bilo*v Palestini le še 34.000 Judov in ca 650.000 ostalih, po večini muslimanskih Arabcev, 1943 760.000, koncem leta 1950 jih je bilo 1,210.000, poleg tega pa še 140.000 arabskih muslimanov in 27.000 raznih kristjanov.
/ Od 15. maja 1943 do 31. decembra 1951 se je naselilo v Palestini 690.000 Judov, od tega iz 53SSR 5.000, iz Romunije 113.Q00, .iz Poljske 106.000, iz Bolgarije 37.000, iz Madžarske 15.000, iz Češkoslovaške 119.000, iz Nemčije in Avstrije 11.000, iz Jugoslavije 3.000, iz Vel. Bri tanije 2.000, iz ostalih evropskih držav skupaj še 10.000. Iz Iraka se jih je priselilo 125.000, iz Jemena 45.000, iz Turčije 35.000, iz Perzije 23.000, iz Sirije in Libanona 3.000, iz Egipta 15.000, iz Libije 32.000 in iz Francoske severne Afrike 50.000.
Velik del novih doseljencev je šel na podeželje. Poljedelska kolonizacija se je okrepila na dotedanjih področjih, posegla pa je zlasti tudi na področja, ki so jih zapustili Arabci v Galileji in v tako imenovanem jeruzalemskem koridorju. Pogozdovanje in urejanje novih kultur^ nih teras je tu v polnem teku, podobno kot borba s sušo na rodovitnih > puhličastih tleh na severu puščave Negev, kjer z umetnim namakanjem prodirajo naselja vedno dalje na jug. V nekaj letih po osamosvojitvi je na-« stalo toliko novih kmetijskih naselij kot prej v nekaj desetletjih. Mno* ge od novih vasi so veliki zadružni kolektivi. Poleg delovnih zadrug, * pa so tudi sicer druge oblike zadružništva med izraelskimi naseljenci zelo razširjene. Nova judovska naselja se že. po svojem tločrtu ostro ločijo od starih, arabskih vasi. Domovi so na široko razpostavljeni sredi vrtov in nasadov drevja po pravilnih obrisih kroga, šahovnice ali ravne linije.
Del prišel jencev' se je/ usmeril-tudi v mesta. Povečal se je Tel Aviv / 330.000 preb./, ki je 'zrasel v zadnjih petdesetih letih iz nič. To je povsem moderno mesto, s stavbami iz železobetona in stekla, širokimi ulicami in lepimi parki. Pa tudi pristanišče Hajfa / 160.000 / in^ nova prestolnica glavno mesto Jeruzalema / 160.000 / sta močno povečala prebivalstvo. Lahka industrija, ki se je v teh mestih lepo razvila že pred vojno, se je še precej povečala. Ker so možnosti za kmetijsko kolonizacijo omejene, mora prevzeti industrija nalogo, da daje kruh pretežne mu delu priseljencev. Razmeroma znatna industrija je sprožila tudi močno sindikalno gibanje, ki je mogočen faktor družbenega življenja v Izraelu.
Judovska kolonizacija v Palestini je prinesla v ta del Azije nov svet. Izrael je danes kakor otok moderne civilizacije sredi polfevdalnih gospodarsko in kulturno zaostalih arabskih držav* Obstojati pa more le, ker neprestano in obilno doteka v državo denar iz tujine, bodisi s posojili ali podporami, bodisi s privatnimi darovi, ki jih zbira zionistična organizacija.
Z izvozom dobi država le skromen del sredstev za mnogokrat večji uvoz. Oranže in južno sadje sploh zo še danes vodilni predmet izvoza. Uveljavi li pa so se tydi izdelki mlade industrije, zlasti brušeni diamanti in umetni zobje. Ce bi bilo na razpolago več surovin bi mogla industrija veš prispevati k izvozu> Tako pa se mora usmeriti na panoge, ki zahtevajo ma lo surovin, toda visokokvalificirano delovno silo in dajejo velik dohodek. Usodno vpliva tudi pomanjkanje domačih energetskih virov0
Nemara najbolj pa otežkoča večji razvoj Izraela sovražnost sosed njih arabskih držav. To sili Izrael, da vzdržuje znatno oborožene sile in obenem onemogoča sodelovanje pri hidrotehničnih delih v dolini Jordana, ki bi lahko omogočila umetno namakanje več desettisoč hektarjev sem-« lje ne le v Izraelu, temveč tudi v sosednjih državah. Ze izsuševalna de* la na močvirju Hule / sev. od Tiberijskega jezera / pogosto privedejo do obmejnih incidentov. Politične težave dežele po svoje povečuje dejstvo, da živi v sosednjih državah skoraj tri četrt milijona arabskih be-buncev, ki tam ne najdejo prave zaposlitve in so zato vedno pripravi jeni sodelovati pri vsaki sovražnosti proti izraelski državi. Navzlic vsemu pa so Judje pokazali v svoji mladi državi veliko vitalnost in prila---godijivost in ta kaže, da bodo znaii in mogli še naprej vztrajati na zem lj.i svojih davnih prednikov, v izgubljeni, pa po tolikih si>t>letjih spet pridobljeni domovini.
Bohinec Marija	Aluminij v Kanadi
Ugodni relief, zadostne vodne količine in razmeroma cenena delovna sila so omogočile Kanadi gradnjo hidrocentral, s katerimi prido * bivajo električno energijo po posebno nizki ceni. Tako se je mogla prav tu razviti močna industrija aluminija, dasi morajo za to potrebne surovine uvažati iz daljnih prekomorskih dežel. Najvažnejšo surovino za pridobivanje aluminija, boksit;, okušajo čim bliže najdišču osušiti, da se ^ znižajo prevozni stroški za približno 10%če je na uporabo ceneno kurivo, ga tudi šgo. Boksiti so namreč železnati aluminijevi hidroksidi in ^ vsebujejo kot taki tudi kemično vezano vodo; z njeno odstranitvijo se teža rude še bolj zniža. Na Jamajki si od decembra 1. 1952 pomagajo tudi s tem, da pridobivajo iz rude glinico /A120-v , ki jo nato izvažajo- v Kanado. V teku desetih let nameravajo dvigniti proizvodnjo na .3 milij, t;-1 zaloge znašajo 325 milij, t 50% boksita.
Ne ve se še, ali bodo iz Surinama / Nizozemska Gvajana / iii z C-bale zlata izvažali boksitovo rudo v Kan-do ali bodo aluminij proizvajali sami.. Vsekakor imajo tu v načrtu gradnjo hidrocentral v zvezi z alumi nijevo industrijo. Surinam je 1, 1952 izvozil 3 milij, t boksita, 1.1953 verjetno še več. Zaloge boksita na Obali zlata cenijo na 300 miiijc t / 53% ruda /,
Zahodna Indija / Trinidad, Puerto Rico, Haiti itd, / pripravlja odfcop lateritov, prav tako tudi. Britanska Gvajana, kjer rudo pridno prei skujejo. Zaloge cenijo tu na 150 milij * t / 6CJ/> ruda
Kanadčani so si v svojih podjetjih v vshodr.i Kanadi pridobili velikih izkušenj. Vendar pa bo vse njihove c. Usedanje tovarne žo 1955 prekosilo gigantsko podjetje Nečake / L-tchako^/ ~>ri pristanišču Kitina-tu severno od Vancouvra v Britski Koiumoiji. Izdelalo bo samo toliko alu minija kakor vse ostale tovarne skupaj, saj bo~c 2 milij, KS proizvajalo 500.000 t na leoo / 1. 1951 je kanadska proizvodnja znašala 403.250 t, 1. 1952 450,000 t /. V Kemano - Kitimatu so samo za predhodne študije izdali milijon dolarjev. 160 km delge umetno jezero bo po 16 km dolgem
_ ri _
predoru-s padcem.-#70 m po tlačnih ceveh hranilo novo hidrocentralo. Pripomniti je še, da je za proizvodnjo ene tone aluminija po kakovosti boksita potrebnih 4 - 6 t rude in 22*000 kWh električnega toka, ki ustreza* jo 16 t črnega premoga.
/ M.B. po K. Krügeru v Die Erde 1953 3/4, str. 276 /
Vreča Milan	Letni časi na Srednjem vzhodu
Namen sestavka je opozoriti na koledar ozrioma na način zaposlit ve preko leta v posameznih deželah pri pouku regionalne geografije.
V	zmerno toplih širinah okoli 40. vzporednika, od Smirne do Kan-daharja, se krogotok" kmečkega dela prav ma^o menja. To pa ne pomeni, da .» je življenje povsod enako. Z ozirom na zanesljivost deževja, bližino gorskih pašnikov in tradicije prebivalstva je noriadstvo zelo razširjeno. Na-» Knidijskem kerzonezu v Kariji pridelujejo smokve, olive in valone / vrfcta želoda /, na Halikarnaškem polotoku trto in povrtnino, dočim kaže ravnina' okoli Milasa s svojimi obsežnimi polji sezama in tobaka povsem drugo-. sliko. Vendar pa je na vsem Srednjem vzhodu tradicionalni krogotok dela tako znan in upoštevan, da se kmet iz meanderske doline ne bi počutil tuje, ako bi ga preselili n.pr. v Kabulsko ravnino.
Krogotok dela prične s prvim deževjem v začetku^oktobra. Do konca septembra so vsi pridelki pospravljeni razen oliv'in želoda. Vedno ze» lene rastline vene jo in so zaprašene, zemlja je izsušena in poka. Z ora--» njem in setvijo ne more jo' pričeti v deževju. Orjejo povrod z raznimi vpp-e gami / s kamelami, voli, osli in mulami / skoro do konca novembra, medtem pa pobirajo olinre in želod, Najprej sejejo ječmen, nato pšenico.
Od decembra do februarja je čas za delo doma, predvsem za stiska nje oliv. Od decembra do sredine februarja obirajo pomaranče. Pomarančni nasadi okoli Mersina privabijo v tej mrtvi sezoni ceneno delovno silo od daleč, celo iz Antiohije. Otroci v tem času pridno pulijo strnišča, da z njimi dopolnijo skope zaloge kuriva. Gospodarxji pa pričenjajo z obrezovanjem v vinogradih.	'
V	januarju oziroma februarju že prične drugo oranje. Orjejo lodi' ne ali pa pripravljajo tla za pomladansko setev v marcu: za fižol, proso, lucerno, koruzo, sladkorni trs in tobak. Nato slede od marca do junija trije mrtvi meseci. Deževje popušča, sonce pridobiva na moči. Žito, ki se je med zimo dobro ukoreninilo, začne zoreti. Do žetve ni večjega dela. To je čas za arheologa. Zemlja je suha, vročina še ni prehuda in velik del delovne sile je prost. Med tem časom plejejo, nabirajo žafran in pospravljajo česen ter razne gomoljnice.	v
Sredi junija preneha čas za arheologa, ker začenja žetev^pšenice, za njo pa ječmena. Sredi junija dozore tudi breskve, marelice in češnje, približno mesec dni pozneje pa dozore v namakanih vrtovih lubenice, buče in kumare, ki omogočajo ugodno spremembo v prehrani. Ko je žetev še v teku začno s trganjem tobaka. Zato na isti kmetiji ne gojijo žita in tobaka obenem,
V	začetku avgusta dozore rožiči in mandeljni, kmalu za tem pa smokve in grozdje. Vsi ti sadeži se trgajo med presledki v žetvi prosa in spravljanja koruze, ki dozori sredi avgusta.
September je določen za pospravljanje oliv, ki so po vo.žnosti na drugem mestu takoj za pšenico in ječmenom. Mnogo dela je v tem mesecu še s smokvami in grozdjem, pa ga v glavnem opravljajo ženske. Smokve na prostem suše, zgoščeni grozdni sok pa razvlečejo po gladkem kamenju, da se ^ na soncu popolnoma zgosti. Ta zgoščeni sok " pekmez " služi namesto slad-
Tcorja.- Pozno poleti češejo s koz ladanum. To je smola, ki se nabere kozam v volni j ko se drgnejo ob oranžnih drevesih. Služi za domače zdravilo in za izdelovanje dišav«.
Tako je leto naokoli in spet'pričakujejo oktobrsko deževje, ki odpre novo sezono oranja in setve®
V tem krogotoku je najvažnejše žito, olive in sadeži. Sadeži dozorevajo drug za drugim,, posegajo sicer v dobo žetve, nikoli pa toliko, da bi povzročili kmetom prevelik napor t, Kandeljem in rožičem sledijo smok-ve in nato grozdje0 Olive so zrele šele po trgatvi in želod se lahko pusti dokler niso pobrane olive. Pomaranče in sočni sadeži v juniju so prineseni od drugod in posrečeno vključeni v ta krogotoke Dočim dajejo domača-drevesa krmo za živino / rožiči* želod /, olje in pekmez, so žita glavna hrana vsega Srednjega vzhoda« Zato povzročajo slabe letine ozimine neprimerno več škode kot pa slabo letine drugih pridelkov, ki so v bistvu le -dopolniloo
Odvisnost Srednjega •vzhoda od drevesnih sadežev in ozimine lahko primerjamo a Sredozemljem, kjer igra suša sredi leta prav tako odločilno vlogo» Ozimina in trta uspeva nBpr. tudi drugod« Toda samo zelo-vroča in suha poletjaf ki slede vlažni zimi, omogočajo kombinacijo ozimine z omenjenimi sadežis. kakor smo pravkar opisali» Posledica nagle in -izdatne vročine v začetku poletja je nagla dozoritev žita še pred sadjem, to pa ima najugodnejše pogoje v vročini sredi poletja. Celo zimsko deževje je manj važno za ta krogotok kot suša sredi poletja«,	-»
Opisani krogotok letnih časov se spremeni, kjer se pc-javi poletno deževje« Meje geografskega področja Srednjega vzhoda so določene z-» obsegom, poletnega deževja* Pustinjo Srednjega vzhoda so pustinje zimskega deževjaP ki imajo tip spremenjene mediteranske klime. Sahara, Sind in Transkašpija pa so pustinje poletnega deževja, ki mejijo na Sudan oziroma na monsunske in centralne kontinentalne klimatične tipe. Jugozahodna Arabija je bližja Sahari kot Srednjem vzhodu in njeno poletno deževje zahte» va popolnoma drug krogotok» V Amanu gojijo olive in pšenico, v Jiae Jeme--< nu pa kavo in duro / proso /0 Karta povprečnih letnih padavin nam prikriva odločilno dejstvo, da sta Sind in Južni Pendžab zimski pustinji, ki j« mata svoje skope padavine pozno v vročem letnem času., dočim sta Beludži-.» stan in Afganistan poletni pustinji« Grobeni Sulaimah - Kirtharja tvori» jo vzhodno mejo Srednjega vzhoda in delijo dva različna sveta. Ti grebes ni so zaznamovali tudi vzhodno me,-jo aleksandrinske in selevkidske kolonizacije. Proti severu deli Elburs-Hindukuš Turansko pustinjo s poletnim -deževjem od Korossnske pustinje a zimskim deževjem, Prva goji bombaž, dru ga pa daje asafoetido ali azant* to je strjeni sok iz korena Scordosme / ki se uporablja za zdravila in začimbe in tragacanth ali tragant / lepilo /o Severna pobočja Elbursa, Kavkaza in Pontskih gorskih vrst so izven Srednjega vzhoda, ki smo ga opisali in splošno znano dejstvo politične geografije je, da so se ta področja raje orientirala proti severu kot proti juguo
Pri opisovanju načina in tradicionalnega dela v posameznih j.vinih časih v regionalno geografijo, bo učitelj'naletel na težave predvsem zaradi pomanjkanja virov. Vendar se da tudi to premagati. Zlasti po» topisi nudijo dragocena opozorila® Navadno dajejo sicer podatke zgolj o -enem letnem času,, toda tudi t& podatki so mnogokrat zelo primerni in slikoviti* Celo stari klasik;" nam morejo služiti kot vir n3pr<> Hesiod, fi De» lo in dnevi" in Virgil « Georgica Prav tako stare slike in skulpture,,« ki nam predstavljajo posamezne meseca in z njimi opravila v teh mesecih.
Iznajdljiv učitelj bo našel povsod dovolj gradiva, ki ga bo lahko korist no uporabilo
Vir: William C. Briee? The cycle of the seaasons in the Middle East v reviji » Geography London, juni 1950» •
- - lo -
Bohinec Marija
Iz kulturne geografija Kanarskih otokov
Dunajski geograf J. Matzusttor je lc 1953 bival dalj časa ng Kanarskih otokih in jih proučeval v »«oljepisnera oziru» Kanarski otoki leže v področju 23. in 299 sev. zemljspians širine pred severozahodno afriško obalo, merijo 7273 km2 in se razt9sajo nad ^00 km daleč; Če bi jih prenesli v Jadransko morje, bi torej sedali od ju/noga kcroe Istre do Uloinja! Otoki so pretežno mladovulkanskega isvora; zato so oudi izredno visoki / Teneriffa 3710, La Palma 2356, Grard Canaria 1950, Gomara 1375, Hiero 1320 m /. Samo na Fuerteventuri in Lanzarotu ostanejo vrhovi pod 900 oziroma 700 m. Podnebje obvladujejo skozi večji del leta pihajoči severovzhod ni in severozahodni pasati, ki se jim pridružuje hladni.Kanarski tok. Zato ima otočje v splošnem izenačeno in milo podnebje z letno amplitudo med 14 in 30o C v severnih obalnih pasovih. Vendar so v podnebju tako na otokih samih kakor tudi znotraj otoških skupin precejšnje razlike zlasti glede p.idavin. Razlikovati je namreč treba več višinskih pasov / obalni, srednji in gorski pas /, dalje proti rjasatom obrnjeno in od njih neprizadeto straa, upoštevati pa je tudi večjo oceaniteto zahodnih otokov. Padavine, ki padajo največ med oktobrom in aprilom, izkazujejo tako na posameznih Krajih severnih srednjih pasov maksima nad 800 mm, medtem ko so na Lanza-rotu in Fuerteventuri, pa tudi v obalnih pasovih in v južnih polovicah ostalih otokov namerili minima pod 200 mm. Tem razmeram« ustrezajo tudi vir. šinske stopnje vegetacije, in sicer razlikujemo - predvsem na severnih ^ straneh otokov - pas sukulent do kakih £-600 mj pai4 trdol: stavcev med približno 600-1,400 m, pas iglavcev od 1*400-2.200 m in više« Ka Tenerif-fi sledi nato^še pas pritlikavega grmičevja.^To naravno razporeditev ra-.< stlinstva pa močno motijo številne od drugod zanesene vrste,, saj na Kanarskih otokih lahko uspevajo skoraj vse rastline«
Prvotni prebivalci otočja so bili staroevropidni Cvanči, ki so se od 15. stol. naprej po zavzetju otokov po Sp^Aci-> pomešali s kolonisa-torji. To se še danes pozna v telesnem sestavu prebivalejv, ki jih je se = daj nad $00.000. Za razvoj njihovega gospodarstva je značilna pogosta m«-.* njava glavnih subtropskih oziroma tropskih kulturnih rastlin v obalnem pasu, kjer omogoča visoko razvit namakalni sistem njihove uspešno r.vsto V > 16. stol. je tu gospodoval sladkorni trs, v 17, in Itf.. ,:ta prevladovali koruza in vinska trta, v 19. so na osnovi kultur koseniljeve epuncije gojili košenilje, za, njimi pa so s prehodom v '¿0* stol. '.cceli s kulturo banan in paradižnikov, ki cvete še 3r,daj Vse te kulturo je pespesova.] relativna bližina evropskih trgov. Velikih posestev i.u otočj i ni; v obalnem pasu prevladujejo srednji, v srednjem pa majhni posestniki. Zato je ,» izseljevanje v Ameriko zelo močno, vendar pa so mno?,o izseljencev tudi vrača domov,
Matznetter je na otokih raziskoval zlasti tri skupine kulturno-geografskih vprašanj: 1. oblike poljedelstva in umetnega namakanja, 2. razmere glavnih kulturnih rastlin in 3c strukturo poljedelskih pasov in njihov odnos do naravnih rastlinskih pasov. Glede prve skupine ugotavlja, da na otočju lahko opazujemo celo vrsto prehodom od tako imenovanega dežnega poljedelstva s trojno žetvijo do skrajnih oblik suhega poljedelstva* K načinom suhega poljedelstva prištevamo n0pr0 začasno pokrivanje njiv s kamenjem, ko so v prelogu, mešanje zemlje z lapili, plovcem itd„j prepre-z \nje njiv z nizkimi zidovi, ki naj zadržujejo deževnico, pa tudi trajno-» pokrivanje zemlje z različno debelimi plastmi lapilov, peska ali plovca. Prav to peskanje / enarenado / je za Kanarske otoke značilno^ z njiia preprečujejo hitro izhlapevanje zemeljske vlage in pospešujejo vsrkavanje rt-
se. Na Lanzarotu in na Fuerteventuri brez peskanja sploh ne bi bilo polje«! delstva, uporabljajo ga pa tudi drugod, le da izkoriščajo r^pr» na Gran Canariji in La Palmi tamošnje naravne pokrove lapilov, če niso predebeli, J Tudi umetno namakanje, ki je odločilnega .pomena za Gran Canarijo, Tenerif-fo, Gornero in La Palmo, ima najrazličnejše oblike s neposredno izkoriščanje izgorskih in srednjih pasov dotekaiočih voda, uporabljanje s~oalnih-ali občasnih izvirov, zajezitev voda z nasipi, uporaba globokih vodnjakov j in^dolgih, vodoravnih predorov, tako imenovanih galerij, ki dovajajo vodo I več km daleč* Značilno je, da sta vodna in zemljiška posest večinoma v različnih rokah? kar daje gospodarskim in socialnim razmeram otočja še poseben pečat.	^ Druga skupina vprašanj se tiče sedanjih glavnih kulturnih rast: lin, banane in paradižnika, ki ju goje samo za izvoze Banana uspeva najbo- » 1je do višine 300, pod posebno ugodnimi pogoji tudi do 500 m, in dovolju-j je dokaj enakomeren celoleten pridelek. Ponekod so za njeno kulturo navo^ ! ' žili zemljo na prej siromašna pašniška tla, tako da se je močno spremeni-* ! la pokrajinska slika. Zaradi visokih začetnih stroškov so njeni nasadi -tudi odločno vplivali na zmanjšanje zemljiških posestev. Paradižnik goje
poljih, in sicer na dva načina» Prvi je posebno razširjen na jugm Gran Ganevije in obsega intenzivno kakor tudi ekstenzivno kulturo na velikih površinah, kjer pa obdelujejo zaradi pomanjkanja organskih gnojil izmenoma le manjše percele z la enkratno žetvijo na leto» Drugi način imajo v ^ srednjih pasovih; tu goje paradižnike v teku letnega kelobarjenja v zanje najbolj ugodni dobi med poletjem in koncem leta. Med drugimi kulturami je omeniti še krompir, kj. ga goje večinoma s pomočjo umetnega namakanja; pridelek deloma izvažajo«, Koruza, ječmen in druga žita služijo le krajevni porabi , malenkostni pa so tudi nasadi s sladkornim trstom, bombažem, toba- i kom in vinsko t^to. Isto velja tudi za gojenje košenilje, za sadjarstvo^ in za kulture agrumovu
Zanimivo je vprašanje rastlinskih pasov,, V splošnem za pokrajinsko sliko niso več merodajni naravni vegetacijski, .temveč po človeku ^ ustvarjeni kulturni pasovi, ki so prejšnje rastlinski pasove premaknili za 200 do 300 m<- Posebno tod, kjer prevladuje v večjih ozemljih umetno namakanje, naravnih vegetacijskih razmer skoraj ni mogoče prepoznati. Toda .» '> tudi kulturni pasovi sami so•po svoji strukturi in med seboj različni. Relativno stalnim in deloma že povsem razvitim obalnim pasovom na severu z njihovimi bananovimi kulturami nasprotujejo še negotove razmere južnih obalnih in tu težje opredeljivih srednjih pasov. Tu se med večjimi ali manjšimi jedris ki so še obdržala staro strukturo, širijo yelike s paradižni- ^ ki zasajene .površine« Severni srednji- pasovi so - zlasti na Gran Canariji-tudi zelo pestri, ker se tu menjavajo namočena in nenamočena ozemlja. Neka daj poraščeni in bogati voda, so ti pasovi zaradi uničevanja gozdov; usah* lih studencev in odvajanja gorskih voda ¿a namakanje obalnega pasu morali-sami preiti na suho poljedelstvo. Zato sc prav.iz njih ljudje močno izseljujejo,, dasi deloma le sezonsko v južne pasove0	j
Bodočnost Kanarskega otočja, kjer znaša gostota prebivalstva v,nekaterih intenzivno obdelanih pokrajinah že do .1000 ljudi na km2, zavieii si zlasti od izgradnje namakalnih naprav v južnih delih otokov«, Uspela bo* le. Če se bo posrečilo zopetno pogozdovanje višin, ki so se ga v zadnjem v ;.- iotili v velikem obsegu«
M.B. "po Mitt„Geogr. Ges. Wien 95/1953. str.169
-Vreča: Milan"
Otočje Pescadores
Pescadores je majhno otočja 6-; otokov, ki ležijo ra Rakovem povratniku V od Formoze. Sestoje i z bsaalfca in imajo enoličen relief s sreč-, njo višino 30-40 m. Tekočih vod« ni, samo ob poletnem deževju se tvorijo, hudourniki in-» jezerca v kotlinah, ki se pa pozimi posuše« Pitno vodo .nudijo studenci, ki imajo nekoliko	okus»
Otočje trpi zaradi močnih vrfcrov, ki dajejo pečat podnebju in v veliki meri zavirajo razvoj kmetijstva. Razgibani zrak povzroča^skozi^vse leto močno izhlapevanje, ki ga ne «čore nadomestiti razmeroma pičlo deževje v juliju in avgustu, kot je zo na Formozi. Množina padavin je poleg -tega še zelo nestalna. V letih 1S97-3.9+4 0e znašal padavinski maksimum v Makung-u 1671 mm, minimum pa in.^, C aha doba začne sredi septembra in traja^do konca marca. Relativna vlaga je precej visoka razen oktobra in novembra.
Ti otočki so izpostavljen? slanemu deževju oziroma pršenju, ki 'ju tvorijo slane kapljice, ki -jih ¿ Iga;o iz morja silni vetrovi. Ti se pqjavijajo za časa tajfunov, /časih pa tudi pozimi, če so vetrovi iz SO nenavadno močni,in posušijo rastline ter pokvarijo letino»
Površina zemlje, sposobne za kmetijstvo, je zaradi pomanjkanja vode za namakanje in zaradi silnih vetrov zelo majhna« Od skupne površine 126,8 km2 je uporabljeno komaj 2$, od tega je 67,7$ obdelane zemlje,a 14,8$ je pašnikov, 9,9% zavzemajo pokopališča! in 3,4$ poslopja. Posestva so majhna, povprečno 0,747 ha r.a enega lastnika* Večji del kmetijskega prebivalstva živi na svoji zemlji. V splošnem dozori samo ena setev* Glavni pridelki so: sladek krompir, arakidi, sorgum, proso in povrtninac Delo na polju opravljajo ženske> ker se moški bavijo predvsem z ribištvom. Delajo od marca do junija, ko je manj vetrov in je deževje blizu,j Živinoreja je slabo razvita, Goje govedo, ki je zaradi pomanjkanja krme slabo hranjeno in deloma svinje.
Prebivalcev je bilo leta 1950 blizu .?3.000, Prevladujejo ženske, ker se moški izseljujejo zaradi zaslužka* Edino mestece je Makung na severozahodni obali največjega otoka Peneftu«. Šreie 9.#50 prebivalcev in ima dobro naravno pristanisče, Na Pes-oaaorih je 79 vasi, izmed katerih Šteje 21 nad 1.000 prebivalcev. Prebivalci stanujejo v hišah, zidanih iz koralnih skal in apna.
Poljedelstvo more preživljati prebivalstvo samo 4 mesece, ostali čas trpijo pomanjkanje oziram? si pomagajo- 2 ribolovom« Samo najbogatejši si morejo privoščiti riž> ki se uvaža iz 7ormoso» Siromašni se hranijo često z morskimi školjkami, rak j. .in podobnim morskim drobižem. Primanjkuje jim tudi kurivo, ker ni lesa ne premoga. Prirodni pogoji za ribištvo so neprikladni. Ribiče ovira v zimskih mesecih veter, poleti pa vlaga in vročina / ribe ne morejo konzervirati / kot- oblika obale onemogoča pridobivanje morske soli. Ribištvo je zaradi prirodnih pogojev ozi-» roma spričo tehnične stopnje prebivalstva zelo skromno. Utegne pa posta« ti med vsemi oblikami gospodarstva najpomembnejše Pomen viharnosti mom ja, vlažnosti ozračja in strma ubala oziroma pomanjkanje soli se more^z^ izpopolnjenimi tehničnimi sredstvi aa ribolov danes že bistveno zmanjšati. To se vidi tudi po temu, ds se je v letih 1930-1939 ribištvo^precej dvignilo, s pomočjo tehnične pomoči«Haponeha, ki so^mu dali veliki zagon» Tako je bilo leta 1936 100 motornih ribiških ladij, ki so nalovile 63.000 q rib v vrednosti 1,300.000 ienov„
Otočje Pescadores nima mnogo naravnega bogastva pač pa ima zara di svoje lege velik strateški pomen, Odkrili so ga Kitajci leta 1. 590 in ga imeli v svoji posesti mnogo stoletij, v 17« stoletju so ga zasedli Nizozemci, V 19. stoletju pa ga prevzemajo Francozi. Od leta 1&95 ^o
1945 so pripadali skupaj s Formozo Japonski>
*
Vir: Bolletino della Societa, Geografica Italiana, 1953/4<>
Kastelicr" Anton
Hidroenergetski
r
sistem Glöckner-Turah.
■Kaorun v Visokih
Izkoriščanje avstrijskih Alp na področja hidroenergije se je pričelo že v obdobju med obema svetovnima vojnama» To izkoriščanje je našlo svoj izraz posebno v gradnji hidroenergetskega sistema znanega pod imenom ,f Načrt Glockner - Kaprun. Delo so po drugi svetovni vojni s naglico nadaljuje v okviru Evropsko pomoči za gospodarski razvoj posameznih držav / European Recovery Program A Omenjeno področje leži med gorsko skupino Gross Glocknerja in reko Salsach, Z izgradnjo celotnega načrta se bodo hidroenergetske napravo tega področja uvrstilo med največjo.v Zah_ Evropi. Potencialna moč projekta bo znašala 600,000.000 kWhe Proiz-
novo e* lavnam bo a za potrebe
kmetijstva in lokalne industrije- Velikega.pomena bo novo pridobljena e-
vajana električna energija bo krila potrebe Dunaja, hkrati pa bo lektričnc omrežje priključeno k omrežju zahodne Tirolska» V glav novopridobljena energija služila za pogon tirolskih železnic.
nergija za industrijo aluminija v kraju Lend v dolini na jugoslovanskem boksitu«
Salzacha* ki sloni
Salzacha
je tipična glacialna
Gro;
Dolina reke Kaprun, pritoka dolina, ki zbira svoje vodovje izpod ledenikov severnih predelov Glockner ja. Reka in njeni pritoki imajo zato tipičen alpski režim«, kateri doseže svoj maksimum v pozni pomladi in zgodnjem poletju« Množina zimskega vodnega stanja znaša 18e 2U% poletnega vodnega stanja«, Zaradi neenakomernega vodnega stanja je v gradnji vrsta akumulacijskih bazenov, ki j naj regulirajo vodno množinor Najmanjši bazen Marg&t&tze leži v višini 2. IdO m ter se bo v glavnem napol j nje v al z vodo topečih -se ledenikovPa-sterze na severovzhodnih pobočjih Croao Glocknerja® Voda tega rezervarja se bo s pomočjo črpalk® skozi predore v drug rezervoar Mooserboden v vi-
šini 2.215 m, ki
dva
voda
lezi v začetku so bo pretakala
doline
Ao
i* 'O
Kaprun, Zbiralno jezero zapirata--v cirugi glavni zbiralni bazen Wa s ser val-v sami dolini reke Kaprun0 Ob vznožju
jezova,
lboden v višini	m, ki leži
jeza, kateri zapira Vasserfallbcden se gradi elektrarna Limberg. S podzemeljskimi kabli bo elektrarna povezana z manjšo električno centralo
Kesselfallj od kjer do transformatorske va reka Kaprun v Bre
skega line.
postaje
alzach /. dvoma je.
električni Kaprun
tok potekal po nadzemskih zgrajene pod zemljo / v
daljnovodih bližini« iali-
da bo dokončna izgradnja tega hidroenerget-sistema r.netno izpremenila ne le celotni značaj te lepe alpske de-temveč tudi prirodno in gospodarsko sliko bijižnjih področij0
Vir:
r; The Geograpnical Review, april 1951»
Marjetic Cita
Notranja- plovba v Sovjetski zvezi ixi prekop Volga-Don.
Sovjetska zveza ima obsežno mrežo plovnih poti„ Od približno 100,000 km izkoriščanih odpade polovica na evropski del' 13o00Q km --.» . 15,000 km odpade na porečje Dnjestra, Dnlepra in Dona, 30*000 km na Volgo in povezavo- Volge z baltiškim in Belim morjem«, Sovjetska Srednja Aai* ja ima večjo plovno žilo reke Araii-Darja, ki je plovna v dolžini 2*000 km* V zapadni Siriji sta plovni Ob, Janisoj in njuni pritoki, ki tvorijo skupaj 2o000 km plovnih poti. Ostale reke Sibirije in Vzhodne Azije so manjj

- 14
ugodne za plovbo.
Dve oviri, ki sta v veliki meri do sedaj otežkočali razvoj plovbe sta bili led in razcepljenost plovnega sistema v osamljene pokrajinske mreže. V 1. 1951 se je rečni proaet dvignil na 49,3 milijard ton, kar je le za eno desetino manj od železniškega .prometa. Zimska prekinitev plovbe
je vedno manjša zaradi vedno vežJe uporabe rečnih ledolomilcev. Pa tudi ustvaritev enotne plovne mreže v voem obsegu od zapadne meje do Jeniseja se bliža uresničenju.
Prvi element teh izvedb predatavlja modernizacija povezave med zgor njo Volgo in Baltiaki-m morjem ter otvoritev prekopa Volga - Don. Drugi element je veliki Turkmenski prekop, ki bo dokončan v 1. 1957, a tretji element je vezan na realizacijo načrta Davydov, t.j. povezava med Jenise-jem, Obom in Aralskim jezerom. Izgraditev prekopa med Volgo in Donom, ki-< je bil odprt junija 1. 1952, predstavlja uresničenje načrta " petih morij" Prekop je dolg 102 km. Od Volge se odcepi pri Krasnojarmensku in doseže Don malo južneje/od Kalača, v zgornjem koncu tako imenovanega morja Tsim-lianskaja. / SI. št. 3, str. 139 /. Prekop je močno asimetričen. Najvišja točka se nahaja nad Volgo in 44 m nad Donom« S strani Volge je nagnjenost zelo močna, saj se vrsti devet .zapornic na manj kot ^O km. Proti Donu se prekop položneje spušča, zato so na tej strani le štiri zatvornice* Globok je 3,5 m in širok 100 - 200 m.
Ob spodnjem koncu prej^imenovanega morja se nahaja hidrocentrala, ki bo letno proizvajala 460 milijonov kW. Veliki zemeljski nasipi so ustvarili tri umetna jezera, ki služijo predvsem namakanju. Med Volgo in Do£ nom je na ta način zagotovljeno namakanje 150.000 ha zemlje, ob hidrocen* trali pa predvideva načrt namakanje 650.000 hd. V stopah okoli Rostova se že namaka okoli 100,000 ha. Na vsem nafcakalnem področju bosta glavni £ul§ turi sladkorna pesa in bonlbaž. Ob prekopu nastajajo novč našelja in industrijski objekti. Mesto Kalač je dobilo moderno pristanišče. Nova prometa na žila omogoča lahko in ekonomično izmenjavo agrarnih in industrijskih proizvodov.
Vir: Annales de Geographie, N. 330.LXII Anne, Mars-Avril 1953.
. Avsenak Mirko
Metodični poskusi in skušnje
v	'	«	v
Ce'pojde po sreči, bodo v tej rubriki pomalem izhajali članki, ki so plod dolgoletnih metodičnih prizadevanj ter seveda pedagoškega.takta pri šolskem delu v zemljepisnem pouku- Ne moremo namreč izhajati z nobenega drugega stališča kakor s tega, da je metodika vsakega predmeta po eni strani sad tahkočutnega vživljanja v dijakovo duševnost in sprejemljivost ter pripravljenost, po drugi strani pa skušenj, pridobljenih z lastnim uspešnim ali tudi neuspešnih delom v razredu ter z opazovanjem drugih dob' rih predavateljev pri samem podajanju snovi, nikakor pa ne - ali vsaj v prvi vrsti ne - kakega splošnega metodološkega teoretiziranja, še najmanj pa kakršnekolisplošne " metodike. Morda smo ravna na temle mestu dobili možnost, da bodo lahko predavatelji zemljepisa posredovali svoje izkušnje tudi drugim. In sicer kar vsi, kajti zdi se mi, da nikakor ni na mestu pa tudi koristno ne, delati razliko med tako imenovanimi dobrimi in manj dobrimi metodiki, kajti vsakdo med nami ima brez dvoma čisto jasen občutek in tudi dokaze, kdaj in katera snov mu je pri razlagi zares uspela	i
ko je to napravil, da je. In to naj pove! Pa še nekaj je seveda važfto; metodika je v sorodu z umetnostjo: enkratna je in pa - posnemati se-v celoti
If WIJ
\v
obrazi navzven obrnjene, petindvajset dijakov, od katerih je torej vsak pomenil svojo dnevno uro, prvi / ali pravpaprav " ničti " / in petindvajseti / torej 24h!/ drug poleg drugega oziroma dvojno. Nato sem jim naro^> čil, naj najprej od n zapada " proti " vzhodu " raportirajo svojo uro in,» datum obenem, vsak šesti pa še obeneai, recimo, n jutro " ali " poldne P večer " oziroma " polnoč nato je ¿lo raportiranje v obratni smeri, 0-ba kraj na sta morala povedati še to, da eden isti dan v istem trenutku pričenja, ko ga drugi končuje. Seveda je nastalo med učenci najprej začudenje nato pa smeh in pomisleki: kako pa to? Sam sem ob krajnika in pa še njune neposredne sosede nekoliko hujskal, naj se vendar zmenijo med sabo., kako bo zdaj z dnevi itd. Vsak je seveda gonil svoje in sem bil seveda tega neizmerno vesel, kajti ravno v tem je rešitev. Predočili so si namreč koli-,-kor toliko naglo, da bo tistvl, ki bo tale stopil čez " polziočnik pro ti ^ vzhodu, zgrabil svoj lasten dan, ki ga je ravnokar končal, še enkrat na. začetku ter bo moral to kačo še enkrat gristi od glave ao repa. Narobe pa bo na prestppu čez mejo proti zapadu slišati vzklik ali morda celo vrisk: n Oprosti prijatelj, smo že opravili ta dan! Ako hočeš z nami, moraš pao ta dan brisati iz svojega življenja e.e Ce -si prišel k nam, se moraš, pac po nas ravnati !!"
Prav zadovoljen sem potem zabelil to dognanje z modrim naukom, do se 'mora pač gost ravnati po navadah gostitelja in - pika.
Utegnil bi kdo misliti, da talca preseljevanja ljudstev v razredu med opisanim poskusom 'napravijajo nered in morča celo zabijanje Časa, Verjemi, da se ni nikoli kaj takega zgodilo, interes je bil prevelik« /Seve- ^ da sem jih potem pomiril, da je ta datumska meja tamA kjer preračunavalae dnevov ne moti drugega kc?t letalce, mornarje ter ribe in kite* Takoj so tudi razumeli, zakaj datumska meja tuintam odstopa od poldnevnika ter zajame določena otočja v ta ali drugi datum. Praktični razlogi.	^
Izračunavanje dolžine dneva na različnih širinah v različnih
_________letnih ¿asih z vrtenj.em_globusa_________ _ _
Vem, da večina naših srednjih šol nima niti večjih globusov, kaj šele telurije. Pomagati si moramo z najboljšim učilom, ki je vedno pri roki: iznajdljivost» Pri gornjem problemu sem postopal takole:
" Zabil " sem nekaj'minut in dal postaviti kateder sredi med klopi. Na kateder je prišel globus, seveda v normalni legi, torej z osjo, ki kaže zemljo, " pijano " za 23 1/2°. / Mimogrede naj opozorim na to, da je ~ izraz o nagnjenosti zemlje nevaren, ker kot krogla vendar ne more biti nagnjena, temveč, kvečjemu njena os !/' Nasproti globusu, na-krajši strani katedra, sem postavil v primerni razdalji dijaka, ki naj igre'Sončev-Zelo pripravno je za to dobiti nekoga, morda dekle, ki^ima svetle lase, seveda pa pri tem ne sme biti preveč nerodna ali površno. Globus naravnam ^ napram Soncu v lego poletnega solsticija, kot prvi primervseveda. Sam pa stopim na drugo stran zemlje in jo vrtim tako, da se izvrši revolucija na tančno v štiriindvajsetih taktih, ki jih tudi glasno štejem» / Ponavljam;.-, potrebna je največja natančnost, če ne, ne pove ta ponazoritev ničesar. i Se prej opozorim dijake na sicer čisto samo po sebi umevno dejstvo, / tudi jasne stvari je treba kar naprej pojasnjevati I/Mislim, da je to voli, ka modrost v metodiki. /t da namreč v trenutku,, ko vidi sonce neko točke* na zemlji^ tudi tista točka zagleda Sonce, da se torej takrat praktično zanjo prične dan.
S tem je bilo vse pripravljeno 2,a osvetlitev teme<.. Zaveda 1 s-e .se pa / in to je bilo zelo prav !/.še ene težave, ki pri odraslih ljudeh ne bi bila nujna, ki pa pri otrokih redno nastopa iii je torej treba / njo tu čunati. Dijak si namreč z lahkoto predstavlja, da se zemlja vrti okrog osi, tudi mu ni pretežko razumeta, da se vsaka točka na zemeljski površini
- 17 -
premika po svojem vzporedniku, toda ti dejstvi sta za njega nekam čudno .ločeni ter je nekako zgubljen, ko mu skušaš dopovedati, da se zaradi nagnjenosti osi napram ekliptiki oziroma, kar je namreč točno isto, napram dijakovi opazovalni ravnini, prizadete točke po vzporedniku gibljejo poševno, torej nekako gor in dol. Prav tole dejstvo, ki za opazovalčevo oko ravno ustvarja različno število osvetljenih ur, ako gremo po vseh širinah od tečaja do tečaja, prav to dejstvo sem jim pojasnil s tem, da sem, recimo na Ljubljano, prilepil dobro viden barvast listek in so vsi videli, da/ gre pri vsakem krogu nekako gor in dol. / Kako krasno bi bilo, ko bi za ta poskus imel človek na razpolago globup z avtomatičnim, tempiraniia kolesjem in z njim zvezanim zvonce, ki bi zvonil takte? ali pa celo lučkami, ki bi s© začele prižigdti, ko bi prisadeta točka prišla skozi obroč, ki bi ponazarjal na opazovalno smer soncp pravokotno stoječo ravnino in torej kazal, kdaj katerakoli točka na zemlji doživi sončni vzhod oziroma zahod. Hm ••« toda beži, skušnjava I/
Ko je ta stvar postala očevidna, smo sačalio Pojasnil sem jim Še enkrat smisel vrtenja in štetja, potom smo pa tempirali Ljubljano, kakor rečeno, na dan solsticija. Prvič som štel sam vse dnevno ure0 Sonce pa je Štelo samo w svetle "5 pri naslednjem obratu sera prepustil svetle popol-noma"njemu. Pri količkaj natančnem delft je dobilo sonce vsakikrat 15 ali 16 ur / pripominjam, da je moralo pri vsaki svoji uri dvigniti prst !/, s čimer je bil dokaz ali vsaj ponazoritev prepričevalno podana» Seveda smo potem prešli na vse druge markantne širino / tečaj, tečajnik, povratnik» ravnik in prav tako na južni poluti / in sem bil močno zadoščen, ko sem videl, da smo mnogi šele sedaj n doživeli kako jo -pravzaprav s to polarno nočjo oziroma dnevom / mimogrede naj povenij da dober del dijakih usodno meša pojem tečaja s tečajnim pasom !/, kako da jc na ekvatorju več» no enakonočje in kako da je ravnik pravzaprav nekaka "tehtnica: kolikor na severni poluti nečesa več, toliko na južni manj in obratno. Seveda smo nato vsaj bežno napravili i3to preračunavanje tudi v vsoh drugih, vsaj značilnih, legah, torejnasprot solsticijalnih, pa tudi še kakšno vmesno.
Nato sem jim to stvar še narisal, in sicer tako, da sem na tabli napravil nekako računalo, kjer je smer sončnih•žarkov pomenila os računala; meja osvetljenja pa njegovo prečko ter sta so obe pravokotno stikali-» v zemeljskem središču / seveda samo v projekciji /8 ¿iato sem jim nave¥ del na to / teoretično sicer nepravilno / dejstvo, da se zemlja.kot ne~* kak gumijast možic na eni prožni nogi zdaj proti Soncu priklanja, nato* izravnava, nato pa še odklanja itd, brez konca, pri .čemer smo lahko z doka jšn jo natančnostjo na našem računalu razbrali, kolik del vzporednika * / torej štiriindvajset ur!/ pride v. svetlobo in kolik v temo, kako na severni In kako na južni poluti»	* Ta drugi način je bolj tehničen, samemu pa mi je bolj všeč prvi0
Mara Radinja
0 norveški trgovski mornarici
Norveška igra v mednarodnem svetu, v organizaciji ZN pa tudi sicer zelo pomembno vlogo. Ta država posebno aktivno sodeluje v celi vrsti ekonomskih in socialnih komisij in institucij mednarodnega značaja» Ako pomislimo na velikost in število prebivalstva te. debele ter na njeno vlogo v mednarodnem svetu moramo priznati, da kaže Norveška v tem oziru posebno veliko zanimanje in živo prizadevanje v mednarodni aktivnosti bodisi v ekonomskem, socialnem, kulturnem oziroma političnem ozira, Te nagibe moremo nekoliko presoditi tudi z geografskega stališča, posebno s prirod-
nimi p< tem od\ vine ir gospods
žaj te tako sk sebno u novitos cev " p vézanos temveč ja N nih maš Ta nave ekonoms.
v	smisl
'živ " s'
]
k jerkol: rom' na : dežela, stvo je novih vi ti s tri predvo jr norveške je posel: Posebno omejitev
Z
je poseb mnogo ve
vi	parjii norveške
T
prve sve ške pomo mi držav uvajati je že ze to, takr. orientar.
V
la že 2,' vico lad, stiti ve< kasneje j nost pri modernizó Kmalu za lo leta ] je' delež znašal 63 državah.
nimi pogoji v tej deželi oziroma * navezanostjo Norveške na morje in s tem odvisnost od zunanjega sveta, od mednarodnega prometa, svetovne trgovine in ne nazadnje splošnega političnega položaja v svetu, skratka z gospodarsko-geografsko karakteristiko te dežele.
Najlepše pa se seveda to kaže v norveškem pomorstvu. Lega in položaj te dežele, relief in podnebje pa sploh prirodnogeografski pogoji so ^ tako skopi, da so Norveško nujno usmerili na morje za kar ima dežela posebno ugodne pogoje. Lega ob prometnem Severnem morju, zalivski tok, čle-novitost obale, razvlečena lega ob morju "ipd. Norveška skoro nima " celia-cev TT pač pa so večinoma " primorci n v glavnem stisnjeni ob obali. Ta na-.» vezanost na morje in odvisnost se ne kaže samo v dobro razvitem ribištvu temveč celo v industriji, ketera ima marsikje za osnovo " surovine iz mor- ' ja N.pr. tovarne umetnih gnojil, kostne moke, ribjega olja in tehničnih maščob, koščenih galanterijskih predmetov in seveda konserviranje rib, Ta navezanost se' kaže predvsem v morskem prometu, ki predstavlja pomember ekonomski, kulturni in politični faktor za to deželo, in če hočete tudi v smislu za mednarodno sodelovanje. Prav zaradi tega ima Norveška to-.ko 'živ " svetski " značaj in dober posluh za mednarodno poprišče.
Mednarodna trgovina ima za Norveško neprimerno večjo vlogo kakor kjerkoli drugje. Nobena druga država ni razvila, relativno vzeto, z ozi-rom- na število prebivalstva zunanjo trgovino do take mere kot ravno ta -< dežela. To je tudi, kot smo že omenili, povsem razumljivo, prirodno bogastvo je tako skopo, dq mora dežela mnogo uvažati in vrh tega si poiskati-» novih virov za kritje uvoza. To kompenzacijo je skušala Norveška poiskati s transportnimi uslugami trgovske mornarice drugim deželam. 7 zadnjibu predvojnih letih so dohodki trgovske mornarice krili približno tretjino norveškega uvoza, podobno'vlogo dosega tudi danes. Norveška mornarica se je posebno opomogla v zadnjih letih zaradi povečane svetovne trgovine. Posebno velja to od 194-6 leta dalje, ko je Vel. Britanija ukinila vrsto omejitev in odprla svoje luke v večji meri tudi tujim ladjam.
Za razvoj norveške mornarice v drugi polovici prejšnjega stoletja je posebno značilno dejstvo, da je Norveška uporabljala že jadrnice v mnogo večjem številu od katerekoli druge države. Leta 1625 je dobila prvi parpik, toda na pragu 20. stol. so še vedno sestavljale jadrnice nad 55% norveškega ladjevja»
Ta zamenjava je bila sicer stanovitna pa vendar počasna, v začetku prve svetovne vojne so parniki zavzemali komaj tretjino .ladjevja. Norveške pomorske družbe so že leta l650,uvedle prve stalne linije z nekaterimi državami, zlasti z Vel. Britanijo in Nemčijo. Leta 1910 pa so začeli uvajati periodične pomorske zveze ž Afriko, -Avstralijo in. ZDA. Norveška je že zelo zgodaj, kot prva država uvedla posebne cisternske ladje za nafto, takrat še kot jadrnice. To je imelo pozneje velik pomen za nadaljnjo orientiranost norveške mornarice *
V začetku prve svetovne vojne je norveška trgovska mornarica štela že 2,700.000 ton ladjevja. Kljub temu, da je med vojno izgubila polo* vico ladjevja, ji je uspelo kot nevtralni državi v glavnem sproti nadomestiti večje izgube. V letu 1916 je imela 1,&00.000 ton,,dobrih deset let-* kasneje pa je bila mornarica popolnoma obnovljena. Najpomembnejša okcl-nost pri obnavljanju norveške mornarice po prvi svetovni vojni je bila modernizacija ladij ali z drugimi besedami zamenjava jadrnic s parniki. Kmalu za tem pa so se začele pojavljati že prve motorne ladje, teh je bilo leta 1921 6$, to je vec koi^ jadrnic. V razdobju med obema vojnama se je- delež motornih ladi^j večal tako> da je v začetku druge svetovne vojne znašal 63% skupne tonaže, kar je bilo takrat več- kot v drugih pomorskih državah.
- 19 -
Še bolj pomembno in karakteristično za razvoj norveške mornarice med obema vojnama pa je njena specializacija, t.j. naglo naraščajoča število posebnih cisternskih ladij za prevoz nafte. Leta 1921 je odpadlo na cisternske ladje 150.000 ton, leta 1925 200.000 ton, leta 1930 1 milj.ton in leta 1936 1,5 milj. ton ter v prvih povojnih letih nad 46% celotne trgovske mornarice. Podobno je v teh letih napredovala linijska plovba, saj je n.pr. 1. 1940 odpadlo nanjo 25% celotne tonaže,
Leta 1939 je imela norveška trgovska mornarica 5 milj. ton lad-.jevja. Podobno kot v prvi svetovni vojni je Norveška tudi v drugi izgubila skoro polovico trgovskega ladjevja. Prva povojna leta pomenijo mrzlič^ no obnovo in modernizacijo mornarice. Poleg domačih ladjedelnic je Norve* ška zaposlila tudi tuje, saj je večino ladij nabavila v inozemstvu. Med ^ novo zglajenimi ladjami je 7/8 izdelanih v inozemskih ladjedelnicah, povečini v Švedski in Vel. Britaniji, pa tudi v Danski, Nizozemski, Zah. Nemčiji, Belgiji, Italiji in Japonski. Danes je Horveska mornarica že presegla 6 milj. ton, pomembno pri tem je to, da je velik del ladjevja zgrajen .» o vojni in zato moderen. V primerjavi s predvojno dobo je Norveška pove-ala tonažo za 25% in obdržala tretje mesto na svetu - za ZDA in Vel. Britanijo.	-	-»
Kljub temu, da je norveška zunanja trgovina v primerjavi s številom prebivalstva posebno velika, pa še zdaleka ne more zaposlovati lastnej trgovske mornarice, zato je #5% ladjevja zaposlen» izključno za tuje dežele«, Zlasti cisternsko ladjevje ima docela internacionalni značaj saj je skoro 95% te mornarice angažiran«- za druge države. Podobno je s tovornimi ladjami / 75% / oziroma linijsko plovbo / 60% ,/.
Dominanten položaj norveške mornarice oziroma odvisnost te od svetovnega prometa oziroma trgovine povzroča, da je Norveška v mednarodnem svetu tako živo zainteresirana. To svojo aktivnost je Norveška pokazala zlasti v zadnjih letih, ko se je pojavila vedno pogosteje tendenca^ omejevanja svobodne konkurence morske plovbe. Vrsta držav daje prednost nacionalnim mornaricam. Kljub konvencijam in mednarodnemu sodelovanju, kjer se večina držav strinja s principom svobodne zastave, se vedno pogosteje opazuje, da ladje, ki plujejo z nacionalno zastavo uživajo v mno- -gih državah prednosti, kar štejejo posebno Norvežani za določeno oblica diskriminacije.
Razumljivo je, da je Norveška pozorna tudi na nov pojav po drugi svetovni vojni, ko nekatere države skušajo osnovati in okrepiti lastno mornarico z neposrednimi državnimi subvencijami ipd». Zanimivo je v tem pogledu stališče Norveške, ko poudarja internacionalni karakter morske plovbe, svobodnost prometa kot najprimernejšo obliko'današnje svetovne trgovine, pa sploh pomen katerega imajo take oblike za sodelovanje med narodi.
Po Bernt Lundu v reviji " II ponte n, Firenze, 1953, XI.
Furlan Vitomir
Načrti in dela za preobrazbo prirode v Sovjetski zvezi.
Južno od gozdnega pasu se v SZ razprostira širno stepno področje.; ki zavzema 2,600e000 km2 oziroma 12% celotnega državnega ozemlja. Ta pre-' del je že od nekdaj znana ruska žitnica, ki pa je čestokrat žrtev uničujoče suše^ zlasti na jugovzhodu» V zadnjih letih je harkovsko področje 10 -krat doživelo močno sušo, povolžko pa 20 krat. Jugovzhod je izpostavljen

i mornarice iajoča šte-jdpadlo na 1 milj.ton selotne tr-Dlovba, saj
, ton lad-igi izgubi-fejo mrzlič-» : je Norve» 3tvu. Med * licah, pove,. Zah. Nemi že preseg-ja zgrajen * ireška pove-
Ln Vel. Bri*
avi s števi-/ati lastne* i tuje deže-aj saj je 3 tovornimi
3t te od mednarod-3Ška poka-tendenca* prednost Lovanju, iredno pogo-jo v mno- * 10 oblico
av po drugi L lastno je v tem t* morske 3vetovne anje med
10 področje} ja. Ta pre-' tev uničujd-iročje 10 * postavljen
- 2o -
srednjeazijskim vetrovom suhovejem, ki ne prinašajo semkaj le suše in vročine, ampak tudi oblake prahu Na stepnem področju pa se uveljavlja tudi * močna erozija prsti. Susnost je sploh prevladujoča poteza v značaju ruske stepe, kajti zimski hladni vetrovi, ki pihajo s severa in severozahoda pri svojem prodiranju na jug ne zaaenejo na nobeno pregrajo, ki bi omogočila kondenzacijo vlage. Tako pregrajo bi potrebovali tudi južni in jugo-* vzhodni vetrovi, kajti 3*>0 m visoke obvolžke vzpetine ne zadoščajo za koa-denzacijo njihove že itak skromne vlažnosti.
V	Sovjetski zvezi so že pred vojno mislili na borbo proti tem neugodnim priroanim pojavom, k delu pa jiil je zlasti podžgala katastrof alfi na suša leta 1946. Rešitev si zamišljajo v zaščitnih gozdnih pasovih in v* namakanju vzhodnih predelov ob Volgi,
Važnost gozdnih- zaščitnih pasov v boju s sušo in suhoveji je spoznal že znani ruski znanstvenik Dokučajev, kateremu je že leta 1#92 ua-pelo pogozditi manjše komplekse in s tem' dokazati, da taki pasovi ugodno vplivajo na zmanjšanje jakosti vetrov in omiljenje erozijske dejavnosti, da zadržujejo vlago v tleh, regulirajo izhlapevanje in s tem zmanjšujejo sušnost zraka. Praktična posledica zavarovanja zemljišča je bila v večjem hektarskem donosu žita / za 5 q več¿i kot na nezavarovanem /.
Po revoluciji je takšno izboljšavanje zemljišča zavzelo večje 'dimenzije zlasti v Centralni Aziji, vendar je druga svetovna vojna ta* razvoj močno zavrla. 24. oktobra 1943 pa je vlada sprejela načrt, po katerem 'Se v evropskem delu SSSR zaščiti in izboljša 120 milijonov ha zemljišča, t.j. skoraj polovica vseh sovjetskih step.	*
Površina zaščitenih gozdnih pasov bo po načrtu obsegala 5,700.000 ha. Pasovi bodo obsegali 3 velikih enot, potekajočih predvsem vzdolž reke Urala, Volge, Dona in Denjeca, pa od Stalingrada do vznožja Kavkaza in ob rečnih razvodjih- Vsska od teh celot zavzema običajno 3 vzporedne in po 60 do 100 m šii oke pasove z vmesnimi presledki 300 m.
V	bistvu gre za razdelitev vsega stepnega področja na pravo-kotnike, medsebojno ločene z gozdnimi barierami, ki bodo neposredno zaščitile polja in travnike« Za vsako področje je bi£o potrebno izbrati odgo- * varjajoče tipe pogozdovanja z ozirom na prst in klimatske pogoje in izbirati/potemtakem najrazličnejše drevesne vrste, ki bi bile tudi sicer korist* ne / od sadnega drevja do smrek /.	*
Velika pomanjkljivost jx3 v stepah voda oziroma vzdrževanje vodnih rezervoarjev. Stepa sicer ni brez vode, toda ta kmalu odteče oziroma hitro izhlapi. Načrt predvideva izgradnjo cele Vrste umetnih vodnih bazenov in jezov. Po načrtu bo zgrajenih do leta 1955 že 45.000. takih re-zervarjev, ki bo.do omogočili namakanje. •	*
V	drugi polovici je sovjetska vlada izdala 5. odlokov^ ki govore o gigantskih delih, s katerimi bi omejili oziroma omilili suso in * pustinjska področja.
Prvi odlok govori o gradnji jezu na Volgi nad Kujbiševim, zgrajen naj bi bil v 5 letih. Voda, ki se bo dvignila za 2& m, se bo razlila v 500 km dolgo in 50 km široko jezero / večje od Ženevskega!/. Kuj-biševski jez bo imel vgrajene električno centralo z močjo 2 milijona Kwy ' ki^bo letno proizvajala 10 milijard Kwh električne energije. Vode " Kuj-biševskega morja " pa bodo omogočile tudi namakanje i milijona ha zemlje. , ^	Drugi odlok naznanja gradnjo drugega gigantskega jezu na Vol-
gi pri Stalingradu, ki bo približno istin dimenzij in pomena kot kujbišev ski. Tudi tu bo zgrajena hidrocentrala z 1,700.000 Kw jakosti. Od tu pa -do^reke Ural bo potekal velik kanal s celo vrsto stranskih, ki bodo omogočili namakanje in preskrbo z vodo Astrahanjski stepi, torej vsej pokrajini med rekama Volgo in Uralom pa tja do Kaspika /13 milijonov ha /. *
Tretji odlok določa gradnjio velikega Turkmenskega kanala sredi puščavskega ozemlja. V načrtu je preusmeritev Amu - Darje, ki bi jo *
21 -
pred delto zajezili in jo po lloo km dolgem kanalu speljali pri Kras-novodsku v Kaspigsko jezero. Ker je med Aralskim in Kaspijskim jezerom 76 m višinske razlike, bodo padec izkoristili za pogon 3 hidro--» central /looooo kw/. Največji pomen tega kanala je v namakanju 1,300000 ha sedanje puščavš, nadaljnih 7 milijonov,ha pa bi spremenili v pašnike.	J	«•
Četrti odlok je napovedal gradnjo drugega velikega jer;u na Dnjepru pod "Dnjeprogesom", ki z elektroenergijo oskrbuje širno področje Dnjepropetrovska, Zaporožja in Doneškega bazena. Novozgrajeni jez bo tudi važen energetski vir, še važnejše pa bodo njegove vodne akumulacije, ki bodo v zvezi s celo mrežo kanalov omogočale namakanje stepnih področij zapadno od Dnjepra in na severnem Krimu. Skupno bo namakanih 1,500000 ha zemljišč in nadaljnih l,7ooooo ha preskrbljenih z vodo.
Peti odlok iz decembra 195o pa poroča o skorajšnji do-vršitvi velikega kanala Don - Volga in mogočnega jezu na Dona. KanalDon - Volga je veliko delo in ogromnega pomena. Kanal, ki se odcepi od Volge južno od Stalingrada, omogoča plovbo ladjam iz Črnega morja do Moskve in naprej v Baltiško in Belo morje. Tudi jez pri Cimljanska-ji na Donu je gigantsko deloi Pregrada je dolga 13 km in je torej ta -» jez dvakrat večji od doslej največjega jezu na svetu Fort - Peck na Missouri ju. Jez je bil dovršen v začetku 1952. Ob jezu zgrajena, hidro-centrala bo imela jakost I60000 kw. Za pregrado nastalo jezero^ je 18o km dolgo in 3o km široko, kapaciteta vodnega bazena pa znaša 126oo milijonov m3 vode. Vsa pokrajina med Donom in Volgo in skoraj do Kubana bo po tem kanalu in stranskih manjših prejemala vodo za namakanje.
Sovjetska vlada pa teži za še večjimi posegi v naravo. Ne zadovoljuje se samo s prestavljanjem rečnih tokov, gradnjo kanalov, zasajanjem gozdnih pasov itd., ampak hoče spremeniti celo podnebje širnim pokrajinam. V tem smislu se pripravlja zaenkrat fantastičen načrt, imenovan "Davidov", po katerem bi zgradili v zapadnosibirski tajgi na veletokih Ob in Irtip gigantske jezove. Za tem jezovi bi se akumuliralo več tisoč kubičnih kilometrov vode, ki bi tvorila notranje morje s površino enako polovici Francije. Ta voda bi bila usmerjena po mogočnem kanalu kot velika vodna pot na jug do Aralskega jezera in Turkmenskega kanala. Možnosti namakanja kazaških step in severnega obrobja srednjeazijskih pustinj bi bile takšne, da bi bila pus--» tinja bistveno spremenjena.	<
Vir: J. Baby, Les grands travaux et la lutte pour 'la transformation de la nature en URSS, L information Géographique, No.2,19520
Košir Dušan
Nekaj o razvoju, delu in perspektivah meteor» - klimat.
A
oddelka Uprave za hidrometeorološko službo LR Slovenije.
Koncem 1. 1947 je prišlo v naši državi do združitve meteorološke in hidrološke službe v ''Upravo za hidrometeorološko službo FLR Jugoslavije" v nameri, da* se prične s sistematičnim delom v 3os obeh za vsakdanje življenje tako pomembnih panogah.
Meteorološka služba se je v prvih povojnih letih /po 1.1945/ vršila v Sloveniji v okviru "Zavoda za meteorologijo in geo-
pri Kraškim jeze-^ 3 hidro--* .nju 1,3 eoooo .li v pasni-
¡likega jenu ¡e širno pod-izgrajeni >ve vodne i namakanje skupno bo jskrbljenih
rajšnji do-Dna„ Kanal--se odcepi lega morja Cimljanska-3 torej ta -» - Peck na Jena. hidro-zero je -»
znaša in skoraj vodo za na-
i v naravo, njo kanalov, podnebje tastičen osibirski zovi bi se ila notra-ila usmerje-kega jeze- -» p in sevejr-bila puc-
formation
.limat. .oveni je.
;družitve *ološko „enim delom
letih /po Ljo in geo-
- 22 -
dinamiko" in "Meteorološke sluŠbe komande letalstva jugoslovanske srmije". "Zavod za meteoiologijo in geodinamiko" je imel v Sloveniji predvsem padavinske postaja »edtem, ko so postaje višjega reda spadale v okvir že imenovane "Meteorološke službe"¿
Z ustanovitvijo *üprave za hidrometeorološko službo" odnosno meteorološkega oddelka te Uprave, je ta prevzela mrežo postaj "Zavoda za meteorologijo in geodinamiko" in njegov arhiv kot postaje "Meteorološke službe".
Meteorološko-klimat-ološki oddelek Uprave je imel v načrtu in je doslej obdelal padavine od 1941 dalje, temperaturo, veter in oblačnost ter padavine od 1925-4'o in postaje višjega reda od^ 1. 1947 dalje. V obdelavi je 3o-letni-niz 19ol-193o, 2o-letni niz l891-191o in padavinski niz 1923-52. Publiciranje podatkov vrši "Zvezna uprava", od 1.1953 pa tudi republiška.	->
Reaultate dolgoletnih nizov izdajamo in extenso v "Prilogah za boljše poznanje klime Jugoslavije", novejši podatki /po vojni/ pa se bodo izdajali v obliki "Meteoroloških godišnjakov" posebej zaupadavine in posebej za vse ostale elemente.
Pri obdelavi starih nizov /l925-4o, 19ol-3o.../ zračne temperature in pritiska zraka naletimo na-»neenakost^materijala, ki ji je vzrok sprememba na postaji tako da je težko, često pa -nemogoče, dati dolgoletne vrednosti neke postaje. Pri obdelavi temperatur za 3o-letni europski normalni niz so n-pr. od iS postaj, ki sodelovale v tem obdobju, le 4 enotne - homogene. Poleg tega, da so bile postaje v preteklosti postavljene na način, ki ne izpolni vseh pogojev, potrebnih za pravilno merjenje, moramo ugotoviti rra žalost tudi še to, da često niso niti namestih, kjer so včasih stale, tako®, da je pretrgana kontinuiteta opazovanj. Potfebno bi bilo, da se saj za 1 leto izvedejo na starih in novih opazovalnih mestih istočasna opazovanja, da bi se mogla izvesti eventuelna korekcija starih podatkov.
To bo pa'sevoda mogoče le ob zadostnem instrumen-tariju in možnosti rekonstrukcije starih postaj.
Delo klimatološko-meteorcjlDŠkega oddelka je po eni 'strani vzdrževanje in razširitev m?eže predvsem postaj višjega reda, po drugi strani pa obdelava tekočega in starega meteorološkega ma-terijala. Ta obdelava se pa vrši naenkrat brez sodobnih statističnih strojev. Ta nedostatek pa je glavni vzrok, da se delo klimatološko-meteorološkega oddelka Uprave ne more razvijati tjolj v smeri izkoriščanja podatkov in to.kljub nujni potrebi po sodobnem klimatološkem-opisu,,ki bi zadostil potfebam našega gospodarskega, kulturnega in ozko strokovnega življenja /prognostična.služba/.
1	"
DROBNE NOVICE SLOVENIJA
t
Vir: Mesečni statistični pregled-LR-Slovenije, Ljubljana Letnik II. št. 5 '
Neka.i podatkov popisa prebivalstva LR Slovenije z dne 31.3.1953.
Ob zadnjem štetju je bilo v LR Sloveniji 1 462 961 prebivalcev, pred petimi leti pa .1 392 136. Prebivalstvo je poraslo za dobrih 5%. Po prognozah na osnovi naravnega gibanja prebivalstva,
- 23 -
kjer niso vštete migracije, je bilo razlike le za nekaj nad 13oo preb. Ta malenkostna razlika dokazuje da je preseljevanje iz Slovenije v ostale republike oz. v inozemstvo in obratno prav neznatno. Pač pa nam rast prebivalstva po okrajih oz, posameznih pokrajinah kaže, da je prebivals^veni tok usmerjen od agrarnih v industrijska področja in da so se tu izvršile največje spremembe.
Med prebivalci je ¡+7,29% žensk. Od 194$ leta se je odstotek moških relativno dvignil, kar je normalen pojav.
Število prebivalstva se. je najbolj dvignilo v mestih oz4 industrijskih^okrajih: v Ljubljani za 13,76%, Celju za 13,65%, Mariboru za 12,16%; v Slovenjcraškem okraju za lo,55%, v Radovljiškem okraju lo,3o%, Kočevskem 6)&9f*J v Trboveljskem za 5,in v Kranjskem za 5,32%. V drugih okrajih je porast povsod pod povprečjem.
•Na mesta odpade štiri petine prirasta v zadnjih petih letih in samo ena petina na podeželje, čeprav biva na podeželju skoro dve tretojini prebivalstva0
V dveh okrajih se je število prebivalstva v zadnjih pe 'oih letih zmanjšalo. V okraju Sežani za 3,15%, v okraju Murska Sobota za o,69%. Vzrok nazadovanja je odtok delovne sile v industrijske-kraje, ker je domača industrija preskromna. Ker je tu tudi naravni prirast manjši je nazadovanje toliko bolj očito.
Neznaten prirast beležijo tudi okraji Novo -mesto za o,5#%, Ijutomer za o,o 4% in Tolmin za 1,12%.
Letnik II. št. 9
Izvoz iz LR Slovenije po kontinentih'v zadnjih letih
Izvoz iz Slovenija v zadnjih treh, štirih letih količinsko pada, po vrednosti pa narašča zaradi strukturne spremembe «•■izvoženega blaga. Po obsegu pada izvoz neobdelanega lesa, premoga, kemičnih izdelkov, oijač itd0> po vrednosti pa narašča v prehrambenih predmetih in izdelkih.
Primerjava izvoz? po kontinentih nam kaže, da LR Slovenija izvaža prvenstveno v Evropo, in sicer količinsko približno 89%, vrednostno pa okrog od skupnega izvoza. Na Azijo odpade 3,35 oz a 6,3%, na Afriko 3so oz. 3,8%3 na Ameriko 3/2$ oz. 14,2% in Avstralijo 1,5% količinsko o*,, 10č°/o vrednostno.
Izvoz je količinsko in vrednostno narasel najvidneje 1. 1952 v Azijo in malenkostno v Evropo, v vse ostale kontinente pa pada. V Evropo je bil povečan izvoz prehrambenih predmetov /živina, sadje, zelenjava/,toda to povečanje je kompenzirano z manjšim izvozom lesa in kemičnih izdelkov.
Zanimivo, da izvoz v Azijo narašča. Na Bližnji vzhod so osmerjeni lesni izdelki, neobdelan les pa prvenstveno v Turčijo. Ta izvoz je vrednostno narasel od 36 milijonov v letu 195o na 169
lad 13oo preb. .ovenije v to. Pač pa .h kaže, da . področja
.eta se je
lo v mestih ;a 13,65%, Radovljis-9% in v povprečjem.
,adnjih pe: podeželju
. v zadnjih pe [urska Sobo-dustrijske • i naravni
o -mesto za
tih
letih ko-spremembe a, premoga, prehrambe-
, da LR Slo-ibližno * odpade 3,35 2% in Avstra-
najvidneje tinente pa v /živina, jšim izvo-
ižnii vzhod v Turčijo, o na 169
- 24 -
milijonov v letu 1952. Nadalje aa.T3€najo pri izvozu v Szijo oz. v Turčijo velik delež tekstilije in bcunfcažne tkanine, ki jih v prejšnih letih sploh nismo izvažali. Deloma gre povečan izvoz tudi na račun kemičnih izdelkov, podobno kot pri izvozu v Ameriko.
Letnik II. št. S
Predvo.ini in povojni j^nopeirski turizem v LR Sloveniji
V zadnjih predvojnih letih je bila Slovenija udeležena pri dohodkih iz inozemskegU turizma z letnim povprečjem okrog 44o milijonov današnjih deviznih dinarjev ali 19% v celotnem jugoslovanskem inozemskem turizmu. V prvih povojnih letih je bil ta dohodek precej nizek. V letu 1947 je znašal še vedno le lo%, t.j. okrog 44 milijonov v naslednjih letih je naraščal in dosegel 1952 1„ približno 124 mili jc>nov deviznih dinarjev ali 2Č% predvojnega denarnega prometa.
v
Število gostov sicer iz leta v leto narašča, vendar zaradi različnih mednarodnih razmer le počasi- Sele v letu 1952 se začno te razmere normalizirati in. je šoevilo gostov doseglo 46% predvoj-nega^stanja. Omeniti' je potrebno, da se turisti po vojni manj časa zadržujejo po posameznih krajih. Tako je povprečna doba bivanja iz leta 1939 4.£ dni'padla v letu 1952 na 2.3. Padanje, povprečje dobe bivan.ja je splošna karakteristika, povojnega inozemskega turizma v vseh evropskih deželah. To je, predssem posledica avtomobilskega turizma, katerega namen je ogledati si v čim krajšem času Čim v-jč krajev. Razširjenost tovrstnega turizma je razvidna iz dejstva, da je v poletju 1953 leta prišlo iz inozemstva v Slovenijo 7o% turistov z avtomobili in le 3o% z vlakom, čeprav je splošno znano, da Jugoslavija za avtomobilizem nima dovolj primernih cest* Povprečja doba bivanja pa je v • posameznih krajih zelo različna. Mesta imajo,na splošno mnogo nižje p-ovprečje kot klimatski in zdraviliški kraji. Giede tega po posameznih državah ni bistvene razlike. V letu 1952 so imeli najdaljše povprečje turisti iz Italije, najk'rajše pa turisti iz Anglije. Čeprav smo po številu gostov dosegli že skoro nolovjco prometa iz leta 1939 .ie zaradi niz.je povprečne dobe bivan.ja števiio nočitev dosegle šele 22%.- ->
/Leta 1939 so največ nocite imeli Ne.Tici in Avstrijci z okrog 71'%. V zadnjih dveh le bih ponovno narašča delež teh dveh držav. Pač pa so predvojni deiež v primerjavi z letom 1939 močno presegli turisti iz	in Tr^anm" io >n rvtoori >vr\J.nn ni «raial ri-i-M "1 % ' 1 oha 1 05
pa že 6.7$
ZDA in Francije j .<:. pred'vojno ni zr\ašal niti 1%,'leta 1952 -vPrav tako-so predvojni delež presegle skandinavske države, Anglija in Švica»
$
V zadnjih letih odpade skoraj polovica inozemskih nočitev na Ljubljano, skoraj tretjina pa na Bled. Ostala tretjina odpade na ostale znane turistične krajfr: Maribor, Celje, Rogaška Slatina,-Dobrna, Cateške toplice in Šmarješke Toplice, .Dolenjske Toplice, Bovec,-Trenta - Soča ipd. Po letu 1946 se turizem vedno bolj koncentrira v turistično-priznanih krajih, take odnade n.rp* v letu 1952 že nad tri četrtine na Ljubljano in.Bled^
Letnik II. št* 5
- 25
Poraba električne energije,v Sloveniji v letu 1952
V letu 1952 je znašala poraba električne energije 932 915 MWH. Od tega porabi industrija dobro polovico oz. 51%. Skoro tretjina / 32%/ elektroenergije se izvaža /deloma v Hrvatsko, deloma v inozemstvo/. Za široko potrošnjo pa odpade 13%* Od energije, ki jo porabi industrija odpade 2/3 na kemično in tekstilno industrijo oz. na železarne in rudnike. Kemična idnustrija potroši 24%, železarne 15%, tekstilna industrija in premogovniki pa po 13%.
Razvoj elektroindustrije v Sloveniji
V predvojnem času ni bilo v Sloveniji elektroindustrije, , temveč le elektroobrtniške delavnice. Če odštejemo nekaj tovrstnih obrti je bila edina tovarna baterij "Zmaj" v Ljubljani. Po vojni pa je napredek elektroindustrije v Sloveniji znaten. V letu 1947 že zasledimo prve izdelke mlade elektroindustrije.Sprva le prototipi in -drobni elektroinstalacijski material. V letu 1943 že prva sefija kinoprojektorjev, elektromotorjev in merilnih instrumentov ter transfor matorjev, pozneje pa tudi telefonskih aparatov in telefonskih napeljav.	.	•	..
prvo podjetje elektroindustrije po vojni je bila "Iskra" v Kranju, za njo "Elektrokovina" v Mariboru, v letu 1943 "Elma" v Črnučah in 1949 "Tela" v Ljubljani ter "Elektromehanične delavnice" v Črnučah. V letu 1952 pa podjetje "Telekomunikacije" v Ljubljani. Danes-imamo v Sloveniji osem elektroindustrijskih podjetij.
M. R.
Jugoslavija
Vir: Ekonomska revija, Ljubljana, 1953/3-4.R.Turk. Predlog orientacijskega programa pospeševanja kmetijstva FLRJ. •
Naš namen je, da opozorimo na omenjeni članek, ki je izrednoxzanimiv in poučen in v katerem nas avtor seznanja z orientacijskim programom pospeševanja kmetijstva FLRJ, ki ga je sestavila posebna komisija pri Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje v Beogradu na osnovi dela posebnih strokovnih podkomisij. Program, kot omenja avtor članka, še ni bil izročen v javno diskusijo in je še ved no predmet internih razpravljanj. - Program je izdelan za dobo lo let od 1953/54 do 1962/63.
Gradivo, ki utemeljuje potrebo in prikazuje vsebino tega programa je precej obsežno in se sestoji iz štirih delov: stanje kmetijstva, pogoji za razvoj in pospeševanje kmetijstva, smernice razvo* ja kmetijstva in ocena rezultatov, ki jih lahko pričakujemo v celoti-» in po panogah.
- 26 -
Zaenkrat povzemamo iz članka le prvi del: Stanji kmetijstva. Program izhaja iz stvarnosti. Ugotavlja, da stanje kmetijstva ni enako na vseh' področjih Jugoslavije, kar je vz-^ok v različnem zgodovinskem in ekonomskem razvoju posameznih predelov. Čeprav so mod pesameznimi področji velike razlike, vendar kmetijstvo celo na najnaprednejših področjih naše države zaostaja za kmetijstvom srednjeevropskih držav«. Glav ni vzroki zaostali našega kmetijstva so: nizka poraba umetnih gnoji.'.. nezadostna tehnična oprema, enostranska proizvodnja /preveč žit/, nizka strokovna raven proizvajalcev, velika razširjenost bolezni in škodljivcev, drobna posest, agrarna prenaseljenost in končno ekonomski ukrepi -iz dobe administrativnega upravljanja našega gospodarstva /obvezni odkup, ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug, politiki cen, davč-a ni sistem ipd./
r
Na osnovi zbranega gradiva prihajajo avtorji programa do dveh pomembnih zaključkov: da je delež in pomen kmetijstva v celotnem gospodarstvu večji - tudi pri ustvarjanju dohodka -'kot 'bo izkazuje družbeni plan in da je nizka proizvodnja v kmetijstvu lahko ovira za na-daljni razvoj industrije.	.
Vir: ^rivredni pregled, 1954, št.325
Industrija celuloze in papirja v Prijedoru. - Povojni razvoj celulozne industrije v Jugoslaviji se v papirni industriji ne odraža v zadovoljivi meri. Tovarne papirja so zastarele oz, v gradnji in izpopolnjevanju. Današnja proizvodnja papirja,' čeprav je v primeri s predvojno povečana za. 1ne zadošča sedanjim potrebam. Te so sicer povečane, toda v primerjavi na prebivalca, med najnižjimi v Evropi. To nezadovoljivo stanje je tudi spričo prirodnih pogojev z geografskega stališča premalo povdarjeno in odveč.
V gradngi sta dve /tovarni papirja, ,v Maglaju in Vidm\j, ki feosta prehodnie leto dajali skupno 42o.oo ton papirja. Ker s tem potrebe seveda ne bodo krite je-v načrtu graditev večje tovarne papirja oz* postavitev kombinata, ki bo s svojo kapaciteto bistveni zmanjšal uvoz papirja oz. v glavnem zadovoljeval dopače potrebe. V skladu z načrtno težnjo da se industrija, zlasti predelovalna postavlja čim smotrneje, bodisi poleg surovin,, bližine pogonskih sredstev, prometnih zvez, -potrošnje ipd. in medsebojne povezave sorodnih panog je v načrtu postavitev lesnoindustrijskega kombinata, to je lesne inductrije, industrije ^ celuloze in papirja oz., da se dosedanjo celulozno industrijo v Pri-jedoru v tej obliki razširi. .
• p
Ta načrt predvideva, da se zgradi v Prijedoru tovarna papirja z letno kapaciteto 3 ooo ton brezlesnega in ~±k ooo ton ovojnega pa--, pirga. Celulozna industrija v Prijedoru se namreč razširja in naravnost klice po dopolnilnih panogah sorodne industrije. Ta razširitev bo povečala kapaciteto od dosedanjih 17 ooo na 3o ooo ton letno» Ze doslej vse nase tovarne -založene z zadostnimi količinami prijedorske ce-' luloze. Poleg tega izvaža Prijedor letno okrog,lo ooo celuloze v Italijo, Vel. Britanijo, Zap. Nemčijo, Francijo, Belgijo ter v zadnjem * času tudi v Turčijo. S povečanjem prijedorske celulozne industrije bo to kričeče nasp- "»tje, še bolj, povdarjeno namreč to, da izvažamo celulozo in uvažamo papir.	' .
- 27 -
Poleg bližine surovinske baze je postavitev papirne industrije v Prijedoru odločila ravno kombinacija s celulozno industri jo oz. njenimi stranskimi obrati, komunikacije, delavna sila ipd. Poleg tega bo dosedanje primitivno žagarstvo v okolici zajeto v moderno lesno industrijo /lesonit!/. V nasprotju s prijedorsko papirno industrijo sredi gofcdnega področja je predvidena manjša tovarna papirja v poljedelskem /panonskem-brezlesnem!/ področju oz, večjem kulturnem ali urbanskem predelu, ki bo predelovala /star/ odpadni papir* S prijedorsko papirno industrijo bomo dosegli bistveno zmanjšanje uvoza, v primerjavi s svetovnimi cenami pa bi se cene na domačem tržišču--znižale za okrog 3o$.
M.R.
EVROPA
Nov projekt rečne zveze Baltik - Črno morje
j
Vir: Piere Simonet, Un nouveau projet de la laision fluviale Baltique-Mer Noire, L information Géographique 1953/4.
Nova poročila, ki pa so redka, govore o projektu 3o7 km dolgem kanalu, ki bo zapustil Donavo pri Bratislavi in bo potekal po^dolini Morave ter prišel nekoliko pred Olomucem v dolino reke Bečve od tam preko "moravskih vrat" v dolino gornje Odre0 Odri se bo priključil ob rečnem pristanišču Kosel, ki je od tu dalje plovna.
Ta nova vodna pot bo omogočila plovbo looo tonskim ladjam in bo torej enake kapacitete kot renska vodna pot0' Ta kanal bo v ^ izdatni m§ri olajšal prevoz premoga iz češko-poljskega premogovnega bazena v Sloziji in bo v zvezi s poljskim pristaniščem Ž Szszecinom ob ustju Odre. Ta vodna pot bo posebno pomembna za Češkoslovaško, pomenila pa bo hkrati direktno vodno pot med Baltskim in Črnim- morjem -» • preko Srednje Evrope.'
Vir: Economic Geography, 1953/3
■ V jugozapadni Franciji, ob vznožju -Pirenejev prihajajo vedno^bolj do pomena tamkajšnja ležišča nafte. Zaloge so se pokazale za večie kot pa so sprva pričakovali- To se kaže tudi že v proizvodnji, ki je v letu 1951 dosegla že 23o 000 tonj kar predstavlja 80% vse proizvodnje nafte v Franciji oz. nekaj nad 60% celotne proizvodnje Francije, Maroka in Alžira. - Nahajališča so ob zgornjem toku Garonne, okrog Saint Marcet-a in Loq-a, torej prav ob vznožju Pirenejev. Ob ustju Gironde so postavljene večje rafinerije, Vse to področje jugo-zapadne Francije ima že sicer pogoje za namestitev industrije, ta ležišča nafte pa še stopnujejo, pogoje za hitrejši gospodarski razvoj' ^ Francije»
M.R,
Povzeto po: George B„ Cresey, Soviet economic prospects. Geographical Review, okto 1952 •
'apirne o industria ipd. •o v mo-
papirno ra a pa-čjora kul-ni papiro sanje'uvo-m tržišču-*
Baltique-
ktu 3o7 potekal reke ri se bo ovna«,
iskim lad-lal bo v ^ 'ovncga secinom aško, po-morjem ^ •
Prihajajo dokazale -cizvod-ja 80% * 'oizvodnje 1 Garonne, )v. Gb je jugo-¡¡ ta le-razvoj' j
Geo-
- 28
Gospodarske smernice razvoja SZ
V Washingtonu je bila od 23 do 25 maja 1952 konferenca ameriških.gospodarskih strokovnjakov za sovjetsko gospodarstvo kateri sta se pridružila tudi dVa geografa. Osnovne ugotovitve te konference bi bile naslednje.
Proizvodnja SZ je bila v 1. 193o enaka proizvodnji ZDA v drugi pol. 19 stol. Pri tem pa je pomembno, da je ta proizvodnja naraščala letno za 6 - 7% v primerjavi z 2 - 2,5% porasta v ZDA. Ta izredni dvig sovjetske industrije - tako' predvideva ta konferenca - bo pričel padati po letu 197o zaradi nazadovanja produktivnosti dela na kmetijah, pojemanja tehnoloških izpopolnjevanj, katerih se SZ poslužuje v posnemanju zahodne tehnike in zaradi pomanjkanja obratnega kapitala. Tudi sovjetsko rudarstvo se nahaja pred resnimi težavami. Po^ cenitvah te konference bo kvalitetna železova ruda pri Krivoj rogu izčrpana do 1.197-b, ruda pri Magnitogorsku pa je slabša kakovosti. Na «plošno bo boljša železova ruda do 1.1975. V podobnem položaju je premogovna industrija. Premog se prevaža na velike razdalje^ pri tem se ga porabi 2o% za transport. V doneškem premogovnem področju so obsežnejši skladi že izčrpani tako, da bo po cenitvah znašala povprečna debelina premogovnih slojev v 1.197o le 0,6 m. '	•
Nasprotno pa je povdarjeno, da je v porastu produktivnost agrarnega dela in da narašča letna proizvodnja v poljedelstvu za 2%, dočim narašča prebivalstvo za 1.5%. Zaradi tega predvidevajo ameriški strokovnjaki za sovjetsko gospodarstvo, da bodo morale sovjetske kmetije do 1. 197o sprostiti v industrijo 5 milijonov delavcev.	^
Vir:Leo$ge B.Cresey,Soviet economic prospectó. Geographical Review,okt.1952
A.K.
Revija "Revue de Tuurisme" poroča, da se je v primerjavi z letom 195o dvignil tujski promet v letu 1951 v Nemčiji za 1,7%, v Italiji za 1.4%. Nekoliko se je dvignil turizem tudi v Avstriji; Veliki Britaniji in Belgiji, močneje pa' v Španiji in Jugoslaviji. Nasprotno pa je nazadoval v'Nizozemski, Švici in Franciji.	->
M.V.
Po: Bollettino della Societa geográfica italiana, 1953/5.
/ • . t Znatna ležišča urana so nedavno odkrili južno.od Hof-a v Zapadni Nemčiji blizu tirinške-in češke meje.
' • ;V ' v v': v-"' ♦ .y M.v. ■
. i. ".' . ' . *
OSTALI SVET Iz"L information geographique" 1953/1.
Največje hidrocentrale na svetu po produkciji v milj..
kwh.
Grand Coiulee /Columbia, ZDA/	13 000
Beauharnois /Kanada/	6 000 Boulder- Dam /Colorado, ZDA/, najvššja
pregraja na svetu, 222 m	5
- 29 -
Dnjeprostroj /SZ/, najdaljša
pregraja na svetu, 760 m	3 5oo
Bonneville /Columbia,ZDA/	3 4oo
Wilson /ZDA/	2 5oo
Donzere-Mondragaon /Francija/	1 960
Shasta /Sacramento,ZDA/	1 94o
Harspranget /Švedskžv'	i 600
Genissiat /Francija/	1 4oo
Ležišča železove rude v Sahari
Masiv med Kadijo in Idjilom na severu Mauritanijev nedaleč od Fort Gourauda, vsebuje pomembna ležišča železove rude, katera bo kmalu začela izkoriščati "Sosiete des Mineš de fer de Mauret.anie", pri čemer bo sodeloval z 51$ francoski, 2s 34$ kanadski in s 15$ angleški kapital.
Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da bo produkcija / dosegla letno 4 milj. ton rude. Osnovni problemi raziskav kažejo, da bo produkcija dosegla letno 4 milj. ton rude. Osnovni problem pri izkoriščanju rude so pomanjkanje delavne sile} preskrba s hrano, voda in transport. Na zapad je do železnice pri ^Villa Cisneros 34o km oziroma proti Port Etiene k&o km.
V.F,
Doseljevanje v Avstralijo
V letu 1952 se je vselilo v Avstralijo 127 600 oseb. Iz Vel. Britanije in Irske je prišlo 51.000, iz Italije 29«ooo, iz Nizozemske 14.000 in iz Nemčije Ö.ooo oseb»
Mesto Belo Horizonte v Era zaLi j i obeta prevzeti pomembno vlogo v brazilski kovinski industriji, ko bodo zgrajene velike železarne katere gradita nemški podjetji Maesmann in Schneider ter tovarna lokomotiv angleške tvrdke Vickers. Osnova za to industrijo so velika ležišča železovi in manganove rude v zvezni državi Mmas Gerais, ki jih prištevajo med največje na svetu. Obenem gradijo v bližini velike hidroelektrarn^, katerih tok bo služil za predelav^ rude. '
Na osnovi noiih analiz radioaktivnih elementov na zemlji in v meteoritih je izjavil univ-, prof. Outermans iz Berna na kongre su fizikalnega društva v Caliari, da je Zemlja "nekoliko starejša" kot se doslej sodi. Po računih A, Holmes-a iz leta 1946 bi bila Zemlja stara 335o milijonov let z možno napako največ 25o milj. let0 Prof* Outermans pa meni, da kemija rotira 45oo milj. let«, Življenje na Zemlji pa se je pojavilo po njegovem mnenju pred 20ooo milj. let.
Po Bolletino della Societa Geogr. Ital., 1953 Največje znane morske globine
Za največjo morsko globino je veljala dolgo časa ona, ki jo je izmerila v Filipinskem jarku nemška Križarka Emden leta 1927»
je* neda-katera etanie", L5f* ang-
odukcija sjo, da pri iz-" j voda in oziroma
oseb.
o, li
pomembno e šele-r tovarna velika
is5 ki
i velike
v na zem-
na kongresu •ejša" kot eml j a Prof a ; na Zem-
:asa ona .eta 192\
- 3o -
Znašala je'lo 79o m oz. lo S3o m. Pozneje so bile v tem jarku zmerjene še večje globine.
Leta 1951 je danska ladja Galathea izmerila pravtako v Filipinskem jarku na lo° 23» d»» N in 126° 4o' 5" E globino lo54o m, a še istega leta je izmerila angleška ladja Challenger v Marijanskem jarku 37o km NE od otoka Guam na ll0 19' N in 142 15' E globino lo.*63 m, ki je največja sedaj znana morska globina. Ladja Challenger je naletela v istem jarku še na dve globini nad lo.ooo m, eno blizu druge: lo.$3o in lo.5o4 m.
m eno
Nad lo.ooo m globine meri edino še Japonski jarek kjer je amwriška ladja Ramapo 1.1933 /1933/ izmerila globino lo.55o na 3oe 1+3' N in 142°2£> E.' To merjenje je v novejšem času popravlje na lo,374 m.
.' ^z tega sledi, da je po dosedanjih meritvah na prvem mestu Marijanski jarek z lo.£o3 m, na drugem mestu Filipinski jarek z lo 54o m in na tretjem mestu Japonski jarek z lo 37o m.
M.V.
Po "Spoljnopolitički dokumentaciji" Beograd^ 1954/6 je Turčija v zadnjih letih moeno stopnjevala produkcijo žita s celo vrsto agrotehničnih in ekonomskih ukrepov. Danes je Turčija četrti izvoznik žita na svetu, v letu 1953 je znašala proizvodnja blizu 14 milje ton. Prav tako je ta dežela močno stopnjevala proizvodnjo in izvoz kroma. I letno produkcijo nad Soo ooo ton zavzema prvo mesto na svetu. Tudi sicer je opazitit da Turčija s celo vrsto zdravih ukrepov ustvarja pogoje za živahnejši gospodarski razvoj.
T.K.
V obdobju 1949/49 - 195o/51 je svetovna kmetijska proizvodnja že prekoračila predvojno, za 97°, v letu 1951/52 pa za 13% in v naslednjem letu za 17%. V zadnjih letih se je kmetijska proizvodnja dvigala kx za nad 2% letno, kar nekoliko presega porast prebivalstva, ki se po ocenah giblje med 1,2 - 1,4 % za isto časovno obdobje. To posebno velja za žitarice /raz en-»ri z a/, medtem ko proizvodnja mesa, mleka, zelenjave in maščob še ne dosega potreb porasta prebivalstva.
T.K.
Književnost
Geographical Review - Igdaja "The American Geographical Society of
« New York"
Iz aprilske številke 1953: Melamid Alexander, The political geography of the Trucial Oman and Qatar.
Redko naseljeni /Katar - 7ooo do 25ooo preb,; Oman 4oooo do lo5 ooo preb./ pustinjski svet južnih obal Perzijskega zali-
A. ,
- 31 -
va je od nekdaj - z izjemo nomadskih beduinov - usmerjal ljudi na morje, bodisi kot ribiče ali pirate /Piratska «bola i/a Zaradi skromnih prirodnih virov to področje tudi danes životari v zatišju, če-> izvzamemo katarsko nafto, ki je dvignila to deželico na 11 mesto med svetovnimi producenti nafte /1952 ~ o,5$ sv, proizvodnje/. Pogodbeni • Oman zaostaja v tem pogledu za svojim-sosedom, čigar gospodarski zastoj se zrcali tudi v politični nejasnosti: danes vključuje kneze« vin s precej nejasnimi mejami in nestalnim številom prebivalstva * Dejansko so povezane z Vel. Britanijo kot njeni "protektorati", toda . brez vojaške zasedbe ali tuje civilne administracije. Danes pomenijo nekaj le v prometno-strateškem pogledu«.'
Iz julijske številke 1953«' James Preston, Trends in Brazilian Agricultural Development.
i
Za državo kot je Brazilija, katere prirodni prirastek spada med največje na svet.u in ki jo v Is 192o-195o pomnožila svoje prebivalstvo od 3o na 53 milj., je vprašanje kmetijstva, ki je obenem glavna gospodarska panoga, brez dvoma pereče. Čeprav se opaža dvig kmetijske proizvodnje /l,1946/47 je za lo% prekosila kmet. proizvodnjo iz L 1937-39 in za 177° letno 1934/35/ in razširitev obdelovalne površine /v 1.1931-48 za 5o%/ no moremo trditi, doumetijstvo Brazilije zadovoljivo napreduje. Avtor ne analizira le prirodnih pogojev temveč tudi povdarja, da so kmetijstvu Brazilije mnoge.škodovala nezdrava gospodarska načela, ki so težila po poti majhnih investicij in velikega dobička» Znanstvene metode v kmetijstvu,, brez težnje po hitri povrnitvi $ investicijskega kapitala, pa utegnejo v bodoče sliko v marsičem spremeniti, posebno še, kor so prirodni "pogoji dobric •
Economic Geography - izhaja pri Glare Unicersity-Worcester, Massachusetts. USA	-■	,	.j
Iz 2. št. 1952 /Vol.3o/, Van Valkenburgl The Hashemite Kingdom of the Jordan, H Study in Economic Geography.
Avtor podaja izčrpno geografsko sliko Hasemitskega Jordana, /Jordanije/ države, ki je vzklila šele ld949 in se bori danes z različnimi gospodarskimi težavami» Kot zaostala dežela z zelo siromašnim pretivalstvom skoraj nima kaj prodajati 3>ato uvoz daleč ps-e-kaša izvoz o Mnogo skrbi ji povzročajo tudi pribežniki iz Izraela, ka* tere nameravajo, po dograditvi jezu na reki Jarmuk, naseliti na umetno namakanih površinah ob reki Jordant' Po splošnem prirodno-geografskem pegledu preide avtor na podrobnejšo analizo posameznih psdročij s perspektivo njihovega bodočega vključevanja v živahnejši gospodarski razvoja Ko opozarja na turizem kot posebno zanemarjeno panogo opozori na pomanjkljiva prometna sredstva0 Predvsem pa vidi bodočnost te-deželice 1 329 ooo preb. v ¿družitvi z ostalim arabskim svetom s čemer bo povdarjen strateški pomen te dežele.
Geography - formerly the Geographical Theacher, The Quarterly Journal of the Geographical Association, Sheffildo
Ta reviia prinaša poleg drugih člankov' tudi aktualnosti s področja šolske geografije» V članku "E, Briault, The study of
- 32 -
Local-geography asan Integral Part of the School Course" naglasa avtor potfcebo po intenzivnem Študiju tkzv. "lokalne geografije", ki naj .dijaku predstavi geografske probleme v povsem realni luči. S tem mu nudimo konkretno osnovo za raaunevanje geografije tistih področij, ki so mu sicer manj razumljiva o», dostopna.
Tatjana ^eaut
Društvene vesti
Delo Sekcije za Šolsko geografijo
Po vzpodbudi iz vrst profesorjev geografije je bil v Ljubljani dne 24.III.1954 sklican sestanek srednješolskih geografov. Udeležili so se ga: načelnik Sekcije za'šol3ko geografijo Geografskega društva, načelnika mariborske in celjske sekcije GD ter geografi iz Postojne, Celja,Maribora, Trbovelj, Kranja, Domžal in Ljubljane. Namen sestanka je bil predvsem v tem, da se geografi pogovorimo o vzpodbudah in oblikah za živahnej^ še delo v bodoče, katero je potrebno za uspešno reševanje problemov, ki se stavljajo pred srednješolsko geografijo.
Referat prof. P.adinje je analiziral dosedanje razmere in vzroke zanje ter nakazal tudi oblike za uspešnejše delo v bodoče. V temeljiti in. razgibani diskusiji, ki je med drugim tudi pokazala umestnost in nujnost sestanka, so prisotni geografi vzpodbudno in živo zavzemali za nove organizacijske oblike in s tem za živahnejšo aktivnost. Predvsem je bilo sklenjeno naj se dosedanja Sekcija za šolsko geografijo v okviru Geografske- a ga društva organizacijsko razširi. Na občnem zboru Geogr. društva pa na^ se stavijo ustrezni predlogi in predlagajo nekatere spremembe društvenih pravil.
V okviru Šolske sekcije naj se ustanovi več oasekov s stalnim značajem in določenim delovnim programom. Tako: Sekcija za metodiko geografskega pouka, sekcija za učila in ponazorila, sekcija za seminarje in ekskurzije, sekcija za organizacijska vprašanja in uredniški odbor " Geografskega obzornika ".	.	• ^
Delovni program reorganizirane Sekcije ¡ra šolsko geografijo je v uvodnih sklepih tega sestanka takole označen:
1. Sekcija za šolsko geografijo naj poveže geografe v solidno organizacijsko obliko, ki bo znala dovolj avtoritativno posredovati potrebe.-in mnenja srednješolskih geografov odločujočim forumom, sodelovati z njimi, pa da bo tudi znala braniti interese geografov- Dalje mora biti ta * Sekcija dovol; kOmpetentna posredovati mnenja pridobljena v praksi, v vsakdanjem pedagoškem delu, tako maanja glede učnih načrtov, učbenikov ipd. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so se prav mnenja praktikov-geografov vse premalo konzultirala, namreč premalo po pomenu in obsegu, premalo javno in največkrat v naglici. Zato mora biti ena izmed nalog te sekcije, da stalno in sproti zbira mnenja in nasvete, jih po potrebi anketira predvsem pa pravočasno in dovolj vztrajno posreduje in seznanja a njimi odločujoče činite.lje. To delo naj ima stalen značaj, ne pa kampanjski oziroma rresoluci jski. .
O podrobnejšem delovnem progfamu oziroma o njegovi realizaciji bomo poročali v prihodnji številki.
Anketa o zemljepisnem pouku na srednjih in sorodnih
šolah
Komisija, ki je bila izvoljena na I. kongresu slovenskih geografov v Kamniku, da analizira stanje geografije na naših srednjih in stro-M kovnih šolah, je izvedla to nalogo z anketami, ki so bile poslane na vsa
- 33 -
* , *
šole. Doslej je komisija prejela okrog 87% odgovorov z gimnazij, mnogo manj pa s strokovnih šol. Kljub priporočilu SKP LRS in poznejšim urgencam, pa nekatere šole teh anket še niso odposlale. Geografi, ki še niso prejel., teh anket naj se pozanimajo pri vodstvu šole oziroma naj se obračajo nepo-.-redno na Sekcijo za šolsko geografijo Geografskega društva v Ljubljani«
Te ankete predstavljajo vrsto dragocenih podatkov, ki nam odkrivajo prav značilne razmere o pouku geografije v srednjih šolah. Tudi delovni program Šolske sekcije je sestavljen v bistvu na podlagi anketnih odgovorov, mnenj in želj. V prihodnji številki bomo poročali o rezultatih ankete.
Geografski seminar
V dneh od 21. do 25. junija t.l, je bil v Ljubljani geografski seminar, ki ga je organizirala Sekcija za šolsko geografijo. Udeleži-.. lo se ga je 47 profesorjev in predm, učiteljev iz. raznih krajev Slovenijac. Na seminar .so bili povabljeni vsi, ki so v anketah označili, da se žele u<*> deleževati seminarjev. Na seminarju so predavali: prof. M. Avsenak "0 metodiki geografskega pouka v 1. razr. gimnazije " in " 6 izpraševanju pri geografskem pouku prof. S. Kranjec " 0 geografskih imenih profc Dr-gan " Telurij v srednji šoli " z demonstracijo novega lastnega modela, prof. V, Bohinec " 0 kartografski podobi slovenskega ozemlja od antike do danes Ob ogledu meteorološkega observatorija sta predavala prof. dr, Furlan in prof^^učnik, v zemljepisnem muzeju pa prof. V, Leban. Ob tej priliki je bila tudi razstava " Slovenija v podobi in karti n, Zadnji da.: je udeležence seminarja vodil na ekskurzijo v kraški-svet Planinskega polja, Rakove doline ter okolice prof. P. Kunaver. Zal je troje predavanj * odpadlo zaradi zadržanosti predavateljem pri maturitetnih izpitih. Seminar so finančno podprli Svet za prosveto in kulturo LRS, republiški in ae -stni odbor za Ljubljano DPPU ter Geografsko društvo«
Ekskurzija po Jugoslaviji
t ' * ,
Sekcija za šolsko geografijo je org-inizirala skupno z republiškim odborom Počitniške zveze tritedensko ekskurzijo po Jugoslaviji, ki. jo vodi prof. T. Malis, Povabljeni so bili vsi, ki so v anketah odgovorili, bda^se žele udeleževati ekskurzij,-prijavilo pa se je 42 geografov. Na pot Sc odšli 23, julija v naslednji smeri: Ljubljana - Beograd - Prahovo -Bor - Niš - Skopje - Titov Veles - Bitola - Prespansko jezero -^Ohribd - ^ Struga - Debar - Mavrovo - Tetovo*- Kosovska MLtrovica - Rankovičevo -*Ti-tovo Užic-e - Sasrajevo - Matkovič -*Bileča - Nikšič - Tifcograd - Bar	*
Dubrovnik Split Reka» '	*	*	*	'•» . *
II. kongres slovenskih geografov v Mariboru
Od 23. do-25» septembra t,l„ se bodo v Mariboru zbrali slovenski geografi na svoje drugo povojno zborovanje© Na programu bodo teme* iz znanstvenega poučevanja in problematike geografskega pouka. Prof. dr« At Melik bo referiral o geografski problematiki severovzhodne Slovenije0 Prof4 dr. S. Ilešic bo imel referat o odnosu med geografskim proučevanjem in geografskim poučevanjem. Potem bo vrsta referatov o geografiji Maribora in njegove okolice in o tekočih problemih geografije v naših šolaho Po sugestijah iz vrst članstva' za reorganizacijo dela bo sklican ob tej p-^ildjki tudi izredni občni zbor geografskega društva. Ob zaključku kongresa bo krajša ekskurzija z avtobusi na Pohorje in ev. v Slov. gorice0
»i i " .1 Ífví
' ft » •






m
I MB ____.______