glasilo delovne organizacije
straža pri novem mestu, leto XXIV
Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz šterbenc (glavni In odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorke, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Žnidaršič, Darja Horvat, Miha Srebrnjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo Izhaja mesečno v nakladi 3.300 Izvodov In Je po mnenju sekretariata za Inlormadje pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temel|nega prometnega davka Stavek in prelom v DIC Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto.
27. avgust 1987 št. 8
Samoupravne aktivnosti v mesecu juliju
Kljub govoricam, da bo gradnja nove šole v Vavti vasi ustavljena, je na delovišču zelo živahno.
Mesec julij je minil v znamenju sprejemanja kvartalnih obveznosti kot so: bilanca in plan na nivoju sindikalne konference DO, delavskih svetov TOZD (DSSS), zborov delavcev oz. samoupravnih delovnih skupin ter na delavskemu svetu DO Novoles, katerega seja je osrednji samoupravni dogodek vsakega kvartala.
Delavski svet naše delovne organizacije se je sestal 30. 7. 87, ter imel na 2. redni seji sledeč dnevni red:
—	polletni obračun poslovanja TOZD in DO s poročilom o izvajanju sprejetih sanacijskih ukrepov
—	plan za 7 — 9/1987
— SaS o medsebojnih odnosih v SOZD Uniles po realizaciji skupnega programa v države AKA
—	kooperacijske pogodbe z DO Novoles
—	odobritev najetega depozita oz. kratkoročne kreditne linije
—	prodaja izdelkov Novoles pod posebnimi pogoji
Pod prvo točko dnevnega reda sta se pri svojem podajanju tov. Bukovec Jožica in tov. Fink osredotočila predvsem na fizične kazalce gospodarjenja v prvem polletju, potem pa je v svojem daljšem komentarju dopolnil še tov. Pavlič, kije med ostalim dejal, da smo se zaradi pokrivanja negativnih rezultatov TOZD dogovorili za maksimalno solidarnost znotraj Novolesa.
V nadaljevanju je prisotne informiral kaj se na področju izvajanja sprejetih sanacijskih ukrepov dogaja, ter se osredotočil na pomembnejša področja kot so zaloge, kadrovska politika, kvaliteta proizvodnje, izobraževanje strokovnega kadra itd.
Po danih pripombah iz TOZD TAP v zvezi s prodajo naših izdelkov, ter iz TOZD-a ŽAGA in TOZD-a LIPA v zvezi s višino VED so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Potrdi se polletni obračun 1987 in poročilo o izvajanju sanacijskih ukrepov v tem obdobju.
2.	Na področju zaposlovanja je potrebno še naprej nadaljevati s politiko omejevanja, vse dokler bodo morale posamezne TOZD zmanjševati proizvodnjo in bodo zato delavci morali koristiti »prisilni« dopust. V takih primerih se de-
lavec prerazporeja na delo v tiste TOZD, kjer je potreba. Omejitev ne velja za zaposlovanje manjkajočega strokovnega kadra.
3.	Kadrovska politika ne more in ne sme teči mimo KPO-ja zato je potrebno dosledni izvajati dogovor o postopku pri razpisu za delavce s posebnimi pooblastili.
4.	DS DO Novoles pošilja protest Zveznemu izvršnemu svetu ter ostalim institucijam, ki kreirajo politiko izplačevanja prilivov iz naslova izvoza. Smatramo, da je potrebno nemudoma zagotoviti, da banke povrnejo preveč zaračunane obresti za nazaj ter obvezno izplačilo meničnih obresti za plačilo premij z menicami nad 90 dni.
5.	Delavski svet podpira prizadevanja KPO ter ga pooblasti, da sproži široko akcijo strokovnega izobraževanja za poslovodne in strokovne delavce Novolesa.
6.	Delavski svet podpira KPO, da začne s projekti makroorganizacije, s projektom razvoja organizacije in programa ter projektom vodenja proizvodnih in poslovnih procesov, podprto z računalniškim sistemom.
7.	Vodilnim delavcem ter delavcem, ki delajo na področju PRODAJE v TOZD BLP se takoj začasno prepove koriščenje letnega dopusta zaradi izpadov na prodajnem področju. Izjeme lahko odobri le KPO.
8.	TOZD BLP se zadolži za pripravo programa za prodornejši nastop na trgu pri prodaji izdelkov TOZD TAP.
9.	Direktorje TOZD se zadolži, da ob periodičnih obračunih pripravijo izčrpna poročila o izvajanju sanacijskih ukrepov v svojih TOZD, ki so sestavni del skupnega poročila o poslovanju TOZD in DO v posameznem obdobju.
V zvezi s planom za III. kvartal je bilo ugotovljeno, da je bil le ta sprejet predhodno v mesecu juniju po delavskih svetih TOZD, zato je tov. Kastelic Jože podal le dopolnitve in spremembe plana. Po uvodni obrazložitvi so bile iz TOZD-a TAP, TPI in SIG-MATA podane pripombe na premajhen doseg prodaje, zato je bil sprejet dodaten sklep o obveznosti TOZD-a BLP na prodajnem področju.
Pod četrto točko je delavski svet DO Novoles sprejel sklep, da se pristopi k SaS o medsebojnih odnosih v SOZD
Uniles pri realizaciji skupnega programa v države AKA.
Pod peto točko dnevnega reda je delavski svet pristopil k pripravi konkretnih predlogov kooperacijskih pogodb.
V zvezi z najemanjem do-pozitov oz. kratkoročnih kreditnih linij po uvodni obrazložitvi tov. Primic Gorazda in komentarju tov. Pavliča je bil sprejet paket sklepov, ki bodo omogočili tovrstno poslovanje Novolesa.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je bil na predlog člana KPO za ekonomiko v zvezi z akcijsko prodajo naših izdel-kiv sprejet naslednji sklep:
Pri prodaji izdelkov preko salona Novoles v TOZD BLP se lahko prodajajo izdelki DO Novoles pod naslednjimi pogoji:
L Takojšnje plačilo: 20% popusta pri izdelkih nad 100.000 din
2.	Plačilo blaga pri nakupu do 800.000 din v šestih obrokih
3.	Plačilo blaga pri nakupu nad 800.000 din: v devetih obrokih
4.	Prodaja pod temi pogoji se vrši od 10. 8. 1987 dalje
Po TOZD-ih pa so delavski sveti razpravljali in sprejemali poleg že omenjenih na DS DO še naslednje zadeve:
TOZD ŽAGA
Na seji delavskega sveta z dne 28. 7. 1987 so bili obravnavani še, poročilo o bolezninah in nezgodah v I. polletju 1987, SaS o neposredni svobodni menjavi dela med Novolesom in TOZD Zdravstveni dom Novo mesto, odobritev študijskega dopusta tov. Čutuk Jožu, ter odobritev lesnih odpadkov tov. Grgič Jožetu, OO ZSMS Cerovec, OO ZSMS Jurna-Koroška vas, GD Križi, GD Dobindol, GD Soteska in LD Otočec.
TOZD TGD
Na dnevnem redu 3. redne seje DS TOZD TGD so bile že omenjene točke dnevnega reda, poleg katerih je bil še sprejet sklep, da se odpravijo pomanjkljivosti zahtevane v zapisniku inšpekcijskih služb ob pregledu varovanja družbenega premoženja.
TOZD TPP
Poleg naštetih zadev je delavski svet TOZD-a obravnaval še poročilo o poplavi z dne 13. 7. 1987 v TOZD TPP. Zaradi sodelovanja delavcev pri odpravljanju posledic poplave je delavski svet nekatere pohvalil, posebno pa še tov. Ba-jzek Josipa, ker je s prisebnimi
(Nadaljevanje z 2. strani)
ukrepi in vodenjem reševalne ekipe preprečil večjo materialno škodo in so mu delegati kot skromno nagrado odobrili stolček TC. Na omenjeni seji so bili sprejeti še Samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev sklada federacije za finansiranje realizacije Investicijskega programa medicinske elektronike v SOZD Rudi Čajevec Banja Luka, zadolžitev vodje splošne službe glede razdeljevanja sokov v največji vročini ter zadolžitev direktorja TOZD glede selitve vzorčne delavnice kjer so po mnenjih delegatov razmere nevzdržne.
TOZD TKO
Na 5. redni seji z dne 30. 7. 1987 je delavski svet obravnaval stimulacijo na zaloge, ki se podaljša in velja do preklica. V zvezi s pridobitvijo stanovanja za tov. Čadonič Mirka, je bil sprejet sklep, da se realizira pogodba med KZ Metlika in TOZD TKO z aneksom, da tov. Čadonič stanovanje izprazni v štirih letih.
Pod razno so bili sprejeti sklepi, v zvezi z združenjem sredstev solidarnosti za projekt medicinske elektronike, pristopom k SaS za pospeševanje proizvodnje hrane ter urejevanjem razlik pri OD med montažnim, suhim, mokrim in poliesterskim odelkom, saj je iz poročil razvidno, da so razlike predvsem v višini ku in zaradi dodatka na pogoje dela v poliestrskem oddelku.
TOZD SIGMAT
V tem TOZD-u je po bese-
Razprodaja naših proizvodov v OŠ na Grmu v Novem mestu.
Začetek dela na podprojektu Analiza delovnih mest v okviru glavnega projekta »Kvaliteta življenja«
V ponedeljek, 17. 8. 1987 je bila pri nas strokovna ekipa iz Centra za medicino dela, ki bo skupaj z našimi strokovnjaki izvajala dolgoročno naravnani podprojekt analize delovnih mest. Cilji tega podprojekta so večstranski, najvažnejši so naslednji:
—	omogočanje točne definicije delavčeve dela zmožnosti
—	programiranje zdravstvene rekreacije, ki naj prepreči profesionalne okvare delavcev
—	pravočasno odkrivanje in preprečevanje škodljivih posledic delovnih mest
—	doseganje psihične stabilnosti delavcev itd.
Vsa prizadevanja pri izvajanju tega podprojekta težijo k skupnemu cilju, to je, zdravje delavca. Vodja ekipe iz centra je tov.
Tatjana Gazvoda.
TOZD BLP
V zvezi s poslovanjem podjetja SLO VENI JA-BOIS so po uvodni obrazložitvi tov. Kotarja delegati na 4,-redni seji z dne 28. 7. 1987 sprejeli naslednje sklepe:
— pod pogoji, ki morajo bi-
ti enaki pogojem ob odobritvi, se potrdi podaljšanje finančnega kredita v višini FF 95.000 podjetje SLOVENIJA-BOIS, za dobo enega leta obresti v znesku FF 6.887.— Ko so zapadle v plačilo 25. 7. 1987 se odpišejo;
— obveže se tov. Pečarja kot predsednika poslovne skupnosti Slovenija-Bois, da do naslednje seje DS TOZD pripravi pisno informacijo poslovanja firme.
DSSS
V delovni skupnosti je imel delavski svet svojo 4. redno sejo 27. 7. 1987, na kateri so poleg kvartalnih značilnosti še obravnavali in sprejeli dopolnitve razvida del in nalog v DSSS ter določili akontativne ocene za omenjene delokroge, potrdili pogodbo o delu ter zavrnili predlog za ureditev klima naprav v prostorih posebne finančne službe.
To je bilo kratko poročilo s področja samoupravljanja, ki je zaradi standardnih zadev, ki sojih v mesecu juliju potrjevali samoupravni organi, bolj suhoparno.
Doltar Janez
novoles 3
dah direktorja TOZD na zboru delavcev 29. 7. 1987 glavni problem prodaje izdelkov poleg stroškov ter kvalitete dela.
TOZD TVP
Delavski svet TOZD-a je na svoji 3 redni seji z dne 23. 7. 1987 poleg omenjenih tem še odobril štipendijo tov. Mlakar Dušanu ter Lukan Andreju, obravnaval inovativni predlog tov. Zupančič Staneta o odse-sovalnem sistemu z vmesnim silosom za prah, ter pooblastil direktorja TOZD za imenovanje strokovne komisije, ki bo podala svoje strokovno mnenje.
TOZD TD P
Delavski svet TOZD-a je na svoji že 5. redni seji z dne 24. 7. 1987 poleg standardnih kvartalnih zadev še dodelil štipendijo, imenoval vršilca dolžnosti vodje splošne službe TOZD tov. Mišjak Silva za dobo največ enega leta in vršilca dolžnosti za vodjo tehnološke priprave dela za dobo 6 mesecev tov. Todorovič Miod-raga, potrdil nove opise del in naloge ter akontativno ocenil vrednotenje zahtevnosti dela za novo opisane delokroge in iz naslova fiksnih stroškov tov. Bučar Branislavi odobril plačilo stroškov zdravljenja v Šmarjeških Toplicah.
TOZD TPI
Poleg standardnih zadev je delavski svet 28. 7. 1987 odobril spremembo štipendije, nabave monografije Jakčev dom ter pomoč pri obnovi gasilskega doma PGD Dol. Toplice.
Vroča tema
Odlagališče lesnih ali kovinskih odpadkov!?
V zadnjem letu je deponija lesnih odpadkov, kije v sklopu delovnega področja TOZD ŽAGA postalo odlagališče raznih železnih kosov, delov strojev, orodja, železnih šipk, vijakov, kovinskih trakov in podobnega materiala. Čeprav je na deponiji lepo viden napis kakšne vrste odpadkov se lahko vozi, pa je očitno del Novolesovih delavcev ali nepismen ali slep. Mogoče pa je posredi tudi kaj drugega!?
Ni dneva, da delavec na drobilcu ne nabere lep kup železja.
damo pa se, da nam dajejo življenjsko eksistenco? Opozorila ne zaležejo oz. se stanje slabša iz dneva v dan. Očitno bo potrebno uporabiti nekoliko drugačno metodo in nekatere tovariše iz TOZD-ov TDP, TSP in TVP, ki so glavni dobavitelji »železja« postaviti na klop, ki se slučajno imenuje kazenska in jim naprtiti kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen do 5 let zapora, kar je dovolj dolga doba za tehten premislek o času in razmerah v katerih delamo in
Odlagališče lesnih odpadkov za druge tozde, ki gredo v nadalnje drobljenje. Tukaj se zbirajo opisani rekviziti.
Zbirka najdenih kovinskih izdelkov.
Vsak tak kos železa, ki ga vidite na sliki lahko povzroči strojelom in s tem več stomilijonsko škodo do česar je tudi že prišlo. Kljub pozornosti pa manjši kosi le pridejo v drobilec in posledica je tudi ta, da se rezila drobilca mnogo prej iztrošijo in uničijo kot bi se sicer ob normalni uporabi. Zakaj je potrebno na tak način uničevati stroje, ki jih bomo čedalje težje kupovali, ne zave-
živimo. Osebno pa sem prepričan, da bi malo bolj »trda roka« hitro vzpostavila red na tem področju, še posebej, če bi te tovariše na hitro udarila tudi po žepu ob vsaki ugotovljeni kršitvi. V premislek in ukrepanje!
To je samo del raznovrstnega železnega materiala iz deponije lesnih odpadkov. Marsikateri kos bi prišel prav tudi še v naši proizvodnji. Interesenti in lastniki si lahko razstavo ogledajo v prostorih TOZD ŽAGA.	M. M.
Stara opornica.
Nov izdelek -
Na pobudo in ob sodelovanju dr. Franeka Dolška, kirurga novomeške bolnišnice, smo v Razvojnem centru letos poleti razvili nov proizvod — opornico za roko. Takšna opornica je nujno potreben pripomoček pri postoperativ-ni negi pacientov in omogoča imobilizacijo poškovane roke v tisti legi, ki omogoča najhitrejše zdravljenje.
Do sedaj so v bolnici v ta namen uporabljali precej enostavno opornico, ki sojo izdelali sami iz kovinske žice, ki so jo povili z gazo. Čeprav je taka opornica kar dobro služila svojemu namenu, pa je imela vrsto pomanjkljivosti, ki so motile tako zdravstveno oseb-
opornica
je kot tudi bolnike.
V Novolesu smo izdelali opornico iz akrilne plošče in jo oblikovali tako, da kar najbolj ustreza svojemu namenu. Akril daje opornici potrebno trdnost, izredno lahko se čisti in razkuži, kar je v bolnici še posebej pomembno. Izdelek je trajen in ga ni potrebno na vsakih nekaj dni menjati.
Opornico smo izdelali iz 5 milimeterske akrilne plošče bele barve s tehnologijo toplega oblikovanja v dvodelnem poliesterskem kalupu. Naj omenimo tudi to, da izdelka nismo kopirali po kakšnem tujem vzoru, ampak smo ga v celoti oblikovali in razvili sami.
Samoupravni splošni akti — javna razprava
Takole izgleda nova opornica.
Poleg same opornice smo razvili tudi nov sistem obešanja in naravnavanja, ki omogoča enostavno in natančno nastavitev položaja opornice in s tem tudi poškodovane roke v prostoru.
Izdelali smo deset takih opornic, ki smo jih poklonili novomeški bolnici, kjer jih bodo dobro preizkusili in predstavili tudi zdravnikom iz drugih zdravstvenih centrov. Po oceni novomeških zdravnikov bi v slovenskih bolnicah potrebovali okoli 200 takih opornic, premalo torej, da bi imelo smisel uvajati izdelek v manjši, morda invalidski delavnici, ki bi se specializirala na tovrstne maloserijske proizvode, ki jih imamo v Razvoju še precej, tako iz plastike kot iz lesa.
Morda pa odpira ta novi izdelek tudi začetek novega in potencialno zelo zanimivega proizvodnega programa. V pogovoru z zdravniki smo namreč izvedeli, da se v medicini uporablja vrsto pripomočkov, ki bi jih bilo mogoče bolje izdelati iz akrila. Nekatere teh proizvodov celo redno uvažajo iz zahoda, kjer obstajajo specializirane firme, ki se ukvarjajo samo s tovrstno proizvodnjo, medtem ko je naše zdravstvo v veliki meri prepuščeno samo sebi in svojim skromnim finančnim in tehničnim zmožnostim. Zato v Novolesu še proučujemo možnosti, da bi nekatere teh izdelkov čimprej razvili in skupaj z opornico ponudili trgu.
Razvojni center ANDREJ KOSEC
V naši družbi ne moremo mimo nenehnega spreminjanja predpisov, dogovorov, itd. in s tem v zvezi tudi do spreminjanja samoupravnih splošnih aktov, ki so v veljavi za posamezno delovno organizacijo. To seveda velja tudi za Novoles.
Koncem lanskega leta tekom letošnjega leta so bili sprejeti v širši družbeni skupnosti nekateri predpisi, ki narekujejo spremembi naših aktov in sicer:
— Zakon o celotnem prihodku in dohodku (Uradni list SFRJ št. 72 z dne 31.12. 1986) — Sprememba tega zakona (Ur. list SFRJ št. 42 z dne 26.6. 1987)
— Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ št. 72 z dne 31. 12. 1986)
— Spremembe tega zakona (Ur. list SFRJ št. 42 z dne 26.6. 1987)
Poleg tega pa še zvezni in republiški dogovori s področja delitve dohodka in čistega dohodka, panožni sporazumi in še cela vrsta posameznih samoupravnih sporazumov s področja samoupravnih interesnih skupnosti (zdravstvo, otroško varstvo, pokojninsko itd), ki urejajo posamezna področja (npr. nadomestila za bolniško, porodniško, nego itd.).
Tako se v gospodarstvu ponovno ukvarjamo s spremembami naših aktov, ki smo jih v glavnem uredili v letu 1978, nato pa dopolnjevali in spreminjali.
Trenutno pa v strokovnih službah pripravljamo naslednje dokumente in sicer:
— Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka
— Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke
— Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke
— Pravilnik o osnovah in merilih za ugotavljanje delovne učinkovitosti
— Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe
— Samoupravni sporazum o povračilu stroškov
Največje spremembe doživljajo akti o razporejanju dohodka in čistega dohodka, ker je obračunski zakon popolnoma
nov in naš sporazum ni usklajen z njimi.
Naslednje večje spremembe so na področju delovne učinkovitosti, saj bomo vgradili v akt naše spremembe, ki smo jih uveljavili s 1.1.1987. Na tem področju bomo dali večjo težo planskim aktom in bomo samo osnove in merila vgradili v pravilnik, konkretne vrednosti pa bomo določali s planskimi akti.
Na področju skupne porabe so spremembe pri jubilejnih nagradah, regresu za letni dopust, ki mora biti diferenciran ter dopolnili določene zadeve s področja izobraževanja, ker gredo štipendije in študij ob delu iz sklada skupne porabe, funkcionalno izobraževanje pa iz materialnih stroškov.
Na področju živega dela so še določene uskladitve s panožnim sporazumom (% na leto službe), minulo delo pa se mora po zakonu izplačevati po periodičnem oz. zaključnem računu, ne pa mesečno, kot smo to zadnja leta imeli pri nas, v večini OZD pa so itak imeli samo % na stalnost oz. delovno dobo.
Na področju povračila stroškov so spremenjene osnove pri dnevnicah in terenskem dodatku, določene spremembe so pri nočninah, spremembe so tudi pri kilometrinah, na novo pa smo uredili regres za prehrano in zapisali kako je z odsotnostjo, dietno prehrano oz. nadomestili zanjo itd.
KPO je na svoji seji dne 17.8. 1987 obravnaval vozni red obravnav in ga določil:
31. 8. 1987 — seja KPO in PO
do 4. 9. seje DPO na nivoju DO
do 5. 9. seje DS TOZD in DO — dajo osnutke v javno razpravo
do 11. 9. javna razprava na samoupravnih delovnih skupinah
do 15.9. priprava predlogov v strokovnih službah
do 18. 9. seje DS TOZD in DO, ki oblikujejo predloge samoupravnih aktov in razpišejo referendum
5.	10. 1987 referendum.
Podrobnejše informacije in obrazložitve bodo objavili v Novolesovih obvestilih oz. boste o tem seznanjeni na samoupravnih organih, sejah DPO in delovnih skupinah.
M. GRABNAR
novoles 5
Bolnik se z »našo« opornico odlično počutil.
IZLET V
ČRNO
GORO
Športno društvo NOVOLES je s svojima planinsko in kajakaško sekcijo organiziralo izlet v gore Črne gore in Kosova in vožnjo po reki Tari.
Ker sam nisem bil v gorah, se bom omejil na opis vožnje s splavi in kajaki po reki Tari.
Skupno je odšlo na pot 23 splavarjev in 8 kajakašev, ki so se namenili prevoziti črnogorsko lepotico v njenem najlepšem letnem času. Ko govorimo o lepoti te reke je treba povedati, da je to gorska reka, ki sije v milijonih let zemeljske zgodovine urezala tudi do 1300 m globoko strugo, kjer s svojo kristalno čisto vodo po številnih slapovih (bukih) in brzicah hiti proti Bosni, kjer se v Ščepan polju združi s Pivo in od tu naprej teče kot strahovita sila Drina.
V tem opisu ne gre pozabiti, da je kanjon Tare in pogorje Durmitor prišlo pod okrilje in varstvo UNESCO, kot naravna dediščina človeštva, ki jo je treba ohraniti za vse prihodnje rodove. Povejmo še to, da so na svetu samo trije tako globoki kanjoni, poleg našega še eden v Ameriki (Colorado) in eden v Avstraliji, vendar se po bogastvu rastlinstva in živalstva nobeden ne približa Tari, pa tudi čistoča vode je nedosegljiva.
Črnogorci so Taro razdelili nekako na dva dela: na zgornji od Kolašina do Djurdjevič Tare, ki je ožji z manj vode in tudi za vožnjo zahtevnejši, za splave pa sploh neprevozen in spodnji od Dj. Tare do Ščepan polja oziroma Foče, kije bolj vodnat in manj nevaren. Splave sestavljajo na Dj. Tari, les pa po treh dneh vožnje oddajo v Foči.
Na Dj. Tari je skromen kamp, kjer je moč za silo postaviti nekaj šotorov.
Ko smo prišli v kamp sta bila splava že pripravljena, medtem, ko smo kajake pripeljali s seboj. Vožnja traja skupaj tri dni po nekako 6 — 7 ur dnevno, dvakrat pa je treba prespati v kampih v kanjonu, kjer so za splavarje že pripravljeni šotori, medtem ko smo kajakaši vse vozili s seboj v čolnih.
Reka je hitra, polna brzic, raznih »rol in gob«, kar vse povečuje veselje do vožnje. Prvi dve etapi sta nekoliko lažji, medtem, ko se v tretjem dnevu težavnost vožnje bistveno poveča, saj se celo splav na nekaterih brzicah pogreza do 1
Pred pričetkom plovbe.
Kanjon Tare z mostu.
Brzice na Tari.
m pod vodo, medtem, ko je krotenje kajaka v taki vodi za izkušenega kajakaša, poseben užitek. Povedati je treba, da je Tara v tem spodnjem delu, kljub opisanim težavnostim, relativno nenevarna, ker nikjer ni zaprta, skoraj vsaka brzica se konča v širokem
izlivu v nekoliko mirnejši tok. Domačini se sicer zelo boje vode in je bilo med njimi že veliko utopljencev, ki se jih vseh spomnijo vsaj za trideset let nazaj. Kot so pripovedovali pa je glavni vzrok utopitve krč, ki nastopi zaradi zelo hladne vode in pa seve-
da zaradi neznanja plavanja. Današnji kajakaš oblečen v neopre-nsko zaščitno obleko in z rešilnim jopičem, je v tej vodi relativno zelo varen, medtem, ko morajo splavarji kar dobro paziti, da jih na posameznih težkih mestih ne pomeče v vodo. Menim, da bi moral organizator poskrbeti, da bi tudi splavaiji imeli rešilne jopiče. Naša vožnja, tako splavarjev, kot kakajašev je minila povsem brez nezgod, če pozabimo tistih nekaj bušk, ki jih je dobil Matjaž, koje padel s splava in ga potem ni mogel takoj ujeti ali pa bled obraz Roka, ko gaje »rola« v Brštanovici izstrelila tri metre visoko, od tam sta pa on in čoln padla v vodo vsak posebej. Seveda je bilo še nekaj podobnih nezgod, ki pa so se vse končale v vsesplošno veselje tistih, ki niso bili prizadeti, malo kasneje pa še udeležencev. Imeli pa smo tudi izredno srečo z vremenom, saj je vse dni izleta sijalo sonce, kije bilo v globokem kanjonu in hladni vodi še prav posebej dobrodošlo.
Potem, ko smo opravili s Taro in se vsi skupaj vrnili na Žabljak, so se planinci in splavarji povzpeli na Durmitor, kajakaši pa prevozili še zgornji del Tare od Mojkov-ca do Dj. Tare, kjer vožnjo sicer prepovedujejo, vendar le — tega ne kaznujejo. Prepoved utemeljujejo z nezmožnostjo organizacije reševalne službe.
Ta del je na enem kraju, ki se imenuje Djavolji lazi, resnično težaven in mestoma celo smrtno nevaren, vendar se da ta mesta obiti tako, da se čoln vlači po suhem (po skalah). Ta del je dolg pribl. 400 m, nato pa je Tara spet taka, kot v prvih dveh etapah. Vsekakor je bila zanimiva vožnja tudi po tem delu, če ne zaradi drugega, da se bomo vedeli ravnati pri prihodnjih obiskih teh krajev.
Vozili smo same Novolesove čolne, delno VIDRE iz serijske proizvodnje, delno pa čolne 333, narejene v naši prototipni delavnici v razvoju. Vsi so se pokazali kot zelo primerni za rekreacijo na divjih vodah, kot sta Tara in Drina. V Foči bi lahko vse prodali, kar pa nismo mogli, saj bi potem sami ne imeli nič, pač pa smo interesentom posredovali naš naslov. Sedaj smo prepričani, da imamo pravilen izbor čolnov za divjo vodo, za mirno je pa YUKON, ki ga treba plasirati čimprej na trg.
Na koncu lahko zapišem, da so bili obiskovalci enotnega mnenja, da so se udeležili enega najlepših izletov v svojem življenju, posebno še, ker je bila tudi organizacija izleta (kije bila na samem izletu v rokah Marka Šventa) na višini, nenazadnje so se pa tudi domačini (splavarji, vodje kampov) izkazali, kar vse je prispevalo k prijetnemu vzdušju.
Pot splavarjev na Tari
Po dolgi vožnji z avtobusom smo le prispeli do Mostu na Tari. Most je visok 160 m in veže oba bregova kanjona z nekaj slokimi oboki. Z mosta smo si ogledali Taro. Z višine je videti kot ozka, plitva, hitro tekoča reka, ki se vije med strmimi bregovi kanjona. Po strugi so nametane velike skale, tako da daje vtis, da je za splave neprehodna.
Z avtobusom smo nadaljevali pot ob reki navzgor in prispeli do splavišča. To je mesto, kjer se začenja pot splavov po Tari. Tu smo se poslovili od skupine naših planincev. Ostali, ki smo se spustili po Tari s splavi ali kajaki, smo si tu postavili šotore na šotorišču, ki leži med Taro in cesto. Prostora je le za kakšnih deset šotorov.
Najbolj drzni smo se šli kopat v Taro.
Tu je Tara neizmerno čista, prosojno modre barve, v njej ni rastlinja, videti je le redke ribe. Daje vtis komaj pedenj globoke vode. Vendar tisti, ki smo se kopali, smo kmalu občutili, da videz vara, je dovolj globoka in hitro tekoča, da te kmalu odnese nekaj deset metrov niže. Hladna pa je tako, da je bolj primerna za pitje kot za kopanje.
Naslednjega dne so prispeli splavarji iz Foče. To so bili štirje prijazni Bosanci. Vkrcali smo se na dva splava. Splav je iz približno dvanajstih deset metrov dolgih hlodov sestavljeno plovilo, ki ima spredaj in zadaj veslo, na sredini pa je zbito ogrodje, ki služi za klopi in tudi za oporo prtljagi. Odrinili smo se od brega in naše potovanje po Tari se je začelo.
Bregovi so strmi, večinoma skalnati, le na nekaterih mestih se zravnajo in so primerni za pristanek ali celo kampi-
ranje. Na mnoga mesta se ne da s kopnega, ampak je pristop možen le po vodi. Kanjon je marsikje globok več kot tisoč metrov. Bregovi in okoliški hribi so porasli z bujnim rastlinjem. Med rastlinjem kraljuje črni bor s svojo visoko rastjo. S svojo trdoživostjo je sposoben rasti tudi na navpičnih kamnitih bregovih. V kanjonu je tudi mnogo močnih izvirov in pritokov planinskih voda, ki se največkrat izlivajo v reko kot bučeč in peneč slap.
Na mnogih mestih, ko je splav zdrsnil čez brzico ali slap, je potonil, da nas je zalila voda do pasu, kar nam je prišlo kar prav, saj je bilo v tistih dneh v Črni gori peklensko vroče, da smo bili na splavih večinoma v kopalkah. Ponekod se reka toliko zoži, da je široka komaj za splav. Vendar so spa-varji vešče vodili splava preko brzic in čeri. Na mirnješih mestih smo se z vesli spoprijeli tudi ostali.
Prenočili smo dvakrat. V šotoriščih ob Tari, ki so organizirana, imajo sanitarije in brunarice, v katerih je tudi preprost šank. Iz teh šotorišč vodijo poti v bližnje vasi. V eni izmed vasi smo si priskrbeli dva jagenjčka in splavarji so nam jih pripravili. Tako smo se ob pesmi in dobrem vinu tudi poveselili.
Naše potovanje se je zaključilo v Foči. Tam smo se sestali z našo skupino planincev in naslednji dan smo nadaljevali pot na Durmitor in Žabljak.
Narava kanjona Tare in Durmitorja je čudovita. Vreme nam je bilo naklonjeno. Ko smo se vračali domov, smo bili mnenja, da moramo še organizirati podobne izlete po naši domovini.
Sodimo, da bi napravili neizmerno škodo če bi dovolili, da kanjon Tare in Durmitor uniči človeška civilizacija s svojimi neusmiljenimi posegi v naravo.
BRKIČ CVETO
Počitek med splavarjenjem.
Sprehod ob brzicah Tare.
Postanek splava na Tari v Ščepan polju
Zgornji kanjon Tare sta preveslala Stane in Zdene
Veliko novega, veliko nepopisno lepega, pa še pet dvatisočakov za nameček, da je bil ves trud obilno poplačan.
Ko smo se vrnili iz tega osemdnevnega potovanja, smo bili duševno in telesno prerojeni. Kaj takega bi moral človek, ki kaj da na svoje počutje, večkrat doživeti. No, priznamo, daje bilo nekajkrat težko in naporno, vendar je bil ves ta napor poplačan z užitki in presenečenji, ki sta jih resnično neprestano nudila pot in okolje v katerem smo se gibali. Veliko dela, veliko uspeha, bi lahko zaključili ta sestavek. Vendar, da spodbudimo tudi druge za take in podobne poti, je prav, da povemo o potovanju Novoleso-vih planincev in pozneje njim priključenih splavarjev in kaja-kašev nekaj več.
Pot od Novega mesta od koder smo krenili 18.7. ob 16. uri preko Cajniča do Đurđeviča Tara je bila, kratko rečeno, razgibana v vsakem pogledu, o čemer bi se dalo veliko pisati.
V Đurđeviđa Tari, kamor smo prispeli 19. 7. popoldne, so izstopili splavarji in del kajakašev, ki so se namenili tri dni splavariti po svetovno znanem in čudovito divjem kanjonu najbolj čiste evropske reke Tare. Planinci, zaradi dokajšnje zamude, nismo nadaljevali pot proti Prokletijam, temveč smo se utaborili v 1450 m visokem naselju Žabljak v srcu pogorja Durmitor. Od tu smo naslednji dan to je v poned., 20. 7., odšli proti Prokletijam. Ta dan nas je pot najprej vodila po slikovitem zgornjem delu kanjona reke Tare do Mojkovca. Tu smo se za kratek čas ustavili v črnogorskem narodnem parku Biogradska gora, pod mogočno Bjelasico, od koder izvira en krak reke Tare. Ivangrad (Berane) je bil naslednje mesto kjer smo se ustavili. Postanek je bil daljši kot smo načrtovali. Dovolj je bilo časa, da smo se osvežili v reki Lim, ogledali od blizu in daleč znamenitosti mesta, vključno s kulturno zgodovinskim spomenikom, cerkvijo iz 12. st.; zapuščino Stefana Nemanje— Prvovenčanega. V Ivangradu smo se srečali z ljudmi iz vodstva PD Ivangrad, ki so nas seznanili z njihovimi zadnjimi dosežki, med katerimi naj omenimo oblikovanje poti prve črnogorske transverzale, ki bo potekala od Komov preko Bjelasice in Sinjajevine na Durmitor in katere otvoritev bo 28. 8. letos. Na tej otvoritvi se bo zbralo 1500 planincev iz vse Evrope.
Zaradi zamude v Ivangradu smo morali prvotni načrt potova-
Durmitorsko jezero
nja spremeniti in se preko Rožaja
in 1740 m visoke Kule v severozahodnih Prokletijah spustiti v glavno mesto Metohije Peč. V Peči smo zaradi pozne ure bivali kar v hotelu Metohija. Tu smo se najedli okusno pečenih postrvi, potešili žejo in se odpočili. Spanje je bilo trdno toda kratko. V torek 21.7. smo morali vstati že ob 4h zjutraj, da smo lahko ob 4.30 uri krenili proti Visokim Dečanom in od tam na najvišji vrh SR Srbije in SAP Kosova, Deravico. Po dobrih dveh urah hoje po cvetočih kostanjevih gozdovih, nas je dohitel kamion FAP gozdnega gospodarstva Peč z voznikom Radetom, ki nam je za kakšni dve uri skrajšal pot do Deravice. Od delovišča, kamor je vozil sekače, smo skozi smrekove gozdove in travnate jase, kjer so se v družbi šarplaninskih psov pasle ovce, nadaljevali pot proti karavli kamor smo prišli okoli devete ure. V senci dišeče molike je komandant karavle pregledal naša dovoljenja za gibanje v obmejnem pasu. Zatem smo skupaj z njim in še tremi domačini nadaljevali pot proti Mali Deravici (2340 m) zatem pa še na 2656 m visoko Deravico. Pot s strani karavle je bila nemar-kirana in do grebena zelo strma. Po dobrih dveh urah hoje, po temni z živo rumenim lišajem obrasli kamenini, smo okoli 11.30 ure prispeli na vrh. Od tu se nam je odprl enkraten pogled čez vse jugoslovanske in del albanskih Prokletij. Pod nami so bila Deraviška jezera, koča na Ploč-
icah, nekaj naselij v dolini, obilo pašnikov in potokov, ki so hiteli v dolino. Nedoživeto! Seveda ni šlo brez poljubov, prijateljskih stiskov rok in fotografiranja.
Ob treh popoldan smo bili na karavli, kjer nas je čakal tovariš Rade in nas po raznih pripetljajih, skupaj s prijaznimi in zgovornimi domačini pripeljal do Visokih Dečanov. V Dečanih smo si ogledali danes že svetovno znano petladijsko pravoslavno cerkev iz leta 1335, ki se s preko 1000 freskami uvršča med tovrstne najbogatejše cerkve v Evropi. Pri Dečanih nas je čakal Tone, odpeljali smo se v Peč.
V	Peči smo se oglasili na SPD Peč, kjer smo v izjemno lepih in hladnih prostorih izmenjali vtise in žigosali planinske izkaznice. Zelo so bili zadovoljni, da smo jih obiskali. Peč smo zapuščali z dobrimi vtisi. Zal nam je bilo, ker si nismo pobliže ogledali Pečke patriarhije in izvira Belega Drima. Čas nas je lovil! Še pred nočjo smo skozi trimilijone let staro Rugovsko klisuro prispeli na najvišji cestni prelaz v Jugoslaviji Čekor — 1849 m. Cesta je sicer
makadamska, vendar po besedah našega šoferjavToneta, brezhibno speljana. Na Čakorju smo se poslovili od SAP Kosovo in zapeljali v Črno goro. Pod nami so se že svetlikale posamezne luči iz naselja Murino od koder ni daleč do Plav. V Plav smo pripeljali okoli desete ure zvečer.
V	sredo, 22. 7. na praznik naše republike, smo se že ob 5. uri od-
pravili v Gusinje, od koder smo se prvotno nameravali povzpeti na Karanfile. Ker smo bili s časom v škripcih, smo šli peš le do spomenika NOB pred vstopom v Grba-jo in do Alipašinih izvora. O teh krajih in panorami, ki se nudijo tu, v beli Prokletji, bi se dalo veliko lepega napisati. Zaradi predstave naj omenimo, da so tu Prokletije podobne Martuljkovi skupini. Kaj mora človek v drugih krajih lepšega doživeti kot to, da ga nekaj izrazito spominja na dom.
Odpotovali smo iz zanimivega kraja Gusinje proti Andrijevici, kjer smo se pri Prisojah obrnili proti Trešnjeviku (1700 m), v planinskem masivu Komovi, kamor smo prispeli okoli devete ure. Vzeli smo si čas in iz Cmilice občudovali te res slikovite vrhove Komov (2484 m) in sosednje Bjelasice (2134 m) ter obsežne doline Lima, Tare in Morače pod nami. Čas naš zakleti sovražnik, nas je silil navzdol. Kmalu pod Trešnjevikom smo se srečali s kristalno čisto Taro, ki ima tu svoj glavni izvir. Ob njej smo kmalu prispeli do Kolašina. V Kolašinu smo si ogledali narodni muzej, pomalicali in nadaljevali pot proti kanjonu Morače in na njenem bregu ležeč 750 let star samostan Morača, ki ima pomembno mesto v boju črnogorskega naroda za svobodo (1820). Tu so shranjena znamenita dela slikarja Jovana, ki je bil največji srbski slikar sedemnajstega stoletja in ikone neprecenljive vrednosti. Od Morače nas je pot vodila v Savnik zatem pa v Nikšič. V Nikšiču smo se morali malo dlje ustaviti, da smo potem ob kanjonu Komar-nice in Pive, kjer se gradi lepa cesta, pa mimo tragičnih Plužin in preko mosta čez Taro pri Ščepanj Polju po strašno razritem makadamu okoli sedmih zvečer prispeli v Fočo. Tu smo se sešli s splavarji in kajakaši. Tega dne nismo mogli nadaljevati poti proti Durmitorju, kajti prvotno predvidena

V brzici
pot preko Trsa za Zabljek je bila za avtobus neprevozna. Poleg tega je bil naš vrli šofer Tone Iva-nšek resnično potreben počitka, da bi nas lahko naslednji dan brez posebnih problemov močno natovorjene pripeljal na Zabljek.
Odločili smo se prespati na Tjentištu ob slavni Sutjeski. Praznični dan je bil tako v posebno simboličnem okolju končan. Četrtek, 23. 7. Zjutraj smo se zbrali pri spomeniku. V spoštljivi tišini smo obujali spomine na žrtve bitke na Sutjeski. Zatem smo se odpeljali proti Durmitorju. Cesta nas je vodila preko Goražda, Višegrada (tu gradijo novo HC) Priboja, Prijepolja, dalje do Plev-lja na Zabljak. Utaborili smo se. Eni v šotore, drugi, od poti bolj »zmahani« pa v hotel Durmitor. Sledilo je tudi kopanje v Črnem jezeru in ogled lokvanjev v Zminj-skem jezeru. Pozno v noč so se še izmenjali vtisi med splavarji in planinci.
Petek 24. 7. Zarana, malo čez peto, nas je dvanajst planincev okrepljenih s štiriindvajsetimi splavarji in kajakaši družno odšlo na vrh Durmitorja Bobotov Kuk (2523 m). Nebo je bilo modro, gore sivkaste z belimi zaplatami snega in zelenimi pobočji, zrak svež in poln nežnih dišav po smrečju, borih in planinskem cvejju. Tega se ne doživi pogosto.
Že pred odhodom smo se razdelili v tri skupine. Prvo je vodil Jože Hartman, drugo Marko Švent in tretjo Boštjan Japelj. Z malo besed smo se iz Dobrega Dola podali proti prvi koti 1870 m, kjer se je zrcalilo jezero imenovano Zeleni vir. Od tu dalje do grebena pod Bobotom je bilo še slabo uro hoje. Od grebena pa do vrha pa nekaj manj. Na vrhu je bil razgled dovolj dober, da so se v daljavi videli Komovi pa tudi Prokletije so silile iz meglice. Pod
rušja in smrekovih gozdov, ki so se razprostirali pod nami. Na zelenih površinah pašnikov so se be-
nami sta se zeleno lesketala Malo in veliko Škrčko jezero ter Črno jezero. Iz doline je prihajal vonj
lili kožuhi tropov ovac. Prava planinska idila. V veselem razpoloženju smo se vsi po vrsti ponovno po planinsko z vrvjo krstili. Fotoreporterji na delu; vsak je hotel ujeti ta edinstven trenutek. Potem smo morali žal navzdol. Eni so sestopali čez Bezimni vrh (2480 m), drugi čez greben (2300 m) proti novi koti Ledena pečina. Ker je šla spočetka pot navzdol, do višine okoli 1700 m, nas je strm vzpon pred pečino (2020 m) v opoldanskem soncu precej »zdelal«. Radovednost je premagala tudi to oviro. Približno 50 m pod koto stoji v skriti jami dobro zaščiteni z veliko gmoto snega veliko kapnikov. Slika kot v delu Postojnske jame, le da so ti kapniki ledeni. Hlad v jami je prijal in le malo se nam je dalo nadaljevati pot po žarkem soncu v dolino, vendar je šlo in okoli 17. ure smo
vsi uspešno zaključili turo. Sledile so kopeli v Črnem jezeru ali pa pod tušem. Razpoloženje enkratno! Zvečer smo se zbrali na skupno večerjo in ples. Večerje se je udeležil tudi predstavnik hotela Žabljak in nam izrekel dobrodošlico. Veselje seje nadaljevalo do dveh zjutraj, pa bi se še dlje, če bi ne bila pijača malo pretopla, kar se ni povsem skladalo z razgretimi gosti.
Sobota 25. 7. Obogateni s spoznanji o črnogorskih in bosanskih cestah, smo odšli okoli 11. ure dopoldan preko Mojkovca, Belega polja, Višegrada, Rogatice, Sarajeva, Slavonskega Broda domov. V Novo mesto smo srečno pripeljali v nedeljo 26.7. okoli druge ure popoldan. Zdaj je za nami preko 3000 km poti, veliko lepih spominov, štorije petih dvatisočakov in polna mera spoznanja, daje Jugoslavija čudovita, da so njeni ljudje dobri in da je planinstvo tista človeška dejavnost, ki ga vsestransko krepi. Za zaključek pa izrekamo zahvalo tov. Medicu iz TOZD TES, podjetju Gorjanci za dober avtobus in še boljšega šoferja Toneta Ivanška, ki ni bil samo izjemen voznik in avtomehanik, ampak tudi odličen in nadvse zabaven tovariš. Za sodelovanje in posebno angažiranje se zahvaljujemo tudi Tatjani Soško, Marku. Sventu, Hartman Jožetu, Boštjanu Japlju, Jožetu Sajetu, Boštjanu Primcu, Andreju Koscu in seveda tudi Gorazdu Kosmini, ki so s svojim delom prispevali, daje odprava brez posebnih motenj uspela. Hvala tudi vsem ostalim udeležencem, ki so s korektnim odnosom in sodelovanjem pripomogli k uspehu.
Prav lep planinski pozdrav vsem novolesovcem z željo, da se še bolj številno udeležujete odprav, pohodov in vzponov, kijih organizira planinska sekcija ŠD Novoles!
NASVIDENJE NA TRIGLAVSKI TURI!
PS ŠD Novoles
Prokletije
Tudi ta planina je lepa
Počitek po naporni plovbi se prileže.
LETOVANJE 1987
Doseganje ugodnih poslovnih rezultatov v pogojih gospodarjenja, kot so prisotni sedaj, zahteva maksimalno angažiranje slehernega delavca. V prizadevanju po povečevanju storilnosti se povečujejo tudi napori zaposlenih. Zato postaja oddih delavcev toliko pomembnejši. Dobra organizacija oddiha delavcev je torej še kako pomembna in potrebna. Če upoštevamo še nenehno padanje osebnega standarda, nam je še bolj jasno, da si večina delavcev ne bi mogla privoščiti razvedrilnega oddiha, če ne bi bilo organiziranega letovanja preko podjetij, v katerih so zaposleni.
Da je to res, nam kaže Tabela št. 1, ki prikazuje naraščanje števila interesentov za poletno letovanje ob morju.
Tabela št. 1
Število letovalcev v poletnih sezonah (22. 6. — 10. 9.)
Št. maksimalnih možnih letovanj Št. interesentov
Št. realiziran, počitnikovanj Št. odklonjenih prosilcev
1984	1985	1986	1987
192	226	249	256
144	160	220	345
167	216	222	247
		17	57	162
OBRAZLOŽITEV:
—	števila v okvirjih pomenijo število družin naših delavcev
—	število maksimalnih možnih letovanj v sezonah je resda večje od števila realiziranih letovanj, toda to je predvsem na račun terminov pred in po šolskih počitnicah. Ti termini nam običajno ostajajo nezasedeni
—število odklonjenih letovalcev je precejšnje tudi zaradi tega, ker večina leto valcev želi letovati v zidanih kapacitetah, kjer pa imamo majhne zmogljivosti
V tabeli št. 2. pa so predstavljene Novolesove počitniške kapacitete v letu 1987 in interes delavcev za posamezne objekte.
Tabela št. 2
Predstavitev Novolesovih počitniških kapacitet 1987
OBJEKT	št. maksim.	št.	št.	št.
	možnih	prosilcev	odklonj.	izveden.
PRIKOLICE	letovanj 136	125	prosilcev 40	letovanj 121
17 kom ČERVAR	32	86	53	35
NEREZINE	24	86	61	27
CRES	8	13	6	8
SUKOŠAN	48	27	2	48
najem STINICA	8	8	—	8
najem SKUPAJ	256	345	162	245
V tabeli št. 1 vidimo, daje število možnih letovanj sicer iz
leta v leto večje, vendar še zdaleč ne povpraševanja.	dosega rasti
Naraščanje števila možnih letovanj v %: iz 1984 na 1985	17,7%
iz 1985 na 1986	10,2%
iz 1986 na 1987	2,8%
Povečanje interesa za dopustovanje v %: iz 1984 na 1985	11,1%
iz 1985 na 1986	37,5%
iz 1986 na 1987	56,8%
Seveda je temu primerno tudi vedno večje število odklonjenih prosilcev.
Tabela št. 2 pa nam nazorno kaže, daje interes prosilcev izredno velik predvsem za zidane objekte, katerih pa ima naša DO sorazmerno malo na voljo.
Če ob koncu, preden preberemo vtise samih letovalcev, poskušamo potegniti zaključno oceno o počitnikovanju v DO Novoles, lahko rečemo naslednje.
Sončenje na plaži
Dejstvo je, da ima naša DO premalo počitniških kapacitet, saj lahko zagotovimo letovanje le 8,43% delavcev (republiško povprečje znaša okoli 14%). Zato bo v bodoče kljub težavam, s kate-remi se ubadamo, nujno potrebno razmišljati o razširitvi kapacitet. Z obstoječimi objekti, ki jih imamo, pa razpolagamo dokaj uspešno, letovalci so v glavnem zadovoljni, čeprav je res, da vsem željam le ne moremo ustreči. Največ težav imamo s prikolicami, kjer prihaja do občasnih konfliktov z letovalci, glede stanja in lokacije prikolic.
PROBLEM PRIKOLIC
DO Novoles je lastnik 17 počitniških prikolic IMV ADRIA 450 oziroma 510, lociranih v avtokampih na otoku Krku. Prikolice so v poletnih sezonah polno zasedene. Starost prikolic je od štiri do šest let, po ugotovitvah, daje življenjska doba sindikalne prikolice od 7 do 9 let (odvisno od vzdrževanja), pa se bomo v naslednjih letih soočili z velikimi težavami. Tudi naše prikolice se počasi približujejo tem mejnim letom. Servisiranje je iz leta v leto dražje in na nekaterih starejših tipih smo opazili, da je zaradi celoletne izpostavitve vremenskim pogojem prišlo že do gnitja zunanjih sten, kar pa je skoraj nemogoče servisirati. Obeta se nam torej, da bomo čez nekaj let ostali še brez teh kapacitet.
Zato moramo prav na prikolicah več narediti, in jim posvečati večjo skrb. V letošnjem letu smo nekaj že naredili, saj smo vzdrževanju posvetili bistveno več pozornosti kot prejšnja leta. Predvidevamo, da bo tako tudi vnaprej, čeprav brez nakupa novih kapacitet, ne bomo stanje počitnikovanja dvignili na primerno raven.
Radovedni pogled izpod baldehina
Da bi dobili čimbolj realno sliko o kvaliteti letovanja naših delavcev na morju, smo obiskali najbližja Novolesova »letovišča«: Baško, Punat in Njivice na otoku Krku ter jih na licu mesta povprašali, kako jim gre. Naključno smo izbrali nekaj letovalcev, katerih izjave lahko posplošimo.
Kovačevič Žare, prikolica v Baški
Tukaj sem šele četri dan, vendar sem zelo zelo zadovoljen. Vreme imamo lepo, plaža je enkratna. Morjeječistoinza kopanje izredno primerno. Presenečen sem, da je tudi izredno mirno. Čeprav je kamp, kot vidite, popolnoma zaseden in plaža tako polna, da komaj najdeš kakšen prostor-
ček, vlada povsod tišina in spokojen mir. Čeprav je kamp izredno lep, ima vendar tudi pomanjkljivosti, sanitarije so namreč glede na kapaciteto kampa daleč premajhne. Čeprav je preskrba razmeroma dobra, nastopajo tudi tu občasne težave. Mleka namreč velikokrat zmanjka, kar je neprijetno zaradi otroka. Lokacija Novolesove prikolice je ugodna, saj se nahaja v skorajda edini senci v kampu. Pomanjkljivo pa je to, da so kapacitete hladilnika premajhne. Ob tej priliki bi predlagal, da naj bi se letovanje podaljšalo na 14 dni. Če bi bilo dovolj denarja, ne bi bilo napačno, če bi se nabavili razni rekviziti za rekreacijo. No, kljub vsemu smo zelo zadovoljni.
Novinec Janez, prikolica Punat
V tukajšnjem letovišču se dobro počutimo. Pohvaliti moram predvsem morje in plažo. Morje je čisto, ni pa preveč toplo, plaža je izredno prikladna za sončenje. Tudi druge zadeve so v tukajšnjem kampu dobro urejene. Pivo na primer se dobi tu na plaži, stane pa 400 din. Ravno tako je s sadjem, ki je sveže in kvalitetno. Kamp je zelo lepo urejen in opremljen z vedno
snažnimi in lepo vzdrževanimi sanitarijami, ki jih je dovolj. Resnično prijetno je okolje v tem kampu, tako lahko v miru berem knjige in prelistam časopise. Letos se je tudi hčerka naučila plavati, tako da niti z otroci nimam več skrbi, ko gredo v morje. Druga plat medalje je pa prikolica. Le-taježe močno dotrajana, oprema niti približno ne odgovarja seznamu, predvsem je pa veliko manjka. Kljub temu smo zadovoljni, saj v teh 10-tih dnevih kakšnega konforta niti ne potrebujemo.
Čauševič Ismet in Remiza, DSSS in TSP, prikolica Punat
Že tri leta nismo letovali, tako, da smo nekoliko že pozabili na lepote morja. Ko smo prišli sem, smo bili takoj zelo navdušeni. Plaža je enkratna, voda prav tako ni pregloboka, kar omogoča kopanje tudi otrokom. Pred leti smo letovali v Njivicah in moramo reči, da je tukaj veliko lepše, predvsem plaža je veliko boljša Tudi za zabavo je dobro preskrbljeno. V mestu redno deluje Luna park, kar je
predvsem za otroke primerno razvedrilo, lahko gremo tudi v kino ali na ples. Večinoma se pa držimo kar prikolice in sprehodov. Ko smo že pri prikolici, naj omenim, da je brez ključa. Tako smo prisiljeni za vhod uporabljati okno. tudi oprema prikolice je zelo pomanjkljiva, saj manjka večina pribora. Preskrba z hrano je kar dobra, primanjkuje pa mesa. Določene pomanjkljivosti res nastopajo, vendar nam je kljub temu izredno lepo. Za letovanje v prikolici se še naprej navdušujemo, saj imamo res lepe počitnice tukaj v Punatu.

Stopar Rozalija in Ivan TSP in TES, prikolica Njivice
Letos letujemo prvič v prikolici. Prej smo hodili k znancem v Portorož. Tukaj se dobro počutimo. Vreme imamo lepo, ni soparno. Življenje nam teče nemoteno. Preskrba z artikli, ki jih še potrebujemo je dobra. Morda je pomanjkljivo to, da se ne dobi rib.
Čeprav je treba priznati, daje v zidanih objektih le boljše, smo tudi s tem zadovoljni. Vse sorte doživiš. V prikolici smo našli celo polha. Prikolica je močno dotrajana, čez dve leti ne bo več uporabna. Njen inventar je že močno skrčen. Vseeno se nam tukaj dopade.
novoles 11
LETOVANJE 1987
Bučar Milka in Rozman Ivan,
TVP in Žaga, prikolica Punat
Počutiva se odlično. Lani smo bili v Njivicah, vendar je tu v Puntu daleč lepše kot v Njivicah. Morje je zelo čisto in primerno za kopanje tudi za najmlajše. Bistveno boljša je tukaj plaža. Tudi cene so znosne, pivo npr. se dobi prav na plaži za 400 din. Posebej moram pohvaliti zlasti sanitarije v kampu. Teh je dovolj in lepo so vzdrževane. Dobi se celo topla voda. Morda je pomanjkljivost le trgovina ob kampu, ki ni samopostrežna, zato gre nakup počasi, nabi-
rajo se dolge vrste. Mi hodimo nakupovati v mesto, kar ni daleč. Zelo mi je všeč to, da so trgovine založene s slovenskimi artikli, na katere smo navajeni. Tudi vse pomembnejše slovenske časopise se dobi že v jutranjih urah. Tudi za zabavo je preskrbljeno. Včeraj je nastopala v kavarni pevska klapa Krk, kije prepevala lepe dalmatinske pesmi. Zbralo se je veliko ljudi. V mestu nastopajo razne folklorne skupine, skratka vsak ima zabave po svojem okusu. Kljub raznim nastopom je imenitno poskrbljeno za mir, ki si ga na dopustu vsakdo želi. Prikolica je že precej dotrajana, primanjkuje zlasti inventarja.
Piškur Jožica in Janez, DSSS, prikolica Njivice
Ko smo prišli sem v Njivice, nas je čakalo neljubo presenečenje. Plinski štedilnik ni delal. To je bila za nas, ki imamo majhnega otroka in hrano od doma, velika nerodnost. Nič drugega nam ni kazalo, kot da se sami znajdemo. Kupili smo nov miniaturni štedilnik in mu
novoles 12
naredili zasilno stojalo. Tako smo začetno neugodje popravili, tako da sedaj normalno letujemo. Smo zelo zadovoljni. Tudi higiena v sanitarijah je solidna, preskrba tudi. Od 22 ure naprej je v kampu popolna tišina. Pripombe imamo na prikolico: primanjkuje inventarja, štedilnik, vrata se slabo zapirajo itd. Glede na to, da Novoles proizvaja čolne, bi bilo smotrno, da bi se pripeljali naši čolni, ki bi služili za rekreacijo ne majhnega števila Novolesovih letovalcev v Njivicah.

Pintar Marija, TPE, prikolica Njivice
Že tretjič letujemo tukaj v Njivicah. Nobenih sprememb ne opazimo. Sanitarije so sicer vzdrževane, vendar močno zaudarjajo. Preskrba je dobra. Njivice so nam všeč zato, ker
so od Trebnjega oddaljene le 150 km, prav tako nam odgovarjata plaža in morje, skratka na Njivice smo se že navadili. Pomanjkljivosti ki jih občutimo so: pomanjkanje posode, plin se dobi v Malinski, prikolica je iz leta v leto bolj iztrošena. Vseeno nam je tukaj všeč.
LETOVANJE 1987
Hočevar Slavka,
TSP, prikolica Njivice
Zelo lepo nam je tukaj. Sonca in toplote imamo dovolj. Plaža ni najboljša, preveč je kamnita in vodo globoka, primerna le za plavalce. Preskrba z živili je solidna, marsikatera stvar je celo cenejša kot doma npr. vino in kompot. Sanitarije so sicer redno vzdrževane, vendar je marsikatera
pipa že od lanskega leta pokvarjena. Tudi presenečenj ne manjka. Nekega dne smo takđ našli polha, ki je spal prijetno spanje med našimi piškoti. Ob večerih hodimo na sprehode, mladi pa gredo v disko. Na prikolice imamo pa pripombe. Preveč so skupaj nametane, precej inventarja primanjkuje in močno so že dotrajane. Menimo, da je treba prikolice v Njivicah obdržati, saj je zelo lepo tukaj.
Tine Kregar, kamp D S S S, prikolica Njivice
Tine je nudil gostoljubje naši ekipi.
Sončenje ob obali je tudi prijetno.
Iz izjav intervjuvanih letovalcev je razvidno, da se večina naših dopustnikov dobro počuti. Tudi vreme jim je bilo močno naklonjeno. Glede na to, da spada letovanje v prikolici med manjkvalitetno, smo z njihovimi izjavami lahko zadovoljni, vsaj kar se tiče krajev in izbora kampov, v katerih se nahajajo naše prikolice. Ne moremo pa biti zadovoljni s stanjem prik-
olic, ki so iz leta v leto slabše in kar je še slabše, kaj kmalu bodo dotrajane. Ker je dopustovanje ob morju bistvena sestavina delavčevega življenja, bo treba temu področju namenjati več pozornosti.
Reportažo so pripravili: KOSMINA GORAZD MAJSTER MLADEN STERBENC ALFONZ
PRI BAŠKI ČAMP FKK BUNCULUKA
V	njej podivja nevihta polna dežja.
Nam pa dež sploh ni odveč, ker je sonca bilo preveč.
Zato v prikolici sedimo, ožgane ritke si hladimo.
Burja piha veter vije, naš Matjaž pa vince pije.
Slabo vreme Petri paše, da se kar z rolado baše.
Tudi mama ji pomaga, čeprav doma jo čaka vaga.
Katra naša verze piše, včasih pa tudi kaj nariše.
Sosed naš je iz Sežane, zato nevihta ga ne gane.
Saj na Krasu večkrat piha, da mu kar ušesa viha.
Celo noč je šotor pazil, se okoli klinov plazil.
Zdaj si ves zaspan bo z alkoholom skrajšal dan.
Dol na plaži je še huje, tam tud’ kamen poskakuje.
Val za valom čoln zalije, pol’ ga pa na skal’ razbije.
Nemški turist, velik nudist, gre kar brez gat svoj čoln reševat.
V	morje skoči, si rit namoči, čoln pa kar v skalo poči.
Burja pa še kar divja, mu tudi šotor razcefra.
Presneta zgaga, tud’ marela ne pomaga, zdaj v avtu revež caga.
V	avtu je zdaj moker čist, razočaran naš nudist.
Ves nesrečen zdaj ne ve, naj ostane ali gre.
Jaz pa vsak dan novce štejem.
Cena bolj kot sonce greje.
Da pa nisem ostal brez gat, mi je omogočil naš sindikat.
Naš športnik
V spomladanski številki glasila Novoles smo predstavili našega sodelavca Papež Darka, člana ožje sedemčlanske selekcije pri Kolesarskem klubu Krka Novo mesto. Ker je Darko dosege! že tepe kolesarske rezultate, naj vas na kratko seznanimo z njim. V mesecu juliju od 27. do 30.. 7. je bila kolesarska dirka »Po poteh A VNOJ-a,« na kateri je Darko dosegel lepe uspehe in sicer:
I.	etapa Bihač — Drvar 4. mesto
II.	etapa Drvar — Jajce 8. mesto
III.	etapa Jajce — Banja l uka 3. mesto
IV.	etapa Banja Luka — Kozara L mesto
V.	etapa Kozara — Bihač 3. mesto
Skupaj je dosegel na tej dirki 3. mesto, ekipno pa je bila ekipa Kolesarskega kluba Novo mesto prva. Dirka je veljala za člansko etapno dirko.
Takoj po tej kolesarski dirki je sledilo Državno prvenstvo na dirkališču v Zagre-
bu, ki je potekalo 1. in 2. 8. Tekmovanje poteka na posebno pripravljenem dirkališču. Vsak tekmovalec štarta posamezno na 1000 ali 4000 metrov. Meri se posameznikov čas, ki se upošteva v rezultatu. Darko je na tej tekmi dosegel v vožnji na 1000 m 1. mesto. Naj omenimo, da imamo tako posebno dirkališče v Sloveniji tudi v Kranju.
V posebni vrsti dirke, to je KRITERIJ ZA TOČKOVANJE je Darko zasedel 2. mesto (le za las je zgrešil 1. mesto).
Darko je z rezultati na državnem prvenstvu dosege! naziv Športnik zveznega razreda, kar je tudi bil cilj v začetku njegove kolesarske kariere. Kakšni so Darkovi načrti in želje glede na rezultate, ki jih je dosegel? Vsekakor obdržali status Športnika zveznega razreda ter se uvrstiti v državno reprezentanco. Darku čestitamo za dosežene rezultate in mu želimo še dosti športnih uspehov.
Novilon — projekt proizvodnje poliamidnih polproizvodov
V Novolesu potekajo zaključne faze priprave projekta NOVILON, zato je prav, da vse naše delavce obvestimo, za kaj pri tem projektu gre.
Najprej, kaj poliamid sploh je? Prav dobro ga poznamo, skriva se pod imenom najlon na lepih nogah naših tovarišic, pa še marsikje drugje. Gre za zelo žilav material, ki ima veliko odpornost proti udarcem, obrabi, pa tudi mnogim kemikalijam. Iz poliamida se izdelujejo različna zobata kolesa, zobniki, drsniki, puše, vodila in podobni sestavni deli različnih naprav in strojev. V strojegradnji vse bolj izpodriva kovine kot so aluminij, medenina in bron, saj je trajnejši, lažji in predvsem cenejši.
Pod imenom poliamid se seveda skriva vrsta med seboj sorodnih, pa vendar precej različnih materialov. Projekt Novilon bo zagotavljal proizvodnjo predvsem zahtevnejših kvalitet, kijih v Jugoslaviji dosedaj nismo proizvajali. Težišče bo na proizvodnji materiala, ki se tokom uporabe sam podmazuje, ker so v njem vključene mikroskopsko majhne kapljice olja. Zobnik iz tega materiala ima do 25 krat daljšo življenjsko dobo kot kovinski in do 5 krat daljšo kot enak zobnik iz običajnega poliamida.
Poliamid, recimo mu kar Novilon, bomo proizvajali v obliki plošč, cevi in palic, različne debeline in dolžine. Različne kvalitete materiala bodo zaradi lažje indentifikacije različno obarvane. Kapaciteta pr-
oizvodnje bo znašala 100 ton/leto ob enoizmenski proizvodnji, kar bo po ugotovitvah tržne analize, ki jo je lani po našem naročilu izdelal ITEO iz Ljubljane, ravno prav za začetek.
In kako bo tekla proizvodnja Novilona?
Osnovna surovina se imenuje epsilon-kaprolaktam inje seveda (žal) iz uvoza. Kapr-olaktam je bel prah, slabega vonja. Je produkt ciklizacije aminokisline. Z drugimi besedami to pomeni, da je popolnoma nestrupen, lahko ga celo jemo (žal nima okusa po klobasah). Iz vreč se kaprolaktam dozira v talilni tank, kjer se segreje za cca. 130 stopinj Celzija in stali. Talini, ki smo jo zatehtali v dozirno posodo, dodamo točno določene količine različnih dodatkov in tr-dilca, dobro premešamo in jo zlijemo v kalup, kjer spolime-rizira. Po končani polimeriza-ciji kalup ohladimo in iz njega vzamemo izdelek. Kalupi za proizvodnjo plošč so statični, podobno kot pri akrilnih ploščah, kalupi za proizvodnjo cevi in palic pa se vrtijo okoli svoje vertikalne ali horizontalne osi in so zato montirani v posebnih napravah.
Precej enostavna tehnologija torej, ki pa v sebi skriva vrsto zank in pasti, ki jih je mogoče obiti le z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem. Ker tega znanja v Novolesu nimamo, smo se odločili, da ga kupimo skupaj z vso potrebno opremo od znane angleške firme, ki nam bo pomagala pognati pr-
oizvodnjo, odprla pa bo našemu Novilonu tudi pot v izvoz, saj bo odkupila do 50% letne proizvodnje.
Kje bo obrat Novilon? TAP Trebnje, ki že danes obvladuje podobno tehnologijo proizvodnje akrilnih plošč, je gotovo najprimernejša lokacija v okviru Novolesa. V okviru TAPa smo že našli prostor velikosti 500 kv. m., ki v celoti ustreza zahtevam proizvodnje Novilo-na, pa tudi elektrike, ki jo proizvodnja potrebuje kar precej, je v TAPu dovolj.
Kdaj? Če bo šlo vse po sreči s pridobitvijo ustreznih dovoljenj sogalsij, mnenj in pristankov — ne boste verjeli, samo v Beograd smo dosedaj poslali več kot 5 kg gradiv — bomo začeli s proizvodnjo v marcu 1988. leta. Do takrat pa moramo pripraviti še celo vrsto stvari, ki bodo omogočile hiter in učinkovit zagon proizvodnje in hkrati tudi trženja. V pripravi je že ustrezen prospektni material, navezani so že prvi poslovni kontakti s prodajno mrežo.
Zdaj pa še nekaj številk!
Investicija v znanje in pripravo proizvodnega prostora nas bo stala približno 22 starih milijard (220 milijonov nd), opremo pa bomo vzeli v najem in jo odplačali v 18 mesecih. Vrednost opreme znača cca. 20 starih milijard. Približno pravimo zato, ker se tečaji tujih valut, pa tudi uvozni predpisi, iz dneva v dan spreminjajo, z njimi pa tudi višina investicije.
In kaj bo investicija dela? V tretjem letu proizvodnje, ko bo odplačana vsa oprema, pričakujemo 89 milijard sd prihodka, 41.5 milijard sd dohodka, 24 milijard sd čistega dohodka in 17.5 milijard sd poslovnega sklada, vse seveda ob sedanji vrednosti dinarja.
Poleg dobrih poslovnih rezultatov pa obeta projekt NOVILON tudi nove razvojne možnosti proizvodnje inženirskih plastik v Novolesu. Tržna analiza je namreč pokazala, da je na tem področju, ki je finančno izredno zanimivo, na jugoslovanskem trgu še veliko nezorane ledine. Torej le s pogumom in zaupanjem naprej!
ZAHVALA
Ob smrti moje mame Leo-poldine Derganc se iskreno zahvaljujem OO ZS BLP za venec in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi godbi Novoles.
sin
DERGANC FRANC
Gonoreja ali kapavica
V prejšnji številki smo objavili razlago bolezni AIDS, ki je izrazito sodobna spolna bolezen. To pa ni edina spolna bolezen, ki muči človeštvo. Poznamo tudi tradicionalne (klasične, zgodovinske) bolezni, kot so gonoreja in sifilis. V tej številki vam predstavljamo že davno poznano spolno bolezen gonoreja ali kapavica. Ta bolezen sicer ni tako nevarna kot AIDS, je pa vseeno neprijetna. Ime kapavica, je dobila po tem, ker pri tej bolezni pride do gnojnega kapanja, grški naziv za to bolezen pa priča o tem, da so to bolezen poznali že davno, predno so karkoli vedeli o okužbi in bakterijah. Povzročitelj kapavice je bacil gono-kok, ki so ga odkrili leta 1979. Ta bacil je sluzičnizajedalec s sečnici, v kanalu materničnega vratu, v maternici, jajcevodih, v debelem črevesu in na očesni veznici.
Žal pa me je verjetno okužila. Ko grem na vodo. me namreč peče in imam gnojne izcedke.
Simptomi pri vas kažejo na to, da gre verjetno za gonorejo; vzeli bomo bns sečnice m debelega črevesa. Analizirali bomo tudi kn.
— gonoreja pri ženski jOjajčnik, J
v jajcevod
Ženska ima lahko gonorejo, pa za to niti ne ve. Povzročitelji so lahko locirani v: sečnici, maternici, jajcevodu ter lahko povzročijo celo neplodnost (sterilnost)
[ gonoreja pri moškem | j sečni mehur, j
Pri moškem se infekcija lahko razširi na več drugih organov. Zato se je treba vedno temeljito prepričati, če je res prišlo do ozdravitve.
Kličem zaradi rezultatov testov.
| Rezultati so negativni, pozdravljeni stel
TOZD TVP: prišli: ROTAR JOŽE (iz JLA), BOŠKOVIĆ DOSTA, JUNC TATJANA, KNEŽEVIĆ DAMIR (vsi iz TSP); odšli: ŠUŠTAR VERONIKA (upokojitev), KULOVEC ANGELA (upokojitev), BOHTE JANEZ, TURK JOŽE, UCMAN VILKO, UMEK MARU A, SOMRAK JOŽE, SA-ŠEK MARTIN, BRADAČ JOŽE, AMBROŽIČ ANTON (vsi v TPP'1
TOZD ŽAGA: odšli: BUCIČ IVO (zahteva delavca), ĐURĐE-VIĆ BORKA (sporazum), ASIC VLADO (disciplinska izključitev), KLEMENČIČ IVAN, TURK JANEZ, KRUPIĆ ZLATKO, SAŠEK JOŽE, LOVREKOVIČ DANICA, LUZAR MARTINA, ČELIČ FRANC, JAKŠE MARTIN, MOŽE FRANC (vsi v TPP)
TOZD TPI: odšli: ZELINGER JOŽE (v JLA), HUDOROVAC LADO (samovoljno), ZUPANČIČ JOŽE (upokojitev), KUŽNIK JOŽE (zahteva delavca), LUZAR LUDVIK, GAJIČ BOŽENA, Ha ČEVAR ANICA, STRAŠEK ANDREJ, PLANTAN JANEZ, KASTELIC MARTIN, BRUDAR ANTON, PLANTAN MARTIN (vsi v TPP)	„ „	„
TOZD BOR: odšli: BOŽIC JOŠKO (sporazum)
TOZD SIGMAT: prišli: PEREC ZDRAVKO (iz JLA), PAVKOVIČ MARTIN (iz JLA), SALAMON MARJAN
Kadrovske vesti za mesec julij 1987
TOZD IGK: prišli: JAVORŠEK JOŽE; odšli: GORENC ŠTEFAN (sporazum), STARIČ BOJAN (v JLA)
TOZD TDP: prišli: TRIVIC ŽELJKO (iz JLA), KROŠELJ ZORAN (iz JLA), VARDIC LJUBAN, JURAN ROBERT, KONCILJA ANTON, MAJER ZVONE, ŠPINGER BOJAN, ŠUŠTAR FRANC (vsi iz TSP); odšli: RAK ALOJZ (sporazum), DUJAKOVIČ TOMISLAV (sporazum), KAVŠEK IZTOK (sporazum), VASIČ ANICA (izjava delavke), CRNOJA KRISTINA, ŠEGA MARIJA, KLEMENČIČ JOŽE, COLOBIC BOGDAN, MLAKAR JANEZ (vsi iz TPP), TRAMPUŠ EMIL, TURK BRANKA (v DSSS)
TOZD TSP: prišli: VRT AR AVGUST (iz JLA), NOVAK IGOR (iz JLA) ZEC ZDRAVKO; odšli: MLEKUŠ MIRAN (samovoljno), KNEŽEVIĆ DAMIR, JUNC TATJANA, BOS-KOVIĆ DOSTA (vsi v TVP), JAKŠE JOŽE (v BLP), JURAN ROBERT, KONCILJA ANTON, MAJER ZVONE, ŠPRI-NGER BOJAN, ŠUŠTAR FRANC (vsi v TDP)
TOZD TPP: prišli: KRAJ STANISLAV, KLEVIŠAR JOŽEFA, NOSAN FRANČIŠKA (obe iz TGD), CRNOJA KRISTINA, ŠEGA MARIJA, KLEMENČIČ JOŽE. GOLOBIC
BOGDAN, MLAKAR JANEZ (vsi iz TDP), BOHTE JANEZ, TURK JOŽE, UCMAN VILKO, UMEK MARIJA, SOMRAK JOŽE, SAŠEK MARTIN, BRADAČ JOŽE, AMBROŽIČ ANTON (vsi iz TVP), KLEMENČIČ IVAN, TURK JANEZ, KRUPIČ ZLATKO JSAŠEK JOŽE, LOVREKOVIČ DANICA, LUZAR MILENA, ČELIC
FRANC, JAKŠE MARTIN, MOŽE FRANC (vsi iz ŽAGE), LUZAR LUDVIK, GAJIČ BOŽENA, HOČEVAR ANICA, STRASEK ANDREJ, PLANTAN JANEZ, KASTELIC MARTIN, BRUDAR ANTON, PLANTAN MARTIN (vsi iz TPI); odšli: PLANTAN MARTIN (sporazum), MOŽE FRANC (sporazum)
TOZD TKO: odšli ŽLOGAR PETER (izjava delavca), BILIČ RADKO (izjava delavca) KRALJ MARJAN (disciplinska izključitev)
TOZD TES: prišli: RUD-MAN ANTON (iz JLA)
TOZD TGD: prišli: KOŽELJ MIRKO (iz JLA); odšli: NOSAN FRANCKA, KLEVIŠAR JOŽEFA (obe v TPP)
BLP. prišli: ĐEKIČ NADA, SKU-
ŠEK BARBARA, JAKŠE JOŽE (iz TSP); odšli: BENCIK JULIJANA (v DSSS)
DSSS: prišli: MARESIČ TATJANA, BENCIK JULIJANA (iz BLP), TRAMPUŠ EMIL, TURK BRANKA (oba iz TDP); odšli: ZUPANČIČ EMILIJA (upokojitev)
Število
zaposlenih delavcev po TOZD 31. 7. 1987
TOZD	M	ž	Skupaj
TVP	120	151	271
ŽAGA	191	36	227
TPI	73	23	96
BOR	83	50	133
SIGMAT	122	38	160
IGK	54	38	92
TDP	218	225	443
TSP	170	160	330
TPP	109	59	168
LIPA	103	35	138
TAP	70	60	130
TKO	130	67	197
TES	120	32	152
TGD	65	68	133
BLP	91	44	135
DSSS	123	107	230
SKUPAJ	1847	1195	3042
Cene Moznik — nevarnosti na morju
Piše in riše I. Balog.