ŠTEVILKA
LIHO M V, 24. MAJ 2013 CENA 1.58 EUR
Gozd za vse in vsi	Promet čez ljubnito zaenkrat Jože Strmenik: "V lesu delam
(tudi država) za gozd	preko montažnega mosta zase in za tiste, ki znajo
videti."
STRAN 4
STRAN 9
STRAN 15
9770351814014
Oglasi
I
2 
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Iz vsebine:
Tretja stran
Kriza maje temelje svetovno priznane gozdarske stroke
Zgornjesavinjski zdravstveni dom:
Zguba posledica zmanjšanja
sredstev zavarovalnice........................................5
KLS Ljubno:
Le kvalitetno delo in nenehen
razvoj jim omogočata rast..................................6
Odkup Ljubljanskih mlekarn:
Zadruge sprejele
prevzemno ponudbo Dukata.............................7
Državljanska lista:
Podpredsedniški mandat Zgornjesavinjčanu Alojzu Selišniku.................7
Intervju
Karlina Mermal veliko
časa namenja prostovoljstvu...........................8
Rečica ob Savinji:
Začeli z zbiranjem idej in
predlogov za razvoj občine.............................10
Luče:
Urejanje poplavne varnosti v teku.................10
Zeliščar Jože Majes:
»Za vsako bolezen rož'ca raste« ne drži......14
Spomin na šolo v Rastkah:
Srečanje nekdanjih učencev in
učiteljev polno zanimivih zgodb........................17
(ŠS)
mšj, »i
%
JB/ \
wmmt t
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 21, 24. maj 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Gozd je zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv na celotno okolje. Človek je že zelo zgodaj odkril, da lahko gozd uporablja za različne namene: kot vir hrane, kraj bivanja, vir kurjave in še marsikaj. Že stari Rimljani so gozdove delili na tiste, primerne za svinjsko pašo, in ostale gozdove. Danes ločimo tri funkcije gozda: proizvodno, okoljsko oziroma ekološko in socialno.
Pri omenjeni delitvi gre za človekov pogled na vlogo in pomen gozda. Gre torej za vpliv gozda na ljudi in okolje, kjer živimo. Noben gozd ne opravlja le ene vloge, vedno jih je več skupaj, se pa te vloge skozi čas spreminjajo.
Sodobni človek stremi k temu, da vse ovrednoti v denarju. Nekatere vloge gozda je relativno enostavno ovrednotiti, druge pa skoraj nemogoče. Tako lahko, denimo, proizvodno vlogo gozda zelo enostavno finančno ovrednotimo, saj samo preštejemo denar, ki ga dobimo s prodajo lesa, tako rekoč nemogoče pa je denarno ovrednotiti estetsko vlogo gozda, ki je, predvsem v bližini mest, zelo pomembna in visoko cenjena.
V mesecu maju mineva devetnajst let od začetka delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, ki strokovno usmerja gospodarjenje z gozdovi. Strokovno delo z gozdovi ima pri nas sicer dolgo tradicijo; s približno sedanjim konceptom trajno-stnega, večnamenskega, načrtnega in sonarav-
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
nega dela z gozdovi, ne glede na njihovo lastništvo, smo v Sloveniji začeli že kmalu po drugi svetovni vojni.
Začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil za slovensko gozdarstvo zelo pomemben zaradi njegove korenite reorganizacije, na srečo pa se niti v omenjenem času niti v obdobju, ki je sledilo, niso zgodile prelomne spremembe na področju temeljnih ciljev in usmeritev slovenske gozdarske stroke. Zakon o gozdovih iz leta 1993 (s kasnejšimi dopolnili) in nacionalna gozdna programa iz let 1996 in 2007 zagotavljajo kontinuiteto strokovnega dela z vsemi gozdovi v Sloveniji.
A je aktualna gospodarska in finančna kriza dosegla tudi slovensko gozdarstvo. Pomanjkanje finančnih sredstev je že tolikšno, da gozdarji svoje terensko delo opravljajo brez povračila potnih stroškov. Po lanski reorganizaciji znotraj območnih enot se napoveduje nova reorganizacija v smislu združevanja območnih enot. Gozdarji opozarjajo, da to vodi v zniževanje kakovosti njihovega dela. Ali se lahko zgodi, da bomo začeli zapravljati ugled naše gozdarske stroke, ki sodi v sam svetovni vrh? Več o tem v tokratni temi tedna.
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 3
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
vsi (tudi država) gozd
Tema tedna
TEDEN GOZDOV 2013
Gozd za vse in
za
Zadnji teden v maju Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) s svojimi območnimi enotami pripravlja praznovanje posvečeno slovenskim gozdovom. Teden gozdov 2013 bo potekal pod sloganom »Gozdovi za vse«, strokovnjaki pa bodo razpravljali predvsem o usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. V tem obdobju bodo več zanimivih in poučnih prireditev pripravili tudi v Območni enoti (OE) Nazarje.
Bukov gozd je v Zgornji Savinjski dolini avtohton gozd, ki sicer spada med najrodovitnejše slovenske gozdove. (Foto: Tatiana Golob)
OSREDNJA PRIREDITEV V OE NAZARJE LETOS NA LJUBNEM
Organizacijsko je OE Nazarje razdeljena na tri krajevne enote z 19 revirji in pokriva vse občine z gozdovi bogate Zgornje Savinjske doline in območje Šaleške doline. Tukaj se nahaja skoraj 50 tisoč hektarjev gozdnih površin, Zgornjesavinjčani pa so že številne rodove povezani z gozdom in sredstvi, ki jim jih ta nudi za preživetje. Prav interesi, ki izhajajo iz gozda, kot prostora in vira lesa, so podlaga sporočila letošnjega tedna gozdov.
Uvodna prireditev v praznovanje v nazarski območni enoti bo potekala v torek, 28. maja, ob 13. uri, poimenovali pa so jo »Gozd za vse in vsi za gozd«. Na prireditvi, ki bo potekala ob ribiškem domu na Ljubnem ob Savinji, bodo gozdarji predstavili pomen gozdov za različne uporabnike in javnosti, izbrali bodo naj-skrbnejše gospodarje gozdov za leto 2013, najprizadevnejše-ga gozdarja za leto 2013 in predstavili drevo leta v gozdnogospo-
darskem območju Nazarje. Naziv »naj drevesa« bo letos pripadel vrbi, več o odločitvi zakaj tako pa sledi na sami prireditvi, ki jo bo popestrila razstava »Gozd in voda sta povezana«.
ZARADI VARČEVANJA LANI
REORGANIZACIJA
OE Nazarje se poleg posvečanja gozdovom in osveščanju javnosti o velikem pomenu lesa za
našo dolino, spopada tudi s težavami v delovanju. Zavod za gozdove je že od ustanovitve leta 1994 uvrščen v javni sektor, kateri pa se v zadnjem času sooča z večjimi spremembami in rezi v finance in kadrovsko stanje. Pri tem se varčevalni ukrepi ne spre-
jemajo selektivno, ampak, kot pravi Anton Breznik, vodja OE Nazarje, kar vse povprek. To po Brezni-kovem mnenju za določene zavode javnega sektorja predstavlja precejšen problem. Zaradi varčevanja so v OE Nazarje v lanskem letu že naredili reorganizacijo v poslovanju. V Šoštanju so ukinili en revir, tako sedaj ostaja 19 revirjev. Zmanjšali so število področnih krajevnih enot, teh je bilo prej pet, in sicer v Lučah, Gornjem Gra-
du, Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji in v Šoštanju. Lani so združili gornjegrajsko in ljubensko enoto pod krajevno enoto Gornji Grad, na Ljubnem je sedaj samo revirna pisarna. Tudi enoti Nazarje in Šoštanj sta po novem združeni v eno krajevno enoto Šoštanj. V Nazarjah sedaj poleg sedeža zavoda ostaja le revirna pisarna.
BREZ PLAČILA KILOMETRINE OGROŽENO DELO NA TERENU
Reorganizacija vseh slovenskih enot ZGS je bila narejena na zahtevo pristojnega ministrstva, a kot pravi Breznik, žal v nazarski OE o kakšnih konkretnih prihrankih zaradi tega ne morejo govoriti. »Mogoče tudi zato, ker smo bili v naši enoti že prej zelo racionalno organizirani, saj so bili vodje krajevnih enot hkrati revirni gozdarji. Sedaj smo naredili tri samostojne krajevne enote, ki jih pokrivajo trije krajevni vodje. V gozdarstvu je pač tako, da teren mora biti pokrit. To je osnova in mi se trudimo za redno delo na terenu, čeprav nam stalno zmanjšujejo število zaposlenih.« Ob ustanovitvi zavoda je bilo zaposlenih 40 ljudi, danes ostaja 32 zaposlenih. Ker se trudijo, da teren ostaja maksimalno pokrit, saj je ta za gozdarje najpomembnejši, zaposlenost zmanjšujejo v drugih njihovih službah.
V nazarski OE se poleg materialnih stroškov, predvsem kilome-
Anton Breznik, vodja OE Nazarje:
»Na Območni enoti Nazarje že vsa leta zelo racionalno razporejamo s financami namenjenimi materialnim stroškom, zadnji dve leti pa sta že kar kritični, saj od nas pričakujejo še večje krčenje sredstev, mi pa pravzaprav nimamo več rezerv, kjer bi lahko jemali. Pri tem največje težave ne predstavlja nižanje plač, težave imamo predvsem na področju materialnih stroškov. Delo gozdarjev je namreč vezano na teren, to pa za sabo potegne neobhoden strošek kilometrine, ki je naš največji materialni strošek. Če pa gozdar ne more na teren, torej v gozd, potem ne more dobro opravljati svojega dela. In trenutno nam država ne zagotavlja niti osnovnih materialnih sredstev, da bi opravljali tisto delo, ki smo ga dolžni opravljati po zakonu. Stanje je tako kritično, da se občasno na teren vozimo kar na svoje osebne stroške. Terena enostavno ne moremo zanemarjati, gre za vzdrževanje dobrega sodelovanja z lastniki gozdov, ki bi ga bilo zelo škoda pokvariti.«
4 Savinjske novice št. 20, 17. maj 2013
Tema tedna, Aktualno
trine, soočajo še s težavami s poslovnimi prostori, pisarniškim materialom, opremo, ampak, kot pravi Breznik, »s takšnim pomanjkanjem se še da nekako delati, brez plačila kilometrine pa žal ne gre, ne da bi bila narejena velika škoda našemu delu, sodelovanju z lastniki gozdov ter predvsem gozdovom.«
EVIDENTIRAN RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CENTER LESARSTVA
Gozd in z njim povezana lesna obrt sta že od nekdaj pomemben del Zgornje Savinjske doline. Lesarska industrija je v zadnjih desetletjih žal zamirala, vse občine pa si prizadevajo za vzpostavitev poprej produktivnega stanja. V ta namen
potekajo številna izobraževanja in srečanja zainteresiranih, ki si delijo izkušnje in ovire pri svojem delu. Župani, predstavniki gospodarskih zbornic ter nekateri gospodarstveniki s področja lesne predelave iz SAŠA regije se dogovarjajo o možnostih uresničitve regijskega
projekta Razvojno tehnološki center lesarstva. Slednji bi bil ustanovljen v sklopu Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2014-2020 in bi predstavljal enega od stebrov razvoja lesne predelave.
Tatiana Golob
Nazarski gozdarji si skupaj s partnerji prizadevajo za urejanje in vzdrževanje gozdnih učnih poti. Teh je na nazarskem gozdnogospodarskem območju pet, in sicer na območju Logarska dolina - Solčava, Samostanski hrib - Nazarje, Konovo Deberca - Velenje, Tičjak - Gornji Grad, Savina - Ljubno ob Savinji. V tednu gozdov bo zato vsak delovni dan potekalo vodenje učencev osnovnih šol po gozdnih učnih poteh. V četrtek, 30. maja, bo vodenje organizirano tudi za občane, in sicer v sklopu dneva odprtih vrat v Muzeju Vrbovec v Nazarjah.
Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE
Izguba posledica zmanjšanja sredstev
zavarovalnice
Darja Es bo zavod vodila še en polletni mandat, v kolikor jo bodo potrdili občinski sveti zgornjesavinjskih občin. (Foto: Štefka Sem)
V osnovni zdravstveni dejavnosti je bilo realiziranega skoraj 98 odstotkov planiranega programa, plan so presegli v pulmološki ambulanti, fizioterapiji in dejavnosti patronaže in nege na domu. Nenujni sanitetni prevozi so bili preseženi za 78 odstotkov. Žal pa so zavodu v preteklem letu ukinili financiranje kluba zdravljenih alkoholikov, katerim odslej nudijo le še brezplačno uporabo prostorov.
Vršilka dolžnosti direktorja Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Darja Es je nazarskim svetnikom na seji občinskega sveta predstavila poročilo o poslovanju zavoda in razloge za rdeče številke ob koncu preteklega leta. Istočasno je spregovorila o spremembah v načinu financiranja osnovnega zdravstva, kjer bodo imele sedaj večjo vlogo občine ter izrazila zadovoljstvo, da imajo v zdravstveni postaji Nazarje specializanta, za katerega upajo, da bodo po koncu specializacije konec prihodnjega leta obdržali v službi.
VSAKO LETO MANJŠI PRIHODKI
Varčevanje v zdravstvu in vsako leto manjši prihodki se je po besedah Esove pričelo v letu 2009. Ta-
krat jim je zdravstvena zavarovalnica prvič znižala prihodke, enako se je potem dogajalo vsako leto in od takrat se v zavodu pojavljajo rdeče številke. Izgubo so doslej lahko pokrivali sami, lani pa je številka narasla do meje, ko jim bo to le težko uspelo. Za pokrivanje izgube so sicer pristojne občine, a kaj,
ko novi odlok o ustanovitvi zavoda še ni sprejet in razmerja med občinami in zavodom niso pravno formalno urejena. Ravno iz tega razloga letos niso izstavili zahtevkov občinam za pokritje izgube, so jih pa obvestili, koliko bi morali pokriti na osnovi delitvene bilance iz novega odloka.
V preteklem letu je zavod pogodbo z zavarovalnico podpisal šele s prvim majem. Zaradi poznega podpisa pogodbe so v nekaterih dejavnostih presegli, v drugih pa niso dosegli planiranega obsega dela, saj ni bilo več dovolj časa. Največji strošek zavoda so plače,
ki dosegajo kar 63 odstotkov vseh stroškov. Esova je omenila, da so glede plač vezani na kolektivno pogodbo v zdravstvu. Ker v zavodu nimajo pediatra, preventivno zdravstveno varstvo šolskih otrok izvajata dve zdravnici po podjemnih pogodbah, kar je bistveno dražja oblika, a žal je bil razpis za zaposlitev pediatra doslej neuspešen. Pozna se jim tudi izpad dohodka na rentgenu zaradi starosti aparata.
VEČJA VLOGA OBČIN
Zdravstveno ministrstvo po novem predvideva večjo vlogo občin v primarnem zdravstvu, tudi del financiranja. Na to raven bi radi preložili več preiskav, da bi razbremenili bolnišnice. Po tem programu bi morali imeti v zavodu zaposlene še tri zdravnike, a se Esova sprašuje, kako jim bo ministrstvo pomagalo, da jih dobijo. Bili bi jih veseli, a na periferiji se povsod kaže pomanjkanje le-teh. Poleg tega spada zavod med šest območij v Sloveniji, ki nimajo enakopravnih možnosti do dostopa nujne medicinske pomoči.
Štefka Sem
/' \ Darja Es je v.d. direktorja zavoda od lanskega decembra. S koncem
maja ji bo potekel šestmesečni mandat. Svet zavoda je predlagal, da vodenje zavoda prevzame še za pol leta in Esova je izziv sprejela. Imenovanje morajo potrditi še občinski sveti. Njen pogoj, da ostane na tem mestu še en mandat, je bil, da se pokažejo premiki glede sprejema novega odloka zavoda, s katerim bodo dani pogoji, da lahko zavod pripravi nov javni razpis za direktorja v drugi polovici leta.
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 5
Gospodarstvo
Le kvalitetno delo in nenehen razvoj jim
omogočata rast
KLS LJUBNO
V ljubenskem podjetju KLS, zlati gazeli leta 2011, kjer izdelujejo zobate obroče za avtomobilsko industrijo, so v preteklem letu dosegli vse glavne cilje. Kljub negotovi gospodarski situaciji v svetu so dosegli manjšo rast in v štiridesetem letu poslovanja dosegli najboljši poslovni rezultat. Le-tega so delili tako z zaposlenimi kot kupci, je povedal direktor podjetja Mirko Strašek.
NAJUSPEŠNEJŠE LETO DOSLEJ
»Lani smo večino zastavljenih ciljev dosegli in presegli. Leto je bilo uspešno v več pogledih. Dosegli smo načrtovan napredek, dobili smo naročila za nove projekte in izdelali preko petdeset vrst prototipov in začetnih vzorcev za nove izdelke. Poleg tega smo pridobili dva nova kupca na trgih, kjer doslej nismo bili neposredno prisotni, na Japonskem in v Španiji, povečali smo proizvodnjo za nekatere obstoječe kupce,« je povedal direktor. Čeprav je prodaja osebnih avtomobilov, na katero so vezani, v Evropi padla za skoraj devet odstotkov, v svetu pa narasla za šest odstotkov, padca prodaje sami niso imeli.
Največ zaslug za to ima kvalite-
ta njihovih izdelkov in fleksibilnost dobav. Manjši promet pri nekaterih evropskih proizvajalcih so kompenzirali z novimi projekti, zato si manjšo letno rast štejejo kot velik uspeh. KLS kar 85 odstotkov proizvodnje izvozi, preko 30 odstotkov vrednosti prodaje pa predstavljajo novi proizvodi. To kaže na stalni razvoj v podjetju, prilagajanje kupcem in konkurenčne cene. Glede kakovosti so v samem svetovnem vrhu. Še vedno namreč izkazujejo manj kot dve reklamaciji na milijon dobavljenih kosov in manj kot tri slabe kose na milijon dobavljenih kosov.
POSTAVITEV NOVE HALE
V preteklem letu so postavili 1.340 kvadratnih metrov veliko no-
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE (RASR)
Podjetno v svet podjetništva 2013
Na Razvojni agenciji Savinjske regije so objavili javni poziv za operacijo Podjetno v svet podjetnišlva za leto 2013. Ob tem so v sredo, 15. maja, pripravili predstavitev izvajanja operacije in udeležence, ki so bili izbrani na razpisu za lansko leto.
Gre za operacijo, ki je sofinancirana s strani evropskega socialnega sklada in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Projekt je namenjen mladim visoko izobraženim brezposelnim osebam. Omogoča jim redno zaposlitev na RASR za čas trajanja operacije, to je pet mesecev. V tem obdobju s pomočjo mentorjev in strokovnjakov nadgradijo svojo poslovno idejo in izdelajo poslovni načrt, s katerim bodo začeli samostojno kariero, saj je zahteva razpisa tudi samozaposlitev ali zaposlitev po koncu projekta.
Tisti, ki jih razpis zanima, lahko vse informacije dobijo na RASR v Celju. Rok za prijavo na letošnji poziv je 31. maj, udeleženci se bodo v operacijo vključili 15. 7. 2013. Potencialni udeleženci operacije bodo dodatne informacije o vsebini in poteku operacije lahko dobili tudi na predstavitvi, ki bo namenjena vsem zainteresiranim kandidatom. Predstavitev bo 28. maja, ob 10h na sedežu Razvojne agencije Savinjske regije d.o.o..
V letošnjem februarju so na agenciji v okviru operacije začeli delati udeleženci, ki so bili izbrani na razpisu 2012. Komisija je med številnimi prijavljenimi izbrala deset kandidatov. Po treh mesecih zaposlitve so bodoči podjetniki na predstavitvi 15. maja pokazali svoje ideje oziroma bodoča podjetja.
Marija Lebar
vo halo, v katero so postavili novo proizvodnjo linijo, namenjeno za zobate obroče za Volkswagen, ki so nekoliko zahtevnejši proizvod. Prenovili so dve stari liniji, ki sta sedaj bolj produktivni in zagotavljata večjo proizvodnjo. Dokončali so tudi novo varilno in valjarsko linijo. Kar dve tretjini materiala bodo od-
Mirko Strašek: »Lanskoletni dobiček bomo vložili v razvoj opreme proizvodov in procesov. Želimo se namreč dolgoročno razvijati in poslovati stabilno.«
(Foto: Štefka Sem)
slej lahko valjali sami in bodo tako še bolj prilagodljivi in se bodo lažje prilagajali trgu, saj bodo manj odvisni od dobaviteljev. Letos nameravajo na zemljišču, ki ga že imajo, postaviti še eno halo.
»Lanskoletni dobiček bomo vložili v razvoj opreme proizvodov in procesov. Želimo se namreč dolgo-
ročno razvijati in poslovati stabilno. Letošnje investicije bodo vredne 6,5 milijona evrov, zaključene pa naj bi bile do konca leta. Dividend v KLS-u do letos nismo izplačevali, saj smo ves dobiček vlagali v napredek,« je povedal Strašek in dodal, da ob dobrih rezultatih niso pozabili na zaposlene. Vsi zaposleni so poleg plač prejeli še božičnico in v mesecu februarju stimulacijo za preteklo leto ter najvišji regres. Povprečna neto plača zaposlenega je tako znašala 1.059 evrov, kar je za več kot šest odstotkov nad republiškim povprečjem.
DRUŽBENO ODGOVORNI
Veliko tudi vlagajo v delovne pogoje in urejenost dela. Prav tako je v preteklem letu v podjetju našlo počitniško delo ali opravljalo prakso več kot 40 dijakov in študentov, pet od teh jih zaključuje šolanje in bodo v podjetju dobili zaposlitev. Dobre rezultate delijo tudi z društvi, ki delajo na prostovoljni bazi. KLS že dolga leta podpira športna, gasilska, planinska, kulturna društva in šole. Lani so v humanitarne namene darovali sredstva celjski bolnišnici, ob poplavah pa občini Ljubno in občini Rečica ob Savinji. Tako kažejo, da so družbeno odgovorno podjetje, seveda pa največjo odgovornost čutijo do zaposlenih.
Da je podjetje družbeno odgovorno, pa najbolj pokaže s tem, da se preživlja samo, brez pomoči države. Za to je potrebno po besedah Straška trdo delati, vlagati v razvoj ter skrbeti za zaposlene in lokalno skupnost.
Štefka Sem
r
Mirka Straška dogajanje v Sloveniji skrbi, saj je situacija zelo huda. Kljub pomanjkanju časa je iz razloga, da svetuje, kako bi se morale stvari v gospodarstvu odvijati, sprejel povabilo v svet za razvoj, ki ga je oblikovala vlada. Dvomi v hiter uspeh vladnih ukrepov, saj je v tej situaciji najpomembneje, da se spremeni mišljenje Slovencev. Dodaja, da so za spremembe predvsem ključni ljudje, le-ti morajo biti pravi in znati delati. »Slovenci nimamo časa za nepotrebne projekte, potrebujemo konkretne rešitve, ki bodo čim prej prinesle dodano vrednost. Tudi posojila bi morali jemati le za dejavnosti, ki bodo nazaj prinesle denar, ne pa za potrošnjo in plače.«
6 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Gospodarstvo, Politika, Iz občin
ODKUP LJUBLJANSKIH MLEKARN
Zadruge sprejele prevzemno ponudbo Dukata
Na skupščini, ki je potekala v torek, 14. maja, so zadruge članice družbe Mlekodel, med njimi tudi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj, odločile, da bodo sprejele ponudbo hrvaškega Dukata za prevzem preostalih delnic Ljubljanskih mlekarn. Kot menijo, njihov sedanji delež, to je 23,65 odstotka, po zaključku prevzema ne bi zadostoval za vpliv na poslovno politiko.
Podjetje Dukat, ki je v lastni francoske družbe Lactalis, je že v oktobru sklenilo pogodbo o odkupu večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn z NFD Holdingom, Factor banko, KD Skladi, KD Banko in Savo. Tako so postali lastnik 50,28-od-stotnega deleža. V marcu so pridobili dovoljenje Agencije za varstvo
konkurence, na kar so objavili še namero za prevzem ostalih delnic.
V Mlekodelu pričakujejo, da bodo z novim lastnikom našli ustrezne dogovore, kar zadeva odkup mleka od slovenskih dobaviteljev. Želijo si dolgoročen odkup mleka in cene, ki bodo za rejce sprejemljive.
Ob tem je Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, povedal, da so v letu 2010 izvedli nakup delnic Ljubljanskih mlekarn, čeprav sami mleka tja niso dobavljali. Svoje odkupljene količine dobavljajo Mlekarni Celeia. »Za nakup smo se odločili iz nagiba, da bi pripomogli k temu, da Ljubljanske mlekarne ostanejo v slovenski lasti, žal se je zadeva razpletla drugače,« pravi Drev.
Marija Lebar
Andrej Presečnik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje:
»Kljub temu, da si je konzorcij skupaj z Mlekodelom prizadeval za odkup večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn, je že jeseni postalo jasno, da nismo uspeli. Osebno mi je žal, da je do tega prišlo.
Večinsko mnenje zadrug na tokratni skupščini Mlekodela je bilo, da nima smisla zadržati preostalega deleža, saj ne omogoča vpliva na poslovne odločitve. Kljub vsemu pa menim, da moramo v zvezi z odkupom mleka ostati optimisti. Glede na velikost družbe Lactalis ne pričakujemo neresnosti in kakšnih sprememb, ki bi bistveno negativno vplivale na odkup našega mleka. Še več, s strani novega lastnika je bilo slišati informacije, da misli na povišan odkup, saj v Ljubljanskih mlekarnah sedaj kapacitet nimajo polno zasedenih. Možnosti so za predelavo vsaj še okoli 50 milijonov litrov mleka letno. Menim, da bodo morebitne težave pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov v prihodnje prej posledica nestabilnih razmer na svetovnih trgih. Mislim pa tudi, da za odkup slovenskega mleka ni bojazni, saj je znana njegova vrhunska kakovost.
Naša zadruga je lastnica skoraj devetodstotnega deleža v Mlekodelu. Prizadevali si bomo, da bo kupnina prenesena na zadruge. Gre za precejšen znesek, ki ga bomo vložili v že izvedene in še načrtovane razvojne projekte naše zadruge.«
STRANKA DRŽAVLJANSKA LISTA (DL)
Podpredsedniški mandat Zgornjesavinjčanu Alojzu Selišniku
V sredo, 15. maja, je svet Državljanske liste na mesto podpredsednika stranke izvolil Alojza Seli-šnika, podjetnika iz Luč. Volitve so
Alojz Selišnik: »Za kandidaturo sem se odločil na prigovarjanje vodstva Državljanske liste.« (Foto: ML)
potekale po predstavitvi dveh kandidatov, saj se je za funkcijo potegovala tudi Cvetka Žirovnik, regijska koordinatorka DL za območje
OBČINA GORNJI GRAD
Maribora. Mesto podpredsednika je bilo izpraznjeno potem, ko je v marcu z njega odstopil Janez Šu-šteršič.
Alojz Selišnik je člane sveta prepričal s svojo predstavitvijo. Njegovo kandidaturo je podprl tudi predsednik Državljanske liste dr. Gregor Virant, je zapisano na spletni strani DL. Selišnik je od ustanovitve v začetku letošnjega leta predsednik Zgornjesavinjskega občinskega odbora stranke in član strokovnega odbora DL za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ob izvolitvi nam je povedal: »Za kandidaturo sem se odločil na prigovarjanje vodstva Državljanske liste. V stranki menijo, da je potrebno pridobili več ljudi iz gospodarstva z izkušnjami tudi v izvozu, ki bodo pripomogli k zagonu gospodarstva in odpiranju novih delovnih mest. Tako stranka kot vlada imata med gospodarskimi prioritetami zagon in pospešitev področja lesarstva. Menil sem, da utegnejo na tem področju moje izkušnje biti dobrodošle.«
Marija Lebar
Svetniki seznanjeni z dvema projektoma
Na zadnji seji so gornjegrajski svetniki prisluhnili poročilu o izvajanju programa Starejši za starejše, katerega je podala koordinator-ka Karlina Mermal, in poročilu o izvajanju programa Svit, katerega je posredoval Inštitut za varovanje zdravja. Mermalova je povzela aktivnosti prostovoljcev v programu Starejši za starejše. Vanj so vključeni prebivalci nad 69 let starosti. Le-teh je v Gornjem Gradu in Novi Štifti okrog 300. Plan dela so prostovoljci presegli, Mermalova pa je omenila še nekaj podrobnejših podatkov o ugotovitvah prostovoljcev. Svetnik Tomaž Čretnik je podal pobudo, da bi svetniki del sejnin na-
menili podpori projektu, katerega drugače izvaja Združenje društev upokojencev Slovenije.
Državni program Svit je namenjen moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let. To je program pre-sejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Odzivnost vabljenih na preglede je bila v celjski regiji 61-odstotna in je le malo pod slovenskim povprečjem.
V	občini Gornji Grad se je na vabilo odzvalo preko 70 odstotkov vabljenih, kar sodi v sam regijski vrh.
V	celjski regiji je bilo dobrih šest odstotkov testov pozitivnih.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 7
Intervju
KARLINA MERMAL IZ GORNJEGA GRADA
Veliko časa namenja prostovoljstvu
Karlina Mermal (Foto: Štefka Sem)
Karlino Mermal sokrajani kličejo Dragica in le redki so, ki se z njo niso srečali v času njenega službovanja na Občini Gornji Grad ali kasneje pri upokojencih, kjer je zelo aktivna. Mama dveh odraslih fantov, oba živita v tujini, se je že pred upokojitvijo odločila, kaj bo počela v svojih zlatih letih in tega plana se tudi drži. Čas si zapolni s šivanjem, kvačkanjem, kle-kljanjem in branjem, veliko pa ga nameni »sotrpinom« upokojencem. Karlina je namreč že šesto leto koordi-natorka projekta Starejši za starejše v občini Gornji Grad in dve leti vodja Savinjske pokrajinske koordinacije pri istem projektu. Domovanje Karline in njenega moža v Podsmrečju je mirna oaza, kjer lahko uresničujeta vse želje, za katere med službo ni bilo dovolj časa.
- Upokojenka ste že osem let, v gornjegraj-skem društvu upokojencev ste med aktivnejšimi, predvsem pa ste veliko v stiku z drugimi preko projekta Starejši za starejše. Kako živijo upokojenci na območju Gornjega Grada in Nove Štifte?
Večina je kar zadovoljna, saj so to skromni ljudje, ki znajo shajati z malim. Tudi vrtički in zemlja okrog hiše jim pomagajo preživeti. So pa tudi takšni, ki jim ni lahko, a tega ne želijo povedati, saj jim je neprijetno.
-	Kaj je osnova projekta Starejši za starejše, kdo ga izvaja?
Projekt poteka v okviru Združenja društev upokojencev Slovenije. V prvem letu smo s skupino štirinajstih prostovoljk obiskale in anketirale preko 250 ljudi starih nad 69 let. Tako smo dobili osnovne informacije, kako ljudje živijo, kaj pogrešajo, potrebujejo ... Največ dela je bilo z vnašanjem podatkov, ampak le na ta način smo prišli do informacij o upokojencih. Seveda je vse anonimno, a kljub temu nekateri ne želijo odgovarjati na vprašanja. Trenutno prostovoljke obiskujejo nad 300 oseb, na letni ravni opravijo preko 1.200 ur prostovoljnega dela.
-	Kako pomagate starejšim, ki izrazijo željo po pomoči, in ali so vas veseli, ko pridete na obisk?
Večina starejših je vesela obiska, hkrati nekateri pričakujejo, da jim bodo prostovoljci pomagali pri kakšnih opravilih, a žal tega ne počnemo, temveč ugotavljamo stanje, v kakšnem živijo upokojenci. Lahko pa posredujemo želje in potrebe oseb socialni službi ali patronažni sestri ter krajevnim odborom Rdečega križa in Karita-su. Veliko obiskanih potrebuje le pogovor, družbo, zato poskušamo takšne obiskati večkrat. Med starejšimi je namreč kar polovica takšnih, ki se počutijo osamljene.
-	Verjetno določene zgodbe izstopajo. Katere so najhujše?
Prostovoljke na obiskih slišijo marsikaj, najtežje je, kadar gre za nasilje v družini. Teh primerov na podeželju ni toliko, so pa. Kar nekaj starejših ne shaja s pokojnino, včasih tudi kdo po-tarna, da nima dovolj sredstev za preživetje, v isti sapi pa pove, da finančno pomaga otrokom ali vnukom. Najbolj pa preseneti podatek, da kar nekaj starejših nima nobenih stikov s svojci.
-	Pravite, da so ljudje skromni, prav gotovo pa izražajo kakšne želje in potrebe. Kaj bi najbolj potrebovali?
Na tem razpršenem okolju ljudje najbolj pogrešajo urejene sprehajalne poti, boljše ceste, taxi službo oziroma službo, ki bi bila na razpolago za prevoze ter družbo. Predvsem pa se kaže potreba po dnevnem centru, ki bi bil zelo dobrodošel, ali medgeneracijskem centru. Precej je namreč ljudi, ki bi potrebovali le dnevno oskrbo, ko nikogar ni doma, da bi jim pomagal, ali pa se počutijo dobro in bi se želeli družiti preko dneva, saj so osamljeni. Domovi za starostnike so nekaterim finančno nedosegljivi, spet drugi se še počutijo dovolj samostojni, da poskrbijo zase, dnevni ali medgeneracijski center pa bi lahko združeval vse te ljudi. Poskrbljeno bi bilo za starejše, mlajši pa bi dobili službo in korist bi bila dvojna.
-	Dve leti tudi vodite pokrajinsko koordinacijo, koliko društev je pridruženih koordinaciji?
V pokrajinsko koordinacijo, ki deluje dve leti, niso pridružena vsa društva iz Zgornje Savinjske doline, a bilo bi lepo, da bi projekt zaživel po vseh občinah. Le tako bi dobili pregled nad življenjem in potrebami upokojencev v dolini. Prostovoljci, ki so aktivni upokojenci, imajo svoje delo radi. Kljub temu, da slišijo kar nekaj žalostnih zgodb, je precej tudi takšnih, ki jim polepšajo dan, hkrati izvedo številne življenjske zgodbe o posameznikih, o njihovih dosežkih. Več je lepih in pozitivnih zgodb, ki prostovoljce bogatijo.
-	Kje ste bili zaposleni in kaj vam sedaj v pokoju lepša dni poleg aktivnosti v društvu upokojencev, kaj počnete za svojo dušo?
Moje korenine segajo v Luče, tam sem se rodila, po osnovni šoli pa sem najprej dokončala poklicno šolo, nato pa ob delu zaključila višjo pravno šolo. Kar nekaj časa sem delala v Kamniku, nato pa na Občini Mozirje in nazadnje na gornjegrajski občini. Že preden sem se upokojila, sem se odločila, kaj vse bom počela v pokoju. Dobro je, da si na spremembo življenjskega sloga pripravljen.
Ker mi je prej vedno manjkalo časa za hobi-je, sem se posvetila šivanju, naučila sem se šivati v rišelje tehniki, klekljat, že prej sem kvač-kala, pletla in vezla. Pridružila sem se ročno-delski sekciji gornjegrajskega upokojenskega društva, kasneje smo se poimenovale Spominčice. Družimo se že devet let in v tej sestavi smo pripravile že sedem razstav. Poleg šivanja veliko berem, z možem, ki je tudi upokojen, rada greva na kakšen izlet, enostavno, dolgčas mi ni nikoli. Sem pa tudi članica kulturnega društva, sodelujem tudi v krajevni borčevski organizaciji.
-	V Gornjem Gradu ste že štiri desetletja, imate dva sinova, oba živita v tujini. Verjetno lahko tudi zato toliko časa namenjate prostovoljstvu?
Ja, starejši sin Sašo živi na Japonskem, kjer je zaposlen v mednarodni pisarni večjega podjetja. Je diplomiran japonolog in je poleg službe tudi prevajalec iz japonščine in angleščine in je v slovenščino prevedel precej knjig. Haruki Murakami je avtor, katerega dela največ prevaja. Med njegovimi najbolj znanimi in branimi knjigami je njegov zadnji roman 1Q84. Mlajši sin Dominik pa dela v računalniškem podjetju v Avstriji, kjer je zelo zadovoljen. Oba sinova sta se tako podala za delom v tujino. Ker ne kaže, da bi se kmalu kateri vrnil domov, in ker vnukov še nimava, bo očitno za prostovoljstvo in hobije ostalo še kar precej časa.
Štefka Sem
8 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Iz občin, Šolstvo, Organizacije
OBČINA LJUBNO
Promet čez Ljubnico zaenkrat preko vojaškega mosta
Pred kratkim je Občina Ljubno od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela sklep za sofinanciranje izvedbe projekta Kanalizacija Radmirja in Juva-nja. To je dvoletni projekt, vreden
s postopkom izbiranja izvajalca in računajo, da bodo z deli na terenu začeli v mesecu juliju.
V nabor projektov, ki jih bo financirala država v sanacijskem programu po poplavah v novem-
Odstranili so ostanke Pažetovega poteka po vojaškem
okoli milijona evrov, ki ga je občina uvrstila v Regionalni razvojni program. Projekt bo sofinanciran z evropskimi sredstvi v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Lastni del denarja bo Občina Ljubno pokrivala iz sredstev proračunov leta 2013 in 2014. Pričeli so
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Pozitivno mnenje za Glušičevo in Podgorška
Na korespondenčni seji so mo-zirski svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju Mateje Glu-šič za ravnateljico mozirskega vrtca in Petru Podgoršku za ravnatelja rečiške šole. Občina Mozirje je kot soustanoviteljica zavodov dolžna podati svoje mnenje k imenovanju kandidatov.
Za mesto ravnatelja mozirske-ga vrtca so se prijavili trije kandidati: Tanja Klemenšek Rakun, Mateja Glušič in Damir Markovič. Tanja Klemenšek Rakun je kasneje podala pisno izjavo, da odstopa od kandidature. Za mesto ravnatelja Osnovne šole Rečica ob Savinji sta se prijavila dva kandidata: Peter Podgoršek in Damir Markovič. Kandidati so se predstavili svetu zavoda, svetu staršev, vzgojnemu zboru in predstavnikom usta-
vec za zamašitev struge Ljubnice ob lanski poplavi, so porušili. Promet sedaj poteka preko montažnega mostu. V teku so tudi sanacijska dela na lokalnih in gozdnih cestah, predvsem izgradnja podpornih zidov. Dela bodo financirana iz proračunske rezerve.
Po besedah direktorja ljubenske občinske uprave Blaža Presečni-ka je občina v finančnih težavah. Do danes od države namreč še ni-
so prejeli obljubljenega denarja, ki so ga izplačali za opravljene intervencije po poplavah, lani novembra. Stroškov, ki jih je občina morala izplačati za interventna dela po poplavah, je bilo za okoli 270.000 evrov. »Zaradi tega so zadržana nekatera izplačila, med njimi tudi velik del stroškov zimske službe, ki so letos dosegli rekordnih 250.000 evrov,« dodaja Presečnik.
Marija Lebar
DIREKTORAT ZA PREDSOLSKO VZGOJO IN OSNOVNO SOLSTVO
Vodenje direktorata Rečičanki Vlasti Poličnik
mosta čez Ljubnico, promet zaenkrat
. (Foto: Marija Lebar)
bru 2012, je Občina Ljubno prijavila med drugim Pažetov most čez Ljubnico. Predračunska vrednost te investicije je okoli 400.000 evrov. Pričeli so z izborom izvajalca in upajo, da bodo most lahko pričeli graditi v letošnjem letu. Stari Pažetov most, ki je bil glavni kri-
Na zadnji seji je vlada na mesto vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za predšol-
novitelja, kajti k imenovanju si mora svet šole ali vrtca pridobiti mnenje vzgojiteljskega oziroma učiteljskega zbora, mnenje sveta staršev in obrazloženo mnenje lokalne skupnosti. Imenovanja kasneje na predlog sveta zavoda potrdi pristojni minister.
Mateja Glušič je v svojem programu lokalni skupnosti in svetu zavoda izkazala dobro poznavanje dela v vrtcu, saj je vzgojiteljica v mo-zirskem. Predstavila je svoje videnje sodelovanja z lokalno skupnostjo in finančni vidik poslovanja zavoda. Peter Podgoršek funkcijo ravnatelja šole na Rečici ob Savinji opravlja od leta 2008. Pri svojem delu je bil vseskozi povezovalen tako znotraj kolektiva kakor tudi v širšem okolju ter odprt za spremembe in novosti.
Štefka Sem
Mag. Vlasta Poličnik (Foto: MŠ)
23. OCENJEVANJE ŽELODCA
sko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport imenovala mag. Vla-sto Poličnik z Rečice ob Savinji. Po-ličnikova je bila imenovana potem, ko je vlada s tega položaja razrešila dotedanjega direktorja Alena Ko-fola. V obrazložitvi vlade je rečeno, da ima Poličnikova dolgoletne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja.
Vlasta Poličnik je bila učiteljica angleškega jezika, nekaj časa pa je bila ravnateljica na Osnovni šoli Rečica ob Savinji. Predavala je tudi na višji strokovni šoli, nazadnje pa je bila predavateljica na šoli za ravnatelje.
Marija Lebar
Letos interna licitacija najboljšega izdelka
Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca Rečica ob Savinji bo letos pripravilo 23. ocenjevanje želodca. V prostorih občinske stavbe bo jutri komisija pričela z delom ob 9. uri.
V treh urah, kolikor je komisija predvidela za delo, bodo ocenjevali obliko, strukturo, vonj in okus ter izgled izdelka. Razglasitev rezultatov in analiza letine bo isti dan ob 13. uri v prostorih občine. Sledila bo podelitev ocenjevalnih zapisnikov in potrdil o kvaliteti za osvojenih 16 in več
točk od možnih 20. Po končani podelitvi bo tradicionalna pokušina letine za vse obiskovalce.
Tokrat organizatorji napovedujejo novost - interno licitacijo najbolje ocenjenega tega suhomesnate-ga izdelka. Obenem poudarjajo, da izdelki, ki jih nadzoruje pooblaščena certificirana organizacija, tekmujejo za naziv zgornjesavinjski želodec 2013 z geografsko označbo, vsi ostali pa za naziv kvalitetni domači želodec 2013.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 9
REČICA OB SAVINJI
Začeli z zbiranjem idej in predlogov za razvoj občine
Občina Rečica ob Savinji je v avli domače osnovne šole za občane pripravila delavnico pod naslovom Razvojni program občine 20142020. Namen omenjene delavnice tretjo sredo v maju je bil, po besedah župana Vinka Jeraja, pregledati dosedanje projekte in prisluhniti predlogom za nadaljnji razvoj.
Tako je v prvem delu spregovoril o investicijah, ki so jih uspešno zaključili, in o tistih, ki še niso dokončane. V drugem delu so udeleženci posredovali svoje predloge in ideje, kje vidijo svojo občino čez sedem let. Občani so kritično spregovorili o dejstvu, da je občina brez industrije in njen razvoj vidijo na področju turizma, obenem pa so nanizali nekaj predlogov na področju sociale in kmetijstva.
Za pripravo in sprejetje načrta je občina pripravila tudi tematski načrt. Tako je občinski svet sredi aprila pripravil pregled realiziranega dela in analizo odstopanja za obdobje 2009-2013. Na osnovi predlogov občanov, ki jih bodo zbirali vse do junija, bo narejen osnutek in predstavljen
Občani bodo svoje predloge podali v obliki
na jesenski delavnici. Tedaj ga bo moč tudi dopolniti. Tako dopolnjen osnutek bo šel v obravnavo na občinski svet in delovna telesa občine. Čistopis dokumenta bo objavljen konec leta.
ankete do junija. (Foto: Marija Šukalo)
Župan Vinko Jeraj je prepričan, da bodo uspeli oblikovati tak razvojni program za prihodnje obdobje, da bo služil vsem občanom.
Marija Šukalo
MATEVŽ LENARČIČ ZAKLJUČUJE PROJEKT SEVERNI TEČAJ
Na simpoziju v Montrealu predstavil okoljski projekt
Matevž Lenarčič, ekstremni pilot in biolog, končuje s projektom Severnega tečaja - Gree-nFlight WorldFlight 2013. Izvedbo načrtovanega projekta mu je dodobra oteževal sneg in snežni zameti. Tudi slabo vreme po pristanku na letališču Gander je narekovalo, da bo njegov čeza-tlantski let zamujal za nekaj dni, a v sredo zjutraj se je končno podal preko Atlantika do Irske in proti domu. Za 1.722 kilometrov dolgo pot je potreboval 12 ur vožnje.
Rečičana na poti ne spremlja le slabo vreme, ki mu je velikokrat prekrižalo načrte. Pretekli teden ga je za nekaj časa prizemljila tudi napaka v letalu. Čas, ki so ga Pipistrelovi strokovnjaki rabili za njeno odpravo, je Zgornjesavinjčan izkoristil za sodelovanje na simpoziju Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) v Montrealu. Pri organizaciji dogodka sta sodelovala slovenska delegacija pri ICAO in Veleposlaništvo RS v Kanadi.
Lenarčič je na simpoziju predstavil projekt, ki je rezultat slovenskega znanja ter naprednih tehnologij. Izpostavil je velike priložnosti uporabe ultralahkih letal in majhnih merilnih naprav, ki omogočajo meritve emisij črnega ogljika.
Marija Šukalo
LUČE
Urejanje poplavne varnosti v polnem zamahu
Podjetje Nivo Eko je pred časom začelo v Lu-čah z izvajanjem ukrepov poplavne varnosti, ki sicer poteka v štirih občinah Savinjske regije. Gre za državni projekt, ki bo sofinanciran s sredstvi iz evropskega sklada, potekal pa bo letos in prihodnje leto.
Ureditev poplavne varnosti v Lučah je sestavni del državnega prostorskega načrta. Projekt je vreden okoli milijon evrov, izvedli pa ga bodo v dveh fazah. Dela bodo potekala v dolžini okoli 1.500 m. Zajemajo ureditev Savinje pod sotočjem z Lučnico, nov jez, podbetoniranje obstoječih opornih zidov, izvedbo kaštnih jezbic na Savinji in čiščenje naplavin oziroma poglobitve.
Kot je povedal vodja gradbišča Drago Povh, so pri poglabljanju oziroma odstranjevanju nanosov pod plastjo gramoza naleteli na plast gline. To je precej oviralo delo, hkrati pa je povzročalo motnost Savinje, kar lahko vpliva na ribji ži-velj. V dogovoru z Ribiško družino Ljubno ob Savinji se bodo dela na poglobitvi Savinje začasno prekinila do 1. oktobra. Med tem časom bo izvajalec urejal odsek sotočja Savinje in Lučnice do vojaškega mostu čez Savinjo. Čez Lučnico načrtujejo novo brv, v tem času pa so uredili tudi boljši in varen dostop do bližnje domačije, kar je financirala občina Luče.
Marija Lebar
Prostor ob vstopu v Luče dobiva drugačno podobo. (Foto: Marija Lebar)
10 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Kultura
PESEM POMLADI V BOČNI
Ljudska in dalmatinska glasba ogrela srca
obiskovalcev
V soboto, 11. maja, se je v bočkem kulturnem domu odvila že 18. prireditev Pesem pomladi. Praznik bočkega petja in simfonija ubranih glasov je dobrodošlica temu letnemu času, ki smo ga tako težko čakali, sta uvodoma dejala mode-ratorja prireditve Metra Marovt in Tomaž Čretnik. Številne pevce na odru je poleg ljubezni do petja povezovalo pristno prijateljstvo, ki so ga stkali med vajami in druženji.
Med nastopajočimi je bilo največ domačinov, kar kaže, da ima Bočna bogato glasbeno zgodovino. Večer so otvorile članice Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna, ki ga
vodi Jože Pustoslemšek. Izvedle so dve ljudski pesmi, nasploh pa najraje pojejo priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Redni gostje na domačem odru so tudi člani Moškega pevskega zbora KD Bočna. Z bogato, več kot stoletno tradicijo so vedno zaželeni gostje vsake prireditve. Zbor deluje pod okriljem zborovodje Matjaža Železnika. Sledijo želji po druženju, petju in razveseljevanju pa tudi organizaciji prireditev.
Med nastopajočimi je bil tudi cerkveni pevski zbor iz Bočne, ki deluje že vrsto let pod okriljem župnije. Negujejo tradicijo sakralnega petja
v Bočni, ki se ohranja že veliko let, zbor vodi Vojko Zavolovšek. Nekoliko mlajši je cerkveni pevski zbor iz Gornjega Grada, ki deluje od konca leta 2010, vodi ga Anamarija Pečnik. Število članov se pridno veča in tokrat je na odru zapelo že 30 članov.
Z izvedbo dveh ljudskih pesmi so velik aplavz poželi bratje Zavolovšek iz Otoka pri Bočni, ljubitelji slovenske ljudske pesmi. V kvartetu pojejo brata Peter in Vojko ter Vojkova sinova Blaž in Vojko, ki je vodja sestava. Tudi ljudske pevke Pušeljc druži slovenska ljudska glasba, katero predstavljajo doma in po svetu. Njihov prvi nastop je bil ravno na omenjeni prireditvi pred 14-timi leti.
Dogodek je popestrila zasedba FRAMA iz Na-zarij. Kratica FRAMA pomeni frančiškova mladina, delujejo v sklopu mladinskega verouka. Pod vodstvom Klare Praznik prepevajo duhovno-rit-mične pesmi, dve so izvedli tudi na tej prireditvi. Rečiški pobi, katere vodi Jani Šuligoj, so navdušili z izvajanjem ljudske skladbe in kasneje z dalmatinskim melosom. Le-temu so sledili člani klape Stari trg, katerih ubrani glasovi so zapolnili tako dvorano kot srca poslušalcev s skladbama Plavi putevi mora in Cesarica. Članom je bilo v zadovoljstvo nastopiti na prireditvi, ki je praznovala polnoletnost, še posebej zato, ker iz Bočne izhaja eden od peterice pevcev.
Štefka Sem
Pevci Moškega pevskega zbora KD Bočna so zaradi ubranega petja pod vodstvom Matjaža Železnika vedno dobrodošli gostje na raznih prireditvah. (Foto: Štefka Sem)
KULTURNI DOM MOZIRJE
Prifarski muzikantizapeli z Otroškim zborom
OŠ Mozirje
V nedeljo, 12. maja, so v okviru svoje koncertne turneje Mozirje obiskali Prifarski muzikanti. Etno glasbena skupina s Fare pri Kostelu je poslušalce v kulturnem domu zabavala dobro uro in pol, družbo na odru pa jim je delal Otroški pevski zbor OŠ Mozirje pod vodstvom Lijane Blago-vič. Združitev Prifarcev in otrok je bila ideja prvih, ki so se že v več slovenskih krajih predstavili s sodelovanjem z domačim zborom. Skupaj so poleg nekaterih slovenskih zapeli tudi pesem v madžarskem jeziku.
Prifarci sicer nastopajo že 25 let ter z več-glasnim petjem in glasbo izvajajo popevke, poustvarjajo slovenske ljudske pesmi, tuje jim niso niti zimzelene melodije. Poleg teh so na koncertu zapeli nekaj dalmatinskih pesmi in seveda svoje najbolj poznane skladbe. Lahko se pohvalijo z dolgo in uspešno glasbeno kariero, saj so zmagovalci Slovenske popevke 2009 in štirikratni zmagovalci Festivala narečnih popevk v Mariboru, poznajo pa jih tudi v tujini. Kot radi pri-
znajo, najraje prepevajo slovenske narečne pesmi, ki jih je bilo nekaj slišati tudi v nedeljo. Poslušalce so s karizmatičnim nastopom dodobra
nasmejali, na koncu pa skupaj z njimi zapeli slovensko narodno, Nocoj pa, oh nocoj.
Mateja Goltnik
* f JLj
CK
• 9;
a m M fw?
m u
i
v
F
:vi n
Sodelovanje otroškega pevskega zbora in Prifarcev je navdušilo občinstvo. (Foto: Mateja Goltnik)
I '1,1-11
I
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 11
Kultura, Ljudje in dogodki
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI
Kristina Golob ponovno navdušila
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Pianistka Kristina Golob iz Robanovega Kota je za svoj nastop izbrala zahteven program. (Foto: Marija Šukalo)
V Glasbeni šoli Fran Korun Ko-željski v Velenju se je drugi ponedeljek v maju na predmaturitetnem koncertu predstavila pianistka Kristina Golob iz Robanovega Kota, dijakinja zadnjega letnika velenjske umetniške gimnazije.
Tokrat je mlada zgornjesavinj-ska pianistka posegla po delih Johanna Sebastiana Bacha, Ludwi-ga van Beethovena, Franza Liszta, Frederica Chopina, Lucijana Marije Škerjanca in Janeza Matičiča ter številnim obiskovalcem pripravila nepozaben večer.
Prvo znanje o igranju na klavir si je nabirala v glasbeni delavnici Osmin-ka z Miro Kelemen, danes pa je njena profesorica Katja Žličar Marin. Že z osmimi leti se je podala na tekmovanje v italijanski Poveletto in osvojila
Ljubitelji knjig obiskali frančiškansko knjižnico
posebno nagrado za najboljšo interpretacijo skladbe v prostem programu. Komaj desetletna je na nacionalni televiziji izvedla svoj prvi samostojni recital. Na slavnostni akademiji ob 60-letnici Glasbene šole Fran Korun Koželjski pred dvema letoma je igrala kot solistka z orkestrom Slovenske filharmonije. Za svoje virtuozno igranje je na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejela številna visoka priznanja in nagrade. Lani se je udeležila 1. mednarodnega tekmovanja Aci Bertoncelj, kjer je dobila nagrado Glasbene šole Velenje ter nagrado za najboljšo interpretacijo obvezne skladbe. Odkar obiskuje umetniško gimnazijo, se udeležuje tudi številnih mojstrskih tečajev pri mednarodno priznanih profesorjih.
Marija Šukalo
Osrednja knjižnica Mozirje drugo leto pripravlja srečanja bralnih klubov, ki se enkrat mesečno odvijajo v Knjižnici Nazarje in Knjižnici Gornji Grad. S prihodom poletnih mesecev so se člani obeh bralnih klubov poslovili do jeseni, še prej pa minulo sezono zaključili s skupnim srečanjem in obiskom knjižnice frančiškanskega samostana v Nazarjah.
Od oktobra do maja krajevni knjižnici v Nazarjah in Gornjem Gradu pripravljata mesečna srečanja bralnih klubov. Mentorici srečanj, v Nazarjah Vladka Planovšek in v Gornjem Gradu Mateja Ugov-šek Lever, na predlog katerega izmed članov ali po svoji izbiri določita knjigo, ki jo člani kluba nato prebirajo do naslednjega meseca. V mesecu aprilu so v Knjižnici Gornji Grad v svojo sredo povabili Janeza Gregorca - Rajšterja, ki je letos izdal svojo tretjo knjigo z naslovom Čas mojega življenja, v Nazarjah
pa so izbrane knjige predstavljali gostje iz domače občine.
Skupen zaključek bralnih klubov sta mentorici organizirali v ponedeljek, 6. maja, ko so se bralci iz Gornjega Grada pridružili nazarskim in se skupaj odpravili v knjižnico frančiškanskega samostana. Župnik Franc Kovše jim je najprej razkazal cerkev Matere Božje in Loretsko kapelo ter spregovoril o nastanku frančiškanskega samostana. Zbrani so si nato ogledali fotografsko razstavo, katere avtor je župnik Ko-vše, sledil je še ogled samostanske knjižnice, ki hrani številne dragocene knjige.
Z obiskom frančiškanske knjižnice so člani bralnih klubov spoznali pomemben kulturni spomenik Zgornje Savinjske doline, prijetno zaključili srečanja bralnih klubov, se družili in si tako popestrili deževen majski ponedeljek.
TG
Člani bralnih klubov iz Gornjega Grada in Nazarij so si z zanimanjem ogledali frančiškanski samostan in knjižnico. (Fotodokumentacija Osrednje knjižnice Mozirje)
Prometni znaki so pogosto tarča nerazumnih izpadov »umetniške žilice« nepridipravov in lahkomiselnežev. Tako je bilo nedavno tudi v Lepi Njivi. Na odcepu, ki z občinske ceste Lepa Njiva-Mozirje vodi v zaselka Ržiše in Završe, so nočni razgrajači takole cono prekrstili v kono in iz omejitve 30 kilometrov na uro napravili 80 kilometrov. »Okrasili« so tudi prometni znak, ki ureja promet v nasprotno smer.
Težko je reči, kaj se plete po glavah takih ljudi. Znaki so postavljeni zato, da bi zagotovili varnost udeležencev v prometu. Treba se je zavedati, da posledice takih vandalizmov nosimo vsi. Prometno signalizacijo so na tem mestu po besedah Janija Janka iz SPV občine Mozirje uredili pred dvema ali tremi leti. Postavitev z vsemi stroški za znak znaša okoli 200 evrov, ki gredo seveda iz davkoplačevalskih žepov.
Marija Lebar
12 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
H
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
DENAR V TIRSKIH PEČEH
Neki pastir je izgubil ovce in jih je šel zgodaj zjutraj iskat. Prišel je do neke jame, v kateri je videl tri kadi denarja. Pri vsaki kadi je sedel črni pes, zraven pa tudi ženska, ki je vprašala pastirja: »Kako si prišel notri?« On je odgovoril, da išče ovce. Ona pa je rekla: »Vzemi klobuk z glave.« V klobuk mu je vrgla iz vsake kadi pest denarja. Glavo mu je pokrila s klobukom in mu rekla, da se ne sme prej odkriti, dokler ne posije sonce. Pastir je nekaj časa razmišljal, gnala ga je radovednost in vzel je klobuk z glave, notri pa je bilo le oglje, ki ga vrgel stran. Ni ubogal, da se sme odkriti, ko zasije sonce! Potem so ljudje tam, kamor je vrgel oglje, našli denar. Čim se je odkril, je zaslišal glas ženske: »Ti nesrečni človek, kaj si naredil, nisi me ubogal. Jaz bi bila rešena, ves denar pa bi bil tvoj.«
PUST NA VERDELJEM
Pri kmetu Verdelu v Št. Jakobu so na pust divje plesali in divjali. Priletele so tri rdeče kepe snega. Ko je priletela tretja, so se celo vrata odprla. Toda to veseljake ni motilo, divjali so naprej. Nato pa je z Oleševe pridrl velik plaz, ki je drl preko doline in še v drugo stran. Čeprav je stala hiša precej visoko, je odnesel njo s plesalci vred.
VRAG IN MENIH
Nekoč se je vračal menih frančiškan iz Solčave, kjer je pomagal domačemu župniku pri cerkvenih opravilih. Vračal se je v Nazarje. Ko je prišel do kmeta Belšaka, je zvedel, da leži pri Belša-ku hlapec na smrtni postelji. Ta hlapec je bil co-prnik (coprjan). Preden je začel coprati, je moral za to vragu obljubiti dušo. Menih je šel k hlapcu in mu na vse načine prigovarjal, da ga je končno spovedal in sprevidel za smrt. Tako je otel dušo hlapca. Menih je šel proti Taberski brvi, tam ga je pričakal vrag, ki mu je rekel: »Tega na Beli (pri Belšaku) si mi otel, onega pa, ki leži za Vratmi (pri Zavratniku), pa mi ne boš.« Menih, ki za tega bolnika ni vedel in je od vraga zvedel zanj, je hitro šel k Zavratniku in otel še dušo tega bolnika, ki je bil prav tako coprnik. Vrag je bil tako razkačen, da je močno zatulil in se z žarečim vozom peljal po skali pri Taberski brvi. Baje je za vozom ostala sled koles in le redki jo lahko vidi.
POGREBCI - KVARTOPIRCI
Ko v Solčavi še ni bilo pokopališča, so nosili mrliče v Št. Jakob. Nekoč so nesli mrliča od Me-
Kocbekove storije (10)
cesnika. Ko so prišli na vrh (Gornje sleme), so malo počivali. Ker so bili vsi strastni kvartopirci, je hitro eden med njimi privlekel karte in začeli so igrati. Ker ni bilo primerne mize, so karte metali kar na krsto. Ko so odigrali eno igro (rundo) in se pripravljali na drugo, je potrkal mrlič, ki je bil v življenju tudi strastni igralec, na pokrov krste in rekel: »Sedaj jih pa še meni dajte.« Pogrebci so se hudo prestrašili in brž spravili karte. Hiteli so, kar so jim dale noge, da so prišli do Št. Jakoba.
DVA GODCA V MRTVAŠNICI
Na neki ohceti (vohcet) sta bila godca, ki sta se potem prepirala za plačilo, ki sta ga dobila od svatov. Ko sta šla proti domu, sta se prepirala le še za en vinar. Vsak je govoril: »Moj bo vinar.« Ko ju je dohitela noč, sta šla v mrtvašnico ležat. Eden se je zleknil na tepih, drugi pa na klop. Po polnoči so prišli ravberji. Na mizo so dali ves denar, ki so ga nakradli in ga prešteli. Med ravber-ji je bil eden, ki je šele začel ta žalostni posel. Ta večji reče novincu, naj godca ubije, da bo videl, kako se mu to posreči. Godec, ki je ležal na klopi, je zavpil: »Pomagajte mi vsi mrtvi!« Tisti v tepi-hu pa je rekel: »Saj gremo.« Tedaj so ravberji zbežali in pustili denar na mizi. Eden od ravberjev se je vrnil, da bo poslušal, kaj bosta počela godca, ki sta se še kar prepirala. Tisti od godcev, ki se je najbolj prepiral, je rekel: »Kaj se bi prepirala, toliko vinarjev je na mizi, da bo za vsakega dovolj.« Ko sta godca ugotovila, da so ravberji zbežali, sta si v miru razdelila njihov denar.
PISKERNIK
Neki mož je imel ženo, ki mu ni bila zvesta. Da bi mož ne vedel, kaj žena počenja, mu je dala pisker na glavo. Ker mož zaradi nosa ni mogel sneti piskra, mu ga je morala žena na glavi razbiti. Ob tem je upala, da mu bo malo pamet zmešala, da potem ne bi več vedel za njeno početje.
Mislila je, da bo tudi oglušel, da ne bi slišal njenih nočnih obiskovalcev. Temu možu so potem ljudje rekli Piskernik.
KANIH
Ko se je Lucifer uprl Bogu, je ta zavrgel vse njegove angele. Tudi tisti Luciferjevi angeli, ki se niso uprli, so bili zavrženi in Bog jih je za kazen poslal na Zemljo, kjer bodo morali počakati sodnega dne. Imenujejo se Kanihi. Oni nimajo tako velike moči kakor angeli, pa tudi take ne kot vragi. Kanihi navajajo človeka k dobremu - če jih pa kdo razdraži, ga tudi kaznujejo.
Na Prodnikovem stanu na Olševi je prebival tudi neki Kanih. Bil je velikosti šestletnega dečka. Nekoč se je oglasil pri kmetu Štifterju komedijant z medvedom. Ko so šli zvečer spat, je komedijant legel k peči, medved pa pod mizo. Ponoči je prišel Kanih, si je zakuril sredi hiše in pristavil kozico k ognju, kozico je močno mešal. Iz kozice je močno smrdelo, večkrat jo je ponudil medvedu rekoč: »Mucek, ali ti diši?« Medved je vsakokrat zarenčal. Ko pa mu je v tretje ponudil, je medveda razdražil in tedaj sta se spoprijela. Čeprav je bil Kanih zelo močen, je bil medved še močnejši in tako je Kanih končno odnehal. Nekega jutra je Kanih pričakal medveda v Štifterje-vi ravni in spet sta se spopadla. Tudi tokrat ga je medved premagal in mu celo strgal hlače. Kanih je urno zbežal na Prodnikov stan na vrh strehe. In sedaj sedi Kanih na slemenu in šiva hlače, okoli stana pa ima dvakrat ovito nit. Vsega tega nisem nikoli videl, pa čeprav sem bil velikokrat pri omenjenem stanu.
(To slednje velja za Kocbeka osebno. Seveda je tam okoli večkrat hodil in poznal razna dogajanja. Prav zanimivo, da je tokrat omenil sebe, ko je zapisal, da ni na kraju dogajanja nič videl. To je značilno za Kocbekovo duhovitost.)
Nadaljevanje prihodnjič.
Iščemo stare fotografije
? -
a i • i
J/\i 't f I J "
i? . i * « * z e - »tt* i ' ✓

zmt-AJt-f i
. .f * te1' ? e 'f: ' > =. 4 V .
I
F	f '«7
p .A is*,© \i
-: - * - v» '	f i
Po zapovedanemu umiku s Koroške, s strani mirovne konference (komisije z Dunaja), se je ena od enot vojske generala Maistra leta 1920 takole slikala v Dravogradu.
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 13
Nasveti, Ljudje in dogodki, Oglasi
»Goba nesmrtnosti« ena najučinkovitejših naravnih zdravil
DR. ANDREJ GREGORI,
idejni znanstveni vodja Zavoda za naravoslovje
Že pred stoletji so gobo Gano-derma lucidum na Daljnem vzhodu uporabljali kot eno najučinkovitejših naravnih zdravil, s katerimi so zdravili pozabljivost, probleme z ledvicami, poslabšan vid, kašelj, artritis, obolenja pljuč, želodca in vranice, vsesplošno oslabelost organizma ter mnogo drugih bolezni. Cenili so jo celo do te mere, da so jo imenovali »goba nesmrtno-
sti« ter jo plačevali v zlatu. Ker so bila rastišča te vrste gobe v naravi izredno redka, jih na Kitajskem ni smel uporabljati nihče drug kot člani kraljevega dvora. Pred nekaj desetletji so začeli to vrsto gobe množično gojiti po celem svetu, kar je omogočil tehnološki napredek, kot tudi vedno večje povpraševanje po njej.
Dandanes je moč kupiti mnogo različnih izdelkov iz gobe Ganoder-ma lucidum, najsi so to prehran-ska dopolnila, čaji, ekstrakti, kot tudi množica prehranskih izdelkov, katerim so primešane različne oblike te vrste gobe (čokolada, kava, kreme, pivo, likerji ...). Najpogosteje te izdelke ljudje uporabljajo za krepitev imunskega sistema, saj jim to
pomaga premagovati najrazličnejše okužbe z virusi in bakterijami, avtoimune bolezni kot tudi rakava obolenja ter nezaželene stranske učinke kemoterapij. Mnogi jih uporabljajo za preprečevanje alergij, kot je seneni nahod ter alergije na sonce, pri čemer so najbolj učinkoviti pripravki, ki vsebujejo alkoholne ali oljne izvlečke gobe Ganoderma lucidum oziroma tinkture le-te.
Znano je, da uporaba zmlete suhe gobe ali micelija le-te pripomore k zniževanju ravni škodljivega holesterola, saj ga veže nase v prebavnem traktu ter tako omogoči njegovo izločanje, nase pa ne veže le holesterola, ampak tudi težke kovine, radioaktivne elemente ter različne toksine. Vlaknine te gobe v pre-
bavnem traktu delujejo kot prebio-tiki, to je snovi, ki ne predstavljajo neposredno hranil, vendar pozitivno vplivajo na črevesno floro, ki pa je v tesni povezavi z našim zdravjem, kot je ugotavljal že Hipokrat v antični Grčiji.
Pomembno je omeniti, da gobe v naravi opravljajo funkcijo razkroja organske snovi ter imajo sposobnosti akumulacije težkih kovin, radioaktivnih elementov ter podobnih toksičnih snovi iz okolja, v katerem rastejo. Zaradi tega je pomembno, da so gobe gojene v strogo kontroliranem okolju ter po načelih ekološkega kmetijstva, ki tistemu, ki jih goji, ne dovoli, da pri tem uporablja kemijske pripravke oziroma pesticide.
ZELIŠČAR JOŽE MAJES PREDAVAL NA REČICI OB SAVINJI
»Za vsako bolezen rož'ca raste« ne drži
Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje organizirala predavanje Jožeta Majesa. Omenjeni rastlinar, kot se rad sam imenuje, je spregovoril o zdravilnih zeliščih v avli reči-ške osnovne šole prvi ponedeljek v maju.
»Zel je nadzemni del rastline, ki spomladi ozeleni, zrase in jeseni propade, mi pa uporabljamo vse, tudi grmovje in drevesa s koreninami vred. Gre torej za zdravilne rastline in ne za zeli,« rad pojasni botanik.
Jože Majes iz Dolenjskih toplic se je v vzgojo zdravilnih zelišč usmeril v abrahamovih letih. Nje-
Zeliščar Jože Majes je udeležencem predavanja spregovoril o zdravilnih rastlinah, ki rastejo v tem času. (Foto: Marija Šukalo) govo nagnjenje do uporabne bota- vilnih rastlin v naravi, je pripomo-nike, ki vključuje spoznavanje zdra- glo k temu, da je zasnoval zeliščar-
sko kmetijo Plavica, na kateri raste skoraj 500 zdravilnih rastlin in na kateri organizira vodene oglede in izobraževanja.
Obiskovalcem predavanja je spregovoril o tem, kaj vse raste v tem letnem času v naravi okrog nas in kako pripravimo rastline za nadaljnjo uporabo. Nazorno je predstavil, kdaj se kakšna rastlina nabira in kakšne bolezni lahko z njo pozdravimo. Ob tem je poudaril, da rek »za vsako bolezen rož'ca raste« ne drži, drži pa dejstvo, da z zeliščnimi pripravki in čaji lahko preventivno onemogočimo njihov vzrok nastanka.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Ljudje in dogodki, Gospodarstvo
JOŽE STRMČNIK IZ LUČ
»V lesu delam zase in za tiste, ki znajo videti«
Z državno sekretarko o Razvojnem programu 2014-2020
O bogastvu zamisli Jožeta Strmčnika - Slangerja pričajo številni izdelki v njegovi delavnici. (Foto: Marija Lebar)
su pridobil ogromno izkušenj. Spr- je učil. Pozneje zapiskov ni več po-
va si je različne značilnosti lesa tudi zapisoval. Kako se obnaša jablana, hruška, macesen ... Ob tem se
treboval, vse ostaja v njegovi glavi. Tam nastajajo tudi zamisli za izdelke, ki so povsem izvirne, njegove.
Les je lep, je uporaben in je živ, tudi potem, ko je drevo posekano. Lepota tega materiala je že zdavnaj navdušila Jožeta Strmčnika in postavila izziv, kako to lepoto predstaviti tudi drugim in jo hkrati narediti uporabno. Da mu to uspeva, pričajo odzivi ljudi, ki si ogledajo njegove umetnine.
ZAČETKI PRED DOBRIM DESETLETJEM
Z oblikovanjem v lesu je Jože resneje začel pred dobrimi desetimi leti v mizarski delavnici pri Šlanger-ju, ki jo je prevzel po očetu. Ta je bil namreč mizar. Jože pravi, da prvi izdelek hrani še zdaj. Za izdelavo posode je takrat porabil kar enajst dni, ker je večina dela ročna. Danes gre to hitreje, saj si je v tem ča-
SAVINJSKA REGIJA
V ponedeljek, 13. maja, je Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) pripravila delovno srečanje, na katerem so predstavili potek priprave Regionalnega razvojnega programa (RRP) Savinjske regije ter izmenjavo informacij, usmeritev, mnenj in stališč za nadaljnje delo. Dogodka se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Monika Kirbiš Rojs s sodelavci.
Sklep o začetku oblikovanja RRP je Svet Savinjske regije sprejel na svoji konstitutivni seji oktobra lani. Pri oblikovanju predlogov so sodelovale tako lokalne skupnosti kot gospodarstvo in civilna družba. Gre za pripravo temeljnega strateškega dokumenta na regionalni ravni, ki ga koordinira RASR. Kot je povedal njen direktor Janez Jazbec, je cilj pripraviti regionalni razvojni program za razpravo na regionalni in državni ravni do konca junija 2013, pri čemer bo vodilo »s trajnostnim razvojem do splošne blaginje«.
Ob tem je izpostavil, da se že-
li regija specializirati za področja, kjer je ob upoštevanju trajnostne naravnanosti pričakovati najvišji rezultat v zaposljivosti ljudi in s celostnim razvojnim učinkom na območju vseh občin regije. Kot potencial so v regiji prepoznali predelavo in obdelavo materialov, kot so kovine, les, umetne mase, prehransko oskrbo, trajnostni turizem in energetiko. Poudarek bodo dali tudi čezmejnemu sodelovanju. Do leta 2020 želijo preseči povprečne kazalce uspešnosti Slovenije.
Državna sekretarka Kirbiš-Roj-sova je ob tem dejala, da se bo v prihodnji finančni perspektivi evropske kohezijske politike 20142020 sofinanciralo tiste projekte, ki bodo na nacionalni ravni spoznani kot prednostni in bodo imeli visoko dodano vrednost. Področja, ki so jih kot prednostna spoznali na Savinjskem, po njenem mnenju pomenijo razvojni potencial. Sredstva bo namreč treba usmeriti na tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest.
Marija Lebar
LES MORA IMETI SVOJ ZNAČAJ
Kako se lotiti obdelave, mu pove les sam. Njegovo delo je, da poudari strukturo, barvo in značaj in hkrati napravi uporaben izdelek. »Včasih je treba sklepati tudi kompromis med dizajnom in uporabnostjo,« pravi avtor. Pomembno je, da ima obdelovani kos karakter. Nekaterih vrst lesa, kot je bukev, zato ne uporablja. Prav tako ne smreke in lipe. Z veseljem pa se loti tudi bolj redkih slovenskih lesov, kot je tisa. Seveda pa mora surovina pred oblikovanjem dobro odležati in se osušiti. V tem času se pokažejo morebitne razpoke.
VSAK IZDELEK PRIPOVEDUJE ZGODBO
O bogastvu njegovih zamisli pričajo številni izdelki v delavnici. Vsak izdelek je enkraten, neponovljiv ravno zaradi unikatnosti materiala, iz katerega je narejen. Vsak je tudi posebna zgodba, ki jo avtor vidi v kosu, ki ga oblikuje v skladu s to zgodbo le do te mere, da dobi tudi uporabnost. Kot vse druge zgodbe, imajo naslove oziroma imena tudi njegove zgodbe v lesu. Neskončnost morja, luska, žitno zrno, tajkun ... Tega zadnjega pooseblja dolgonogi in grabežljivi leseni ptič.
Za njegovo ustvarjalno domišljijo ni meja. Ko se sprehaja v naravi, vidi drevo, ki bi ga lahko uporabil
in povpraša lastnika, če je naprodaj. Strmčniku je žal, ker se veliko lepega in uporabnega lesa še vedno uporabi za kurjavo. Včasih mu katerega uspe rešiti iz skladovnice drv. Prav pa pridejo tudi v produ ali drugje najdene korenine in ostanki gorskih osamelcev.
NAVDUŠENJA, IDEJ IN NAČRTOV NE ZMANJKA
V sedanjem času je s prodajo malo teže, pravi. A kdor ceni kakovost in lepoto, mu za vrhunski izdelek, ki je uporaben in hkrati krasi notranjo podobo prostora, ne bo težko odšteti nekaj več. Šlanger, kot mu pravijo, je za svoje izdelke pridobil tudi certifikat o izvirnosti izdelka in certifikat slovenske domače in umetnostne obrti (Art & Craft Slovenia).
Ob pripovedovanju iz njega žari navdušenje in načrti. Svoja dela rad pokaže, zato si želi na domačiji ustvariti galerijo. Sedaj so Strmčnikovi izdelki stalno dostopni pri njem doma, pa tudi v Centru Rinka v Solčavi, Bohačevem to-plarju, Galeriji Oskar Kogoj Celje in nekaterih drugih galerijah in trgovinah po Sloveniji in tujini. Za njim je več razstav; med drugim razstava Šlanger v Galeriji Oskarja Kogoja v Celju, v Lučah v Ivanovi hiši, ki pravkar dobiva prenovljeno podobo, pa v Ljubljani, Celovcu, na Vrhniki, na razstavah Domača in umetnostna obrt Slovenije v Ljubljani in Slovenj Gradcu .
Štirikrat je sodeloval na prireditvi Čar lesa, a letos, kot pravi, ne bo več. »Naj dobijo prostor in možnost, da se pokažejo tudi drugi,« pravi.
Marija Lebar
Ne maram ljudi, ki se ponašajo s tem, da trdo delajo. Če se jim njihovo delo zdi tako trdo, naj si poiščejo drugo. Veselje do dela je znamenje, da nam ustreza. Andre Gide	
	
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 15
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Letos pripravljajo kar dve gledališki predstavi
V preteklem letu so v gornjegraj-skem kulturnem društvu izpolnili vse svoje načrte. Njihova gledališka skupina je februarja pripravila predstavo »Ne slišim te, če teče voda«, jesen pa je zaznamovala četrta ponovitev komedije Za-drečke zdrahe. Organizirali so kar deset likovnih razstav, največ doslej v enem letu. Literarna skupina je pripravila štiri kulturne večere, med odmevnejšimi prireditvami pa je bil tudi Etno večer. Člani društva so sodelovali na različnih krajevnih prireditvah, organizirali so obisk Božička, kot soorganizator-ji pa so v mesecu kulture uspešno
izpeljali predstavitev Zbornika EMS 2010, je povedala predsednica Tatjana Bezovšek.
Na področju investicijskih vlaganj tudi lani niso počivali. Sredstva, ki jim jih je namenila Občina Gornji Grad, so namenili za dokončanje toplotne izolativnosti dvorane kulturnega doma ter za postavitev nadstreška nad teraso vhoda. S tem so zaustavili zamakanje in nadaljnjo škodo na tem delu objekta.
Letošnji plani so podobni lanskim, bodo pa tokrat prvič pripravili dve gledališki predstavi v enem letu, je omenila Bezovškova. Gledališka skupina, ki se je lani okrepila
za številčno bogato predstavo Za-drečkih zdrah, se bo letos razdelila v dve skupini, mlajšo in starejšo. Tako bo mlajša skupina pod vodstvom Klemna Petka postavila na oder komedijo Prevaranta v krilu, starejša skupina pa bo pod vodstvom Berta Savodnika pripravila ljudsko žaloigro Pavla Golie Bratomor na Metavi.
Štefka Sem
Člani kulturnega društva Gornji Grad bodo letos odigrali dve predstavi, je povedala predsednica Tatjana Bezovšek. (Foto: ŠS)
BREZJE
Na 7. velikonočno nedeljo, 12. maja, je potekala slovesnost blagoslova kapele na domačiji Kore-njakovih na Brezjah. Mašo in blagoslov kapele je ob asistenci bogo-slovca Marka Rakuna opravil domači župnik Sandi Koren, ki je ob letu vere spomnil, da so tudi znamenja, ki jih postavljamo na domačijah, naša notranja drža in povezanost z Bogom.
Povabil je vse sorodnike in sosede, ki so se udeležili slovesnosti, da bi se pri kapeli radi ustavljali in pro-
Blagoslov kapele
Mašo in blagoslov kapele je ob asistenci bogoslovca Marka Rakuna opravil mozirski župnik Sandi Koren.
sili za različne namene. Ker je kapelica ob cesti in je na zunanji strani kapele slika angelov varuhov, je domači župnik povabil k molitvi za srečno vožnjo. Kapelico je na mestu, kjer je že stala stara kapela, zgradil gospodar Peter Korenjak. V kapeli je podoba Križanega, na zunanjih straneh pa že omenjena slika angelov varuhov in sv. Družine. Po končani slovesnosti so domači pripravili pogostitev za vse, ki so se odzvali vabilu k blagoslovu.
MR
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
Tudi starejši se še lahko razdajajo v dobrodelnosti
V gornjegrajskem centru starejših so bili konec aprila in v maju zelo dejavni. Med drugim so urejali domski vrt, obiskali Mozirski gaj in se odzvali na dobrodelno akcijo. V goste pa so povabili kulturnike iz Gabrk pri Šoštanju.
Druženja z otroki iz Osnovne šole Frana Kocbeka in tamkajšnjimi malčki iz vrtca so za stanovalce centra med najprijetnejšimi uricami. Letos so jih preživeli kar se da delovno; skupaj so namreč urejali vrt in sadili rože, pa tudi zelenjavo. Pri tem ni manjkalo pesmi in smeha, oboji pa so se drug od drugega naučili kaj novega.
Stanovalci, ki jim je zdravje do-
Stanovalke centra, zaposlene, pa tudi sorodnice so napletle toliko copatk, da so napolnili z njimi kar pet škatel in jih podarile.
(Fotodokumentacija centra)
puščalo, so z veseljem obiskali vega in zabavnega.
cvetlično razstavo v Mozirskem gaju. V maju pa so jih obiskali člani Kulturnice iz Gabrk. Zapeli so in zaigrali ter povedali marsikaj zanimi-
Posebej navdušeno pa so se tisti, pravzaprav tiste, ki jim ni tuja ročna spretnost, odzvale na prošnjo za humanitarno pomoč. Po
Sloveniji bodo vse do poletja v različnih krajih organizirane predstavitve Madagaskarja in tamkajšnjega dela patra Pedra Opeke in ostalih misijonarjev. Na teh predstavitvah bodo prodajali copate za dojenčke, izkupiček pa bo šel za izgradnjo porodnišnice na Madagaskarju. K akciji je bil povabljen tudi center v Gornjem Gradu in stanovalke, zaposlene, pa tudi sorodnice so napletle toliko copatk, da so napolnili z njimi kar pet škatel in jih podarile organizatorjem akcije v prepričanju, da bo izkupiček ohranil marsikatero življenje madagaskarskih mamic in dojenčkov.
Marija Lebar
16 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Ljudje in dogodki, Organizacije
7. REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOSOLSKIH EKIP PRVE POMOČI
Učenci OŠ Nazarje osvojili tretje mesto
Sedmo regijsko tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči je potekalo 7. maja na OŠ Primoža Trubarja v Laškem. Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline je zastopala ekipa OŠ Nazarje.
Na lokalnem tekmovanju, ki je bilo 17. aprila, se je ekipa OŠ Nazarje pomerila z ekipo OŠ Rečica ob Savinji in se uvrstila na regijsko tekmovanje.
Ekipo je sestavljalo šest deveto-šolcev: Barbara Venek, David Mi-kek, Žan Žlebnik, Maja Jeraj Bezov-šek, Monika Praznik in Katarina Re-mic. Učence so na tekmovanje pri-
pravljale mentorica Angela Letoj-ne, zunanji sodelavki Lidija Časl in Ilka Kramer Marolt.
Ekipa OŠ Nazarje je dosegla 3. mesto in se uvrstila za ekipama iz Šmarja pri Jelšah in Radeč. Učenci so v trojicah reševali teste iz znanja prve pomoči in poznavanja Rdečega križa. Praktično so oskrbeli šest poškodovancev na treh delovnih postajah.
Angela Letojne
Devetošolci so pokazali precej znanja in spretnosti ter si nabrali nekaj dragocenih izkušenj za življenje.
(Foto: M. Copot)
SPOMIN NA SOLO V RASTKAH
Srečanje nekdanjih učencev in učiteljev polno
zanimivih zgodb
V soboto, 11. maja, so se pri maši v cerkvi svetega Miklavža v Rastkah pri Ljubnem ob Savinji zbrali nekdanji učenci šole v Rastkah, ki je delovala od leta 1942 do 1974. Preko šestdeset nekdanjih učencev in sedem učiteljev, ki so poučevali na tej šoli, so se po maši zbrali v lovskem domu in obujali spomine na leta, ki so jih preživeli v osnovni šoli. Ogledali so si lahko številne zbrane fotografije z vseh obdobij, ko je šola delovala. Srečanje so organizirale tri nekdanje učenke šole Ivana Zagožen, Irena Retko in Vida Pajk. Zadnji učenci so pričeli s šolanjem v Rastkah na jesen pred 40-timi leti, kar je bil dovolj velik razlog, da se ponovno srečajo.
Med nekdanjimi učitelji so se vabilu odzvali Filip Beškovnik, Marija Podmeninšek, Jožica Valte, Vida Juvan, Jelka Marovt, Milka Hudales
in Ana Kamplin. Razen Beškovnika so vse učiteljice kasneje poučevale na ljubenski šoli. Udeležence je pozdravil ljubenski župan Franjo Na-raločnik. Med udeleženci so bile tudi tri nekdanje učenke šole, ki so jo pričele obiskovati ob nastanku v letu 1942. Pisana družba, kjer so bili najstarejši že v osemdesetih letih, najmlajši pa se bližajo petdesetim, je imela veliko tem za pogovor ob obujanju starih zgodb in pošolskih doživetij. Druženje udeležencev je zato trajalo dolgo v noč.
Nekdanje sošolce je pozdravila Ivana Zagožen, Irena Retko pa je v nagovoru omenila velik pomen šole v Rastkah. Brez nje bi se ljudje še naprej podpisovali z odtisom palca. Prav tako bi kmete še naprej imenovali neuki gorjanci z nahrbtniki, kar je šola prav gotovo spremenila. »Šola v
Preko šestdeset nekdanjih učencev in sedem učiteljev se je najprej zbralo v cerkvi svetega Miklavža v Rastkah pri Ljubnem ob Savinji. (Foto: Retko Franček)
Sola v Rastkah je bila za predel šolskega okoliša Primož, Planina in del Tera ustanovljena v času okupacije leta 1942 pri Rastovčniku v Planini. Za šolske prostore so uporabljali prostore gostilne. Prva učiteljica je bila Vida Drovenik, na okupatorjevem ozemlju pa je bil to prvi primer slovenske šole. V letu 1963 je bila namenu predano novo leseno šolsko poslopje. Učenci višje stopnje so v letu 1966 pričeli obiskovati matično šolo na Ljubnem in v Rastkah so ostali le še štirje razredi. Zaradi pomanjkanja učencev so šolo zaprli v šolskem letu 1974/75. Skupaj je tako v Rastovčki hiši kot v novem poslopju v času obstoja šole poučevalo 16 učiteljev. v_,
Rastkah je bila prva privatna šola,« je dejala Retkojeva, saj so učenci šolo v času okupacije na sovražnikovem ozemlju obiskovali kar v Rastovčki hiši, »moja mama Tilka pa je bila prva privat hišnica v šolstvu,« se je pošalila, saj je bila Rastovčka mama Tilka pri roki za vse, kar so otroci potrebovali. Učitelji so bili hkrati nekakšne varuške domačim otrokom, ki so se radi zadrževali med učenci, ne glede na to, koliko so bili stari.
Šola, ki je mnogim generacijam dala osnovno izobrazbo ali osnovo za študij, sedaj žalostno propada. Retkojeva je omenila, da bi tako nekdanji učenci kot prebivalci Rastk in okolice radi, da se lokalna skupnost zavzame za ta propadajoči spomenik. Vse udeležence je še povabila, da delijo spomine na čas šolanja in fotografije, vse skupaj pa bi zbrali v biltenu ali knjigi in spomine ohranili zanamcem.
Štefka Sem
I
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 17
Organizacije, Ljudje in dogodki
DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV
Zgornjesavinjski čebelarski krožkarji zopet z
najvišjimi priznanji
V soboto, 11. maja, je v Dobu pri Domžalah potekalo 36. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. Iz SAŠA območja so se tekmovanja udeležili učenci iz štirih osnovnih šol in osvojili odličja vse od brona do zlata, ena ekipa pa je osvojila vseh trideset možnih točk. Njihovi mentorji so bili s prikazanim znanjem zadovoljni.
Zbrane je ob zaključku tekmovanja nagovoril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: »Letošnjega državnega tekmovanja se je udeležilo več kot 470 učencev, kar kaže na veliko zanimanje za čebelarstvo pri mlajših generacijah. To je tudi rezultat uspešnega delovanja čebelarskih krožkov pod vodstvom prizadevnih mentorjev. Smo tudi edina država na svetu, ki na takšen način vzgaja mlade čebelarje, kar je garancija, da se nam za razvoj čebelarjenja v Sloveniji ni treba bati.«
Tekmovalci so razvrščeni v starostne skupine. Iz našega območja ni bila v višjo stopnjo prijavljena nobena skupina, a sta se v njej po napaki organizatorja, ki je ni bilo mogoče več popraviti, dobro znašla učenca OŠ Nazarje David Mikek in Helena Orel in sta kljub višji zahtevnosti osvojila bronasto priznanje.
V nižji stopnji so tekmovali Anja Purnat in Matija Marolt iz OŠ Mozirje ter Nejc Funtek in Blaž Zamernik iz OŠ Blaža Arniča Luče. Osvojili so zlati priznanji. Lana Hudolin Pirc in Hana Rozo-ničnik z OŠ Nazarje sta v nižji stopnji prejeli srebrno priznanje. V srednji stopnji sta se pomerila krožkarja Žiga Mežnar in Timotej Kreft iz OŠ Šmartno ob Paki, dosegla sta zlato priznanje. Iz OŠ Mozirje sta Mario Purnat in Gašper Laznik
osvojila srebro. Amadej Hudolin Pirc in Vid Va-čovnik iz OŠ Nazarje pa sta osvojila bronasto priznanje.
Med osem ekip, ki so osvojile vseh trideset točk, sta se v nižji stopnji uvrstila Anja Purnat in Matija Marolt. Srečno roko sta imela tudi pri žrebanju nagrade. Vsak je domov odšel z desetsa-tnim AŽ panjem.
Marija Lebar
Mozirski krožkarji z mentorjem Markom Purnatom (Fotodokumentacija krožka)
KINOLOŠKA POROKA LOVRENCA IN MIRJANE V VARPOLJAH
Vzela sta se za zmeraj
V soboto, 11. maja, se je na vadbenem centru Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline zbrala mala množica ljudi, pretežno iz Savinjske doline. Prijatelji in sorodniki Lovrenca Rozmana ter Mirjane Buhovac so stopili v »venec« okrog poročnega odra, kjer sta mladoporočenca pričakali načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale in Katica Jelaš.
Poroka ne bi bila nič posebnega, če ..., če si ne bi nevesta in ženin zaželela skleniti zakon po 27 letih skupnega življenja, če bi ne bila poroka prvič kar pod napuščem zgradbe pasjega poligona in če ne bi bila oba vzgojitelja posebne pasme psov shar pei tako zaljubljena v to lepo gmajnico.
Vse je bilo preprosto, iskreno in okrašeno. Na poročni mizi mape z uradnimi dokumenti, poročni šopek in še eden za naslednjo nevesto, mala skulptura človekovega najboljšega prijatelja psa ter v ozadju napis Kinološko društvo . Kratka procedura uradnih oseb, ki sta v imenu države sklenili zakonsko zvezo, prijazen nagovor obeh, »podajta si roki, nade-nita si prstana ...«, stiski rok, objemanje, izražene dobre želje ... In življenjska zgodba dveh
kinologov, dveh preprostih in prijaznih ljudi se nadaljuje.
Varpoljska gmajna jim bo še v prihodnje drugi dom in nepozaben spomin na slovesni trenutek. Doma v okolici Braslovč pa je novopečena
ilnološko društvo
¡mjesavmjske Mme
zakonca čakala še ena družina, mati in šest dva dni starih shar peičkov. Lepo je bilo srečati srečna človeka, ki imata za hišne prijatelje in družinske člane tudi kužke s preveliko obleko.
Jože Miklavc
k
1
K
M K
Prvi poročni obred na kinološkem poligonu v Varpoljah je potekal brez blišča in pompa.
(Foto: Jože Miklavc)
I
18 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki
VSAK DAN NOVINAR, EN DAN NEVLADNIK
Nevladne organizacije odvisne tudi od medijske
podpore
Moja družba in IPAK Inštitut iz Velenja sta priredila »novinarski zajtrk« z namenom povezovanja novinarjev in nevladnih organizacij. (Foto: Jože Miklavc)
Regionalna stičišča in Center nevladnih organizacij Slovenije si v okviru pobude Moja družba prizadevajo za krepitev nevladnih organizacij. Pobuda, stara dobri dve leti, je namenjena sodelovanju občin, medijev in gospodarstva z nevladnimi organizacijami. Moja družba in IPAK Inštitut iz Velenja sta 10. maja priredila v Velenju »novinarski zajtrk« z namenom povezovanja novinarjev in nevladnih organizacij.
Na srečanju je bilo ugotovljeno, da bi bilo poročanje medijev, če bi se novinarji podrobneje spoznali s posameznimi društvi, zavodi, iniciativami idr., njihovimi programi in namenom izvajanja ter ustvarjalnimi prostovoljci, ki v njih delujejo, še pristnejše, učinkovitejše in pogostejše.
Poudarjeno je bilo, da imajo mediji veliko moč in nudijo podporo delovanju nevladnih organizacij, zaželeno pa bi bilo, če bi se medijski ustvarjalci občasno, ciljano in interesno še bolj poglabljali v delovanje teh soustvarjalcev družbenega življenja. Tu bi šlo za osebne stike, v katerih bi prišlo do pristnejšega spoznanja osnovne ideje, sodelovanja in odkrivanja pomembnih vsebin, načina dela ter izvajanih metod in ne nazadnje, prostovoljskega duha. Spoznali bi težave ter uspehe posameznikov in množic članstva, ki uresničujejo svoje interese in državi ob boku pomagajo ljudem skozi težave
Na srečanju so se dogovorili, da omogočijo novinarjem, da se pridružijo po lastni izbiri in in-
teresom nevladnim organizacijam kot aktivni soustvarjalci, sodelavci ali prostovoljci. V prvi akciji pred dvema letoma se je na ravni države odzvalo več kot 40 novinarjev, ki so kasneje pripravili skoraj toliko prispevkov v nacionalnih in regionalnih medijih. Akcijo bodo poizkušali ponoviti z novimi izkušnjami, na koncu pa nagraditi najboljše, najatraktivnejše poročevalske prispevke. Maja Lipnik in Mateja Car iz IPAK Inštituta sta povabili k sodelovanju novinarje in uredništva lokalnih medijev, za naš prostor tudi Savinjske novice.
Jože Miklavc
NEVLADNE ORGANIZACIJE SO POMEMBEN
DEL DRUŽBE V Sloveniji je aktivnih prek 25 tisoč nevladnih organizacij. Združujejo osebno angažiranost ljudi z vrsto profesionalnih znanj. Še posebej v času krize so nevladne organizacije za družbo izrednega pomena. S prostovoljnim delom in izredno ekonomičnostjo izvajajo vrsto aktivnosti, ki bi jih sicer morali plačevati: humanitarne organizacije, društva za pomoč pri različnih boleznih, Rdeči križ in Karitas, mnoga športna in kulturna društva, moto zveze in društva, sveti in iniciative, združenja za varnost in pomoč v stiski, na primer gorski reševalci, gasilci, jamarji, potapljači in mnogi drugi, ki izvajajo brezplačne programe in druženja.
FANTOVSCINA OHROMILA MOZIRJE
je in prijatelji poskrbeli za Jaka Zajška
V soboto, 11. maja, je bilo v Mozirju sila pestro. Na trenutke je obstal tudi promet, saj so fantje dobremu prijatelju Jaku Zajšku pripravili veselo fantovščino.
Jaka je poznan kot odličen športnik, pravi veseljak in prijatelj, ki z veseljem priskoči na pomoč. To so mu na svojstven način hoteli prijatelji vrniti ob prvi priliki, ki se je pokazala pred njegovim skokom v zakonski stan. Da bi bilo dovolj veselja, je na fantovščino povabil kar vse sosede in prijatelje. Ker je Jaka v veliki meri odličen smučar in tudi učitelj smučanja, so se fantje odločili, da bo to rdeča nit dneva. Nadeli so mu smučarske čevlje in prirejene skakalne smuči ter ga poslali na pot. Od doma pri trgovskem centru Hofer, po Mlinski ulici in čez most do tamkajšnje gostilne. Od tam se je družba dobro okrepljena in podkovana podala na trg, kjer je bilo še bolj veselo. Ob tem je Jaka, policist, trenutno službuje v Postojni v vrstah vojaške policije, mimo vozečim vozilom
prodajal vinjete. Seveda ne tistih pravih, ampak takšne bolj za šalo, veljavne v Zgornji Savinjski dolini. Posel mu ob ne pretirani ceni ni šel slabo od rok. Ob dobri kondiciji in stalni pripravljenosti mu pot ni delala preveč težav.
Svečani trenutek ga skupaj z izvoljenko Vanjo Čeligoj čaka to soboto. Kakor se temu pogosto reče, torej usodni da, bosta izrekla na Venišah pred vojaškim duhovnikom.
Benjamin Kanjir
Da bi bilo dovolj veselja, je Jaka Zajšek (v sredini s smučmi) na fantovščino povabil kar vse sosede in
prijatelje. (Foto: Ciril M. Sem)
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 19
Ljudje in dogodki, Informacije
NOVA ŠTIFTA
Obnovili v lanskem neurju poškodovano kapelo
V preteklem letu je neurje poškodovalo kapelo v bližini cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti. Močan veter je nanjo podrl drevo, zato je bila potrebna temeljite obnove. Poleg obnove zunanjosti in nove strehe je kapela dobila tudi novo po-slikavo, za katero je darovala Tončka Lutar, kuharica v župnišču. Blagoslovu prenovljene kapele je v nedeljo, 12. maja, prisostvovalo precej fa-ranov.
Novoštiftni župnik Alojz Ternar je ob kapeli daroval mašo in jo blagoslovil. Povedal je, da je bila kapela zadnja postaja romarjev, preden so prišli do Marijine cerkve v Novi Štifti. Tam so se zbirali, molili in prepevali, nato pa so se v večjem številu podali do cerkve. O številnih romarjih, ki še sedaj peš poromajo k Novi Štifti, pričajo kri-
ži, ki jih le-ti puščajo v kapeli. Prav tako legenda pravi, da je ob požaru cerkve v Novi Štifti Marija sedela ob kapeli, kjer je bil izvir. Ljudje so zato vodi, ki je tekla tam, pripisovali čudežno moč.
Poslikave kapele, že tretje v novoštiftni fari, se je lotil slikar in restavrator Tomaž Langus iz Topolšice. V kapeli je naslikal Marijo, zavetnico sveta in ljudi. Stranski steni krasita freski svetega Antona Padovanskega in blaženega Alojza Grozdeta, nad vhodom v kapelo pa je naslikano darovanje kruha.
Štefka Sem
Kot v farni cerkvi je tudi v kapeli osrednja poslikava posvečena Mariji. (Foto: Štefka Sem)
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA NOVA ŠTIFTA
m	m. • I	I	||	•• • i* •• •	v«v«
Športni dan na kmetiji med konji in divjimi prašm
V četrtek, 10. maja, so imeli učenci štirih razredov novoštiftne šole nekoliko drugačen dan. Pouk so imeli popoldan, nato pa so se pohodni-ško opremljeni odpravili na turistično kmetijo To-
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Jure Černič:
Bebo
Literarni
prvenec novinarja in literarnega komparativi-sta Jureta Čer-niča pripoveduje zgodbo o fantu, ki nikoli ne bo takšen kot drugi. A Bebo, tako fanta kličejo zaradi njegove drugačnosti, mogoče res ni takšen kot drugi, a tudi nič manj vreden ni. To bralec spoznava skozi zgodbo, polno srčnosti, optimizma in trdne volje. Kajti, ko se Bebo nekaj nauči, to Bebo zna. Za vedno.
Zgodba o Bebu s svojim pozitivizmom razbija stereotipe in predsodke, ne le glede drugačnosti, ampak tudi o Slovencih in južnejših narodih, pa o tem, da je prav vsakdo enakovreden član družbe, če se le trudi in prispeva po svojih močeh.
man nad Novo Štifto. Športnega dneva so se vsi zelo veselili, še posebej zato, ker so jim na kmetiji Toman ob otvoritvi sob v preteklem letu obljubili, da bodo lahko pri njih prespali.
Preden so sploh pomislili na lakoto, so se z gospodarjem Viktorjem Veršnikom podali med živali na kmetiji, h konjem in oslu, nato pa še do ograde z divjimi prašiči. Vse živali je bilo potrebno k ogradi privabiti s priboljški, konje s suhim kruhom, prašiče s koruzo. Za otroke so bili predvsem divji prašiči, katerih bi se ob srečanju v gozdu prav gotovo zelo prestrašili, zelo zanimivi, saj so se jim lahko povsem približali in jih opazovali v njihovem okolju.
Po ogledu živali in po naporni poti se je prilegla malica, katero je pripravila gospodinja Erika in je bila drugačna kot šolska, predvsem pa se je
bolj prilegla, saj so zanjo naredili prostor v svojih želodčkih med hojo v hrib. Najbolj pa so se otroci veselili večernega dela, ko so skupaj z učiteljicama Bojano Rihter in Marijo Pustoslemšek pripravili glasbeno-plesno-zabavno prireditev Nova Štifta ima talent. Kako stroga je bila komisija, nam ni uspelo izvedeti, so bili pa vsi zmagovalci večera.
Namesto zgodb pred spanjem je sledilo pripovedovanje vicev in smeha v sobi s skupnimi ležišči ni zmanjkalo dolgo v noč. Po prijetnem spancu in domačem zajtrku v zavetju Tomano-ve kmetije so se otroci z učiteljicama počasi odpravili nazaj proti šoli. Med potjo so klepetali o naravi, prepoznavali drevesa in rastline, skratka uživali na nepozabnem športnem dnevu.
Štefka Sem
Učenci štirih razredov novoštiftne šole se pohodniško opremljeni odpravili na turistično kmetijo Toman, kjer so preživeli nepozaben dan. (Foto: Štefka Sem)
20 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Ljudje in dogodki, Oglasi
VRTEC MOZIRJE
Vsi skupaj: Nič se nam ni treba bati!
V vrtcu Mozirje smo se odločili, da se pridružimo projektu »Štafeta semen«. Preko oglasnih desk smo se obrnili na starše in stare starše za semena in nasvete, kako ravnati z rastlinami. S tem smo želeli obuditi skrb za naša domača, tradicionalna semena. Želeli smo tudi izvedeti čim več o teh in drugih semenih. Nenazadnje pa smo želeli vsaj vzbuditi zanimanje za setev in semena.
Mislim, da smo z majhnimi koraki naredili velik korak za v naprej. Ker pa v vrtcu še nismo imeli vrta, nas je čakalo še to »veselo« opravilo. Pogovore in snutje načrta smo pričeli v skupini »zajčkov«. To so otroci stari štiri leta. Njihovi vzgojiteljici Milica in Neven-ka sta načrtovali dejavnosti: primerna obutev in oblačila za delo
tev nalog ...
Otroške glavice, polne idej so krenile od besed k dejanjem. Najprej smo odšli vsi skupaj v gozd in nabrali polna naročja suhih vej. Nabirali smo jih večkrat in na našem »velikem« igrišču naredili pravo goro suhljadi. Nato smo odšli z vrečami po suho listje. Tudi tega se je kar nekaj nabralo.
Smo majhni, vendar veliki in zmoremo po naših najboljših močeh!
na vrtu, potrebno orodje, ogleda- Ker pa so naše roke premajhne, li so si zgodbico »Jakec vrtnari«, volja pa velika, smo prosili starše, pogovarjali so se o zemlji, kom- da nam priskočijo na pomoč. Po-postu, načrtovali potek in razdeli- trebovali smo namreč debela de-

V Gornjem Gradu bodo prepevali veseli Španci
7. junija ob 20. uri bo v gornje-grajski katedrali koncert 18-član-ske vokalne skupine Atacayte z in-strumentalisti. Skupina, ki prihaja s španskega otoka Gran Canaria, bo gostovala v več krajih Slovenije. Njihove tradicionalne kanarske pesmi so polne čustev, temperamenta in nam manj znanega melosa južnih morij.
Gostovanje organizira Turistično društvo Gornji grad. Vstopnice
so v predprodaji v Osrednji knjižnici Mozirje, hotelu Planinka na Ljubnem ob Savinji, v gostilni Pri Jošku v Gornjem Gradu, v pekarni Kramer v Gornjem Gradu, pri Turističnem društvu Gornji Grad jih je mogoče naročiti tudi po telefonu na št. 070 397 979. Na dan koncerta bodo vstopnice na prodaj v gor-njegrajskem turistično-informacij-skem centru (TIC).
KF
bla dreves za omejitev našega permakulturnega vrta. In res, očka deklice Maje nam je priskočil na pomoč. Pripeljal je debla na prikolici, tudi motorne žage ni pozabil.
poteptali. Nato smo obrnili travnato rušo »na glavo«, še naš Andrej nam je priskrbel travo iz našega igrišča. Na rušo smo raztre-sli sekance, ki nam jih je priskrbela sodelavka Mojca. Tudi suho li-
Potem pa se je začelo še bolj zares - pričeli smo z delom priprave permakulturnega vrta.
Skupaj z našim hišnikom An- stje smo nanosili na vrt in ga do-
drejem sta postavila ograjo za vrt, jo z žago obdelala in osnova za vrt je bila pripravljena. Zbrali smo vse naše moči in pričeli z delom. Najprej smo odkopali travno rušo in jo spravili na kup. Nato smo
Semena smo skrbno označili in popisali.
z lopatami odkopali nekaj zemlje in jo spravili na kup. Prijazna sodelavka Alenka nam je priskrbela bio zemljo s certifikatom, kar pomeni, da na njeni kmetiji ne uporabljajo nikakršnih škodljivih sredstev in kmetujejo naravno.
Torej, pripravljali smo vrt; vmes pa nam je tudi zmanjkalo moči in potreben je bil počitek. Potem pa se je začelo še bolj zares, pričeli smo z delom priprave permakul-turnega vrta.
Najprej smo nanosili suho dra-čje iz gozda, ga z nogami dobro
bro poteptali. Na listje smo navozi-li in nanosili bio kompost s kmetije v Tuhinjski dolini, ki kmetuje naravno in prijazno naravi in živalim. In naš vrt je dobival neko podobo.
Še zemlja gospe Alenke, majhne ročice z velikimi grabljami so se lotile dela in ... končno! Vrt je gotov, vendar prazen! Ne, ne, ni strahu. Imamo semena, ki so nam jih prinesli in zaupali starši, babice, dedki, prijazne gospe . Naša prošnja prek oglasnih desk je obrodila sadove.
Tudi semenska banka nam je poslala kar nekaj semen in naš vrt je že skoraj premajhen za vsa semena, vendar: posadili smo vsa domača semena (naj Vam zaupam: iz semen so že vzklile rastline fižola in česna, tudi toča jim ni prišla do živega!), pa tudi druga semena so že vzklila. Semena smo skrbno označili in popisali.
Samo še tole: smo majhni, vendar veliki in zmoremo po naših najboljših močeh. Učimo se in še se bomo učili. Skrbeli bomo za naš vrt in rastline in naslednje leto ...
Se slišimo in oglasimo! PS: Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani.
Nevenka Anzelc Gostenčnik
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 21
Šport, Kronika

NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Dodobra zakorakali v novo sezono
Pod okriljem mozirskega nogometnega društva pridno vadi in nadgrajuje znanje obvladovanja žoge 120 mladih nogometašev. Poleg rednih treningov se redno udeležujejo nogometnih tekem v okviru Medobčinske nogometne zveze Celje.
Mladi se ob usposobljenih trenerjih družijo z namenom učenja prvin nogometne igre, ki jih nadgrajujejo iz leta v leto. Z vedno novimi znanji uspešno sodelujejo na različnih tekmovalnih nivojih. Ekipi U8 in U10 sodelujeta v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje, kjer tekmovanje poteka po ligaškem sistemu. Eno stopničko starejši tekmujejo v okviru iste zveze, vendar v drugi ligi. To jim gre trenutno zelo dobro od nog, saj zasedajo prvo mesto. Nogometaši U14 so del iste zveze, a so v tej sezoni člani prve lige. Dobro de-
lo se kaže v trenutnem drugem mestu. Še starejši pa to sezono nogometno znanje merijo z vrstniki v drugi slovenski kadetski in mladinski ligi vzhod. Tekme v okviru omenjenih lig potekajo vsak petkov popoldan, ob sobotah in nedeljah, zato je na nogometnih igriščih vedno polno življenja.
V preteklem mesecu je začela delovati tudi nogometna šola za najmlajše. Z osnovami obvladovanja nogometne žoge so se začeli seznanjati otroci v starosti med štiri in šest leti. Za razliko od starejših kolegov, ki se vsakodnevno dobivajo na treningih na igriščih ob Savinji, se družijo v mozirski športni dvorani in v lepem vremenu pred njo. Veselja in želja, da bodo nekega dne velika imena nogometa, jim ne manjka, zato se
treningov udeležujejo pridno in redno. Ob tem pa v svoje vrste vabijo vse, ki bi želeli popoldneve preživljati ob igrah z žogo.
Benjamin Kanjir
MOZIRJE
Danes se začenja letna liga v košarki
Košarkarskim navdušencem bo med čakanjem na novo sezono, katere uvod bo evropsko prvenstvo v košarki v Sloveniji, v poletnem času na voljo tradicionalna letna košarkarska liga na igrišču »v luknji« v športnem parku v Lokah pri Mozirju.
Letos se bodo v času lige odvijale športne prireditve, ki bodo krojile razpored tekem pa tudi lokacijo igranja. Prvi krog bi moral biti odigran v soboto, 25. maja, vendar bo takrat potekal košarkarski maraton v Športnem centru Laze, kjer bo igrala večina udeležencev lige. Prvi krog bo tako odigran danes, zato da se bodo lahko sodelujoči udeležili jutrišnjega maratona.
3. in 4. krog bosta odigrana v enem vikendu, in sicer 8. in 9. junija. Zaradi želje večine sodelujočih košarkarjev, da se liga ne zavleče predaleč v čas dopustov, se bosta 5. in 6. krog odigrala 22. in 23. junija. 7. krog rednega dela lige bo odigran na Lazah. Polfinale in finale lige bo izvedeno na tradicionalnem prizorišču »v luknji«.
Tekmovanja se bo udeležilo osem moštev. Obetajo se zanimivi košarkarski dvoboji na prostem.
Roman Mežnar
STRELSKA TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO
Dosegli zelo dobre rezultate
Gornjegrajsko strelsko društvo je minuli vikend na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču organiziralo tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona. V soboto je bil trening, v nedeljo pa prva tekma od štirih, ki štejejo za naslov družinskega prvaka v letu 2013.
V nedeljski tekmi so se pomerili strelci v prvi letošnji tekmi z malokalibrsko puško in dosegli zelo dobre rezultate. Prvi je bil Ivko Poličnik (80 krogov, 25 točk), sledil mu je Srečko Trogar (78, 20), tretji pa je bil Peter Bezovšek (76, 15). V trenutni razvrstitvi za družinskega prvaka 2013 vodi Peter Bezovšek (40 točk), drugi je Ivko Polič-nik (33) in tretji Boris Purnat (32).
Jože Gomboc
V preteklem mesecu je začela delovati nogometna šola za najmlajše. (Foto: Benjamin Kanjir)
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	KRADEL V LOKALU
Žekovec: V noči na 13. maj je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Žekovcu. V notranjost je bilo vlomljeno s silo telesa, iz notranjosti pa je storilec odnesel nekaj menjalnega denarja, več zavojčkov različnih cigaret in nekaj pijače. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov.
•	VANDAL NAD CVETJE
Kokarje: 13. maja je dežurni OKC PU Celje dobil obvestilo občana, da so mu neznanci v roku ene ure obrnili cvetlične lonce in potrgali rože. Na kraj so odšli policisti, ki so ugotovili, da je neznani storilec v času, ko oškodovanca ni bilo doma, prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Ko-karjah, kjer je prevrnil vsa korita z rožami, prevrnil solarne svetilke in v delavnici gospodarskega poslopja z železno palico poškodoval kolut električnega podaljška.
•	VLOMILCI ODPELJALI KABLE
Nazarje: 17. maja je na PP Mozirje poklical občan in povedal, da so mu neznanci vlomili v objekt v industrijski coni Nazarje. Na kraj je bila poslana patrulja, ki je odkrila, da so neznanci okoli 21. uri prišli do objekta, ki je ograjen z žično ograjo. Slednjo so preščipnili in nato na vzvod z orodjem vlomili skozi vrata skladišča. V njem so bili novi in rabljeni elektro kabli, ki so jih nalagali v samokolnico in jih z njo vozili, nato pa metali na drugo stran ograje. Do tam je bil možen dostop z vozilom.
•	UKRADEL GRADBENO DVIGALO
Mozirje: 18. maja je na policijsko postajo poklical občan in povedal, da je ravnokar na delo-višču svoje hiše v Mozirju videl voznika osebnega avtomobila, ki je z delovišča ukradel gradbeno dvigalo. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila.
22 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Zahvale, Oglasi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega zlatega moža in očeta
Janeza OSTERCA
se iskreno zahvaljujeva osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju, ki so vzorno skrbeli zanj v času njegove težke bolezni, njegovim prijateljem Andreju, Pavlu, Mariji in drugim, ki so mu z obiski lajšali bolezen, dr. Andreji Pečnik, ki se je neumorno trudila zanj, sosedom z Levstikove za vso pomoč v težkih trenutkih, še posebej Mariji in Ivanu Remicu. Hvala prof. Veneku za ganljivi govor, mozirskim pevcem in gospodu župniku.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam stali ob strani.
Žena Franja in hči Damjana s sorodniki
Zdaj ne trpiš več draga mama, zdaj nič več te ne boli, a svet je pust in prazen, odkar te več med nami ni.
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko naše te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Tvoj dom je zdaj med angeli, miru naj večni Bog ti podari.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage žene in mame
Jožefe OREL
iz Brezja pri Mozirju 12.12.1942 - 12.5.2013
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
JA
Jt

Vse prekmalu se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek
Stanislav PEČOVNIK
3.8.1934 - 14.5.2013
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani, iskrena hvala. V veliko tolažbo nam je bila pomoč in izrazi sožalja sosedov in številnih prijateljev.
Hvala tudi pogrebni službi Morana za pomoč pri organizaciji pogreba.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
V; -1
/_in
ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Angele ROSC
Robanov Kot 28 7.9.1931 - 2.5.2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane maše, sveče, cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala vsem sosedom za pomoč pri pogrebu, gospodu župniku Košcu, gospe Valeriji Robnik in pevcem. Zahvala tudi Bevski Lenki, patronažni sestri Verici in zdravnici Andreji.
Vsi njeni žalujoči
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
T. Pavček
ZAHVALA
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 23
Za razvedrilo
Cvetke
NAJPREJ JUHCA, POTEM PA ...
Stanka Bastl, planinska vodnica pri PD Nazarje (v sredini): »Pazljivo prisluhnite še zadnjim navodilom! Najprej se dobro okrepčajte z zdravilno župco, ki odlično preprečuje vse vrste mijavkanja. Nato pa vsi v napad na kombi, ki je za vami. Kdor bo ven znosil največ gajbic z brezalkoholnimi napitki, bo za nagrado domov odnesel eno flaško zelenega.«
Marjan Gračner, član PD Nazarje (desno od nje): »Eh, zdaj pa res ne vem, če bi sploh pojedel tole juho ...«
DAN DOLGIH KUHALNIC V duhu finančne krize so se kuharski mojstri iz občine Nazarje (od leve): Jože, Zdravko in Samo, odločili, da skupaj zakuhajo, pardon, skuhajo golaž, s katerim so nahranili vse zbrane pri koči PD Nazarje - Farbanci. Da ne bi kdo od njih kakšne prehude zakuhal, je nadzor prevzel gospodar koče Dušan. Seveda, če se ni ustrašil dolgih kuhel, s katerimi so mu kuharji očitno grozili.
PEŠ PO LOGARSKI Nekdanji in sedanji direktor družbe Logarska dolina d.o.o., Avgust Gusti Lenar (levo) in Marko Lenarčič, sta se pogovarjala o traj-nostni mobilnosti (beri pešačenju) v Logarski dolini, eden zelo zaskrbljen, drugi optimističen. Padel je končni predlog: »Še enkrat poglejmo, kako to znajo in zmorejo v Švici.« Zdaj vemo. Solčavani se bodo peljali v Švico in tam hodili peš. Ko pridejo nazaj, bodo dvignili vstopnino za Logarsko dolino na evropsko raven.
24 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Križanka, Informacije
			W^&A j ■					sss	zaobljen. okrogel predmet	korist	skupina atomov s prosto vezjo.ki šamani obstojna	kem. el. z enakim vrstnim žt in razl. relativno atomsko maso	skof. gorazd	sl. slikar in ilustrator (zvonko)	sestavil: peter uoir	slovenski filozof (hribar)	blagajniški iztržek	adresa
					fcr K			izpusi^j							izz1dek manjša vlači lna mreža za lov ob obali			
		0						zarastlina, sled na koži po žaceljeni rani										
								peščena obala, plaža					amer. igralec (tom, forrest gump)					
													ribja samica					
			M					indijska booinja						madridski nog.klub rastlina. ki se ovua okoli opore				
								rimski hišni bog	perzija	petelin ruski astronavt (jurij, 1934-1963)						slavko osterc varSCina		
			BK •=>															
																		
																		
		večua		slovenska slikarka (k08ilcai		bodoroga antilopa	aralsko jezero					sl. pevka (puslar) rim analist (iz 2-St pc-ni)					zelnato steblo. zlasti pri zelju. ohrovttj	provinca v severni Španiji
s*		skupina gor					hrvaSki glasbenik (TOPIČ)											
srbski igralec. komik (petrovič -Ckaua)											vodni zaje-OAVEC židovska MESTNA ČETRT (nakd.)							
izžarevanje astralnega telesa								naga. neoblečena ženska nekd. turški velikas							kraj pri ajdovščini vrsta. linija, zaporedje			
pristaniško mesto južno od bejrutav libanon j									obrat za rezanje niko grafenauer									
nežnanost. nespozna-nost													glavno mesto ukrajine					
manjše naselje							izraelski književnik (smuel josef)						spanski politik (manuel. 1S&M940)					
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ADITI - indijska boginja; PIZON - rimski analist; SAIDA - pristaniško mesto južno od Bejruta;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
PARADOKS, ANAHORET, SOD, MINA, JANEZ, GIN, DORA, A Kl JA. MARK, REK, SLONAR, APOLON, AFRIKA. KOPILOT, REVOLTA, SS, CEVOVOD, SNOV, ITA, AŠKENAZ, ONA, MONOTEIST, AKSEL, ALAH, KOTA, KATRA
J
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 25
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	TRGOVINA ZAGOŽEN
kvalitetne barve za les, gasilniki, plinske kartuše, delovna obutev. Tel. 03/839-48-01, 031/610-563.
Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1!
Resne ponudbe iz vse Slovenije.
Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net .
Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-0673, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
Petek, 24. maj
Napovednik dogodkov
ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert učencev Glasbene šole Nazarje
Sobota, 25. maj
ob 9.00. Partizanski spomenik v Bočni Mrazekov pohod v Bočke grabne
ob 11.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji 5. Območno srečanje predšolskih pevskih zborčkov Zgornje Savinjske doline Pikapolonček
ob 13.00. Stavba občine Rečica ob Savinji Razglasitev rezultatov ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev
Nedelja, 26. maj
ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rogaška
ob 15.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma
Torek, 28. maj
ob 13.00. Ribiški dom Ljubno ob Savinji Osrednja prireditev ob tednu gozdov
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE
Občina Nazarje je skladno z določili 9. člena Odloka o priznanjih Občine Nazarje na spletni strani Občine Nazarje (www.nazarje.si) in na oglasni deski občine objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj za leto 2013. Na podlagi objavljenega razpisa objavljamo še:
POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE NAZARJE ZA LETO 2013
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Nazarje za leto 2013:
-	naziv častnega občana Občine Nazarje
-	podelitev zlatega grba Občine Nazarje
-	podelitev srebrnega grba Občine Nazarje
-	podelitev bronastega grba Občine Nazarje
-	podelitev kristalnega grba Občine Nazarje
2.	Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov posameznih občanov, skupin, gospodarskih družb, zavodov, političnih in drugih organizacij ali skupnosti, društev ter organov lokalne skupnosti. Predlogi za priznanja morajo biti obrazloženi in predloženi v pisni obliki. Celoten razpis si oglejte na spletni strani: www.na-zarje.si.
3.	O podelitvi posameznega priznanja odloči Občinski svet s sklepom na predlog Komisije za odlikovanje, priznanja in nagrade.
4.	Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji ob občinskem prazniku.
5.	Predloge pošljite najkasneje do 20. junija 2013 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Predsednik Mirko Brezovnik, l.r.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim teličko simentalko in bikca mesni tip, težkega cca 150 kg; gsm 041/783-987.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke m. t., nad 100 kg; gsm 031/533745.
Kupim mlado jalovo kravo za zakol, eko reje; gsm 041/716-210.
ŽIVALI - PRODAM
Telice ls, breje in za zakol, eko reje, prodam; gsm 041/441-702.
Prodam telico simentalko, težko 270 kg; gsm 040/184-956.
Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
DRUGO - PRODAM
Ugodno prodam več kosov umetniških slik različnih avtorjev, cena po ogledu in dogovoru; gsm 041/474-615 Prodam tiskalnik za slike iz fotoaparata - canon selpny CP 510, 30 eur; gsm 041/888397.
Ugodno prodam nove električne škarje za živo mejo, cena 50 eur; gsm 041/474615.
Prodam suhe deske za streho in deske za palete; gsm 041/942-169. Prodam prekle za fižol; tel. 03/583-24-60. Prodam zelo dobro ohranjen električni invalidski voziček; tel. 03/583-18-35. Prodam vakumsko cisterno za gnojevko, 5.000 l, tandem podvozje; gsm 040/745745.
Prodam puhalnik v kompletu, po zelo ugodni ceni; gsm 041/223-151.
DRUGO - PODARIM
Podarim hišni računalnik; gsm 041/324352.
VOZILA IN OPREMA
Gorsko kolo schuinn, dobro ohranjeno, ugodno prodam; gsm 040/727-552. Prodam alu platišča za BMW, od letnika 05 dalje; gsm 051/636-032.
NEPREMIČNINE
Prodam 3,5-sobno stanovanje v centru Mozirja, 115 m2; gsm 041/759-300. Stanovanje v Nazarjah, velikosti 75 m2, prodam za ceno 65.000 eur; gsm 041/282573.
V centru Mozirja prodamo stanovanje, 64 m2 + 24 m2, na mirni lokaciji; gsm 031/370-813.
OSEBNI STIKI
Star bom 44 let, imam marsikaj, nimam pa zveste punce, sem iz okolice Žalca; gsm 041/859-096.
26 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
Matkov škaf je naravna znamenitost, ki se skriva v zatrepu Mat-kovega kota, najbolj zahodne doline Kamniško-Savinjskih Alp na Sol-
Matkov škaf
nabere. V »najboljših« letih ga je krepko preko dvajset metrov. Spomladi, ko se temperature dvignejo, začne preko previsa stene pr-
jo ogledati to zanimivost. Tudi Planinsko društvo Solčava organizira tradicionalni pohod k Matkovem škafu vsako prvo nedeljo v juniju.
čavskem. Ledeniška dolina Matkov kot je od vseh treh solčavskih dolin najmanj turistično obiskana in tudi zato še vedno dovolj prvobitna, da privablja iskalce šepetanja tišine. Ima bogato geološko preteklost. Še v sedanjosti je polna pravljičnih in naravnih skrivnosti, ki jih najraje odstira smelim, vztrajnim in pozornim. Ena od njih je Matkov škaf, v katerem so nekoč baje velikanke, ajdovske žene, namakale in prale perilo.
Tvorec Škafa je voda. Najprej v trdnem in nato v tekočem agregatnem stanju. Pozimi se v sneg s strmih sten plazi in nakopiči v manjši krnici pod njimi. Več je padavin pozimi, več snega se lahko
šeti droben slap, ki pada v nakopičen sneg, ga topi in vanj dolbe luknjo vse do melišča. Tedaj je Škaf prebit, nastane vdolbina v sneži-šču, ki je zelo podobna škafu. Od tod ime. Zgoraj je Škaf v premeru širok okoli deset metrov, spodaj je za meter ali dva ožji. Na steni Škafa, zlasti v zgornjem delu se dobro vidijo obroči. To so različne plasti snega s primesmi, ki so ga prinesli spomladanski plazovi.
Velikost, torej globina je odvisna od količine zapadlega snega tistega leta. Matkov škaf je največji konec maja in v začetku junija, preden se začne sneg intenzivno topiti. V tem času se obisk Matkovega kota močno poveča, številni si želi-
Letos je škaf ponovno velik, zato bo najverjetneje zdržal do jeseni in bo imel veliko obiska dolgo v poletje.
Da pridemo do Škafa, se moramo od ceste, kjer so domačini z zapornico (rampo) poskrbeli za našo povečano sonaravno mobilnost, po označeni poti napotiti proti zatrepu doline. Od tod se po sneži-šču, v visokem poletju seveda meli-šču, povzpnemo do krnice pod steno, kjer je Škaf.
Pot nam lepšajo razgledi na verigo gorskih vrhov, ki obdajajo dolino in na pisano ter dehtečo cve-tano. V senci gozdov se skrivajo lepi lepi čeveljci, naše največje orhideje.
Za zanesljiv in varen korak na snežišču, ki je tik pod škafom malce bolj strmo kot na ostalem delu poti, potrebujemo močne gojzarje z dovolj globokim profilom podplata, za zaščito glave pred morebitnim padajočim kamenjem pa čelado. Odveč ne bodo niti pohodne palice, s katerimi si bomo pomagali v strmino.
Marijan Denša
' Gradite mwo hiio, obnavljate stani, ali pa vam je ■e"--š!z.■ n- ¡de 3i8 streho■' liifajamn tE^arska. k rovi h z. Meparsfca m suho montažna tfaia. Obiščite nas na »vtfw.pl3mnka.nel
A
PLAN f N KA
MONTAŽNE GRADNJE
Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 27
/£1 fREEDOM I Camping & Ca ravan ing i^J center I sale i service / shop / rent
Spomladanska nagradna igra Freedom centra Celje
ie imela iclo tfober ortiu. Prejel smo veliko odborov na nagradni vpraianja.
vikend najem luksuzne počitniške prikolice Hobby prejme iiifebanka Mateja So far (Samostanska pot 8, Naiarje},
Pri Kolina Sip jI V p r vi vrsti najvei j££a i knffini kega kampa Adria Adriatfc. Ta se ponaša s štirimi ivtzdicaml, 430-im■ fcamp parcelam i, lastne piaio, bajiiri j ni, varnimi in senčnimi poiir.i ter igrišči, alnojk im: igrali, bogatem animacijskim prc)gian)om :a otroke in odraze. Wi-fi povezavo. Najem ■■■e ;j a za štiri osebe: dva odrasla in dva otroka.
Vse nadalje informacije li/r^ba.nka c rffr v I ij mštvu S^injskili ncvic.
mika SOUmKO
»u^.rm.	h*rtt«l|i liïn dolin-
2. FESTIVAL GORSKEGA LÉSA V SOLČAVI je ODPOVEDAN zaradi slabega vremena.
ODPt)vtUAi\ e Tudi dqgbdel; "1 kolesom in peš po alpskih
dol i na Hi" v okviru 4. Dni Alpske konvencije na Solčavskem.
VabimD pa vas na Koncert učencev glasbene šole Naiarje,
ki bo v Cerkvi Marije Snežne- v Solčavi v petek. 2-1.5.2013, ob 19.00.
Vabljeni tudi v center Rinka ns razstavo 120 let Slovenskega planinskega društv3 - PZS,
«i bo v galerij Centra Rinka na oeled do 20.6.20; 3
I k ADICIJ A. K VA L 11 L T A. Ih^JHL^I
PO LAK it tir J, vp. Oa-irt^ là h 3337 Snuilnih Rtfci Tat« H*Spit« Meii Ml fl&7 337 Fil.I («M p» E iul. In-ll -m.»Kili Hf.IV hlili irv»-Ilrewiti (Iritit ni
PRODAJA TRANSPORTNIH BETONOV
AKCIJSKE CENE BETONOV DO 30.6.2013! UGODNI PREVOZI Z MIKSERJI IN ČRPALKO!
Strešniki Polak E (6 barv)
POSEBNI POPUSTI ZA PRIZADETE S TOČO
KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu.