Leto XV. Poštnina pavšalirana.
-w-
V Ljubljani, 7. septembra 1920.
M
C
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Posamezna številka 1 IC.
št. 29.
zhaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo In uprava Hsta Je v Ljubljani, Krekov trg St. 10. - ..RDEČI PRAPOR" velja v Jugoslaviji meteino S K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 0 lir, v NemSkl Avstriji, ČeSkoslovaSkl, Madžarski in NemCIJI četrtletno 36 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostotpno za milimeter po 1 K.
Mame in Engels: Proletarci vseh dežel, združite se/
Železničarji vseh kategorij na plan!
Železničarji! Gotovi agenti provokaterji agitirajo med železničarji za stavko v prilog javnim nameščencem. Meščansko časopisje pa poroča o nameravanem komunističnem puču. Da železničarji zvedo čisto resnico, sklicujemo s tem
javen železničarski shod
ki se bo vršil
v soboto dne 11. septembra 1920 ob pol 7. url zvečer
pred Mestnim domom.
V slučaju slabega vremena v veliki dvorani Mestnega doma.
Dnevni red:
Stališče razredno zavednih železničarjev napram pokretu javnih nameščencev.
Sodrugi! Železničarji! Udeležite se važnega shoda polnoštevilno in opozorite nanj vse tovariše
in one, ki se za delavski pokret zanimajo.
Pokrajinski Strankin Svet.
V nedeljo dne 5. t. m. se je sestal v dvorani pri »Poljšaku« pokrajinski svet Komunistične Stranke Jugoslavije za Slovenijo, ki je zasedal od 10. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Tega pomembnega skupnega zborovanja, prvega po železničarski stavki in po vukovarskem kongresu, so se udeležili delegati komunističnega proletarijata iz vseh strani Slovenije. Obravnavanja tega dne so dokazala, da stoji ves razredno zavedni proleta-rijat Slovenije odiočno in enodušno na stališču načel Komunistične Internacionale in sklepov vukovarskega kongresa Komunistične Stranke Jugoslavije. Zborovanje je pokazalo, da komunistično gibanje v Sloveniji zmagovito napreduje in se širi ne samo med proletarijat v mestih, ampak prešinja že široke množice delavnega ljudstva na deželi. Pokazalo se je nadalje, kako koristna in potrebna so taka pogosta zborovanja sveta komunističnega proletarijata Slovenije. Dočim so bili taki široki sestanki pri »socijalni« demokraciji v navadi kvečjemu enkrat na leto, se snide pokrajinski svet Komunistične Stranke najmanj vsake tri mesece. S tem je dosežen eden ciljev sistema sovjetov: neposredni in stalni vpliv in kontrola širokih mas na vodstvo delavske politike.
Seji Strankinega sveta so prisostvovali zastopniki 23 kraj. pol. organizacij iz cele Slovenije. Predsedoval je sodrug Vencajz, ki je v svojem uvodnem govoru pozdravil vse delegate in goste, med drugim sodruga P. Filipoviča, ki ga je proletarijat rdečega Bel-grada izvolil za župana prestolnice Jugoslavije. Poročilo likvidacijskega odbora je podal sodr. Klemenčič, ki predlaga v začetku svojega govora protestno resolucijo proti razvelja-
vljenju občinskih komunističnih mandatov v Srbiji in na Hrvaškem. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Z ozirom na gibanje mariborskega proletarijata za 3. Internacijonalo predlaga referent, da se puste prazna mesta v Centralnem in v Pokrajinskem Strankinem Svetu ter da se pošlje obmejnemu proletariatu proglas, ki je tiskan v današnjem listu. Poročevalec omenja, kako likvidacijski odbor ni bil popolen, ker so manjkali 4 člani centralnega strankinega sveta. Zato si ni prisvajal posebnega autoriteta, temveč je vršil tekoča dela v sporazumu z zaupniki ljubljanske in drugih krajevnih organizacij. Glavne njegove naloge so bile: 1. likvidirati imovinske pokrajinske odnošaje in jih spraviti v sklad s centralno blagajno. 2. upoznati proletarijat s programom, rezolucijami in sklepi vukovarskega kongresa. 3. oživeti krajevne politične organizacije in povzdigniti duh komunističnega proletarijata, ki je vsled stavke opadel. 4. pripraviti in sklicati konferenco Strankinega Sveta za Slovenijo.
Člani likvidacijskega odbora so s pomočjo nekaterih ljubljanskih zaupnikov in v sporazumu s člani 20 članske komisije začeli izdajati »Rdeči Prapor« v času, ko je bil izvrševalni odbor stranke v preiskovalnem zaporu in je bila delavska socijalistična stranka brez vodstva.
Glavno težino je polagal likvidacijski odbor na propagando komunističnega programa. V to svrho se je vršilo po vukovarskem kongresu 42 javnih shodov, 24 občnih zborov, 25 diskusij in več zaupniških sestankov. Te številke najbolj govore, da je likvidacijski odbor po možnosti izpolnil 2. in 3. točko svojih nalog. Ne samo člani stranke, temveč široke mase zatiranega naroda so vsepovsod z odobravanjem, ponekod z navdušenjem sprejele program in resolucije vukovarskega kongresa.
Pri temu delu so najbolj požrtvovalno sodelovali sodrugi železničarji in rudarji, čtprav so bili zaposleni s svojimi strokovnimi organizacijami; oni so tudi v tem času bili prvi pijonirji komunističnega programa.
Pozitivna stran štrajka in preganjanj je:
1.	Naš proletarijat, ki niše nikoli vodil večje samostojne akcije, je pridobil velike revolucionarne izkušnje. 2. je razkrinkal vse sovražnike proletarijata — od klerikalcev do socijalpatrijotov. 3. je očistil stranko od vseh malodušnih, brezpogumnih, nepožrtvovalnih in nezavednih elementov.
Okoli naše stranke se je zbralo jedro najpogumnejših, najpožrtvovalnejših, najza-vednejših sodrugov, del proletarijata, ki je sposoben, da bo predhodnica celokupnega proletarijata in delavnega ljudstva. V težkem času se je stranka spočela in težke naloge jo čakajo takoj pri preporodu. Tehnična reorganizacija stranke, ustanavljanje novih organizacij, ustanavljanje in reorganizacija strokovnih organizacij, volitve v občinske zastope in konstituanto — vse to pada v čas prihodnjih treh mesecev. Zato mislim, da govorim iz srca vas vseh, da bi bil zločin dezertirati v tem važnem času s kakoršnega koli manj ali več važnega položaja, posebno vsled samoljublja, ki je tipična črta malo-meščana in ki je nevredna visoke morale, s katero mora biti navdahnjen proletarski razred, ko se pripravlja na poslednji boj.
Negativne strani razkola so, da je v masah padla disciplina. Ena prvih nalog je okrepiti sodružno ali strogo disciplino v stranki. Kot prehod na dalnji dnevni red predlagam sledečo rezolucijo:
Pokrajinski Strankin Svet za Slovenijo konštatira, da so vse organizacije soglasno odobrile program, resolucije in statut, sprejete na vukovarskem kongresu. Program in resolucije vukovarskega kongresa pa so izvedljive samo, če bo vladala v stranki stroga disciplina in podrejenost osebnih interesov vseh članov splošnim interesom stranke. Vsako neuvaže-vanje kongresnih sklepov, kakor tudi samovoljno begstvo od dela v stranki in za stranko, je v sedanjem času največje obsodbe vredno. Zato apelira Strankin Svet za Slovenijo na vse sodruge iz ostalih pokrajin, da brez obzira na osebne disonance, ki so nastale največ vsled nesporazuma, zastavijo vse svoje sile v svrho uspešnega izvojevanja vseh bojev, ki predstoje v bližnjem in daljnem času.
Kot protipredlog je predlagal sodr. Le-mež sledeče:
1. pokrajinski strankin svet v Ljubljani smatra sklepe vukovarskega kongresa za obvezne, dokler prihodnji kongres ne sklene kaj druzega;
2. ker vladajo glede programa in sta-
tuta, sprejetih na vukovarskem kongresu globoka nesoglasja v stranki, se ustanovi v Ljubljani »programatičen odsek«, kjer naj bodo zastopane vse struje. Ta odsek ima pretresti nov program in statut, sklenjene v Vukovaru, zbirati ugovore in kritike iz'cele države, izdajati o svojem delu perijodična poročila in pripraviti morebitne spreminje-valne predloge za prihodnji kongres, ki se naj vrši čimpreje;
3. z ozirom na razkol na Hrvaškem je ohraniti strogo nevtralnost predvsem v strankinem glasilu;
Ker pa smatra slovenski proletarija vsak razkol škodljivim, najaga pokrajinski strankin svet svojim zastopnikom v izvrše-valnem odboru, da store vse, da se poravna spor na Hrvaškem. V to svrho se naj osnuje poseben nevtralni odbor v stranki, ki ima ugotoviti dejanski stan in sporne točke, na kar je poiskati izhod za poravnavo.
Po daljši debati, o kateri prinesen® poročilo prihodnjič, je bila rezolucija sodr. Klemenčiča enoglasno sprejeta.
(Konec prihodnjič.)
Proletariiatu Celja, Maribora, Ptuja, plebiscitnega ozemlja in obmejnih krajev.
(Resolucija, sprejeta enoglasno na pokraj. strankinem svetu 5. sept.)
Pokrajinski Strankin Svet za Slovenijo z obžalovanjem konštatira, da ne vidi v svoji sredi v dovoljnem številu zastopnikov obmejnega ozemlja. Mednarodna buržoazija je postavila demarkacijske črte in z ene in druge strani te črte neti in vzgaja nacijonalni šovinizem. Na ta način ona uspeva že dve leti odvračati široke mase delavnega ljudstva v središčih, posebno pa ob mejah, od nepomirljivega razrednega boja in umetno vzdržuje tisto živalsko sovraštvo, katero so buržoazija in vsi njeni hlapci gojili med vojno zato, da bi v svrho interesov kapitala omogočili mesarsko klanje med narodi. Mednarodni buržoaziji se pridružujejo njeni verni zavezniki socijaldemokratje, socijalšovinisti in patrijoti, ki z ene in druge strani meje agitirajo vsaki za svojo buržoazno državo, namesto da bi vodili neizprosni razredni boj. Kot rezultat svojega delovanja so dosegli, da se je buržoazija v obmejnih krajih silno okrepila, da vlada njena brezobzirna diktatura, med tem ko proletarijat nima niti pravice združevanja in zborovanja in trpi neznosno izkoriščevanje.
Ravno obmejne kraje motri buržoazija s pozornim očesom. Ona se boji, da se ne prenese čez mejo nalezljiva »bolezen«: razredna revolucijonarna zavednost. Ona dopušča samo svojemu razredu, trgovcem, špekulantom in verižnjkom, svoboden prehod čez meje in medsebojno bratenje. Za proletarijat, tudi za tisti, ki gre iskat dela, so danes meje zaprte ali pa je prehod materijalno tako otežkočen, da ga revni delavec in kmet ne zmore.
Zato pa so naloge revolucijonarnega proletarijata obmejnih krajev v današnjih časih posebno važne. Proletarijat obmejnih krajev mora sam zgraditi mostove mednarodne solidarnosti in bratstva med delavnimi narodi. Ne premikati buržoazne meje, temveč meje med proletarijatom podirati, je naloga obmejnega proletarijata.
3.	Internacijonala in komunistične stranke vedno in povsod povdarjajo, da imperijalizem ne more živeti brez izkoriščanja in tlačenja narodnosti in narodov, kakor kapitalizem ne more živeti brez izkoriščanja proletarijata. Zato pa je on nesposoben rešiti nacijonalno vprašanje. Samo proletarska revolucija je v stanju osvoboditi potlačene in majhne narode od kolonijalnega suženjstva.
Pokrajinski Strankin Svet za Slovenijo poživlja proletarske mase, ki so še zapeljane od socijalšovinizma in patrijotizma, da družno pristopajo h Komunistični Stranki Jugoslavije in tako strnejo enotno proletarsko fronto proti enotni reakcijonarno-meščanski fronti.
Mariborski proletarijat kot najzavednejši, je že nastopil pot k ujedinjenju in ozdravljenju. 31. avgusta je 160 strokovnih in političnih zaupnikov v Mariboru glasovalo za Tretjo Internacijonalo, dočim je za socijalpatrijotizem glasovalo samo par nastavljencev. Mi smo prepričani, da tudi proletarijat Celja, Ptuja in ostalih mest ne bo ostal odsekana veja mednarodne proletarske organizacije samo zato, da bi bil orodje v rokah par socijalizdajaicev, temveč, da se bo organizovano združil v Komunistični Stranki in tako postal član mnogomilijonske proletarske armade 3. Internacijonale.
Zato puščamo za proletarijat mariborskega okrožja nespopolnjena mesta v centralnem in pokrajinskem Strankinem Svetu.
Proletarijatu obmejnih krajev pa kličemo:
Ven iz socijalpatrijotične omotice!
Živela enotna fronta zavednega proletarijata!.
Živela Komunistična Internacijonala!
Lenin:
(Konec.)
Nacijonalno in koloni-jaino vprašanje.
(Teze za II. kongres Komunistične Internacijonale.)
10.	Priznavanje intemacijonalizma v besedah, a stvarna uporaba v propagandi in praksi malomeščanskega nacijonalizma in pacifizma je redno dejstvo ne samo strank II. Internacijonale, ampak tudi onih strank, ki so izstopile iz te internacijonale, pa celo nekih, ki se sedaj imenujejo komunisti. Borba proti temu zlu, proti tem najbolj ukoreninjenim nacijonalnim predsodkom se vedno bolj vsiljuje, kolikor aktualnejši je problem preobrazbe nacijonalne diktature proletarijata (t. j. diktature proletarijata v eni deželi) v internacijo-nalno (to je diktaturo proletarijata nekoliko naprednih dežel, ki so sposobne, da odločilno vplivajo na svetovno politiko.
Malomeščanski nacijonalizem označuje kot internacijonalizem samo priznanje enakih nacijonalnih pravic in (da ne govorimo o čisto verbalnem značaju tega priznavanja) vzdržuje v polni meri nacijonalni egoizem, dočim proletarski internacijonalizem zahteva:
a) da se interesi proletarskega boja v posamezni deželi podrede interesom proletarskega boja v svetovnem okviru;
b) da se narod, ki je zmagal buržoazijo, pokaže sposobnim in voljnim, da doprinese najtežje nacijonalne žrtve v svrho, da se zruši internacijonalni kapitalizem.
Na ta način je prva in najvažnejša dolžnost v popolnoma kapitalističnih deželah, kjer obstojajo stranke, ki so stvarno avantgarda proletarijata, boj proti buržoaznemu, oportunističnemu in pacifističnemu ublaževanju in-ternacijonalistične ideje in politike.
11.	Kžr se tiče bolj nazadnjaških dežel in narodov, kjer prevladuje fevdalno ali patriarhalno in kmečko življenje istočasno, se mora upoštevati:
a) Potreba vseh komunističnih strank, da pomagajo meščansko - demokratskemu osvobojevalnemu gibanju v teh deželah; na prvem mestu dolžnost najaktivnejše pomoči pripada delavcem države, ki od nje zavisi zaostali narod, bodisi kakor kolonija, bodisi v finančnem pogledu.
b) Potreba boja proti duhovništvu in vsem
reakcijonarnim in srednjeveškim elementom, ki so obvarovali svoj vpliv v zaostalih deželah.
c) Potreba boja proti panislamizmu in drugim sličnim strujam, ki hočejo osvobodilno gibanje proti evropskemu in amerikanskemu imperijalizmu združiti z ojačenjem pozicij kanov, spahij itd.
d) Potreba, da se posebno pomaga kmečkemu gibanju v nazadnjaških deželah proti lastnikom, proti yeIeposestnikom, proti vsem ostankom fevdalizma in potreba, da se da temu kmečkemu gibanju najrevolucijonarnejši značaj, ki naj najtesneje spaja komunistični proletarijat zapadne Evrope z revolucionarnim kmečkim gibanjem na Vzhodu, v kolonijah in v zaostalih deželah sploh.
Potreba odločnega boja proti temu, da se osvobodilna gibanja meščansko-demokrat-skega značaja v zaostalih deželah lažnjivo predstavljajo pod firmo komunizma.
Komunistična Internacijonala mora pomagati nacijonalnim gibanjem meščansko-demo-kratskega značaja v kolonijah zaostalih dežel samo pod pogojem, da so elementi bodočih proletarskih strank in ki so samo po imenu komunistični, združeni in imajo popolno za-
vest o svoji posebni nalogi, ki obstoja v borbi proti meščansko-demokratskim gibanjem doma.
Komunistična Internacijonala mora stopiti v začasno zvezo z meščansko demokracijo v kolonijah in zaostalih deželah, toda ne sme se stopiti z njo in mora absolutno obdržati avtonomijo proletarskega gibanja, četudi v najprimitivnejši obliki.
x f) Potreba, da se razruši in razkrinka v širokih množicah delavcev vseh dežel, pred vsem pa v zaostalih deželah, iluzija, ki jo imperialistične sile sistematično vstvarjajo s tem, da ustanavljajo države, ki so baje neodvisne, v resnici so pa popolnoma odvisne i gospodarsko i financijalno i vojaško. Za odvisne in slabe narode je danes edina rešitev v zvezi sovjetskih republik.
12.	Stoletho suženjstvo kolonij in slabih narodov pod imperialističnimi silami je rodilo pri delavnih množicah podjarmljenih dežel nezaupanje ne samo proti narodom, ki so jih podjarmili, temveč tudi proti proletarijatu teh narodov. Izdajalstvo socializma od strani večine voditeljev 1914—1919 je samo povečalo to opravičeno nezaupanje.
Z druge strani: kolikor je kaka dežela bolj nazadnjaška, toliko je v njej važnejše malokmečko proizvajanje; patrijarhalno življenje se je umaknilo in to daje posebno odporno silo globokim malodružabnim predsodkom: nacijonalizmu, egoizmu in partiku-larizmu.
Ker morejo ti predsodki izginiti šele, ko je prenehal imperijalizem in kapitalizem v naprednih deželah in ko se je korenito preuredila vsaka podlaga gospodarskega življenja zaostalih dežel, more biti uničenje teh predsodkov le zelo počasno.
To nalaga zavednemu komunističnemu proletarijatu vsake dežele posebno obzirnost in pazljivost proti ostankom nacijonalnih občutkov v deželah in pri narodih, ki so bili dalje časa v suženjstvu. Ravnotako je potrebno delati gotove koncesije, da bi se kar hitrejše in korenitejše odpravilo nezaupanje in predsodki, o katerih smo prej govorili.
Brez svobodnega in radovoljnega napora za edinstvo in zvezo od strani proletarijata, potem pa od strani delavnih mas vseh narodov, ne more biti konečne zmage nad kapitalizmom.
Stran 2.
Rdeti Prapor
S«. 29.
Proletarijatu in komunističnim volilcem Srbije in Hrvaške:
(Resolucija, sprejeta enoglasno na pokrajinskem strankinem svetu dne 5. sept.)
Po osemletnem zločinskem gospodarjenju je meščanstvo Srbije in Hrvaške razpisalo občinske volitve na temelju meščanskega volilnega zakona. Izmučeno prebivalstvo srbi-janskih in hrvaških mest in vasi je izreklo svojo težko obsodbo nad meščanstvom in vkljub reakcionarnemu meščanskemu volilnemu redu, ki jemlje večini proletarijata volilno pravico, dalo svoj glas v največjih mestih in več vaseh komunistični stranki, predsta-viteljici interesov ogromne večine naroda.
Ali meščanska reakcijonarna vlada je poteptala svoje lastne meščanske zakone in protizakonito razveljavlja rezultate občinskih volitev tam, kjer so zanjo izpadle neugodno. Na ta način ona dodaje k mnogobrojnim zločinom, ki jih je napravila v osmih letih, vedno nove in vedno večje. Ogromna večina naroda v Jugoslaviji obsoja tako zločinsko postopanje. Maska demokratizma, pod katero se krije nebrzdana meščanska diktatura, je padla in delavni narod Jugoslavije vidi, da ga reakcijonarno meščanstvo peha v vedno večjo pogubo ter da za njega ni rešitve razun pod rdečim praporom komunističnih organizacij.
Organizirani komunistični proletarijat Slovenije, zastopan po svojih delegatih na pokrajinskem Strankinem Svetu v Ljubljani dne 5. septembra, najodločnejše protestira proti protizakonitemu razveljavljenju komunističnih mandatov v Srbiji in na Hrvaškem. Proletarijatu in komunističnim volilcem Srbije in Hrvaške kličemo: Pri volitvah v konstituanto pokažite, da je narodu dovolj meščanskih zločinov. Doli z diktaturo razuzdanega meščanstva! — Živela proletarska, sovjetska demokracija I
Kovinarjem v Sloveniji.
Cenjeni sodrugi!
Po sporazumu Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strpk v Ljubljani in v Zagrebu je bil naš Savez pooblaščen, da skliče kongres kovinarjev za ujedinjenje, ki se ima vršiti 1. oktobra t. 1. v Celju. Za ta kongres je izdelala naša centrala (v Beogradu) resolucijo o ujedinjenju, katero je poslala kovinarskim centralam v LjubJJkni in Zagrebu, z namenom, da jo pomnože in razpošljejo svojim podružnicam v pretres in oceno vsem članom.
Vaša centrala iz Ljubljane nam je poslala cirkular in protlpredioge k naši resoluciji. V teh protipredlogih predlagajo sodrugi iz Ljubljane, da se prva točka naše resolucije izpremeni in da se na mesto ene kovinarske centrale v državi SHS. osnujejo tajništva po pokrajinah in da se po pokrajinah osnujejo nove podružnice, pripadajoče posameznim tajništvom.
Ta predlog ne odgovarja duhu časa niti principu, na katerem stoji »Solucija za ujedinjenje« in nam tudi ne da možnosti ustanoviti mogočno, krepko in enotno organizacijo kovinarjev v državi SHS. To je popolnoma federalistično separatistično stališče. Imamo že danes buržoazijo popolnoma ujedinjeno, poglejte njeno vojaštvo, njene finance in policijo in izpreviditi morate, da je buržoazija popolnoma ujedinjena v boju proti nam, da neprestano napada naše organizacije in stalno slabi naš boj in naše življenje. Ako hočemo, da se upremo suženjstvu širom cele zemlje in ako hočemo osposobiti našo kovinarsko organizacijo, da branimo življenje kovinarskih delavcev, moramo imeti eno, centralistično zvezo, to je zvezo kovinarjev za celo državo s svojimi podružnicami. V zgodovini delavskega po-kreta se je pokazalo, da je najboljša delavska organizacija ona, ki je centralistična. Poglejte samo ostale industrijske kraje, na primer Nemčijo, Italijo, Francijo, Anglijo, Belgijo itd. in videli boste, da ne obstoje nikjer federalistične, temveč povsod so centralistične organizacije. Zakaj? Zato, ker so one najboljše, najsposobnejše v našem razrednem boju.
Prva točka v resoluciji je najbolj važna, ona tvori temelj naše bodoče Zveze. Ako se prva točka reši po našem predlogu, to je, da bo Zveza kovinarjev centralistična, potem odpadejo tudi točke 2, 4 in 5.
Dolžni smo Vas opozoriti, da je to Že
2.	kongres kovinarjev za ujedinjenje. Prvega smo imeli v Slav. Brodu, na katerem so
Vaši delegatje iz Ljubljane zavzeli isto stališče, katero zastopajo v svojih protipredlogih k resoluciji in vsled tega ni moglo priti do ujedinjenja. Ako bodo Vaši delegatje vztrajali še nadalje na tem, postoji nevarnost, da se na kongresu v Celju zopet ne ujedinimo. Vedeti moramo tudi, da bo stal ta kongres mnogo denarja, in škoda bo teh velikih stroškov, če se ne bi ujedinili.
Zatorej vas prosimo, da na vaših shodih sprejmete našo resolucijo, katera edina nam omogoči ujedinjenje in da pooblastite vaše delegate, da se udeleže kongresa in s tem omogočijo ujedinjenje.
To naj vam bode pozdrav v imenu ujedinjenih kovinarjev: Srbije, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Vojvodine.
Naj živi ujedinjena Zveza kovinarjev v Jugoslaviji 1
Zveza kovinarskih delavcev centrala Beograd.
Strokovnim organizacijam vseh dežel!
(Konec).
Kot drastičen primer te brezplodnosti nam lahko služi obnašanje internacijonalne federacije sindikatov napram sovjetski Ogrski in sovjetski Rusiji. Brez vsakega protesta od njene strani so smeli uničiti sovjetsko Ogrsko in če je sedaj naredila šibek poskus, da z organiziranim bojkotom spametuje rablja Hor-thyja, ki preočito kompromitira s svojo politiko belega terorja idejo skupnega delovanja razredov, je to delala samo zato, da je sklenila s tem rabljem v najkrajšem času kompromis. Kar se tiče sovjetske Rusije, postopa amsterdamska federacija ravnotako; do sedaj se ni niti enkrat potrudila, da bi gotovo in odločno ugovarjala vsem vtikavanjem v ruske zadeve, četudi natanko ve, da je tako cincanje posebno važno in od antante zaželj^io.
Da amsterdamska federacija tako postopa, je logična posledica politike naci-jonalnih delov, iz katerih sestoja. Združitev socijalpatrijotov in izdajalcev interesov delavcev različnih dežel ne more ustvariti ničesar drugega, kakor internacijonalno zvezo izdajaistva.
Toda strokovno gibanje celega sveta se ne more zadovoljiti samo s tem, da se pribije dejstvo. Socijalni boj postaja vedno ostrejši. Meščanska vojna je že zdavnaj prekoračila nacijonalni okvir.
Tega neizprosnega boja dveh sovražnih si svetov, dveh sistemov, se udeležujejo revolucijonarne razredne zveze in se ga ne morejo udeležiti drugače kot ramo ob rami s komunističnimi strankami različnih dežel.
Jasno je, da amsterdamska federacija sindikatov, ki je postala pomočnik Zveze narodov, ne more služiti kot vodilni osrednji organ revolucionarnim strokovnim organizacijam. Tak osrednji organ, tak štab se je moral ustvarit; kot protiutež amsterdamski federaciji in bil je oživotvorjen 15. julija v Moskvi od sindikatov Rusije, Angleške, Italije, Španije, Jugoslavije, Bolgarije, Francije in Gruzije pod imenom »Internacijonalni svet sindikatov in proizvajalnih zvez«. Novi generalni štab revolucijonarnega sindikalnega gibanja, ki šteje do tri miljone članov, poziva strokovne zveze celega sveta, da končno prekinejo odnošaje z vsemi, ki zastopajo zločinsko politiko skupnega delovanja z meščanstvom, in se zbero pod praporom brezobzirnega razrednega boja za osvoboditev tlačenega človeštva.
Ne mir, temveč vojno prinaša »internacijonalni svet sindikatov in proizvajalnih zvez« meščanstvu vseh dežel in to je bistvo našega delovanja. Naš program je nasilni zlom meščanstva, postavitev diktature proletarijata, brezobzirni boj v internacijonalnem in naci-jonalnem merilu in pJisrčna, nerazdružljiva zveza s Komunistično lnternacijonalo.
Kdor je mnenja, da more delavni razred razrešiti socijalna vprašanja s pogajanji in kompromisi; kdor misli, da bo meščanstvo prostovoljno prepustilo proletarijatu produktivna sredstva, kakorhitro bo razpolagal s parlamentarno večino; kdor zastopa mnenje, da morejo sindikati ostati »nevtralni« v dobi razpada starih razmer, ko se odločuje usoda sveta; kdor pridiguje v dobi ogorčene meščanske vojne socijalni mir; naj vedo vsi gospodje, ki stoje na čelu sindikalnih organizacij, da jih smatramo za naše razredne sovražnike in da se bomo mi protj njim in proti od njih ustanovljenim zdrusenjem brezobzirno borili.
Internacijonalni svet sindikalnih in produktivnih zvez in amsterdamska sindikalna
federacija si stojita na nasprotnih straneh barikade. Na e n i strani: barikada socijalne revolucije, na drugi strani: barikada socijalne reakcije. Za proletarca, za poštenega revolucijonarca izbira ne more biti težka.
Živela proletarska svetovna revolucija!
Živela diktatura proletarijata!
Živel internacijonalni svet sindikalnih in produkcijskih zvez!
Živela Tretja, komunistična Internacionala!
Moskva, 1. avgusta 1920.
Internacijonalni svet sindikalnih in produktivnih zvez.
Leninovo pismo avstrijskim komunistom.
Avstrijska komunistična stranka je sklenila, da bojkotira volitve v meščansko-demo-kratičen parlament. Nedavno minuli drugi kongres Komunistične Internacijonale je pri-poznal udeležbo komunistov pri volitvah v meščanske parlamente in sodelovanje v tem parlamentu za pravilno taktiko.
Na podlagi obvestil odposlancev avstrijske komunistične stranke ne dvomim, da bo bolj cenila sklep Komunistične Internacijonale nego sklep ene njenih strank. Ni dvoma, da se bodo avstrijski socijal-demokratje, ti izdajalci socijalizma, ki so prestopili na stran meščanstva, veselili radi odloka Komunistične Internacijonale, ki se ne strinja s sklepom bojkota avstrijske komunistične stranke. Toda za škodoželjno veselje takih gospodov, kakor avstrijskih socijaldemokratov in njihovih somišljenikov Scheidemanov, Noskejev, Albert Thomasov in Gompersov, se zavedni delavci seveda ne bodo zanimali. Lakajstvo gospodov Rennerjev se je zadosti razcvelo in ogorčenje delavcev vseh zemelj nad junaki druge ali žolte internacijonale raste, narašča in se vedno bolj in bolj širi.
Avstrijski gospodje socijaldemokrati v meščanskem parlamentu kakor tudi na vseh drugih »poljih dela«, do njihovega lastnega tiska se vedejo kakor malomeščanski demokrati, zmožni le neznačajnega omahovanja pri svoji popolnoma resnični odvisnosti od kapitalističnega razreda. Mi komunisti vstopamo v meščanski parlament, da razkrinkamo to goljufijo tudi s tribune do tal gnilega kapitalističnega sistema, ki goljufa delavce in delavne množice.
Argument avstrijskih komunistov proti udeležbi v meščanskem parlamentu je vreden nekaj večjega pregleda. Ta argument.je sledeči : »Parlament ima za Komuniste samo pomen kot tribuna za agitacijo. Mi v Avstriji imamo delavski svet kot tribuno za agitacijo. Radi tega se odrekamo udeležbi pri volitvah v meščanski parlament. V Nemčiji ni nobenega delavskega sveta, ki bi ga tako lahko resno imenovali. Zaradi tega se nemški komunisti poslužujejo druge taktike.«
(Konec prihodnjič.)
Razne novice.
Pamflet »Unije«. Pred kratkim so ljudje v službi g. Čobala širili po revirjih pamflet, ki ga priporočamo vsem rudarjem, da ga prebero. lzprevideli bodo iz njega: t. da »Unija« ne more pobiti In tudi ne skuša ovreči niti enega slavka iz letaka rudarskih zaupnikov in »Zveze rudarskih delavcev«,
2.	da se gospodje okoli »Unije« v svojem obupnem boju proti delavstvu poslužujejo najstrupenejših, najpodlejših in — najsmešnejših laži, 3. da skličejo oblast na pomoč proti komunistom, s podlo trditvijo, da komunisti pripravljajo nov (!) puč, 4. da pišejo v tonu, ki ni v navadi nikjer na svetu, razen pri naših socijalizdajalcih, 5. da so vsi njihovi izbruhi izraz onemoglih veličin, ki so izgubili vse zaupanje pri delavstvu, ki se je postavilo na lastne noge. Rudarji se iz letakov g. Čobala le še bolj prepričujejo, da so nastopili pravo pot in s pomilovanjem gledajo na ta pretresljiv prizor, kako hočejo nekdanji voditelji pri svojem poginu potegniti v lužo gnjilobe, smradu in -umazanosti tudi čisto, samoniklo delavsko gibanje.
1. zapoved: ne čitaj »Rdečega Prapora«. Take-le naredbe se razpošiljajo žan-darmerijskim postajam: Naredba štev. 34 Komande V. žandarmerijske brigade v Ljubljani meseca julija 1920.
i Doznal sem, da ne-j katere postaje dobivajo brezplačno go-
pisi imajo za cilj strankarske interese, ki nasprotujejo našemu položaju in našim dolžnostim. Zabranim v obče prejemanje brezplačnih časopisov in se ima iste takoj vračati uredništvu z opombo »nazaj, ker ni naročeno«. Komandant: Milenkovič, polkovnik. — Samo-posebi se razume, da nihče ne prejema zastonj »Rdečega Prapora«. Iz tona te naredbe pa se vidi, da se g. polkovnik Milenkovič hudo boji, če bi orožniki brali ta nevarni list, ki se mu pravi »Rdeči Prapor«.
Vojne žrtve. Kopenhaško društvo za proučavanje socijalnih posledic vojne je te dni objavilo sledečo statistiko o vojnih žrtvah. Ta statistika se nanaša samo na 60 od sto vseh ljudskih mas, ki so sodelovale v vojni, in je povzeta po uradnih podatkih.
Dežela	. manj porodov v tisočih	povečanje umrljivosti v tisočih	padlo v vojni v tisočih	Skupne zgube v tisočih
Intro-ogrske	3800	2000	1500	7300
Francija	1500	1840	1400	4740
Nemčija	3600	2700	2000	8300
Anglija	850	1000	800	2650
Italija	1400'	, 880	600	2880
Eerop. Rusija	8300	4770	2500	15.500
Srbija	320	1330	690	2340
Bolgarija	155	120	65	350
Rumunija	150	360	159	669
Belgija	175	200	115	480
Skupaj	20.250	15.130	9829	45.209
Točka 4.
Zabranitev prejemanja brezplačnih časopisov :
tove časopise, kakor glasilo komunistične stranke »Rudeči prapor i. t. d.«, kateri časo-
Vsega skupaj je torej buržoazija samo v Evropi žrtvovala 45 miljonov ljudi. In sedaj še vpijejo o krvavi socijalni revoluciji, ki je v Rusiji, na Ogrskem in na Nemškem zahtevala samo nekaj tisočev žrtev l
Sodruga Mlakarja iz Jesenic so izpustili iz »ječe.
Vsak dan je človek lahko zaprt, ne da bi bilo kakšne pravne podlage za to.
Domače.
Kje so debele krave kralja Faraona?
Pri razcepitvi stranke so nam patrijotje takoj povedali, da so kaso rešili, ali z drugimi besedami: čebele so ušle, med je pa nam ostal.
Socijalpatrijotje so nas učili, kako se da doseči poverjeniški in ministrski stolec, zakaj se sme in zakaj se ne sme glasovati, da se nazgoraj ne zgubi milosti. Ker pa mi tega nismo razumeli, kar so nas socijalkapitalisti učili, narfireč dvojne politike, smo šli mi svojo trnovo delavsko pot.
Gospodje okrog teh rešenih blagajn imajo, kakor smo poučeni, zelo slabo plačano delo.
Kozumno društvo za Slovenijo je podjetje, katerega vodijo socijalpatrijotje. Ravnatelj je bivši minister, narodni predstavnik, ravnatelj banke itd. Ima pa tu boro plačo, katera se mu je že letos dvakra^ povišala, tako da ima sedaj 93.600 kron letno. Drugi podravnatelji: g. Uratnik 62.400 K, g. Dražil, bivši plesni učitelj, 56.160 kron, gospodična Urbančeva 31.660 K; skladiščnik g. Jurčič 56.600 K.
To socialistično podjetje rabi tudi hlapce, tudi ti morajo živeti. Zato se je nekdo spomnil tudi hlapcev ter predlagal tudi njim povišanje in sicer 244 K na 50 dni. Gospod ravnatelj pa je pripomnil, da hlapcev je dovolj, ravnateljev pa ni. Delavec, tu vidiš svoje prijatelje ! Zraven teh skromnih plač si gospodje ravnatelji in podravnatelji dovoljujejo medsebojno še skromne nagrade. Tako sta bila obdarovana gospoda ravnatelj in skladiščnik vsak po 10.000 K.
Seveda, ker je draginja velika in je nemogoče izhajati s temi skromnimi svotami, si pa znajo gospodje tudi še drugi vir dohodkov poiskati. Tako sta si gosp. Dražil in gospodična Urbančeva za svoje »čezurno delo« v teku štirih mesecev zaslužila svoto 5232 K. Kdo je nadzoroval to čezurno delo?
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo za uslužbence kolektivno pogodbo na deset let. Zakaj ne na 50 let, vprašamo mi zadružniki, da se nam pojasni, za koga je koristna ta pogodba? Vprašamo tudi, kaj je s tistimi 100 000 kronami, ki jih :e pri zadnji stavki dovolilo načelstvo preganjanim želeničarjem. Ali je že vse izplačano?	Zadružnik.
Po 28 kron telečje kosti prodaja mesar v Šiški »pri raci.« Ako kupiš kg svinskega mesa, ti da za priklado telečje kosti, ako opomniš, da svinja nima vsebi te vrste kosti, in da je telečje meso 8 kron pri kg ceneje, ti ogorčeno zavrne in odvzame vse skupaj z rok. Žene, ne pustite se izsesavati (in preglejte, kaj vam da za priklado. Kajti svinjina se prodaje brez priklade.„
Šiškarske žene.
Zadnle novice.
Konstituanta. Pred svojim odhodom v Pariz je regent podpisal ukaz o volitvah v konstituanto. Volitve so razpisane za 28. novembra. Velika ustavotvorna skupščina se, tako trdijo listi, snide v Belgradu 12. decembra in bo sklepala o ustavi države in o njenih osnovnih žakonih.
Regentov inkognito. Francija je sklenila politični dogovor z Madžarsko in Rumu-nijo proti Rusiji. Sedaj se gre za to, da se tudi jugoslovansko ljudstvo vrže v novo krvavo vojno zoper bratsko sovjetsko Rusijo v korist francoskih bankirjev in njihovih miljard ruskega dolga. Že pred nekaj tedni je Francija zahtevala od Jugoslayije, da dd na razpolago 16 bataljonov pehote proti Rusiji in dovoli nekakemu rusko-francoskemu odboru nabiranje prostovoljcev proti Rusiji. V tej zadevi je menda regent inkognito odpotoval v Pariz, kamor pride tudi zunanji minister dr. Trumbič. Zločinski kapitalizem pripravlja nove krvave vojne.
Jugoslovanska armada je vkorakala v Albanijo
Kje se bodo odlikovali jutri naši fantje ? Enkrat proti Rusom, drugič proti Italijanom, tretjič proti Srbom, četrtič proti Črnogorcem, petič proti Rumunom, šestič proti Avstrijcem, sedmič proti Albancem in osmič proti —? Samo vedno manj jih je in vedno več je pohabljenih. No ja, medalje pa le dobijo!
Boj delavstva v Italiji In na Primorskem. Ker so podjetniki hoteli izpreti velik del kovinarjev v celi Italiji, so se kovinarji odločili kratkomalo okupirati tovarne, spoditi fabrikante in sami organizirati produkcijo potom delavskih tovarniških svetov. Tako so v Milanu zasedli vseh 300 kovinarskih tovarn, isto se je zgodilo v Turinu, Aleksandriji, Samperdareni, Coneglianu, Savoni, Voltri, Onegli, Speziji, Vogheri, Cremi, Bergamu, Busto Arsiziu, Legnanu, Benetkah, Florenci in v celi Toskani. Gibanje postaja splošno. Inženirji in uradniki se že vračajo na delo, le fabrikanti so ušli.
Na Primorskem je prišlo do splošne stavke zaradi neznosnih političnih razmer, ki so jih vpeljali fašisti (nacijonalisti). Stavkajo vse stroke razen oficijelno izvzetih kategorij. Železničarji so pripravljeni za vsak slučaj. Stavkajo tudi stavci in uslužbenci tiskarn, zato ne izhaja noben list razen glasila stavkovnega vodstva. Zaradi stavke v plinarni in elektrarni je včeraj in danes bil Trst v temi. Iz vseh krajev Istre, Goriške in Furlanije prihajajo vesti, da se je vse delavstvo, tudi poljedelsko, povsod pridružilo stavki. Tudi mornarji lokalnih parnikov, ki vozijo v Istro in Benetke, so ustavili delo. V Trstu je prišlo do krvavih spopadov. S socijalisti so potegnili tudi republikanci.
Za In proti Moskvi. V nemški neodvisni socijalistični stranki se vodi živahen boj glede pristopa k Tretji lnternacijonali. DSumig se je izjavil za pristop. Izjavlja, da so pogoji, ki jih je postavil kongres Komunistične Internacijonale, absolutno sprejemljivi in ne skriva potrebe, da se neodvisna soc. stranka postavi politično in organizatorično na drugačno podlago, ako hoče da se priključi Komun. lnternacijonali. Smatra, da je treba iz stranke izključiti samo Kautskega. Krispien, zastopnik desničarjev, piše proti pristopu, ker bi se s tem stranka odrekla samostojnosti. Po njegovem mnenju bi morali odpasti od stranke tudi Ledebour in Oskar Kohn kot nasprotniki terorja in 60 Članov parlamentarne frakcije. Proces čiščenja je na dnevnem redu v nemški neodvisni socijalni stranki.
Za tiskovni sklad so darovali:
Puterle S., 6 K, v Rudniku na shodu 15 K, neimenovan 20 K, neimenovan 2 K, neimenovan 2 K-Ferjan M. 20 K, del Cott 5 K, vsi iz Ljubljane, Lašič Mat., Hrušica 10 K, Uršič Josip (Vzhodni Obrat 11.) Trbovlje 250 K 50 v., Kuder Franc 25o K 50 v., Renko Miloš 202 K, Pristav Ivan 179 K, Koritnik Leop. 80 K, Potočnik Fr. 55 K, Rinaldo Robert 47 K, vsi iz Trbovelj. Skupaj 1144 K.
Na strankinem svetu pri Polšaku nabrani denar za tiskovni sklad. Božič Alojz 10 K, Židan Al. 15 K, Dežman P. 40 K, Baznik I. 20 K, Petrič J. 10 K, Zadnik L. 10 K, Bavdaž L. 10 K, Leban Peter 10 K, Kovač Ivan 20 K, Mlakar Valent 10 K, Faržnik Fr. 10 K, Slamnjak L. 20 K, Peklar Alojz 10 K, Vodičar Anton 20 K, Kus Jaka 10 K, Nachtigal Ant. 10 K, K. J. 20 K, Mirtič Jos. 12 K. Skupaj 267 K.
Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc. — Tisk tiskarne Makso Hrovatinv Ljubljani.