Vestnik. Učiteljski dobrotnikl. Za ,,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" je nabral g. dr. Ferdo Kunej, občinski zdravnik v Št. Petru pod Sv. Gorami na Štajerskem od igralskega omizja 10*50 K. Bog plati! Letnino za učiteljski konvikt so plačali: p. i. učiteljski zbor mestne nemške dekliške osemrazredne š o 1 e v L j u b 1 j a n i 22 K. Vsa čast vrlim koleginjam mestne n e m š k e šole! Josip S t e r n i š a , Avg. L a h, Kristinca S c h u 11 e r j e v a (Pozdrav!) in Anica 0 i u h a , vsi od sv. Duha, okraj Gorenja Badgona; Alojzij Urbančič iz Mirne pri Goriei (4 K); Anton H r e n , Eliza Kukovec in Matilda Z w i r n (1 K), vsi iz Stoperc na Štajerskem; Zora Legatova in J. Zupančič iz Bateč na Gorenjskem ; Mavro T r a ra š e k , Ivana Tramškova in Lud. P e t r i č vsi iz Sromelj na Štajerskera; Jakob F u r 1 a n iz Ljubljane; Ivan D a n e u in Anton G e r m e k, oba iz Sv. Ivana pri Trstu ; P e t e r in V i 1m a Bepič iz Unca; učiteljstvo v D o 1. L o g a t c u (8 K); Josip H r i b a r od Sv. Jederti pri Laškem trgu. Bog plati! KaJ je ,,SlomškOTa ZTeza"? Na to vprašanje odgovarja nSlovenec": Ker nekaj učiteljev misli, da je »Slomškova zveza" politično društvo in obenem ,,privesek" kake stranke, kakor so na primer druga okrajna učiteljska društva z BZavezo" vred, zato se pojasnuje, da je BSlomškova zveza" popolnoma nepolitično društvo slovenskih učiteljev in učiteljic, katehetov, obrtniških in srednješolskih učiteljev ter profesorjev drugih javnih zavodov, vzgojiteljev in prijateljev šole, kateri hočejo podpirati nravno-verske, pedagoške iu patrijotiške smotre šole in krščanska uafela ter zastopati materijelne stanovske interese učiteljstva. Kdor pa hoče temeljito zasledovati naše delo- vauje, vdeležuje naj se uaših bodočih sestankov. Prvi bode dne 9. junija ob 9. uri dopoldne na prijaznem Grosupljem. Tisti, ki še verujete na krščansko idejo, ste odločni in neustrašeni, pridite! — Neki liberalni učitelj je rekel: BSlomškova zveza je pravzaprav potrebna". — Malo pomislite še drugi, pa boste rekli: BBes je!" — Pozabil je pristaviti: BTo je naša pobožna želja!" Prošnja. Začel sem sestavljati nBočni zapisnik za šol. leto 1908./09. Ker želim, da bi bil šematizem učiteljstva v novem BBočnem zapisniku" prav natančen in pravilen, prosim vse one, ki so zapazili v prejšnjem letniku kako napako, da me opozore nanjo po dopisnici. Popraviti hočem vse napačne podatke in se po možnosti ozirati na vse izražene želje. Vse one gg. učitelje in učiteljice, ki imajo izpit za raeščanske šole, prosim, da se mi prijavijo in pristavijo, iz katere skupine so izprašani. Označiti hočemo to v novi izdaji. Za vsako uslugo se iskreno zahvaljuje že naprej L. J e 1 e n c. Boj za St. Lenart t SIot. goricah. Pišejo nam: Nemci so se vrgli zveliko silo na Št. Lenait v SIov. goricah na Štajerskem. Na vsak način ga hožejo ponemčiti. Predvsem jim je na poti slovenska šola in slovensko učiteljstvo te šole. Terau hočejo postaviti nasproti nemško šolo in nemško nacionalno učiteljstvo, zakaj kakršna je šola in učiteljstvo, taki so potera prebivalci kraja. ^ Nemci očituo priznavajo, da se je boj za Št. Lenart šele pričel iu da se razvije v pravo vojno. Usodepolno bo za onega, ki bo premagan v tej ljuti vojni, posebno za Slovence, če bomo premagani. Poraenljive so besede, ki jih beremo v nekera nemškera listu: rS Št. Lenartom bi veliko padlo..." Uvažujmo te besede in bodirao pripravljeni na naskoke sovražnikove! Na adreso višjlh oblastl. Iz Trsta poročajo: Doznajemo, da se vodstvi državnih ljudskih in raeščanskih šol na trgu Lipsia in v ulici FoDtana v kratkera r a z d e I i t a , oziroma da se ravnateljema pridelita namestnika, oziroma pomočnika. Ker smo prisiljeni — zaradi popustljivosti vlade — pošiljati slovensko mladino y te zavode, a ker sedanja voditelja teh šol našega jezika ne znata, se nadejamo, da bo vlada ob imenovanju novih namestnikov ravnateljev toliko spoštovala d r žavni osnovni zakou, da izbere može, ki znajo slovenski, t. j. d e ž e 1 n i j e z i k, da bodo vsaj ti — če že ravnatelji ne — znali govoriti z našimi ljudnji v našein jeziku. Upamo, da bo gospod namestnik našo željo upošteval, ter da zabrani kako novo nakano gospodov Stolz-Perschinka. Tiran Perschinka. Iz Gorice pišejo: Korak, ki ga je storil deželni šolski svet brez vidnega vzroka zoper od države priznan kulturen zavod slovenski, razburja vso slovensko javnost na Goriškem. Ako ne uporabimo vseh zakonitih sredstev, da se ubranimo prvih nasilstev v Perschinkovem novem kurzu — kaj še doživimo, ko z uspehi zraste pogum nam sovražnemu, tujemu, janičarskemu raogotcu? Zagoror. Prejeli smo in priobčujemo: BSlomškova zveza" srae biti vesela, pravi g. pisec notice BIz Slov. gor." z dne 29. naaja 1.1. št. 22., jaz pa mislim, da sme biti bolnica vesela, da dobi zopet novega prebivalca, če pojde namreč tako naprej! 0 celi notici naj si napravijo p. n. tovariši sami sodbo, ne splača se, da bi se spuščal v podrobnosti, saj ne morem reči o dopisu nič dobrega. Tov. pisee pozna razmere in osebe tako kot jaz. Pa če učiteljstvo na svoji solidarnosti in ugledu s takimi napadi kaj pridobi, je pač drugo yprašanje. Prizadeti. Iz Banjaloke na Dolcnjskem nam pišejo: Tukajšnje učiteljsko osobje je priredilo dne 30. maja velik slavnosten majnikov izlet na Brod (Hrvaško) v proslavo cesarjevega 60letnega vladarskega jubileja. Izleta se je udeležilo 108 otrok z učiteljstvom in župnikom. Spotoma je bila pri Fari sv. maša s petjem in eesarsko pesmijo. Potem so se otroci okrepčali s kruhom in pijačo za nadaljno pot. — Skupno kosilo je bilo v lepo okrašenem steklenena salonu g. Jakovea, kjer se je vrstilo petje in godba. Po kosilu jim je domači nadučitelj pojasnil kratko pomen tega slavja, nadučitelj iz Fare-vasi jim je pa v kratkem orisal življenje našega presvetlega vladarja, nakar se je mladina odzvala s cesarsko himno in živio ter slavakliei. Nato so še otroci deklamovali razne pesmi. Večina otrok je prvič videla Kolpo in prestopila na Hrvaško, kjer so z otroško navdušenostjo zapeli BHej Slovani". čas je bil kratek, in treba je bilo misliti na povratek. Spotoma nazaj so peli in vriskali vzradoščeni otroci in jasno kazali, kako koristni so šolski izleti. Velika nemška reselica se je vršila dne 28. pret. mes. v Gorici v hotelu BUnion" na korist BSchulvereina". Vrt in vsi prostori so bili natlačeni. Prišli so vsi Nemci iz Gorice, obilo častnikov, aristokracije, nekaj Nemcev iz Trsta, vlada je poslala svojega zastopnika itd. Prodajali so razglednice z gradom,na gradu nemški mož z n e mško zastavo in napisora: BVon den Mauern der Alpen bis zum adriatischen Meer" ali tako nekako. — Tako zidajo nemški most do Adrije Tretji izkaz prlspeTkor za spominsko ploščo Strmšku. Darovali so gg. F. Luznar, nadužit. v Kranju, 3 K; S. Štrenkl, učit. v p. v Zibiki, 3 K; L. Hotschewar, učiteljiea v Šmarji, 10 K; T. Lecker in Št. Lecker, učiteljici na Slivnici, po 2'5 K; Posojilnica v Šmarji, 20 K; Fr. Zacherl, ueit. v Ljutomeru, 2 K; Zveza sloveaskih štajerskih učiteljev iu učiteljie 50 K; F. Eksl, učit. v Vojniku, 3 K; A. Becelj, učit. v Šentjurju, 2 K; A. Strigl, učit. na Frankolovem, 2 K; F. Pristavšek, učit. v Žalcu, 1 K.; Fr. Zopf, nadučit. v Pristavi; 10-06 K; Fr. Skaza, učit. y Velenju, 3 K; J. Zotter, nadučit. na Gomilskem, 2 K; M. Sotošek, nadučit. v Žetalah, 3 K; M. Berlisg, trgovec v Bogatcu, y2 K; A. Gaberc inv F. Zrimšek, učitelja v Žetalah, po 1 K; J. Čokl, učit. v Kostrivnici, 1 K. I. izkaz 118 K, II. 132 K, III. 12406 K; skupaj 374 06 K. Smarje pri Jelšab, dne 9. junija 1908. H. Š u m e r. Osebne resti na Stajerskem. V pokoj je šel nadučitelj v Žičah Anton E b e r 1. Stalna učiteljica je postala pri Sv. Marjeti na Dravskem polju dosedanja suplentinja Ljudmila Skrbinš k o v a. Deška in dekllška šola r Kamniku proslavita 601etni cesarjev jubilej dne 5. julija t. I. in morda tudi še 19. julija. Ob tej priliki uprizorita obe šoli skupno Adamičevo spevoigro BŽivi, svetli cesar naš!", ki jo je isti nalašč za take prilike napisal ter jo poklonil BUčit. konviktu". Ta jo v nekoliko dneh prevzame od tiskarne ter jo prične razpošiljati. Slavnost se vrši v tukajšnjem BGasilnem domii", ki ga je dalo »Gasilno društvo" za ta slučaj na razpolago. Pri predstavi sodeluje tudi salonski orkester. Ker obeta biti prireditev jako zanimiva, vabimo že sedaj občinstvo, posebno učiteljstvo, k prireditvi. Vodstvo prireditve ima v rokah tov. Emil Adamič sain. Jarna tombola. ,,Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija" priredi v društvene namene javno tombolo dne 28. junija t. 1. ob Vs*- "ri popoldne na glavnem trgu. Tabliee se prodajajo po 20 h po idrijskih trgovinah, kakor tudi na dan tombole Da mestu. Ž ozirom na blag naraen se pričakuje kar najobilnejše udeležbe iz mesta samega in okoliee. Čebelarskl sliod t Cerknicl se vrši 14. t. ra. ob 3. uri popoludne v ondotnem šolskera poslopju. Predaval bo zastopnik osr. čebelarskega društva g. nadučit. Ant. Likozar. Čobelarskl shod v Kobaridu se je vršil na binkoštni ponedeljek v šolskih prostorih. Predaval je strdkovnjak tov. A. Likozar iz Ljubljane. ,,Otroškl dan" na Hrraškem. Dne 6. in 7. junija so imeli vsi šolski otroci iia Hrvaškem prosto in veselice pod milim nebom. Crojenci bndlmpeštanske obrtne šole t Zagreba. V Zagreb je prispelo okolo 80 gojencev obrtne šole v Budimpešti pod vodstvom dveh učiteljev. Dijakom je Zagreb jako ugajal. Le temu se ne raorejo načuditi, da tako moderno mesto še nima elektriškega tramvaja. Denar po 50 stotink. Vlada namerava izdati denar po 50 vinarjev, kakor je bilo že prvotno določeno, čemer pa se je upirala ogrska vlada. Ko se leta 1910. obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko, bo avstrijska vlada delala na to, da se uresniči njen načrt. Prošnje za dopust vojakom v aktivni službi za časa žetve se morajo vložiti potom občine, ki jih potem dostavi okrajnemu glavarstvu. Službe. Na dvorazredni ljudski šoli na Oolu se razpisuje nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim' potom do 9. julija 1908. Na dvorazredni ljudski šoli v Dol. Zemonu se razpisuje mesto učiteljiee v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 30. junija 1908. Na dvorazredni Ijudski šoli v Trnju se razpisuje s tem nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 22. junija 1908. Vse tri na c. kr. okrajni šolski svet v Postojni.