ril <9 ^ in praznikov)
-- " O-
ClTAJTE, KA1	ZANIMA
ARODAM
OST NA DOM
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ECZOR, NAROČNIKI...
iostnje potrdilo poleg 4m katerega dne, retoina
Reentered aa Second Class Matter September Mth 1M at the Post Office at Ne« York. N. I., oiutea Act of Cengreaa of Mare* Srd, Itlt.
No. 2U"> — Ste v. 205
VOLIME Lili—LETNIK LJIT XKW YORK. OCTOBER 22. 15*45 — TV) NEDELJ K K. 22. OKTOBRA, 1045
Tel. CHelsea 3-1242
ANGLIJA ZAVIDA RUSIJO
\meriška in angleška vlada sta protestirali pri ruski vladi proti njeni trgovski pogodbi z Madžarsko, ker po njej dobi Rudija SO odstotkov industrije in prevoznih sredstev.
Angleška vlada jo mnenja. da taka ]K»godba, luitem je vzelo v«v niwftw dola, da je l»ila sklonjena. ni» lw bila smela biri členjena eno-st raiivk<» iikmI samo dvema državama Inez ozira na oMale elaiii<v zavezniške kontrolne ko-inisije, čije predsednik je maršal Klementi Vomsitov.
In to je še oh hI rani dejstvu, da Knsija vedno I olj urospodardko p<»seg;f v jugovzhodno Kvro-jh» in zavzema vedno več vpliva v škodo Au-^lij«'. Skoro na isti način jo pred vojno dehila Nemčija po istih deželah Evrope.
Itusko-madžai>oka pogodba je bila sklenjena za pet let. I\> njej ho Rusija pokupila ."»<1 otl-
t totlkov delnic madžarskih tovarn in drugih naprav v zameno za hlasro iz Rudije. Madžar-hka zae:i<na vlada se zelo proti vi, da hi priznala to poifiHllMi in an^le>ko ameriški protest je prišel mogoče zadnjo minuto, da prepreči, da Iti madžarski parlament pogodi »o potrdil.
Novo presenečenje za za pad ne zaveznice
Rudija je zapadnim zaveznicam ]>ovzročila 1'ovo veliko presenečenje, ker je naznanila, da hoče hre* vsakega odhtšanje pričeti diplomatske « m 111 saje z vlado dr. Kennerja v Avstriji, l/.javn, ki jo je včeraj Objavila zavezniška kontrolna komisija, samo naznanja, da je dr. Keiim-rjevi vladi objavila zavezniška kontrolna komisijri. da je dr. Rennerjevi vladi razširjana ohh&st po vsej Avstriji.
Simtči pa je dr. Kenner prejel posebno rusko .•»poročilo, ki pravi, da Moskva želi postaviti diplomatske odnošaje in zamenjali diplomatske zastopnike.
To pomeni, da hoče Rusija dati avstrijski sača^ni vladi popolno priznanje, četudi lM«se-«!a priznanje'' ni v izjavi zavezniškega sveta. In to je v soglasju z doloel*o |>otsdamske-ga sklepa, da liodo avstrijske vnanje zadeve \ < m I i I i za-topu i<k i okupacijskih dežel. Zavezniška izjava med drugim ipravi: "Nekatere zadeve si pridr/.uje zavezniški svet in izdana hodo poznejša naznanila, kakor IhmIio nanesle potre-U\ dr. Kennerju in IkmIo označila te posle."
Kakšni so ri posli, katere si je pri drža l zavezniški svet, je zadeva ruskih zastopnikov v zavezniškem svetu, ki pa do sedaj o njih niso razpravljali. Toda sklepajoč y>o njihovem včerajšnjem delovanju, vnanji odnosa ji niso pridržani i«*^!i. ker je s tem Avstriji dovoljeno, tla sama vtnli svoje vnanje posle.
Amerika nicer najbrže ne l»o nasprotovala Rusiji, da obnovi diplomatske odnošaje z Avstrijo, tenia ni kakega dvomi ni, da ho Anglija \ložila protest. Diplomati stihij zopet tigihljejo. zakaj je Rusija oh mrla tmp v to smer.
> zvezi s tem naj bo omenjeno, da je vlada dr. Rciinerjeva, ko j«' hila ixjMtavljena v aprilu, o tem obvestila Washington, London in Mo-.-kv». Ker pa je bil tedaj 1 hi naj j»«»d jtopolno oblastjo Rusije, sta bila Washington in Lon-«ton o tem obveščena preko Moskvi« po radio.
Knsija Ih> tedaj prva država, ki bo priznala začasn i dr. Kennerjevo vlado. Visled tega bo tudi njen poslanik dekan ali načelnik i nožem t-kili poslanikov.
Dr. Kenner je časnikarskim | m nočeva lcem izrazil veliko zadovoljstvo nad tem. da bo Rusija priznala njegovo vlado.
Priznanje je zelo velik korak do obnove, je rt kel tir. Renner, "in prvi prizor v napredku do resnične neodvisnosti Avstrije. l>rugi prizor bo d:»-ega irttspodarske neodvisnosti Av-? t rije > tem, da Im> obnovljena naša industrija in poljedeljstvo in naša trgovina s sosednimi državami. /kar Ih> nekaj časa nemogoče brez jjomoči o<l zavetnikov in 1'NRRA. Zadnji prizor pa ho odpokl ic okupacijskih ce't in ]>oj)olno prevzet je oblasti od strani vlade. Toda ko nam Ih> dano priznanje bomo mogli takoj prositi, aa Avstrija sprejeta med Združene narode. "
l>r. Renner je rekel, da bi morali zavezniki med seboj bolj složno delovati, in tako bo mogla tudi Avstrija gladkejše oliševati s svojimi sosedami. Za iprimer je navedel naslednji slučaj: Avstrija ne more Madžarske zalagati s trumi za opore v rudnikih, da hi v zameno dobila madžarski premog, ker se Rusi in Ame-rikanci ne morejo sporazumeti, kdo naj tla na razpolago ladje — ki so slednjič avstrijske ladje — tla blago razvozijo po Donavi.
ZADNJA POT OKLOPNICE "NEW YORK"
Oklopnica New York je v petek priplula v svoje pristanišče New York. — Med tem časom je bila od doma 31 mesecev in se je vdeležila štirih bitk.
General dalles umrl v Mexico City
V mehiškem glavnem mestu je v petek umrl general Plula reo Elias ('alios, bivši inehi-^ki predsednik. Star jt1 bil r»s let. Ril je operiran in zdravniki so ga že razglasili izven nevarnosti. ko se lun je položaj nenadoma ]>oslal>šal in je umrl.
Leta 1kmalu ko je postal predsednik, je nastala re-volucija v tlržavani Michoa«*an in -Iiswi!» proti njegovi proti-vers.ki \-fliuli. S ]w»močjo generalov Laza rt> Cardenas in Manuel A vila ('animacijo se mu je posrečilo odvrniti državljansko vojno.
Leta l!Ki(i je pred svojimi na-^proiniki zlxval v Združene države, o. maja 11)41. ko je prenehal hiti predsednik ('ar-nh-n.-is, sc je »opet vrnil v Mehiko in jc Ititt* pozneje prevzel svoje mesto v armadi.
Tekom let je l>iio doseženo
To je bila zadnja pot ok<o-pnice Xew York domov, kajti v nekaj tetinih ho razbita za staro železje. ali pa jo bodo porabili za cilj atomske Imuii-Im*.
Oklopnica je pripeljala l 100 mož svoje posatlke in I0r»0 vojakov, ki >t» se borili na Pacifiku in da se vrnejo v mirno življenje. Oklopnica New York lahko s ponosom gletla na tlol-go dobo svojega življenja in na slavne nitke, katerih se je vtleležlla. Po morjih 3<* V4*zila -'it let in kot- pravi ki-alko mornariško j»;»ročilo, je šla .skozi naslctlnjc: tri «In i velike zmage ob severni Afriki, počasni napeli meseci na Atlantiku. težki 'ledni v vodah okoli J\vo in 7N tlni pekla in slave pri Okiiiawi.
Njen poveljnik kajiitan G. I>. <'arter in mnogo njegovi častniki in mt»rnarji vetlo. da je bila to zadnje v«*žnja v domače pristanišče v New York, edinstvo, kar »t- je pokazalo/ Toda, ko je počasi plula v pl ina banketu, ki so ga priredili! stanišče, so ^e njeni topovi še
POROČILO 12
CASABLANKE 4 M
Caxablanca, 18. okt. (ONA). — Največ govoric v tukajšnjih bazarjih povzroča navzočnost, ameriških čet v tej koloniji. Riv.Ši francoski kolaborieioni-sti si prizadevajo dokazovati, da ima ameriška vlada neke nemene glede tega pristanišča v francoskem Maroku. Nekate re teh govoric so za\*zele takti velik obseg, da so celo pariški časopisi razpravljali o njih.
Nedavno iso ameri.ške oblasti izdale dovoljenje domačinom, da obiščejo ameriško vojaško taborišče v jugozahodnem delu Časa bi a n ee. Naprave so ogromnega obsega — primemo za. Dr. J o S", p Tiso prijet	100,000 mož — in opremljene
P. i v š i lutkasti predsednik z vsem potrebnim. Ni čuda, da Slovašike. dr. Josip Tiso in preplwti Arabci kimajo z gla-
njegov brat Stefan Tis1.), bivši . .	, % .. .
. . A , . , ... . .	vo 111 si govore, da Zedinjene ministrski pretlsetlnik, sta bila
prijeta v ameriški vojaški zoni	države ^ Iliso	taKih
v Nemčiji in flrosta izročena ogromnih naprav brez tla'eko-
češkim ohlaistim.	seržnih najnenov.
pretlstnlmillv Ti-umaii nadziral vojno bro<h»vje, toda oklopnica New York je Imel čast. da je plula na čelu Ijojnim ladjam kt» so prihaj.ile v newyorsko pristanišče. — Setlaj je v new vor-ikem pristanL^ču 4-*i ladij, Mornariški dan, pa jili Im> 51.
()>klopn;ca New York ima 34 ti-oč ton iin je dolga 57"2 čevljev. I>o vrha njenega jamliora je visoka ISO čevljev.
.'JO. oktobra bo oklopnica New York t hI plula v Boston, kjer bo čakala, da bo uničena.
generali na čast. predsedniku Cammacho v septembru lOJii. ko so bili med drugimi gosti navzoči tudi išiirje bivši mehiški predsedniki: ('alles, Kubio, IJ wlritpiez iti Cardenas.
vedno svet i I i. njen krov je bil čist in še vedno je bila nekdanja '-Old Ladv'*.
Za Mornariški dan. L'T. oktobra. je bila >icer dana čast o-klopniei Missouri, da bt> ž nje
Onstran Rio Grande
Priprave za predsedniške volitve v Zjed. dr. Mehike. Miguel Alemanpostane baje predsedniški kandidat. Vsetranske priprave in vsestranske stave.
ŽUKOV BO PRIŠEL PRIHODNJE LETO
Maršal George K. Žukov, čegar obisk pred nekaj tedni je bil odložen zaradi njegove nenadne bolez ni. je v zelo prijaznem pismu generalu Eisenhower-ju rekel, da mu je zelo žal, da ni mogel obiskati Amerike in je izrazil upanje, da bo mogel priti prihodnje leto.
Iz delavskih krogov
Štrajk premogarjev končan. — V Detroit, Mich., so pričeli z stavko vsluibenci elektrarn in 2,000.000 stanovnikov je ostalo brez elektrike v južnem Mi-chiganu.
MEXICO Ciudad, Mex., 10. oktobra. — Po vseh državah Mohike so se pričele vsestranske priprave za prihodnje predsedniške volitve in splošno se zatrjuje, da bode postal predsedniški kandidat Miguel Ale-man, ki, ako bode izvoljen bode prvi predsednik Zjed. držav Mehike, ki ne bode general, temveč navaden civilist.
DETROIT. Mich., 20. oktobra. — Vslu/benci vseh elektrarn, ki so last "Consumers Power Co." so pričeli v stavko minoli Četrtek popoldne. Radi nepričakovanega štrajka tisočerih vslužbencev imenovane družbe, ostalo je najmanj 2,-00(1,000 prebivalcev dolnjega dela države Michigan brez električe, vsled česar so morali prenehati z delom v nešte-vilnih tovarnah, katere rabijo električni pogon v svojih podjetjih.
Tukajftnjim žtrajkarjem, ki sou ostavili delo v elektrarnah imenovane družbe, so se pridružili tudi vslužbenci Zilwau-kee elektrarn v dolini Saginaw. Delavci, ki oskrbujejo parne kotle in turbine enostavno niso prišli na delo. To velja tudi z oziroma na velike elektrarne v Battle Creek, Mich., in povsod i so morali zapreti električne zveze med elektrarnami, zasebnimi hiAami in tovarnami, le zveze v bolnicami in policijskimi postajami se poslujejo normalno.
Vsluibenci elektrarn, ki so člani unij organizacije C. I. O., zahtevajo povečanje plače v u ro.
Iz Gr|md Rapids, Mich., se poroča, da so tudi delavci ta-! ^ mošnje elektrarne p ričeli z ' stavko in tem delavcem so se pridružili tudi delavci zaposleni v tovarnah, katere oskrbujejo mesto v parno kurjavo, tako da prebivalstvo nima kurjave v svojih domovih, kar je dokaj občutno, kajti severni Michigan je mrzla dežela.
Vslužbenci elektrarn v dolnjem delu države Michigan imajo 22 lokalnih unij, katere vse spadajo k organizaciji C. I. O.
Pittsburgh, Pa., 21. oktobra. — Veliki Štrajk premogarjev mehkega premoga je u-radoma končan, toda premo-garji bodo morali počivati še nekako teden dni ali pa še več, predno bode postalo pridobivanje premoga zopet redno in normalno.	1
Koncem milonega tedna so;
PROTI - RUSKA PROPAGANDA NA MADŽARSKEM
nt /ust a, 17. okt. (Ona) — Prav kot Dunaj je tudi 15u-dinipešta gnezdo zarot, govoric in spletk, katerih edini cilj je — povzročiti vojno med Kupijo in zahodnimi zavezniku v liudimpešti .se nahajajo j 11 a jI »olj pristni hujskači na vojno . . .
Stratrka malih [posestnikov, ki je v občinskih volitvah v Budimpešti poraziila komuniste. je prežeta mržnje proti Rusom. Pametnejši prvaki te stranke sani i priznavajo, da je mnogo nacistov, fašistov in drugih reakcijonarjev vseh vrst naišJo v vrstah te stranke svoje mesto in pravijo, da je nji-Itova navzočnost zelo neprijetna -tla hi
minister inostranih del sedanje mehikanske vlade. Padilla je tudi zelo priljubljen, kajti postal je vodja velikega dela prebivalstva z svojim lastnim javnim delovanjem in naporom, kakor tudi ponekoliko radi pomoči nekaterih državljanov iz Z j edin jenih držav Severne Amerike.
Tekom sedanje vojne je bil Alcman tudi minister notranjih zadev, in tedaj je storil
Ljudje, ki prihajajo iz Zjed.
držav Severne Amerike, se
sedaj počutijo tostran Rio,	.
" j , , j , - , -j ; vse, kar ie bilo v njegovih mo-Grande, kakor da bi bili doma,! * ,	. •	__
'ceh, da tudi Zjed. države Me
hike napovedo vojno proti na-ci-fašističnem osišču. Storil in ukrenil je tudi vse potrebno, da se prežene iz dežele vse pristaše fašističnega osišča.
vidijo velikanske lepake v prid Miguel Alemana kot predsedniškega kandidata. Ti lepaki, ki priporočajo Alemana predsedniškim kandidatom, so prilepljeni na vseh plotovih, hle- Od onega časa ko je ostavil vih, lesenih skladiščih, visokih vseučilišče, je izredno hitro skalah, itd., tako da spominja- J napredoval v vladini službi. — jo prebivalstvo na one dni. ko; Sedaj je lastnik lepega dvor-so razni zdravniki oglašali na ca v milijonarskem delu tukaj-
ta način svoja zdravila, katera so v vsaki bolezni — prav gotovo pomagala.
Agent je, kateri sprejemajo stave, oziroma denar, katerega državljani stavijo na tega ali onega kandidata kot zmagovalca. zaslužijo sedaj velike svo-
šnjega mesta, oziroma v mest-
Žukovo pismo, ki ga je general Eisenhower poslal vojnemu uradu, se glasi:
"Želim, da sjKVročite predsedniku Trumami mojo globoko rvaležnost za povabilo, da bi obiskal vašo deželo. Povabilo ceni 111 zelo visoko, ker sem vedno upal obiskati Združene države. Potovanje bi mi nudilo priložnost, da bi predsednika Trumami osebno ispoznal in bi prišel tudi v stik z na j odličnejšimi poveljniki ameriške armade, s katerimi sem preživel vojno v prijateljstvu in vojnem tovarištvu.
A" nets reč o pa sem zbolel in že sedaj se jie počutim dovolj dobro za dolgo potovanje. Polog tega je vsled bližajoče se zime več. težavnih organizacijskih vprašanj ^ki jih mtora rešiti naša armada in bi vsled tega bilo zelo težko iti na po-1 ,t o vanje malo pozneje.
Prosim, da predsedniku sporočite moje oproščenje ter iskrene pozdrave.
Z odri ti 111 obžalovanjem _Žufat>v."
nem delu Chapultepec. Prebivalstvo upa in je uverjeno, da postane Aleman prihodni predsednik Mehike.
"La Prensa".
te denarja, kajti, kakor v se-storili pa niso ničesar,'vernih Zjedinjenih državah, tast ranko očistili teh ele- kotudi tukaj vsakdo stavi na
mentov. Pred par dnevi je za- zmago tega ali onega politi-čela krožiti od kavarne do ka- ka. kateri bode postal predsed-varnc govorica, da je Ilritani- niški kandidat.
1*51
ja pret rigala odnosa je s Sovjetsko unijo. Vaš korespondent je videl v več kavarnah kako so si Madžari veselo napi val i 4*na srečo v prihajajoči vojni" — neverjetno, toda resnično.
premogarji dobili poziv, naj sejčivati, dokler se ne vrnejo. — vrnejo aa delo v ponedeljak, Vseh premogarjev, ki so štraj-
na
oziroma zjutraj dne 22. oktobra. Toda mnogo premogarjev ni bilo doma, ker so odpotovali na lov in ribolov v pri-lično oddaljene kraje, tako da bode delo v rovih moralo po-
kali, je 216,000.
Kupujte Victory Bonde
potom . Pay-Roll Savings plan
Ako Aleman postane predsednik, bode dokaj čuden zmagovalec, kaiti medtem, ko so bili do sedaj vsi mehikanski predsedniki istočasno tudi generali, Aleman sploh nikdar ni nosil vojaške obleke. Aleman ie izredno priljubljen pri mlajši generaciji, kajti star je šele 42 let.
Kakor sedaj izgleda tukaj-šnii politični položaj, postane Alemanov nasprotnik pri predsedniških volitvah Kzequiel Padilla, ki je bil do nedavna
ONE SIFT

AGENCIES
NEW YORK
NATIONAL
WAR, FUNS
GRČIJA POD VLADO DAMASKINOSOVA
Atene, 18. oktolbra, (OXA). Prvaki opozicije z največjo od-ločm^tjo protestirajo proti prevzemu vlade po regentu Dama sikinsu, četš. da je njegov ko-raik nekakšen "legalen državni udar", ter da je le nadaljevanje ' Jkamu£li rajiega fašizm r' pod katerim mora danes živeti cS milijonov Grkov.
Samianopoules, ki je bil zunanji minister in je pred nekaj meseci odstopil, da je začel regent I hi maski nos s tem svojim korakom "politično akrobacijo* katere 11111 ne bo nikdo smel priporočati. Drugi prvaki opozicije primerjajo regentov korak z nastopom kralja, Jurija i>o njegovem po v rat ku iz izgnanstva leta 193G in naglaša-jo. da je korak proti-11 staven in nezakonit.
MNOGO NEMŠKIH INDUSTRIJALCEV ŠE VEDNO SVOBODNIH
Washington, 18. okt. (ONA) — Iz zaneyljiv-ih virov (prihaja vest, da je dober del važnih nacističnih industrijalcev, katerih imena se nahjnjo na seznamu 1.800 nacističnih gospo-darskih "magnatov, katere žele Zedinjene. države poloviti, navzlic vsemu še vedno svobodnih v ameriški zoni v Nemčiji.
Glasom teh informacij k;:ž.'-jo ameriški častniki dzreilno nemlških industrijskih magna-'4 bo ječo ost* v navzočnosti tov, tako da se opazovalcu vsiljuje misel, da jim je neprijetno "žaliti" te osebnosti, ki so v prvi vrsti pripomogle Hitlerju do njegove pozicije in 11111 omogočile oboroževanje.
Dober vzgled je znani hart»11 Waldinar von Oppenheini. ki je bil vseskozi Hitlerjeve dobe eden najvažnejših nemških in-dustrijalistiov. Se celo po publikaciji ameriškega seznama, na katerem se nahaja njegovo ime, se je nemoteno sprehajal po ulicah mesta Koelna. često v družbi nekega ameriškega polkovnika, ki je baje skrl»el za to, da je bil jeeip vedno na njegovo razpolago. Baron <>p-penheim je imel na razpolago tudi neomejene količine bencina .. .
Baron Oppenheini ha je pričakuje z veliko napetostjo prihod v Nemčijo različnih ameriških in angleških finančnih prvakov, češ, da jih bo "z veseljem dočakal".
Naraščaj delavskih M unij v Italiji	*
Rim, 21. oktobra. — Iz vseh krajev severne in južne Italije prihajajo poročila, da število članov delavskih organizacij izredno hitro narašča. Delavska federacija ima sedaj kar 6 milijonov članov, iki plačujejo redno svoje pristojbine, kar ja dokaj ugodno, ako 3e uvažuje, da je v vsej Italiji le 8,000,000 delavcev. Polovica orgauizova-aiega delavstva Italije je v se«*1 vernih okrajih, in vse organizacije zahtevajo, da postane Italija republika. __ _ __t
T.I \S NAKOPA"—NEW lURK
MONDAY, OCTOBER 22, 1945
VSTANOVLJEN L. 1«M
"Glas Naroda"
(-voittf O* THB reoVLS*)
Owned and Published by Slovenlc Public ting Company, (▲ Corporation) Frank Sakacr. President; Irnac Hade, Treasurer; Joseph Lupah*, Sec. rimo« of business of the corporation and addresses of above officer«: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. X.
62nd YEAR
"Glai Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
Bnbaerfpdon Yearly f7._Advertisement oo Agreement.
ZA CELO l^ETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: »7.— ; ZA POL LETA —$3.50; ZA ČETRT LETA $2.—.
_/A JtrnOSLAVIJO — sa— LETNO; $4.— ZA POL LETA
'22,n * Nuroda" Uhaja Tasti dan farse ma soboto, nedejj In praralkov. -ULVi NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 1L N. ¥.
CHelsc« S—1*4*
< "Ol
\ i i V 4
Ford in Buick
T* j-tlvom sedanjega stoletja, sta Henry Ford in David j trit-ela izdelovati prve avtomobile in sicer "ijia dro-. » M ta Kta l>ila dokaj vspešna, kajti njuna, prvotno le i.i podjetja, so se kasneje razvila v skoraj največja, kar \ naši republiki. Hemrv Fordov namen in oil j je bil postane njegovo podjetje kar največje, in ko je • :i piva tovarna postala v resnici velikanska, je bil •lavni namen, iznebiti se svojega druga, senatorja i. To se mu je tudi posrmlo, kajti Ford je pokupil .Irluice, katere so bile tedaj še last njegove delniške dru-i tako je tedaj izplačal senatorju <\msinsu nekalko 31 m uiv dolarjev za njegov (Oousinov) delež pri Fordovem in. A*se to liogastvo je družba pridobila tefcom par krat-i. . 'Aa koliko milijonov se je Henrvjevo premoženje jk>-i i nd onega časa nadalje, je neznano, fcajti tozadevna ni ja niso merodajna. Toda on je tipičen podjetnik, kajti m vo geslo je le — denar.
Gipe.ifrttu
POKAŽIMO, DA JIH NISMO POZABILI . . .
South Charleston, W. Va.—j slišala. Hog ve kaj je z njimi. Cenjeni: Zelo smo zajposleni, Zelo žalostno je, kaj se je zidaj v jeseni. Mo^ki pripravija- godilo v našem rojstnem krajo po»?*)do za to lK>žjo kapHco, ju z uliogim ljudstvom. Kku-gospodinje pa z ukaJjarvanjeni .šajmo jim višaj sedaj, ko se je sadja in takih potrebščin za po^ta odprla in tudi zavitki zimo. Talko, da sem kar za cel gredo, da pošljemo jim kakšen teden zaostala z naročnino. j dar. Razveselimo jih za Božič, Oprostite prosim moji po-, ali Novo leto. XHtdar til. kar časnosti. Tukaj prilagam ček Ixmio daiwali, ne Ito riaujka-za za nadaljno leto. '-Glas ?o; njim bo pa vse prav pri-Xaroda'' zelo radi eitamo. po- šlo. Pokataimo in potrdimo, da sebno sedaj, 'ko se zopet ogla- jili nismo pozabili. Uboge si-šajo sorodniki, in prijatelji iz rote, le pomislimo. koli>ko so domovine. Gospoda Reinsa do- pretrpeli, v strahu za življenje, pisi so tudi zelo zanimivi, -so p return ženi. lačni. I>rez doma, seveda bolj žaOostne novice kot kje v tujini, — hiijlse kot si pa vesele. Ljubljana jemam- mi moramo predstavljati, ree meni zelo poznano, ker sem j Medtem, ko smo mi tako pred prihodom v Ameriko bila srečna, tu pri jtolni skledi, na
NEW YORK
RAZGLEDNIH
VOJNE IZGUBE IN NERABLJIVE VOJNE POTREBŠČINE
I »avid Buick je pa bil povsem drugačen človek, kajti, it j«' znana General Motors Corp., ki so jo tedaj usta-) . ponudila tri milijone dolarjev za njegovo podjetje, o-v -ma za njegove delnice, je bil s tem zadovoljen, in je po-nutlbo sprejel iter odšel v polkoj. David Buicik je bil toraj v pokoju in talko je odšel na potovanje, da vidi kalko naša iv;>>il.lika izgleda v krajih izven države Michigan. Xa tem ] \ iiiju je obiskal Linogo svojiB prijateljev, kateri vsi so po.I i«'? niki in so ga tako pridobili za to, da je na'loeil ( j \rfike svote svojega denarja v razna petrolejska in ; ihti k.i podjetja, katera vso so se pa (kasneje izlkazala, da i jo nikake vrednosti. Talko je nekega dne pronašel, da i i ji* «m1 vsega premoženja ostalo le še 50 tisoč dolarjev in t.	sklenil da je boljše »ko se vrne v svojo lastno stroko
t iov.inja. Tako se je vrnil v svoje domače mesto, oziroma \ I "I i t. Micli., kjer je pričel z izdelovanjem neke nove vrste i. lio.-vanih "karburatorjev."
K malo na to je pa pronašel da, — medtem, ko je bilo 1. <•; tisoč dolarjev dokaj lepa svota denarja tedaj, ko je l izdelovati Buick-avtomobile — pomenja v podjetništvu J malo svoto leta 1916, odnosno svoto, z katero ni mogoče I : i kako veliko podjetje. Radi tega je obiskal nekega pri-
•	r I ja. ki je bil bankar, da se pomenifta glede posojila, toda
da ji mu je dejal, da zamore dobiti posojilo le ako ima ka-. več vredno imovino, na katero se ,potem lahko v&njiži ono »soji I i), katero bi mu bankar dal. Potem je Obiskal še razne
•	jriig.* znance, ki so bili premožni, toda tudi pri teh ni dobil ;; /rljenega posojila, kajti njegovi znanci so vedeli, da je preje naložil svoje imetje v taka podjetja, katera vsa so se zj j lovila, tako da so ga smatrali za slabega poznavalca tr-ov>kili razmer in podjetij. Radi teh okoliščin Buick ni za-i u rl razviti svoj "karburator" in tako je izgubil vse, kar e >e imel. Potem se je vrnil v Detroit in je tamkaj skušal
dobiti delo in zaslužek pri Fordu, toda slednji ni ugodii njegovi prošnji. Postal je toraj siromak in par let (kasneje je 1.1! n -en svojega siromaštva — potom smrti vsled raka po ( olgotrajnih in izrednih mukah.
Tak je bil atomičen napredek in konec podjetništva priči! kom sedanjega stoletja.
v Deželni bolnici. Tri je prav blizu Most.
T mam tudi brata, in sestro, ki so poročeni \m Ljubljani, od katerih pa do danes nisem nič
gorkim. in čis"iem. brez straha, da nas *i]>odi in uniču dom smo preživeli vojno.
Mnogo pozdravov, —
Mrs. .4. Korzrh.
POVRATEK V
Riverside, Ca'l. — Cenjeno uredništvo G. X.: Kes, da zakasneli smo & našim odpoto-vanjem, ampak na 10. oktobra honio odpotovali z vlakom. — Ker čas mi dopušča, <pa hočem par vrstic napisati, zadnje dni 'te ograje. Hodim gor in dol, ob ograji, in premišljujem kaj predstavlja tale ograja? Gotovo, ako bi bili vsi bratje, ne glede narodnosti, tega ujetništva ne bi bilo treba. Strast človeška, vzgoja, nas dovede da gremo eden proti drugemu. Zakaj i A kljufb temu se ne morem pritoževati, ker vojaške oblasti so dovolile obiske, in krožiti od 5 ure do 10 zvečer po cesti okoli taborišča. Za jesti nam dajo dobro, kod tudi dobro obleko, — Ameri kanci so res nas ]>ostregli dobro.
DOMOVINO
Ponosni moramo biti našemu Titu, ko je vodil zvesto, in Partizani in Partizanke. Xe homo pozabili padlih bratov, sester, ki so žrtovali svojo drago življenje za domovino. Sem gotov, da postavili bomo jim spomenik. Luč na njeni naj gori noč in dan; zgodovina naj govori od njih, ker so žr-t oval i svoje življenje za pravo pravico delavstva. Potom naših izkušen pa moramo se uči<ti, da Ihuiio zmožni si razjasniti zakaj smo na tej plasti zemljiški. Zakaj l»i se mi Slovenci ne pobratili, in srečno in veselo živeli na naši preljubi slovenski zemlji. Meti nas Slovenci imamo zmožne ibrate za vodstvo pravično. Imamo tudi pisatelje, in od pokojnih, ko so spisali zanimive knjige. Te
WAR FUND
nad nolMMiim, — prijatelji bomo vsi.
Zaključim teh vrst, Vi uredništvo G. N., mi boste oprostili, ako sem Vn.s nadlegoval s temi vKsticami. Pozdravljam vse za-poslenie pri Glasu Naroda in Vam želim veliko u'spehn Vašemu časopisu sirom Amerike, in v novi Jugoslaviji demokratski Tito.
Pozdravljam vse čitatelje širu-m Amerike in iz ven.
Smrt laži mu. svoboda narodu!
Z bratskim pozdravom — Pari lir zel jak.
Zvezina vlada pričakuje, da bode imela kakih $50,000,000,-000 izgube vsled vojnih potrebščin, katere so sedaj, po končani vojni postale nepotreb ne in neporabne. Te potrebščine bode treba seveda prodati, toda za nje se bode dobilo mnogo manj denarja, kakor so ga naši davkoplačevalci morali izdati za te potrebščine, ko so bile nove. Ako bi bile te potrebščine take, ki se lahko rabijo v navadnem vsakdanjem življenju, potem bi se prebivalstvo lahko pritoževalo, toda glasom proračunov zvezi-ne vlade, se bodo te potrebščine lahko prodale za svoto SI0,000,000,000, dasiravno so še vedno vredne saj $60,000,-000,000 dočim je morala vlada plačati za nje, ko so bile popolnova nove lepo svoto —
00,000,0000.000.
Tozadevno blago je sedaj raztreseno po vseh krajih sve-
ta, in jionekodi tudi v takih krajih, da teh potrebščin splo-he ne bode mogoče pripeljati do železnic in navadnih cest. Med tem materijalom je tudi veliko število takozvanih bangalore,torpedov, kakor tudi tankov in ozkih mostov, kateri ne bodo več rabljivi. Nadalje bode treba tudi prodati mnogo vojnih aeroplaiov, kateri s., bili zgrajeni tekom prvih par
mescev svetovne vojne št. 2._
Na prodaj bode tudi veliko število pa m i k o v, katere so v naglici izgradili; velike količine strupenih plinov, katere tekom vojne blada sploh ni rabila. Plinov naravno nihče ne bode kupil in tako pih bode treba oodpeljati sredi oceana in pometati vse plinove tanke v morje. Vse to pa bode veljalo velike svote, tako. da bode končna škoda ali izguba dokaj velika.
IZ OKRAJA CERKLJE OB KRKI
Chicago, 111. — Cenjeni! Moja p rijateljica, Milka Ko-motor, je prejela pismo od njene matere iz Slovenije in sicer iz vasi Čresnice, pošta Cerklje ob Krki. Prosila me je, če bi ga jaz prepisala in poslala na Glas Naroda, ako bi ga hoteli priobčiti? Prepisala som samo bolj važne stvari. Pismo se glasi:
Ljuba hči! v— Tvoje pismo sem prejela itd. Naznanim ti da smo bili 'preseljeni v Nemčijo 11. novembra 1941 in tam
mrtvi? Jaz vsak časopis prvo pogledam če je kako pismo — potem šele druge stvari čitam. 17 teh pisem vsaj malo izvemo kaj se tam godi. — Izjema so seveda pisma ki prihajajo iz Rima, od tam pišejo tisti ki so pobegnili iz Jugoslavije:
zemlje da bi si dovolj krompirja pridelali.
Toraj pozdravljeni! živela Jugoslavija! živel Tito!
Mary Turk.
Zamudo popravil
Cferelaml. O. — Se prosi
malo fidpuščenja. ker sem ma Pred komunisti pravijo. — Pa-j0 zamudil z mojo naročnino
met, Pamei. če imajo čisto vest in čiste roke gredo lahko nazaj domov, seveda če so pa med tistimi ki so naše ljudi izdajali, morili in požigali njih domove, potem naj pa kar v
v , ,	. ,	, knjige bodo nam proste, da tu-
Ne bodem se oziral na neka-	- i , ,	,	. ,
.	di im delavskega stanu si bo-
mo naiše možgane nasitili. Zem-
NOV GROB V DULUTH
Dne 28. sept. je umrl nagle n r ti John Debelak. Zadela ga je srčna kap. Star je bil let in doma iz vasi Sv. Gregor pri Velikih Laščah, odko-
der je prišel v Ameriko 1913. Po poklicu je bil krojač. Zapušča ženo, tri sinove (dva v armadi), dve sestri (eno v Cle-evlandu, drugo v starem kraju) in več sorodnikov.
Paketna pošta v Jugoslavijo
Nova odredba glede velikosti paketov:
GLEDE POŠILJAT EV ZAVITKOV V JUGOSLAVIJO SO NASLEDNJE DOLOČBE:
1. Eni in isti osebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden.
1». Zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov; širina okoli n okoli in enkrat dolžina zavitka skupaj NE SME MERITI VKČ KOT 72 INOeV. — Premerite zavitek z motvozom.
Tz New Yorka do Jugoslavije je (poštnine $1.83 za zavi*
tek 11 funtov.
Pošiljati je mogoče samo stvari, ki se ne pokvarijo.
ZRAČNA POSTA IZ ZDft. DRŽATI
(Ki tukajšnjega glavnega poštnega urada smo "bili ob-v< če»«i, da se sedaj zamore poslati pisma v Jugoslavijo po zračri pošti /Air Mail) rter pristojbina znaša 30 centov za jk>1 unče težka p&sma.
tere vesti, ker verjamem, kai osebno vidim. Ker seni marsikaj videl, od Lahov in Nemcev, sem gotov, da natši tovariši, tovarršiee, se nahajajo l>olj kritično kod jaz. In jim želim iz celega srca, da bi se <ndi oni kmalu vrnili na pre-JjulK* slovensko zemljo.
Gotovo, da vsak od nas, ko nam pretaiko res prava slovenska kri po žilah, priklonili se bomo in iz srni poljubili slovensko zemljo. Zakaj bi se sovražili med Slovenci, ko parava nam je dala tisto moč do pravice prave, delavstva. Kod sem jaz, in več drugih tovarišev .stradali, bili zaničevani ker smo ljubili mater, in jezik, ko ga je nas naučila. Zakaj bi jaz, in ostali prizadeti trpinčenja, verjeli tistim, (ki so nam do včeraj pesek v oči metali. Izkušen imam dovolj že iz otroških let, nočem niti opisati, ker preveč bi bilo sicer nečloveškega.
Ne poznam osebno našega velikega voditelja Jugoslavije Tita, ampak zmagal je z zvestimi Partizani. Zaikaj ? — Zakaj pa niso drugi zmagali, ako so bili res pravični za delavstvo. Osla se lahko spravi enkrat na led, a drugič je pa bolj težko, čeprav je žival, zapomni si prvo nevarnost.
Brez nič ni nič. Ako ni delavske roke, nič se samo ne napravi, — naj si bode kakor-šno si bode delo.
Ne vidim ure, da bi stopil na slovensko zemljo, in tako se odločil lahko za zmeromT Pravi idealni Slovenci, vrnivsi se domov, z veseljem bomo se o-prijeli vsak svojega dela. Spet bomo polagoma si vsak svoj dom ustanovili, in zvesto podu-čevali mladino. Ne sme se kaj takega grozodejstva povrniti med slovensko mladino. Da bi spet brat 'brata ubijali in svojo slovensko zemljo zaničevali kot so nekatera mrčesa.
Ija da za vse dosti hrane, samo vzgoja je delavstvo, kod smo mi, je nas tlačila.
smo stradali do sedaj. — Ate j tam ostanejo. Jugoslovanska je tam umrl 26. julija 1942. (vlada ne preganja poštenih
Francelj (sin) je pobegnil iz "Logra" in so ga ujeli in zopet zaprli, sedaj ne vem kje je in kaj je ž njim — domov ga še ni, pričakujem ga vsak dan, ker sem ostala čisto sama. — Tam v taboru je bila hrana taka da ni bila za druzega kod
Ljudje so umirali od glada, tako je tudi naš ata šel na oni svet in mnogo drugih. —
No, pa vsi Slovenci Ameri- za Prašiče, ne pa za ljudi: ko-kanci, se Inrste lahko ln.lj pre-ileraba in sočivie* krompirja ni pričali, ko bode Vam dana prilika obiskati preljubo slovensko zemljo. Znanci ali neznanci, prijazno bomo vsakega (>m ,v)
sprejeli, in vsakemu postregli'^"1	«« •
-	t» . : ^ t Domov smo prišli 23. junija t.
po zmoznosti. Potem boste tu-'i i,	* J J .
rli l^KV^ .,11-	• • . .. I Vozni smo se 6 tednov, vsi
ni lahko rekli: resnica le bila ' u i- A	„ . ,
in ponosni l>omo, da smo si ^ ^ C,St° "^T
venske krvi. Mi pa bomo t ^T ' ^ ^ StraSn° t^ii ™ r V T, f^ :obolela. — Doma nisem našla
7 ™ ah)k;° ^drugega kot gole stene
trat T ° f nTui T 'in sem taka si™ta ^ez vsega, rate Tem bomo lahko kaj se Se tisto prtljago ko smo seboj
nauoili, in izboljšali nas slo-'UZe,i so nam	pobrali. Pomagati
^nsk, dom m industrijo. Ne si ne morem	nie _ ker gj ni_ pa vec na laško nositi denar, mam s ^ si metati pesek v oči na več
ljudi.
Vsakdo ve, da so v Jugoslaviji še ravnotako odprte cerkve in se maše berejo kakor poprej. Toraj se lahko vrnejo domov in molijo kolikor hočejo — Tito jih ne bo oviral, partizani tudi molijo.
Vsi naši rojaki tukaj se še
n,i aua in aunvjc, I\IIMI1]I1I JU III	J	J
bilo, zabeljenega nismo jedli ,ahko spominjajo, koliko je bi-cele 4 leta ko smo bili tam	"
načinov od gospodov. Z našim denarjem so svinec kupili, in naše brate pobijali, in nas pa še zaničevali, ker smo ljubili slovenski jezik.
Na naši zemlji naj bode nabrano, in na nasi zemlji naj o-stane za našo korist, in ne več kod prej. — S tem si ne bode nobeden sovraštva vfcoreninil
Tvoj stric (Jože Kometar) je tudi umrl in več drugih.— Drugič ti kaj več pišem. Srčne pozdrave od Tvoje
Mame.
Vem da Ameriški Slovenci z zanimanjem čitajo pisma iz starega kraja, posebno še tisti ki nismo še nič dobilii in nič slišali (od svojih, so li živi ali
jg^VgggJA VESELICO Z POJEDINO ^ SLOVENSKI DOM V LITTLE FALLS, N. Y.
priredi
Veselico s Pojedino
V SOBOTO VEČER, 27. OKTOBRA, 1945
(Pročetek olb 8. uri zvečer.) IGRALA BODE ZA PLES TAMBURIOA IZ GLOVE RS VLLLE, N. Y. Vstopnina za odrasle $1.—, za otroke 50 centov.
UJUTODNO SE VABI VSE SLOVENCE IN NJIH PRJATELJE na to zabavo. — Člani se imajo za
udeležiti.
NA SVIDENJE V SOBOTO, 27. OKTOBRA.
Frank Masle.
lo tam grajščin in "Firštov grofov in baronov ki so last-vali vse najboljše gozdove, travnike in polje? Well! Tito je to vse lepo in pravično razdelil med uboge ljudi, ki niso prej nikdar imeli niti toliko
za list '-Glas Naroda", kateri mi najbolje ugaja za čitanje. Tuka j Vam pošljem S7 za celo leto.
Vam želim nvno^o novih naročnikov. in veliko us(>eha pri listu. — Toraj pozdravljam vse čitatelje li>lta po celi Ameriki in Kanadi.
Vas naročnik —
F m hI: J. Lorhrr.
Ali gledate za
SOAP FLAKES?
Z:i iz'lelov/inje mila so potrebne I h trn Iti jene nuis«\tlie . . . kttkor tmli za nylons, ženske j»nsove in ti-*i«V iirutfh si vari. za katere r-aksitn.
IZROČITE SVOJE PORA Bi JENE MAŠČOBE
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA , PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika dru&tva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
mWJM NAKODA*'—MEW TOBK
MONDAY, OCTOBER 22, 1945
TSTANOTUEN L UN
Ljubljana je bila 38 mescev za vse meščane internacija
Piše iz Ljubljane Matic Koprivec,
Nadaljevan je . . .
Nemci so prepultili Rupniku tudi civilno upravo, seveda navidezno ker povsod so imeli svojega beraterja. Policija je bila pa sama zadosti delavna. Ne moreš si predstavljati kako je bilo tu v Ljubljani od začetka leta 1933. Delali so samo domači Špicelni, lovili ljudi in jih zapirali. Tako so priznanega pisatelja Prežihov-ga Voranca aretirali erlihov-ci. Bilo je pa «pri policiji tudi dosti lemenatarjev in kar zraven spada.
Ko je Laško gospodostvo v drugič in zadnjič sklicalo sku-paj konzultno in nekai županov, da jim je povedal kolike makaronov so nam dali je že delovala domača policija. Z vso delavnostjo se je pa vrgla na delo ko je švaba zasedel še ta konec dežele. S tako vnemo so zapirali ljudi in jih dajali Nemcu v žrelo v koncentracijsko taborišče, da ni imel gotovo v vsej Evropi takih po-magačev kot ravno pri nas.
Mislim, da so gotovo poslali samo iz Ljubljane nad 15 tisoč ljudi v Nemčijo. Pa niso samo zapirali, tudi pretepali so grozno. Moške in ženske, delali niso nobene razlike. Tudi so .•pri vsliševanjih precej ljudi pobili. Tako so lansko leto u bili ing. Kotluška Ivana (moža od Davorine). Posebno poglavje je bilo delovanje domobrancev pri sv. Urhu blizu Ljubljane. Tam so imeli postojanko za ubijanje ljudi iz Ljubljane in bližnje okolice. Tudi v Savo so jih metali in to vse v imenu Kristusa. Nemci niso teh ljudi gledali kaj lepo. Dejali so jim "Kristus kempferji".
Policijski zapori v šempe-terski so bili premajhni. Januarja 1944 so zasedli moriš-nico ali prisilno delavnico. — Tam sem stanoval 3 mesece in pol. Ob neki rpriliki nam je dejal geštapovec Simon: — "Saj Vam jaz nisem kriv, da ste zaprti, jaz nisem dal nobenega zapreti". To mučenje policije se je vršilo vse prav do zadnjega dne, ko smo bili osvobojeni.
To pismo se je zelo razvle-klo pa bom poslal še eno o Vrhniki, kjer bom opisal kako je bila Vrhnika prizadeta med to vojno.
Pismo, ki sem ti poslal na stari naslov, ki bo mogoče vrnjeno, je bilo kratko. Povem naj Ti še svojo zgodbo. Gotovo si večkrat misli! v kateri vrsti sem jaz, ko si vedel, da smo deljeni. Povem Ti, da sem dobro vozil do leta 1943 novembra, ko me je vzela policija. Dokazov niso imeli nič, samo sum pa velik. No pa sem prišel januarju 1944 domov. Bil sem v Belgiji. Tudi pozneje nisem imel miru. Hodili so menoj kakor sence. Pa
že se imel upanje, da Ali dajo mir. Pa sem še prišel na vrsto. Danes 2. avgusta je leto ko so me ponoči vzeli iz postelje, šel se*n z njimi. Dejali so da sem aretiran, naj se v petih minutah napravim, vzamem s seboj
jal, da je to samo predlog, geštapovec in pove, da smo posedaj se bomo .pa posvetovali,miloščeni na 15 let jače. Bili z Vašo policijo". No to nam'smo neznansko veseli, še isti ni bilo po volji, vendar smo dan so nas premestili nazaj v upali, da hudega ne bo radi ta-j pritličje, kjer smo i>očakali os-kega posvetovanja. — Pa smo (voboditve. Po tej obsodbi smo občutili bridko razočaranje, zvedeli, da je bil na delu velik
dt ko, žlico in šalo. Takoj sem (Tokrat vsaj jaz poslednje nad aparat za našo (pomilostitev. — vedel, da ne bom prišel sam, domačimi izdajalci, potem ni- Pa dosegli so jo. Tudi je imel
ker je bil pred menoj vzet tovariš. ki je bil tisto noč pretepen od policije. Eno noč nas je padlo notri pet, tu iz Kra-kovga.
Prvo zaslišanje sem še dosti hitro opravil in sem zapustil na glavni policiji slavno podmornico. Da takoj povem kako podmornica je to: Klet brez oken. luč sveti noč in dan. Dolgost cca 12 m. široka 5 m. Za posteljo so iprične, če je je toliko prostora, da moreš ležati, ker je vedno dobro obiskovana bila ta čas. Nad 80 ljudi ni bilo nia posebnega. Od tod so me dali v zapore na Poljanski cesti. Koncem avgusta sem šel spet ;»a polieijo. Dali so me v tako zvano živčno celico, na vrata pa napisali: "Koonvec Matic ostane brez hrane in vode". To je bilo od torka do sobote. Hudo je bilo dva dni potem se pa privadiš kakor Ghandi. No potem zaslišanju sem imel mir. Transporti so Šli v Nemčijo od naše "Ketne" pa nihče nikamor.
Oktobra meseca zvemo, da pridemo pred sodišče. Dali so nam podpisati neke izjave, da priznamo naše grehe. Kdor se je branil so dejali, da imajo sredstva, da bo podpisal. Obtožen sem bil treh točk. 17. novembra nas dajo 8 na sodišče, kjer so nas pa zaprli kot preiskovance vsakega posebej, ker pa ni bilo jprostorov so nas pom eč kal i kar vsakega k enemu kriminalcu. Jaz sem prišel kar med dobro druščino. Misli si, če ima fant 6 gimnazij je kar "zrel,". To je trajalo dobra dva meseca. Med tem časom, bila je zima sem čital knjige, dovolili so nam 23. januarja letos se je pa vršila nenadoma sodna razprava. — Dva dni pred čitam v časopisju, da so vse kazni poostrene, <pa sem si malo mislil, če se našaša vse to na nas. Pa se je res. 24 ljudi potčm tolmača zaslišanih je bilo od pol 11 do 12 in od 1 do 5 pop. Vsak je bil skoro samo to vprašan kaj pravi k temu kar je izjavil na policiji. Advokatov nam niso dali, tam na tistih prostorih v dvorani 79 so sedeli naši znanci s policije gg. komisarji in gledali pri vsakem nas v svoje akte.
Po končanem zasliševanju je spregovoril gestapovski oficir Vuraik (Slovenec, ki je pa nemško govoril) in predlagal dvema po 15, dvema po 10, enemu 8 vsem nam drugim po 5 let ječe. Predsednik sodišča, ki se je imenovalo Izredno sodišče za ljudsko varnost je de-
sem bil nikdar več razočaran, Tito v Beogradu Nemce ujete, ker fem jih dodobra spoznal, to je tudi pomagalo. No. pa Ko pridejo s posvetov katerih tudi Nemcem se ni zdelo še so se poleg sodnikov i\deležili več krvi preliti, da bi pa samo še izdajalci se je glasila sod- našim izdajalcem ustregli pa ba: 12 iz tega procesa so jih tudi ne. Ali to je tudi pomaga-daii na razpolago nazaj poli- lo. Sovjetska armada je tiste ciji.	j dni delala Ofenzivo od Visle
Ko so to tudi izvršili so od- do Odre. trkali so na vrata stranili iz dvorane paznike in Berlina.
stražnike. Nam pa povedali: | Po tej pomilostivi sem imel "Murnik Tanja, Setničar Ivan, lahko obisk vsak teden, od do-Sattler Radoslav, Prepeluh mi sem prejel vsak dan kosi-Marko, Kooprivec Matija, Kri-jlo. ker so nam v jetnišnici štof Ignacij und Albert Ivan,malo dajali. Dva meseca in
zum tode verurteilt".
Toliko sem razunmel nemško,- da sem vedel, da so nam povedali da smo obsojeni na smrt. Strašno je bilo todoži-vetje. Še danes ko se zamislim v to, me malo strese. Sedaj ko bo konec vojne sem si mislil, pa bom moral po zahtevi domačih izdajalcev končati svoje 'življenje. Nihče izmed nas ni imel ne špionaže, ne orožja. Imeli smo samo trdno vero, da mora biti tisto veliko zlo, ki se mu pravi hitlerizem enkrat uničeno.
Ostale so sodili od 5 do 15 let. Nas na smrt obsojene so dali v III. nad. na zahtevo policije izolirati, da nismo dobili nobenega stika, čakali smo kaj bo, ali bomo dočakali jutra. Nič nismo vedeli kaj se godi zunaj naše celice. Bili smo v štabsgefegnis. Napisali smo prošnjo za pomilostitev na Obersterkomidarja v Trstu dr. Reiner j a. čakali vsaj kakih obvestil od kje, kaj bo z nami prav zap rav in kaj je z našimi domačini.
Po petih dneh nam pove iz sosedne celice glas, ko mu povemo kedo smo, se splošno govori, da bomo pomiloščeni. — Imeli smo upanje, vendar ko se gre za lastno glavo človek verjame takrat, ko mu uradno
pol so nam dajali dvakrat dnevno zmrzlo repo. Vode je bilo dosti, samo koste hrane niso dali. Videl sem pa nemškega paznika v jetniški kuhinji ko si je pekel narezke, pa sem dejal prijatelju: — "Sedaj naj še pečejo šnicelne, saj jih potem sto let ne bodo". — Tudi na zrak sem hodil vsak dan, da sem odložil revmatizem, ker zidov je ga daje obilno.
Videli smo, da ne bo preje konec vojne, da bo cela Nemčija pregažena in res se je to moralo izvršiti. Vedno smo z zanimanjem zasledovali uradna in neuradna; toda bolj zanesljiva poročila kako se premika fronta. Dostikrat smo dejali, da bo Ljubljana zadnja osvobojena, pa je res bila. — Bombardirana ni bila dosti v razmerju kakor je bil Maribor ali Celje. Vedno bolj se je stiskal obroč okrog Nemčije. vsak dan manj je je bilo.
Ko se je bližal dan osvoboditve so sklicali združeni re-akcijonarji za 3 maj v Ljubljani nekak parlament, ki je postavil "vlado". Ta vlada je pozvala Trumana in Churchilla naj zasedeta našo deželo, partizani naj bi pa po istem po zivu odložili orožje. Vabili pa niso Stalina. Ta vlada je tra-'jala samo do poldne, ker so
povedo, ker so nam tudi urad- bili Nemci še v Ljubljani, no povedali, da smo na smrt. Istega dne popoldne se je obsojeni.	j pa jže pričel beg vseh grešni-
4. februarja pride Vurnik, kov. Kdor je imel krvave roke
NOVA IZDAJA ' H&mmondov BVETOVHI ATLAS
V njem najdete lemljevide vsega sveta, ki to tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so r barval.
Cena 50 centov
Naročite pri: "G L A 0 TJ NABODA" 210 West 18ff Street, New York U. C Y.
- ' IMI
Don't forget the need among our Allies
je bežal, pa še druge silil in
prisilil, da so z njimi bežali. Kam? Tudi naši sovruažniki s policije so bežali, so že vedeli zakaj. Tako je bilo ozračje vedno bolj čisto in 6. maja poj>oldne so nam odprli vrata v svobodo. Kako je bilo prijet-^ no stopiti na cesto, tako lepo je sonce sijalo, pa smo stopili vsak po drugi cesti domov.
Videl sem na Bleiweisovi cesti kmeta, ki je imel vprežene v vozu dve kravi, pa še zadaj je imel privezani dve, ki jih je poganjala žena. Kam je šel, ni vedel, zakaj tudi mogoče ne. Tako so mnogi morali poskusiti še eno svojo zaslepljenost, ko so verjeli, kar jim je gospod povedal s prižnice. Ta šola bo menda za vedno spametovala tiste zapeljane ali pa nahuiskane kmete. Mnogo se jih sedaj vrača. Kar je pa kedo seboj nesel je lahko prepričan, da je storil istotako kakor če bi sam sebe okradel. Bridko toda dobro opozorilo je bilo to.
Splošno se vse obnavlja in ureja. Imeli smo tudi že volitve. Promet bo kmalu vozil povsod, tale čas še ne vozi v Kamnik, ker je most Čez Savo podrt. Ponekod že vozijo avtobusi. Prehrana je zboljšana že od junija. Sol so nam zvišali od 25 na 50 dg, sladkor tudi od 25 na 50. Moke dobimo ta mesec po 12 kg. Marca in aprila so jo dali Nemci 280 gramov. Povsod se kaže dobra volja, denar je zamenjan, še meje se naj pravično določijo.
Pozdrave — Matic Koprivec.
* * m
Pripis :
A' nadaljnem nam poroča o-sebne rodbinske zadeve, da so v družini vsi zdravi, da hodi S-letna hčerka Ilarbka že v šolo, majša .'I in pol letna He-lenca, tla je -rudi ("vrsta in ko-rajžna. Nadalje, da je 86 letni stric .Tesenko, bivši dolgoletni pismonoša na Vrhniki, še pri življenju; da je svakinja I»et-ka {poročila Janeza Ogvina na Stari Vrhni'ki ter imajo hčerko; da je svakinja Tonča še vedno v Veroni, da so umrli na Vrhni'ki gostilničar Mautove Frane Dolenc in Ciril Malavašič.
Ublažil je našo mučno bojazen, da je kot večina duhovščine tinLi svak France med be-furunci čez mejo. ter l>ode aiaj-brže s tem v Rimu spletena in v Goelielsovi kovačnici A. I). ulita in objavljena vest, da so partizani v Telia r jih pri Celju odsekali vojnemu kuratu roke pri komolcih, ker je blagoslavljal ustreljene domobrance, ter vrgli živega v grob, ko -je Še z ostanki rok dajal znamenje blagoslova. Uganka je tudi, kako bi mogel človek z odsekanimi rokami ostati pri zavesti, ('e bi bilo na tem kaj resnice, bi o tem gotovo vedela kura-tova sestra Mici Nagode v Mariboru, katere mož, železniški strojevodja, se je tudi vrnil iz nemške koncentracije, ter smo prejeli od njih pismo, pisano C. septembra t. 1. — V sorodstvu iniamo dva duhovna, imenom Kunstelj, ter upamo, da je bilo to le brezvestna propaganda nasprotnikov nove Jugoslavije.
Pozdrav.
Jožo Zelene.
Pi
smo.
S PRIMORSKEGA
Melrose ParkflW.— Dne 10. ubil. XaSH smo ga zagreihlje-t. ni. sem dobila to pismo iz nega v Skupnem grobu z dvaj-Htarega kraja iz ŠEMPASA,'setiini drugimi vojaki na to je v (lorMki rikoliej. Pismo Prednieji nad Ajdovščino. —
mi je poslal brat. prosim Vas, ako se vam zdi dovolj zanimivo za javnost, prioličite v listu "(lias Xarodn". Tu se vidi, kako so nemške zveri delale pri nas. — Pozdrav!
Mrs. T. Krkoeh.
Se}}tftoft, 2:!): 1 !> i.~>. Draiga sestra! — veseljem >mo danes prejeli tvoje pismo z dne 2. julija. Veseli nas, da st«* v va<i družin i vs-i živi in
zdravi. Pri na> pa je drugače. Mac i je <e živa. toda že od januarja tega leta bolna. — Vojno smo strašno občutili. Xem-ei so nas neusmiljeno preganjali in ropali. Prvo >o odpeljali JoŠka in ga prixili v njih vojsko. Pozneje so aretirali >« Milko. Mirko in Marijo. Na srečo pa jih v Nemčijo niso mogli več peljati. Ta čas sem <*stal sam za vse delo z bolno
Drugega maja, ko so se drugi venelilii *k<mca vojne, smo mi vsi potrti Joska spremili na domače pokopališče. — Poši-Jjam ti tudi jxwlolrieo. katero sm«» napravili v Joškov spomin.
Tončka v Osjeku je tudi grenko okusila vojno. Starejši sin Lojze je bil na ni«4ri fronti, in do danes ne vejo še nič o njeni. <'iril in Metod <ia bila v Nemčiji in sta se srečno vrnila. Stanka pa je po dol gi bolezen i (id jeseni 101:{, let i v fcibniarju umrla. Marija pa je v -samostanu.
Vsega gorja, kar siihj ga to vojno prestali, se ne da popi-"."jsati. Ako bo pa usoda nanesla, da se liom o kd;ijj videli, si bomo o .tem kaj več povedali.
P«> polomu Nemčije, so bili pri nas amerikamsk-i vojaki; ve-
. „ . , , dno smo pričakovali in poiz-materio m 1* ran oko. Pri delu! ,	' .	, , .
vedoValt. ali je morda kje v
so mi pomagali usmiljeni so-s«*di. Malo pred 'koncem vojne so prišle hčere domov, a kmalu po prvemu veselju je prišla najhujša žalost, ki ne bo prenehala.
Zvedeli smo. da je bil 20. a-
bližini kdo izmed tvojih sinov.
Sprejmi najlepše pozdrave od matere in od cele naše družine. — Tvoj brat	Jože.
(Ker ne vemo še k kalSni državi bomo pripadali, piši
prila Joško zverinsko mučen in nam na naslov kakor do sedaj.)
ZASTOPNIKI "GLAS NARODA'
ONTEMtfeuily to
NCW'YORK
NATIONAL
WAR FUND"
*7_WI_L1AM STR££T * NEWTORK 5. N._t,' * BQwy»^ *wm *-7500,
«f_ I w
CITAJTE v jutrišnji številki začetek spisa: "Slovenske partizanske tiskarne v borbi za Svobodo." — Eden v najbolj zanimivih in razburljivih dokumentov, ki so bili objavljeni v tem času. Začne se jutri!
Smrt rojakinje v Domžalah
V Domžalah je umrla rojakinja MARIJA MAZOVEC, roj. Pangre, doma iz Ihana pri Donužalah. Zapušča tri sinove in dve hčere in štiri sestre in enega brata. — Priporočamo jo v blag spomin.
California:
San Francisco, Jacob Ljiushin* Colorado:
Pueblo, Peter Culig Walsenbnrg. M. J. Bajuk* Indiana:
IndianaitoUs, Fr. Marklch Illinois:
Chicago, Joseph Bevčič* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois> Joliet, Jennie Bambich La SaUe, J. RpeUch Mascoutah. Martin Dolenc North Chicago In Waukegan, Matb WarSek Michigan:
Detroit, L. Plankar* Minnesota:
Ch if holm, J. Ijukanlch Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis GuuŽe Gilbert, l^ouis versel Montana:
Roundup, M. M. Panlao Nebraska:
Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Strnlsha" LitUe FaUs, Frank Masle* Worcester,* Peter Bode* Ohio:
Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karlinger*. Jacob Kesntk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youugstown, Anton KlkelJ Oregon:
Oregon City. J. K obla: Pennsylvania: Conemaugh, J. Brezovec* Coverdale In okolica, Jos. Paterae! Bessemer, Jobn Jevnikar Export, Louis Supan?!&# Farrell, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamln*, Frank
Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerln
Im|M>rial. Corao|K>lls. in okolico: — Autou Kebe.
Johnstown. Jobn Polants* Krayn, Ant. Taulelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust* Pittsburgh in okolicm. Philip Progar Steelton, A. Uren Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton. Joseph Jovmn Wisconsin: Milwaukee, West Allls. Frank Skok« Sheboygan, Anton Kolar
Wyoming:
Ho«k Springs, Mary Taucbar* DlamondvlUe. Joe Kollch
(•Zastopniki, ki imajo poleg Imena •, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj uaSlb rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa (T» te. katero je prejel. Zastopnike topi« •rlporofmmA.—VTprmvs "<i!m* Narad*"
Poštnih uslužbencev primanjkuje
Poštni ravnatelj v Xew Yor-kn All>ert Goldman je sporočil, da potrebuje ,".000 novih zaČa<snih uslužliencev, ki IkkIo pomagali razpošiljali liožie.ne zavitke našim vojakom onstiau morja.
Kdor bi hotel imeti zaeasno delo na pošti v New Yorku, naj takoj vloži prošnjo. Plača je 84 centov na uro; za delo od i\ zjutraj do ti zvečer je 10% •več, ali 1)2.4 cente na uro.
zglasijo se naj osebno v sobi .'{216. v poslopju glavne pošte v Xew Yorku, 8tli Anue in West 33rd »t.
Angleško-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovence sestavil
Dr. F. J. KERN
avtor Angleško-slovenskega Besednjaka Cena $2.— s poštnino
Knjiga je t Ilustrirana in v platno vezana Narooila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York 11, N. Y.

MituuA '—NKW TORB
MONDAY, OCTOBER 22. 1045
" fffANOTUEN L 10»
H
r*rr
i M
M

IGRALEC!
IZ SPOMINOV MLADENIČA
B u sk i spisal
F. M. DOSTOJEVSKI

ROMAN
»llonjoiir, (iIiJhm- <laii!) uijulame,'* se je jx>-Uimila inlie Ulanche eiMviiioiiijelno in ele.ir.m-tuo .hiteča j h m l videzom skrajne Skromnosti in Ijiuluosti | m »ka bi t i z izrazom ohrazii in figuro silno začudenje radi toli čudnega kalija in ve*ienja.
"U, «ml-i je jMivesila, manernično in ivivnio-nično; hiti mora prava tičea, nemara kaka i-^rulku! Vzela sem m stanovanje tu zdolaj v hotelu." se je hipoma ohrnila h generalu. — *-So>eda ti Ik>iii. Ti je prav ali ne?**
'•O. tetka! Verujte iskreni m čuvstvom . . . moje zadovol juost i! *' je potrdil general, ki se je /e nekoliko zav«tlel. In ker je znal včasih t-lučujnu lifovoriti positvemi, važno in s preten-v.. io na efekt. Je zaeel tudi siilaj dolgovezni-«'a.ti: "Tako smo hili vznemirjeni in potrti po Vesteh o vasi bolelinosti . . . Dobivali smo ta n hrexiLptie br/»ijavke in iit*iiud<mia ... * •'Saj laže-, lažeš!** «a je prekinila takoj ba-biea.
"4*Tmla kako/' jo je >« nera I in pmKligniuši pri ne i w z i tega "lažeš"
«! i
'•lločilj /.a tako jm »t ova nje.' IViznait« e v vaših letih in pri vašem zilnirju
hitreje prekinil gc-tein glas se trudil, '"kako >*te se vendar sami. da . . Toda
\ e to je prišlo tako nepričakovano, da je na-► * čudenje jM>j»oliioma umevno. Silno me to \«s«'lil . . . in mi vsi (začel s«- je milo in vzhi-
da
"ajjuijei nejŠ4* raz-
«• no iiaMJiihati) zastavimo vse svoje sih l-o za vas tukajšnja sezona \ »hI rilo/*
"Nehaj /.»•! 1'razne mamje! Xafruzaril je po st ri navadi, rinevam že sama živeti; ieer pa ostanem v vaši bližini, ker rada p»> Kako, vprašuješ? Kaj je to eu-< isto priproMio. In zakaj se njim vsem Zdravstvu j I'mskovja
Kaj |ioče-
itliim d nega čudno zdi i<jj«š ti tukaj"'
' Z«lmvstvujre babiea/* je pozdravila Pavlina in -e ji približala. "<M kedaj str na poti?"
še najbolj pametno vpi;ušala.
(21)
Potem po takih ln^sedali . . je začel general nevoljen, ''jaz več ne vem . . /"
Kaj ni' veš! Najbrže se niti <><1 rulettke ne. odmakneš? Si vse pognal?''
ilejieral je bil tako osujk-I. da bi se bil skoro zadušil vsled priliva razburjenosti.
Na ru let k i Jaz! Pri mojem stališču . . . Jaz-' Zavedite se, tetka. morda ste še l>oleh-ni . .
"hiižriš. lažeš! .Sa j veni, da te ne morejo odtrgati od nje. Vedno lažeš! .laz pa še danes pogledam, kaj je takega ruletka. Ti Praskovja mi povej, kaj si je vredno tukaj ogledati, a Aleksej Ivanovič mi |>okaže; ti. Pot a pie, ti zapiši vsak kraj. ki je vreden, da si ga ogl»»-dam. Kaj je tu vredno, da si ogledam s«- je oklenila naenkrat k Pavlini.
**Rlizu so razvaline gradu. jKVteni SHihm-irenlK*rg. **
•'Kaj je to S<*lilangenlrfMg? Oaj?" '•Ne gaj. ampak goni. Tam je razsodnik *4 Kakš»*u raz^rhnlnik V
"Najvišja točka goi-e, ki je ograjena; «>< oii«1(m1 je krasen razgled."
"Ti tla j bi bilo treba naslon ja< či? (»adi ]»rivhW*ejo
"O. imsači se lahko dolie." som rekel. Tula j je |H'stunja Fedosja pri vela generalova otroka pozdravit hahieo.
-Ni treba poljulntvanja. Ne maram poljubo-vati otrOlk; vsi otroci so smrkavi. Kako pa kaj ti. Fedosja V
"Tukaj je silno, silno lepo, matuška Anto-liida \"asiljevua.je dejala 1'Vdosja. "Kako pa je vam bilo, matuška .' Tako smo že žalovali
pl>I.ITIC AL AH VEBTIS KM ENT
Poslu >ajto jutri (23. oktobra) j NA WJZ POSTAJI ŽUPANA FIORELLO H. LA GUARDIA ki bo govoril za NEWB0LD MORRIS-A \ od 7 d0 7.15 P M
HELP WANTED
DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
Mayor Fiorello H La Cuaniia Newbolt! Morris
GIRL /
Nil EXPEK 1 ENI' H NF.i'KSSAUY
for Light Factory Work
5 DAYS — STE AI >Y — UOOD OPPORTFNITY for WILLING WORKER — Apply
MAX HATTAX GLO V E 404 — 4lh Ave., It. l.Mis. X. Y. I'.
OPERATORS EXPERIENCE!' ON HINDI\(J & PINKING ATTACHMEXTS
STEADY WORK — GOOD PAV I'l.KASANT WORKING CONDITIONS
Aj.i.iy: WIRTHGOLD rXDKRWEAR CO.
T SI l EAST l.'iSth STREET	li It o N X. .
X. Y.
^05— 21 I)
* •JIH—2in >
FRANK S. TAUCHAR PREMINUL
General Houseworker
4 Rooms — No Children — $2.1 Week — sh'f'ji In or Out. — I.itfht Cookiiifr: Li^ht Ijinndry I Washing MiiHiiuei	Apply
MRS. KAPLAN, i::47 E. 17th St. Brooklyn. X. Y. — ES
l L
\> A P K K H O X K S GIRLS TO LEA RN TRADE
STEADY work i;iMU» PAY Apply
C V M R O T & i' \ M K O 'V
CREEXE STREET	NEW VoRK CITY
211»
(LIC, I'll I
SLAMNIKARICE
na .MALH in BOX MAŠI NE Didn't' zaslužek — Stalno delo Prijetna okoliea — Vprašajte A I.AN SON HAT 7l-'l BROADWAY New York Citv
,'!	llOrSEKEKPEH
I :	PART TIME OR FI LL TIME
I, I	SLEEP OCT — $_'."> WEEK
i J	OimmI Home—Small Apartment
I J	in Ki<l;'«'W(iOil Section
i I	Phone
I I	HE :: 4r.'jr,
{lini—L'P.I ,
< -jo:; -joro
Chicago.—V četrtek 11. oktobra je po kratki bolezni v Hines Veterans Hospitalu umrl Frank S. Tauchar, ki je bil dobro poznan med Slovenci sirom Amerike. Bil je dolpa leta aktiven v krogih JSZ in SNPJ in se zanimal za vse javno življenje. Leta 1915 je bil na pitsburški konvenciji izvoljen v glavni odbor jedno-te, katerega član je bil. dokler na goro vle- n[ bil poklican v armado v prvi svetovni vojni, \ kateri je bil ranjen zadnji dan, tik pred razglasom premirja. Po prihodu od vojakov jep rišel zopet v glavni odbor in bil leta 1920 imenovan za začasnega gl. blagajnika — po odstopitvi br. Antona Terbovca. Sem pa tam se je tudi ukvarjal s pisanjem | črtic in člankov in sestavil je tudi nov "Taucharjev*' kole-
Finishers & Basters
ox MEN'S TOP COATS I STEADY WORK—<:ooi» PAY Apply
LOZOWSKY it KARANIK 1'S.sT ATLANTIC AVE BRIM IKLYX. X. Y.
SLIP STITCHERS
ON MEN'S NECKWEAIt Permanent Peacetime positions Ex|>eneii«-etl— Inside work only l'leasant Surroundings —• Apply NORTON & CROSS EAST tr.tli ST., N. Y. C.
i n« i i
**Kvo, t a
«'rttgi |»a satiro oh in oh! Torej <'»uj m*iu. ležala, zdravili so itte in zdravili j<- s,*iu zajHMlila in jioklicala konjai'a od Xiko-ki je neko žen4:o, ki j«» imela enako bole-/••II, ozdravil s senčno drohjo. In tudi meni je jMiniagal; tii tji dan sem se vsa s|M>tila in vstala. l*o4em so moji \rnici zopet zbrali, nadrli naočnike in inodnivali: Ko hi sli smlaj le /.a mejo v kako »lravili^če, bi y-i.]»iranje gotovo nehalo. Mislila -«ni si. zakaj pa ne?
Te|K-i vsHi te]Mf»v pa so zaoliali: Živa tja ne dosp«*t«'! Tu jih ima-! Xek«»«ra dne pa sem se odločila, iti sicer v pH^k iuinoh*ga teiliu ter vzila sol »o j služkinjo, Ptrtapiča in 1'rtlora, ki sem ga pa že v Ilerlinu ker mi je zdel nepotreben in ♦ la s»* lahko sama pripeljem. Vzela I vagon; nosačev je jia vseh
in oiluticšajo te za dvi kojM^jko), kamor ti j,« drago. Hej. kako slano \anje imate!" j,, zakljueiila oziraje «" »gav denar. <W*ka ?
po vas
•■Vem, kt-r <i i»riprosta duša! So vsi ti vaLši!dar. v katerem je razdelil leto gostje r st< je obrnila zopet k Pavlini. "K«lo|na ^nake mesece. Na to svoje je ta sipaka v mi«Mjiiikihj dcl° J*e bil zel° ponosen.
Knez Nilskij, hahiea!'" ji ji* pošopotala Pav lina.
"Torej Hus * A jaz s**rn menila, da ne bo ležala,razumel! Morda ni niti slišalT doktor-
ni
Mister Astleja tu! Zdravstvuj-
s«*nt že videla. Toda. evo ga t«-!" ga je pozdravila nenadoma. Ast le j se ji je poklonil molče. '•No. kaj mi poveste lejiega? Povejte mi kaj! Protolinari mu. Pavlina!" Pavlina je pretolmaeihi.
"To. da vas gledani z velikim zadovoljstvom in se veselim, ker vaiu služi zdravje.*" jt* odgovoril resno in uslužno.
Prelolmaeili so bahit-i. kateri so te U^al« vidno ugajale.
"Kako Angleži vsikdar lepo odgovarjajo!" je q>rij)omniIa. "Vedno sem imela rada An gleže, ker niso prav nič- podobni Francozom. ( Pridite kaj k meni,'* je nagovorila zopet Aast-seni pose-||eja ^Potrudim postajah <h>-1 JVovedi mu to
ui
lakaja zapodila, sem menila.
bil zelo ponosen. Bil je vesele narave, se vedno rad šalil in bil dober družabnik. Zadnja leta se ie največ udej-stvoval pri Slovenskem delavskem centru, kjer je bil predsednik dru/abnega kluba. Vseskozi se je zanimal tudi za društveno življenje in bil član Ferrer j a 131 SNPJ. Star je bil 50 let in doma iz vasi Sv. Lenart nad Škofjo Loko. V Cali f orni ji zapušča bivšo ženo, pastorko in sina, v stari domovini pa dva brata. Lep mu spomin.
se, iti
<e
a I imaš vs«» zastavljeno! Samo temu Francozu si lepih denareev dolžin! Meni j«, namreč vse znano, da
• ponavljala
i r/ 1
An Astlej
da ne boste nezadovoljni.
mu to m mu m-i, <la stanujem tu • gmm. (nove, za tri „loI;|j _ tu 7(hA;l-	zd(.,aj w|oIaj!„ jo
in kazala s prstom doli. je bilo zelo zadovoljen s povabilom, liahiea si je pozorno in zadovoljno ogledala Pavlino oil nog do glave.
znano, na vi-s
"Jaz, tetka . . je pričel general v silili z idregi. "jaz >e čudim, tetka . . . jaz vsaj mo- j lt(KjJ| i 'in brez vsakega nadzorovanja . . . pri tem'.-moji 1X4 lii'T k i ne presegajo mojih sr«*dste\% in mi tukaj . . .**
"Ne pnwgajo, si i*kel t A otrokoma si gotovo ugrabil poslednji no ve i/-, varuh ti!"
'Jaz hi le. Praskovja, ljubila." j«- rekla hi-jMiina; "imenitna dekliea si. boljša nego oni značaj tvoj — uli! Xo tudi moj zna-! (Mirni se! Kaj imaš podložene lase. ka-
eaj li '
(i I R L S
NO EXPERIENCE .NECESSARY
for I/ght Factory Work
Ouoi! Pay 4n Hour Week Apply
!>. B E R X S T E I X 40S URI>A I »WAY N . Y. C.
Operators on GLOVES
Whip>titrh and ln<e:im — Expe-rienee prefferiil. WILE TRAIN P.EIJINNER with kiuwhillfe of sewimr.	Steady yittr round
work: ;:< o m ] pay : modern faetory Apply CRISTIANO RROS. .'tP.i FIRST AVE.. X. Y. C
F I X I S H E I? S
ON MENS VESTS Steady Work —- <;<»»>d Pay Apply
A li R A II A M li R <» S . M I'MVEItSITY PLACE X. Y, C. iNear lltll Street!
SLAMNIKARICE
Izurjene na Saturn kite
NA.[I'.OI.JŠK DEI.AVSKE RAZMERF. 1 K> LI * A SEZONA STALNI STROJNIK NAJVIŠJA PLAČA
Bre-.iilarna Žirljenska Zavarovalnina RoluKka l'<Klpora in l!os]ntaliz;iti<m
1 Hi LAS I TE SE TAKOJ
LEPMAN BROS. CO.
Harrison & Marshficl Ave.
Chicago, 111.
(«.» 2."» >
CJtll 'J07t
(L'04 IN Mi I
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANE«
S H O E S	1
i SOC KLINER i ALL AROIM) lilKL IN PACKINi; ROOM
Apply M. RAIlESl'HI INC. ITU P.RoAI»WAV
N. Y. C.
ŠIVALKE SLAMNIKOV
IZVRSTNO I »ELo I»op,R.\ PLAČA i>oli;a SE/.OXA
Vpr:iš;ijte pri : J. Ac SONS •_*S WEST :;s||i ST.. St h Floor New York City
ŠIVALKE
na "Saturn" slamo. i>orra PLAČA: ItOLCA SEZIJA : PRIJAZNA IiELAVNICA. \'jirašajte pri: LA PO F F A: SAIL. i:*. West IMith SI, ::nl floor. New York City.
10—1
HELP WANTED
DELAVCE ISCEJO
HELP WANTED
S O L 1) K H E H
ami It R ASS NOVELTIES ExiK-rieneert on SOFT METALS
I! »i o |» PAY Permanent Position for Ri^ht I'iirty. Apply
METRO ART I "RAFTS INC. -KKi West :;ist St.. N. Y. C.
-211
I. i
POLISHEliS - ASHERS
oN C ATA LIN Steady work — Plenty of overtime — Starting pay .SO to 1.— an hour a«*eonliii}i to exiM'rieiiee Apply
CREATIVE PLASTIC CORP. Oft'i KENT AVE.. BROOKLYN
TRUCK MECHANIC
I>OBRA PRILOŽNOST
EXPERT (H)N('RETE * BREAKERS
4 117 PCRVIS ST..
ST 4-44t0
L. T. CITY
GLASS BLOWERS on CRYSTALS
: Experirtieed or Beginner— Perma- | : nent peacetime position and Ex- | i" oellent op|»ortunity to etipahle, ! willing worker. — Apply FEIOIX CRYSTALS ' 270 Tuifayette St.. N.Y.C. 11th fl. I [_C Anal r.-4i;_'S	|
1202—2I>S l
1100— 20.1)
SHOEMAKER«
ITSTOM MADE SHOES STEADY WORK— ISOOD PAY Apply JOSEPH BFROER 2u<;7 — ard AVE., X. Y. C. near 11."J Street ■
AUTO BODIES
WOODWORKERS — METAL MEN
Apply
FRANKLIN RoDY or STANDARD BODY 1042 DEAN ST.	BROOKLYN
leorner Franklin .V: Bergen)
i JIM—2« H i i
Ne
lialiiea, lastne.*'
(V>irtipOl|tjd 0f|U(j)

Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Isiel je novi angleako-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
v njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cenaje$5#°°
%
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA'9 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
Jugoslovanska mladina v New Yorku
Xr/c York. — Jugoslovanska mladina v New Yorku (Yugoslav Youth of New York) priredi svojo prvo konferenco v petek, ilne l*. novembra 1J>4."», ob osmi uri zvečer, v liotelu Capitol, v sobi *4liluo H<wmi". Hotel Capitol je na 51. ulici in 8. avenue.
Or$^tnizaeija vkljueiije mladino slovenskega, hrvatskega in srbskega pokolenja. Za pristop ni no-tiene pristojbine.
Na tej konferenci 1k» sprejet, vzpored delovanja tek(M*esa leta. \'se natse skupine kakor po-saiiiezniki ho viiibljeni da pri-AiMtviijejo te konferenci.
Carol Fijan. Yu^onlav Youth l^oiiunittee 2.«» West 40tli Street, New York 18. N. Y.
NOV/ GROVOVI V C LEVEL ANDU
Dne 8. oktorbra je preminil na svojem domu John Supanc, star 59 let. Doma je bil iz Celja na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča /alujočo soprogo Antonijo, rojeno Fur-lan, hčer Mrs. Emmo Reya in dva sina, nadporočnika E-mil in Spi. John.
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu dobro poznani Mathias Urankar, star 63 let. Doma je bil izj vasi Spodnji Kašelj, fara Devica Marija v Polju, kjer zapušča brata Antona in sestro Frančiščo ter več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let. Zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojeno Sile, doma iz vasi Breg, fata Ribnica, sina Mathias ml., ki se nahaja pri vojakih v Nemčiji, dve hčeri, Mrs. Josephine Kubasky in Dorothy, enega vnuka in več sorodnikov.
AUTO MACHINIST
TO
REBUILD MOTORS
135-01 — 35th Avenue Flushing, L. I.
(too --20." i
1204—2101
(204 —2lOi
BUTCHER
I'OIWTEIIMAN* Srenily Position witli Well KsraMislietl Firm Apply
AAROX BFCIISRAFM CO. r20 — Slih AVK.NTK >. Y. C.
<2UI 21 o»
MOŠKO DELO
Help Wanted (Male)
Kupite en "extra'* Victory Bond ta teden t
B r F r E K & N U N K E A C.	I
F 1 N I S II E R S
ON	|
LADIES FINK SHOES	| STEADY WORK
Apply: U. RADESCIII INC.	t
47« BROADWAY -V Y. C.	1
Give More Than Thanks * ^ *
NATIONAL VAI FIM
KXPERIEXCED
FINISHERS
ox
F Tj O O R S
Apply
BEI BIS BROS. & OIIoPXICK 2:tl WKST 2*.HIi ST.. >. V. I'lil«-keriiis 4-O07S
(204—206)
WATCHMAKER
( EXPKRIEXI'ED PERM AN EXT PEACETIME POSITION
HIGH PAY--r. DAYS
Ajiply If ABU WATCII I'O. ■>4.*i FIFTH AVE.. X. Y. C.
|204 210)
VI0ŠK0 in 2ENSKO DELO (Male and Famale)
SHOES	i
SKI V E R
i Experienced Man or Woman	|
• also To Do Perforation and Fold-	1
1 injj or Ktitrhinc. — Esrellrat o|»-	I
i jxirrunity ftir qiinlifiod jierson. —	I
! Apply CHAIN FOOTWEAR INC.	I
I 4.*t East 20th Street V Y. C.	|
(205—211)
DECORATORS
ON CHINA ( FIjORAIJ) SKILLED — C.OOD PAY fJorxl Working Conditionft—Permanent I*eaeetime Position Apply Bf.CE ARROWS — 51 WEST 3rd ST., N. Y. C.
(204—206)
PICTURE FRAMERS MAT CUTTERS
K X PE RIE N C E D O NI. Y Permanent Peacetime Jolx to Witling Worker Apply SCNOOTT ART S EAST 2T.nl ST.. X. Y. C.
(202—20R)
BAKERS!	BAKERS!
Benchman or 2nd Hand
XIOII WORK — 0 DAY WEEK Must Be Exi>ciii>nced on CAKES Top Salary — The Iti^lit .Tol» for the - Right Man Pleasant. Working Conditions CALL JA !KJ14« — (»r apply
QUALITY BAKERY
i:i2 0S ROCKAWAY BLVD. SOFTH O/OXE PARK. L. I.
(202 208)
M E C H A X I V
ALL ROCXD PRECISION WORK ON	|
WATCH CRYSTALS i
Permanent Peacetime Position BONI S FOR INNOVATIONS ' Apply FEU J IN CRYSTALS 2711 Lafayette St.. N.Y.C. 11th fl. C Anal C-402S
(202— 208)
P O L I S II E R S
Experienced on B R A S S P I E C E S <MM»tl p;ty Daylight • Workroom Apply
HELSTAX MERCHANDISE CO lOl — 7lh AVE	X. Y. C.
(204—210)
KNITTER
OX CIRCULAR KMT RIB MACHINE Permanent Peacetime I*i»sitL4»ii $40 — 40 Hour Week
Apply PYRAMID M Fit. 148 WEST 2Hnl ST. X. Y. C. CII 2-70.10
Painters
SPRAY and LETTERING
Experinced Desired
WORK AT AIRPORT
GOOD PAY
TRANCONTINENTAL AND WESTERN AIR INC.
HANGAR C LA <il ARDIA FILED, X. Y.
(20.> 211
Dishwashers
Pleasant Working Conditions at Airport
M O DE R X EQUIPMENT A 1) V A X C E M E N T O P P O R T U N I T I E S
Apply Daily 9 — 2 Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR, INC.
HAXGAB No. 0 LA GI ARDIA FIELD
X.
I _t>2—214 i
(20S—200)
CUSTOM SHOE MAKER
TO MAKE LADIES' & MEN S SHOES — Will pay UP on men's shoes aeeorilinj; to evpert-enee. — Stefeuly work, pleasant working conditions. Apply E Fit EM EDI S. _ 40 E. 58th St. New York City
(203—200)
BUY A VICTORY BOK D TO-DAY I
KITCHEN HELPERS
Pleasant Working Conditions at Arxport
MODERN EQUIPMENT ADVANCEMENT OPPORTUNITIES
Apply Dally 9 — 2 Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR. INC.
HAXGAR Xo. 6 LA GF ARDIA FIELD N. Y.
/
(202—214)