LETO XIII., ŠTEV. 115
Ljubljana, peteK 16. maja 1952
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
Odredbe poveljnika Vojaške uprave JLA
v jugoslovanski coni STO
Olajšano giban je med jugoslovansko cono STO in Jugoslavijo— Politična svetovalca pri okrajnih ljudskih odborih Koper in Huje —
Xarodna banka FLRJ opravlja v coni vse finančne in devizne posle
Koper. 15. maja (Tanjug): Poveljnik vojaške uprave JLA jugoslovanske cone STO polkovnik Miloš StamrtovK je izdal v soglasju z vlado FLRJ tri odredbe, ki so posebno važne za na daljnje življenje v coni.
Po prvi odredbi je olajšano gibanje med jugoslovansko cono STO in FLH.I Stalnim prebivalcem cone, ki imajo osebno legitimacijo, je dovoljen prost prehod v FLRJ brez kakršne koli druge listine. Potna dovoljenja za potovanje v inozemstvo bodo v bodoče izdajale stalnim prebivalcem cone jugoslovanske oblasti. Državljani FLRJ se bodo lahko gibah po coni z listinami, ki se zahtevajo za gibanje v obmejnih okrajih FLRJ.
Z drugo odredbo je ukinjen istrski okrožni ljudski odbor, njegova pristojnost pa prenesena na okrajna ljudska odbora Koper in Buje kot predstavniška organa ljudske oblasti. Da bi bila državljanska uprava na ozemlju cene čim bolj učinkovita, bo poveljnik vojaške uprave imenoval dva svetovalca in sicer po enega za vsak okraj. Za svetovalca za zadeve okraja Koper bo poveljnik imenoval delegata LR Slovenije, za zadeve okraja Buje pa delegata LR Hrvatske. Na ta svetovalca je prenesena nadzorstvena pravica vojaške uprave razen v' vprašanjih varnosti, javnega miru in reda, državljanskega statusa, statusa tujcev in v vprašanjih, ki so po predpisih FLRJ v pristojnosti zveznih organov ali za katere vojaške uprava nosi odgovornost pri izpolnjevanju svojega med-
narodnega mandata. Odredba določa, hkrati, da zasliši poveljnik pri izdajanju sklepov o vseh zadevah državljanske uprave političnega svetovalca, zastopnika vlade FLRJ pri vojaški upravi. Poveljnik bo pooblastil tega političnega svetovalca za samostojno izdajanje sklepov o posameznih zadevah iz področja gospodarstva in državljanske uprave. Politični svetovalec bo koordiniral svoje delo s svetovalci za zadeve okrajev. Za primer potrebe lahko vojaška uprava organizira svete, sestavljene iz zastopnikov okrajnih ljudskih odborov, za koordinacijo posameznih skupnih zadev. Odredba izrečno predpisuje, da morajo vsi organi ljudske oblasti in uprave cone, kot do sedaj, spoštovati načelo nacionalne enakopravnosti vseh prebivalcev tone, njihovo pravico do uporabe materinega jezika v javnem in zasebnem življenju, pravico do neoviranega nacionalnega in kulturnega razvoja ter pri izpolnjevanju vseh javnih služb računati z nacionalno sestavo prebivalstva v okviru svoje pristojnosti.
S tretjo odredbo je predpisano, da razširi Narodna banka FLRJ svoje poslovanje tudi na to cono. Banka bo odprla svoji podružnici v Kopru in Bujah. Ti dve podružnici imata Izključno pooblastilo, da na ozemlju cone opravljata posle v zvezi z javnimi financami, zlasti pa devizne posle. S tem odpadejo vse omejitve v plačilnem prometu med FLRJ in cono. Druge banke bodo lahko opravljale
Togliatti poveličuje resko avanturo, De Mamam c h obeta novo
De Gaspen ne more odkrito povedati, da je od Londonske konference pričakoval več, kakor /e dobd, a ima za take priložnosti na razpolago ljudi, ki so formalno sicer nasprotniki vladni politike, dejansko pa Le tolmači njenih skritih želja.
Tak človek je voditelj neofašističnega italijanskega socialnega gibanja De Mar-sanich, ki je po predstavnikih Katoliške akcije tesno povezan z Vatikanum. In ta De Marsamch, ki je že pred časom v Trstu izjavil, da bi on tržaško vprašanje zelo enostavno rešil — z vojaško zasedbo — je pred kratkim sklical tiskovno konferenco v Rimu, kjer je to svojo tržaško izjavo nekoliko izpopolnjeno ponovil. Dejal je, da bi Italija vkorakala v Trst že takoj po tristranski izjavi, marca 1948, če bi bil on na vladi. De Marsamch bi ne bil voditelj neofašističnega gibanja, če take ugodne prilike, kot je tiskovna konferenca, ne bi izkoristil za obrekovanje Jugoslavije. Pri tem se je sicer nekoliko opekel, ker ni računal na to, da ima med poslušalci tudi ljudi, k:	delijo z njim mnenja, da so
jugoslovanski narodi snarod pastirjev, Italijani pa »kulturni narod*. Prisotni novinarji so ga namreč opozorili na nekatera še precej sveža zgodovinska dejstva, namreč, da je prav italijanska vojska v zadnji vojni zagrešila v Jugoslaviji številna grozodejstva in da je Italija priključila k svoji državi tudi ljubljansko pokrajino, kjer ni živelo niti 10 Italijanov. Vendar tudi ta dokazovanja De Marsanicha mso vrgla s tira. Odgovoril je, da ga take stvari nič ne prizadenejo, ker so se zgodile med vojno. Po njegovem je edina napaka Italije ta, da je izgubila vojno.
dejstvo, da je Italija v obeh vojnah izdala svoje prvotne zaveznike in prišla na nasprotno stran. Dejal je, da je bila to *zgodovinska nujnost*.
Kar se tiče njegovega mnenja o reševanju tržaškega vprašanja, kaže, da se tudi kominformovski voditelj Togli-atti popolnoma strinja z njim. V uvodnem članku svojega glasila slinita* je namreč napisal, da je De Gasperijev nacionalizem, nacionalizem impotentnih. De Gaspenju postavlja za vzgled D1 An-nunzi', ki je sicer s svojim nacionalizmom storil Italiji dosti zla — kot pravi Togliatti — toda »je vsaj položil roke na eno mesto 'Reko — op. ur.!),. Togliatti še dalje očita »klerikalnim nacionalistom*, da jim ni uspelo rešiti ničesar, »niti Brige niti T ende iz rok njihovih lakomnih zaveznikov* (Francije!) in še »Gornje Poadižje bi zapustili, če ne bi bila po sredi sovjetska prepreka proti ekspan-ziji germanizma*.
Prijave inozemskih študentov za počitnice v naših krajih
Odsek za Izmenjavo študentov pri Zvezi študentov Jugoslavije v Beogradu dobiva že zdaj od študentovskih organizacij iz inozemstva mnogo prijav za počitnice v naših obmorskih krajih in letoviščih. Za počitnice v Jugoslaviji je prijavljenih vsega skupaj že nad 1500 študentov. Največ prijavljencev je iz Francije, drugi pa so iz Anglije, Belgije, Zahodne Nemčije in Avstrije. Prijavljanje se je šele začelo in se bo gotovo prijavilo še
iYa svojevrsten način je
razložil tudi I veliko število inozemskih študentov.
Jugoslavia bo sodelovala oa 40 medoarodnih znanstvenih
kongresih
Na XI. rednem zasedanju akadem skega sveta FLRJ v Ljubljani so sklenili, da bo letos okrog 60 znanstvenih delavcev sodelovalo na 40 med narodnih kongresih in zborovanjih ki bodo v inozemstvu. Junija bo aka demski svet FLRJ na svojem prihod njem zasedanju sklepal o udeležbi naših znanstvenikov na še nekaterih kongresih, ki bodo prihodnjo jesen.
Naši znanstveniki so že letc^ sodelovali na kongresu Mednarodnega društva za mehaniko tal in tehniko fundiranja, ki je bila v Essenu v Za hodni Nemčiji, na zasedanju Medna rodne matematične unije .v Rimu ir. na Mednarodnem kongresu za grško in latinsko epigrafiko v Parizu.
Mednarodnega glasbenega kongresa z glasbenim festivalom na Dunaju, ki bo od 17.—31. maja, se bo udeležil ju goslov. delegat Stana Djurič-Klein znanstveni sodelavec muzikološkega instituta Srbske akademije znanost' Na tem kongresu, ki bo obravnava vprašanja sodobnega glasb, ustvarja nja, socialne in druge pogoje za delo glasbenikov, bo imela Stana Djurič-Klein referat o družbenih oblikah in razvoju glasbe v Jugoslaviji. Naši znanstveniki bodo sodelovali tudi na zasedanju mednarodnega odbora za zgodovinske znanosti, ki bo julija v Bruslju, ter na kongresu mednarodnega odbora* za zgodovino umetnosti
posamezne teb postov samo z dovoljenjem Narodne banke FLHJ.
Današnji uradni list Vojaške uprave JLA jugoslovanske cone STO je objavil pravilnik o potnih dovoljenjih za stalne prebivalce jugoslovanske cone STO. Pravilnik se ne nanaša na potovanje v Jugoslavijo in cono »A« STO. Objavljeni so tudi predpisi, po katerih je Istrska banka pooblaščena za opravljanje devizno-valutnih poslov na področju jugoslovanske cone STO.
Po novem pravilniku stalni prebivalci jugoslovanske cone STO lahko potujejo izven FLRJ in angloameriške cone STO samo s potnimi dovoljenji, ki jih izdaja ministrstvo za notranje zadeve FLRJ. Tudi vizume na ta potna dovoljenja bo izdajalo ministrstvo za notranje zadeve, podaljševala pa jih bodo predstavništva FLRJ v Inozemstvu.
Po novem pravilniku, ki pooblašča Istrsko banko v Kopru za opravljanje devizno-valutnih poslov v jugoslovanski coni STO, mora banka opravljat! to poslovanje v smislu deviznih predpisov, ki jib Izdaja Narodna banka FLRJ.
Vse uredbe poveljnika vojaške uprave, pravilnik in pooblastilo Istrski banki začno veljati danes.
Izjave Lea Matesa
Beograd, 15. maja. Na nocojšnji tiskovni konferenci je pomočnik zunanjega ministra Leo Mates izjavil glede na odlok poveljnika VUJZA jugoslovanske cone STO, da je tendenca tega odloka omogočiti boljšo upravo, približati oblast ljudstvu in prenesti določene neposredne civilne dolžnosti od vojaške uprave na civilne osebe.
Na vprašanje novinarjev je poudaril, da ti ukrepi, ki so bili sprejeti v sporazumu z vlado FLRJ, prav v ničemer ne prejudicirajo končne ureditve tržaškega vprašanja za razliko od sklepov londonske konference, ki jo prejudicira in otežuje*dobro m pravilno ureditev, ki bi se lahko dosegla v sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Leo Mates je poudaril, da so ti ukrepi v popolnem skladu z duhom in besedilom mirovne pogodbe, sklenjene v Parizu.
I iredentisti i kominformovci proti uporabi slovenščine -
Trst, 15. maja. Kljub dobro organizirani iredentistično - kominformovski propagandi proti zborovanju Ljudske zveze za neodvisnost v Miljah, je zborovanje v redu poteklo. Govornika Evgenio Lavrenti in Franc Stoka sta razkrinkala iredentistično in fcominfor-movsko politiko, predvsem odnos predstavnikov teb skupin do slovenskega prebivalstva. Stoka je v svojem govoru poudaril dejstvo, da so kominformovci v miljskem občinskem svetu prav tako prepovedali uporabo slovenskega jezika, kakor so to naredili iredentisti v Trstu.
Iredentistične stranke, ki so imele zborovanja v Trstu in okolici, niso imele preveč sreče z izjemo neofa-šistov, ki imajo vedno dovolj poslušalcev. Na trgu Garibaldi je na zborovanju krščansko demokratske stranke govoril pomočnik italijanskega ministra za delo Del Bo, ki je pričel polemizirati s fašisti, toda fašistični kričači so ga prekričali in zborovanje so morali z vso naglico zaključiti, Zborovanji socialnodemokratske stranke v predmestjih Lonjer in Kolonja sta odpadli, ker ni bilo poslušalcev. Ista stranka je tudi na zborovanju v šentjakobskem tržaškem predmestju na svojem 'zborovanju zbrala le nekaj radovednežev.
Novi ukrepi zvezne vlade prinašajo
potrošnikom velike olajšave
Kakor smo že včeraj poročali, je Gospodarski svet vlade FLRJ odobril 40»/0 in 60% popusta za letni oddih delovnih ljudi v turi stični sezoni, oziroma izven nje Razen tega je Gospodarski svet odobrif pomoč trgovski mreži za znižanje cen nekaterih industrijskih potrošnih izdelkov. Sklenjeno je bilo tudi, da ostane v mestih in industrijskih krajih v veljavi dosedanji način preskrbovanja pre bivalstvä s kurivom, ki se bo še vnaprej prodajalo na »K« karte po dosedanjih nižjih cenah. Vse te ukrepe je obrazložil predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ minister Osman Karabego-govič na nedavni tiskovni konfe renči v Beogradu, iz katere posnemamo naslednje:
Da bi delovni ljudje laže in v večjem številu izkoristili svoj letni dopust po nižjih cenah, je zvezna vlada prispevala visok znesek okrog 1,5 milijarde dinarjev, ki bo omogočil delavcem, uslužbencem, študentom, upokojencem, pripadnikom JLA, Ljudske milice in UDV ter njihovim svojcem popust od sedanjih cen, ki se formirajo v skladu z novim gospodarskim si-
JUGOSLOVANSKA NOTA ITALIJI
Italijanska viada je namenoma preprečila sestanek mešane komisije za razdelitev arhivov
Beograd, 15. maja (Tanjug): Ministrstvo za zunanje zadeve Je poslalo italijanskemu poslaništvu v Beogradu odgovor na noto, s katero je italijanska vlada skušala prevaliti-na jugoslovansko vlado odgovornost za odložitev sestanka mešane jugoslovansko-itaii-Janske komisije za razdelitev arhivov s priključenega goriškega področja. Dejstva,'navedena v odgovoru jugoslovanske vlade, dokazujejo, da je bila italijanska vlada, ko je predlagala, da bi spremenili kraj sestanka, od prvega dne odločena, da ne bo poslala svojih delegatov na redni in dogovorjeni sestanek v Gorici.
Na svojem zadnjem sestanku 16.
Prezidij Ljudske skupščine ratificirat
štiri mednarodne pogodbe
Beograd, 15. maja (Tanjug): Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na predlog zvezne vlade ratificiral mednarodne pogodbe o enakosti moške m
ženske delovne sile, o zaposlitvi žena inizacije, je doslej ratificiralo 32
v rudnikih in o bolniškem zavarovanju kmetijskih delavcev. Ratificirana je bila tudi pogodba o delni reviziji predvojnih konvencij, ki govore o upravnih predpisih v mednarodni organizaciji dela, v kateri je doslej včl- njenih 65 držav vsega sveta.
Konvencija o enakosti moške ln ženske delovne sile je bila sprejeta na zasedanju Mednarodne organizacije dela 1. 1951 v Ženevi. Le-ta zavezuje vse podpisnice, da bodo morale v svojih državah zajamčiti dosledno izvajanje načel enakosti pri nagrajevanju moške in ženske delovne sile za enako
delo. Kaže, da je doslej ratificirala to konvencijo samo Jugoslavija. Konvencijo o zaposlevanju žena v rudnikih, ki je bila sprejeta na zasedanju orga-
držav članic Mednarodne organizacije dela. Konvencija zavezuje te države, da ne smejo dovoliti zaposlitev ždna ne glede na njihovo starost pri rudniških d lih in v rudnikih vseh kategorij. Konvencija o bolniškem zavarovanju kmetijskih delavcev je bila izdana že leta 1927. Doslej jo je ratificiralo 12 držav članic. Konvencija določuje celotno bolniško zavarovanje kmetijskih delavcev, njihovo pravico do odškodnine za najmanj prvih 26 tednov, ko so postali nesposobni ia delo, in pravico do brezplačnega zdravljenja, zdravil in. terapijskih sredstev.
februarja t. i. je mešana komisija sporazumno sklenila, da bo nadaljevali z delom 5. maja v Gorici. Italijanska vlada pa je nekaj dni pred dogovorjenim sestankom zahtevala, da bi se mešana komisija sestala v Rimu in je to utemeljevala s tem, da bodo obravnavali nekatera finančna vprašanja. Glede na to, da reševanje teb vprašanj ni bilo določeno za dogovorjeni sestanek komisije v Gorici, jugoslovanska vlada ni mogla sprejeti tega predloga in je vztrajala, naj bi bil sestanek v Gorici, in to tembolj, ker je komisija sporazumno določila, da bo sestanek tam in ker se preostali del njenega dela nanaša na področje Gorice.
V noti Je' rečeno, da je italijanska vi:	v očitnem' namenu, da bi prepre-
čila sestanek te komisije, nenadoma predlagala Rim za kraj sestanka komisije, nato pa zahtevala, da se zasedanje odloži.
Komisija za razdelitev arhivov in dokumentov uprave in zgodovinske vrednosti za področja, priključena Jugoslaviji, je bila ustanovljena na podlagi mirovne pogodbe s sporazumom, sprejetim 23. decembra 1950 med FLRJ in Italijo. Mešana komisija je začela poslovati v Gorici 11. julija lani. Do konca decembra je opravila delo, ki se nanaša na železnice, gozdarstvo, trgovsko mornarico in del pravosodja, do polovice februarja t. 1. pa dela, ki se nanašajo na kataster, kmetijstvo in šolstvo. S področja bivše pokrajine Gorica je treba opraviti samo še dela, ki se nanašajo na javne finance, preostali del pravosodja in arhiv pokrajinske knjižnice. V celoti je treba še opraviti delo za razdelitev arhivov s področja Istre.
v Amsterdamu. V Bruslju bo zastopal Jugoslavijo dr. Tadič, izredni profesor filozofske fakultete v Beogradu, v Amsterdamu pa dr. France Stele, akademik iz Ljubljane.
Profesor ljubljanske univerze dr Maks Samec bo sodeloval pri delu mednarodne konference kemijskih in dustrij v Rimu, ki je najxivedana za konec t. m. Jugoslovanski znanstvenik bo imel pri tej priložnosti predavanje, v katerem bo govoril o dveh svojih znanstvenih delih. Na rednem generalnem zasedanju Akademske unije, ki bo od 12.—16. junija v Bruslju, bo naš delegat dr. Marko Kostrenčič. akademik iz Zagreba. Na letošnjem zasedanju akademske unije, v kateri ie Jugoslavija član že od leta 1923. bodo razpravljali o sprejemu Švice in Egipta za člana unije.
Jugoslovanski znanstveniki bodo so delovali tudi na mednarodnem kongresu lingvistov v Londonu, kjer br lugoslavijo zastopal akademik dr Aleksander Belič, na konferenci med narodnega pomorskega komiteja v Bruslju, na zasedanju mednarodne unije za velike molekule v Parizu, na mednarodnem kongresu za biokemijo, ki bo tudi letos v Parizu, na mednarodnem geološkem kongresu in na več drugih konferencah ter zasedanjih, ki bodo obravnavala vprašanja s področja kmetijskih, zdravstvenih, družbenih in tehničnih ved.
Štafete maršalu Titu z« 6©.	dan
Ob vsakoletnem maršalovem rojstnem dnevu prirejajo športniki vse Jugoslavije štafete, kjer sodelujejo ne samo tekači, temveč tudi športniki drugih vrst. Ta manifestacija naše mladine Je postala že tradicionalna. Kljub tej tradicionalnosti pa ima letošnja Titova štafeta prav posebno zunanje obeležje: namenjena je maršalu za njegov 60. rojstni dan.
Tekaške štafete pojdejo lz skrajnih lz- se vključijo v Titovo štafeto ln na ta
nodiščnih točk naše republike kot naj-zahodnejše v državi in pridno v ponedeljek 19. t. m. najprej v Dolnji Lendavi zjutraj ob 7.30, malo pozneje ob 8.20 pa v Železnih dverih nad Ljutomerom. Ti dve štafeti tečeta skozi Maribor, vendar gre prva ob severni meji skozi Dravograd. obrne po Šaleški dolini skozi Slovenj Gradec in Velenje ter nadaljuje skozi Mozirje. Gornji grad in Kamnik, tako da pride v Ljubljano v torek dne 20. maja ob 17 skupno z vsemt štirimi slovenskimi štafetami iz različnih izhodišč. Štafeta lz Železnih dveri teče skozi Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor. Bistrico, Konjice ln Celje ter nadaljuje navzdol skozi Laško do Zidanega mosta, nakar gre skozi naš industrijski revir Hrastnik, Trbovlje in Litijo ter prav tako pride v Ljubljano v torek popoldne.
Gorenjci pričrno kot vselej na Triglavu v torek 20. maja. Dopoldne ob 11 bodo v Mojstrani in nadaljujejo pot skozi Jesenice in Kranj do Ljubljane, kamor pridejo isti dan popoldne. V letošnji zim) tako hudo prizadeti Tolminci so se za štafeto k maršalovemu 60. rojstnemu dnevu še prav posebej pripravili. Ob tej priložnosti mu želijo ponovno zagotoviti svojo hvaležnost in pripravljenost, čuvati našo zahodno mejo. Štafeta pojde v ponedeljek 19 maja ob 14.30 iz Bovca skozi Kobarid, Tolmin, Kanalsko dolino. Solkan in Ajdovščino do Razdrtega, kjer se priključi primorsko-tržaški štafeti, ki prične v torek zjutraj ob 6.40 v Kopru in teče skozi Divačo. Sežano do Razdrtega. nato pa nadaljuje skozi Postojno, Planino in Logatec do Ljubljane, tako da bodo vse slovenske štafete istočasno v Ljubljani v torek 20 meja ob 17. Združene nanadljujejo pot ob 18 do Grosu-p!.1a. kjer prenoće nato pa skozi Dolenjsko. Trebnje, Novo mesto. Kostanjevico in Brežice do Samobora, kjer bodo v sredo 21 maja popoldne ob 17 predale pozdrave slovenskih telovadcev ln športnikov LR Hrvatski za Tita.
Štafeto prireja Partizan, zveza za telesno vzgojo Slovenije, v sodelovanju Zveze športov s čimer še je tudi na zunaj pokazala iskrena želja, da telovadci in športniki odslej naprej sodelujejo na vseh važnejših prireditvah. Zato prireditelj Partizana sprejema sodelovanje vseh športnikov, prvenstveno med njimi •Letov, tekačev, j» tudi vseh ostalih, da
način skupno s telovadci izrazijo svojemu maršalu tisto, kar mu žele najbolj od srca: da bi še dolgo ostal vodnik in krmar v zdravju in pri najboljši moči!
22 stranskih štafet v severovzhodni Sloveniji
Za Titovo štafeto se tudi v severovzhodni Sloveniji marljivo pripravljajo. Glavnima štafetama, ki bosta 19. maja zjutraj krenili lz Doi. Lendave in lz Železnih dveri, se bo med potjo pridružilo Se 22 stranskih štafet. Tako bodo v ptujskem okraju tekle štafete lz Središča v Ormož in lz Stmišča ter Markove v Ptuj. V mariborskem okoliškem okraju bodo ponesli pozdrave maršalu zadružniki lz Svečine in delavci s Sladkega vrba. S Pohorja, kjer je med narodnoosvobodilno borbo junaško padel Pohorski bataljon, bo tekla štafeta do Maribora. Z vrhe Boča pa bodo tekil skozi Poljčane do Slovenskih Konjic, kjer se bodo med potjo pridružile še štafete lz Makol in Zreč. V Mariboru bodo na Glavnem trgu pripravili štafeti lep sprejem. Razen telovadcev in športnikov bodo v Titovi štafeti sodelovali člani vseh množičnih organizacij.
Priprave v ljutomerskem okraju
Izvedba Titove štafete bo leto« T ljutomerskem okraju slovesnejša ln tudi množičnejša kakor prejšnja leta. Ljutomer bo 'mel 5 stranskih ter glavno progo, ki bo stekla od Železne dveri. Pri teh štafetah bo sodelovalo okoli 4000 ljudi iz raznih organizacij — seveda največ fizKultumikov.
V Ljutomeru bodo za 30 minut prenehale z delom vse ustanove in podjetja, da bodo delavci ln uslužbenci lahko šli pozdravit prihod in odhod štafete. L.
Kako bo v murskosoboškem okraju
Letos bo imeJa Titova štafeta v Prekmurju poseben poudarek množičnosti — v štafeti bo sodelovalo okrog 4000 pionirjev, mladincev, gasilcev ln drugih. Posebno živahno se pripravljajo pionirji, kl so sami v murskosoboškem okraju pripravu 39 krajših prog v skupni dol-
žini 158 km. V okraju bodo poleg pionirskih imeli 9 mladinskih prog v dolžini 241 km
Republiška štafeta bo krenila z naftnih polj čez Hotizo, Odrance, Beltince v Soboto, prva okrajna mladinska štafeta Pa pojde iz obmejnega predela Budinci čez slikovito Goričko. Začetek bo ob 4 zjutraj, v Soboto pa bo prispela štafeta nekaj po 8 uri Ta proga je dolga nad 50 km ter bo v njej sodelovalo okrog 210 tekačev. Ostale proge bodo krenile iz Ocinja - Kramarovec. Trtkove, Sotine, Domajnševec, Vučje gomile in lz drugih vasi.
Štafeta se bo ustavila v vseh večjih krajih, kjer bodo množične organizacije pripravile Krajše govore in druge slovesnosti. V Murski Soboti bo slovesna predaja vseb štafetnih palic republiški štafeti, ki bo čez eno uro krenila proti Muri, kjei bo predaja štafete radgonskim tekačem. Glavno štafetno palico bodo izdelali v »Proizvodnji nafte«, ostale štafetne palice pa bodo pionirji in mladina samoiniciativno naredili. -b
V tej ali oni obliki bodo prejeli letos naši delovni ljudje nad 15 milijard din pomoči
stemom po ponudbi in povpraševanju. Spričo novih ekonomskih cen in spričo višjih cen uslug so cene pensionov v naših turistiöeM'h krajah gjjger višje, kakor so bile minula leta, ko je država gostinskim podjetjem administrativno predpisovala cene in z dotacij ami v raznih oblikah krila nastale razlike. Kljub temu so v letošnji turistični sezoni svobodno formirane cene nižje, kakor je povprečje cen blagu in izdelkom na našem tržišču. Tako je indeks cen v gostinstvu in pensionih 719, indeks cen blagu in izdelkom v trgovskem prometu pa 1.264, če označimo cene leta 1938 z indeksom 100. Razen tega imajo naši delovni ljudje pri izkoriščanju letnega dopusta še to ugodnost, da plačujejo lahko pension tudi z denarnimi boni, pri čemer imajo 80o/„ popusta.
V večjih mestih bo še naprej ostal v veljavi dosedanji način preskrbovanja potrošnikov s kurivom, drvmi in premogom. (Podrobneje o tem glej na drugem mestu v današnji številki). Om<-"imo naj le to, da bo prispevala zvezna vlada delavcem in nameščencem, ki bodo prejeli kurivo po nižjih cenah letos v obliki regresa znesek okrog 5.8 milijarde dinarjev, s katerim se bo krila razlika med- ekonomskimi in nižjimi cenami kuriva..
Razen tega bodo potrošniki lahko dobili za nakup kuriva šestmesečni kredit, kar jim bo prav tako omogočilo, da se z njim pravočasno oskrbijo. Na ta način bomo prekinili z dosedanjo prakso, ki se je pojavljala vsa leta, da se je večina potrošnikov oskrbela s kurivom šele novembra in decembra, ko je bilo najteže kriti pqtrebe.
Obenem je odobrena pomoč državnim trgovskim podjetjem v znesku okrog 3 milijarde dinarjev za znižanje cen delu njihovih zalog in industrijskih izdelkov. Spričo sproščene trgovine razširja namreč naša industrija asortiman in zboljšuje kvaliteto svojih izdelkov, zaradi česar zaostajajo v skladiščih trgovskih podjetij stari izdelki, ki ne gredo v promet, vežejo velik del trgovinskih obratnih sredstev in preprečujejo, da bi trgovska podjetja nabavljala večje količine izdelkov in blaga iz tekoče proizvodnje.
Razprodaja zalog po nižjih cenah bo omogočila potrošnikom, da kupijo po znatno nižjih cenah razne industrijske izdelke, kakor blago, obutev, orodje, gospodinjske predmete, kemikalije itd. Cene izdelkom iz zalog bodo zniževala podjetja sama in sicer v skladu s povpraševanjem. Zneski iz pomoči, ki bodo podjetjem na razpolago, omogočajo, da bo to znižanje razmeroma veliko.
Ta ukrep bo nedvomno poživil promet in kroženje blaga ter izdelkov med trgovino in proizvodnjo. Zaradi tega je koristen in pomemben tako za potrošnike, kakor .tudi za naš promet v celoti. Vendar morajo trgovska podjetja računati s tem, da se bodo v njihovem nadaljnjem poslovanju od časa do časa še vedno kopičile določene količine posameznih izdelkov, da bodo še nastajale zaloge nekurantnega blaga. Toda država v bodoče ne bo več dajala pomoči trgovskim podjetjem, temveč si bodo morala podjetja finančna sredstva za razprodajo nekurantnega blaga iskati sama, predvsem v obliki razlik med nabavnimi in prodajnimi cenami.
Omeniti je treba še to, da je zvezna vlada nedavno odobrila za letos okrog 5 milijard potrošniškega kredita. S tem kreditom bodo potrošniki lahko kupovali dražje predmete, kakor so pohištvo, radijski aparati, kolesa, blago itd. na obroke. Ta kredit bo omogočil trgovskim in industrijskim podjetjem enakomernejši promet in hitrejše kroženje sredstev, kar je posebno važno za njihovo rentabilnost. Ta znesek potrošniških kreditov letos bržčas ne bo zadoščal, toda narekovale so ga naša sedanja trgovinska bilanca, kakor tudi naše Sedanje možnosti za organiziranje te vrste prodaje. Toda brez dvoma bo ta ukrep koristil, saj bomo med drugim pridobili potrebne izkušnje in izvršili tako vse priprave, da se bo v naslednjih letih sistem prodaje na obroke razširil in postal ena izmed rednih oblik pri oskrbovanju delovnih ljudi.
m 1; ii
M
Kajakaš Pomorsko brodarskega društva »Cveto Močnik« nese pozdrave čestitke jeseniških železarjev maršalu Tito po deroči Savi
„Primitiven način ustvarjanja
panike“
Vzhodnonemška vlada zavrača noto zahodnih velesil — Ulbricht opet grozi — Ugoden o^mev na noto v Parizu
Berlin, 15. maja (UP): Vlada Vzhodne Nemčije je sinoči zavrnila noto treh zahodnih velesil Sovjetski zvezi z utemeljitvijo, da si zahodne sile. s to noto prizadevajo preprečiti rešitev nemškega vprašanja. Vzhodnonemška vlada je označila noto kot poskus zahodnih velesil, da bi zanetile novo vojno.
Kot so pričakovali, je v Berlinu Walter Ulbricht izrekel vrsto groženj zahodu za primer, da bo podpisana nemška pogodba. Po njegovih besedah
se sedaj pričenja »revolucionarna faza borbe za združenje Nemčije.« »Ce bo pogodba podpisana, bo Berlin plačal še tisti dan« je dejal Ulbricht. Na tiskovni konferenci, kjer je to izjavil, ga je neki novinar vprašal, če to pomeni novo blokado Berlina. Ulbricht je odgovoril, da naj se glede tega obrne na sovjetsko poveljništvo.
V bonnskih političnih krogih smatrajo, da Ulbrichtovih groženj ne gre jemati preveč resno. Vladni govornik, je izjavil, da jih je treba sprejeti kot
Acheson o poskusih za blokado Berlina
Washington, 15. maja (UP). »ZDA Vel. Britanija in Francija so sklenile upreti se slehernemu novemu poskusu za blokado 'Berlina«, je včeraj iz javil ameriSki zunanji minister Dean Acheson, ko je odgovarjal novinarjem Pripomnil je tudi, da so ZDA trdno olVen» obvarovati svoje pozicije v Berlinu in zavarovati koristi prebivalstva zahodnega dela tega mesta. Ameriška vlada sedaj resno proučuje sovjetsko zaustavljanje zavezniških voja. ški'h patrulj »s cesti m-d Berlinom in Zahodno Nemčijo, ki gre skozi sovjetsko cono.
Acheson je nadalje izjavil, da namerava konec tega meseca odpotovati v Evropo zaradi podpisa splošne pogod be z Zahodno Nemčijo.
V zvezi z obiskom avstralskega predsednika vlade Menziesa v Washingtonu
je Acheson izjavil, da bo glavni pred met razgovorov ustanovitev in delo Sveta treh velesil, ki nai bi uresničil varnostno pogodbo med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. S predsedni kom avstralske vlade bodo obravna vali tudi splošno varnost na Pacifiku.
»primitiven način ustvarjanja panike«, v socialno demokratskih krogih pa poudarjajo, da predstavlja Ulbrichtova izjava »navadno grožnjo terorista, ki je po srečnem naključju preslab, da bi to grožnjo uresničil«.
Odgovor zahodnih sil na drugo noto Sovjetski zvezi glede Nemčije je napravil "v Parizu nadvse ugoden vtis. Prevladuje mnenje, da je drugi odgovor zahodnih sil mnogo boljši, kot je bil prvi, zlasti po jasnosti, natančnosti in izčrpnosti v razlaganju zahodnega stališča o vprašanju Nemčije. V pariških krogih so tudi zadovoljni, da ko v svojem odgovoru zahodne sile poudarile, da mora biti nemška vlada ki naj bi izšla iz svobodnih volitev, popolnoma svobodna ne samo po podpisu mirovne pogodbe, temveč tudi pred tem. Z drugimi besedami bi po pojmovanju zahodnih velesil obstoj četvornega nadzorstva po ustanovitvi enotne nemške vlade — kar hoče ZSSR — povzročil, da bi bila njena neodvisnost samo navidezna.
Avstrija se bo obrnila na Združene narode
če bo Sovjetska zveza zavrnila predlog zahodnih velesil
Washington, 15. maja (AFP). Avstrijski kancler Leopold Figi, ki je na obisku v ZDA, je izjavil na tiskovni konferenci, da se bo Avstrija, če bo Sovjetska zveza zavrnila predlog za hodnih sil o sklenitvi skrajšane po-
Pogajanja v Pan Mun Jomu
Mark Clark preklical vse Collsonove obljube
Pan Mun Jom, 15. maja (UP). Set severnokorejske in kitajske delegacije general Nam II je na današnjem sestanku obtožil Združeno poveljstvo, da uporablja v korejski vojni atomske bombe ter uporablja severnokorejski ir. kitajske ujetnike za poskuse z atomskim orožjem. Nam II je ponovno. naštel domnevne zlo.uie /.aruze nega poveljstva na Koreji, začenši od navadnih ubojev do bakteriološke, kemične in atomske vojne.
Sef d-l»gaeiie Združenega povelistva general Thurner Joy je imenoval te trditve smešne in zahteval odložitev pogajanj, dokler nasprotna delegacija ne bo navedla konkretnih predlogov. Severni delegati pa so odklonili ta predlog in vztrajali, naj se seje nada ljujejo. Na koncu so se sporazumeli da bo prihodnji sestanek jutri.
Vrhovni poveljnik sil Združenih narodov v Koreji general Mark Clark je preklical danes vse obljube, ki jih je dal severnokorejskim ujetnikom na otoku Kodže namestnik poveljnika ujetniškega taborišča general Collson. Te obljube so zahtevali od njega severnokorejski ujetniki kot pogoj za izpustitev poveljnika taborišča gene-
rala Dodda, ki so ga imeli več • dni zaprtega kot talca. Clark je izjavil, da e Collson prekoračil svoja pooblastila. ko je priznal vse lažnive obtožbe, na katerih so temeljile zahteve ujetnikov. Po njegovih besedah je uradna preiskava pokazala, da je bila vsa afera skrbno pripravljena, da bi izkoristili gradivo za nasprotnikovo propagando, zlasti pa, da bi se našli vzroki za nove napade severnokorejske in kitajske delegacije v Pan Mun Jomu.
Pogajanja o sovjetski misiji v Tokiju
Tokio, 15. maja (AFP): Predsednik japonske vlade Jošida je sporočil danes, da so se začela s sovjetsko vlado pogajanja o statusu sovjetske misije v Tokiju. Jošida je pripomnil, da ta misija ne more biti več priznana, ker je bila akreditirana kot član zavezniškega sveta na Japonskem, ki je z uveljavljenjem mirovne pogodbe prenehal obstojati. Predsednik japonske vlade ni sporočil nobene podrobnosti v zvezi s temi pogajanji.
Neuspeh ameriškega posredovanja v aogloegiptovskem sporu
godbe z Avstrijo, obrnila na Združene narode in od njih zahtevala, da končajo sedanje stanje v Avstriji.
Figi je ponovil, da Avstrija ne misli na združitev z Nemčijo v nobeni obliki. Poudaril je, da Avstriji kmalu po sklenitvi pogodbe ne bi bila potrebna nobena inozemska pomoč. Tudi na tej konferenci je Figi izjavil, da sklenitev ločene pogodbe z zahodnimi silami ne pride v poštev, ker bi taka rešitev po njegovem prinesla razdelitev Avstrije na dva dela, kar bi onemogočilo njen nadaljnji obstoj.
Britanski posknsi z atomskim orožjem
- London, 15. maja (AFP): Britansko predsedstvo vlade je sporočilo, da bodo v kratkem poskusi z britanskim atomskim orožjem na otočju Montebello, ki— leži severozahodno od Avstralije. Pri teh poskusih bodo sodelovale enote kopenske vojske, letalstva in mornarice. Avstralske oborožene sile bodo sodelovale skupno z britanskimi enotami.
Allen pri maršala Tita
Beograd, 15. maja (Tanjug). Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne izrednega in pooblaščenega poslanika ZDA v Jugoslaviji g. Georga Aliena po njegovi daljši odsotnosti v ZDA. Sprejema se je udeležil pomočnik ministra za zunanji zadeve Leo Mates.
Jugoslovanski novinarji v Severni Franciji
Pariz, 16. maja (Tanjug): Jugoslovanski novinarji so na svojem potovanju po severni Franciji obiskali v mestu Arras uredništvo časopisa »Libre Artois«, kjer jih j» sprejel in pozdravil generalni tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet. Zaželel je gostom, naj bi s svojega potovanja odnesli najlepše spomine, kakor jih je odnesla delegacija francoskih novinarjev, ko je obiskala Jugoslavijo.
Jugoslovanski novinarji so pred tem obiskali mesto Amiens v Pikardiji kjer so si ogledali' zanimivosti in velika gradbišča, v departmanu Somme pa so si ogledali veliko kmetijsko zadrugo. Delegacijo jugoslovanskih novinarjev vsepovsod prisrčno sprejemajo tako francoski uradni predstavniki Kot prebivalstvo in delavci v podjetjih.
S prve seje predsednikov novih občinskih odborov v Ljutomeru
Zadi
i je vesti j
Pariz, 14. maja (UP). Primanjkljaj Vel. Britanije v evropski plačilni uniji je znašal aprila 56,500.000 dolarjev. Tako je skupni britanski primanjkljaj od junija 1. 1950. ko je začela unija poslovati, do aprila 1952. leta 1,046.800 tisoč dolarjev, kar je samo za 13,200 tisoč dolarjev manj od zneska, ki ga ima Vel. Britanija v evropski plačilni uniji.
Celovec, 15. maja. (Tanjug) Sodišče je v Celovcu včeraj odložilo razpravo glede vrnitve premoženja Slovenskega šolskega društva, ki so ga nacisti zaplenili leta 1941. Sodišče na Dunaja je decembra lani odločilo, da je treba Slovenskemu šolskemu društvu vrniti premoženje, ki so ga nacisti nasilno odvzeli, ter priznati delo društva. Celovško sodišče pa je na včerajšnji razpravi skušalo najti razloge, da bi spodbijalo pravice Slovenskega šolskega društva, ter na koncu odložilo razpravo.
Berlin, 15. maja. Sovjetske za sedbene oblast; v Nemčiji So danes odpravile vse omejitve v prometu med Berlinom in Zahodno Nemčijo, ki so jih uvedle pred nekaj dnevi.
Dunaj, 15. maja. (Tanjug) Iz Prage se je zvedelo, da so vzeli v vseh šolah na Češkoslovaškem iz rabe učne knjige zgodovine in zemljepisa ter jih zamenjujejo z novimi, ki jih je izdal, sovjetsko-češkoslovaški zavod v Pragi. V najnovejšem prospektu tega instituta je rečeno, da' je glavna naloga novih knjig, da odkrijejo ozadje prve, buržoazne republike in izdajalsko delo predsednikov Masaryka in Beneša.
Ob uvedbi novih učnih knjig je minister za finance Nosek izjavil poleg/ drugega, da mora v češkoslovaških šolah odslej pihati veter z vzhoda in da morata biti Češkoslovaški za zgled sovjetska literatura in zgodovina.
V Ljutomeru je bila te dni (v petek) prva seja predsednikov novih občinskih ljudskih odborov. Udeležili so se je tudi predsedniki priključenega predela bivšega radgonskega okraja. V povečanem ljutomerskem okraju so dosedanjih 60 krajevnih ljudskih odborov združili v 15 trdnih in gospodarsko sposobnih občin. Na seji predsednikov teh občin so razpravljali o dolžnostih in pravicah novih odborov ter predsednikov, o sestavljanju občinskih proračunov ter o delu svetov.
Na seji so rešili vprašanje gmotno nepreskrbljenih oseb, ki je bilo do-sedaj rešeno samo na pol, saj jih je nekaj še vedno živelo od beračenja. Preuredili bodo dom onemoglih v Lu-kavcih, ki bo sprejel 40 socialno ogroženih starčkov, neka» se jih bo še nadalje vzdrževalo z državno podporo, ostale pa bodo vzdrževali iz občinskih proračunov in s predpisanimi prispevki. Ti prispevki' bodo manjše vsote, po 20 do 50 din in so za ta način glasovali vsi predsedniki občin. Tako vzdrževanje ne bo samo kultur-nejše, temveč tudi cenejše, kakor sprejemanje revežev za določene dneve na hrano in stanovanje.
Gospodarski sveti so ponekod že začeli z natančnimi pregledi krajevnih podjetij. Ugotovili bodo vzroke nerentabilnosti, ki so tudi v tern okraju različni ter jih je mogoče odpraviti. Tako je nerentabilnosti ponekod vzrok nepravilno obdavčenje zasebnih obrtnikov, drugod pomankljivo zatiranje šušmarstva ali pa celo šušmarjenje delavcev krajevnih podjetij v samih
podjetjiji. Za gostilne so sklenili, da bodo po večini podjetja občin, zadruge pa se bodo bolj kakor doslej posvetile reševanju gospodarskih vprašanj, obnovi sadjarstva, zatiranju rastlinskih škodljivcev, selekciji živinoreje in pod. Zakupne gostilne nameravajo počasi odpraviti, saj po večini ne koristijo niti državnemu gospodarstvu, niti ljudem, temveč so predvsem vir zaslužka zakupnikom.
Komunalni sveti prevzamejo elektrifikacijo vasi, ki bo po možnosti tudi letos zajela široke predele okraja. V središčih krajev bodo sveti skrbeli tudi za primeren zunanji izgled. Živahne so razprave novih občinskih svetov o proračunu za ceste, za kmetijske nadaljevalne š ole, knjižnice, ljudske univerze, predvojaško vzgojo in protiletalsko zaščito. Zanemarili ne bodo tudi vprašanja vere, gradbene politike in urbanizma vasi.
Med drugim so na seji sklenili uvesti tudi nov način razglaševanja, ki Je bilo doslej v nedeljo po jutranji maši pri cerkvah. Tako so bili ljudje prisiljeni iti k cerkvi, če so hoteli zvedeti za gospodarske ukrepe in naloge krajevnih ljudskih odborov. Nove občine bodo na križiščih in sedežih svojih odborov namestile oglasne deske z mrežami, kar bo kulturnejši in tudi bolj praktičen način razglaševanja. Okrajni odbor je povabil vse predsednike občin in svetov občinskih odborov na prvo sejo okrajnega ljudskega odbora, kjer se bodo lahko praktično naučili reševati gospodarska in druga krajevna ter občinska vprašanja
Dobri predlogi volivcev v kraofski mestni občini
Meje okrajnega ljudskega odbora Kranj-okolica se tudi po novi upravni razdelitvi niso mnogo spremenile. Samostojna kranjska mestna občina je v mejah prejšnjega okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki je bil ukinjen. Po novi teritorialni razdelitvi sestoji okrajni ljudski odbor Kranj iz 22 občin. Razen v Kranju sta samostojni mestni občini še v Škofji Loki in Tržiču. Največja občina v okraju pa je v Cerkljah, h kateri se je po ukinitvi kamniškega okraja priključil celotni prejšnji krajevni ljudski odbor Zalog z dvema kmečkima obdelovalnima zadrugama; tako povečana šteje cerkljanska občina sedaj okrog 4.700 prebivalcev. Manjše spremembe so bile še v Poljanski dolini in na jugu
Na pobudo seviljskega nadškofa so v Španiji »mladi katoliki» razdejali in oplenili protestantske cerkve.
Kairo, 15. maja (AFP): Ameriški veleposlanik v Egiptu Caffery si še zmerom prizadeva, da bi preprečil prekinitev anglo-egiptovskih pogajanj. Egiptovska vlada je pred nekaj dnevi sporočila ameriškemu veleposlaniku, da misli zavrniti poslednje britanske predloge in ustaviti pogajanja. Egiptovski tisk pa dvomi, da bi utegnilo
Bolivija bo podržavila rudnike
La Paz, 15. maja (AFP). Bolivijska vlada je sklenila ustanoviti komisijo, katere naloga bo, da prouči vprašanje nacionalizacije rudnikov ter po štirih mesecih poroča vladi. V zadevni vladni odločH rec-no. da so bili bolivijski rudniki pol stoletja izpostavljeni izkoriščanju neKaj, posestnikov, ki so skoraj vsa rudna bogastva izvozili in investirali v gospodarstvo drugih držav. Nezakonito vmešavanje teh posestnikov in njihovo politično udejstvovanje sta popolnoma izmaličila javno življenje v državi.
posredovanje ZDA privesti do uspeha. Časopis »Journal d'Egyote« poudarja, da je ameriško posredovanje že doživelo neuspeh.
Atomska raziskavanja v Braziliji
Rio de Janeiro, 15. maja (Tanjug): Brazilski kongres je sprejel zakon, po katerem dobi vlada izredni kredit v znesku 20 milijonov cruzeirosov za nakup siklo-ciklotronskega aparata za atomska raziskovanja. V Braziliji so že pred enim letom ustanovili nacionalni svet za znanstvena raziskavanja, ki se je ukvarjal predvsem z raziska-vanji atomske energije.
Atene, 14. maja (Reuter). Grški zunanji minister Sofokle Venizelos bo odšel 17. maja na povabilo libanonske in sirske vlade na obisk v Beirut in Damask.
—: »Sveti oče vam pošilja svoj blagoslov, ker širite s toliko križarsko gorečnostjo čast in slavo Rimske cerkve.«
Peta skupina nemških otrok odpotovala iz Jugoslavije
Beograd, 15. maja (Tanjug): Sinoči je odpotovala iz Beograda peta skupina 215 otrok nemške narodne manjšine k svojim staršem in bližnjim rojakom, ki so med vojno ali po njej zapustili Jugoslavijo. 119 otrok bo odpotovalo v Nemčijo, 95 v Avstrijo in 1 v Francijo. Njihov odhod je pripravil jugoslovanski Rdeči križ.
Znatna omejitev letalskega prometa zaradi stavke v ameriški petrolejski industriji
Pariz, 15. maja (Tanjug). Omejitev potrošnje bencina, ki jo je odredila ameriška vlada zaradi stavke delavcev v petrolejski industriji ZDA, ki traja že dva tedna, je prisilila največje svetovne letalske družbe, da so morale začasno ustaviti več svojih prometnih zvez, zlasti oceanskih. V Parizu so nujno sklicali sestanek med narodne organizacije za letalski promet (AITA). Sklenjeno je bilo, d? bodo vse letalske družbe za 35«/0 zni Žale porabo bencina. Po tem sklepu bo morala francoska letalska družba »Air France« ta mesec za 45% zmanjšati letalski promet v primeri z aprilom. Podobno bo morala storiti tudi Mednarodna federacija letalskih dru štev, v kateri je včlanjeno 9 velikih mednarodnih letalskih družb.
Hongkong, 14. maja (AFP). V Pekingu so uradno sporočili, da se bo 2b. maja začela mednarodna azijska kon ferenca, na kateri bodo pretresali vprašanje pravne veljavnosti mirovne pogodbe z Japonsko, nevarnosti pred atomsko, kemično in bakteriološko vojno na Daljnem vzhodu ter sedanjih mirovnih pogajanj v Koreji. Ni znano, katere države se bodo udeležile te konference.
okraja, kjer je od bivšega krajevnega ljudskega odbora Sora odpadel del na Medvode. V starih mejah krajevnih ljudskih odborov so ostale le tri občine, in sicer Žiri, Jezersko in Besnica. Občina Jezersko šteje najmanj prebivalcev, in sicer 772.
Prvi sadovi nove teritorialne razdelitve se že kažejo. Medtem, ko je prejšnji mestni ljudski odbor v Kranju zaposloval še pred dobrim letom kar 95 uslužbencev, jih bo nova mestna kranjska občina zaposlovala le 31. Novi mestni občinski odbor v Kranju čakajo precejšnje naloge. Nekako v istem času, ko je Kranj postal samostojna mestna občina, so bili po terenih številni zbori volivcev, na katerih so le-ti dali mnogo koristnih predlogov, predvsem o ureditvi mesta, o problemih mladine in drugem. Tako so predlagali kranjski volilci ureditev vajeniškega doma. ki bi bil zaradi številnih strokovnih šol zelo potreben. Odločili so se, da bodo za ureditev vajeniškega doma uporabili ves dobiček velike gospodarsko-obrtniške razstave, ki jo pripravljajo za avgust. Na Primskovem so volivci predlagali obvezno škropljenje sadnega drevja po vsem Kranju in okolici zaradi širjenja kaparja. Razen tega so volivci s Prim-skovega, kakor tudi z drugih terenov dali še mnogo predlogov, ki jih bo treba uresničiti, saj bodo pripomogli k lepšemu licu mesta.
Prepoved zaposlovanja žensk in mladine pri določenih delih
Z novo uredbo zvezne vlade je bila spremenjena in dopolnjena dosedanja uredba o prepovedi zaposlovanja žensk in mladine pri določenih poslih. Po novi uredbi določa posebna komisija, ki jo imenujeta sindikalna podružnica in upravni odbor podjetja oziroma vodja ustanove ali urada, delovna mesta, na katerih je prepovedano delo žensk in mladine. Komisija lahko predlaga podjetju tudi delovna mesta, pri katerih se brez škode za poslovanje lahko uvede skrajšan delovni čas za ženske, ki zaradi osebnih ali družinskih razmer ne morejo delati poln delovni čas. Ce je ženski odobreno, da dela skrajšan delovni čas, ji po novi uredbi pripadajo zaslužek po vloženem delu pa tudi ustrezne pravice iz socialnega zavarovanja. Ce med komisijo in upravnim odborom podjetja ne bi bil dosežen sporazum, je upravni odbor podjetja dolžan poslati predloge obeh strank Svetu za ljudsko zdravje in socialno politiko ljudskega odbora, ki izda končno rešitev.
C
KULTURNI It 1 H IC I) I

Gostovanje
Prešernovega
gledališča
V ljubljanski drami 19. in 20. maja
J. B. Priestley, ta sodobni angleški avter (eden največ igranih), ki si ie zadnja leta tudi v Jugoslaviji pridobil dobro ime in lepo število interesentov, je zamikal tudi eno naimlai-ših slovenskih gledališč, »Prešernovo« ■v Kranju. Incseniralo je (letos januarja) njegovo dramsko revijo »Od rala pa do danes« (Ever Since Paradise). z značilnim podnaslovom »razgovor v treh dejanjih, ki se tiče raznih stvari, v glavnem pa ljubezni in zakona«. Živahna, modernistična dramaturgija je tud,- v Kranju doživela zdravo afirmacijo: proti pričakovanju je bil ta dramatični zbornik konver-zaciiski poant ne samo (po mišljenju kritike) najbolj kvalitetna uprizoritev sezone, temveč tudi (po obisku) najboljši blagajniški uspeh. Zato ie menda prav. da vidi Ljubljana ravno to predstavo.
Prešernovo gledališče je v dveh sezonah, odkar obstoja kot poklicni oder, opravilo že nekaj gostovanj: dvakrat na Jesenicah, in v Skofii Loki. enkrat v Tržiču (Cvetje v jeseni. Peoelka). Gostovanie „ Liubliani ima seve čisto drug značai. Mladi teater bo tu pred slovensko iavnosUo pokazal obračun svojih dosedanjih uspehov.
Na dan, ko ie bil na okrajnem ljudskem odboru Kranj podpisan ustanovni akt Prešernovega gledališča (8. 2. 1950), je imela Slovenija praktično samo dva redna dramska odra: Mestno gledališče Ljubljane de facto še ni eksistiralo. Celjsko MG je bilo še globoko v starem ameterstvp SNG v Trstu pa je imelo in ima še danes tako izjemen položaj, da ga ne moremo prištevati v shematičnem pregledu. Tako je pomenil naziv »tretii dramski oder Slovenije« čisto historično ugotovitev. Po dveh sezonah pa zatrjujejo .da si je mladi ansambl prislužil ta vzdevek ne samo v smislu kronološkega deistva, temveč tudi kot oceno in vrednotenje. Gostovanie naj dokaže, ali je ta sloves upravičen. Nedvomno pa si gledališče za ta namen iz vsega svojega repertoarla ni moglo izbrati primernejše predstave, kot je »Od raja pa do danes«.
Delo ie režiral Dino Radojevič, izvirno glasbo je zložil Bolan Adamič, sceno ie zasnoval abs. arch. Sveta Jovanovič. kostume Miia Jarčeva. Nastopajo: Nika Juvanova. Anka Cigojeva in AneeVa Maieon-čTlebcetova. oa Jože Kovačič, Laci Cigoj in Janez Frže-
Učbeniki tu strokovne
Sole
Poleg splošno izobraževalnega šolstva ie lutdska ob'ast od vseh začetkov posvečala vso skrb in pozornost tudi strokovnemu šolstvu. Id je stopi-
lo v svobodno FLRJ skoraj brez učnih knjig. Odpirale so se nove srednje in nižje strokovne šole, mladi strokovni kadri so potrebovali kopico novič učnih knjig, saj je pouk brez njih ne le otežkočen, marveč tudi znatno manj uspešen in zadovoljiv kljub najboljši volji vseh prizadetih.
Komite za strokovno šolstvo pri Predsedstvu vlade LRS in kasneje pri Ministrstvu za prosveto oziroma oddelek za strokovno šolstvo pr,- sedanjem Svetu za prosveto in kulturo se je 'neumorno trudi! in si venomer prizadeva, da bi strokovne šole dobile čim več in čim boljših učnih knjig in da bi bilo zaičtih čim več strok. Spočetka to n; šlo brez težkoč. Treba je bilo -najti strokovnjake, ki bi se posvetili tudi sestavljanju učbenikov za svojo stroko. In to ni bilo lahko. Ve-ščak v stroki je bil večinoma amater v šolski vzgoji in še mani metodik in didaktik. Postopoma so bile premagane tudi- te začetne težave. Izdaiateli-ska dejavnost strokovnih učbenikov je od 1946 dalje vidoma rastla do 1950. Potem je začela pojemati. Takrat sta nien napredek najbolj zavirala pomanjkanje papirja in prezaposlenost tiskam, zdai predvsem izredno narasli tiskamiški stroški zadržu-ieio (nngosteiSe izhaianie učbenikov. Primerilo se ie. da ie morala založni ca zaradi prenizke naklade in previsokih stroškov ter s tem v zvezi z nemogočo prodamo ceno odkloniti izdalo od šolske oblasti že odobrenih rokopisov strokovnih učbenikov.
Izdala pa ie Državna založba Slovenije Vot založnica učnih knjig od leta 1946 d-, sredine letošniegn aprila skupno 130 strokovnih učbenikov in priročnikov v skupni nakladi 715.000 izvodov. Mnogi so že razprodani. Med celotno izdaip ie bilo V.l krvii" Doliud-no-znanstvene vsebine iz rajnih s*rok, »UBI 109 pa co učbeniki is priroč-
niki za strokovne šole. Sestavljeni so stroko in stopnjo šole. Izrazito za po veljavnih učnih načrtih za dotično srednje strokovne šole je doslej izšlo 48 učbenikov, za nižje pa 61. Med šemi jih ie 33, ki so sestavljeni tako, da se lih ob pomanjkanju lastne učne : knjige lahko poslužujejo tudi srednje strokovne šole.
I Poedini predmeti oziroma stroke so dobili sledeče število učbenikov oziroma priročnikov: slovenščina 6, francoščina 1, zgodovina 3, zemljepis 1, fi zika 1. kemija 3. matematika. 6 geometrija 2, trgovske vede 15, gradbena stroka 19, tehnična stroka 6, elek-trostroka 9, strojništvo 2. kovinarstvo lo, lesna stroka 4, tekstilna stroka 9, rudarstvo 4, kmetijstvo 5, lovstvo 1, 'zdravstvo 5. tipografija 1. Razen štirih prevodov so vsa dela originalna. Dva učbenika sta izšla že v ponatisu. Trenutno So v tisku trije učbeniki.
.. Vse morebitne pomanjkljivosti, ki iih je v začetku pokazal kak priročnik ali učbenik, izginejo ob vrednosti pretežne večine izdanih strokovnih učnih knjig, med katerimi je nekaj nrav. izredno kvalitetnih del. Zbirka »Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov«, ki šteje že nad sto zvezkov oziroma knjig, ie v ponos avtorjem, založnici in slovenskemu strokovnemu šolstvu. Ako naj se tako uspešno začeto delo tudi usnešno nada'iuje, je treba nujno in učinkovito rešiti vprašanje. ki ie. danes za nieenv napredek najbistvenejše — cene učnih knjig.
V. P.
ITsrpI oner ni večer
Akademije za glasbo
Številno občinstvo, ki je v petek 9. maja do kraia zasedlo liubUansko onemo gledališče, je prisrčno pozdravilo uspešen, nastop mladih pevcev, slušateiiev in gojencev operne šole
sete Akademije za gl«bo. Med ite-.
vilnimi odlomki znanih Puccinijevih, Verdijevih, Mozartovih in drugih de! sta bili deležn,- posebne pozornosti dve sliki iz Debussyjeve opere »Pel-leas in Melisanda«, odlomek iz prvega dejanja Korzakovlje opere »Sne-guročka« in nastopi sopranistke V. Gerlovičeve v solosceni iz Verdijeve opere »Moč usode«, baritonista J. Pru. sa (Korngold: »Mrtvo mesto«), basista F. Leskoška (monolog iz Musorg-skega opere »Boris Godunov«) ter prolog k Leoncavallovi operi »Glumači« (baritonist K. Orožim).
Mladi pevci so presenetili z'asti z lepim in poglobljenim muzikalnim prednašanjem, kjer smo v primerjavi z lanskoletno produkcijo lahko občutili največ ji vzpon in napredek.
Uspelemu opernemu večeru, ki sta ga tudi letos skrbno pripravila prof. Ciril Cvetko in prof. Zlata Giungje-nac so prisostvovali tudi številni predstavniki našega političnega in kulturnega življenja.
Vzgojno in vzpodbudno bi bilo za rast mladega solopevskesa kadra v ostalih slovenskih mestih in industrijskih centrih, če bi vodstvo Akademije za glasbo v sodelovaniu z vodstvi glasbenih šol in kulturnih društev organiziralo kar največ gostovanj svo-Uh študentov tudi izven Ljubljane.
Večer slovenske pesmi
S tem naslovom 1e imel »Planinski oktet« iz Maribora v sredo 23. aprila t.. 1. v polno, zasedeni Kazinski dvorani svoj prvi koncert. Mariborsko ob-clnstvo pevce že dobro pozna iz ra-diiskih oddaj, ve na tudi za njihove nastope po deželi, ko so ponesli našo nesem v najoddalienejšo hribovsko vas. Zavolio pravilnega razumevania svojega kulturnega poslanstva ie Pla-ninsk' oktet zelo priljubljen po vsej deželi m tudi med mariborskim otj-1
činstvom, kar ie dokazal s tem svo-nm prvim koncertom v Mariboru, j Planinski oktet smo prvič* srečali pred nekako dvema letoma, ko ie bil se v povojih in ko je še iskal raznih nasvetov pri svojih izkušenejših pevskih tovariših. Vsako še tako skromno navodilo mu je bilo dobrodošlo, saj so pevci sanjali le o tem. da bi spoznali našo narodno — predvsem narodno - pesem do dna, da bi jo znali poustvariti kolikor mogoče verno občutju ljudske duše, iz katere je 'izšla. Neugnano veselje do petja, skrajna požrtvovalnost, predvsem pa trdna volja do napredka so vzpodbudili pozornost strokovnjakov. Pred letom dni se je oktetu posrečilo pridobiti pevskega pedagogy prof. Brišni-P1!, rade, volje pripravljen prevzeti nelahko nalogo: pevci so po-jsamezno začeli dobivati pouk v iz°o-Dravilnem dihanju, ' frazira-l4av skratka v vsem kar je za KaKovostno petie v komornem aosam-,blu nurao potrebno. Poleg omen'ene-iSa.pedagoga imalo pevci tudi v last-uir!„-'i48\ -sv,°*era mentorja v osebi ta Mlrk? -Laha. ki se ie kot amater z vestnim študijem pridobil ze dosti znama. Nanredek okteta v tem letu ie tako velik, da so pevci vsem svoum pevskim tovarišem lahko za vzgled.
i® °hsegal 20 umetnih in nagi?111-'1 pesmi domačih skladrieUev.
!e skrbno, smotreno sestavljen. Odveč bi bilo spuščati se v podrobnosti podajanja vsake pesmi posebej, Y®!1.? 1131 'e splošna ugotovitev, da so dobile v oktetovi interpretaciji vse nesmi lopn zaokroženo obliko. Agogl-"O. ,I.ri dinamika sta bili nravilno upo-rabiieni. poudarki looični. nastavki enotni, skratka, govoriti ie treba že o pravi pevski kulturi ki jo žal. pri mnogih ansamblih zelo pogrešamo.
•ič j
BTEV. 115 / is. MX7A1951 8E0VENSKI POROČEVALEC Str 8
Jugoslovanski standardi -
uspešno sredstvo za zaščito kupcev
Ze dlje časa pripravlja zvezna komisija za izdelavo jugoslovanskih stan dardnih predpisov določbe o obvezni kvaliteti raznih potrošnih predmetov, tako tekstilnih izdelkov, obutve itd Uvedba jugoslovanskih standardnih predpisov bo znatno pripomogla k te mu, da bodo proizvajalci nudili potrošnikom v resnici kvalitetne izdel ke. Pred dnevi je bila v Službenem listu FLRJ objavljena določba o obvezni kvaliteti in vrstah usnja ter obutve. Tako se bo že od 1. julija smatrala za izmeček obutev, ki ne bo označena z oznakami vrste in kvali tete. Potemtakem bodo odslej proizvajalci in trgovska mreža jamčili kupcem kvaliteto in vrsto izdelane obutve, tako glede usnja kakor tudi glede izdelave. Po kvaliteti je usnje razdeljeno v štiri razrede, obutev pa na A in B razred ter izmeček. Čeprav izmečkov naša trgovska mreža prav zaprav ne bi smela prodajati, se bo temu le težko popolnoma izogniti. Za to je nameravano, da se bo vsa obutev brez omenjenih oznak smatrala za izmeček, četudi ne zasluži tega naziva v pravem pomenu besede. Toda kvali teta izdelkov brez predpisanih oznak ne bo zajamčena in jo bo kupec nabavil na svojo odgovornost.
Razen tega bo morala vsaka tovar na obutve vtisniti na svoje izdelke tudi žig. Za potrošnike je važno na slednje: Kvaliteta usnja, pa naj bo označena z razredom A ali B, mora biti popolnoma enaka. Obutev“ se bo smatrala za izmeček, brž ko kvaliteta usnja ne bo ustrezala standardnim
predpisom. Vsi ti predpisi so namenjeni zaščiti kupcev. Ce bo n. pr. obutev označena z razredom A, pa bo kupec na njej ugotovil napake sam ali s pomočjo analize strokovnjakov), ki znižujejo vrednost take obutve, bo imel pravico do odškodnine. Odgovor nost za prodajo obutve, ki bo označena z lažnimi znaki, bodo nosili tako proizvajalci, kakor tudi trgovsko oseb. .je. Za prekrške te vrste določujejo jugoslovanski standardni predpisi visoke denarne kazni do 200.000 din.
Veliko vlogo pri odkrivanju poskusov kršitve jugoslovanskih standardnih predpisov bo imela predvsem trgovinska inspekcija oziroma nameravana gospodarska inspekcija. Omeniti je treba še to, da jugoslovanski standardni predpisi o usnju in obutvi veljajo tako za tovarne, kakor tudi za zadružne^ in privatne obrtne delavnice. Öbrtniki, ki bodo izdelovali obutev, bodo imeli vse pravice, ozna
za kršitev le-teh tudi tukaj dolo čene ustrezne denarne kazni. Jugoslo vanski standardni predpisi bodo v ce loti dosegli svoj namen, če se bodo za njihovo izvajanje zanimali razen proizvajalcev tudi trgovska mreža in potrošniki.
(Po Politiki).
NE POZABITE, da za 250 din lahko prejmete ob koncu leta naslednje knjige:
ZBORNIK PREŠERNOVE KNJIŽNICE,
Josip Jurčič: DOMEN IN DRUGE POVESTI,
prof. Anton Polengc: POGLEDI V ŽIVALSKI SVET,
Branislav Nušič: OBČINSKO DETE. Šaljiva povest,
Guy de Maupassant: DVA BRA-, TA. Roman,
čiti svoje izdelke z oznakami, ki jih .^e postanete naročnik Prešernove določajo jugoslovanski standardni I knjižnice, predpisi. Zaradi zaščite kupcev pa so I
Odločnejši ukrepi za odpravo
kriminala v zadrugah
Na pobudo kmečke komisije CK KPJ je bil te dni v Beogradu v Glavni zadružni zvezi FLRJ sestanek s predstavniki Vrhovnega sodišča, Jav nega tožilstva in Kriminalistične upra ve ministrstva za notranje zadeve FLRJ, na katerem so razpravljali o
V kranjskem „Remontu“ bi radi še kar naprej odločali o vsem v pisarni
Po zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih članov delavskega sveta in upravnega odbora v podjetjih ni mogoče niti odpustiti niti premestiti brez njihovega sporazuma, dokler opravljajo svojo funkcijo.
Večina ljudi, ki v podjetjih in ustanovah odgovarjajo za sprejem in od pust delavcev ter nameščencev, upoštevajo ta zakonski predpis, saj se zavedajo, kako važen organ so delavski sveti in upravni odbori. Vendar imamo med njimi tudi take, ki jim je vseeno, če kršijo naše zakone. Tak primer je v republiški Remontni de lavnici v Kranju, kjer so pred krat kim dali sindikalnemu svetu v potr ditev predlog za odpust iz službe petih tovarišev, med njimi dveh članov upravnega odbora podjetja. Res je, da so primorani nekaj delavcev odpustiti zaradi preusmeritve proizvodnje, ki zahteva ukinitev montažnega oddelka. Vendar se je ugotovilo, da se vodstvo podjetja predčasno ni posvetovalo niti s prizadetimi tovariši, niti z upravnim odborom. Med odpuščenimi je tudi tovariš, ki je malo pred upokojitvijo in je vprašanje njegove zapositve v kakem drugem podjetju res pereče.
Sploh je v kolektivu »Remonta« svo jevrstna demokracija. Poglejmo samo. kako so volili upravni odbor podjetja (Delavskega sveta ne volijo, ker je v kolektivu manj kot 30 ljudi). Pred volitvami niso imeli nobenega sestanka, na katerem bi se pogovorili o kandidatih. Kandidatno listo so sestavili kar v pisarni. Delavci so odklanjali kandidaturo, ko so posameznikom povedali, da jih kandidirajo za uprav ni odbor. Pravo razpoloženje delav cev je zato tudi prišlo do izraza na volitvah, ko sta dva od kandidatov odpadla, ker jih delavci niso marali voliti. Seveda, tistim, ki so sestavljali kandidatno listo za zaprtimi vrati, rezultat volitev ni' bil všeč. Zato so govorili, da so volitve neveljavne, in zavlačevali ureditev zapisnika celih 14 dni, ko so končno spoznali, da res ni vzroka za razveljavljenje volitev.
Podobno rešujejo tudi druga važna vprašanja podjetja. Delavcem n. pr. niso pojasnili, zakaj ne bodo delali
20.	aprila, namesto 3. maja, kakor so prvotno sklenili, temveč so enostavno objavili na' oglasni deski, da se ne dela. Sploh sta v tem kolektivu delavski svet in upravni odbor podjetja samo na papirju, o vseh stvareh st sklepa in odloča v pisarni.
Vsemu temu se ne moremo čuditi, če vemo, da so v pisarni ljudje, ki se posmehujejo članom Partije, ko odha jajo na svoje sestanke. Tako se vsaj vede knjigovodkinja, ki jo je Glavna direkcija tekstilne industrije poobla stila, da nadomešča direktorja v njegovi odsotnosti. Kako je prišlo do te ga pooblastila, ne ve ne kolektiv ne upravni odbor podjetja: tako jim je ta stvar še danes nerazumljiva.
materialnem in finančnem položaju v zadrugah. Pri tem razpravljanju so ugotovili, da je stanje zadrug organi zacijsko bolj urejeno, da so prenehale poslovne izgube, ker že veliko število zadrug rentabilno posluje, da pa je še vedno preGej primanjkljajev, ki nastajajo zaradi manjših ali večjih tatvin, poneverb in podobnih kriminalnih dejanj.
Na sestanku o govorili tudi o raznih ukrepih, ki jih je treba podvzeti, da se te nerednosti odpravijo. Zadružnim zvezam je bilo poslano pismo, ki med drugim ugotavlja, da so znašali lanski primanjkljaji splošnih kmetijskih zadrug skupno okoli 308 milijonov dinarjev. Ti primanjkljaji so po sledica prevelike zaupljivosti do lju di, ki se jim zaupa zadružna imovina, slabo zavarovanje te imovine, nepravilne predaje dolžnosti v zadrugah itd Pismo priporoča, da se podvzamejo nujni ukrepi za pregon krivcev in za poravnavo .nastale škode, pri čemer je treba najtesneje sodelovati s sodišči in z organi javnih tožilstev.
O tem problemu bodo razpravljali še v Vrhovnem sodišču FLRJ in v Javnem tožilstvu FLRJ, da bi tudi s te strani bili podvzeti najbolj učinkoviti ukrepi za preprečevanje gospodarskega krimipala v zadrugah.
Mladina kočevskega okraja
pred svojim festivalom
Komercialni sejem v Beogradu
V	Beogradu b0 od 19. do 22. junija komercialni sejem beograjske industrije -in obrti. V industrijskem oddelku sejma bodo zastopani izdelki tekstilne, kemične, grafične in pre-hranbene industrije, v začetku sejma bodo lahko kupne pogodbe sklepala samo podjetja, v zadnjih štirih dneh pa bodo lahko razstavljene izdelke in blago kupovali vsi obiskovalci razstave.
Prve pošiljke 'zgodnjega sočivja iz Makedonije v Avstrijo
Kmečke delovne zadruge iz južnih krajev Makedonije so poslale prve količine zgodnjega sočivja za izvoz v Avstrijo. V nekaj tednih bodo zadruge dobavile kupcem v Avstriji in zahodnoevropskih država^ nad 1000 ton grafa, fižola v stročju, paradižnika ln drugega sočivja.
Makedonski zadružniki bodo izvozili letos v inozemstvo tudi okrog 5.000 ton drugih kmečkih pridelkov. Z letošnjimi dobavami bodo dobili blizu 320 milijonov dinarjev v devizah, od česar bodo 100 milijonov porabile za nabavo traktorjev in drugih kmetijskih strojev..
Zanimiva razstava fotografije v Ljubljani
Danes dopoldne bo ▼ prostorih Male sale-rije na Titovi cesti (poles Nebotičnika) odprta razstava komercialne la turistične foto-eraflie. ki bo tralala do 25. maja.
Razstava, ki bo prva v državi, opozarja predvsem na razveseljivo dejstvo, da Istočasno z razvojem našega gospodarstva, na-oredujejo tudi vzporedne dejavnosti, ki ta razvoj prikazujejo. Med take dejavnosti sodi tudi komercialna In turistična' propaganda s svojimi številnimi Izraznimi sredstvi, od katerih se vse bolj uveljavlja prav za te namene specializirana črno-bela In barvna fotografija.
Zahteva prodreti na tuja In domača tržišča in si jih osvojiti z ugodno prodajo naših izdelkov, postavlja pred naše proizvajalce vprašanje vedno boljše kvalitete izdelkov, pa tudi vse večje skroi za uspešno lastno reklamo. Naraščajoča konkurenca in s tem več-ia možnost izbire za kupca, zahtevajo od naših podjetij, da z oglasi v časopisih in revijah, razstavami, katalogi, prospekti, plakati In drugimi propagandnimi sredstvi pokažejo potrošniku svojo proizvodnjo In njene Izdelke. Ker le dobra fotografija najbolj verna in najbolj repričljiva ponazoritev predmeta. ki ga želimo prikazati, zato vse bolj postaja nujni sestavni del raznih oblik sodobne reklame.
Prav tako le s propagando našega turizma, kjer je tujemu in domačemu interesentu treba nuditi možnost, da se vsaj deloma vna-prei seznani ne le s prirodnim! lepotami naših krajev, ampak tudi s praktičnimi ugodnostmi. ki se ilb lahko ooslužuje na svojem oddihu.
V	želji, da prikaže Javnosti razvoj, k{ ga
je doslej dosegla te vrste fotografija. Je »EXPORTPROJEKT« organiziral razstavo, ki bo prav gotovo vzbudila zanimanje ne le naših poslovnih ljudi, ampak tod! vseh ljubiteljev črno-bele umetnosti.
Preskrba potrošnikov s kurivom
po nižiih cenah in na kredit
Veliki krediti za makedonske potrošnike
Makedonski republiški svet za promet je odobril za maj in junij 118 milijonov dinarjev kredita potrošnikom za razne nabave industrijskih izdelkov. V Skoplju so določili 3 velike prodajalne, v katerih lahk0 potrošniki kupujejo razne izdelke na obroke, okrajni ljudski odbori pa določajo svoja podjetja, ki bodo prodajala na obroke.
POJASNILO
V članku »V 2itofondu so popravili krivico« z dne 10. t. m. je pomotoma navedeno, da je bila tudi Zvonka Zupanc član upravnega odbora, iz česar samo po sebi sledi, da je tudi ona pri delitvi gibljivega dela plač za mesec december prejela neupravičene vsote denarja. Ker pa Zvonka Zupanc dejansko ni bila član upravnega odbora, pač pa predsednik delavskega sveta ter ni prejela nobenega neupravičenega zneska, o čemer smo podrobneje pisali že v prvem članku o 2ito-fondu z dne 6. aprila t. L, moramo zaradi preciznejšega poročanja pripomniti, da zato tudi stavek, ki govori, da si je upravni odbor predvsem samemu sebi prisodil neupravičene vsote, zanjo ne velja. Pač pa jo je partijska organizacija kaznovala, ker je sodelovala pri delitvi.
Frcific
VREMENSKO POROČILO _____
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje IS. maja ob 7. nrl zjutraj: Počasni razkroj visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo in dotok polarnega zraka v naše predele bo ustvarilo v naših predelih najprej delno otoplitve, nato pa močnejše ohladitve s krajevnimi padavinami. — Danes zjutraj Je bila naj-nižja temperatura v Planici 2« C. včeraj pa najv*ja v Ajdovščini 20* C. — V Ljubljani je danes ob 7. uri znašal zračni pritisk 738 mm. temperatura zraka 8.2* C, najnižja temperatura 5.30 c. vidljivost 6 km.
Napoved za petek, 1*. maja: Naraščajoča oblačnost s krajevnimi padavinami predvsem v vzhodnih predelih Slovenije. . Temperatura ponoči do 60 C, podnevi Vf C.
Mladina kočevskega okraja se vneto pripravlja na svoj mladinski festival. V dneh okrog,25. maja, rojstnega dne našega maršala Tita bodo najprej občinski mladinski festivali, ki bodo po vseh sedežih novoustanovljenih občin, osrednji — okrajni mladinski festival pa bo v dneh od 19. d0 22. julija v Kočevju.
2ivahne priprave na mladinsko praznovanje so razgibale vso mladino v okraju, Za čim svečanejšo proslavo pripravlja obširen spored. Zvečer pred 25. majem bodo zagoreli kresovi, na dan 25. maja dopoldne bodo svečane občinske mladinske konference, popoldne bodo kulturno-prosvetne in fizkulturno-športne prireditve. Popoldanski sporedi bodo po vaških mladinskih aktivih. Mladinsko kultumo-umetniško društvo kočevske gimnazije je pokazalo še posebno vnemo za mladinski festival. Ze v soboto 10. maja bo v okviru mladinskega festivala nastopilo s premiero Fedorjeve drame »Matura« in bo s svojim sporedom sodelovalo tudi dne 25. maja.
Pripravljajo se tudi pionirji, ki bo-
do priredili na občinskih mladinskih festivalih pionirske razstave (razni ročni izdelki). Imeli bodo samostojne akademije s sprejetjem novih članov, razna medsebojna fizkulturna tekmovanja itd. Novosprejete pionirje bo po." stila organizacija AFZ. Manifestacijo svojega dela bo pokazala ženska mladina v Travi, ki bo ob tej priliki zaključila šiviljski in kuharski tečaj ter priredila šiviljsko in kuharsko razstavo.
V dneh od 19. do 22. julija bo okrajni mladinski festival v Kočevju. Na športu je med drugim tudi tekmovanje med mladinskimi igralskimi skupinami. Nastopili bodo vaški pevci, folklorne skupine, dramfke družine, priredili bodo glasbeni spored. Najboljša mladinska igralska družina bo "9. 7. nastopila v Kočevju v Se-škovem domu im bo nagrajena. Prošt-m bodo 21. 7. zvečer v Ribnici ponovili.
Dne 17. julija ob zaključku fc.ti-v’la bo na Gori pri Sodražici odkritje spominske plošče narodnemu heroju Majdi Sile.	ap
V prihodnjih dneh se bo začela delitev novih družinskih potrošniških nakaznic za kurivo (nakaznic »K«), in sicer po predpisih odločbe zveznega Sveta za blagovni promet o preskrbi s kurivom, ki je bila objavljena v februarju. Po tej' odločbi se v novi kurilni dobi 1952/53 preskrbujejo potrošniki z najnujnejšim kurivom po nižjih eenah, kar je spričo visokih ccn kuriva na prostem trgu velikega pomena za življenjski standard delovnih ljudi. Stare nakaznice za kurivo so izgubile veljavo 30. aprila, nove pa bodo veljale za dobo od 1. maja 1952 do 31. marca 1953. Te nove nakaznice se bodo izdajale po številu družinskih članov, in sicer nakaznice »K-l« za enega člana, »K-2« za dvočlansko družino, »K-3« za družino s tremi in štirimi člani ter »K-4« za družino s pet ali več članu Pravico do nakaznice za kurivo imajo družine, katerih člani so imeli po dosedanjih predpisih pravico do denarnega nadomestka za živilske bone in do industrijskih bonov oziroma imajo pravico do .otroškega dodatka. Kot upravičeni člani družine se štejejo tudi žene delavcev in uslužbencev, upokojencev in invalidov, čeprav po dosedanjih predpisih niso imele pravice do denarnega nadomestka oziroma industrijskih bonov. Ce oče ne dobi otroških dodatkov, se otroci ne štejejo v število članov družine, razen če so sami v delovnem razmerju ali so vajenci. ■ Ce pa živi otrok, za katerega prejemajo starši otroški dodatek, ločeno od staršev (če n. pr. študira), tedaj dobi nakaznico za kurivo posebej in sicer na podlagi pravice do otroškega dodatka, razen če tak otrok živi v dijaškem internatu ali domu (internati in domovi dot>e namreč kurivo po nižji ceni).
Nove nakazince za kurivo dobe torej zaposleni delavci in uslužbenci državnih gospodarskih podjetij (združenj, agencij, zastopstev itd.), državnih organov in ustanov, zadružnih in družbenih organizacij ter njihovih podjetij nadalje osebni in družinski upoko jenci in invalidi ter osebe, ki prejemajo denarno pomoč od države. Tudi brezposelni delavec ali uslužbenec ima
Tudi na Koscu že lahko svetijo z elektriko
Zadružnikom na Koku in v Preklsi le letos ■ ob Prazniku dela na več vrhovih prvič zasvetila električna luč. Elektriko so dobili dveh predelih, v kratkem pa bodo napeljali električne žice še v nadaljnje 4 vasi. V Vuzmetincih ie prebivalstvo zgradilo tudi že transiormator. Zadružniki v Krčevini bodo elektriiicirali brez večjih težav, saj Imajo že ves potrebni material doma. Elektrika zadružnikom ne bo samo svetila, temveč lini bo poganjala tudi stroje.
pravico do nakaznice, če dobi oskrl> nino od posredovalnice za delo. Naposled dobe nakaznice tudi neporočeni oficirji oziroma vojaški uslužbenci (»K-l«) in ga železničarji, ki se preskrbujejo s kurivom kakor ostali delavci in uslužbenci.
Nakaznice delijo podružnice Narodne banke. Upravičenci jih dobe od občin, Ljubljani, Mariboru in Celju pa od uličnih oziroma terenskih poverjenikov na podlagi spiskov upravičencev po kategorijah »K-l«, »K-2« itd.
Nakaznic pa ne dobe tiste družine, ki so preskrbljene s kurivom iz lastnih virov (gozdov) ali imajo možnost cenene nabave v svojem okolišu, čeprav bi bili sicer izpolnjeni predpisani pogoji. Preskrba s kurivom je namreč namenjena predvsem upravičencem v mestih in industrijskih krajih, kjer delavci in uslužbenci nimajo možnosti cenejše nabave na drug način.
Da ne bo težav pri preskrbi s kurivom v zimskih mesecih, naj si kurivo nabavijo že sedaj ne le ustanove, šole, bolnišnice itd., marveč tudi ostali potrošniki. Da se ta nabava olajša, bo po sklepih zveznega sveta za blagovni promet in gospodarskega sveta FLRJ omogočena nabava kuriva na šestmesečni kredit.
Preskrba po nižjih cenah velja kakor rečeno za kurilno dobo 1952/53. Ta sistem pa bo ukinjen, ko se bodo cene kurivu na prostem trgu približale povprečju cen ostalega industrijskega blaga in ko bo doseženo znižanje cen drugih industrijskih izdelkov.
Deževja še ni konec
1	mnogih krajih še ni konec deževja in povsod se je temperatura tudi precej znižala. Največ je v zadnjih dneh deževalo v Sumadiji in Zahodni Srbiji, hladno pa je postalo kakor meseca marca, kar je ugodno, ker je vlaga ostala v zemlji. V nekaterih krajih, zlasti pa okrog Niša, je deževalo nepretrgoma 18 ur.
Velikih količin padavin je bila deležna v zadnjih dneh Vojvodina. Največ dežja je bilo v severnem Banatu, manj pa v južnem. V nekaterih krajih so bile tudi močne plohe. V Zrenj an inu n. pr. je bilo v dveh dneh 32 mm, v Vršcu 29 mm, v Kikindi pa 21 mm padavin.
V okolici Bjelovara, kjer je bila že nevarna suša, je bilo tudi precej dežja, 14 mm padavin pa , še ni dovolj. Ker je oblačno in po malem še dežuje, pričakujejo tudi v teh krajih še več padavin. — Precej dežja je bilo tudi v Metohiji, zlasti v okolici Peči in Vučitma.
DNEVNE VESTI
Pionirji novomeškega okraja so lepo
proslavili Pozdrav pomladi
Več tisoč pionirjev osnovnih Sol in nižjih gimnazij v novomeškem okraju je 11. maja dostojno proslavilo »Pozdrav pomladi«. S profesorji in učitelji so pohiteli iz mesta in vasi v naravo na razne zgodovinske kraje Iz časa NOV in druge izletniške točke, kjer so imeli kulturne nastope in se naužili sonca in zraka.
Okrog 650 pionirjev osnovne šole in
Izropali so tri nove tovorne avtomobile
V jeseniškem železarskem revirju so v zadnjih letih zaposleni nekateri ljudje, pred katerimi ni varen noben predmet, pa naj bo še tako močno pritrjen ali še tako težko dosegljiv. Lani je bilo zgrajeno na Jesenicah javno stranišče in so že v nekaj dneh izginili iz njega vsi medeninasti predmeti in vse žarnice.
Ob konen meseca aprila so prispeli iz Avstrije po železnici trije popolnoma novi tovorni avtomobili znamke »Diesel Man«, ki so bili iztovorjeni na kolodvorski rampi. Namenjeni so bili za rudnik Bor v Srbiji. Ker pa je prevoz po železnici razmeroma drag. Je bilo določeno, da bodo vozila prevzeli šoferji rudnika Bor. ki jih bodo odpeljali v Srbijo. Šoferji so se nekaj dni zakasnili, med tem pa so bili iz vozil ukradeni važni sestavni deli, da so bili za prevoz nesposobni.
Kriminalni organi so takoj uvedli preiskavo. Odvzeli s« prstne odtise vsem šoferjem tn mehanikom, ki se bavijo s podobnim delom. Na enem vozilu so se namreč razločno poznali prstni odtisi. Vse kaže, da so storilcem že na sledn in da bodo kmalu za zapahi.	(r)
nižje gimnazije v Novem mestu se Je že zjutraj zbralo pred šolo in v povorki z zastavami in cvetjem odšlo k Sv. Roku pri Šmihelu. Ob skupnem grobu in spomeniku padiih borcev so imeli spominsko svečanost, pri kateri je sodelovala tudi vojaška godba garnizije iz Novega mesta, navzoči pa so bili tudi zastopniki množičnih organizacij, Jugoslov. ljudske armade. Ljudske prosvete in veliko število profesorjev in učiteljev. Po proslavi pred spomenikom so imeli pionirji kuja turni nastop na trati za cerkvijo. Vsak šolski oddelek Je imel pripravljeno eno ali več točk, in sicer to, za kar so se sami odločili na pionirskem sestanku. Pod vodstvom vzgojiteljev so pokazali, da imajo veliko smisla za nastope in so odigrali nekaj zares lepih prizorov. Po nastopu so se mnogi razbežali po grmovju za pisanimi metulji in rožami. Dečki so prinesli s seboj tudi žoge in že Je sledila nogometna tekma kar v travi med grmovjem. Leteči zmaji, pisani trakovi, zastavice, glasovi harmonik, veseli vriski in smeh so kmalu spremenili nekdanje prizorišče krvavih bojev pred vrati Novega mesta v prijetno mravljišče mladih častilcev praznika pomladi. Ta prostor okrog cerkvice sv. Roka, kjer Je med vojno padlo nešteto borcev, postaja iz leta v leto bolj priljubljena izletniška točka Novome-ščanov.	(r)
BERITE
pnnedeljsko izdajo »SInvpnskeea poročevalca*
Mesečna naročnina samo 26 din
MLADINSKA LJUDSKA UNIVERZA
priredi dames, 16. aprila, ob 20 v dvorani klasične gimnazije v Tomanovi ulici predavanj« tov. Etbina Kristana:.
■AMERIKA I N JUGOSLAVIJA«
Vabljena vsa srednješolska in delavska mladina.
I VOZNI BED „EKSPRES“
IZŠEL JE VOZNI RED »EKSPRES«, KI GA IZDAJA »PUTNIK* V LJUBLJANI — DOBITE GA V POSLOVALNICAH »PUTNIKA«, »JUGOREKLAMA« IN V TRAFIKAH
KOLEDAR
Petek, 16 maja: Janez, Vanja .
Sobota, 17. maja: Mojoa, Bruno.
SPOMINSKI DNEVI
16.	V. 1942. — Partizani porušili mostove na cesti Ljubljana—Ig.
16.	v. 1942. — Štajerski bataljon napade Ljubno in dobi velik plen.
16.	V 1945. — V Celovcu velik zbor slovenskega prebivalstva iz Koroške, kjer so manifestirali za nadaljevanje borbe proti fašizmu in zahtevali priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
•
Uprava Poliklinike Ljubljana razpisuje za svojo ortopedsko ordinacijo 3 mesta, ln sicer: 1 bolničarko in 1 bolničarja, ki se bosta izvežbala tudi za delo v mav-čami, ter 1 bolničarko, sposobno za administracijo. Zglasiti se osebno na upravi Poliklinike, Miklošičeva cesta 20.
Samopomoč prosvetnih delavcev v,Sloveniji ima svoj redni občni zbor 18.'ma-Ja ob 9 v VII. gimnaziji v Ljubljani, Kongresni trg 18. — Na občni zbor vabi uprava društvene člane in prosvetne delavce nečlane, da spoznajo iz poročil delovanje ln stremljenja društva. 3104-n Vojkova koča na Nanosu Je od 1. maja dalje stalno odprta ln oskrbovana. Prireditelje skupinskih izletov naprošamo, da najavijo obisk vsaj 8 dni prej tn si tako zagotovijo prenočišče in ostalo oskrbo. PD Postojno	3106-n
Obveščamo vse urade, ustanove in podjetja, da se je Gozdno gospodarstvo Postojna preselilo iz dosedanjih poslovnih prostorov v St. Petru na Krasu v Postojno, Jamška cesta 6, telefon št. 17.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 16. maja ob 20: Anouilh: »Povabilo v grad«. Red E. (Vlogo dvojčkov igra Branko Miklavc.)
Nedelja, 18. maja: Kreft: »Kranjski komedijanti«. Gostovanje v Celovcu.
OPERA
Sobota. 17. maja ob 20: Giordano: »An-, drč Chenier«. Zakij. predstava za sindikat Univerze.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana, Gledališka pasaža Petek, 16. maja ob 20: J. B. Priestley: Inšpektor na obisku (zakij. predstava za STS).
Sobota. 17. maja ob 20: S. N. Berhman: Zgodba njenega življenja.
KONCERTI
Italijanski kvartet koncertira 29. maja (Beethoven. Mozart, Debussy). Vstopnice so že v prodaji	3115-n
Vokalni koncert zbora Slovenske filharmonije nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za mestni odbor OF in AF2. Dirigira Rado Simoniti.	3115-n
PREDAVANJA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
Centralna ljudska univerza prireja v petek, 16. aprila ob 2» v dvorani fizikalnega instituta univerze (vhod iz Gosposke ulice) osmo in deveto predavanje iz ciklusa poljudnih predavanj v zvezi z »Razstavo znanstvenih odkritij« v Modemi galeriji. Prevadala bosta tov. dr. Hočevar Miran: »O transfuziji krvi, krvnih skupinah in Rh faktorju«, in tov. dr. Stergar stane: »O transplantaciji rože-nice (Keratoplastika). Predavanja bodo spremljale projekcijske slike. 3072-n Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje tov. dr. Pleterski Miroslava: »Zdravlienje prelomov stegnenice in dr. Božič Branka: »Oskrba ran roke v miru in vojni. Predavanjs bosta v petek dne
16.	maja ob 19 v predavalnici toteme klinike.	3082-n
V petek. 16. maja ob 19.30 bo v Sindikalni dvorani Gospodarskega sveta LRS. Gregorčičeva 23. predavali tov. Bricelj Franc »O tarifnem pravilniku v socialističnem gospodarstvu«. Vabi ljubljanski odibor Društva ekonomistov.	3081-n
KTNO
LJUBLJANA UNION: angl. barvni film: »Nebo prež jastrebov«. Tednik. — MOSKVA: amer film:	»Dom sovraštva«.
TčSpii. — SLOGA: jugoslov, film: »Do-
kument dobe«. Tednik. Predstave v vseh treh kinematografih ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. TIVOLI: amer. film: »Postaja Union«. Tednik. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19 dalje. — BE2IGRAD: premiera Ital. filma: »Težka pot«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. — TRIGLAV: ital. film:	»Glumači«. Tednik. Pred-
stavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — SISKA: angl. film: »Parmska kartuzija«. Brez tednika. Predstavi ob 16 in 19. Prodaja vstopnic od 15 dal-e.
RADIO
SPORED ZA PETEK Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.3# in 22.00. — 5.00—7-Pester glasbeni spo-
red — vmes ob: 5.20—5.25 Objava dnevnega sporeda: 5.50—6.00 Jutranja telovadba: 6.05—6.30 Gospodinjski nasveti; 6.30— 6.40 Pregled tiska ln radijski koledar: 12 00 Slovenske zborovske pesmi; 12.40 Zabavne glasba, vmes objave; 13.00 Cookova pot na severni tečaj (priredil Ernest Adamič) za pionirje: 13.30 Pester spored orkestralne in solistične glasbe;
14.00	Jz Jugoslovanskega kulturnega življenja; 14.10 Priljubljeni napevi in melodije; 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 15.30—15.45 J. B. Priestley: Pojo naj ljudje (radijski roman v nadalj.); 18.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana;
19.00	Radiiska univerza: Prof. dr. Josip Hebeln — Rentgenski žarki v službi medicine, 19.15 Narodne pesmi poje Franc Koren, na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.15 Skladbe Gojmira Kreka. Matije Tomoa ln Heriberta Sve-teia izvajalo: tenorist Janez Lipušček, pianistke Silva Hrašovec. klarinetist Miha Gunzek, violist Srečko Zalokar in pianistka Jelka Suhadolnik-Zalokarjeva;
21.00	»Svet v satiri in humorju« — Ante Dukič: Iz dnevnika nekega osla; 21.20 Melodije n ritem; 22.10 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.15—23.00 Nočni koncert del Antuna Dob roni ča; oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu
327.1	tn: 23.00—23.15 v nemškem jeziku; 23.15—23JO v poljskem jeziku.
OBVESTILA
VSEM OKRAJNIM KOMISIJAM ZA DRUŽBENI PLAN V GOSTINSTVU IN GOSTINSKIM PODJETJEM
Po sporočim Centralne komisije za uporabo osnovnih proporcev družbenega plana FLRJ gostinskim podjetjem in obratom družbenfe prehrane ni potrebno izdajati odločb o potrditvi obvez do družbene prehrane za postranske dejavnosti večjega obsega, za katere je treba sestaviti pregled obvez do družbenega plana in izdati odločbe po predpisih, ki veljajo za dotične dejavnosti. Isto velja tudi za podjetja ze eksploatacijo mineralnih vod in turistična podjetja. - 2e zbrani material naj podjetja in okrajni ljudski odbori uporabijo ze svoje interne potrebe, okrajne komisije pa naj kljub temu dostavijo zbirnike Svetu za blagovni promet LRS. — Komisija za uporabo osnovnih proporcev družbenega plana pri Svetu za blagovni promet LRS.
ODKUP VRBOVEGA ŠIBJA
DOM, trgovsko izvozno podjetje ze domačo in umetno obrt. obvešča vse proizvajalce pletarskih Izdelkov, pridelovalce vrbovega šibja in Kmetijske zadruge, da so bile sporazumno z vsemi interesenti določene naslednje povprečne cene vrbovega šibja za letošnjo odkupno sezono franco vagon:
gojena vrba: sveže šibje S din za 1 kg, beljeno 36 din za 1 kg. polgojen^-tolmln-ska: sveže šibjf 6 din za 1 kg, beljeno 30 din za 1 kg, divja vrba: sveže šibje 4 dm za 1 kg, beljeno 20 din za 1 kg.
Te cene se delijo po dimenzijah takole: gojena vrba dolžina do 120 cm 45 din. do 180 cm 36 din. nad 180 cm 30 din; polgojena tolminska dolžina do 120 cm 40 din. po 180 cm 30 din, nad 180 cm 25 din: divja vrbe: dolžina do 120 cm 25 din, do 180 cm 30 din, nad 180 cm 20 din.
Za ugodnejšo ceno za dimenzije do 120 cm (45 din za gojeno vrbo ozir. 40 din za polgojemo ln 25 din za divjo vrbo) Je pogoj, da ni debelejša od 6 nun. Ta debelina se meri 10 cm od spodnjega konca. — Vabimo Kmetijske zadruge, da organizirajo odkup na terenu. V ta namen naj «topijo v stile tudi s šolsko
mladino in z drugimi zbiralci šibja. Z interesenti naj se sporazumejo direktno, v kolikor pa teh ne poznajo, naj se obrnejo na podjetje »DOM« ki bo dalo tozadevna pojasnila in dispozicije za odpremo.	3lll-a
»DOM«, Ljubljana,'Mestni trg 24.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane Potrošniške zadruge Ljubljana Polje, da se bodo izplačevali članski deleži v času od 19. maja do vključno 15. junija 1952, in sicer v prostorih trgovine »Hranila«, Polje 1 (pri Valiču) Deleži se bodo izplačevali na podlagi članskih knjižic ali članska izkaznice s predložitvijo osebne izkaznice. Opozarjamo vse člane, da v določenem roku dvignejo deleže, ker se po tem roku ne bodo več izplačevali. Izplačila se vršijo vse dni, razen sobote in nedelje, od 8. do 12.	3113-a
UMRLI
Umrl nama Je najin ljubljen) mož tn očka, brat, stric in svak LUDVIK BLAŽIČA, upoikoj. DOZ. Pogreb dragega pokojnika do v soboto 17. maja ob 15 z Zal, kapelica sv. Andreja. Ljubljana, Gorica,
15.	maja. - Žalujoči: žena Roza, hčerka
Helena ter družine Brajnik, Zajc, Cimperman, Steklasa in Logar.	3112-A
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretresljivo vest, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni sin. brat. zaročenec KOSTANJEVEC LJUBOMIL - FRANCI v 20. letu starosti. Pogreb bo v petek ob 14.30 z Zal. - Neutolažljivi starši, sestri Erika in Lilly, bratec Janez, zaročenka Ivi, družini Podržan. Trtnik. - Ljubljana. Stojnci, Muta, 15. maja.	3105-A
Misijonska družba sv. Vincencija Pav. sporoča, da je umrl njen član duhovnik PETER FLORAM. Pogreb bo v petek dne
16.	maja ob 15 z Žal, kapelice sv. Petra.
- Nai Dočiv« v miru!	-31 (17-A
Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je dotrpela mola srčno ljubljena hčerka JOŽICA KAT-TAUER. Pogreb bo v soboto 17. maia ob 16 z Zal. iz kapelice sv. Jožefa, na 2alah. Žalujoča mama Uršula Kattauer.
MALT OGLASI
VELIK HOTELSKI MIZNI ŠTEDILNIK popolnoma nov, naprodaj po ugodni ceni Ponudbe poslati na ogL oddelek pod »Hotelski štedilnik«. ”	6360-4
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR potrebuje s takojšnjim nastopom službe: odličnega samostojnega livarja in odličnega livarja specialista, ki morata obvladati oblikovanje in vlivanje kompliciranih delov z večjim številom jeder. Stanovanje ln hrana za samce preskrbljena.	6158-1
STRUŽNICO ln ključavničarsko orodje prodam. Naslov v oglas. odd. 6334-4 PREKLICUJEM KRSTTsvojega sina Marjana. Braniselj Jože. Rakek; 6331-11 POŠTENEGA NAJDITELJA izgubljene denarnice v Ljubljani 1. maja 1952 naprošam. da vme dokumente na naslov: Stem Slavko, lesno industrijsko podjetje, Brežice. Denar naj -ebdrži. 6330-10
VODOVODNO INŠTALATER. VAJENCA sprejmem. Javiti se od "7 do 8 zjutraj. Bokevšek Vinko, Krekova 4. Moste.
6346-3
PREKLICUJEM in obžalujem kot neresnične trditve, ki sem jih 1. maja 1952 izrekel na,pram Ažmanu Karolu, tovarniškemu delavcu z Lesc št. 109 in njegovi ženi Mariji ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. - Jože' Kolman, tovarniški delavec, Lesce 109. 200 KG BETONSKEGA ZELEZA 16 mm, prodam Naslov v ogl. odd. 6376-4 NOVO ZENSKO KOLO dobre znamke, predvojno, prodam. Medvedova ulica 7, prizemno.	6378-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Ja rite se od 14 do 15. Naslov v oglas, oddelku.	6385-1
IZGUBLJENO vojno legitimacijo Kesič vrniti za nagrado. Poljanska 28.	6392
OCALA sem izgubil pri dostavljanju »Slov. poročevalca«. Poštenega najditelja naprošam, da jih prinese k vratarju »Slov. poročevalca«.	6367-10
AKTOVKA .in dežnik izgubljena. Vrniti proti nagradi »Čevljarna«, Lepi pot l (pri Tobačni tovarni).	6370-10
KOZICO, plemensko, takoj prodam. — Janševa 1.	6371-4
AKTOVKO z važnimi listinami sem pozabil v nekem lokalu. Sporočiti proti dobri nagradi na: Rožič Stefan, Vegova ulica 8.	6338-10
EDVARD RUSJAN prvi jugoslovanski
Današnji mladi rod komaj ve, da «no imeli tudi Slovenci svojega pionirja v letalstvu. Njegovi ožji goriški rojafci se ga še dobro spominjajo, saj bi bil star letos šele šestinšestdeset let, če bi še živel. Postal Je žrtev svojega’prizadevanja, sivo je vroče želje, osvojiti si zračni prostor v plemeniti tekmi z ena. tovrstnimi predstavniki drugih narodov. Krila so mu omahnila im je padel, še ne petindvajsetleten.
Rodbina Rusjan izhaja iz Renč v do-lenji Vipavski dolini. Renče so bile vedno narodno zavedem kraj in so znane mnogim našim borcem iz narodnoosvobodilne vojne, predvsem pripadni kom enot, ki so se borile v teh krajih-Oče Edvarda, Franc Rusjan je bil rojen v Renčah. Bil je izučen sodar in se je zaradi svoje obrti stalno naselil v bližnji Gorici. V zakonu je bilo več otrok. Ostali Edvardovi bratje in sestre so se izselili kmalu po smrti brata Edvarda v Južno Ameriko, samo sestra Ivanka se je’ poročila v Trst,
Edvard, drugorojeni sin zakoncev Rusjan, se je rodil dne 6. januarja 1886 v Gorici. Obiskoval je domačo ljudsko šolo in dovršil četrti razred. Po končani šolski dobi se je oprijel, «kakor njegov starejši brat Jože sodarske obrti. Hkratu je obiskoval ob večerih in nedeljah tečaje gori&ke mestne obrtne šole v Šolskem domu, ki sta jo ustanovila dr. Anton Gregorčič in šolski svetnik Franc Vodopivec. Skupno z bratom Joškom sta se izučila sodarske obrti in opravila pomočniški izpit s prav dobrim uspehom. Obenem pa se je Edvard, ki ga je odlikovala naravna nadarjenost, izučil tudi ključavničarstva, tako da je postal tudi dober mehanik. Bil j» spreten risar jn modelar.
Oba brata sta proučevala razna vprašanja tehničnega značaja, ne zanemarjajoč pri tem svojega dela, kar je bilo posebno očetu všeč. Takrat so se širile prve vesti o iznajdbi letala s strojnim pogonom. V Ameriki ata zgradila prvo letalo — dvofcrilnik na pogon z motorjem brata Orville in Wilbur Wright. Led je bil prebit. Bilo je to leta 1905, pred sedeminštiridesetimi leti. Štiri leta pom«je, leta 1909 je preletel franco-

1 1
SSISI i
Letalec Edvard Rusjan
ski inženir Louis Blerlot z enokrilni-
kom v pol ure Rckavski preliv (Canal La Manche), kar je pomenilo takrat dogodek svetovnega' pomena.
Ob takih vesteh tudi brata Rusjan pač nista mogla ostati ravnodušna. V teh letih, bržčas že leta 1905, sta z zanimanjem začela izdelovati prve modele letal in jih na razne načine praktično preizkušala. Preizkušala sta jih s poganom na roke, z nogami in s trupom. Vendar vse te preizkušnje niso pokazale nobenega zaželenega učinka in uspeha, dokler nista s pomočjo še nekaterih drugih domačih goriških mehanikov leta 1907 zgradila letalo, v katerega sita vgradila bencinski motor. Občina Standrež jima je dovplila delati praktične preizkuse na 'Velikih Rojah ob Mirenski cesti. Kaj kmalu pa sta prišla do zaključka, da je motor za konstrukcijo pretežak.
Zaradi neuspeha pa brata Rusjan nista klonila in sta s poglobljenim proučevanjem nadaljevala z vso vnemo započeto delo. Zvedela sta, da se v Parizu dobijo lahki in močni bencinski motorji, taki. kakršnega bi potrebovala za svoje letalo. Poprosila sta očeta, da jima je dal ves svoj denar in sta odšla leta 1909 v Pariz. Kupila sta nov. lahek, 25 KS močan motor in ga pripeljala domov. V Parizu sta prišla v stik tudi z inženirjem BI er lotom, ki jima je dal novih pobud in nasvetov za njuno delo.
Z novim motorjem in z novimi tehničnimi pripomočki se je dalo laže de. lati. Nenehno sta *e bavila s poizkusi. Njuna letala so bili dvokrilniki, eno-krilniki in celo trofcrilniki zgrajeni iz navadnega obrtnega lesa, prepleteni z žico, krovi pa iz debelega kartona. Sele pozneje sta prekrila letalo z močnim platnom. Njegove diele sta izdelovala deloma doma v očetovi delavnici, nekaj pa v neki baraki na vojaškem' vež-bališču ob Mirenski cesti. Pod aparat sta pritrdila kolesi z bicfldja. V aparat je vedno sedal Edvard sam, pognal motor, se začel spuščati po tleh in polagoma dvigati v zrak. Pri startu sta mu vedno pomagala brat Joško in oče. Aparat tip« »Eda I* v obliki dvokril-nika se mu je razbil pri ponovnem poskusu letenja na Rojah dne 6. novembra 1909.
Spomladi leta 1910 je pričel Edvard Rusjan s poskusnimi poleti nastopati že javno. Nekega dne, bilo je menda o Veliki noči leta 1910 ko je bil najavljen Rusjanov poskusni polet, se je nabrala na Rojah množica ljudstva, med katerimi so bili tudi zastopniki takratnih avstrijskih civilnih in vojaških oblasti, da bi prisostvovali poskusnim poletom. Rusjan se je lepo dvignil v višino kakšnih 20 m in preletel daljavo kakšnih 400 m, potem pa je pristal. Gledalci se niso mogli dovolj načuditi njegovi spretnosti. Ko se je hotel dvigniti k drugemu poletu, ga je radovedna množica obkolila, da si je z letalom med brnenjem motorja Je s težavo utiral pot skozi goste gruče ljudi. Takrat se primeri, da mu prestreže pot goriški izvošček s konjem in kočijo. Letalo udari konja s propelerjem po gobcu, propeler se razbije in letalo polomi. Taka je bila usoda njegovega aparata tipa »Eda II«.
Rusjana tudi ta dogodek ni vrgel s tira. Aparat popravi, izboljša in nadaljuje s poskusi.
Meseca junija leta 1910 je sklenila goriška gospoda prirediti na Velikih Rojah letalski miting v večjem slogu. K sodelovanju na mitingu so povabili tudi Koroški avtomobilski klub iz Celovca. Zastopala sta ga avstrijska letalca inž. Hein in inž. Sahlatnik. Glavne letalske tekme so bile določene za nedeljo 26. Junija, vendar so bile preložene na dam 29. junija 1910. Pri tekmah je sodeloval tudi Rusjan.
Za te tekme so se pripravljali letalci z vajami na Rojah že nekaj dni prerj. Lokalni list »Gorica« Je poročal 25. Jumja, da je letel inž. Sablatnik dan prej z đvokrilnikam Wrightovega sestave »KAC I«, ki je bil last Koroškega avtomobilskega kluba, v višini 30 do 40 m okoli Roj in da je bil polet tep. Višino 40 m je dosegel tudi Rusjan s svojim enokrilnikom »Eda VI« na poletu okoli Roj, kar je pomenilo zanj lep uspeh.
Mitinga, določenega za nedeljo 26. junija niso mogli prirediti, ker je pihal ves dan močan veter od morja čez Kras. Zaradi tega so ga preložili na praznik 29. junija.
O letalskem dnevu na Velik* Rojah
dne 29. junija 1910 piše list »Gorica« v soboto 2. julija:
»2e v zgodnjih popoldanskih urah se je začela množica ljudstva pomikati iz mesta proti Rojam in do štirih in pol popoldne je bilo zbranih na Rojah in okoli njih do 15.000 oseb.
Množica je nestrpno čakala, kdaj se bo dvignila rdeča zastava, znak, da se poleti začnejo. Bilo je že skoraj šest, ko se ni še noben letalec dvignil. Kmalu potem pa Je zaisedel eden inženirjev letalni stroj Wrightovega sestava, se dvignil od tal in mimo letel nad zem-jo kakšnih 40 m visoko. Množica je očarana zrla v ta prizor, navdušeno ploskala in pozdravljala inženirja v višavi mahaje z robci in s ldobuki. V zraku je ostal le malo časa, dobri dve minuti, potem pa se je spustil na zemljo, ker se mu je bil stroj nekaj pokvaril.
V tem času je drugi inženir pripravljal za vzlet še svoj drugi letalni stroj. Dvignil se je z njim od1 tal, toda le kakšnih 10 m visoko. V zraku je ostal le malo časa, dobro minuto, potem pa se je tudi ta spustil na zemljo zaradi okvare na stroju.
Okoli sedmih zvečer je poskušal leteti s svojim letalom Bleriotovega sestava tudi Rusjan, toda sreča mu ni bila mila. Nekajkrat se je pognal po Rojah in se res dvignil nekaj metrov od tal, pa se Je kmalu spet moral spustiti nia zemljo.
Bilo je že pol osmih zvečer. Ljudstvo je začelo zapuščati Roje. Ob tričetrt na osem pa se je eden od inžani-rjev med
splošno pozornostjo spet dvtgndl v
Letel Je gotovo 100 m visoko in mimo vodil letalni stroj. Napravil je kakšnih osem krogov. V zraku je ostal 16 minut. Priredili so mu navdušene ovecije. V tem času pa so popravili tudi drugo letalo in videli smo pluiti po zraku dva letalna stroja. Gledalcem se je nudil krasen, nepozaben prizor!«
Na ta miting j« prispelo tudi iz Trsta nad 2500 izletnikov, ki »o se pri-
,,i	'
Iv
mm
letalec
imata po mitingu te tisto poletje določil, naj ae udeleži kolesarske tekme v Zagrebu. Pri tekmah se Je seznanil z Zagrebčanom Mercepom. Govorila sta tudi o letalstvu. Mercep mu ponudi finančno pomoč, ki jo Ruejan rad sprejme.
Rusjan In Merčep v Blerlotovem letalu v Zagreba
peljali po južni železnici z dvema posebnima vlakoma. Vlaka sta se ustavila na Rojah. Pri prireditvi je svirala goriška vojaška godba, v stojnicah pa so točili pivo. Vstopnina je znašala 1 krono, za tribuno pa 40 kron. Zato je bila le malo zasedena.
Rusjan pri tekmah ni imel uspeha, ker je bil vijak izdelan iz lesa, kakršnega so pač imeli v domači delavnici, biti bi bil moral izdelan iz trdega in prožnega, za izdelavo vijakov specialnega lesa. Pri odletu se je vijak tako vrtel, da je vzdržal z 8 j im le malo časa v zraku.
Po teh tekmah je bil Rusjan nekoliko potrt zaradi neuspeha pa ni odnehal. S podvojeno vnemo sta delala z bratom v delavnici in varčevala z denarjem za nakup močnejšega letalskega motorja.
V mesecu juliju istega leta zaznamuje list »Gorica« še en Rusjanov poskusni polet na Rojah, pri katerem se mu je pokvarilo pri letalu kolo pod trupom.
Kmalu nato se odprejo Rusjanu nove perspektive.
Rusjan je bil tudi kolesar in Je bil zaradi uspehov pri kolesarskih dirkah celo večkrat odlikovan. Bil je vesel fant, šegav in v družbi zaradi svojega prikupnega značaja splošno priljubljen. Kolesarski Mub v Gorici ga Je
Kmalu nato sta odpotoval« oba v Pariz in nabavila letalski motor za 50 konjskih sil.
Po povratku te Pariza Je odšel z Edvardom v Zagreb tudi brat Joško. V Zagrebu sta se brata Rusjan skupno z Mercepom lotila izdelave novega letala. Poskusni poleti z novim letalom so Edvardu lepo uspeli. Ko so o tem slišali v Gorici, so biili Goričani zelo veseli in je Edvard prejemal zato od prijateljev in znancev mnogo čestitk.
•Meseca decembra 1910 se je odpravil Edvard Rusjan s svojim družabnikom Mercepom z novim letalom v Beograd. Predstaviti se je želel s svojim znanjem bratskemu srbskemu narodu.
Za pravoslavni Božič po našem koledarju že v začetku leta 1911, je Rusjan hotel pokazati Beograjčanom svoje znanje in uspehe s svojim letalom. Na tretji božični dan je letel nad Beogradom. Močan sunek košave, ki je v Beogradu v tem letnem času običajna je letalo prekucnil in pokopal pod njim ob obzidju kalemegdanske trdnjave prvega jugoslovanskega letalca Edvarda Rusjana.
Se dolgo let potem je gorela na njegovem grobu, označena s številko 343. lučka, ki mu jo je prižigala ljubeča srbska roka.	Jože Vrbovšek

PODRUŽNICA
SLOVENSKEGj POROČEVALG
IN
LJUBLJANSKEGA
DNEVNIKA
V ZAGORJU
sprejema za naše liste nova naročila, naročnino in oglase.
Posreduje za vse vidneje jugoslovanske dnevnike, tednike in mesečnike ter za demokratične liste v Trstu.
Na razpolago ima broširane knjige »Dobri vojak Svejk«, brošnro »O papeževi nezmotljivosti« in posamezne snopiče romana
„Grof Monte Cristo"
Izdajatelj Usta: Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije - Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo:	Ljubljana,
Tomšičeva ul. 5, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50/III., telefon 47-75 in 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-96, za ljubljanske naročnike, 24-63, za zunanje 38-32 - Poštni predal 29 - Tekoči račnn NB 601-96321-0 — Mesečna naročnina 140 dinarjev
SAH
Olimpiada železničarjev
V I. koln Šahovske olhnpiade železničarjev Je Jugoslovanska ekipa dosegla največjo zmago s tem, da Je premagala Švico 9:1. Poleg Jugoslavije sta se plasirali za polfinale še Zahodna Nemčija, ki Je premagala Belgijo 7:3, in Avstrija, ki Je premagal« Nizozemsko 8:2. Četrtega polfinalista bo odločilo srečanje Finska : švedska. V I. koln Je Finska igrala neodločeno z Norveško, sklenjene pa je, da bo sodeloval« v nadaljnjem tekmovanja.
Rabar igra v Sao Paulu
Po končanem mednarodnem šahovskem turnirju v Rio de Janeiro ata bila jugoslovanska šahovska mojstra Rabar Bra-slav in dr, Trifunovič Petar povabljena, da podaljšata svoje gostovanje v Braziliji oziroma Peruju. Rabar bo sodeloval na mednarodnem turnirju v Sao Paulu. Turnir se je začel včeraj in bo na njem igralo 12 Igralcev, med njimi tudi Argentinec Elisikases.
DT. Trifunovič je po končanem turnirju v Rio de Janeiro odigral dve simultanki, nato pa je odpotoval v Pero, kjer bo v Limi sodeloval na več šahovskih tekmovanjih, prirejenih nalašč za njegovo gostovanje.
Šah T Trbovljah
Šahovski klub Rudar v Trbovljah Je odigraj pred dnevi brzotumir za mesec april. Izmed 12 udeležencev Je zasedel prvo mesto Frece z 8 točkami. Na brzo-tumirju za mesec maj je med 10 udeleženci zmagal Tavšič z 8 točkami, drogo in tretje mesto pa si delita Jazbec in Opresnik po 6 točk. Veliko pozornost vzbuja glavni turnir za prvenstvo Trbovelj. Po X. kolu vodi Rugelj z 9 točkami pred Freoetom, Jordanom itd.
Dvoboj med šahisti iz Trbovetj in Žagarja ae je končal z zmago Rudarja 9 in pol j 7 in pol.
•
Simultanka Stoltza v Beogradu. Mednarodni šahovski mojster Stoltz Je v šahovskem klubu CDJLA »Partizan« odigral simultanko proti 25 Igralcem. V štiriuml borbi je Stoltz pet partij Izgubil, 4 remiziral, 16 pa dobil.
RTBfSTVO
▼ jroaoomnr
Slabši presenetili boljše
V drugem povratnem kolu tekmovSnJa
z« prvenstvo Slovenije v nogometu, ki so g« odigrali včeraj, je bilo spet nekaj presenečenj. Predvsem velja to za tekmo mariborskega Železničarja z Odredom, ki sta se razšla z neodločenim rezultatom. Odred je bil tehnično boljši, toda Železničarji so s požrtvovalno igro navzlic temu. da so nekaj časa igrali z 10 in celo 9 igralci, uspeli proti renomi-ranemu naspro-tniku dobiti točko. V Kranju je Korotan kapituliral pred Železničarjem iz Ljubljane. V hitri igri so se
PRVENSTVENA LESTVICA
Odred
Branik
Železnic» 14.
Nafta ,•
Rudar
Železničar Mrt>.
Korotan
Kladivar
Mura
Sloga
11
11
11
11
11
11
11
11
11
11
1 4»:l« 18
3 22:12 14 20:18 13 15:13 12 15:15 11 21:21 10 22:28	9
11:18	9
17:34	8
12:31	6
gostje, ki so MM borbenejši od domačinov, uspešno uveljavili in se s tem povzpeli med vodilno trojico. Tudi v Celju je bMa tekma med KLadivarjem in Rudarjem ostra in hitra. Domačini so kljub tehnično boljši igri Rudarja s svojo požrtvovalnostjo osvojili obe točki. Ljubljanska tekma med Slogo in Branikom iz Maribora ni nudila pričakovane igre. Zmago so si priborili Mariborčani, M pa gledalcev niso zadovoljili, prav ta-
ko kakor tudi ne enajsterica Sloge.
senetijive je nadalje zmaga Mure v Len* davi nad moštvom Nafte.
Rezultati včerajšnjih prvenstvenih tekem slovenske lige so naslednji: 2elezničar Mrb. : Odred 3:3 (2:2) Kladivar : Rudar 2:1 (0:0)
Korotan : Železničar Lj. 1:2 (1:1)
Sloga : Branik 1:3 (0:1)
Nafta : Mura 0:1 (0:0)
REZULTATI OSTALIH TEKEM Rudar (Velenje) : 2SD Celje 8:1 Kovinar (Tezno) : Fužinar (GuštanJ) 4it Usnjar : Tekstilec (Mrh.) 1:3 Kovinar (Store) : Drava 3:2
Nogometno prvenstvo študentov
V nadaljevanju prvenstva univerze v
nogometu sta bili odigrani na igrišču Krima dve tekmi. V prvem srečanju so agronomi premagali arhitekte 3:1 (2:0). Gole so dali Pelicon S in Maver za agronome ter Kolakovič za arhitekte. Grajati je treba nediscipliniranost Koiakoviča, ki je stalno ugovarjal odločitvam ročnika Gjuda.
Popoldne je bila odigrana tekma med
juristi in umetniki, ki se je končala z rezultatom 2:0 (2:0). S požrtvovalno obrambo so umetniki v drugem polčasu kljub stalnemu obleganju svojih vrat ohranili mrežo čisto. Gole sta dala Ma-roša in Ačim
Prireditelj opozarja vsa moštva, da se morajo tekme pričeti točno ob napove, dani uri.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI V KRATKEM
Na včerajšnjem atletskem mitingu v Celju je Lorger v teku na 110 m čez zapreke dosegel čas 15,1, kar je le za desetinko sekunde slabše od državnega rekorda.
Tek zmage v Litiji v nedeljo 18. maja.
Zveza borcev in Združenje rezervnih oficirjev v Litiji pripravljata za proslavo praznika zmage več prireditev. Ena od teh bo tudi športna, in sicer tradicionalni tek na progi Šma.rtno—Uštje— Grbin—Litija. Prireditev bo v nedeljo, 18. maja s startom na Glavnem trgu v Šmartnem točno ob 14. uri. Cilj bo pred spomenikom padlih partizanov v Litiji. Udeležba na teku je dovoljena tudi te-
Prvenstvo Ljudske milice v streljanju
V petek, soboto in nedeljo bo v Ljubljani prvenstvo Ljudske milice v streljanju. Nastopili bodo tekmovalci - miličniki iz vseh republik. Lanski moštveni zmagovalec Srbija bo imela letos hude nasprotnike, predvsem v strelcih Makedonije in Slovenije. Našo republiko bodo zastopali: Ivan Ulčnik, Marjan Skušek, Rado Urbančič, Matija Maverc, Angel Vidmar in Ivan Bratanič.
Slovesna otvoritev bo danes ob 14.30 na strelišču ob Dolenjski cesti, zatem pa se bo začelo tekmovanje. Spored je določen takole: petek ob 15: hitro streljanje z vojaško puško na 300 m, sobota ob 9: streljanje s precizno pištolo, nedelja ob 9: streljanje s pirecizno vojaško puško na 300 m.
kačem od zunaj. Za zmagovalca Je določen prehodni pokal, za prve tri zmagovalce pa praktična darila (sprinterice in majice). Prijave sprejema prireditveni odbor še pred začetkom tekmovanja.
V	odbojkarski tekmi za prvenstvo Slo^ venije je Branik iz Maribora premagal Peco (Mežica) 3:0 (15:5, 15:10, 15:13).
V	tekmovanju za moštveno okrožne prvenstvo so Združene tvornice svile igrale z moštvom Frama neodločeno 4:4. Po obstoječih pravilih so zmagali Mariborčani zaradi boljšega rezultata n* prvih štirih deskah. Šahisti Partizana-Studenci pa so premagali Ruše 5:3.
V	soboto in nedeljo bo v Mariboru n«
igrišču Železničarja srednješolsko prvenstvo v atletiki za posameznike. TekmoJ vali bodo v tekih, skokih in metih.
Kolesarski klub Slavko Šlander bo v nedeljo dopoldne poredil medrepubliški kolesarski kriterij za turiste, juniorie-sp ec: a Us te ter seniorje-specialiste. Tek-4 movanje -je posvečeno 20 letnici kolesar* skega udejstvovanja tov. Loeinška.
Nogometno tekmo Kladivar : Nafta preteklo nedeljo je sodil Zajc *iz Ljubljane in ne Grošelj, kakor smo po pomoti objavili
Na Dunaju Je bile pred 30.000 gledalci nogometna tekma med dunajskim nogometnim klubom »Austrio« in angleškim »SC Liverpool«. Zmagala je »Austria« z 2:0 (1:0).
Dunajski »Rapid« je igral v Bruslju z italijanskim »SC Milano« in ga premagal 2 : 1 (l:l).
Jože Prhavc prvi na tekmah modelarjev
Pred dnevi Je bilo v Skoplju državno prvenstvo letečih modelov v kategorijah jedrilic nordijskega tipa A-2 in Wakefield gumenjakov.' Na tekmovanju so sodelovala moštva Srbije z 20 tekmovalci, Hrvatske z 12 ter Makedonije in Slovenije s 5 tekmovalci. Vreme je bilo prvi dan neugodno. Pihal je veter s hitrostjo okoli 14 km na sekundo.
V	tekmovanju modelov nordijskega tipa je zmagal član hrvatskega moštva Vili Knon, od naših tekmovalcev pa sta bila najboljša. Dominik Gregal iz Celja in Lojze Južina iz Ljubljane. Uvrstila sta se na 11. oziroma 12. mesto.
V	tekmovanju gumenjakov za pokal Makedonije so veljali za favorite lanski zmagovalci mednarodnih tekem gumenjakov v Holandiji Emil Fresel, lanski zmagovalec <ia izbirnih tekmah v Sarajevu Jože Prhavc in lanski drž. prvak Vlado Stojadlmovič. Tekmovali so v treh kolih. V vsakem kolu je imel tekmovalec pravico do enega starta. Ocen j e-
dviga na višino 120 m. Zračni vijak se sklopi in model odlično planira. Gaso-merilci zabeležijo čas 4:43 minute, kar je v prvem kolu najdaljši let. V drugem kolu doseže Prhavc čas 196 sekund. Pred ostalimi tekmovalci ima okoli dve minuti prednosti. V tretjem kolu pa doseže maksimum pet minut in osvoji pokal Makedonije s 779 točkami. Na drugo mesto se je uvrstil Vlado Stojadinovič s 579 točkami, na tretje pa inž. Be m fest.
Ce analiziramo Prhavčev uspeh 779 točk, lahko ugotovimo, da je mednarodne vrednosti. Na lanskem svetovnem prvenstvu na Finskem je zmagovalec Šved Stark, v isti kategoriji modelov in pri enakih vremenskih razmerah nabral v treh kolih samo 707 to.k.
Jože Prhavc je eden naših najboljših modelarjev. Rodil se je 2. februarja 1928 v Ljubljani. Z modelarstvom se bavi od leta 1945. Naslednje leto je dovršil C modelarski tečaj. Doslej Je sodeloval na vseh republiških in.državnih prvenstvih. Na tekmovanjih Je dosegel dobre uspehe.
Jože Prhavc pri spuščanja svojega modela
vali so trajanje leta modela do 5 minut, pri čemer je vsaka sekunda štela točko.
Prvi je starta! inž. Stjepan Berufest. Model je poletel z deske in dosegel višino 50 m. Let je trajal 2.36 minute. Drugi je startal Fresiov gumenjak. Model ni izpolnil pričakovanja. Po 90 sekundah je že pristal
Na startu Je Jože Prhavc. Model mu kair skoči s startne deske in se strmo
Leta 1949 Je zastopal naSo državo na svea
tovnem prvenstvu v Finski in Švedski, lani pa na mednarodnem tekmovanju v Holandiji. S svojim požrtvovalnim delom je mnogo pripomogel k dvigu našega letalskega modelarstva.
Ker je letošnje prvenstvo osvojil Slovenec, bo prihodnje leto tekmovanje za državno prvenstvo v tej kategoriji v Sloveniji.
ICLABVNĐ •-
QRGUCI
POSLOVENIL VLADIMIR LKVST1K
Somrak Je v >obl. Lukrecija sanja pravljico o posušenem mandelj novem drevesu, ki se pod očesom čistega človeka vnovič odeva v cvetje. Tudi ona se spet razcveta. Novo nedolžnost dobiva, novo čistost vsega bitja. Kdor jo vidi, strmi nad tolikanj ljubko milino in ponižnostjo duše. Pesnike užiga, ki ji posvečajo verze, polne strasti in češčenja. Ariosto, Giraldi, Antonio Tebaldeo, Marcello Filosser.o jo primerjajo z Minervo, Heleno in Venero. Postala je vzor zveste, čednostne soproge. Michel Angelo Jo dvigne na podstavek in Jo izkleše kot žalujočo Mater božjo. Vsa poželenja in vse grehote so se zdavnaj osule z nje. Kakor Anadiomena vstaja prerojena lz morji življenja. Sežgala je vsa očetova in bratova pisma — da, še svoja nekdanja'dragocena oblačila.
Zdaj nosi preprosto sivo haljo. Navzad živi. Mahoma se spomni: Takrat, ko je Aleksander t: takrat, ko je Cesare — takrat, ko je Alfonso —
Iz grobov vstajajo Borgijci. Mnogim tiči v prsih bodalo, mnogi nosijo glavo pod pazduho. Njim na čast pleše španski ples. Menih jo spremlja in bije na luno, j» tamburin. Mrtvi Borgijci jo gledajo, Pleše, dokler se
nezavestna ne zgrudi. Ko se Je zdramila, Je bila v sobi tema. Tema Je bruhala strahove. Strahovi v nji — strahovi zunaj nje — Plamen, rumen kakor žveplo, Je z neba udaril v srce. Grbast možiček je mahoma poplesaval pred njo, in mrzko Ji Je bilo, ko ga je videla, da ne hodi, ampak spakljivo In vsiljivo miglje s prenapeto zadnjico In poplesava. Mahoma Je zginil v zid, kakor da bi bila' tam vrata. Pa ni bilo vrat. Bila je samo majhna luknja«* v kateri je sedela krastača ln z zlatorjavlml očmi bolščala; v Lukrecijo. Sonce Je bilo že zdavnaj zašlo, ovešeno z vi-, joličastim plaščem oblakov. Zdaj so vstajale zvezde. S vi-; talo se je, svitalo bolj in bolj. Hrumenje je okrog nje'' in bučanje svetlobe. Reka sijaja. Smehlja se. Tedajcl Jlf smehljaj zamrzne, v grozo se spremeni. Sijaj zagori. Vsa- f ka potnica njenega telesa gori. Vroče postaja, bolj in f bolj vroče. V vicah je.
Na njenem nagrobnem kamnu so našli ta napis, Irt sl | ga lahko tri dni bral, dokler ga ni dež izmil: Lukrecija — samo po Imenu — tu leži, ki gnus na gnus grmadila Je svoje dni: očetu rodnemu žena in snaha hkratu, možu morilka in vlačnga bratu.
EPILOG
Luls Je rodil Rodriga, Rodrigo Je rodil Pedra, Pedro Je rodil Alfonsa, Alfonso je rodil Juana.
Juan Borgia Je bil prvi lovski mojster ln prvi konjušnik na dvoru Karla V. Ljubil je Izabelo, kraljico špansko, In ko je umrla, Je spremil njeno krsto do Granade, kjer so jo položili v kraljevsko grobnico. Po stari šegi so krsto š$ »krat odprli, in Juan Borgia Je pristo-
pil, da bi s prisego potrdil: truplo, ki ta leži, Je truplo lepe in blage kraljice Izabele. Vzdignil Je roko — ali roka mn je negibno obvisela v zraku. Ta natrobneli kos mesa, ki ga že ni bilo več spoznati, bi naj bil Izabela, lepa Izabela, čudo v ženski podobi? Uprl se je in ni hotel priseči In pest Je skrčil, kakor da bi preklinjal boga. Planil je In zbežal in prišel do Tordsciljskega gradu.
Našel je zmešano starko, ki je pred njim ostudno plesala tarantelo. Bila Je Ivana, mati Karla V. Pobegnil je in srečal v Jarandilli Karla V., ki se je bil poln studa odpovedal prestolu. Tedaj gre Juan Borgia k Jezuitom In postane leta 1563 njihov general. Da bi rešila borglj-sko ime prekletstva in sramote, ga kurija po njegovi smrti kot najboljšega vseh Borgijcev proglasi za svetnika.
San Francisco Borgia! Ubogi svetnik — kdo te kliče
, na pomoč v svoji stiski, kdo ti prinaša sveč in voščenih src? Kdo nosi na prsib svetinjo s tvojo podobo? Nihče te ne kliče. Nihče ne moli k tebi. Na samem, vstran od vseh drugih svetnikov, stojiš ob božjem prestolu. Solza se tl Ieskeče v serafskih očeh, kadar slišiš, kako bućć in se razlegajo pesmi drugim svetnikom na čast.
Poveretto Borgia! Črno Ime nosiš, ki ga niti milost božja ni mogla zlikati, da bi se svetilo. Borgijec! To ime , je bilo nekaj časa psovka kakor malopridnež in živoder, in niti morilec se ni dal brez kazni pitati z Borgijcem.
Nekega dne je stopil sveti Francisco Borgia k bogu in ga pOprosil: Vzemi od mene ta svetniški osvit, ki mi ga je dala tvoja sveta Cerkev. Ni ga, ki bi mi verjel, da je pravi. N$ ljudje ne verjamejo ne tvoji angeli. Pusti
me, naj odidem k vragom v pekel, tja, kamor sodiji Borgijci. — In bog Je videl sveto resnobo na svetniko vem obličju In globoko vzfHhnil in rekel: Idi — pojd k svojcem. —
In Borgia se Je priklonil, slekel uniformo jezuitskeg: generala in počasi krenil po devetstodevetindevetdese tih stopnicah, ki vodijo v pekel. In je potrkal na peklen ska vrata. Sam Lucifer Je odprl. Kdo si?
Borgijec!
Peklenščku se Je zjasnil obraz: A, Izvrstno. Devet Ii devetdeset Borgijcev je že notri. Ti si stoti. Dobro m došel! Plačaj vstopnino pa lahko greš noter!
Borgia se je zavzel: Vstopnino? Koliko?
Ker sl ti: tisoč zlatnikov!
Borgia: Nimam tisoč zlatnikov.
Vrag: No, reciva: pet sto!
Borgia: Tudi pet sto Jih nimam.
Vrag: Täk bogme, koliko pa imaš?
Borgia: Niti beliča ne. —
Vrag je ogorčen vzrojil: Kaj, Borgijec si, pa praviš, da nimaš denarja? Lažeš. Samo skopuh si, umazanec, ali pa si naložil svoje premoženje v nebesih, ker ti Je Gospod bog obljubil višje obresti. S sto tisoč zlatnikov so tvoji presvetli sorodniki prihajali sčm. Ko Je prišel Aleksander Borgia, so moji peklenski hlapci teden dni vlačili zaboje z zlatom. Poberi se v nebesa, če nočeš ali ne moreš plačati peklenske mitnine.
Tako Je dejal In mu pred nosom zaloputnil peklenska vrata. Med nebom in zemljo, nikoder doma, blodi brez mira zadnji Borgia, -	,