Velikonočni manifest
V	svoj učbenik o nas še to bom vpisal:
»V središču zgodovine Križ stoji: nepremagljiv, nepremakljiv, nesmrten.
Na njem Ubiti - vstal je. Spet živi!”
Še to bom v učbenik o nas zapisal:
»Odkar naš narod je spoznal Načrt, ki človek-Bog ga v nas uresničuje, je Vanj usmeril bivanje in smrt, še tisto smrt, ki z njo se Zlo maščuje.
In On, do Svojih zvest, do smrti zvest,
Je narodu naklonil neodvisnost -Vstajenje je vsevišnji manifest!”
Veselo alelujo si voščimo!
Pomladna luna s himno barva svod.
Od Vstalega je končno vse odvisno: bodočnost; vera; up. In dom svobod.
Spoštovano uredništvo!
S to pesmijo za letošnjo Veliko noč pošiljam iskrene čestitke Polstoletnemu jubileju Svobodne Slovenije, ki je - ne brez božje r^donjenosti - storila toliko dobrega v svetu resnice in dobrote. aJ Vas naš Gospod, Vir resnice in dobrote, ohrani vsaj še pol kletja, vsem Slovencem v prid!
Vaš vdani daljnovzhodni bralec Vladimir Kos
j-	(z velikonočnimi voščili.)
Svobodna Slovenija želi vsem svojim bralcem v Argentini in po svetu ob ) spominu na Kristusovo vstajenje vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
i
Slovenija uradno začela E pogajanja z EZ
Nadškof odgovarja ZSMŽ
Vlada je 2. aprila imenovala 10-člansko ^Sjjalsko skupino za pogajanje Slovenije članstvo v Evropski zvezi. Za vodjo . Pine je imenovala Janeza Potočnika, eKtorja Urada za makroekonomske ana-® razvoj. Slovenska delegacija s Potoč-0rrt na čelu se je 3. aprila v Bruslju
8. Zabavi ob začetku pogajanj za pri-pr Evropski zvezi se je moral vsak k(iavn*k države, ki vstopa v EZ, ob-v nošo kake države, ki je že v Zvezi, slovenske vlade dr. Drnov-za evropske zadeve Bav-v bavarsko nošo.
udeležila pripravljalnega srečanja, na katerem je Evropska komisija enajstim kandidatkam razložila postopek prve faze pogajanj - podrobne analize usklajenosti nacionalnih zakonodaj z zvezno.
Uvodno besedo na kratki medvladni konferenci ob začetku pogajanj je imel predsedujoči svetu, britanski zunanji minister Robin Cook. Ta je poudaril, da je ta dogodek zgodovinski v odosnih EZ in Slovenije. Slovenija je del evropskega območja in zato brez nje evropska podoba ne bi bila popolna, je dejal voclja britanske diplomacije.
Tehnični sestanki bodo pripravljeni po 31 področjih, na katera je zveza vsebinsko razdelila pogajanja o članstvu. V procesu podrobne analize usklajenosti nacionalnih zakonodaj z evropsko bo Evropska komisija v pivi vrsti preverila, koliko zakonodaje je že usklajene in ali za uspešno izvajanje posameznih zakonov v državah kandidatkah obstaja ustrezna upravna infrastruktura. Podrobna analiza usklajenosti nacionalnih zakonodaj kandidatk bo po ocenah Bruslja najverjetneje za večino področji končana pred koncem leta, nato pa bo pot za vsebinska pogajanja odprta.
Pogajalec za Slovenijo, Španec Jaime Garcia-Lombardero, je v pogovoru s časnikarji Sloveniji zaželel, da bi se v Zvezo vključila hitreje kot Španija, ki se je pogajala osem let.
Zveza slovenskih mater in žena je pred nekaj tedni poslala pismo ljubljanskemu nadškofu dr. Francu Rodetu, kjer se zgražajo nad zadnjimi napadi na Marijo,
obenem pa se zahvaljujejo nadškofu za njegove pogumne in odločne besede odpuščanja. V odgovor so dobile naslednje pismo:
Spoštovane,
Ljubljana, 26. marec 1998
prejel sem vaše pismo, s katerim mi izražate podporo ob teh res nedojemljivih dogodkih, kot je skrunitev podobe Matere Božje.
Stvari so zares hude in ta primer najbrž še posebno prizadelo doživljate žene in matere. Prepričan sem, da edino jasna beseda in odpuščanje, kakor nas uči Božji nauk, lahko pi'eseže zločin.
Ob tem in drugih napadih na našo vernost se vaši skupini še naprej pnporočam v molitev in vas vse prav lepo pozdravljam!
+Franc Rode, nadškof
Seja glavnega odbora SLS
Glavni odbor Slovenske ljudske stranke je po večurni razpravi o dogodkih v zvezi s financiranjem stranke leta 1992 podprl predsednika stranke Marjana Podobnika, pa tudi dosedanjo strankino politiko. Po besedah predsednika glavnega odbora SLS Franca Zagožna „seja ni bila posvečena toliko financiranju stranke leta 1992 kot
napadom, ki se dog^jjyo na stranko”.
Glavni odbor SLS je razpravljal tudi o izraelskem tajnem sporazumu. Na podlagi sedanjih informacij ustavna obtožba proti predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ki jo napoveduje SDS, ni utemeljena, Če pa se bodo pokazala nova dejstva, bo glavni odbor o tem ponovno razpravljal.
STRAN 5:
Odprava Patagonija 98
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 11-12 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de abril - 9. aprila 1998
Zahvalna maša
za samostojno Slovenijo
Na Brezjah je bila v nedeljo, 5. aprila zahvalna slovesnost za uresničeni sen samostojne Slovenije leta 1991. Bogoslužje cvetne nedelje je vodil metropolit dr. Franc Rode, ob tej priložnosti pa so na zunanji steni kapele Marije Pomagaj odkrili in blagoslovili zahvalno ploščo Mariji Pomagaj -Kraljici Slovencev. Omenjeno zahvalo slovenski verniki izreklo ob 150-letnici programa Zedinjene Slovenije in 130-letnici slovenskih narodnih taborov.
29. mai;ca 1848 je namreč stolni kaplan v Celovcu Matija Maj ar v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil članek, naslovljen Slava Bogu na višavah, s pozivom Slovencem, naj izkoristijo tedanji ugoden čas in zahtevno pravice, ki jim gredo kot narodu. Temu članku je kmalu sledila peticija z naslovom Kaj Slovenci tet jamo? Pred 130 leti pa so Slovenci na narodnih taborih tekali uresničitev zahtev iz leta 1848.
V atriju ljubljanskega Magistrata so 7. aprila, ob 11. uri odprli osmo razstavo velikonočnih pirhov, v Spomeniškovar-stve-nem centru pa razstavo Velikonočni običaji. Razstavo velikonočnih pirhov sta odprla ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in županja Vika Potočnik, podelili so tudi nagrade za najboljše izdelke. Poudarek letošnje razstave so pirhi živih, močnih barv.
Nasa skupnost živil
Iz življenja v Argentini
Januarja meseca t.l. je vseameriško embalažno združenje CMM (Converting Machinery and Materials Conference) podelilo odlikovanje „CMM Converter of the Americas” Hermanu Zupanu v priznanje za dosežke in doprinose k razvoju latinskoameriške embalažne industrije.
V četrtek, 19. marca je bil redni sestanek sanmartinske Zveze žena mati, ki jo vodi ga. Ančka Podržaj.
V petek, 20. marca, je bila seja Medor-ganizacijskega sveta, ki jo je vodil predsednik ZS Marjan Loboda. Prisotni so razpravljali o pripravah za prireditve ob Spominski proslavi žrtev revolucije 7. junija, za Praznik slovenske državnosti 27. junija, za Obletnico Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije ter za Slovenski dan, ki bo letos 11. oktobra v San Justu.
V soboto, 28. marca je Slovensko gledališče v Buenos Airesu priredilo veseloigro „Pri belem konjičku” v Slovenski hiši v režiji Maksa Borštnika
V nedeljo, 29. marca je Slovensko gledališče to igro ponovilo.
Isti dan je bila v cerkvi Marije Pomagaj mladinska maša in priprava za veliko noč v priredbi Francija Pavliča CM in misijonske skupine iz San Justa. Prisoten je bil tudi Rok Gajšek, misijonar iz Madagaskarja.
Na isto nedeljo je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 46. občni zbor Društva Slovenska vas.
Pravtako na isto nedelo, 29. marca po maši je bil sestanek staršev Balantičeve šole v Našem domu v San Justu. Predavala je arh. Jure Vombergar, istočasno je bila tudi razstava ročnih del počitniških dni.
V	sredo, 1. aprila, je bil sestanek Zveze slovenskih mater in žena z razgovorom ddelegata slov. dušnega pastirstva v Argentini prelatom Jožetom Škerbcem.
Po naši Domovih se vršijo duhovne obnove za veliko noč, v cerkvi Marije Pomagaj pa molitvene ure ob prvih sobotah.
Na cvetno nedeljo, 5. aprila je bil v cerkvi Marije Pomagaj blagoslov butaric in ol,jk, enako v Rožmanovem domu in v drugih Domovih.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije.
Zgodilo se je v Sloveniji...
PREDSEDNIK FRANCOSKEGA SENATA V SLOVENIJI
„Francya vas bo Jako kot včeraj tudi jutri podpirala v procesu vključevanja v EZ, po katerem boste, kot si iskreno želim, postali šestnajsta članica zveze,” je 1. aprila med drugim v nagovoru državnim svetnikom dejal predsednik francoskega senata Rene Monory, ki se je mudil na dvodnevnem obisku v Sloveniji. ..Francija si danes boy kot kdajkoli želi biti na vaši strani. In to tudi bo. Zato moramo odpreti novo obdobje v našem sodelovanju in to tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Obe strani lahko veliko pridobita pri okrepitvi naših starih vezi,” je dodal Monory. „Priznati moramo, da naša trgovinska iz-meujava ni na tako visoki ravni kot politična, temveč daleč pod gospodarsko močjo naših dveh držav. Francoska podjetja niso dovolj prisotna v Sloveniji. A to naj bi se spremenilo, še posebej, ker si z obeh strani želimo povečati izmenjavo.”
NOVA GORICA/GORICA
Župana Stare in Nove Gorice, Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan, sta rm sedežu goriške občine podpisala dokument z naslovom Projekt sožitja med prebivalci Gori-
ce in Nove Gorice. Projekt je namenjen skupnemu reševanju gospodarskih, infrastrukturnih in drugih problemov med mestoma, ki se bodo pojavili z vstopom Slovenije v EZ. Mesti naj bi v ta namen dobili približno 3 milijarde tolarjev, do poletja pa morata pripraviti skupne razvojne načrte in jih predstaviti Evropski komisiji.
KNJIGA O ŠUŠTERŠIČU
Pri založbi ZRC je izšlo delo Dr. Ivan Šušteršič (1863-1925) - Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma, ki ga je napisal akademik Janko Pleterski. Knjiga je študija o politiku, ob Kreku in Korošcu vodilnem laičnem prvaku slovenskega političnega katolištva, ki pa so ga po prvi in po drugi svetovni vojni iz zgodovinskega spomina izrivali tako njegovi politični nasledniki kot tudi nasprotniki. Delo govori o nay-vplivnejšem političnem voditelju slovenskega naroda konec prejšnjega in v začetku
20.	stoletja. Pleterski skozi delo in pot tedanjega političnega prvaka slovenskega katoliškega gibanja predstavlja slovenski politični razvoj od nastanka večstrankarskega političnega življenja v devetdesetih letih 19. stoletja po do konca prve svetovne vojne oz. Avstro-Ogrske monarhye.
NOVICE S PRIMORSKE
SLOVENSKA SKUPNOST bo na deželnih volitvah 14. junya nastopila s svojimi kandidati v koaliciji Projekt avtonomij. Stranka se je odločila, da podvzame ta korak, potem ko je koalicija Oljka bila razpuščena zaradi odhoda Demokratična stranke levice (bivši komunisti). Odločitev edine slovenske politične organizacije v Italiji je močno odjeknila v deželnem političnem življenju.
V	ŠPETRU v Beneški Sloveniji so se razvijali Primorski slovenistični dnevi. Že 9. posvet primorskih slovenistov z obeh strani meje je namenjen obravnavi slovenskega jezika ob italyansko-slovenski meji in spoznavanju kulturnih posebnosti Beneške Slovenije. Udeleženci so razpravljali o jezikovnih vprašanjih, stikih med jezikoma na meji, o razmerju med narečjem in knjižnim jezikom itd.
TRST - V Društvu slovenskih izobražencev so 30. marca odprli razstavo slovenske-
ga slepega fotografa Evgena Bavčarja, ki živi in dela v Parizu. Bavčarjeve fotografije so podobe duhovnega sveta, vez med vidnim in nevidnim. Umetnik ta dva zliva v celoto, pri tem mu pomagajo sluh, dotik in spomin na podobe iz otroštva, ko je še videl. Trenutno pripravlja dve razstavi: v Berlinu bo z razstavo Rimska sled poskušal tamkajšnjemu občinstvu dokazati, da so Slovenci vedno bili del Evrope, z razstavo Tragedija srednje Evrope pa bo dokazoval, da se je tragedija polpretekle zgodovine začela na slovenskih tleh s soško fronto.
V	GALERIJI Tržaške knjigarne v Trstu so odprli razstavo 12 grafičnih map lanskoletnega truda slikarja Lojzeta Spacala. Spacal je sam izbral motive za te grafike, ki bodo krasile knjigo, ki bo vsebovala tudi pesmi Borisa A. Novaka, so si lahko ogledali tudi film o Lojzetu Spacalu z naslovom Barva spomina, ki ga je posnela ljubljanska televizija v letih 1966/67.
Argentina ima nemalo problemov. Zdrava pamet pravi, da jih je treba rešiti. Nekaj takega smo slišali tudi po zadnjih volitvah, ko sta vlada in opozicija soglasno objavljali, da bodo vsaj nekaj časa pustili ob strani volilne zadeve in se posvetili „vladanju”. Danes lahko jasno vidimo, da ne eni en drugi niso izpolnili svojih obljub.
PRAZNI UPI
Dejansko si je družba oddahnila, ko je bil predsednik Menem znova izvoljen, saj so si vsi nadejali, da se bo sedaj vztrajno posvetil le vladanju, ko je že dosegel ponovno vladno dobo in mu je tretjo ustava izrecno prepovedala. A ne, bili so prazni upi. Ves ta čas zadnjega leta smo lahkof prisostvovali hudim ofenzivam tako na političnem kot na sodnem področju z enim samim namenom, da bi predsedniku omogočili še tretjo vladno dobo.
Precej se govori o tem, tudi mi smo svojčas pisali o tem, da Menem dejansko ne išče resno nove vladne dobe; vse naj bi bila le bistra taktika, da ohrani v rokah položaj v stranki, ki bi spričo predvolilnih bojev lahko negativno vplival na celotni položaj države in družbe. Razvoj dogodkov je nato pokazal, da te trditve nimajo resne podlage. Po eni strani, ker predsednik in celotna vlada vlagajo v razne ofenzive toliko sil, da tu že en more biti govora o kakem zavajanju političnega presojanja. Po drugi strani, ker s temi napori bolj škodi družbi in tudi vladni stranki sami kot pa še tako oster boj za nasledstvo.
Dejansko so nekateri resni opazovalci že pričeli premišljevati o sami usodi pero-nizma. Guverner Duhalde je bil jasen: „Jaz morda ne bom predsednik, a Menem bo padel z mano”. S tega vidika je možno, da Duhalde nikdar ne bo sedel na predsedniškem stolčku. „Duhalde ya fue” (Duhalde je že prešel) je slišati v vladnih krogih, a tudi med narodom. Vendar je mnogo težje vprašanje, kaj bo s stranko. Spor med predsednikom in guvernerjem jo je dejansko razbil. In kljub temu, da zmagnje predsednik, ima Duhalde toliko moči, da lahko zapre vsakršno pot Menemu do ponovnega predsedništva. S tem bi bilo enotne pero-nistične stranke konec.
Še hnjša je škoda, ki jo ta Menemova težnja povzroča državi. Tudi s tega vidika je jasno, da borba za ponovno kandidaturo ni navidezna, ker v noben videz ne bi polagali toliko in tako nevarnih demago-ških ukrepov, kot jih zaznamo danes. Vzemimo le primer delavske fleksibilizacye. Ta je bila eden izmed bistvenih ciljev vlade. Koliko krvavega boja so preborili bivši ministri, koliko sil v sindikalnih vrstah, ko so drug za drugim razni vladni osnutki kazali, da bo konec sindikalnih privilegijev. Vse tisto nima nič opraviti z besedilom, ki ga sedaj vlada predlaga kongresu.
Vendar je jasno, da pot ni lahka. Prav te dni je ponovno sodna zbornica odločila, da dejansko ni pravne podlage za Menemove želje. Ostane le še Vrhovno sodišče, a v vladi sami počasi a nevzdržno pronica pesimizem nad to možnostjo. Zato so se vsi obrazi ponovno obrnili na politično polje in ideja spremembe ustave, edina pravna in pravilna, je znova zavzela sredino dogajanja. A ta je tudi najtežja, najbolj oddaljena od izgledov uspeha.
VSAKI MORA SVOJO PET
Najbolj žalostno pa je to, da med opozicijo ni nič boljše. Tudi tam so obljubljali, da bodo vprašanje kandidatur pustili za poznejši čas. Vso je ostalo le pri obljubah. Tako med radikali kot med člani Solidarne fronte nenehno gledajo, kako bi drug dru-
Tone Mizeril
gega prehiteli. Tako je te dni radikal® stranka že oklicala svojega predsedniškega predkandidata. To je vodja vlade avtonomnega mesta Buenos Aires (včasih so i"u rekli enostavno župan, morda bo knialu guverner) Fernando de la Rua. Njegoš kampanja na notranjih volitvah Povezave, na katerih se bo moral spopasti z Gracielo Fernandez Meijide, bo slonela na treh meljih: njegova priznana poštenost, izkušenost in zmožnost vladanja. Zadnjih ^ Gracieli očividno primanjkuje.	*
Z druge strani Graciela še ni oklicana. * zanimivo je, kako izvaja svojo kampaHI0 širom države. Danes je tukaj, jutri drugje,3 povsod skuša prodreti s svojo osebnosti0 in si pridobiti ugleda in priljubljenosti
Dejansko javno menje kaže, da prili11^ Ijenost enega in druge teče skoraj \"iP°re ' no. Ni slaba ideja, ki so jo večkrat prineS" na dan, da naj bi po odprtih volitvah, kij*1’ bodo izpeljali, zmagovalec kandidiral ® predsednika, tisti pa ki bi bil poražen,23 podpredsednika. To je Solidarna fr°ntil izvedla že pri prejšnjih volitvah in ni ji slabo.
Sedaj je isto ponovil tudi De la Rua, I® je dejal, da bi rad imel Gracielo 28 podpredsedniško kandidatinjo. To seve«8 predpostavlja, da bo zmagal na notra# volitvah, kar še ni gotovo. Po drugi stran1 pa mu je Graciela odgovorila, da mora b'11 podpredsedniški kandidat kaka osebnost i* notranjosti dežele, da ne bi vse ostal0' Buenos Airesu.
KAM PLOVEMO?
Vse to je zaznati v nenehnih treni®’ medtem ko država nadaljnje svojo ploVL sredi viharjev in čeri. Na to je opozori18 tudi misya Mednarodnega denarnega f011 da, ki se je te dni mudila v Buenos Aires11, Dejansko Argentina ni prejela preveč & brega reda pri tem izpitu. Vrsta neopra'V nih „domačih nalog” je res izredna. Spl® delegacija Fonda osporava kar sedem to0* vladne gospodarske politike; mnoge od te točk pa so povezane z demagoškimi ukrep1 ki im:yo precej zveze s predsednikovo žel)0 ponovne kandidature.
Mednarodno ustanovo skrbi slaba dav na nabirka in pa dejstvo, da je davči'* zakonodaja v kongresu obsojena na AoW trajne debate in zavlačevanje, če ten"1 prištejemo zadnje novice, ki govore, da letos zunanjetrgovska bilanca beležila de*1 cit v višini osem niiljard dolarjev, je st'® res vredna skrbi.
Strokovnjaki Fonda tudi osporav idejo davka na prodajo avtomobilov, s mer hoče vlada preskrbeti denar povišice učiteljem. Kritizira tudi namen, bi s posebnimi fondi zgradili 10.000 kiloj"^ trov avtocest, kar je Menemova voli*'1 poteza. Nasploh pa zahtevajo, da naj krepko skrčijo državni stroški. Kljub •jj' likokrat opevanem redu sedanja vlada # razsipa fonde in ni prave kontrole nad te zapravljanjem.
Preden zaključimo to pisanje, omeni111 še položaj tukumanskega guvernerja Bus5' ja. Tucuman sicer ni velika niti važna Pri'
vinca. Dviga jo le zgodovinska tradicij8'
primer Bussya je tako zanimiv in tu.
politično važen, daje prilično, da ga 0Ilie.
mo. Vse kaže,*da ga bo provicyski
ment končno odstavil. V Buenos Airesu J
j T?
skrbi, kaj bo s tem. Zato vladni stratefP sediy pripravljajo ustavni izhod. Prepri'
hočejo Bussya, nay se vda v usodo, zag° vljajo pa mu, da zvezna vlada ne bo P°se® 0 v provinco. Po ustavnih določilih nal J naprej vodi podguvemer Migučl Topa,
bit ■oni2' lit#
Da, tudi tukaj je na prvem mestu inte**5 tretje Menemove dobe.
sizem naj pa le sklene povezavo s pen moni, ko bo šlo za predsedniške vol
Borba o nasledstvu SFRJ
V	zadnjem krogu pogajanj o nasledstvu SFRJ znova ni bil dosežen nikakršen spora-zuni; sodeč po izjavah predstavnikov dele-§acU iz držav, nastalih na območju nekda-Jugoslavije, so za to kriva stališča jugoslovanske - srbske pogajalske skupine.
Miran Mejak iz Slovenije ocenjuje, da se Jugoslovanska delegacija pogaja samo da bi napravila vtis, da je pripravljena Pnvoliti v sporazum, ne pa z namenom, da
bi
v resnici kaj dosegli.
Tudi vo^ja delegacije BiH Džernal Fako Je potrdil, da so vse druge delegacije pod-Prie ponudeni mini sporazum o negospo-darskih vprašanjih, njegovo sprejetje pa je 23VTla ZRJ, ki je načela vprašanje referenčna datuma nasledstva. Fako trdi, da se je Mednarodni pogajalec Watts zdaj odločil, bo prekinil takšno vedenje.
Izraelski akt ni sporen, pravi vlada
2- aprila je vlada Republike Slovenije Uravnavala informacije o aktu, ki sta ga sklenila direktorja vojaško varnostno-J*bveščevalnih služb (VOS) Slovenije in ^aela in ugotovila, da je podpisani akt 'tokument o sodelovanju dveh VOS in se nanaša na varovanje podatkov zaupnega Zr|ačaja. Vlada ugotavlja, da akt po vsebini 111 sporen in ni povzročil škodljivih posle-za državo.
. Očitno je, da je takratni direktor VOS *Nal iz ocene, da gre ža operativni akt eh VOS, ki ga lahko podpiše sam vodja službe in da o tem ni potrebno posebej Oznaniti vlade in parlamenta.
Čeprav s podpisom tega akta državi ni 'la povzročena nobena škoda, bi morala ^atni direktor VOS pa tudi obrambni 'Niister (Kacin) razčistiti proceduralna 'jPrašanja in pravne dileme ter zagotoviti, bi bili postopki sprejemanja akta izpelja-111 na ustrezen način, meni vlada. Po nje-mnenju za uvedbo morebitnih postopkov Z£L ugotavljanje odgovornosti, zlasti pSciplinske, ni več zakonskih pogojev, pleg tega ne tedanji obrambni minister ne lektor VOS nista več na teh delovnih testih.
Vod,ja hrvaške delegacije Marendic' pravi, da je Watts od jugoslovanske strani zahteval, naj v dveh tednih predloži izvirnike dokumentov, na podlagi katerih trdi, da pripada večina zlata v baselski banki Jugoslaviji.
Marendic je poleg tega dejal, da je Watts od jugoslovanske delegacije zahteval tudi dostop do arhivov, ki so nujni za postopek nasledstva. ZRJ je namreč v Bruslju vztrajala, da je treba kot pogoj za dostop do arhivov najprej opredeliti državno premoženje in datum nasledstva. Ma-rendič pravi, da je jugoslovanska stran po Wattsovem mnenju dolžna brez kakršnihkoli pogojevai\j dati na vpogled dokumente, ki so bistveni za vprašanja nasledstva. Watts je tudi s to zahtevo zožil manevrski prostor za izmikar\je pogajanjem.
Dr. Bleiweis in njegov čas
V	Narodnem muzeju Slovenije so 7. aprila odprli razstavo Dr. Bleiweis in njegov čas, ki jo je pripravil Gorei\jski muzej Krai\j.
Razstava predstavna dr. Bleiweisa kot osrednjo osebnost slovenskega kultumo-prosvetnega in političnega življenja 19. stoletja, pa tudi njegove manj znane dejavnosti, med drugim pisanje dram.
Dr. Janez Bleiweis, rojen 1808 v Kranju, je na Dunaju doštudiral medicino, humano porodništvo in veterino. Po letu 1841 je vse do smrti 1881 živel v Ljubljani, kjer je bil osrednja osebnost slovenskega kultumo-prosvetnega in političnega življenja Pomemben je bil kot politik, živinozdravnik, zdravnik, profesor veterine in sodne medicine, še posebej pa kot pisec in urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, ustanovljenih leta 1843.
Znana je njegova rešitev črkovnega spora z odločitvijo za gajico, torej pisavo, ki jo uporabljamo še danes. Uveljavil je tudi ime Slovenija za dotedanje narodnostno ozemlje, imenovali pa so ga tudi „očeta slovenskega naroda”. Prispeval je k napredku kmetijstva, še posebej živinoreje, poljedelstva in sadjarstva.
Gospodarski vestnik
Tudi mariborska škofija se pritožuje
V	mariborski škofiji so pripravili čas-barsko konferenco, da bi javnost seznani-. s svojim materialno-finančnim poslovan-111 ter s prepočasnim reševai\jem njihove-^ denacionalizacijskega zahtevka. Po be-j^ah mariborskega škofa dr. Franca ambergerja pestijo mariborsko škofijo ja V-ilni Prostorsk* problemi; še zlasti škofi-. ^nia dovolj primernih prostorov za svo-sekundame .dejavnosti, poleg tega pa jo
brei
menijo tudi veliki krediti, ki jih je najela
Ža *
. Vgradnjo Andreanuma. Zato si v škofiji U°, da bi država čim hitreje rešila njihov Nacionalizacijski zahtevek.
, Po besedah dr. Kr ambergerja v primeru Nacionalizacijskega zahtevka mariborske °fije ne gre za veliko premoženje, zato je jasnost pri reševanju tega še toliko bolj Razumljiva. Škofija je vložila zahtevo za J^čilo 220 hektarjev kmetijskih zemljišč, rJa tudi vračilo štirih objektov, ki so bili «oč v cerkveni lasti. Objekt, v katerem ^ danes Srednja kmetijska šola in Fakul-^ za agronomijo, ter grad v Betnavi terja °Aja nazaj v naravi, v zvezi z vračilom objektov pa se je pripravljena pogo-Jati o odškodninah oziroma zamenjavi, k ^r- Kramberger je dejal, da si želi marinka škofija probleme v zvezi z denacio-
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Slovenija, naša priložnost
nalizacijo rešiti sporazumno z državo, vendar pa se država po njegovi oceni na predloge škofije ne odizva dovolj hitro in korektno. Mariborski škof še vedno upa, da bo probleme mogoče rešiti z dialogom, sicer bo škofija prisiljena poiskati svojo pravico pri ustreznih mednarodnih ustanovah v Strasbourgu in Bruslju.
Ekonom mariborske škofije Mirko Krašovec je na časnikarski konferenci zavrnil namigovanja v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, češ daje Cerkev bogata. Po njegovih besedah prejema Cerkev za primarne dejavnosti, kamor sodi predvsem pastorala, od države sedaj manj sredstev kot v času socializma. Zato je temeljni vir za to dejavnost še vedno zbiranje prostovoljnih prispevkov vernikov oz. miloščine. Še večje finančne težave ima mariborska škofija pri razvijanju sekundarnih dejavnosti, ki jih želijo po mnenju Krašovca nekateri politiki onemogočiti. Krašovec je izrazil upanje, da se bp večji del slovenske politike vendarle otresel oklepov socializma ter da bo država Cerkvi zagotovila stalen vir sredstev za vzdrževanje kulturnih spomenikov ter za dejavnost cerkvenih socialnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih ustanov.
Letošnjega januarja je v Ljubljani potekal seminar pod naslovom „Slovenija, tvoja priložnost”. Organizirala ga je ŠOU (Študentovska organizacija ljubljanske univerze), v Argentini pa je sprejela nalogo izvedbe razpisa Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica. Pogovori so se začeli leta 1997, ko se je predsednik SLATZ Herman Zupan sestal s člani študentske vlade pod vodstvom tedanjega predsednika Gregorja Macedonija in z vodstvom Mednarodne pisarne, oddeleka ŠOU, ki skrbi za sodelovanje med slovenskimi študenti doma in v tnjini. V Argentini je prevzel odgovornost pospeševanja in koordinacijo seminarja podpredsednik Zbornice Marjan Loboda. Avtor projekta v Sloveniji je bil minister študentovske vlade Jožko Fornazarič, za argentinski oddelek pa sta sodelovali naši rojakinji Tatjana in Lučka Willenpart.
Udeleženci seminarja naj bi bili slovenski študentje višjih letnikov ekonomije, prava in poslovrrfh ved in mladi diplomanti, potomci slovenskih izseljencev ter slovenski študentje na študiju v tujini.
„V Argentini je seminar zbudil veliko zanimanje” nam zatrdi lic. Marko Amon, ki je bil voclja argentinske skupine. „Prijavi-lo se je osemnajst interesentov. Žal nas je zaradi težav z vozovnicami končno potova-
lo	samo devet mladih.” To so bili univerzitetni študentje Barbara Kobi, Ruth Banko, Martin Vomberger, Jure Javoršek, Bogdan Magister in profesionalci prof. Nevenka Magister, arh. Marino Pangos, inž. Andrej Bertoncelj in lic. Marko Amon.
Seminarja so se udeležili tudi mladi iz Trsta, Stare Gorice, pa še Hrvaške in Madžarske. „Skupaj nas je bilo dvajset. In zanimivo, skoraj polovica iz Argentine”, razlaga Marko Amon.
Kako je potekal seminar?
„Tvarina je bila razdeljena na dva dela: makroekonomski in mikroekonomski. V sklopu makroekonomskega dela smo spoznavali splošno gospodarsko stanje v Sloveniji, ekonomsko politiko in pogoje gospodarjenja. V okviru tega dela smo obiskali več ustanov, kot Ljubljansko univerzo in Mestni svet ljubljanske občine. Šli smo tudi na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, kjer nam je predaval dr. Janez Potočnik, direktor IMADa, ter državna sekretarka mag. Vojka Ravbar. V Banki Slovenije so nas sprejeli guverner dr. France Arhar, tajnik mag. Matjaž Čepin in upravnik za posle s tujino Janko Tratnik, ki so nam
opisali delovanje in denarno politiko Banke Slovenije. Obiskali smo še Agencijo za re-estrukluriranje in privatizacijo ter Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev.”
„V sklopu mikroekonomskega dela pa smo obiskali razna slovenska poletja: HIT Nova Gorica, MIP, Goriška Brda, Luka Koper, Iskra Domel, Danfoss Trata in Ljubljansko banko. Primerjali smo lahko različne organizacijske strukture med podjetji in spoznali načine poslovanja v Sloveniji Obenem smo tudi navezali stike z vodstvi podjetji za možnost nadaljnjega sodelovanja. Seminar je v glavnem potekal v Ljubljani in na Primorskem. Imeli smo tudi časa za spoznavanje slovenskih zanimivosti in značilnosti ter ogled prekrasne narave. Imeli smo srečanja s slovenskimi študenti za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj.
Bi bilo pozitivno ponoviti taka srečanja?
Bilo bi zelo pozitivno. Takšno sodelovanje je koristno za obe strani: za tiste, ki živijo v Sloveniji, ker se jim na ta način vrata v svet lažje odpro; mi, ki živimo v tnjini, pa pridobivamo določene informacije o domovini in naveznjemo stike, ki bi nam sicer bili nedosegljivi.
Kako lahko pripomoremo k boljšemu poznanju Slovenije?
Z medsebojnim sodelovanjem na kulturnem, socialnem in strokovnem področju, z izmenjavo na raznih seminarjih in sejmih. Zelo pomembna bi bila udeležba na izobraževalnih tečajih. Druga zelo važna možnost pa je povezava preko Interneta. To je računalniška svetovna mreža, ki povezuje milijonske mase ljudi na svetu in omogoča tudi, da se Slovenci po vsem planetu srečamo na informacijski avtocesti in po svojih močeh prispevamo k medsebojnemu zbliževanju in sodelovanju.
Z gospodarskega vidika vidiš možnost večje izmenjave med Argentino in Slovenijo?
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Argentino je še vedno podpovprečno. Glavni vzroki so daljava in premalo medsebojnega poznanja. V sklopu današnje globalizacije ti razlogi danes ne bi smeli več obstajali. Tukaj lahko igra važno vlogo SLATZ, preko katere bi bilo primemo, da se slovenska podjetja promocionirajo za nastop v Mercosurju. S te perspektive bi argentinsko tržišče predstavljalo temelj za močnejši slovenski trgovski nastop v celotni Latinski Ameriki.
Skupina „Slovenija tvoja priložnost“ s pisateljem Zorkom Simčičem.
Slovenija, moja dežela
-	---------——-------------T——?
Pisali smo p
Situla iz Vač
Vače pri Litiji so najpomembnejše ilirsko najdišče v Sloveniji. Iliri in Kelti so živeli v naših krajih v prvem tisočletju pred Kristusom do rimske invazije. Počasi je njih kultura prešla v železno, haltstatsko dobo in se razvila precej visoko.
Tako so umrlemu ilirskemu veljaku v Vačah, planoto nad Litijo, dali s seboj v grob razne predmete, orožje in drugo, da ga bo lahko uporabljal na drugem svetu. Med pjimi je najbolj znan in vreden kakih 20 cm visok vrč iz brona, (takim se z mednarodnim izrazom reče situla). V izdelavi kaže delno vpliv etruščanske umetnosti, na njem pa je prikazano življenje na dvoru visokega ilirskega veljaka.
1
Uspeh našega pianista
. V treh pasovih okoli vrča so nanizane razne podobe, ki prikazujejo podobe iz bojev, gostij in bogočastja. Iz njih lahko spoznamo življenje tedanjih višjih slojev.
Zgornji pas vrča predstavlja pohod vojaštva pod poveljnikom na bojnem vozu, jezdece in orodje.
Srednji pas pa kaže življenje na dvoru; darovanje božanstvu, gostija, jed in pitje, igranje na piščali ter rokoborbo.
Spodnj so upodobljene živali, kozorogi, divje mačke itd.
Aristokracija nosi posebna ošiljena pokrivala z okrašenim robom. Vojaštvo in svečeniki ploščate čepice, služabnice imajo dolge lase ali ogrinjala, oba rokoborca ima-
Teatro Colon je največja in najboljša operna inštitucija v Argentini. V njem gostujejo navečji svetovni umetniki, med njimi je bilo tudi več Slovencev.
V Colonu je doseglo velik uspeh tudi vrsta že tukaj rojenih Slovencev, ki so obiskovali v njem izvrstno pevsko šolo. Preko Colona prišli v mednarodno areno.
V teatru je obiskoval šolo kot pianist in dirigent tudi naš znani glasbenik Ivan Vombergar. V zadnjih časih sodeluje kot pianist v raznih glasbenih delih, ki jih Colon prireja v svoji hiši ali drugje, tudi v notranjosti države, ter z njimi nudi priliko mladim pevcem, da si pridobe izkušnje.
Secretaria de Cultura mesta Buenos Aires je sedaj priredila ciklus Buenos Aires Cldsica, katere prva predstava je bila Mozartova opera bufa La finta gierdiniera.
IVO ŽAJDELA
(5)
KAJ JE S SLOVENSKO POMLADJO?
Pri tem je bil poraz SDS in SKD še večji tudi zato, ker so prav vsi poslanci SLS podprli resolucijo, manjkali pa so glasovi treh poslancev predlagateljev, med njimi celo Peterletov. Izgovori, da so imeli tisti dan „neodložljive opravke”, so piškavi, kako pa potem nihče od poslancev drugih strank ni imel kakšnih neodložljivih opravkov. Tu naj omenim še neko drugo glasovanje, Iyer se je opazila neodgovornost nekaterih izvoljenih ljudi iz pomladnih vrst. Ko so v ljubljanskem mestnem svetu glasovali o spomenikih, jim je zmanjkal en glas samo zato, ker je eden od svetnikov imel takrat „neodložljive opravke” - moral je peljati avto na servis.
Če povzamem, tako pomembnih projektov, kot je lustracija, naj se SDS in SKD lotevata takrat, ko bo za to klima v parlamentu zrela oziroma, ko bo zagotovljena večina. Na vseh volitvah po letu 1990 pomladna opcija nikoli več ni doživela tako ugodnega rezultata, kot na parlamentarnih volitvah novembra 1996. Z drugačno poli-
tiko bi lahko ona vodila vlado. Tako pa vlado vodjjo postkomunisti, pomladni tabor pa je razklan in ta razklanost se samo še poglablja.
Če komu zgornje besede niso dovolj, potem naj si pogleda nekaj številk z dosedanjih volitev.
SLS je na volitvah leta 1990 podprlo 135.808 volilcev, leta 1996 pa 207.000.
SKD so leta 1990 podprli 140.403 volilci, leta 1992 163.572; leta 1994 172.424; leta 1996 pa le še 102.678 volilcev.
SDS je leta 1994 podprlo 112.425 volilcev; leta 1996 pa 172.256.
Leta 1990 je skupino strank SKD, SLS, SDZ in SDSS podprlo 457.000 volilcev, leta
1996	pa je tri pomladne stranke SLS, SDS in SKD podprlo 480.000 volilcev.
Pri teh številkah si moramo postaviti nekaj bolj ali manj retoričnih vprašanj-Kako to, daje SLS v sedmih letih pridobila okoli 72.000 volilcev? Kako to, da je SKD v zadnjih dveh letih izgubila 70.000 volilcev? Kako to, daje Janeza Podobnika novembra
Pomembna srečanja
ta obriti glavi, kar označuje sužr\je. Služabnik drži v roki insignijo dvoglavega orla, simbol kneza.
Vaška situla je najdragocenejši zaklad ljubljanskega muzeja.
Na velikonočni ponedeljek - 29. marca -je pripeljala laclja Ba n ta Cruz ” nekaj stotin Slovencev - imigratov iz Evrope, beguncev pred komunističnim nasiljem v domovini, da si v Argentini ustanove novo bodočnost v miru, osebni svobodi in delu. Z veseljem so stopali na tla jutranjega „do-brega zraka”.
Ko je ta laclja še stala v luki, pa je 1. aprila prispela titovska ladja “Partizanka”, da odpelje nekaj sto Jugoslovanov, od tega 120 Slovencev, nazaj v Titovo Jugoslavijo, da po dolgi ločitvi zažive od prislužka svojega dela tujcu med domačimi v udobnem počitku. Z veseljem so stopali na brod v siju večerne „rdeče zvezde”.
Pomembno srečanje v buenosaireškem pristanišču.
Prvi beže iz kraja, ki je drugim „podoba raja”; dva svetova sta se srečala in si pogledala iz oči v oči.
Kaj vidim v njih dnu?
V	očeh prvih je ležalo veliko razočaranje nad domovino, žalost nad tisočimi mrtvimi, ki so ostali tam... Oči so jim svetlele od
radosti, stopajo na tla osebne svobode pr®v na praznik Vstajenja, ki jih bo odrešil beračije za milost sveta ter jih postavil spet kot ljudi med ljudi.
V	očeh drugih pa je ležalo hrepenenje po domovini. Videl si ljudi, ki so vsa kruta leta svetovne morije preživeli ... v upaA)u-da bo razpadel fašizem, ki jih je pognal ' svet, in se bo znova odprla pot domov. Ofl se jim svetle od pričakovanja nečesa ve likega, močnega, kar jim kot mavrični sen slikajo hlastajoče besede časopisov in 8* vomikov... v raj pod rdečo zvezdo.
Križajo se ladje in zamenjavajo usode.
Kakšno bo prihodnje srečanje?
Mnogo vere imamo, da bodo potniko* „rdeče zvezde” blesetele oči od solza ra2-očaranja, potnikom „svetega križa" pa 0(* veselega pričakovanja nečesa velikega, mogočnega...
„Santa Cruz" je priplula iz burje, zanka” s harmoniko zavija v ciklon...
Svobodna Slovenija, št, 15. aprila 19^
Desnica močnejša pri glasovanjih
Razprave o dopolnilih k zakonu o denacionalizaciji je komisija v državnem zboru
1.	aprila vendarle začela. V zadnjih tednih so začetek razprave kar petkrat preložili, najverjetneje zato, da bi se v koaliciji vendarle dogovorili, za kakšne spremembe so.
Vladna kalicija se ni dogovorila, čeprav so javno razglašali drugače - praviloma so si pri glasovanjih in v razpravi poslanci Liberalbne demokracije (LDS) in Ljudske stranke (SLS) stali nasproti. V komisiji je bila uspešnejša ljudska stranka - skupaj z opozicijsko SDS in SKD. V manjšini za glas ali dva pa je ostala LDS skupno z ZL.
V	kritiki o izvedbi, ki je izšla v velikem dnevniku La Nacidn, je poleg drugih omenjen tudi naš pianist. O i\jem pišejo:
„... petje je podpiralo odlično sodelovanje pianista Ivana Vombergarja, katerega brar\je partiture je bilo jasno, s pravilnimi „tempi” in tehnično natančna.”
Mlademu pianistu čestitamo in mu želimo še veliko uspeha na umetniški poti.
Z izidi 6:8 in 7:8 sta bila zavrn)elia predloga LDS, da bi država ne vračala posesti na območju naravnih znamenitosti, ki sta jih tako zavarovala država ali občina (npr,, blejski otok) in da se ne vračai0 posesti fevdalnega izvora. V obeh primerih bi denacionalizacijski upravičenci, če bi bil predlog LDS sprejet, dobili odškodnino 23 premoženje, ki bi jo moral izplačat1 odškodninski sklad, ki pa za to nima denar ja. Z omenjenima dopolniloma je LDS kliuh odločbam ustavnega sodišča skušala d0-seči, da država Cerkvi vendarle ne bi vrnil3 v naravi vsaj dela velikih posesti.
Pravi spopad ob teh dopolnitvah paJe seveda pričakovati pri glavnem glasovali)11 v državnem zboru.
Podobno tesen (6 za, 7 proti) je bil ^ glasovanja o predlogu vodje poslancev ki®' ba Združene liste, bivše Partije, Miran3 Potrča, da bi država denacionalizacijski111 upravičencem v primerih, ko so v njihovd1 stavbah najemniki, stavb ne vrnila, ampak bi jim v petih letih dala druga stanovanj®-
1997	volilo 15.000 volilcev manj, kot leto prej njegovo stranko SLS. Očitno jo je SLS kljub svoji politiki in kljub napadom dobro odnesla in torej ni prišlo do bistvenega osipa njenih volilcev. Najpomembnejše vprašanje pa se postavlja, zakaj je skupnega kandidata SDS in SKD Jožeta Bernika volilo kar 176.000 volilcev manj, kot pa leto prej ti dve stranki skupaj (stranki sta dobili 274.934 glasov, njun predsedniški kandidat pa le 98.996)? Kje so ostali vsi ti volilci? Zakaj večina izmed njih ni šla na volitve? Prav ta pokazatelj nas opozarja, da se je v tem letu moralo zgoditi nekaj hudega, da tako ogromno število volilcev SDS in SKD ni podprlo njunega skupnega kandidata. Verjetno je, daje kateri od njih volil Cerarja ali celo Kučana, toda še vedno nam ostane številka, ob kateri bi se morala Janša in Peterle pošteno zamisliti. To obnašanje v volilnem telesu pomladnih strank se odraža tudi pri drugih volitvah. Po volitvah državnih svetnikov smo lahko prebrali, da bi med predstavniki lokalnih interesov izmed vseh 22 lahko pomladne tri stranke dobile kar 18 svetniških mest, če bi nastopile enotno, tako pa so jih le 11. Tudi pri volivah ljubljanskega župana se odraža podobna slika. Ljudje raje ostajajo doma,
kot pa da bi šli na volitve, zato so kandida® ,,levice” zbrali skupno 66 odstotke' pomladna predstavnika pa le 31 odstotko' glasov. Če pa bi pomladne stranke bil® povezane, če bi sodelovale in če bi šle 1,3 volitve v Ljubljani s skupnim ugledni®1 kandidatom, potem skoraj z gotovost)0 lahko trdimo, da bi bil župan iz njihovih vrst. Kot vidimo, so številke naravnost ala® mantne. Apatija ljudi oziroma volilna abs*1’ nenca je tako huda, da bi se že samo P® tem podatku morala Janez Janša in Loj2® Peterle pošteno zavedati, kje smo in se vprašati kako naprej.
Temeljni odgovor na sedanje stai\ie L torej bolj ali manj le eden. Za strank® slovenske pomladi zdaj ni noben projek1, bolj važen, kot to, da na vsak način začn®r (spet) iskati skupno pot, s katere so kreni® v letu 1997. Če pa bodo prvaki pomladnik strank še naprej solirali, še naprej izraža*1 svojo zamerljivost, maščevalnost, rivalstvi to torej, kar so počeli v zadnjem le*11' potem rešitve iz pozebe slovenske poitil®01 seveda ne more biti. Iskanje krivde, kdo J® bolj in kdo manj kriv, bi zadevo samo »® poslabšalo, kolikor jo je sploh še labk°
poslabšati. Prioriteta je torej jasna.
kon£c
Odprava Patagonija 98
14.2
20.1.	Prihod v Bariloche - k družini Kambič.
21.-24.1. Priprave za pot na jug, nakup hrane in opreme.
^1-	S prijatelji iz Bariloč, ki so Ma-
tjaž, Sandi in Damjan Žužek, Matjaž Kambič, Dinko in Bogdan Bertoncelj, naredimo klasičen pristop na vulkan Lanin 3777 m. Zelo lep razgled daleč naokoli. Iz Bariloč en dan vožnje.
26.1.-30.1. Plezanje v plezališčih okoli Bariloč.
26-1.	Iz Bariloč se odpravimo ob des-
eti uri. Ta dan prevozimo 850 km in se ustavimo v mestu Perito Moreno. Prespimo v kampu.
21-1-	Zgodaj zjutraj nadaljujemo pot
po Ruta 40. Ta dan prevozimo 650 km po netlakovani cesti in prispemo ob deveti uri v Chalten. Vreme se ta dan po dveh mesecih polepša.
*•2-	Vreme je kristalno čisto in brez
vetra. Najamemo konje za prenos opreme v bazni tabor Rio Blanco (tri ure iz Chaltena). Trije kopji z arierom nas stanejo $ 110. Isti dan uredimo bazni tabor in spakiramo opremo za plezanje. Odločimo se, da vstopimo v načrtovano smer in plezamo v alpskem stilu (plezalec vstopi v smer in izstopi na vrhu, brez vračanja v bazni tabor in brez pritrjenih vrvi). Isti dan prideta v bazo tudi dva Slovenca, Sandi Kelnerič in Boštjan Šterbal.
3.2.
5.2.
6.2.
7.2.
8.2. 9.2.
Monika Kambič
Klemen Mali
^■2.	Ob drugi uri zjutraj se odpravi-
mo iz baze proti Paso Superior. Zaradi težkih nahrbtnikov smo šele ob sedmi uri zjutrpj na Pasu. Z Moniko čakava Alfreda več kot dve uri, ko prispe na Paso, reče, da je zelo utrujen in da odstopa od plezarije. Z Moniko se na hitro odločiva za bolj plezano smer Franco Argentina. Ob enajsti uri sva pod Brecha de los Italianos. Plezanje v Brechi čez dan je zelo težavno in nevarno. Splezati moraš sedem raztežajev dolg kuloar, 40,90, III-IV. Fiksna vrv je samo na vstopu v kuloar, pri krajni poči. Ob štirih popoldne sva na
Brechi, kjer se zaradi utrujenosti odločiva za bivak. Vreme je kristalno čisto.
Ob pol sedmih vstopiva v smer Franco Argentina. Plezanje v steni je zelo vroče, plezava v kratkih rokavih. Kljub temu, da sva brez skice smeri, plezava zelo hitro. Stena se še ni očistila. Vse je lepo do tretje ure popoldne, ko sonce zaide za hrib. V trenutku je vse zaledenelo s tankim ledom po počeh in platah. Plezanje po mokri skali na soncu je še znosno, a zaradi ledu se ustaviva samo tri raztežaje pod vrhom stene. Ob treh popoldne se odločiva za bivakiranje. Zjutraj ob štirih sestopiva. Vsa pokrajina je pokrita z oblaki, smo že v slabem vremenu. Pri sestopu po smeri srečava Sandija in Boštjana. Bivakirala sta nad ključnim mestom smeri, na zelo slabem prostoru. Zvečer smo v baznem taboru. Večino opreme sva pustila na Pasu. Dežuje.
Bazni tabor Rio Blanco. Oblačno.
Bazni tabor. Oblačno in vetrovno. Alfredo Aliaga odpotuje domov.
Odidemo na Paso, vreme se poslabša. Oblačno in vetrovno.
Sestop v bazni tabor. Oblačno. Zopet odidemo na Paso. Vreme se polepša. Prespimo.
10.2. Zjutraj, ko pridemo do vstopa do Brecha de los Italianos, Fitz Roy
dobi megleno kapo in izgleda, da se bo vreme poslabšalo. Počakamo do tretje ure popoldan, vreme se še ne izboljša. Odločimo se za sestop do Pasa. Proti večeru se vreme izboljša.
11.2.	Ob tretji uri zjutraj z Moniko odideva proti Poince-notu, 3036 m. Ob petih vstopiva v Williamsovo smer. Ponoči je bilo zelo toplo, temperatura ni padla pod nič stopinj, zato je plezanje po snežni rampi na začetku težavno. Proti vrhu pa se izboljša Ob deveti uri sva na rami, kjer pustiva ledno opremo. Plezanje do vrha je lahko, četrte stopnje z mesti pete stopnje. Najtežji je prehod iz rampe na ramot plezanje šeste stopnje in čez. Vreme je oblačno in vseskozi kaže, da se bo poslabšalo. Na vrhu sva ob poleni uri. Zelo lep razgled na Fitz Roy, tudi vreme se izboljša. Sestopiva po isti smeri in ob pol osmih popoldan sva na Pasu. Prespiva.
12.2. Skupni s Sandijem in Boštjanom sestopimo v bazni tabor, ker smo brez hrane. Vreme je lepo.
13.2. Po kratkem počitku popoldan spakiramo. in se zvečer odpravimo
proti Pasu. Ob deseti uri smo na Pasu.
Brez spanja se odpravimo proti Brechi. Plezanje v Brechi je veliko lažje. Z Moniko imava minimalno količino opreme. Ob štirih z j utraj sva na Brechi, kjer nekaj malega pojeva in se spočjjeva. Ob sedmi uri vstopiva v smer Franco-Argentina. Vreme je bilo zopet vroče in plezava zelo hitro. Ob emh popoldan sva na mestu, kjer sva morala zadnjič obrniti.
Plezanje je lažje, kljub ledu, ki ga je še neknj ostalo v zgornjem delu stene. Ob štirih popoldne sva na robu stene. Do vrha imaš okoli 40 stopinjs-ki led-sneg in na koncu plezanje druge stopnje. Ob pol šestih stojiva na vrhu Fitz Roya 3441 m. Na vrhu ostaneva več kot eno uro. Brez vetra in lepo vreme nama ponuja zelo lep razgled. Pri sestopu z vrha srečava Sandija in Boštjana. Na vrh prideta ob devetih zvečer. Pri sestopu z Moniko nimava nobenih težav. Ob enajstih zvečer sva na Brechi, kjer neknj pojeva in nadal-jujeva sestop do Paso Superior, kamor prideva ob četrti uri zjutraj. Po triintridesetih urah brez spanja, plezanja in sestopanja se končno uleževa v spalne vreče in zaspiva. Predno ležem v spalno vrečo, dam greti vodo za čnj- Zbudim se ob sedmih. Razen brnenja kuhalnika in črne posode ni sledi o čnju...
15.2.	Počivava na Paso Superior. Zelo lepo vreme.
16.2.	Ob sedmi uri zjutraj začneva sestopati v bazo. Ob desetih sva v baznem taboru. Oblačno.
17.2.	V Chalten odnesemo neknj opreme. Vreme je zelo lepo.
18.2.	Sva v baznem taboru, počivava. Vreme je zelo lepo.
19.2.	Nnjameva enega kopja, ostali del opreme odneseva sama. Zvečer se srečamo z Andreo Fava, hčerjo Cesa-rina Fava, ki dela v restavraciji ' El Pilar. Dobro argentinsko meso in vino tinto nam povrneta moči.
20.2.	Odidemo na pot, z	nama	sta
tudi Sandi in Boštjan. Pridemo do Perito Moreno, kjer prespimo.
21.2.	Pripeljemo se pod	Tronador,
kjer npj bi bila pustna zabava in praznovanje rojstnega dne Monikinega očeta Borisa Kambiča. Zaradi smrti gospoda Berganta dva dni prej na Cerro Capilla je zabava odpovedana. Prespimo pri družini Jerman pod Tro-nadorjem.
22.2.	Vrnitev v Bariloche.
KLEMEN MALI
Slovenska kri
V Italiji v Bresci, kjer sedpj živi, je profesorica zgodovine Angela Cukjati iz Tablade izdala znanstveno knjigo o arheološkem pregledu o Indijancih v Argentini.
V založbi Centro Italians Studi e Ri-cerche Archeologiche Precolombiane je izdala knjigo z naslovom: ARGENTINA, UNA VISIONE DELLE ANTICHE CULTURE PREISPANICHE.
To društvo se ukvarja z raziskavo indijanskih kultur, ki so cvetele v Ameriki pred prihodom Evropejcev, pa tudi izdaja arheološke in etnološke knjige ter sodeluje z raznimi drugimi podobnimi društvi.
Kpjiga je odličen pregled indijanskih rodov v Argentini, njih kulture, naselitve, najdišč, vse bogato ilustrirano z raznimi fotografijami. Pričenši na severu z rodovi Omaguace do Indijancev na Ognjeni zemlji z vsem znanstvenim aparatom natančno pregleda in razgrne pred bralcem, kaj so odkrila izkopavanja.
Zanimiv je uvod v knjigo, ki ga je napisala Elvira Pieri Orefici, v* katerem pravi med drugim: „Ideja izdati priročnik, posvečen arheologiji v Argentini, je rojen iz ljubezni mlade žene do zemlje, ki je gostoljubno sprejela njeno družino, ki izhaja iz Slovenije. Kar jasno dokazuje, da so ljucije, katerih korenine gotovo niso blizu sierre ali pampe, popolnoma razumeli važnost kulturnega pregleda daljne preteklosti ...”
Ta knjiga je prijeten zgled, kako se lahko potomci Slovencev vkoreninijo v zemljo svoje nove domovine Argentine, in da lahko iz obeh rastejo tudi v tretji deželi, kjer so oddaljeni geografsko, a tudi tam povezani z obema svojima domovinama.
TD
UNA VISIONE DftLLf; ANTICHE CULTURE PREISPANICHE
Na Teharjah vlivajo Kristusovo krono
Levo Poincenot, desno Fits Roy; smer plezanja je začrtana.
V	Parku spomina na Teharjah je osrednji spominski objekt, imenovan Kristusova trnova krona, v grobem že skoraj dogar-jen. Prav te dni mu gradbeniki vlivajo še 70 ton težko betonsko krono (glej sliko), ki se dviga v višini 19 metrov. S nakazanim denarjem bo letos mogoče v celoti končati ta del, ki ga bodo potem gradbeniki oblekli v marmor. Tu bo letos oktobra že lahko potekala spominska maša. Predsednik teharske komisije Janez Lampret je izrazil upanje, da bo država tudi v naslednjih letih zagotovila ustrezen denar, da bodo lahko dokončali ves projekt.
Načrt za vse obeležje je izdelal arh. Mušič. Po vhodnem portalu s kapelico Kristusovih solza bo pe(jala pot do vhoda v taborišče, kjer stoji centralni spominski objekt, cerkev Kristusove trnove krone, v kateri je tudi kostnica. Naprej se bo vzpenjal Križev pot in se končal ob kapelici Kristusovega vstajenja.
REZI MARINŠEK
VELIKONOČNI SPOMIN
. Ob robu mesta, pri Franceljnu, je izstopila iz avtobusa, vesela, da se je rešila duha po česnu, po klobasah in se napotila po ozki cesti proti domu. Mimogrede si je ogledala njej tako priljubljeno pokrajino in opazila najmanjšo spremembo. Ko je zavila v park, je opazila, da na drugi strani, čez cesto, vrbam poganjajo mačice. S prijateljico Helenco jih bova natrgali, je pomislila. Lipe, takrat še tako mlade lipe pred gradom so bile vse zelene. A ni še dobro prešla temačno vežo, kar je zaslišala Než-% kin odrezavi: Lejla domu! Kaj pa je to, seje začudila. Tekla je po strmih Žlindrovih stopnicah v drugo nadstropje, ko je ugledala mamo v predsobi, jo je vprašala zakaj jo kličejo. Rekli so, da si v gradu, ji je pojasnila. To je bil njen pozdrav. Niso si dajali rok, saj niso bili tujci, prihod je bil mimogrede opravljen. V stanovanju je že bilo končano velikonočno generalno čiščenje, v prvi sobi je dišalo po poticah. V kuhinji je Iveka čakalo barvanje prihov, on je to tako znal. Lejla se je navadno vrnila prva domov. Saj bi skoraj lahko prišla peš, se je smejal Ivek. Otroci so vedeli, da sta se starša, komaj poročena, res peš spravila na pot v Novo mesto k maminim staršem. Takrat avtobusa ni bilo. Za malico sta nesla polento, drugega ni bilo, ali to je bilo ob koncu prve svetovne vojne.
Nežka je stala pri štedilniku in nekaj „šmarila”, kot je ona rada rekla.
Drugi dan so prišli ostali; ne samo sestra in brata, ampak tudi drugi grajski študentje in naenkrat je strara stavba oživela. Treskali so z vrati, se obiskovali, se smejali in toliko so si imeli povedati. Nežka je skuhala veliko gnjat in klobase. Hren je bil pripravljen. Ivek je prelepo porisal pirhe, Nežka, ki je bila ,naša Nežka’ si je v vročo mastno juho nadrobila kruha in tisto z velikim užitkom pospravila. Le kako more, seje Lejla čudila, say je bila juha tako mastna, pa prav to je Nežki ugajalo. O kakšni sklerozi se tako nikomur ni sanjalo
in je tudi nihče ni imel. Na veliko soboto po kosilu so otroci tekli do Kočarije in čakali prihod kaplana in mežnarja. Tam, v kapelici, so vaščani imeli blagoslov. Kmetice so naložile jcyca mežnarju, ki jih je imel že polno košaro.
Na grajskem stolpu je visela zastava in ko se je po poti pokazal duhovnik, je v stolpu jeknil strel v pozdrav. Z mamino pomočjo je Nežka napolnila velik jerbas z mesom, poticami, kruhom in hrenom in na glavo si je naložila svitek in vse to previdno odnesla v tretje nadstropje. Tam so se zbrali vsi grajski in kaplan je blagoslavljal, seveda tudi pirhe v posebni košarici in Lejla je kot navadno tudi prinesla košek pirhov Inove mame. V gradu ni bilo j^jc v zahvalo, ampak denar. Nežka je spet previdno dvignila jerbas in počasi odšla v drugo nadstropje. Doma so se po ustaljeni navadi posedli okoli ,apostolske’ mize, s starši na
Portal grajske cerkve v Kostanjevici.
USTANAVLJA SE NOV OTROŠKI PEVSKI ZBOR
In še bomo peli...
Petje je važen del nase tradicije. Slovenski človek je z njim tesno povezan. Pelo se je veliko po družinah, posebno pozimi. Pelo se je v cerkvi, pri maši, ob romanjih, šmarnicah. Ne moremo si predstavljati velikih praznikov (božič, velika noč) brez petja. Pelo se je pri delu: ob ličkanju, čiščenju sac^ja, ob pletenju vencev... Pesem je ohranjala zavest narodne pripadnosti skozi čas, ko o se kaki slovenski državi še nikomur ni sanjalo.
Vse to mi je prihajalo na misel ob novici, da se v naši skupnosti organizira osrednji otroški pevski zbor s podporo Zedinjene Slovenije in v okviru Medorgani-zacljskega sveta. Ta novica me je silno razveselila, saj je petje bistvene važnosti tudi za našo skupnost. S pesmijo otroci lahko spoznavajo slovenske obiČ£ye in kulturo, odkrivajo del narodne duše. Če pa petje vadijo v sklopu nekega zbora, bodo tem la^je ohranjali slovensko pesem in besedo.
Petje v sklopu nekega otroškega zbora pa ima še drug pomen. Naši otroci imajo v sebi iste talente za petje in glasbo kot so jih imeli predniki. A treba jih je odkriti in razviti. V sklopu slovenskih šol se to dela v veliki meri. Vendar je neybolj nadarjenim potreben še korak naprej. Le pomislimo na mnoge, ki so si s petjem in glasbo odprli pot v svet: bratje Marko, Bernarda in Veronika Fink, Janez Vasle, Marko B^uk... A tudi med nami je ostalo še mnogo obetajočih talentov, ki se močno uveljavljajo tudi v argentinskem svetu.
Zborovsko petje pa je važen vzgojni činitelj. Res, “koliko dobre vaje daje mlademu človeku sodelovanje pri zboru: pevec mora biti stalno poslušen' na dirigenta; mora doseči koncentracijo (ne sme biti raztresen); naučiti se mora samoobvladan-ja (pred občinstvom mora izgubiti tremo); razume, da le s trudom stalno napreduje. Joj, kolikšno bogastvo. Poleg tega pa otroku petje pomaga, da se postopoma vpleta v družbo. Spoznava nove prijatelje, nove kraje. Se nauči izražanja.
Zato res iz srca vabimo starše, naj vpišejo svoje otroke v ta zbor. Kakšni so pogoji? Otroci morajo kazati navdušenje za petje pa resnost in točnost pri vajah. Glede starosti, sega od sedmega leta pa do štirinajstega. Vs^je bodo ob sredah in petkih od
18,30	do 19,30. Voditeljica tega zbora pa bo priznana mlada pevovodkinja Marta Selan.
Priprave so že v polnem teku. Prvo srečanje otrok in staršev bo v petek, 17. aprila ob 19. v Našem domu, Hipolito Yrigoyen 2756, San Justo. Prijavite se lahko po telefonu pri Marti Selan na številki 691-1260.
Priznati moramo, da trenutno zborovsko petje med nami ne preživlja nelepših časov. Zato je'4 ta iniciativa toliko bolj dobrodošla, ker bodo iz otroškega zbora izhajali novi, že izšolani pevci, ki se bodo po naravni poti vpletali v naše pevske skupine. Le tako bomo lahko mirnega srca trdili: „In še bomo peli!”
J.K.
čelu in so se mastili v vidno zadovoljstvo očeta, ki je z užitkom rezal in delil in prigovarjal, naj še jedo, dokler se niso tako najedli, da res niso več mogli. S trudom so vstali od mize in kar cepali od same prena-sičenosti. Bilo je, kot da je to njihova poslednja jed, in kolikokrat so se čez leta spominjali in smejali na ta račun.
Naslednji dan, v n’edeljskem jutru, je bila Vstajenska procesija.
Ko je oče iskal novo hišno pomočnico, se je obrnil na župnika sosednje fare. Poštena naj bo in pridna, vse drugo lahko pride kasneje. Nežka je bila šivilja, ali ker ni bilo posebnega šivanja, je sprejela službo in se kar hitro privadila novim razmeram. Ker je bila brihtna, seje vsemu priučila, vendar so. bili njena velika skrb in zanimanje prašiči in delo po vrtovih. Na u.jivah so ji pomagale druge služkinje, pa še ,naša Micka’je prišla v taberh. Bila je dolgo vrsto let pri njih, ko pa je ostala doma, je rada prišla pomagati. Nežka je rada redila ,prasce’, kot jim je rekla. Bolj, kot so bili ješči, bolj je bila vesela. Bistro je pazila, če se je kdo premaknil od mize, pograbila je krožnik in vrgla ostalo v pominjek. Nič niso pomagale pritožbe Lejle, kam da je izginila njena paradižnikova omaka, ali pa tudi belokranjska prosta potica. Ni marala za ,ščavje’, beri rože, to je bila le navlaka. In ko je poleti po vrtu pokosila travo, da dobe prašiči kaj svežega, so šle z i\jo tudi vse narcise, ki so v šopih, v elipsah rasle po travi. Na, se je jezila Lejla, spet bodo prašiči požrli narcise! Pa Nežka je imela svoj prav in ji nisi prišel do konca. Tudi gospodarjev se ni bala, kje pa! In vendar so jo začuda vsi radi imeli! Bila je cenjena pri hiši!
Prišla je v hišo kot zdravo dekle in iskala družbe, vendar so jo otroci kaj kmalu krstili za „našo Nežko”. Hotela je, da jo vikajo, kot sta jo gospodarja, ali to otrokom ni šlo v račun. In tako so jo tikali, tudi še kot veliki in ona njih. V poletni vročini je prašičem tudi nesla sveže vode ali pa jih spustila na prazen prostor pred svinjakom. Tam so rili zemljo in Nežka je odšla po opravkih. Ko pa jih je nekoč spet hotela zapreti, je največji manjkal. Letala je po gradu in izpraševala, če ga je kdo videl, pa prašiča nikjer. Še drugi so ga iskali, še v sosednjo vas so šli, pa nič.
Ubežnik jo je ubral naravnost v mestece, pri hotelu Bučarje ugledal prašiče in se jim pridružil. Čez čas je prišla gospodinja in prav kmalu opazila pritepenca. Le čigav bi bil, je ugibala in potem so vpraševali druge in tako je glas prišel tudi v grad.
Nežka se je oborožila s preklo in šla poni' Verjetno se nazsy grede nista pogovarjala w tudi dobil jih je po debelih plečih.
Kadar je oče kupoval mlade prašiče, ni ravno pazil, da so bili prave krško-poljske pasme, ki se neverjetno zrede in im3)° veliko masti, ampak tudi, da so samci-Samic ni maral, ni maral ,cirkus' z njimi, kakor je trdil. Enkrat ga je le uneslo in ko je samica zrasla, je bil .cirkus’. Nekega večera je Nežka na vso sapo pritekla 12 hleva z za nas otroke neverjetno novico, da ima ,prašiča’ mlade. Kar vrglo nas je pokonci in leteli smo v hlev. Svinja je ležala in pet mladičev se je motovililo okoli nie> šestega je v živčnosti pohodila.
Na, zdty pa imaš, je rekel oče - ni Je imel. Vse razen dveh je odpravil od hiše; sta že primemo zrasla, jih je pastir z drugimi prašiči odpeljal v žir. Vse poletje so bili v Opatovi gori. Spali so na prostem, 23 hrano so iskali žir in na potoku so se napil1' Ko sta prišla nazaj, sta bila prava divja prašiča.
V	šoli po maši so kmetje imeli strokovno predavanje. Med udeleženci je bil tud1 oče, ki sicer še malo ni bil kmet, imel paJe brezdvomno kmečko dušo. Strokovnjak jim je goreče prigovarjal, naj prašiče hranijo s surovo hrano. Ne vem, če se je kdo drug ogrel za to, oče pa vsekakor. K# drugi dan je to uvedel v prakso. Ali prašič1 so se uprli. Štirinajst dni niso jedli in Nežk3 je bila že vsa obupana. Obrnila se je ^ očetu: Gespud, prasci bodo crknili! Oče® je ušel nasmeh, obenem pa jo je potolažil-nič se ne bojte, ko bodo zadosti lačni, bodo že jedli! In res! Nazadnje so se vdali v kruto usodo in žrli, da je bilo veselje!
In leta so tekla. Ko se je leta 1941 v velikonočnem času mladina vrnila doniov> so našli grad sredi selitve. Prišel je ukaz, da ga morajo v enem dnevu izprazniti, ker ga bo zasedla jugoslovanska vojska. Iz vseh bližnjih vasi so kmetje pripeljali vozove, selilo se je tudi sodišče, notariat in gozdn* uprava. Grajski so iskali druga zasilna stanovanja. Lejlina družina se je preselila v lekarno, seveda je v gradu marsikaj ostaj0 zaradi pomanjkanja časa in prostora. N8 veliki petek so klali zadnjega prašiča, ker niso imeli kam z njim. Na žalostno velik0-nočno nedeljo je šla Nežka domov na obisk in se vrnila z novico, da mora ostati doma-ker jo nnjno potrebujejo. Čez nekaj mesecev so se tudi oni preselili v mesto.
Po dolgih letih in po velikih izpreinem" bah je Lejla spet obiskala Nežko. Bila je še zelo mladostna, ker pa ji je Lejla hotela narediti veselje, jo je vikala. Nežka jo Je začudeno opazovala in nazadnje vzkliknila Kako pa si se ti spremenila!
*	In spet je preteklo veliko let, ko je J° dosegla vest, da je Nežka v visoki starosO odšla k Bogu! Naj ji bo Vsemogočni usmiljen sodnik!
Del hodnikov na gradu v Kostanjevici.
■ t v >	**
Pred dvorano so si otroci ogledovali razstavo ročnih del iz kolonije v Cordobi.
Juri Muri med živalmi v Afriki.
Šolarji in starši pri začetni maši v cerkvi Marije Pomagaj.
Preden se odpro vrata naših šol
Besede diplomata Tomaža Kunstlja
se zberejo šolarji, starši, učiteljstvo in ljubitelji naših otrok pri začetni sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj. Tako smo se 8. Marca zbrali v Slovenski hiši pri mašni daritvi v čast sv. Duhu in ob 12. obletnici Sltlrti msgr. Antona Oreharja.
Potek maše je vodila Veronika Vivod, berili sta brali Nataša Grohar in Irenka BTOik, učiteljice Prešernove šole na Pristavi.
Prelat Jože Guštin, ki je daroval sv. niaso, je v pridigi poudarjal važnost globoke vere in zaupanja v božjo Previdost. Posebej pa nam je priporočal molitev, ki "as še prav na poseben način povezuje z ®°gom, pa naj bo ta prošnja ali zahvala. Vselej nas molitev napolni z mirom, ki ga današnji svet tako zelo potrebuje. Da bi mir vladal v nas samih, v naših družinah, med sosedi, v naši skupnosti in med narodi. G. Prelat je tudi govoril o značilnosti krščanstva: služiti Bogu in bližnjemu. Naj že otroke navajali na to, saj smo ljudje družabna in socialna bitja.
Po sv. maši smo v dvorani počastili ^tave sedmih šolskih tečajev in zapeli ^gentinsko in slovensko himno. Navzoče Je Pozdravil šolski referent France Vitrih, Posebej še zastopnika veleposlaništva prof. 'ontaža Kunstlja, predsednika ZS Marja-Lobodo, prelata Jožeta Guština, katehete, učitelje, starše in učence. Spomnil se ^ Pred kratkim umrlega kateheta Prešernove šole prof. Franceta Berganta in se nru zahvalil za dolgoletno poučevanje vero-uka. Spomnil se je še umrlih gg. Cestnika 10 Kinkla.
Radovedni smo komaj čakali na igrico 'Juri Muri v Afriki, ki jo je napisal Tone Pavček, in ugibali, kdo bo napolnil za to Priliko pripravljeno veliko stopnišče v desnem kotu dvorane. Predstavljali smo si, da te to prostor za pevce. Res. Prav kmalu so
*	odra začele skakati zelene žabice in se hirati na stopnišču. To je bil ZBOR ZABIČ ' otroci Balantičeve šole, ki niso imeli J^gih samostojnih vlog. Priskakljali so še MUZIKANTJE = prof. Ivan Vom-ergar in člani Rock’n Polka in se names-
11	za svojimi inštrumenti, j Od žabjega zbora in pripovedovanja TORKELJ = Marjana Kržišnik in Klari . raksler zvemo, da je JURI MURI = ^Ubelj Vanči odpotoval v Afriko, kjer se Vegovem mnenju zamorcem ni treba j^ivati. Po suhem je jezdil KURO = Gazela Qualliza, čez morje ga je prinesel ALEB = Veronika Kržišnik. Ko potuje P° Afriki, nas presenetijo živali: ŽIRAFA = &da Erjavec, LEV = Pavel Urbančič, U)N = Dainjan Obriskal, ZEBRA = Mar-j®** Klarreich, OPICA = Sebi Žgajnar, T^OKODIL = Marjan Pugelj, ena lepša od r^ge. Predvsem pa ja zaradi elegance ^opal NOJ = Danijela Modic. Ne vem ali nekaj prisrčnega in neobičajnega Je tulo na i\jem, da bi ga vsi radi pobožali. , Nazadnje se junak sreča s črnci. ZAGORCI snnMiin - PVnn«; Eriav»p To-
maž Drenik, Andrej Šuc, Marko Urbančič, Niko Falduto, Andrej Radoš, Matjaž Marušič in Martin Frontini ga za
strašno umazanijo kaznujejo z umivanjem, pranjem in mencanjem. Med plesom VODNIH KAPLJIC = Karina Marušič, Sonja Poglajen, Erika Novljan, Evangelina Štefe, Monika Oblak, Gizela Obržan in Cecilija Pregelj pa se mu voda tako priljubi, da se želi vrniti domov. Kajti Afrika je puščava, nima vode ne brisač.
Nastopile so še domače živali: PUJS = Veronika Marinčič, KUŽA = Marko Bregar, MUCA = Nadja Žgajnar, ZAJEC = Pavel Mehle in GAGA = Erika Malovrh.
Kostumi, ki so jih po zamisli Danice Malovrh, Ivane Tekavec in Mirjam Oblak izdelali starši otrok z le malenkostno izjemo izposojenih so bili izredno lepi, barviti in bogati.
Sceno sta pripravila Tone Oblak in Janez Urbančič. Kot vedno, izredna. Vsi premiki in spremembe skoraj niso prekinili igre.
Za luči in zvok sta skrbela inž. Janez Jereb in Pavli Malovrh.
Pesmi so naučile Marta Selan, Anica Mehle in Marija Štrubelj. Boljše, nemogoče.
Da se je vse tako lepo ujemalo in odigralo, gre zasluga voditeljici šole gdč. Angelci Klanšek in mladi režiserki Nevenki Godec, ki je svojo prvo predstavo tako energično in sigurno postavila na oder. Naše čestitke njej, njenim sodelavcem, vsem zakulisnim pomočnikom in seveda igralcem.
Kako smo pri igri uživali, je potrdil šolski refemt France Vitrih, ko se je zahvalil nastopajočim in vsem, ki so se potrudili, da je igra uspela, kar je brez dvoma sad dela vse sanhuške šolske skupnosti. V zahvalo in priznanje sta voditeljica šole in režiserka prejeli šopek.
Naše navdušenje je doseglo višek, ko je prišel na oder predsednik ZS Marjan Loboda in prosil, da se približajo gdč. Angelca Klanšek, voditeljica Balantičeve šole iz San Justa, ga. Katica Kovač Dimnikova, voditeljica Rožmanove šole v San Martinu, in gdč. Mija Markež, voditeljica Prešernove šole v Castelarju, da jim čestita k nagradi za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju, ki ga je na predlog društva ZS za leto 1997 podelilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Vsaka voditeljica je od deklice in dečka svoje šole prejela še slovenski šopek.
Tudi zastopnik slovenskega veleposlaništva prof. Tomaž Kunstelj je nagovoril otroke z lepimi besedami, ki jih objavljamo' tu poleg.
Za konec pa je France Vitrih povabil vse navzoče na ogled razstave ročnih del zadnje šolske kolonije v Cordobi, ki že 37 let nudi otrokom 14 dni zdravih počitnic v naravi, med igro in petjem, športom, izleti in zabavo.
M.S.
Začetek šolskega leta je vedno prežet z nekakim neznanim, velikim pričakovanjem, hkrati pa prinaša nove skrbi in odgovornosti. Ne skrbi nas samo tisto znanje, ki se ga da izmeriti na vatle in ocene, šola je vedno bila tudi ali pa predvsem vzgoja. V obdobju, ko ni več nikakršnih ovir za dostop do zadnjih odkritij človeškega uma, ki so preko računalniških omrežij dostopna vsakomur, ki si tega želi, ostaja za človeka najpomembnejše vprašanje: Kako vse znanje in vedenje uporabiti v dobro? Kako z njim koristiti ne samo sebi, ampak tudi svojemu narodu in človeštvu?
Z današnjo prireditvijo zaključujete najlepši del prejšnjega šolskega leta, ki mu rečemo počitnice, in hkrati odpirate nove redovalnice. Začenjate novo poglavje v ohranjanju slovenskega jezika in identitete, tistih dveh vrednot, ki bosta takorekoč jutri na trdi preizkušnji tudi v domovini, ki se pripravlja na življenje v družini Evropske zveze. Slovenci smo dosedaj svoj jezik
ohranili, ker smo to sami hoteli in ker smo v viharnih stoletjih za svojo kulturo marsikaj žrtvovali. Doma, v Evropi, v Argentini, Ameriki, Avstraliji.
Dragi šolarji, v novem šolskem letu vam želim obilo vedoželjnosti in radoživosti, ki naj vam pomagata odkrivati skrivnosti sveta in njihove zakonitosti, predvsem pa naj vam slovenski šolski tečaji budijo in ohranjajo zavest o pripadnosti koreninam pod Triglavom.
Učiteljem, staršem in vsem dobrotnikom slovenskih šolskih tečajev, tako tistim, ki jih dosežejo uradna priznanja domovine in različnih organizacij, kot tudi številnim tihim sotrudnikom, gre vse priznanje za prizadevanja, skrb in odpovedovanja, ki so bila in bodo potrebna za vztrajanje na poti slovenstva pod Južnim križem.
Dovolite mi, da na koncu vsem skupaj še enkrat v imenu slovenske države zaželim uspešno šolsko leto, veliko novih znanj in veselih pričakovanj-
Šopki nagrajenkam Angelci Klanšek, Katici Kovač Dimnikovi in Miji Markež.
Veleposlaništvo Republike Slovenije
želi vsem Slovencem in njihovim sorodnikom ter prijateljem v Argentini, Čilu in Urugvaju vesele velikonočne praznike 1998.
Prof. dr. Janez Žgajnar
veleposlanik
Gospod Tine Debeljak, glavni urednik Svobodne Slovenije
Spoštovani!
Dovolite mi, da izrazim veliko presenečenje, veselje in iskreno zahvalo za pozornost, ki mi jo izkazujete s pošiljanjem vašega časopisa. V preteklih letih sem spoznal in navezal stike z našimi rojaki po vsem svetu. Veliko lepega sem doživel, a tudi spoznal, koliko bolečin in pelina je v naši narodni usodi.
Te dni mineva štiri leta od mojega prvega obiska med vami. Z ženo Ireno imava posebno lepe spomine na ta obisk. Od takrat ste neizbrisno zapisani v najinih mislih in srcih. Velikonočni prazniki so bili skoraj v istih dneh kot letos. Praznovanje cvetne nedelje, še posebno pa globoko doživeto praznovanje velike noči ostaja neponovljivo. Res je, da praznujemo največji krščanski praznik podobno tudi v domovini. Pogrešam pa predvsem tisto, kar oko ne vidi in uho ne sliši in prihaja iz globine srca.
Vsem vam pri Svobodni Sloveniji, vsem prijateljem in znance in vsem Slovencem v Argentini želim skupaj s soprogo Ireno, hčerkama in vnukoma vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Kristus je vstal, vstanimo tudi mi. Lej) pozdrav in Bog z vami.
Peter in Irena Vencelj
Krai\j, 2. aprila 1998
Svetovni slovenski kongres
Srečanje slovenskih zdravnikov
Eno izmed važnih področij delovanja Svetovnega slovenskega kongresa je povezovanje rojakov, živečih širom sveta. Zato že day časa pripravljajo zborovanje, ki bo gotovo pripomoglo k večjem poznavanju dela Slovencev ki žive v raznih državah in tistih, ki prebivajo v domovini, vsi pa delujejo na določenem področju znanosti. Govorimo tu o Srečanju slovenskih zdravnikov, M se bodo zbrali letos v dneh od
22.	do 27. septembra.
To idejo srečanja slovenskih zdravstvenih delavcev doma in po svetu so mnogi sprejeli z izredno lepim odzivom. V raznih deželah so že pričeli organizirati skupine za udeležbo in na glavni odbor prihajajo ideje, nasveti in tudi že prijave iz raznih delov sveta.
Namen kongresa je predvsem v medsebojnem spoznavanju in povezovanju slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter širši javnosti predstaviti vrhunske dosežke zdravniške stroke doma in v tujini. Kongres bo imel tudi posvetovalno vlogo, npr. predstavitev primerov organizacije zdravstva drugih dežel. Dogodek bo predstavljal Slovenijo in tudi Svetovni slovenski kongres ter bo vzor prihodnjim srečanjem priznanih in uspešnih Slovencev po svetu.
Organizacija tega srečanja lepo napreduje. Delo vodi posebna skupina v sestavi dr. Marije Bernik, dr. Drinovca, Alenke Rozman, Francija Feltrina ter glavne tajnice SSK Jane Podobnik. Ti so naprej določili datum (22. do 27. septembra) in kraje, kjer bo srečanje potekalo: Ljubljana, Bled, Šmarješke toplice in Otočec na Dolenjskem.
Udeleženci bodo slovenski zdravniki iz tujine in domovine ter drugi strokovnjaki, ki delujejo v zdravstvu, npr. direktorji zdravstvenih ustanov, strokovnjaki za zdravstveno zakonodajo ipd. K sodelovanju bo pripravljalna komisija povabila tudi člane Kongresa, ministrstvo za zdravstvo, predstavnike slovenske farmacevtske industrije in druge pomembne ustanove iz Slovenije in drugod.
Oblikovan je že program, ki predvideva bivanje za teden dni, od tega tri dni vodenega strokovnega programa. Osnovni del bo sestavljen iz treh temeljnih oblik delovanja: predavanja (1. dan v Ljubljani) priznanih slovenskih strokovnjakov na teme kot so epidemiologija, bioinformatika, pregled objav slovenskih zdravstvenih strokovnjakov; delavnice ( 2. dan na Bledu in 3. dan v Šmarjeških toplicah) na snov možnosti sodelovanja med Slovenijo, ZDA in drugimi državami, predstavitev dela mladih raziskovalcev, predstavitev ponudbe slovenskih zdravilišč; ter okrogle mize (2. dan na Bledu) na temo reforme zdravstva s posebnim poudarkom na pregledu sistema zdravstvenega varstva v različnih državah in s predstavitvijo problematike zdravstva držav v tranziciji. Med predavanji je že obljubila udeležbo in referat dr. Veronika Ravnikar iz ZDA na temo staranja ter Metka Hiti iz Slovenije na snov epidemiologije.
Organizatorji bodo predstavili tudi brošuro z izvlečki predavanj, seznamom udeležencev z naslovi ter posebno knjižico s celotnim pregledom zdravstvenega sistema v Sloveniji.
Poleg osrednjega strokovnega dela srečanja bodo organizatorji pripravili tudi programe družabnega in turističnega značaja. Prvi tak dogodek bo spoznavni večer v torek, 22. septembra v Ljubljani.
Organizatorji bi radi udeležencem iz tujine nudili brezplačno tedensko bivanje v Sloveniji, pot pa bi si morali udeleženci plačati sami. Tistim ki bodo na srečanju sodelovali s predavanjem, vodenjem okrogle mize ali delavnice, pa bodo skušali povrniti tudi stroške prevoza.
Konferenca SSK za Republiko Argentino pripravlja sodelovanje na srečanju tudi naših zdravnikov. Zato vabimo vse, ki jih srečanje zanima, da predvidevajo možnost udeležbe. Podrobnejše informacije lahko dobijo v pisarni Zedinjene Slovenije v uradnih urah. Istotam je možen tudi predvpis za to Srečanje.
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA VOŠČI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vošči rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI
BLAGOSLOVLJENO
VELIKO NOČ
Društvo Slovenska vas
Društvo Slovenska pristava
želi
vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike
Vesele velikonočne praznike vsem članom in prijateljem želi
SLOMŠKOV DOM
NAŠ DOM - SAN JUSTO
vošči vsem članom in prijateljem srečne in blagoslovljene
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Odbor SDS - Argentina
vošči vsem članom in somišljenikom ter vsem rojakom blagoslovljeno veliko noč v uspehu, sreči ter zdravju ter trdnem upanju pravičnejše in lepše Slovenije.
Iz temine Velikega tedna naj žari vstali Kristus v naše duše ter osrečuje vsa srca!
Zveza slovenskih mater in žena
Polnost velikonočnega miru, sreče in veselja vošči svojim članom in prijateljem v Argentini, doma in po svetu
Kreditna zadruga SLOGA in Mutual SLOGA
Bme. Mitre 97 Tel. 658-6574/654-6438/656-6565 Ramos Mejia
Ve	Novice iz Slovenije		Slovenci v
LJUBLJANA - Uprava RS za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže Potresnih opazovalnic zaznali močan potresni sunek iz oddaljenosti 320 kilometrov južno od Ljubljane. Žarišče potresa je bilo v °sredi\ji Italiji, čutili pa so ga prebivalci po VseJ Slovenyi. Moč potresnega sunka v Sloveniji ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Lokalna Magnituda potresa je bila po podatkih ■ureže potresnih opazovalnic 5,1.
DIVAČA - Konec marca so odprli 7 km _ i odsek avtoceste od Divače do Kozine, ® Pelje na morje. Pri tem so naredili pet Podvozov, tri nadvoze ter 13 prestavitev Magistralnih in lokalnih cest. Vrednost del le 55 milijard tolarjev, končana pa so bila P°1 leta pred rokom (glej sliko).
LJUBLJANA - V Ljubljani poteka med-Uarodna šola filmske pripovedi, sestavljena ^delavnic za izbrane scenariste (šp.: guio-jUstas), ki potekajo vsak konec tedna od ^nca marca do konca junija, te pa dopolnijo predavanja in večeri z gosti - ustvarjalci s področja filma, literature in drugih Umetniških področij, na katere je vabljena U(li širša javnost. Do mednarodne šole z 'Aslovom Pokaži jezik je prišlo na pobudo 'Mšt.ituta za Odprto družbo Slovenije (OSI -igram Umetnost in kultura) in s sodelo-Vahjem Filmskega sklada RS; avtor zasno-Ve je Zdravko Duša.
JURSKI VRH
-	Mariborski vinogradnik Jurij Hlupič, ki ima svoje znamenite vinograde na pobočjih Jurskega vrha pri Juriju tik ob državni meji, je v svoji vinski kleti pripravO slovesnost za oli-mpionika Leona Štuklja, ki bo letos praznoval ^ letnico. Ob tej priložnosti je Jurij Hlupič 'na Posnetku levo) Leonu Štuklju izročil 810 steklenic yina, ki imajo etiketo s foto-®afj)o najboljšega slovenskega olimpijskemu zmagovalca.
CELJE - Na sejmišču Celjskega sejma sta se 5. aprOa končala 9. sejem Avto in vzdrževar\je in 1. sejem Moto boom. Na petdnevni prireditvi se je na 13.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 330 razstavljalcev iz 15 držav. Sejmarji so s sejmom zadovoljni, saj ga je obiskalo približno 22.000 obiskovalcev, kar je skoraj 2000 več od lani (glej sliko).
LJUBLJANA - 1. aprila je Ljubljana dobila svojo televizijo, TevePiko. Iz študija v atriju na Trgu republike 1 bo nova kabelska televizija oddajala 24-umi program, katerega jedro bo triurni program v živo od 18.30 do 21.30 ure. S tem se bo tudi Ljubljana lahko vključila v mrežo regionalnih televizijskih postaj. Za TevePiko bo značilna slovenska produkcija (informacija, nasvet in zabava), ki bo zapolnjevala večino programa. TevePiko so ustanovili poletje Televi-deo ter trije največji kabelski operaterji, Ljubljanski kabel, Link in STI Telecom.
PREKMURJE - Prva štorklja se je že vrnila z juga na svoje domovanje na strehi prekmurske hiše (glej sliko).
KRANJ - V Kranju že več let deluje odbor za obeleževanje okroglih obletnic Prešernove smrti in rojstva, ki se jih bomo spomnili prihodnje leto (150-letnice smrti) in leta 2000 (200-letnice rojstva). Kranjski kulturni delavci so že predstavili dvojezično knjigo Prešernovih poezij v nemščini in slovenščini z naslovom Gedichte - Pesmi; Prešernove slovenske pesmi vključno s Krstom pri Savici in nekaterimi drugimi je posebej za to izdajo prevedel dr. Klaus D. 01-of, spremno besedo pa je prispeval dr. Boris Paternu. Gre za prvo knjigo v zbirki Prešernova pot v svet, ki ji bodo sledile še Prešernove pesmi v angleščini, francoščini, dru-gih evropskih ter drugih jezikih.
PIACENZA, Italija - Slovenska maraton-Mirko Vindiš in Ani Živko sta na medna-; _ Bnem maratonu zasedla tretji mesti, Ži-Va pa je s časom 2:45,49 dosegla tudi °Sebni rekord.
^LJUBLJANA - Člani izvršnega odbora L~) Olimpijskega komiteja Slovenije , *®) so pred skupščino OKS obravnavali ’^didaturo Iger brez meja za izvedbo , opijskih iger (OI) leta 2006 ter zakon o P°«u, ki bo po sprejemu v državnem ■ zaživel 3. aprila. Mednarodni olimpijk * komite bo prireditelja OI 2006 izbral ' prihodnje leto, do konca letošnjega d(^Usta Pa bodo morali kandidati pripraviti sJeje s celotno in podrobno razčlenitvi-kandidatur od carinskih formalnosti, ravniških služb do infrastrukture. V obje-
Začetek srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka
V	soboto, 7. marca je bil sprejemni izpit za prvi letnik, ki je obsegal narek, branje, recitacijo poezije in pogovor v slovenščini. Raven znanja slovenskega jezika je bila zadovoljiva. Od 31 možnih dijakov, ki so končali osnovnošolske tečaje po slovenskih krajevnih domovih v Velikem Buenos Airesu, se jih je vpisalo in opravilo sprejemni izpit 26.
En teden kasneje je bil uraden začetek tečaja, ki je že 38. po vrsti. Profesorji so se zbrali na šolski seji, kjer so uskladili še zadnje podrobnosti glede umikov, vpisovanja dijakov, prisotnosti profesorjev pri dopolnilnih izpitih in podobno.
Po popravnih izpitih so razredniki pričeli vpisovanje po letnikih. Dijaki so kot pogoj za vpis v višji letnik prinesli počitniško nalogo z naslovom: JKaj so mi povedali moji predniki o svojem prihodu v Argentino?’’. Poleg tega so prinesli še potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in spričevalo prejšnega letnika. V prvi letnik se jih je vpisalo 27 in en dopisni dijak; v dragi 28; v tretji 20 in en dopisni dijak, v četrti'18 in v peti letnik 19 dijakov. Tako je v tem šolskem letu vpisanih 112 rednih dijakov in dva dopisna.
Razredniki so dijakom izročili razmnožene tiskovine s koledarjem šolskega leta, umikom in napotki. Podali so uvodne
nasvete in odgovarjali na vprašanja glede objavljenih napotkov. Starši naj podpišejo odrezke tiskovine kot dokaz, da so seznanjeni z vsebino.
Sledila je sv. maša, katero je daroval prelat Jože Škerbec. Prisotni so bili dijaki, njihovi starši in stari starši, številne učiteljice slovenskih osnovnih šol ter profesorski zbor. Mašo je vodil profesor slovnice in slovstva dr. Štefan Godec, berili sta brala ravnateljica in profesorica zemljepisa Neda Vesel Dolenc in pa profesor in ustanovitelj tečaja dr. Marko Kremžar. Ljudsko petje je vodila profesorica slovnice lic. Terezka Prijatelj Žnidar.
Po končani maši je pozdravila navzoče ga. ravnateljica. V kratkem nagovoru se je najprej spomnila 50-letnice osrednjega društva Zedinjena Slovenija, pod katerega okrilje spada Srednješolski tečni- Nato je svoje misli razvila na osnovi besed dr. Kremžarja ob srebrnem jubileju tečaja: „Kaj nas vodi vsa leta pri delu v Srednješolskem tečaju? Ljubezen do resnice, do slovenstva, do mladine. Kaj hočemo doseči? Rast naših srednješolcev iz slovenskih korenin, v zvestobi do svojega rodu in skupne preteklosti, v razvoju osebnih darov in talentov, v skladu 's svojim končnim smotrom., ki je Bog”.
+ Peter Štrukelj
kte bo potrebno v Sloveniji vložiti velika sredstva, snj tekmovališča v Planici in Kranjski Gori ter hokejske dvorane ne ustrezajo olimpijskim standardom. Zato bosta o kandidaturi, verjetno še pred poletjem, odločala tudi slovenska vlada in parlament. IO OKS je na prejšnji seji sklenil, naj mednarodna komisija OKS pomaga slovenskemu delu kandidature za pripravo OI treh dežel leta 2006.
PARIZ, Francija - V Parizu je ta konec tedna potekala tretja tekma za svetovni pokal (SP) v gimnastiki, katere sta se uspešno udeležila tudi dva slovenska tekmovalca. Aljaž Pegan, ki je prvič v letošnji sezoni nastopil na tekmi za svetovni pokal, je zmagal na drogu z oceno 9,600, Mitja Petkovšek pa je bil na bradlji 5. (9,475).
V zadnjih dneh sta nas za vedno zapustila dva vneta andinista.
A če je bil Bergantov odhod nepričakovan, smo zdaj že daljši čas vedeli, da se izteka drugo, dolgotrajno, gora polno življenje.
Peter Štrukelj, častni član bariloškega Club Andino in diplomirani gorski vodnik je odšel 5. marca v večnost po izpolnjenih 87-ih letih. Doma s Primorske in rojen v Šempasu je preživel svojo mladost v Solkanu, kjer se je izučil v mizarski obrti. Z devetnajstimi leti je emigriral v Argentino iskat delo in se izognil fašističnemu režimu v domačih knyih.
Peter se je mudil najprej v Buenos Airesu, kjer je živel na Patemalu, potem pa šel za delom po Argentini v razne province. Leta 1936 je prvič prišel v Bariloche na gradnjo hotela Llao-Llao. Vrnil se je v deželo jezer leta 1940 in se tukaj za stalno naselil.
Kmalu se je seznanil s Club Andino in 1. 1942 je postal oskrbnik planinske koče na Lopezu. Nato se je tudi izvežbal v plezanju in je poleti 1942/43 sodeloval s Pablom Fischerjem na velikem Catedralskem stolpu (Torre Principal del Catedral). Gorske turiste pa je takrat vodil predvsem na
-	Lopezove stolpe.
V družbi bariloških plezalcev je začel s turami na Tronador, ki se mu je posebno prikupil, in je potem vztrajno vodil svoje kliente po tronadorskih ledenikih. Verjetno ni nihče tolikokrat splezal na argentinski vrh Tronadorja in Štrukelj meni, da je bil na Tronadorju kakih šestdesetkrat, predvsem na ledeniških predelih. Seveda se je povzpel tudi na drage gore: Ventana (Kjer nosi eden stolpov njegovo ime), Capilla, Goye, ireco. Obiskal je vrhove okrog doline Rio Manso in v pogorju Tres Picos, v poznejši dobi tudi Crespo in Bonete. Devetkrat je stal na vrhu Lanina.
Njegov soplezalec je bil dostikrat Herbert Schmoll, ki se je ponesrečil s Ton-
čkom Pangercem na Cerro Paine. Z njim se je dvakrat povzpel na Torre Principal del Catedral.
Ker se je Štrukelj spoznal na tesarsko in mizarsko delo, ga je pritegnila gradnja gorskih koč. Tak posel mu je omogočil daljše življenje v gorah. Sodeloval je pri gradnji koč na jezera Jakob in ob Tončkovem jezera in je Freyevo kočo tudi več let oskrboval.
V	Barilochah je v začetju izdeloval in popravljal smučke, pa tudi delal v smučarskem centru kot „patrullero”. Nekajkrat je tekmoval v smuškem teku.
Peter si je sezidal hišo v središču našega mesta. Po vojni je dobil v Argentino svojo ženo, ki jo je poznal še iz Solkana. Imela sta hčerko Rosalino, ki je žal mlada umrla in zapustila staršema sina in hčerko. Vdova, oba vnuka in njun oče žalujejo za pokojnim.
VA
Osebne novice
Rojstvo: Dne 31. marca se je rodil v Hurlinghamu Miha Andrej Petelin, sin Andreja in cont. Veronike roj. Žagar.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krst: Krščena je bila Magdalena Ines Mazieres, hčerka Ariela Gerarda in ge. Marjane roj. Poznič. Botrovala sta Carlos Francisco Balbin in Maria Cristina Lareau de Palermo.
Čestitamo!
Poroka: V soboto, 21. marca sta se v cerkvi San Agustin v Mendozi poročila Andres Santiago Bajda in Maria Gabriela Vallejo. Za priči so bili njuni starši Jakob Bajda in Paulina Hirschegger ter Julio Vallejo in Rosa Blanca Cerda. Poročni obred je opravil g. Tone Prešeren.
Čestitamo!
tt»v.iri8W
Mali oglasi
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. '
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Obvestila
Camara de Comercio Esloveno-Latinoamericana Slovensko - latinskoameriška trgovska zbornica
BUENOS AIRES - ARGENTINA
CONVOCATORIA
De acuerdo con el articulo 15° de los Estatutos Sociales, se convoca a los Senores Socios a la T Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 27 de abril de 1998 a las 20 horas en el Centro Esloveno, sito en Ramon L. Falcon 4158 de la Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asambleistas para firmar el Acta de la Asamblea
2) Eleccion de tres miembros de la Comision Escrutadora.
3) Consideration de la memoria, Balance General, Inventario, Estado de Gastos y Recursos e Informe del Organo de Fiscalizacion, correspondientes al Ejercicio N° 7, iniciado el 1° de enero de 1997 y finalizado el 31 de diciembre de 1997.
4) Eleccion de los miembros segun lo determinado por el art. 10° de los Estatutos Sociales. Por dos anos: el Vicepresidente, el Prosecretario, el Protesorero, 1 Vocal Titular, 1 Vocal Suplente de la Comision Directiva y 2 Titulares y 1 suplente del Organo de Fiscalizacion.
Buenos Aires, 16 de maržo de 1998
COMISION DIRECTIVA
51. REDNI LETNI 0BCNIZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet Društva Zedinjena Slovenija sklicuje 51. redni občni zbor v nedeljo, 26 . aprila 1998, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1) Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov.
2) Brai\je zapisnika zadryega občnega zbora.
3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4) Potrdilo članarine za leto 1998.
5) Slučajnosti.
Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci.
Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne člane Ze-dinjene Slovenije.
UPRAVNI SVET
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia IJnida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsat 1 .com.ar e-mail: debeJjak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5^75		
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P0®11 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol; Evropa 110 USA dol; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošilja# z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R-L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com. ar
I
ka
h
VELIKI ČETRTEK, 9. aprila:
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19. uri slovesna maša in obredi.
VELIKI PETEK, 10. aprila:
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19. uri obredi.
VELIKA SOBOTA, 11. aprila:
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 21. uri slovesna maša.
ČETRTEK, 16. aprila:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 17. aprila:
Prvi sestanek staršev in otrok novega otroškega pevskega zbora, ob
18.30	v Našem domu v San Justu.
SOBOTA, 18. apnila
Šahovski turnir društva Slovenska vas ob 18. Vabljeni tudi šahisti iz drugih domov.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
organizira
Srečanje slovenskih zdravnikov
ki bo od 22. do 27. septembra 1998 v Sloveniji.
Podrobne informacije in prijave v pisarni Zedinjene Slovenije Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, vsak dan od 10. do 20. ure.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
7.	aprila 1998
1 dolar	172,94 SIT tolarjev
1 marka	94,00 SIT tolarjev
100 lir	9,53 SIT tolarjevj
Slovenska kulturna akcija
Redni občni zbor
bo v soboto, 25. aprila 1998 ob 17. uri v mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu
NEDELJA, 19. aprila:
46. misijonska veletombola v Slovenski vasi ob 14. uri.
SOBOTA, 25. aprila:
Redni občni zbor Slovenske kulturne akcije ob 17. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. aprila:
51. občni zbor društva Zedinjene Slovenija ob 9.30 v Slovenski hiši. PONEDELJEK, 27. aprila:
Občni zbor Slovenske-latinskoame-riške trgovske zbornice ob 20. uri v Slovenski hiši.
SREDA, 6. maja:
Sestanek ZSMŽ ob 17. v Slovenski hiši: Spomin na prvo luhansko romanje.
Slovensko veleposlaništvo
sporoča,
da zaradi praznika v Sloveniji v.ponedeljek, 13. aprila, ne bo poslovalo.
1
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
V soboto, 18. aprila t.l. ob 20. uri v SLO VENSKEM, DOMU V SAN MARTINU
R. Carrillo (ex Cordoba) 129 - San Martin Dnevni red: Poročila Upravnega in Nadzornega odbora, dopolnilne volitve, slučajnosti.
Vsi člani lepo vabljeni!
t
Plemenito srce se je ustavilo, ko je Bog poklical v neminljivo domovino drag0 teto
Franco Oblak vd. Grošelj
Vsa se je predala naši družini. V najhtijših časih je zatrla svojo bol in bila nenadomestljiva opora naši pokojni, težko preizkušeni mami in nam vsem osmim „Deklovim".
Od cvetne sobote spokojno spi na dobračevski božji njivi - do njene Velike noči; tako je verovala, v tem upanju živela!
Hvaležni nečakinji v Argentini:
Marta Zajec vd. Hribar
Irena Zajec vd. Fajdiga z družinama
v imenu ostalega sorodstva v Sloveniji-
April 1998