Our Write Ua Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki* GTATHJE OPOZARJAM. dft pravočasno obnov« imfai- no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako is niste naročnik, pošljite en do> lar sa dvomesečno posknžnjo. TELEPHONE: CHelaea 3-1242 Ct** Hftikr Septraber tisi, 19S1 al Um Part Office M Htm l«rh, N. Y. Act mt CaofTCM of March 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No i 38 — Stev. I 38. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 15, 1939— ČETRTEK, 15. JUNIJA . 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVU. -fV' V WEST ALUSU JE IZBRUHNILA VELIKA STAVKA Pri izgredih je bilo 13 oseb ranjenih Governer Julius P. Heil je odklonil prošnjo za milico. — Šerifu zagrozil z odpustom, ako ne more napraviti reda. Slovaški vojaki s častniki pribežali na Poljsko vedali, da prihajajo nemške čete MILWAUKEE; Wis.. M. junija. - Serif Mit- Se-n je v 18 urah že drugič zahteval milico v var-atvo Allis - Chalmers Mfg. Co., ko je feilo pri velikih izgredih v stavki pri družbi v sosednem West Allisu ranjenih I 3 oseb. Governer Julius P. Heil pa je prošnjo zavrnil. Izgredi so se pričeli, ko so uradniški uslužbenci, ki so edini med 7500 uslužbenci, ki so ostali na svojih mestih, prišli v bližino tovarne. Stavkarji so napadli vozove poulične železnice, po kateri so se u-siužbenci pripeljali, so razbili šipe in poškodovali _ voz, da ni bil več uporaben. Nato so se vrgli na u- gunei pravijo, da se poslala. General Lev Prehala, ki je že pred divema tednoma prišel na Poljsko, je obiskal pobegle vojake v njihovem taborišču. Ze nekaj dni prihaja nemško vojaštvo na Češko in tie- PARKERJA GRESTA V ZAPOR so metali solzne bombe in boj je bil šele končan ko so šerifovi pomočniki dosegli poravnavo, da so stavkarji obljubili, da ne bodo več metali kamenja, usluž benci pa so obljubili, da ne bodo metali solznih bomb Stavka se je pričela v ponedeljek in po l 8-dnev- *ko/. nem "počivr":"" l-: — ------1—-1 ^n^ t tomobilskih NEWARK, N. J., 14. junija. — Harry Green, zagovornik Eilisa 11. Parkerja, bivšega detektivskega načelnika o-kraja Burlington, in njegovega isina Ellisa, je od zveznega |do&kTje p^TaTul^™^ a Panika Johna Uu .^lil,.,. /Cu- :„'J* Quiima \prejel naročilo, da la iprotektorat nad *Jesko in Aiorav-ko, da dovoljuje Slovaški imeti svojo lastno armado. Na Poljsko je tudi 6 slovaških letalcev pripeljalo tri vojaške aeroplane, iker so se bali, da Ibodo Nemci zasedli Slova- polivanju", ki gaje razglasila CiO unija ^^SSTSriZZ&Z delavcev v love pogodbe z družbo. V splošnem pretepu je bilo poškodovanih 10 pomožnih šerifov in trije gledalci, katere so zadeli kamni in so bili pripeljani v bolnišnico, stavkar pa ni bil resno ranjen. namenu, da izsili podpis ^a čehoslovaškega predsednika dr. Edvarda JBeneša, Vojta Beneš h svojo ženo. Prišel je brez potnega lista in se je moral na meji splaziti .-kozi stra-Noben žo nemške tajne ipolicije. Ako se mu adravje kaj izboljša, bo v . „ .t j šel (k tfvojemu bratu v Oliica- Pwo je sent drugič prosil governerja, da pošlje v go. H est Alliss milico, se je governer posvetoval s še-1 kovaški bombniki so popol- rifom Mittenom in uradniki Labor Relations Boar ™mi ^roženi v^raJ i d i 11 na »vojaško letališče v Debii- Pozneje se je nameraval governer razgovarjati nu. Letalci so »poljskim častni- z voditelji stavke, toda je svojo namero opustil, še- kom povedali, da so pobegnili, rifu pa je zagrozil, da ga bo odpustil, ako ne more ker se o oslepeli, ali pa znoreli. Javni obtožitelj je za Cika, ki je star 38 let, zahteval smrtna kazen. Sodišče še ni izreklo sodbe, ker čaka na odobre-nje iz Burgosa. •Priče so izpovedale, da je Cik zgradil štiri čevlje visoke celice iz cementa in na njih fctene naslikal dijagonalne črte z rdečimi, belimi modrimi in rumenimi pegami in sicei na se morata oba Parkerja v ponedeljek med 10 in 10.30 dopoldne zglasiti v uradu zveznega maršala v Trentonu, dal nastopita, zaporno kazen, ker1 sta prijela, odvedla in mučila j tak način, da°o se podobe pre-Paula H. Wendela, katerega j majale pred očmi jetnikov, sta z mučenjem prisilila, da je kadar ^ jih razsvetljevale luči napačno priznal, da je od vedel')V barvah, in umoril Lindberghovega si- "Nikdar v zgodovini Špan- na- ske ni bilo tako krutega načina Starejši Parker je bil obso- mučenja,'' j« rekel državni ob-jen na (i let zapora, njegov sin tožitelj (polkovnik Jose Ungri- pa na tri leta. V TEMI NA DNU MORJA. Pomorski poročnik NEMIRI PRI GENERAL MOTORS FLINT. Mich.. 14. junija. — Zopet so se pojavili nemiri pri General Motors tovarnah, kjer je Homer Martin, predsednik United Automobile Work- proti Nemčiji in se zavzemali ers, ki pripada k delavski federaciji, razglasil stav-,2* g,1ovaTlsko vzajemnost. V*i iDi"* *i i . l-i i »i "O bili poslam v koncentracij- ko. rolcija je naznanila, da sta bila dva moška ne-|sko taborišče varno poškodovana. Družba pa navzlic temu pravi, da je obrat "skoro normalen." Martin je imel konferenco z governerjem Dickin-Konom in po konferenci je governer rekel: *»il . i _ • i «i r*ir\ i • Nichols, eden izmed tri in tri- Hotel me je prepričati, da so člani CIO komuni-|deKetih re^nih ^^^ sti, da pa njegovi tovariši niso. Jaz pa nisem bil preveč. prepričan. Trikrat je prišlo do pretepa, ko so člani CIO sli sito 7i stavkarsko stražo. Pri vratih Fisher Body tovarne se je spoprijelo na vsaki strani kakih sto mož. Policija pa jih je razgnala. Nek stavkar ie skozi o-kno tovarne vrgel opeko, toda se je umaknil, ko je nekdo skozi okno zlil nanj škaf vode. Policija pravi, da je tudi nekdo streljal na truck Fisher tovarne, ko je pred tovarno pripeljal delav- ZAVETJE ZA ŽIDOVSKE-BEGUNCE PARIZ, Francija, 14. junija. — Začasno zavetje so židovskim beguncem, ki se nahajajo na tiarniku St. Loui-s, obljubile Francija, Anglija, Belgija in Holandska. Vsaka vlada se je zavezala, da bo sprejela četrtino beguncev, ko je ameriška organizacija .za Žide obljubila, da bo za vsakega postavila varščino $500. ja- Jetnike so slekli, jih bičali, v oči so jim vtikali železne obroče, tla so morali vedno gledati. Oik se je zagovarjal 90 minut in meti drugim rekel: "Nedolžen sem. Zahtevam samo tpravico..Pri zgradbi celic nisem 'bil prav nič udeležen." Cik je povedal, da je prišel na Štpaii^ko leta 1933 in da je bil pod republikansko tvlado v različnih slučajih 12-krat obsojen na smrt, toda je pobegnil in se je pridružil siiidi^alisto?n. Pozneje je postal poročnik v republikanski armadi. Nato je vohunil zji generala Franca in republikanci so ga aretirali v da bi se ž njim |*>gajal glede romunskega dolga in obenem za trgovinsko pogodbo. Hull mu je 9. junija odpisal, da se naj glede dolga razgovori -z zveznim zaikladničarjem H. Morgenthauom, toda rekel mu je, da dolg ni v nikatki zvezi »s trgovinsko pogodbo. 'MadoarMki poslanik Janos Pelenvi je državnemu tajniku Hullu sporočil, da bo njegova vlada iplačala 15. junija svo j obrok $9,828.16. Hulla j.* tudi vprašal, ako je vlada kaj ukrenila glede preklloga madžarsko vlade z dne S. februarja 19.'iH glede novih pogojev za odplačilo dolga. Predlog je predsednik Roosevelt predložil kongresu, ki pa o tem ni še ničesar ukrenil. . POBIJANJE ŠPANSKIH REPUBLIKANCEV tit. Louis, ki je 15. maja od-1 "T' * ^ ^ ^ vsakih » minut po en plul iz Hamburga in mu ni bilo dovoljeno rzkrcati j)otnikov, v v Evropo in bo v soboto pri stal v Atttwerpu v Belgiji. Ha»v«,ni na Kulbi, se je vrnili Kot je Cik izpovedal, je D______ • . .. x__• I___i ..-----1.1:i______i._ ..i.. cent raci jski tabor in bil obsojen na. smrt. bil pod republikansko vlado ob Vsakih 9 minut je na Španskem usmrčen en Francov sovražnik. — Francova vlada ima seznam 1,000,000 republikancev. HENDAYE, Francija, 14.-junija. — Po poročilih, ki prihajajo čez mejo iz Španske, je sovraž- nik* ' generala Franca obsojen na smrt in usmrčen. Posebna .sodišča neprestano sodijo osumljene ljudi, katerih NEMČIJA H0CE NAJPREJ KOLONIJE Najprej morajo biti vrnjene kolonije, potem se bo Nemčija pogajala. — Odgovor na Ha-lifaxovo izjavo. BERLIN, Nemčija, 14. junija. — Ne*k uradnik nenuskega vnanjega urada je rekel, da je Nemlčija pripravljena prisostvovati na kaki evropski mirovni konferenci samo pod pogojem, da ji vmejo kolonije one držaive, ki so jih dobile po ver-sailleski pogodbi. S tem je nemška vlada odgovorila na izjavo angleškega vnanjega ministra lorda Hali-faxa v loixiis(ki zbornici, kjer je rekel, da je Anglija pripravljena pogajati ise z Nemčijo in Italijo za-"Leibensramn", ako je -na konferenci zagotovljeno ozračje fmedseibojnega zaujia-nja 4'Predno le moremo na to misliti, da bi se vdeležiii konference, kaikor jo je omenil angleški državnik,*' je rekel zastopnik nemškega vnanjega u-rada, "morajo v Versailhvu nam vkradene kolonije biti vrnjene in vstvarjeno mora biti mednarodno ozračje, ki nam bo zagotovilo, da je Nemčiji za-jamjčena ena(koc*t z drugimi velesilami. Halifax govori o ev-j ro»pski konferenci, toda obenem j pošlje vrv v Mo.^kvo, da jm>-iveže ookroževalni obroč, ki t naj bo postavljen okoli Nemčije Prav težko razumevaimo 'angleško politiko. Anglija pri I pogajanjih z Mo^vo postavlja (na kocko svoj prestiž. So-vjetsika Rusija napoveduje, Anglija pa se ji vklaaja." NTARO0lTE ŠB NA -GLAS MARODA" NAJSTARKJSf SLOVENSKI UN KV N i *v V \ vi KRIKI ' raznih priložnostih obsojen TJ-'j^ v vladnem seznamu en mili- rc. To stavko je razglasila AFL. in je ž njo hotela pri družbi doseči, da ji prizna pravico za pogaja z General Motors. "SqualuV pripoveduje o svojem in ovojih tovarišev ujetništvu tis morskem dnu: Nad trideset ur rmo >bili tesno stisnjeni v ozkem projito^ ru. Zelo na« je zeblo. Slednjič je ugasnila tudi električna Inč. Razsvetljevali smo tesni (prostor z žepnimi svetilkami. VsaOcdo jp skuhal odgnati krat na smrt. Pobegnil /pa je k sindikalistom, ki so ga "prisilili, da je naslikal fantastične slike na stene iz cementa, da so se jetniki pri pogledu na jon. Vsa sodišča v 24 urah razsodijo 400 slučajev. Usmrtitve so izvršene isti večer, ali pa prihodnje jutro po razsodbi in izven mesta, John O. črne mi^li, da smo na milost hi nemilo* izročeni smrti A ni- *like mu«Ui tako' da so oalepe-Ujer je b.la izrečena smrtna li, ali pa zblazneli. obsodba. Proti smrtni obsodili ČJikov zagovornik pa je pri- ^ ne more nikdo pritožiti, poročal, da ga sodišče obsodi | V ječah v IMadridu in po tana 30 let ječe, ker je "samo,boriščih je zaprtih 1600 repub- hče ni tega potožil svojim tovarišem. Vsaikdo je čutil v •sebi dolžnost, da se drži tako hrabro kakor drugi: to je bilo' skuljlno junaštvo nas vseh. Nihče ni hotel biti slabši od ovojih tovarišev, tc> je bila tolažba, »ki nas je tešila v položaju, ki bi drugo morda navdajal z obupom. . SPOPADI VLSAGINAW Seat članov unije AFL je bilo aretiranih pri spopadu v stavki pri Grey Iron and Foundry Co. v Saginaw, Miclv. Ko so pa bili pripeljani pred sodnika, so molčali in so bili postavljeni pod varščino. pomagal uporu." Oik je priznal, da je bil pri-[jet, predno je mogel razstreliti glavni stan republikanske tajne policije. Izkopal je predor in vanj položil 240 funtov dinamita, ki ga je hotel zaipa-liti ob času zračnega bombardiranja Barcelone. .•|ll»tl||t|.|l|tllllll||,||itl!iUU|,...|||llltll|,.| -I 'hiiimMl* '•lun;iii>' ''l^m.ni1 'Htij ADVERTISE IK "GLAS NARODA" likattiskih častnikov in 34,000 bivših uraduikov v republikanski -vladi. Vsak dan je aretiranih do 200 oseb. V JESENI VOLITVE V AN-GLIJ1 Iz Londona poročajo, da računajo v Angliji z razapisoin parlamentarnih volitev za jesen, če se bo kolikor toliko zboljšal mednarodni ipoloea'j. Delavska in konservativna stranka sta se že pričeli pripravljati za volitve. RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WES1 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRUR 50e (Poitnina phlw) Vsoto lahko pošljeto ▼ po 2 odroma uo • '•G L £8 NAROD A" «5 New York Thursday, June 15, 193$ SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "43LAS NARODA ■w 99 eežne£a ozemlja vzhodno od Vaga. ,8 tem bo nemška meja potisnjena precej daleč proti vzhodu in bo v njej tudi KOOO čevljev visoka Tatra, pa do železnice, ki .pelje iz vzhodne Sluva »-ke na Poljsko. Po pogodbi, ki jo je Nemčija isklenila s Slovaško po na-cijskem za*edanju Češke in Aioratvske, je Nemčiji dovoljeno v dolini reke Vaga zgraditi utrdbe. Nemški viri pa že priznavajo, da *e zbira nemško vojaštvo na meji med Moravsko in Slovaško. Nemčija bo zasedla le ozek pas Slovaške, večji del pa bt prepustila Madžarski. Ker se je Polj>ka vedno bala, da se bo Nemčija polasti-la Slovaške, je že pred več meseci svetovala Madžarski, da j o zasede, predno jo pograbi Nemčija. Poljska je tedaj Slovaški obljubila svojo -pomoč, ako bi se Nemčija p rot i vila. Madžarska pa se kaj tak. » ni »upala napraviti, zato p i se bo morala seilaj zadovoljiti z manjšim delom, ki ji ga bo Nemčija suma prepustila. Slovaške se v s led svoje nesposobne vlade nahaja v zelo • 1 a be ni položaju in more Nemčija napraviti ž njo, kar se ji poljubi- Sl o vaška je v prvi vrsti kriva, da je razpadla čeho^lo-va*ka republika, ker je zahtevala avtonomijo, ki za vsako državo pomeni smrt. Ker ji Čehi avtonomije niso dovolili, tedaj se je obrnila na pomoč k Nemčiji in Hrtler je to vprašanje naglo rešil: na ČeSko in Moravsko je poslal vojaštvo in nad obema deželoma razglasil protefctorat; ftlova&ki pa dal avtonomi jo, ki lanov priredilo slične prizore. Iz Slovenije vlomilci v občinski pisarni v sel-c ah Pisarna selške olx'ine v prostorih Prosvetnega doma je bila deležna vlomilskega obiska. Vlomilci, ki so menda dobro pozna I i razmere, so bili za obisk dt/bro pripravljeni. Pri sosedu, pri Kalanovih, ho vzeli samokoliiico. tri .sekire in cepin. Z vrat oltčinske pisarne so /Jbili tki j u**a Vinico in sneli železno prečnico, nakar so temeljito preiskali Vso pisarno. Od pri i so predale in pobrali nekaj drobiža. Težko železno blagajno pa so naložili na sa- ukradeni denar so p02rli konji Pri IManiibškovih z Zavest-iilku pri Sina rt nem so denar liranili v predalu skrinje, ključ pa je bil spravljen na posebnem pro-1 o reku v zidni omarici. Le domači so vedeli za skrivališče, vendar pa jim je denar izginil. Osumili so domačega hlapca F ran cot a, ki je služil dotlej že pfll leta pri hiši. Ko so videli, da si je hlapec nakupi! nekaj reči, so ga trdo pri- Razne vesti. VAŽNE NOVICE ZA IZSELJENK Ki,t jioroea ministrstvo soei-jalne politike, minister financ donesel sledeči odlok: 44 V a vez i > členom 0, Pravilnika o reguliranju prometa z devizami iai valutami, prepovedano je prinašati ali pošiljati v Jugoslavijo papirnate nov-r an i ne v koma"ki Sori. Ni se jim ho-IFranceta je prišla orožniška patrulja in ga odvedla na o rožni šk o postajo, a fant se ni OGROMNA CIPRESA, STARA 382 LET. N« dvorišču Karabegove džamije v Mostaru ^toji ogromna cupresa, ki so jo kakor pričajo Mare listine, vsadili leta 1557. Cipresa sega »koVaj do vrha minareta, njsno defelo pa je tnlo ki giadiko kakor jeklo. Ogromno, staro drevo spada med ipomemibne mostarske tuj-fiko-prometne atrakcije. Pozor roiaki! s KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pilita po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. nPOTfUSia ODDELEK "GLASA NARODA":: ffozk, *. T. telo predaleč. Že pred izlivom Sevnice v Soro blagajno načeli s sekirami in jo tudi odprli. Dnibili .so 5.(KK) din o bili cfrožniki v Železnikih, kak<»r tudi zreško načefstvo v Škof j i Loki, ki je poslalo k ogledu svojega uradnika. Sodijo, da so bili tn-a delu najmanj trije krepki moški. 1*1 so morali presneto poprijeti, da sa so aretirali in ju odgnali v Ljn*>ljano. Preiskava jp« bo nunrala šele dokazati, ali teta mladeniča, ki .rta videti še dosti dostojna, res zapletena v vlom. 2IVA NA GRMADI Cecilija Vrtačičeva, 30-let na žena »posestnika na Bafcorniku ipri Kajmniku, je zadnje čase ikazala »nake tslaboninnosti. Domači so stalno pazili nanjo. Ko je bila zadnjič nekaj trenutkov sama, je £Ia k skladovnici butar, ki jih je 50 »lože ni h oib steni gospodarskega pcnlopja, jib zložila 12 po tleh in zažgala ter se vlekla na grmado. Domači so zagledali dim in jo takoj .potegnili z grmade, dobila pa je pri tem tako hude opekline, da je v bolnišnici umrla. Opekline je dobila tudi njena sestra, ko jo je reševala iz ognja, vendar pa njene poškodbe niso smrtno nevarne. dal omehčati. Orožniki pa se ni^o dali kar tako zlahka odpraviti. J Pokrer.ili so poizvedbe in prejeli lutli njegov k;izen-ki list, na katerem .je zabeleženo, da je imel France že večkrat posle Ki Ini banki kraljevine Jugoslavije. Carinske in poštne oblasti v Jugoslaviji bodo vse količine stotinarflc, odvzetih od pojedine«"v ali konfisciranih iz pošiljatev, katere pridejo iz inozenil'tva. «wldale Narodni banki. Prekoocenski prenos radio postaja BeogTad. < Obveščajo se vsi naši izseljenci. da 1k> jugoslovanska ra sodiščem, zaradi tuj«- lastnine. 'Ji<> postaja v Beogradu. poČen-Ko .s*) niti potisnili .nod nos s JUTiijdm t I. v časii letne sezone pošiljala radio prenose za izhel.jemee v Južni in Sever- kazenski list, je France priznal vlom. Orožniš-ka patrulja ga je odvedal v Za vrstnik, kjer je'ni Ameriki vsakega 1. in 15. izpovedal, da je nekoč opazil,!,lne v mesecu jKitom berlinske hranijo Planinškovi ključ kratkovalovne »postaje DSZ na valovni dolži-ni od 19.25 metrov (wironia 15,110 kiloci4clov, in DZH na valovni dolžini od 20.78 mlet rov, oziroma 14,460 kiliM i Ulov. Tz pisarne .iugoslov, «^en. 'konzula v New Yorku. * 2.30 $ -IJSli ¥ 0.WI I »In. l »in. t Mlj, I Mu. I Mu. 1 1301» 1(10(1 IHu. 11M Ml V Italijo: * ->1—j -m Za % bJU) ....................Ur IOO f lif,— ....................Lir 2UU I -II.— ....................LIL WW 57.— ....................Ur 1000 JIl^.50 ....................IJr 2000. »107,— ....................L,lr 3000 KElt HK cene sedaj UITHU menjajo so navedene cfci ne PODVUŽKNB Sl'KEMEMHl GORI AU DOLI '' - Zrn Izplačilo vetjih tneakov k«4 sforaj navedene, bodi«! v dinar-Jib ali lirah, develjajese i« MIMe pofojc NLJNA NAKAZILA UVlSt SJEMO PO CABLE LETTER ZA PKISTOUBLNO $1^- SLOVENIC P4JSLISM1MG COMPANY (XKAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW Y0KK Peter lahko izda kolektivni potni list z plaeanjem '-amo ene pri-toj-bine, kot da hi hil to samo e:i potni list za eno <*eho. od skrinje za denar. Ob neki priliki, ko ni bilo nobenega doma, je odklenil skrinjo in Htla-čH v žrp nekaj stotakov. Malenkost je porabil takoj, ostanek pa je -kril v bojazni, da ura ne bi zalotili, v seno in jra hotel ob priliki spraviti v svet.; Planinškovi SO zahtevali .na j I Brezplačne vize. pokaže mesto, kamor je skril) Finančno mimiMrstvo svojim bankovce. France je res šel V(0<1,0^0m MA TUJIM l^BZAVf.JA-prkimili konjem s senom NOM JII^OV. KkRftMA vre J tudi «krite bankovce.-KI PRIDF.JO NA OBISK V Franceta so odvedli v zapor. I JlTGOQI,AWJO V SKUPI- \AJf. Ministrstvo je istočasno odobrilo našim izseljencem, tujini državljanom v inozemstvu, ki želijo v skupinah obirati Jugoslavijo, da se jim IZROČITEV STAREGA TRIBUTA. Predsednik družbe za kožn hoviuo v HmLsonovem zalivu je tretjič v zgodovini in prvič naravnost v roke angleškega vladarja izročil tri but, ki ga predvideva Charta iz leta HI70.. Ceremonija se je izvivila na razvalinah utrdbe Carry, kjer je imela družba za kožuhovino v Kanadi prej svoj sedež. X«» razvalinah stare trdnjave je sprejel ai>gleozna ve^ Barberton in polovica Clevt-landa. Njegova žena, teta newyoi--ške«a zastopnika Glasa Naroda, Antona Sveta, bo prihodnji mesec odpotovala v New York, r/oiskat sorodnike in seveda tudi svetovno razstavo. Joe pa pravi: — Kar gr.-naj, mene pa ne spravijo nika mor. Kaj je tisti newyorski cirkus v primeri z mojimi žabami ! &koda da jih jaz ne jem, — Imel bi jih lahko za zajtrk, za kosilo in večerjo. Povfpirečen *tfewyorčan bi si kaj takega le težko privoščil, kajti v New Yorku je treba plačati za funt žabjih kra«ko\ dolar ali še «vee, pa se ni človek gotov, da ui med njimi ka'i-šne oguljene krote. Po dvaindvajsetih letih sem se sestal z Andrejem Bomba-čem, ki je zaifKislen pri neki veliki konstrukcijski «lružbi, ki :ga kot izvedenca pwilja po v-ej Ameriki. Štiri lt^ta je [»omagal graditi Boulder Dam v Nevadi in se je tani vrnil (V svoj 'barbertonski dom. Izpremenil se je le malo, eozno v noč prijetno vrvenje. iMrs. Antonija Može, ki je steber slovenkega društvenega življenja v Barbertonu, me je po vsej sili skušala spraiviti |!>a ||k>d, i ta bi zaplesal z njo. Pa me ni. Moji» srce namreč ni več tako kot je bilo nekoč; |K>sko^ nost mojih nog je hi a zave» r—— aU^ La> - ' ■ jfe: ' i.' ': uI • f|| IM "GLAS N A K O D A" New Yort Thursday, 'June 15, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskiK naselbin PREMOCARSKA STAVKA IN DRUGO Prenkogaivki nt raj k je -za nami. John L. Lewis je igral zelo nevarno igro — in jo dobil. Poznavalci razmer smo bili v nkrbcb, da ne ne bo tako dobro iztitklo in da Lewis lok preveč napenja Niti ojeratorji se nis<> zavedali, kako ugodna pritoka je bila za zhVnrtjenje unije. Mnogo premogarjev je brez dela in kdor ga ima, se boji, da ga izgrihi. Stare premogarje odrivajo, kar jih še dela, so telesno in ešoni ter ni več one odporne sile v njih kot pred leti. Mladina je pa brezbrižna in ni za resne boje. John Lewis je v dolgi dobi moje kariere napravil marsikateri pogre<šek in •napako. To ga je izučilo in zadnja leta se je izkazal kot i zboren organizator in odločen delavski voditelj. Pri tem je menda najbolj oho v raze na o*ebno^t v Zd ru/♦mili d ržavah in če kedaj zavlada hrtlerinrai v tej deželi, pote «naie bi bil rad v njegovi srajci. ZjfPrijave na svetu so že take kot v starem Babilonu. Toliko praanega prostora na svetu, pa človečka ozko^rčnost j« tako pntatrana, da ne »najde prostora za tisoč Hitlerjevih mučenikov, ki brodarijo po oceanu iz kraja v kraj. Naj ima kdo že -kakršnokoli predsodke zoper židovsko raso, o-Mane ta/ko početje (sramota za ves civiliziran svet. Ker sem že pri tem, si ne morem kaj, da ne bi oumnil. da nikakor ne morem razumeti, čemu je Amerika vstavila priseljevanje in se tako trdovrat-ko brani priseljencev Čim več ljudi v deželi, bolj je roočna država. pa 'niaj l>o v mirovnem, ali v vojnem stanju. Posebno ameriški farmarji in njih zastopniki v kongresu najbolj nerazsodni ljudje. Svojih pridelkov ne morejo prodati v druge dežele. Čemu ne bi pripustili ljudi semikaj, da bi kon-s umiral i mjih pridelke kar v domači deželi. Tega ne razvi-devajo in farmarski zastopniki so vsi cd tega najbolj odločni •nasprotniki kakega priseljevanja. Pomislimo ,ako bi bilo recimo 'kakih 30 milijonov (dovolj naravnih virov za preživljanje 300 milijonov prebivalstva) vec prebivalstva. Koliko bi -se povzdignila cena stav-bišč po mestih in cena zemlje po deželi! Koliko večji vpliv in pritijfc bi imele .. Združene •državo na svetovne razmere! Tako pa: še vedno polente lačni Italijani »i drznejo briti norce iz nas. Seveda ostani še vedno argument: 44 Že sedaj je preveč ljudi brez dela, kaj bi bilo pa potem.1" To je pa popolnoma drug problem yki se bo moral rešiti brez p riseljevanja ali niiprisiljevanja. Ako bi se nasprotno kakih 30 milijomov ljudi iz kateregakoli vzroka izselilo iz te dežele, bi bilo se vedno dovolj brezposelnih in davki bi bili najbrže še višji. Poleg teiga bi se moralo opustiti mnogo železniških prog in državnih cest, mnoge industrije in male trgovine bi propadle in še več sedaj Ae obdelane zemlje bi se zaraslo v goščavo. Po neki statistiki se že sedaj približno ena četrtina zemlje, ki je bila kedaj cfodelovana, zopet vrača v pustinjo Toda o tem kaj več pri kaki drugi priliki. Pred kratkim sta obhajala 254etinico zakona Matija in Marija Kranc iz Muse, Pa. Prijatelji in hčerke so jima priredili za ta dogodek zabaven večer, ki se je obrnil v pravo ženitovanjsko razpoloženje. Bilo ji* \Xega dovolj, in tisti ples z metlo je drugje najbrž dobro znan, toda večini nas je bil novost in radi razposajenosti in zadrege drugih je i>o-vzročil mnogo smeha in splošne razposajenosti. Poleg drugih darov je bila tudi košarica s 25 rdečimi nageljni in okrog košarice je bilo prilepljenih 25 srebrnih dolarjev, dar njih hčera. In potomke so ravno titsi dan razcvetele na vrtu Mrs. Klun, da so s svojo krasoto kralsile omizje. Gowpa Kranc ljubi cvetje. Nekako ob istem času pred 25 leti je ol>čudovala tam po vrhovih West Virginije cvet ro-dodendrona in gorske lavorike. Takrat je gozd fkraseai. Pod visdkimi smrekami je cvet pri cvetu snažno bele in rdeče lepote na daljave in sirjave in duh cvetja in smrečja je opojen kot duh najdragocenejšega parfuma. Se mnogo let, Matija in Ma-ri.ia! Z vrtovi letoh ni sreče. Bila ie dolgotrajna suša. Tako slabo se mi vrt že dolgo ni obnesel. Sejni sem mnogo in seme je iz kalilo in se posušilo. Seveda bi bil moral bolj zalivati, toda radi drugega posla ni bilo za vso časa. Morila drugo leto sreče. V. P., Cliff Mine. Pa. VCe ADVERT I S E Ji t;las naroda1 KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj posije: $135 UETOANJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZUPANC VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SORLl KARAD20R2EVCI: Zgodovin« Spisal: J. OROŽES VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA" tM WEST IM STREET : j t NEW YORK, N. T. ii*iuij|||^|iiiniii||| ||iiiiiiii||^|iiiiiiii||. iiiiiiiiii^.^iiii1 - LETNO PREISKUŠNJO IMA T UGO S LOV AN SKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 Članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. , jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939. PRERANA SMRT ROJAKA jim prizadela veliko Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. H>VABIU)PETRU ZGAGI. Kakor vidimo v Glasu Naroda, se nahaja Peter Zgaga v Clevelandu, pa ne vemo, ali se je šel ženit, ali na počitnice. Ker ne pove, kaj dela in da ima mlnogo za haw, nekaj ni v redu, ker je ,prejel povabilo od J. I)., da naj obišče Girard, pa ne }>ove, ali bo prišel ali ne. Zgaga, sedaj imaš lepo pri ložnost, da pikmik Moške in žonske zveze. Piknik se začne ob 2. popoldne v Tvan Parku na starih prostorih. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da nas obiščete. Torej na svidenje 18. junija! J. Anžiček. NFASRF/'A PRI DELU. Frank Platnar iz Barberton, O., se je 9. maja pri svojem delu v tovarni te&ko ponesrečil. Vrelotekoče železo mu je plju-.^knilo po nogah in ga hudo' o-peklo. Nahaja se v mestni bolnišnici. ♦SAMOMOR MLAI>E(JA RUDARJA. Joseph Rus, star 24 let se je maja ustrelil z lovsko puško na svojem domu v Kitz-villo. Mladi Rus, ki je bil železniški zavira/* v rudniku Webb, je istega dne prejel ček svoje plače, ko pa je prišel domov z dela, je povedal svoji materi, da je ček izgubil. Bil je silno potrt in kmalu potem sogainašli v njegovi sobi ustreljenega v Hence. SMRTNA KOSA. V Mit. Sinai bolnišnici v Cle-velandu je umiri a mlada .Josephine Wolf, rojena Vadmd, stara 29 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Henry in dva otroka. Rojena je bila v Nemški vasi, fnra Slavina pri St. Petru, kjer zapušča več sorodnikov. V ponedeljek 15. maja je po dolgi in težki bolezni v stanovanju svoje matere v Buenos Airesu, umrl rojak Kralj Josip, doma iz Dornberga r.a Goriškem, star komaj 28 let. Pdkojni Josip je pri'sel šele pred 2 leti sem v Ai^futino kamor sta ga poklicali mati in sestra, da si bo tukaj u»>ttvaril boljšo bodočnost, kakor pa bi jd imel doma. Ponuunjkanje in težko delo doma sta pokvarili njegovo zdravje, katero mu tudi Argentina ni mogla več povrniti. Komaj je dospel v Argentino, je začel delati, že ga je l>olezcn vrgla v posteljo. Delal je vels čas samo 4 mesece. Nesrečni mladenič je dolgo ležal doma. Mati je delala kakor živina, da je preživljala sebe in njega. Bolezen ni popustila, zato je mati iskala rešitve v bolnišnici, toda tudi tu mu »lravja niso mogli rešiti. Vrnil se je iz bolnišnice naizaj k svoji materi. Kaj vse je storila ona, da bi njen sin ozdravel, ve samo oni, ki jo je videl. Vsyko prosto minuto je porabila. da je bila pri njem in mu stregla Drugače pa je morala težko delati, da je zaslužila za zdravila in boljšo hrnno zanj ter za hrano sebi in za stanovanje. I boga mati je morala vse dneve in noči -prebiti j>ri njem. da ga je privzdigovala in obračala. Mnogo je pri tem delu pomagala tudi njegova sestra Marija, pač kolikor je zamogla, ker je preveč zaposlena z restavracijo, 'katero vodi z možem Andrejem Vodopivcem na Pa t era al u. Smrt pa je bolnega rešila trpljenja, kakor tudi njegovo mater in druge .svoje«4, obe- UMOR ROJAKA V PENN-SYLVANTJI. V New CaJstle, Pa., je naglo umrl rojalk Frank Likovič, doma z Gornjega Iga, občina 15-kava!s, ki je živel v tamošnji okolici okrodg 25 let. Njegova fcirirt je zagonetna. Uradn6 je bilo kanstatirano, da je umrl za srčno hibo, toda odborniki lokalne unije CIO, pri kateri je bil LfkoVič aktiven, wmijo, da je bil umorjen in zahtevajo natančno preiskavo. POZOR, ROJAKI! ŠE VEDNO IZDELUJEM IN POPRAVLJAM VSAKOVRSTNE HARMONIKE BODISI NEM&KE, KRANJSKE, PIANO, KROMA-TlCNE IN DRUGE — 2, 3, 4 5 GLASNE Se priporočam za naročila: ANTON BOHTE 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. NOV GROB V OHICAGIT. Dne C. maja je v severni či-kaški naselbini umrl Štefan Gjur, istar 47 let in rojen v Trnju pri Oeren£ovcih v Pre-kmuriu. Tu je živel 30 let in zapušča ženo, dve hčeri, brata in sestro. V BLAG SPOMIN 12. junija je minulo eno leto, odkar sf je za vedno poslovil od nas soprog in ote. FRED OGULIN Eno leto je minulo, odkar so se zatisiille Tvoj«* oči in si it»l od A tu. n tu, ko bi vedeli, kako i* l>rav)iut hiša brez Vas. Kailar (»rl -demo v Vašo s»»Ih>, Vas ni vei1. Pa l»i še enkrat im^Ii zreti v VaS obraz, ini te^a ni! Zaprla so se vrata za Vami in črna zemlja Vas je zakrila, cvetje je bilo položeno na Vašo gomilo. Sn-e nas 1h>U, ker ste bili predobri. V spomin na Vus bo Vaš stol vedno (»stal prazen. Ana Ogulili* soprogi; hčere in zeti in vnuki. Anibridge, I'a., 12. junija, 1U30. nem pa žalost. Pokojni zapušča tu v Argentini dve sestri in mater. V domovini pa očma, eno sestro in enega brata. Razen lega tudi več sorodnikov doma in tu v Argentini. CLEVELANDHKE VESTI. Dne 27. maja je umrla Josephine Verbič, .stara 70 let in doma i« Veliikega potoka pri Postojni na Notranjskem. V Ameriko .H' »prišla spred 18 leti in tu zapušča hčer, tri vnuke in pet vnukinj. Dne 2. junija so našli mrtvega na njegovem domu Franka Lavriča, starega 54 let. Najbrže ga je zadela srčna kap. Rojen je bil v Artmanjah pri Dob rn ič i h Tia Dolen.Hkem in tu dva sinova, oiiw>ženo hčer in tri brate. let in doma iz Lašč na Dolenjskem. V Ameriki je bil :$;"» let in tu zapušča pet sinov im hčera. Louifi Stmad, star 30 let, je 2. junija zvečer odplul s čolnom v družbi Jobnai Štefeta na jezero, olni^-nici Jolwt MartLnjak, star 51 let in rojen v Cerkljah pri se je nahajal 2?» let. Zapušča Kranju na Gorenjcem. V A-Dne 31. maja je v bolnišnici meriki je bil 33 let in aapušča umrl Anton Mat j t k/i č, star 51'brata siovsutudi ju jianadjl KRALJ IN KRALJICA V KANADI Mt^ec dni .poprej «e je še vse pripravljalo .na obisk visokih gostov, kralja Jurija VL in kraljice Elizabete. Povsod si 1 al lik o videl njih slike in mnogo reklame poleg. Š«* celo smetarji v našem mestu Windsor so se potili zadnjih štirinajst dni. Vse je bilo lepo po-"n a ženo in p«>čiščono. Povsoil so bile razobešene izastave. zastavice in trakovi,. Dne G. junija zjutraj še na zgodaj so se ljudje zbirali yx> cestah. Dosti jih je bilo. iki so >i že ob šestih zjutraj poiskali sedeže, kjer so ostali celi dan. Polno avtomobilov je prihajalo, ljude. istari in mladi, vse je vrelo skupaj. Prišlo je okrog 65 tisoč otrok, seveda tudi iz sosednjih mest, da vidijo In pozdravijo vladarja. Dan je bil zelo vroč, težko smo čakali določene ure, 7. popoldne. Mrak jo že legal na zemljo, k** zagledamo vlak, v katerem sta prihajala plemenita dobro opazoval množico otrok, si lahko videl razočaranje na njihovih obrazih. Po mojem mnenju bi oni morali biti prvi predstavljeni ,toda kralj in kraljica nista sama razpolagala z časom drugih. Upajmo, «In nas kmalu spet obiščeta, takrat si morata pa vzeti več časa ,da bosta vse lahko zadovoljni. Z spoštovanjem Lojzka Kreš. Že tSLOVBNiSKI PIKNIK V KANADI, zopet se tnalo oglasimo iz zlatega polja severnega On-taria, K i rk land Lake. Tukaj so delavske razmere še precej po vol j ne, ali je še vedno t tuli dosti brezposelnih. Tukajšnje naše slovensko pevsko društvo "Triglav" tudi dosti dobro obstoja. Nadalje sporočam vsem rojakom in drugim Jugoslovanom tukajšnje okolice ,poseb- gospoda. Celo vlak je bil pa rojak,Mn v Shumaohor in kaj posebnega. " Ve- dkinčan i'ti pri vsakem oknu si lahko videl visoke postave, mountain police. Oh. to ho ti fanti*. — kralj in kraljica sta 'se lahko' dobro počutita med njimi. Naposled smo jih videli. Kralj visok, smejočega obraza, kraljica lejwi in prijazna. Z ljubeznivimi smehljaji sta si pridobila srca vseh. ki smo jih videli. Kralja in kraljci je bilo predstavljenih mnogo l.ju-«li iz Windsor j a iji Detroita. (\ns je le prehitro poteikal. morala teta >e posloviti. Ako si tmmins. da priredi omenjeno ilruštvo izletniški koncert v nedeljo dne 25. junija t. 1. v Shu-maeher, Ont. Vljudno so vabljeni vsi Slovenci in ostali Jugoslovani, da se tega "koncerta udeležijo v čim večjem -številu ker l»o dosti razvedrila in vesele zabave. Torej na svidenje na omenjeno nedeljo ob 8. zvečer v Hrvatskem Nar. Domu v Shu-inaoher, Ont. Obenc impozdravljam vse rojake širom Kanade in Amerike. Phillip Steklasa. Kirklamid Ltuke, Ont. (^an. Za ljubitelje leposlovja MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. KLE0PATRA. Spisal Rider Hazard-Spisal Janko Kač. (117 strani.) Sta- 283 strani.) Zgodba o čudoviti egip- CTKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena * * *s..................*L00 IZZA KONGRXSA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- jerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. eanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 stra ni.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company OBIŠČITE SVETOVNO RAZSTAVO. APOLEONOVAIJUBEZEN zgodovinski roman MinWjovanje "Razumem vas. Moteli »te z Nizozemsko s ocsarstvom. — javno izrečenim mnenjem pri- Preverile to stftvur in pripra-tisnili name; - presenečenjein \itc načrt |togod1ie.. . |Hi tvklc-»te mi hoteli za gradit i |k»I in nja..." ■zj.t^rbiti moje načrte?" Fouchc se je iizguhil v nočno •*lh« »ire,iprixi|jun.*v tihi palači. Cesar je s Constan- " In s«, niste bali moje jeze ?" iovo ipoinočjo zlezel iz kadi. •'.Ve, »«ire, kajti za jezo Itodi Oblekel je srajco, dolge ]>or-ptelidmek; hil selil -i v s ve?« t i, hailtaste hlače s stoipalt ill dol-da mi Im> :m* vcličan-ti\o na- go nočno haljo iz višnjeve vol-ya.lnje pritrdilo.' jne, si dal natakniti stare <*opa- Xamesto srditega izbruha >e te rz rdečega safiana in mv-je eesar ua»r»ebui). jzati pisano ruto okrog giavc Ta mirnost je ohrahiila Fou- ter šel — ne v fiostelja, ampak eljeja, ATHE WORLD OF TO-MORROW" 1 POSEBEJ DNEVI in DOQQDKI na SVETOVNI RAZSTAVI jwslednjem. podanimi znam raznih proslav, vrsečil; te meseca junija in julija- Pa- tumi so podvrženi izpretnem-bam.) i - GRADTITELJ SVETOVNE RAZSTAVE Me«da še ni bilo nikoli sve-l pod WJialeiiovim poveljstvom fnov kubičnih metrov v>eh mo-vne razstave, ki bi bila n« luhtmnii; 0(| tukaj 17 milijo- _____* »« - • • uoMpa grofica >aiim hranila, ee hi bili hoteli prezreti te ovire in iti fir«ko njih.*' "Da, nekoč ste mi ž»* rek'i: njena skromno«!..." M Ne, >ire, njena |Hrf»oznos*. DruTnii s«* ne bi bila dala raz- jioročiti/* *"Saiuo to.* Njen zakon z «rro toni hi hil dal razveljaviti |«' d«km%i«i go^jM^ki v Varšavi. Ta gotovo ne bi bila |»ukaz.v lit slio/je, kakor pariška kvfiui oblast t\ io«»j<*nt primeru." **ti. Follehe se je Iril z nji lil drzno twHgrnl. Kaj rfjegtwi vuhii razlogi! Kaj to, ali je imel |»rav, o čemer je hil Na|«oleou sicer prepričan! Pod plaščem {»oliti-ke je bil njegov namen vendarle os<«itcu. Kar koli si sioril za ni mu ni hi I o težko, ker je imel čudovit dar za pretvarjanje in je znal mojstrski lagati. Mirtel, da je maščevanje samo odloženo, ne opuščeno, ga j« potolažila. Cesar se je naslonil na stolu daleč vznak, črte njegovega obličja so se sprostile — mislil je na Marijo. "Ljubo dete! žrtvujem jo |m»I i t i k i. Žrtvujem pa tudi sebe. Razumela nie bo, poznam njeno vel i kod u£je. Na srečo ji nisem o svoji nameri še nič povedal. Torej ne lw> raz<»čarana..." Velika stoječo ura med knjižnima omarama, ki sta zavzemali iv*o steno nasproti kamina, je udarila tri. Oh zvoku njenih udarcev se je Napoleon zdrznil. ' A4Tako |M)zno že? In prav danes imam mnogo (Opravkov. Hitro ipat, Constant!. K*opil je v spalnico. Tudi ipauje je bilo pokorno njegovim ukazom. Že č«»z deset mi-« . ti nt je trdno spal. V VERSAILLESU Pomlad je kmalu zavladala ter oživila zrak, zemljo in vodo. V prvih jutranjih urah se je dvigala iz jezera rahla megla, inehko ovijala tofiole in vrtof Restaurant Day. Ford Motor Company Day. Second Division Day. SOBOTA, 17. JUNIJA Ieetand Day. L * ^ Independent Order of Foresters Day. Hearst Dance Contest. kcl Najtoleon. **Dva |M»lka U Iteua človeka, dolinika «e ti ^ w __ ...i bil« priv. db, Pija VII ^ i"- čutil nikdar. Pod njegovo vrlo^'V^nja^o^vo IMje, IN4..I.. Ill vhWi, al. »U ... i„ odlcntosročno kn»ko sta se |ep j|K>kri,VH,B bifOVt» so«lelovaiije j»ri državnih |Ki>Ianeih je ]K>stajalo ne- Mati * i)ia(fežeiu kakor z navadnim tatom, -hiiio zato, da bi se I a Že |M»rtM'i I s «vojo ljubico.'' *'S|M*štov anje (it» dulaivniške :ra oJ»lačila s«> mi xdi pri vas llekaili al." "Nil, pu-tiva to. — Moj »kle|» j«» titarje«. Ne govoriva več o tej stvari ("'uprav v tem razgovoru ni hotel razaaljati svojih čuvstev, vetalar ni mogel utajiti ne-kakšnegn ra zbu rji'11 ja, ko je h f mi pol n i tu dostojanstvom dodal: " Mislim, da je to, kar sem lKM-oj >toril, moja dolžnost do Franeije iti moje hiše... Pozno jo, vojvoda Otrantski, pojdite ^FouHie je vstal. *'S|>at, mireTNe. Prebrati moram še do pii-e o fioložaju na Niiuizem-skem. Cesjir mora imeti |H»ro-čilo v r«»kah, pre*len |»okliče kralja Louisa k sebi." "Res," je rcfcel Napoleon iu se rl na rob kadi. "Ta zadeva mi je ttirzka. Kdo bi bil mislil, da w Ihi i bratom, ki sem ga vzdrževal iz svoje po ročni-ške plače, tako obrnilo. Trm o glaven je. Ce ga skomine po neodvisnosti bltro ne minejo, govih in travo na livadi » sre-iirno roso. Veliki, evetoči ne-• ^ • j . ft »oje vi grmi so r>ol>ešali -voje varno, posefcno v vojaški drž*-(Všnlje, glog je molil vi, k, jo je iiknM razmajati ze ........ Iia|ik OTtbenIm ih-h-Ahi slučaj. Ali naj >ca zatpodi .' To v sedanjem trenutku ui bilo tako preprosto, kakor >e je zdelo- Vide- svojc cvrtt škom v nel>o, čigar bledi na je še s|»ominjala na |>ra\"kar koui('aiio zimo. lK-a laboda sta veličastno plula po tihi, z lok- l»" wmmm hh^hh 'ti In bilo, kakor da Nitf*oleon vanji |xisejani globini. Solnee žrtvuj** ministra svoji ljubiei. 4l\ ijMlo, a njegovo neWdno Po vsem Parizu ti»i i»re|ieAali žarenje je ustvarjalo bleščečo zbadljivke nanj. On bi bil svetlobo okrog tvasice, Marije /.manjšati v očeh Francije, Fou- Antoinette, ki je "bila umetno che bi |>a zrasel in bi mu ute- zgrajena v selski 4>re|»rostojomlajeno lice. — Potreboval ga je v rimski za- Človek je kar čakal, kdaj bo devi, v to, rekel Napoleon. "Bilo tro izgini!, bi -e utegnilo utfnc- je jeseni leta 1785.; pravkar tno kolesje ustaviti in nastati bi utegnile resne težave. Politične potrc^H* so ohramljale Napoleonovo roko. Ta mah j Foueheja ni mogel nadomestiti. Toda čez nekaj tednov, ko l»o firičeto ih^lo končano, f»o sijajni poroki, ki naj obda oesar bom moral nazadnje zd-uži«i 'ja t najvišjim bliščem in oplaši I'UIUWW; sem bil posital podporočnik in sem kot tak potoval v Valen-f-e, kjer je bil moj ipolk; ftest-naj^t let mi je bilo. Z menoj je bil tovariš iz mojega letnika, Augšbert, ki je .pozneje padel pri Arcolu. Bila sva v svojih novih uniformah in zelo ponosna. Kraljica je šla mimo naju. Pozdravila sva jo. Odzdravila nama je z lalukiiiii pri-l^ibo mglave in veselo kramija-je stopal« dalje % gospodi in damami svojega Hprerristva- — Lepa in veličastna se nama je zdela. . . Uboga žena! Kako o-knit^n' konee ji 'je' bil Usojeti! NEDELJA, 18.. JUNIJA New York Citv Health IV ' ment Day. Ukrainian-American Festival. Father's Day. Arkansas Day# PONEDELJEK. 19. JUNIJA North Carolina Day. Ulster County (N. Y.) Day. TOREK. 20. JUNLJA Order of Scottish Clans^ Chase 6 Sanborn pated Coffee Day.(Standard Brands) SREDA, 31. JUNLJA New Hampshire Day. Putnam County .e iMienuV • Orovet A. Whaleu. Prrriati ie tre#»a. da je s l.*»l> mili ioni UJarjev. ki so mu bili na razpolago, on ura vi I irradbe-ni ču»l«*ž. Tam. kjer je danes razstava. s<» bile -e preil tren»< leti gore snveti i,n nuvčvirja. V 190 delovnih en "obutemu -mačku*, -kakor je rekla' gosf>a Juntotova..." "Uboga žena," je ponovila Marija. f »n NEDEL.JA, 2. JULIJA Vermont Day. (1a nail ia n - A merica n (!o< m l Neighbor Day. General Motors Day. PONEDELJEK, .i. JULIJA Idaho Day. Huguenot Society of the Founders of Manakiu. Firestone Day, Siodern Woodmen of America ' Day. Albany County (N. V.) Day. TOREK, 4. JULIJA Inde(>eiidence Day. SREDA, o. JULIJA Venezuela Day. Rensselaer Count v (N Y.) Day. Thomas Cook Day. Printiug Education Day. American Youth Congress — do 7. julija). ČETRTEK, <». JULIJA Czeho-Slovakia Day HoHaml Society of New York. T>OREK, 11. JULIJA Carnival of Mrf-^pn^s. SREDA, 12. JULIJA Nevada Day. Candy Day. U. S. Naval Contingent (do 14. julija). Hunfiiiifton, L. I. Day. četrtek, i a. julija lluguejiot S«»eiety i»f A mer. Biiigluiiiipt«»u A Cajtella Choir. petek, 14. julija French Day. 'Montgomery County (N. Y ). U. S. Army Ambulance Service Assn. Day. SOBOTA, l.h JULUA Supreme Grand Orange lodge of U. S Day. nedelja, Iti. julija Posebne prireditve za ta dan še niso določene. ponedeljek, it. julija Order (»f Rainbow for Girls. Oklahoma Day. Schoharie County (N. Y.) torek, IK JULIJA Arizona Day. Flekschmuu's Yeast (Standard Brands) Day. SREDA, 11». JULIJA Women's Benefit Assn. Knights of Columbu-. Montana Day. Otsego County (\\ V.) Day. ČETRTEK, 20. JULIJA Greece Day. Catholic Daughters of America. The Know (Mississippi Better Train Day. petek, 24. julija Belgian Day. Saratoga County (N. Y.) Day. SOBOTA, 22. JULIJA Cleveland Day. Lions Day. Elks Junior Band. U. iS. Naval Contingent (do 24. julfja.) gočih stvari. Močvirja no o-sušili, tla'mi uredili - HI),tMM» )x» '."tO m dokgimi (»iloti, zasadili so 10,1 N KI dreves «n 1 fjt»,000 grmov [ter uad milijon raznih cvetlic. Whalen je delal tri leta dan in noč. Prej je bil policijski Šef v New Yorku, |x>tem je |>o-stal cereinonier metropole, ki je organiziral vse svečam* spreje-ine v njej. To je velikan po postavi, videti je kakor rokoborec in je z Irav kak(»r bitk. Njegova delovna -iIn je neizčrpna hi najboljše na ujem je da vedno dobre volje. Če je kierkoli na razstavišču šlo kaj mi robe. je zadostovalo, da se je ooiavil. da je-aru dal eno roko in težave so v trenutku minile. NEDEI-JA, 2.*i. JULIJA Tennessee Day. Seventh World's Poultry Congress Day. PONEDELJEK, 24 JULIJA Turkey Day. Military Oixler of Foreign Wars of United States T>ay. Utah Day. Wal^iiugton County (N. Y.) TOREK, 25. JULIJA ! Puerto Rico Day. SREDA, JULIJA Military Order (»f Loyal Legion of the United States. Equitable Life Assurance. New York Post Office Employees Day. ČETRTEK, 17. JULLJA Washington Day. PETEK, 2S. JULIJA Peru Day. Fulton County (N. Y.) Day. U. S. Naval Contingent Day (do :;t». julija). St»BOTA, 29. JULIJA Kansas Day. A. T Sc T. Day. Ancient Order of Hibernians. Knights of Pytbias Day. Young Mens Institute of Sail Franci sin) Day. Bon len Employees* Mutual Aid Association. NEDELJA, 30. JULIJA Posebne prireditve še niso določene. ponedeljek, 31. ji llja National Association of Colored Women's Dav. Avtom obi lis t i IkxIo lahko našli pot na raastavo; peljati se bodo mogli po 7 mostovih, dveh predorih pod Hudsonom in po miiogMi ferrvjih in povsoil1 .so informacijski urad. Na razstavnem prostoru je mestu za .">0,000 avtomobilov. r.EHOSLOVAŠKI PAVILJON NA SVETOVNI RAZSTAVI SEZNAM OBISKOV AJsCEV« SVETOVNE RAŽSTAVB ' v mw YOfUlu i n > l ■ i v < i 1 Rojaki, ki pridejo na obisk v Ni VoTle* v Bezat Mi lahko pfc^w,« flopHtiico »U p« kH^te po telo**u: C^ae« 3-: Na« arad j« odprt od 7. »JutraJ do 4. popoldM («* aobotab dO'^ popol. .. . „ Mr., in Mrs. Frank Birtij( iz Ljubljane. t P rej šn ji^fW^)1 Vil na delovni razstavi v New Yorku otverjen čel pil dg^otovljen s pri$pe^ki Cehov in Slovakov, ki žive v ' je bivši čebosiovaaki predse«lnik dr. Edvard Beneš. . .fifintiljon, ki ruženib državah, m lifai ako nameravate lettos potovati v evropo, rezervirajte PROSTORE 2E ZDAJ I■'!ii|l:i|i:lIIII|.,h.)!ll«Miit|ltii»"t»;t,|tTi»nyiii|, ^tilllilit^j iiltltSi'li^jiiMNiiilt!,^ 'iMtij.^tUtfJirij.^ii.ii'a:^. ,: : ii.;;,. ;iJ S:.,. ..siS^'U, tlll»*-4Mitiiiiiti*lt>tiutiiiil*M>lliiiiiii<>!^iiiiiiii«, lM|||4iiiii«-Hillti|i|li»1>l|||||||t|)«'' ml^'^'liinjiM('»Hiji-iiJi'1''EiiinHi«- :»h,n;jii-'■ ^limsiii* -ini.iiiiS^^Hijiiiii'i« Slovo od New York a Združite obisk v Staro Domovino■■■ z ogledom newyorske Svetovne Razstave Kdor misli letos potovati v staro domovino, ima najlepšo priložnost, da si ogleda tudi Svetovno razstavo "Jutrišnjega dne", ki je največja razstava, kar jih je še videl svet- naj večja po obsegu kakor tudi po številu dr-/av, ki so udeležene na njej in tudi po številu razstavljenih predmetov Poleg tega, da je na razstavi mogoče videti mnogo zanimivih stvari, pa nudi razstava vsakemu obiskovalcu najlepšo priložnost za zabavo in razvedrilo. Vsakovrstnih zabavišč je mnogo in so primeroma zelo poceni. Kadar je že kdo namenjen v staro domovino, naj ne zamudi te lepe priložnosti; naj pride kaka dva dni pre j odhodom parnika v New York in si bo .mogel ogledati najzanimivejše stvari, ki jih ic sploh mogoče videti na svetu. KdorkJi si bo ogledal razstavo, mu ne bo žal in smo prepričani, da bo po obisku rekel: "Najlepše, kar sen še videl v svojem življenju!" Na potu v domovino si tedaj oglejte Svetovno razstavo, ki vair, bo za vedno ostala v najlepšem spominu. SJCUPNA POTOVANJA—Izleti £e vrste so se splošni javnosti tako priljubili, da jih parobrodne družbe prirejajo v vsaki sezoni. Posebno to poletje je v programu več skupnih potovanj. Vodniki teh izletov so izkušeni možje z dolgoletno prakse v vseh zadevah potovanja. V njihovi družbi se potnik iznebi vseh skrbi, potuje brez brige, kajti v vo dniku ima svojega najboljšega prijatelja in svetovalca. Ce ste se odločili to poletje odpotovati v domovino, se informirajte o teh izletih oziroma skupnih potovanjih. . . iz evropskih pristaniških mest so železniške zveze z Jugoslavijo hitre in poceni. Zastopniki parobrodnih družb se pobrigajo za ^— ~ flIH prtljago potnikov in jih spremijo na vlake. f >£ W JS^ "ITNARD WHITE STAR"—V službi te najstarejši* T pn kooceanske parobrodne družbo je vet" izvrstni!; 4 , Jp^B1 ' \ J paniikov. im^l katerimi zavzema seveda najodličnejše if -4 ^^m'jJfft* <«I- mesto "Queen Alary". Na vseli pa mikih te družbe bo- ^ 'Tli flF*^ mlK""I i** ' L tč .tPtfraillBBIMfel ste tleležni izvrstne postrežbe. Parniki so hitri in mo ^ Wk.^EBm.^ * n *__l> '"^tjfiSHiH^f ■ V'C " tlerni ter vrše retlno služ|ao nietl Nrw Yorkom in Cher fal^^^W^r nsm** ,. boui«oni. ^^fč- Nctd v _>e moderna ladja "Nieuw Amster dam", (Holland America Line.) "FRANCOSKA PROGA''—Slika tu priobeena nam predstavlja zastavni parnik Freneli Line, "Norman-die", ki je v vseh pogledih višek moderne tehnike. Tu ti drogi parniki French Line uživajo splošen sloves. Francoska kuhinja je svetovno znana, in katerikoli rojak seje posluževal pri potovanju parnikov Franeo>k" proge, ni mogel preliva liti postrežbe. 'ŠOLNINA PROGA"—Ce ste namenjeni to pomlad v donlovino, Vam priporočamo parnike takosEvane ",SoLneno proge." "Vulca- nia" in "Saturnia" vozita naravnost v Dubrovnik oz. v Trst; orjaka "Conte tli Savoia" in "Rox" pa v Genoa, odkoder je z vlakom le nekaj ur do Jugoslavije. "Solarno progo''»posebno priporočamo _. ljubiteljem naravnih krasot. Njeni' par- niki plujejo mimo slikovitih naravnih krasot. Postrežba je nenadkriljiva. '^^M^hm Parnik "Bremen" (Hamburg-American Line—North German Lloyd), ekspresni parnik najmodernejšega tipa Motorni p&mik "Vulcania", scvrstnik "Saturnije", ki pluje naravnost v Dubrovnik na južni progi, je last Italian Line. Slavna HOLLAND AMERICA LIN F ima sedaj v službi novo ogromno ladjo "Nieuw Amsterdam". Kot druge pre-kooceanske družbe uživajo tudi parniki te proge splošen sloves pri naših ljmieli, namenjenih v >itaro domovino. "Nieuv Amsterdam" sedaj zavzema častno mesto 1 brodovju Holland America Line. JNormandie" (83,422 ten. 1029 čevljev dolg) največji parnik na svetj Ta krasna ladja pluje ped zastavo Frcnch Line. Pogled na Ljubljano "HAMBURG AMERICAN LINE — NORTH GERMAN LLOYD"—Parniki teh družb, ki vr še r«-dno službo meo Ameriko in Evropo, uživa jo še dolgo let svetovni sloves. >,a modernem parniku kot je naprimer "brpmen", Imate u dobuosti^ kakršne na >uhem večkrat pogrešate. "Bremen" in njegovi sovrstniki so na glasu kot tkspresni parniki Severne proge. Iz Hamburga ali Cherbourga imate najpripravnejše železniške zveze z Ljubljano. motjrna ladja Canard Whi^e Star Line, "Georgic i najbolj priljubi j enih na wm^aUanUafc črti. GLAS NARODA Thursday, June 15, 1939 THE LARGEST SLOVESE DAILY IN V. S. A. "GLAS N A B O D A" — New York Thursday. June ! 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti I Roman i* življenja — Za " Glas Naroda" priredil I. H. = 34===- 41 Ali l»o sedaj zp vedno ostal tukaj?" "Kolikor mi je znano, da" 44Nieer ni imun prav nič rada. oče, da je pri meni naročil *like, to«la zaslužiti bočeni denar in drugih ma ročni kov ne iiborem najti. Ali misliš. da je prav, če izvršim njegovo naročilo?" "Seveda, ako ImčcŠ izrabiti svoje znanje." 4*To bočem, kajti kot sem rekla, pri tem imam edino priložnost zasiu/.iti kaj denarja, in četudi sem se pri gospe j dr. Stalilovi marsikaj naučila, če-ar tukaj ne morem porabiti, ne 1 i šla rada od tod." < »če prime -njem roko. "Ostati moraš pri meni, Senta; tako dolgo >em te motal pogrevati." "Da bi me le hil že mnogo prej poklical domov!" < k"«e pa jo žalostno pogledu. . "Senta, kolikor dolgo mi je bilo mogoče, sem te hotel obvarovati bede Najprej, ko mi je še šlo za silo, »si bila še premlada, [totem pa — potem sem hil vesel, ko si bila v do h rib razmerah. Torej gospa dr. Stahlova ti ni ničesar |x>ve-dala o t eni, da sem preveč obu bo/al, da nisem mogel niti več plačevati za tel>e v zavodu?" "Niti z eno hes»do! Rekla mi je samo, da želiš, da pri dem domov. Oh. dragi t.če, žalostno je, da se me je hotela iako naglo i znebi t i, ko je izvedela, da ne moreš več plačevati. Toda tunu j«' rajlrže kriva njena sestra Klarisa, kajti vedno «e je tako zelo hala, da kdaj kaka plača ne hi točno prišla. Sedaj razumem vse. <'im prej so se me hoteli iznebitt fu so sei 'ale, da l.i jim slednjič bila v breme. Toda hila sent takoj -rečna, da ?em Miieiu iti domov, Inez vsake slutnje, kaj nu tukaj čoka. In v riazelu sem našla tako prijaznega sopotnici me je vzel Dom Slovenija uvaža žito in moko ■BPij^rn^iRWwn'jr®«^ ni MAMI .Hil,- snwiiiRsminiieceNnw Kakor nam trgovinska bilan-,1935 je univ. doc. dr. Črtomir 'ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO ca z inozemstvom pri vsaki dr- Na gode v reviji "Tehnika in^Aci mM ir vm nor tintnrvnrvA . žavi najbolj zavorno k, tof-1 gospodarstvo" na podlagi sla ,NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO presežki in in jene uvozne po-irche. tako so tudi za presojo gospodarske hMance posamez-ne pokrajine v eni in državi v na ni podatki o izvozu iz dotiene pokrajine v ostalo dr-žavo in v inozemstvo, ter o uvozu iz ostale dižave in iz inozemstva. Taki podatki >*> spričo raznolikosti blagovnesra prometa, se ve/l a mnogo težje dostopni kakor podatki o zunanji trgovini. Zato si ne moremo na podlagi statističnih številk Ustvariti točne slike o gospodarski bilanci naše banovine. Na razpolago so nam le nekatere značilne številke o železniškem izvoznem in uvoznem prometu, od katerih iihio-ge obsegajo pretežni del celotnega prometa v dotičnem blagu. . V žiitni produkciji je Slovenija kakor znano fpreeej pasivna in mora iz ostalih pokraji<-V Jugoslavije, zla-ft i is Vojvodine, vsako leto uvoziti velike •'oličine km-mega žita, moke in koruze Povprečno se uvaža no kaže, kaikšna je gospoda r-| t istienih podatkov o železni-, ska struktura dotične države šfoem tovornem prometu izra-j in kalksšni iso njeni prodne!jekijčunal. da so se leta 1936-37 iz-' vozile iz Slovenije v osttalo državo (brez izvoza v inozeni-] stvo) naslednje kolieine blaga: 21.121 vagonov lesa (41 odst.J celotne količine), 15.365 v ago-j nov premoga (30 o Int.) 4475 vagonovo kovin in kovinskih i z« je I kov (0 odst.) 3387 vago-| nov minerali j, 2312 vagonov poljedelskih proizvodov, 1690 vagonov kemičnih proizvodov, 1526 vatronov lesovine in celuloze, 347 vagonov kolonialnega blaga, 193 vagonov predelanih poljedelski proizvodov, 191 vagonov tcks-tilrciga blaga, 143 vagonov živinskih proizvodov itd. Ti podatki se nanašajo seveda samo .na eno stran izvoza blaga iz Slovenije, ker tu, kafer r rečeno, niso upoštevani podatki o izvozu v inozemstvo. Zanimiv (prispevek k temtu vprašanju je bil letos objavljen v tie kanem poročilu kmeti j-ke zbornice dravske banovine za leto 1937 38. Ti podatki se žal nanašajo samo na agrarni izvoz in na W,vcz gozdnih pro izvodov. Obsegaj«) pa blago. LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA »OMAfK ŽIV A! J. TI »i phiiI. (Vii a ...........S«» lillfX'KVSMI KATKKI/KM. «1 »iru nI (Vim .25 1.1'MOKKSkK iN («KOTKSKK. IMi «iranl (Vm JM Tr.la ve* (Vna |.— n KK\TKO< \SMH ZOODHIC. ?.' -ir. ua ........ riK * KONTO. 151» Ml m m (Vna .......... TOK KAJ IN IINHK.U NOT I E. »17 si runi (Vlili TKKM'TKK OllOIHA l KnJIjja VM-hiijf I ii.ll AnlulKni ** Vae naše"i. ue> Mftun». <>'iju ........................ Z K VIM NASK KOPKNEI.E. Ill «iranl Oua rit KNJII.K I.AIIKO NAKOflTK |'KI. .Vi .M JZS M .411 1M» .7« "S At ! VSE P AR NIKE važne za Slovence zastopa: mm.mm.mm SLOVENIC PUBL. CO. YPOOSI.AV TKA V K L I>EPT «1« W 181 h 8t.. New \ork. N. V tečna, da 'cm Mnela iti domov, brez vsake slutnje, kaj me "a 'vHto okrog 11,000 vagonov ki je bilo v navedenih dveh le-ukaj čaka. In \ rtazelu .sem našla tako prijaznega so potni- ■wwnej'a žita in moke ter o- tih prevoženo pa jugoslov. že-.a, k: me je vzel |s>d svoje varstvo. To je gospod Han-sj r,HHI vagonov Ikonize. P'i lerneali v ostalo drža. v o in v »ormeek, ki ti jmši ja iskrene pczliave." I (,<>ni 'tare pšeniea, do- inozemstvo in manjkajo torei I je z majhr.im zanima.ujem s«- oče ozre k hčeri. | stavljena v Slovenijo, s pre- podftfti o izvo7.ll 7. motornimi "Tako, tako, go jw.d hoiniH-k. Kak(» pa je ta prišel v voxnino in o.stali.nrii stroški o- vozili. »Plavi, vozovi, po ]>o^i Na |M»tU je bil pa je ta pri -aino nekaj dni, mislim, a nkro«; 240 miliin-nov dinarjev in če tej v-oti š<» prištejemo vrednot uvoženih 200f> v.^niiw korityp (24 niili-irnov dinariev) tedni pridemo nr*i nvo'ii 'Wij^nežita. »noke i" ^lo zr«'skn, ki Tf eirji č«drt Toil'arde o ved u je, kako se proti koncu pravi smeje: **Njemu -eni se pač mogla brez vsake »skrbi p.epustiti v ar stvo, ker smo vendar ><»sedi. Ali ni bil njegov oče tvoj dobri prijatelj fM Oče prikima . * * Da, v preteklih letih. Njegovega >ina sem po očetovi mrti ki.maj še kdai videl. Star mora biti okoli trideset let." 44Tako nekako." pravi Splita ter se sili, da bi ostala minna i)«v ni smel vedeti, da .se je tako naglo in tako zelo zaljubila. * Vz nekoliko ea.-a pa vpraša plaho: 44Ali bomo sedaj v teh razmerah še mogli obeevati z našimi sosedi fM Oče skrmigne z rameni. "Že pred nekaj leti sem prenehal z vsemi stiki. Vse, kar je tukaj < koli nas. ima polno glavo skrbi. Za poljedelca niso več dobri časi. Mnogi frosest'niki vlačijo s seboj cele vre če skihi. Mislim, la hoš morala tukaj živeti zelo samotarsko. Ne glede na to, da v sedanjih razmerah ne maram obnoviti •iika-kih zvez s svojimi soedi, tudi ne vem, če b i še sploh hateli z menoj občevati.*' Bolestno se ji t.ese srce. Toda bolj sebi v tolažho pravi: *4el>oj še zbližati. In oba imata \vak ,^4 do 55 milijonov din na leto. -vojo >ttkri\ nest: Senta svojo Jifla lo ljubezen, oče pa. ti Lz življenja. Kato odločita, da gresta v osfknbnikovo hišo. da si jo ogledala. Stotberg se je že med draofs) dogovoril z oskrb-•likcint, da se takoj izseli iz hiše in oskrbnik mu je dejal, da ■ e inore to tatkoj zgoditi. Rekel je, da bo svoje pohištvo spra-Ml v družinski hiši in ta*ko bo nekaj sob praznih. Stotberg se mu je za to prijaznost zahvalil, ker je hotel takoj prihodnji dan pričeti s popravljanjem Ihiše. Ko prideta oče in hči popoldne do ortkrbnikove hiše, je hila ie praana. Oskrbnik je odpeljal vso .svojo opravo. Bil je ie samec in ni potreboval mrnogo sob. Druge sobe pa so bile prazne. Osknbnikova hiša je bila priprosta hiša iz opeke, to la stala je sredi zelenja in od zunaj ni izgledala posebno zapuščena, /rata «o bila na stežaj odprta in oče in hči vstopita, da si jo ogleda ta. *4Saj je Že prazna! To je gotovo že Stolberg odredil,** pravi Erlach. Seitine ustnice zategnejo. Zopet Stolberg! Povsod ;Je našla njegovo sled in to jo muči. lliša je Lmela pritličje z enim nadstropjem Pod streho »ui je bila samo ena majhna sobica. Toda znotraj je bila hiSa zelo zanemarjena. 8 sten so visele preproge, podi so bili rariiojeni in eo kazali le še malrfcatero sled bnrve. V pritličju ste bili poleg veže dve preeej veliki sobi in ena itmnjAa Za temi =obami je bila še prizUlann kuhinja in shramba. V prvem natfVtropju no bile štiri velike sobe. Ta ;iojr)ed ficer ni bil nič kai vabliiv in ftenti postane srce tež ko. T«iia ne prikaže, ikako je bila razočarana. *'iKako pa /bova razdelila sobe, oče?" ga vpraša. I Oče pa je še bolj potrt kot hči in pravi hripavo: "To prepi^tun t«4bi, Serta." ; I Stota »* ojuna'\. ''Cotr i1,n zn mete r^ k i stot, jn v malem obmejnem -protiie- šeni- venijo iz druerih banovin ,ki ga eo, rž) in hi to Žito Ulleli v do- zaradi hib železniške statistike mačih mlinih, tedaj bi znašala ni mogoče sestaviti. Med iz- vredno>t te-a uvoza okrog 220 vozom v druge banovine pa je KNJIGARNA GLAS NARODA 'i« wrwr ■«»•» «r»rr» VIIMN V % ^yi—.TiaiinMMunHMin;, i.-ih vr Tt:..a» !•..:.: «r:i.;.;,.TWi it>ii it. :ti .. :. ..„■.;, m- ; , t i talo dižavo tudi znaten del iz | meniti tudi izvoz perntiiine. vozu lesa v inozemstvo, koli-j Žive in zaklane perutni-ie kor je šel ta le.s preko savske' prodali v inozdiistvo 142 vago banovine na morje ali pa v Ma^lžarsko. Ne ob«ega pa gor-..ja statistika po Savi splavl jenega lesa, ki so ga .-plavili v kraje izven Slovenije, ki leže ob Savi in Dravi. Po la.tki o tem proimetii ve ne regi-trirajo le za leto 1934 je bilo po zanesljivih računih ugotovljeno, da |m> Dravi in tudi mnogo hlmga, ki je šlo le preko drugih banovin v ino-"en*tvo (na primer les >trre preko savske banovine na Su-šak io od tu v inozemstvo, ali na o rek n eav.=ike banovine v M«) d žar^ko.) Tako imm ta zanimiva statistika nove. da smo leta 1937 ctmn \7. Slovenije izvozili nre-ko /eleniee v inozemstvo in v r5 ta'o državo le«'» in ij'VI-kov iz lesa (v vagonih): Sr surovin \a t Kremno _M. junija : iju»*u Mary v IVrbouri lic ilc Kraua-« v Havre iHiinlilvbd v Hamburg 21. Junija : Saiuruia v 'rrst 27. Junija : lh< (ira.S9e t Havr« •JH. junija: A«|uiiMiiia v ('bftMtie-f N>>rm«u Hauihurg t HauiI>u.-( 3(1. junija : Brt'iiifn t Rremfi) Manrefunia f CLtrbonrf VAŽNO ZA NAROČNIKE l'«'l»*K uitxlova tf mxvMtiKi itn kil;ij iiuaic pla^aiiu uan^uiui*. Prvi Aivvilkii |m>iu,*ii> Hi-Mi-. iIiiikm . itn rkuiule uuniful- nr;iv|Hiikii v VnA^in krnjti nli |.» kntcrfuiu lr.ui**'l Z>lsl»|tirlkor, kojiL: iiii.mim m,> ii«k;itm r. drltflimi ^rkwiul. v t-t mi ti|ira>t- V h ni ly.nW1!« |M»lrililn /.H plM^HIlu Utt roCllllIO. CAl.lKHtMA : Srni Kruucisn Jarob Ijmshiii Ct)LultAl»i» : l'u.blu. IWr Cilii«. A >nfii£ WalaenliuiK M- i- Kajuli INDIANA: luuiauwiKilia. Kr. /.uptuttf 110 124 :e znaišal 23 vagonov, v o>talo ^r^j l^t Sn.lf. J. S|«*ll<-U Umm'iilIhIi. Flunk A 'igiml I u Nurtli t'lilriKu In ttaukr«an WuM UAUYliANl): Kit ziiililtr, rr. UICHKiAN . 1 »etroll, L. VMliHilfrr riaakar MINN ES( »TA: Cliialiolui. K rank Ooii*«. J K!y, J>* J IVmIiH Evelpih. !>>ui« (ii>ut* .(SillM*rt, I a .till* VVwu-i (IIMiIi.K. J..lil. Hurh. Virjfii'ia. Krnu k Hrvati.l MONTANA: Kouudup, M. M. Pantau Waatuie. L. Clitoii^ NEBRASKA: (luialia P Hnalcfii-k view YOltK Knutklm. \nlhon> SvH Oownnda Hsrl I Itfl. rails Prani M««l. |.r 4an' -ti i OHIO: j Bttri»^riou, h muk i rnha Olfvelaiiil, At.ltiU liolwk linger. Jacoti Keautk. Jo»— siapuia j * »Irani, Aniuu .Su^init l.oiaiLi, I .oni h Itn la Lil, J«.UD It Uillfta Voiiu|{Mtowu. Autuii Klkull llKKliON : Oregi.o Cilj, J. Koblar PENNSYLVANIA : H^jim^iijit, Jnbu Jfvntkar Bri.ugblun. Anton li>avtw Ceiiruuiujfli, J. lirnom «'overkoU«-a. Mm. Ivana Kapaik Ki|M.rt, Ijhm Nupau/I/ farrt-ll. Jt?rr> (ikuru KothhI t*Hy. Malh Kamin Kr Hludulkar ii»t>urg, Frank Novak IJ.iLuer Cilv, Fr. hVrent tiak Joiiosrtimn. Juhn Polaats Krav u, Ant. TauictJ I .n/vrne. Kmnk Uallut-b U'dway. J oua Zunl Pirtfliurgh In okollra. Plilllp Procar Nfeelfon, A. Hren To rile Cm*. Kr. Hrfalfrrr West Newtoa. Joae|»li Jovan...... WISCONSIN . Milwaukee, Weal AMI«, Kr. Hhafc SbehoygMU, Jusrph Kliirl WYOMINU: KcH k Si.rlnica. taoli Tkorkv DlamoDdvlile. Ji« Knin-n ¥«ak »stepolk Isda p^rdll« x» iv«. u je are)«,!. Za«4«>pnike ta^la • 111.«« 4«Knne> V na^rotju 8 nreeej razširjenim mnenjem, da tvorijo in-(Ju»trijski iwde4ki glavni predmet izvoza iz Slovenije je treba pripomniti, da je v celotnem revam SlcHenije iizvoz lesa da-lec na prvem mestu. Za leto V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni* skih slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — i. knjigarna "glas naroda" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK