PDifiiiìezna številka stane 60 vinarjev. Naročnina listu: Ce!o leto . . K 50'— Pol leta . . . „ 26'— Četrt leta . . „ 13'-— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Telefon št. 220. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek« Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se mora govoriti vsak dan od 11. do 12. are dopoldne. 56« številka. Maribor» dne 28. maja 1926. Letnik XII: hudi Duhoviti Francoz Moptesquien je napisal pred 150 leti globokoumno delo:' „O duhu postav“, s katerim je stopil med graditelje modernih ustavnih držav. Spisal je majhno, a zelo bistroumno razpravo : O. vzrokih razvoja rimske države in njenega razpar .da. V obeh spisih pride do zanimivega zaključka : ‘Vsaka ; državna oblika je dobra, alto vlada med državljani politična čednost (la vertue politique), vsaka postava je lahko dobra in koristna, ako je duh postave nepokvarjen, najboljša) postava je zanič ali celo Škodljiva, ako je pokvarjen duh. Odvisno ni odv oblike vladavine ali od črke postave, ampak od politične čednosti državljanov in od duha postav. Na te razprave starega filozofa sem se spomnil, ko sem začel premišljevati, v čem tiči vzrok našemu državnemu zlu. Treba nam je onega, kar imenuje Montesquien „politično čednost“, a morda bi to bolje izrazili z imenom : državna moralah Vsak posameznik a istotako tudi vsaka organizacija mora imeti svojo moralo. Človek brez vsakih moralnih načel je nemogoč, mora propadati in propasti. Podobno je s človeškimi organizacijami. Ropar ima roparsko moralo , kvartopirec kvartopirsko, a neko moralo mora imeti, kajti brez morale so nemogoči stiki s soljudmi in nemogoče vsako delovanje. Tako mora svojo moralo i-ineti tudi država. A nam manjka državne morale. Kako tudi, saj se je nismo mogli navzeti. Bili smo sužnji, a suženj ne pozna morale, pozna samo boj za obstanek. Naše ljudstvo j e imelo precej razvito krščansko moralo. Tekom zadnjega stoletja se je razvilo med nami nekaj narodne morale, jako slabo je še razvita socijalna morala — državno moralo moramo v širših plasteh ljudstva šele vzgojiti. Poprej« smo videli v dr -žavi samo neko sovražno, nasilno oblast, proti kateri se moramo boriti, sedaj moramo priti do prepričanja, da je država naravna organizacija naroda, za katero moramo tudi žrtvovati. Imamo državo in v . tej državi moramo živeti. Ako bi se ta država zopet raz -bila, bi bilo vsako stanje, ki bi se moglo nastati na njenih razvalinah, slabše, kakor je pa sedanje. Ako država boleha, občutijo /vsi državljani, a prospeh j države je v prospeh vseh. Imamo stranke in prav je, da jih imamo. Na -rod se razvija samo potom strank in brez -strank bi zavladalo mrtvilo. Vsaka stranka, ki sloni na načelih ima pravico do obstanka. Ako so državljani nekega gotovega mišljenja* imajo tudi pravico, da se združijo v stranke. Samo stranke, In slone na nobenem kori-tarstvu, nimajo pravice do obstanka. Toda nad strankami stoji država in1 njena korist mora biti nad ko -ristjo strank. Stranke nastajajo in razpadajo, narod je pa večen. Uradnik mora služiti državi in narodu, ne pa stranki. Zločinsko je načelo, da mora uradnik biti u-službenec stranke, ki je na moči. Danes je na moči j ta stranka, jutri druga, a uradnik mora ostati. Ako j bo vsaka stranka, kadar pride na krmilo, odstavljala višje uradnike, katere ne smatra pristašem svoje stranke, ter nastavljala svoje pristaše, bomo prišli tako daleč, da nobeden zmožen človek ne bol več bo- j lei iti za uradnika. Kdo bi pa r skiral, da bi sprejel j službo, v kateri ga bodo nekaj mesecev napadali in j blatili, ko pa zopet zmaga nasprotna stranka, zapo -dili s sramoto. Uradnika je treba predvsem meriti po koristi, katero ima od njega država. Biti mora popolnoma neodvisen od vsakih drugih vplivov. Ce korumpiramo uradniški stan, izpodmaknemo podlago državni morali. Državna morala ni istovetna s krščansko, ver -sko moralo, dasiravno je krščanska morala jako ko -ristna za-srečni obstoj, države in jako pospešuje razvoj državne morale. T;oda formalno je nekaj druge -ga. Tudi narodna vzgoja ni isto, kakor pa državna morala, čeprav je ž njo v tesni zvezi. Tudi socijalna zavednost je del državne morale, a vendar še ni vse. Kakor vsake druge čednosti, se tudi državne morale — ki je čednost, čeprav samo naravna čednost — človek ne more priučiti, ampak se mora v nji vzgojiti. Delati mora šola, zgodovina in življenje. Ne pričakujmo, da bomo napravili ljudi za dobre državljane kar čez noč, z eno odredbo ali lepim govorom. Popolnoma Državna morala. 1 a. LISTEK, P,- j. Knoblehar. Iz Jugoslavije v Ameriko i (Pismo. Chicago III., 26. marca il920). Dalje. V Parizu nas je čakal na postaji Gare d’Lyon, slovenski duhovnik, g. Alojzij Kuhar, ki tamkaj na vseučilišču posluša predavanja o socijologiji in naci-jonalni ekonomiji. Ljubeznjivo nas je v tujem mestu pozdravil in nam bil za vodnika. Bilo je 12. iebru -arja ob 10. uri dopoldne, ko smo s slovensko trobojnico očarhjoči carinskega k radnika ob izhodu iz po -staje stopili' na pariška tla in se podali v nevarnost, biti povoženi. Vodnik nas je nerodne rojake brž vlekel pod zemljo, na mestno, podcestno električno železnico, da nas otme neizogibni pogubi nad cesto. Za f» centezimov smo se z neznansko naglico prepeljali' preko pol mesta do misijonske hiše gg. lazaristov v Rue Sevres,' kjer so nas ljubeznjivo sprejeli na stan in hrano. Takoj pa sva jo z vodnikom mahnila na a-gencijo parobrodne družbe po „šifkarte“, kakor pr a -vijo. Amerikanci^ Pri agenciji zveva, da so že vsi prostori oddani. Kaj sedaj? Treba bo čakati celi teden do druge sobote 'na, drugi parnik. Smola pri veliki draginji v Parizu ! Ko tako ugibljamoj kako in kaj naj storimo, pristopi k meni mož, me potaplja po rami, pokaže na moj slovenski znak in reče: „Slovenci iz Jugoslavije, kaj ne?“ Presenečen ob tem vprašanju v slovenskem jeziku, se ozrem, in sežem, v roke Cehu, veletržecu iz New Yorka in še -enemu njegovemu češkemu rojaku, agentu za parobrodno družbo iste proge po kateri; bi se bili mi radi peljali, če bi bili prostor dobili. Brž potožim agentu našo nezgodo: „Čakajte, pravi, bom jaz vzel v roke uradnika, bomo videli, če bo dobil prostor ali ne za vas Jugoslovane, prijatelje Francozov!“ Ni bilo treba dolgo čakati, — debela črta s svinčnikom ih trpka opazka, naj pa „boches“ čakajo na drugi parnik, saj niso ne naši ne Jugoslovanov prijatelji, in namesto njih treh prijavljenih je zapi -sal naša imena: prostor na ladijr! se je dobil, nekaj bakšiša ne zavrže niti elegantni Francoz. Na tej a-geneiji smo kupili tudi vozni' listek za vožnjo -v Ha -vre, kjer nas je čakala ladija „la Savoie", odhajajoča še-le 14. februarja proti New Yorkii. Poldrugi dan smo imeli časa, da si ogledamo Pariz. Ne veliko, pa vendar nekaj\mestnih znamenitosti smo videli : trg Place Concorde, kjer so obgla -vili Ludovika 16. za časa francoskega prevrata in palača na tem trgu, kjer zboruje mirovna konferenca današnje dni, nas je najbolj zanimala. Dne 14. februarja v jutro smo na postaji Gare du Lazare ob 9.; uri sedli v vlak in se brez postanka pripeljal ob pol 2. uri popoldne v Havre narav -nost in tik do parnika „la .Savoie“. Potnikov se nas je nabralo 498: lepa družina; škoda, da je bila preveč požidovljena. Vkljub temu smo bili na večer ob odhodu parnika iz bajno krasno razsvitljene luke vsi Židane volje, ki pa se je v tekni drugega in nasled -njih dni spremenila v koprivno, ko nas je, z malimi izjemami skoraj, vse trla morska bolezen. Poznaje tc neljubo spremljevalko morske, nemirne vožnje nevajenih „zemljanov“, sem kratkomalo takoj po nezavži-tem obedu prvega dne na morju zlezel v posteljo s trdnim sklepom, ne prej zapustiti je, dokler se morje ne pomiri. Dva dni in pive noči sem ob čisti juhi in črni kav?! prebil pod krovom in odejo, dokler me ni prišel „marker“, strežaj, vun gonit, češ, naj grem na krov, na zveži zrak se zdravit,* v resnici pa se je naveličal meni poleg 28 druzib svojih maroder jev žensk in otrok streči, ko je videi, da mi prav za prav nič ni, ampak se zdravim le od bolezni, ki bi me mogla napasti, ne pa, ker me že drži za vrat, ali bolje rečeno za želodec. Kaj sem hotel: šel sem gori; sicer me je pa tudi lakota gnala, ker morski zrak „čira“ človeka. Našel sem blede obraze: le kakih 10 Svi- j carjev je bilo „o rajt“ (all right) po vsem vredu,zdravih; grdobe so morsko bolezen ubili s pivom, vedoči, da jih čaka 3 milje pred New Yorkom in nekaj tisoč za njim „suha“ Amerika, Bili so to surovi ljudje, drugim v nadlego. Ražun dvadnevnega viharja nismo ; bo treba temu cilju prilagoditi šolski poduk, skrbeti bo treba za primerno slovstvo, društva morajo s svojimi, sredstvi vzgajati narod — sicer pa pričakujmo, da naredi svoje zgodovina. Naša država bo utrjena šele, kadar bodo izumrli vsi, ki so jedli iz egipčan -skih Ion cevi Državna morala bi morala zavladati tudi v društvenem življenju in v časopisju. Ne, kar spravi nasprotnika trenotno v zadrego, ne, kar bi utegnilo nasprotni stranki škodovati, lastni pa koristiti, ne, kar bi utegnilo biti dobro sredstvo za agitacijo, ampak, kar je koristno državi, bi moral upoštevati časnikar. Smatrati bi se moral bojevnikom za državne cilje, graditeljem državne morale. Do tega stališča se ne bomo povspeli kmalu, v popolni meri nikdar, a vsaj do tega moramo priti, da človeka ne bo sram, a-ko vzame tujec v bjegovi navzočnosti slovenski časnik v roke. Ako hočemo vzgojiti v ljudstvu državno moralo* moramo tudi popolnoma pretrgati z našo bivšo državo. Človek, ki ima vtis, da je naša sedanja država samo neke vrste nadaljevanje prejšnje* ne bo dober državljan. Prevladati mora prepričanje, da je naša država nekaj čisto novega, kar je nastalo iz odpora proti staremu suženjskemu, sistemu. Ce ljudstvo vidi, da imajo vpliv iste osebe, ki so ga imele v Avstriji in da se dela z istimi sredstvi, kakor poprej, ne bo občutilo navdušenja za novo moralo. V takih razmerah mu vcepite lahko suženjsko moralo, nikdar pa morale, ki jö politična čednost. Politične vesti. Jugoslavija. N a se ji narodnega predstavništ-V a 26. t. m. je prečital ministrski predsednik dr, Vesnič deklaracijo koncentracijskega kabineta. ,Ta deklaracija naglasa glavni cilj vlade: izdelati za SHS kraljevino ustavo. V izjavi se obrača nova vlada do narodnega (predstavništva s prošnjo, da odo -bri potrebne kredite, katere rabi država za pravilno doživeli na parniku nič posebnega. Mogli pa smo v nedeljo 22. februarja maševati na ladiji: neki ameci-kanski duhovnik-v I. razredu je imel mali vojni oltar, seboj. Ko je iz seznama potnikov, M so ga nam v soboto prej, tiskanega na parniku, dali v roke, spoznal, da sta dva potnika II. razreda duhovnika, je prišel prosit, naj bi mu drugo jutro v nedeljo pomagala opraviti sv. mašo. Rada sva obljubila in sama tudi maševala drugi dan. Mnogo odličnih potnikov je b'lo pri sveti maši in sv. obhajilu. V jutro 23. februarja na,s je zbudil občuten mraz; bližali smo se New Torku. Daleč vun na morje je tok reke Hudson gnal debele, v&dke plasti ledu, ki so butale ob ludi jo. Radovedno smo ogledovali la-dije in ladijce, ki so švigale mimo, radevoljno prenašali mraz, samo da si vtisnemo v spomin prvi prizor velikanske nevjorške luke. Smiliti so se morali naši zmrzli nosovi in uhlji nekemu vslužbencu na parni -ku: pod pretvezo pregledovanja, ne vem česa, na nas smo morali' iti za njim s krova, v doljne prostore parnika, stali tu, staji tam po gorkih hodnikih ob kabinah. hodili v procesiji sem in tja in prišli zopet na krov,- ne vede, čemu vse romanje gori in dob. Na krovu nam je vslužbenbc povedal, da ni dobro pre -dolgo/ stati brez gibanja na mrzlem krovu. Tudi dobro ! Nekam predpoldne dojele izseljeniška komisija na krov, da pregleda potne liste. To pregledovanje je sedaj veliko strožje, nego pred vojsko: tega in onega so zavrnili; ni se smel izkrcati^ Ko pridemo mi na vrsto, smo bili radovedni, je li bo talisman slovenske trobojnice tudi tu učinkoval. Kazaje na tro -bojnico z eno roko, z drugo moleč potne liste za oba tovariša uradniku pod nos sem glasno in ponosno zaklical: Vve are Tougoslovans! (Jugoslovani smo). O, tYougoslovans! all right! passed (o, Jugoslovani, vse prav, prosto!). Se zahvalil se mi je, ker sem mu la-ško-nemško tolmačil pogovor z neko Švicarko. .Tudi z drugimi potniki so se z raznim prerekom dolgo mudili: mi pa smo v ponosni zavesti, da nas Jugoslovane že Amerikanci vpoštevaro kot mali, pa svobodk ni in junaški narod, veselo stopali v novi svet. Dalje prihodnjič* finančno upravo, dokler bo zamoglo redno narodno predstavništvo poslovati. Ob koncu poziva dr. Ves -nič, da bo nova vlada skrbela za red in mir v celi državi. Ko se je prečitala ta d e k 1 a r a e i-j a pred narodnim predstavništvom, je bilo navzočih le malo poslancev in še ti so sprejeli to izjavo dokaj hladno in brez kakega posebnega odobravanja. Razni beograjski listi so prinesli kritiko o Vesničevi deklaraciji; najboljšo ima „Progres“: LDU Beograd, 26. maja. Izjava, s katero zahteva vlada zaupanje od narodnega predstavništva, naj bi vsebovala samo dve'besedi: Na volitve! Za četrtkovo sejo narodnega predstavništva je bila odločena debata o vladni deklaraciji in f razdelitev v sekcije. Že koj iz prvega nastopa nove vlade je uvideti, da dr. Vesnič ni oni mož, ki bi znal nad- f vladati sporne stranke. ! Glede pokrajinskih vlad še v Beogradu niso nič ukrenili. Kakor je videti, se noče nobena stranka prav lotiti vprašanja preosnove pokra- ; jinskih vlad, ker so, stranke tozadevno v svojih za - : htevah nepopustljive, Italija. i LDU T r s t, 25. maja. „II Lavoratore“ poroča j iz Rima z dne 24, t. m.: Rimski list „Messaggero“ piše, da bo minister za zunanje stvari Seialoja pri- j hodnje dni odpotoval v Pallanzo, kamor dospeta tudi j dr. Trumbič in dr. Pašič, Dan sestanka še ni dolo - ] čen, domneva se pa, da bo v prvih dneh ju ran s Id mir že zagotovljen. Nekateri drugi listi zani- j kujejo to vest, a dopisnik „Lavoratora“ trdi, da mu j je bilo poročilo „Messaggera“ potrjeno z uradne j strani. LDU Trst, 25. maja. Glasom poročil tukajš -njih listov je izbruhnila v soboto v Carniji (videmsko okrožje), v Furlaniji in na Beneškem splošna stavka v znak protesta proti veliki brezposelnosti in težavnemu gospodarskemu položaju, v katerem se nahajajo pokrajine, ki so trpele vsled vojnih dogodkov. Vse kategorije delavcev, vštevši železničarje, so se pridružile stavki. Listi ne izhajajo. LDU T r s t, 25. maja. V proslavo 24. maja, 5. obletnice napovedi italijanske vojne, so se vršile včeraj v Trstu, Pulju in Gorici nacionalistične manifestacije. V Trstu je bil v gledališču Rossetti javen shod, katerega se je udeležilo po listu „Lavoratore“ 1500 ljudi. Po shodu je priredilo okoli 2500 oseb obhod po mestu. Med obhodom je prišlo do več spopadov med nacijonalistično-demokratičnimi elementi in med Mazzinijanci ter socijalisti. V Gorici je bil na Oslaviji odkrit spominski obelisk. Glede odcepitve R e k e od senjske škofije in misije papeževega delegata na Reki je sedaj dognano toliko, da sv. Stolica nikakor ne namerava odtrgati Reke od senjske škofije, ampak da je papežev delegat poslan na Reko le začasno, da varuje duhovne potrebe reškega prebivalstva, ker se vrne -šava D’Annunzijo v cerkvene zadeve na Reki in senjski škof z Reko niti občevati ne more. Sv. Stolica je tudi javila senjskemu škofu, da je cerkveni de-.legat na Reki le radi tega, da varuje cerkvene interese in je njegova misija le od danes do jutri. Italijanska vlada je odobrila 4 milijarde lir posojila za obnovo po vojni oškodovanih pokrajin v stari Italiji in v na novo pridobljenem o-zemlju. Francija. Francija dobi o d'120 milijard zlatih mark, katere bo morala plačati Nemčija kot vojno odškodnino, 35 milijard. Vsa odškodnina, katero dobijo Francozi kot glavnico za opustošene pokrajine , znaša 152 milijard frankov in 58 milijard kot glavnico za mirovnine. (Zlata marka = % dolarja.) Obre-!Ui bodo znašale 6% in 1% za amortizacijo. V to denarno svoto odškodnine pa niso vračunane dobave v naravi: premog za opustošene rudnike, živila in drugi materijal. Med francosko i n nemško železniško družbo se je dosegel sporazum glede uvedbe direktnih vlakov med Francijo in Nemčijo na Poljsko. Anglija. Angleška zbornica je obravnavala v zadnjih sejah boje med Poljsko in Rusijo. Na razne tozadevne interpelacije je odgovoril minister Bonar Law, da Rusija sploh ni bila pozvana k vstopu v zvezo narodov in da je sovjetska Rusija izzvala Poljsko na boj. Po večjih mestih Irske je izbruhnila železničarska stavka. Zveza mirovnih dražb. V mestni hiši v Bazlu v Svici zboruje kongres mednarodnih-mirovnih družb, ki se je sestal prvič po vojni in je prisotnih 70 zastopnikov mirov -nih družb. Kongres obravnava ureditev odnošajev med državami, organizacijo zveze narodov, valutno in trgovsko vprašanje, vzpostavitev mednarodne plačilne metode na zlati podlagi, izdajo svetovnega posojila in gibanje meničnih kurzov. Cehoslovaška. Prvo sejo, novo izvoljene narodne skupščine je otvoril ministrski predsednik Tušar v prostorih bivšega Rudolfina. Ko so bile iz -vršene običajne formalnosti in so oddali poslanci za- obljubo, je sledila volitev predsednika poslanske zbornice. Izvoljen je bil dosedanji predsednik Toma- j šek z 268 glasovi od 281 oddanih. Po zaobljubi in po kratkem nagovoru, v katerem je pozval predsednik j poslance brez razlike strank k sodelovanju, se je seja prekinila, Nato so bili izvoljeni namestniki predsednika, med njimi 1 nemški socijalni demokrat. Pri ' voiitvi predsednika so glasovali Nemci za Tomaie - -( ka, Madžari pa so oddali prazne liste. LDU Praga, 26. maja. V seji, pri kateri se * je konstituirala zbornica, so bili nadalje izvoljeni za j podpredsednike: agrarec Horaček, socijalni demokrat j dr. Soukup in narodni socijalist Klofač. Med zapis -, I Likarji je tudi nemški poslanec Dominik Löw. LDU Prag a, 26. maja. Nemške stranko v j poslanski zbornici so sklenili udeležiti se hitrišnje j \ olitve predsednika republike in oddati prazne gla - | sovnice. Najbrže bodo tudi nemški senatorji enako postopali. V prihodnji seji obeh zbornic, ki se bo vršila prihodnji torek, bo podala vlada progr amati čuo izjavo. LDU Praga, 26. maja. „Narodni Li sty" poročajo, da se vrši prva seja reparacijske komisije 20. | junija na Dunaju. | LDU Praga, 26. maja. Predsednik Masaryk j odide v kratkem na poletne počitnice na deželo. I Avstrija. j Kakor h i t r o ' b o podpisala Madžars- i i ka mirovno pogodbo, bodo zapustile ogrske čete za- ] ! padni del Ogrske, ki bi naj pripadel Avstriji. Mesto ) j ogrskih čet bodo zasedle te kraje ententine. Komisija ] I za obnovo mej bi nato pripravila avstrijsko vlado do j j tega, da bi šest mescev po izpraznitvi zahodne Ogr- j I ske prebivalstvo samo odločevalo, ali hoče k Ogrski, ali k Avstriji. Za ta popust bi prejela Avstrija od Madžarske živila. Za dobo šestih mescev, ki bi se v teh krajih pripravljal plebiscit, bi naj opravljale te pokrajine ententne komisije. Seveda so to le vesti iz ententnih krogov potom madžarskega časopisja. Madžarska. LDO P e čuk, 26. maja. Po vesteh iz Budim-I pešte se je madžarska mirovna delegacija razšla . j Njene posle opravlja v Parizu madžarski pooblaščenec Praznowski, ki je tudi vrhovnemu svetu izročil odgovor madžarske vlade. Ta odgovor vsebuje nove pogoje in zavlačevalne namene Madžarov. Ne glede na to, ali so se Madžari odločili sprejeti mirovno pogodbo ali ne, se ista ne bo izpremeniia. Odgovor entente je bil Praznowskemu izročen v torek, 25. t. m., vendar pa njegova vsebina še ni znana. Madžari čimdalje bolj izgubljajo simpatije pri enteriti. LDU Beograd, 26. maja. Kakor javljajo iz Bečkereka, prinaša „Banatski glasnik“ poročilo iz I Budimpešte, v katerem pravi, da na Madžarskem še I vedno besni beli teror, ki ga izvajajo Horthyjeve čeli ie- Madžarska vojska sestaja iz treh vrst vojaštva. \ Prva vojska je sestavljena z dovoljenjem zaveznikov jj iz najemnikov ter šteje 35.000 mož; drugo vojsko pa { tvorijo madžarske čete, ki so vedno pripravljene in I je njih naloga, da onemogočijo izvrševanje mirovne j pogodbe; tretjo vojsko pa tvorijo strahovite čete črne i roke, ki so pod vodstvom madžarskih plemičev in vr-I šijo zločine nad delavstvom in Židi. ILDU P e č u h, 26. maja, Tukajšnji madžarski I listi prinašajo obširno poročilo o terorju in izgredih, I ki jih vprizarjajo nacionalistični Madžari v kavar -nah, v katere prihajajo Židje po svojih poslih. Vsak dan se dogajajo nasilstva in krvoprelitja, tako da so bile oblasti prisiljene, poslati vojaštvo in policijo I proti demonstrantom. Pri spopadih je bilo že nekaj I mrtvih in ranjenih. 1 Rusija. Časopisje poroča iz Moskve, da je I pred nekaj dnevi nek vojak streljal iz revolverja na I Ljenina in ga ranil na roki. Napadalca so na zah -f tevo množice in posebnih deputacij izpustili. f Amerika. Predsednik Mehike general Carranza je bil ubit od revolucionarjev v gorovju pri Puebli. Po smrti Carranze je bil izvoljen za -časnim predsednikom general Huerta z 224 glasovi proti 28 glasovom, ki so bili oddani za generala L. Gonzalesa. Pogreb generala Carranze se je vršil v nedeljo v popolnem redu. Bivši poslanik v Londonu I Bonillas je bil imenovan državnim tajnikom za no -f tranje posle, Fontes pa generalnim ravnateljem drž. I železnic. ^ Pnevne vesti. Načrt naše državne ustave. Minister Stojan Protič je izdelal načrt naše državne ustave in sicer v dveh osnutkih in sicer brez senata in s senatom. Senat bi štel 200 članov.,Načrt deli kraljestvo v po- I krajine, okrožja, okraje in občine/ Pokrajine so: Srbija, Stara Srbija z Maeeđonijo, Hrvatska in Slavonija z Reko, Istro in Medjimurjem, Bosna, Crnagora s Hercegovino, Boko Kotorsko in Primorjem, Dalmacija, Srem z Bačko, Banat ter Slovenija s Prekmurjem. Meje teh pokrajin, okrožij, okrajev in občin bo določil podrobnejši zakon. Odpravljeni bodo vsi pri -vilegiji, družinski in osebni, plemstvo, fidejkomisi, smrtna kazen za politične zločine, fevdalni odnošaji, zajamčena je svoboda dela, obrti in trgovine, vere In vesti, obisk osnovnih šol je obvezen in pouk v njih brezplačen. Tisk je svoboden, odpravljena je cenzura in vsi državljani so pred zakoni enakopravni, Proli-čev načrt državne ustave je zasnovan na najširši demokratični podlagi. Koroški dijaki. Znano je slovenski javnosti, kako trnjevo pot so hodili koroški slovenski dijaki že pred in posebno med svetovno vojno. V celovškem u-čiteljišču je bil vpisan samo še eden kot Slovenec — vse drugo so takoj pri sprejemu vpisali in prekrstili v Nemce. Na realki in gimnaziji ni bilo veliko bolje. Ko bi šlo še par let tako naprej, bi ne bilo na celovških srednjih šolah nobenega Slovenca več ! Z naj -večjo požrtvovalnostjo zlasti gg. duhovnikov smo vzdrževali še slovenski konvikt, ki bi nas pa tudi ne bil rešil, ker so nam bile vse šole tako skrajno sovražne. Pa tudi. po preobratu in po lanski osvojitvi slovenskega Korotana še ni bilo konec skrbi. Kam z zadnjimi ostanki našega dijaškega naraščaja? Kam z novinci ? Tu nam je priskočila na pomoč majka Jugoslavija. Otvorila se je v Velikovcu državna gimnazija za 1. in 2. razred, učiteljišče, državna kmetijska ter v Borovljah državna obrtna šola. V Veli kovcu in Kranju smo otvorili po eden dijaški konvikt s pomočjo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. S pomočjo in skrajno požrtvovalnostjo koroških in iz -venkoroških rodoljubov smo vzdržali oba konvikta in smemo upati, da ju vzdržimo tudi v prihodnje. Dela, skrbi in iruda je bilo ogromno, toda prerili smo se skozi vse težave. Najbolj požrtvovalnim dobrotnikom ! prištevamo Mohorjane lavantinske škofije. Po inicfja-I tivi prevzvišenega in prečastitega gospoda knezoško-; fa Mihaela so nabrali svoto 2254.52 K. Mladim dija-; lom se bo čut hvaležnosti do prevzvišenega vladike ; in dobrih Lavantincev gotovo neizbrisno vtisnil v sr-, ce. Bog plačaj tisočero! f, Vsa Francoska sc raduje in vsi sloji naroda [ dajejo duška svojemu veselju ob zavesti, da se je vrli nila v naročje domovine Alzacija-Lorena. Kaj pa mi?, * Vsa Jugoslavija mora objeti svoje severno dete: Sloji venski Korotan. To je najlepša pokrajina naše drža-I ve, a biser njen je Vrbsko jezero s svojimi letovišči, i številni dopisi in vprašanja, ki prihajajo na nas gle-I ile teh letovišč, nam pričajo, da vsi Jugoslovani zna-jj jo ceniti vrednost prirodnih čarov naših koroških le-I lovišč. Zlasti nas veseli, da se v tako obilem številu f javljajo bratje Srbo-Hrvatje V tej smeri dalje in na-I še delo bo gotovo rodilo sad. To pot opozarjamo,^ da ! so predpisi glede posebnih potnih izkaznic za Koroško razveljavljeni in je torej letoviščarjem itd. dohod iz cele Jugoslavije v vse Jeraje cone A prost. S tem ä je potovanje gotovo zelo olajšano in se torej nadeja-I mo, da se p. t, občinstvo v obilem številu posluži te I ugodnosti. Pripravljeni so vsi hoteli in dnevi so lepi s kakor nalašč. Zato pa brez pomislekov na pot v Ko-! rotan! V naročju zibeli slovenstva pa na veselo svi-I denje. Pojasnila se dobe slejkotprej točno od „Ekspo-I ziture gen. kom. za tujski promet v Borovljah na Ko-) roškem.“ Usoda Korotana je sedaj po odhodu vojaštva iz i Koroške v veliki meri položena v roke modrega in splošno 'priljubljenega mariborskega orožniškega komandanta Sabothy-a. Ako ga bode narod in' merodajni činitelji krepko podpirali, smemo biti prepričani » I da bo glasovanje za nas «izpadlo ne samo ugodno, I ampak tudi v obeh conah nad vse častno. Protič v Ljubljani. Stojan Protič je dospel 26. I t. m. iz Zagreba v Ljubljano, kjer je najprej poselil deželnega predsednika dr. Brejca. Protič je obiskal tudi več ljubljanskih politikov. Komandant dravske divizije general Smiljanič je imenovan za pomočnika vojnega ministra in je premeščen iz Ljubljane v Beograd. Odkritje Krekovega spomenika bo v nedeljo, 30. t. m. po končani slovesni sv./maši v stolnici na pokopališču sv. Križa. Opozarjamo na ta dan vsa naša kulturna društva in: tudi posameznike. V odgovor na'napade v „Novi dobi“. Poročevalec, ki zgolj iz strankarske,* „mladeniške“ strasti nadaljuje s svojimi umazanimi, slamoreznimi dopisi in skuša sramotiti naše može z nekako „mastno provizijo“, katera baje pripada nam mestnim očakom za slučaj prodaje vojašnic, moramo najodločneje zavrniti Opozarjamo ga, da so njegova izvajanja najnesram-nejša laž. V kako nadaljno prerekanje se s slamo -rezcem sploh ni vredno spuščati. Društvene in gledališke prireditve proste pri -stojbin. Po poročilih iz Beograda so zaprosili interesenti finančno ministrstvo, da se oprostijo plačevanja takse-ali pristojbine vse društvene in gledališke prireditve iz razloga, da se društveno in umetniško ži -vljenje zamore neovirano razviti, kar bi* v nasprotnem slučaju bilo‘preveč utesnjeno. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti' na vodstvo državne podkovske >šole v Ljubljani do 15. junija 1920 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni, in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5, ubožni list in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen ; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Vodstvo državne podkovske šole. Krojaški pomočniki v Zagrebu so štrajkali 14 dni. Stavka je sedaj končala s 35% zvišanjem plač pomočnikom. „Narodna tiskarna“ v Gorici bo izdala tudi letos koledar. Ker je želeti, *da' bi bil ta koledar nekak ogled na kulturne sile Goriške, so zaprošeni vsi go-riški književniki bivajoči tostran demarkacijske črte, da pošljejo svoje prispevke (beletristične črtice aii krajše povesti) Narodni tiskarni v Gorici in sicer naj- kasneje tekom dveh mesecev,.^naj pa že takoj pismeno javijo tiskarni s Cim bodo prispevali. Prispevki se bodo seveda honorirali. Pregled poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin za našo državo, veljaven od 16. maja t. T. sestavljen od višjega poštnega olici j ala K. Tieiengruber-ja, je ravnokar izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru in stane 3 krone. Seznam toplo priporočamo. Denar .se pošlje najbolje naprej. h Povišanje pristojbin v čekovem prometu. Ministrstvo za. pošto in brzojav je povišalo z odlokom št. 14.602 z dne 24. maja 1020 počenšij-s 1. junijem t. 1. pristojbine v čekovem prometa pri kr. pošt. ček. u -rada v Ljubljani in, sicer: 1. manipulacijsko pristojbino na 20 vinarjev od vsakega uradnega opravila '•(vknjižbe), ki se vrši na računu; 2. pristojbino za in kaso poštne nakaznice na 10 vinarjev; 3. provizijo ■do 10.000 K na pol promile; 4. cene za položnice na 12 vinarjev od komada; 5. ceno za čekovni zvezek po 50 listov na 12 K brez kolkoviue. Seznami za čeke rso bodo oddajali: veliki format (50 nakazil) za 1 K, ■anali format (20 nakazil) za 50 vinarjev, seznami za položnice veliki format po 15 vinarjev, mali format po 10 vinarjev, zavitki po 15 vinarjev. Na pismena vprašanja, katerim ni bila pridja-na znamka za odgovor, ne bo upravništvo in uredništvo dajalo nobenega odgovora. Zgubil se je 121etni fant, učenec III. razreda ■ljudske šole pri Sv. Duhu na Stari gori. Oblečen je v, črno suknjo, sive hlače in zelenkast klobuk. Odiše! je baje, nekam proti Ptuju. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči njegovemu očetu: Janez Rep, viničar, Sovjak 54, Sv/Jurij ob Ščavnici ' 'Mr¥ .. L, v*’--* " r ■ ■■ ■ . ‘ fllariborske vesti. Mestni sosvet mariborski je v svoji seji dne 27. t m. obravnal celo vrsto stavbenih, obrtnih in domovinskopravnih zadev. Interpeliralo se je indi gledé šolskega zdravnika, katerega šolska vodstva nujno zahtevajo. Pri tej priliki se je prišlo na to, da je dr. Pfeifer mesece februarja kratko pred svojim odhodom na dopust še skrpucal nek skoz in skoz površni pravilnik za mestne zdravnike ter dal svojemu prijatelju dr. Trenzn službo šolskega zdravnika, za kar mu je določil mesečno 1000 K posebne nagrade. Mestni sosvet je ta pravilnik razveljavil in naročil vladnemu komisarja, da sestavi novega, pametnejšega in ga da v mestnem sosvetu potrditi. Čudimo se. da šolska vodstva dozdaj še niso imela prilike pozdraviti šolskega zdravnika v šolskih prostorih ko bi že vendar 3 mesce moral poslovati ! ? Mestni sosvet je tudi pozval dr. Trenza, da natančno poroča, kaj je že storil kot šolski zdravnik v zadnjih 3 mescih, da se razvidi, ali je bilo njegovo dosedanje delo vredno 1000 kronske posebne nagrade. O tem in drugem Pfeiferjevem gospodarstvu izpregovorimo prihodnjih še več. Člana mariborskega slovenskega gledališča r' Berta Bukšek-Bergantova in Vala Bratina izrekata najtoplejšo zahvalo vsemu gledališče obiskujočemu občinstvu, katero je imenovanima umetnicama priredilo tako sijajni častni večer. Nabito polna dvorana, obilna dragocena darila in cvetlice smatrala kot najlepši dokaz . simpatije in naklonjenosti občinstva na -pram imenovanima člana našega slovenskega gledališča. „Mariborski delavec“ se je svojčas nekolegijai-novbratil glede vsebine s celjsko „Novo dobo“ in mariborsko „Volksstimme“. V zadnjem času pa je zabredel nad ljubljanske planke svoje sestre „Domovine“. Kar dve prav demokratsko neslani, da surovi notici je pobral iz Žerjavovega glasila in jih razložil med svoje predale. Ministrski mrtvaški' voz prepuščata po volitvah dm Jankovič in Roškar liberalnim ministrom ki ga bodo rabili za vse veke. Notica „Prešeren in je-zuitje“ pa, je naravnost bogokletstvo. Vprašamo mariborsko žensko društvo: Kako se ono strinja z ravnokar omenjeno notico? Ravno „Delavec“ je glasilo .mariborskega ženskega društva, saj je njegov sotrud-nik predavatelj in vzgojitelj mariborskih dam doktor Lah, in v ta^ odmev nežnih ženskih src pa zablodi notica, kalcoršne bi se sramovale celo'„Volksstimme“. ITokrat pa naj stopi gospa ravnateljica Stupca v u -vodništvo „Delavca“ in mu naj izroči porcijo lekcije o dostojnosti. Zadnji „Delavec“ je kljub sotrudništvu raznih kulturnih delavcev spustil po Mariboru uvodnik, ki spada v vrečo kulturnih škandalov, katerih je že vajen ta listič. Spravil se je nad ljubljansko teološko fakulteto, katere potrebo zanika. Kako neki si pred -stavlja člankar univerzo brez teološke fakultete? Pisec „Delavčeve“ cincarije menda sploh o nobeni univerzi slišal ni, kaj šele študiral na njej. Zaganja se tudi v profesorje te fakultete in jej zavida, da poseda preveč profesorjev. Iz obilnega števila teoloških vse-učiliščnih profesorjev ravno odseva kultura teologije, med tem ko pomanjkanje učnih moči na drugih fakultetah označuje kulturno nazadnjaštvo liberalizma. Posamezni teologični profesorji člankarju sploh niso znani, še manj pa njihova dosedanja znanstvena dela, sicer bi ne premleval takih budalosti. Člankarju povemo le toliko, da je pretežna večina ljubljanskih teoloških profesorjev zmožna, da bi lahko prevzela predavanja na raznih drugih vseučiliščnih fakulte -iah, izvzemši medicinsko. Prepričani smo tudi, da bo ljubljanska univerza prisiljena poseči pri poman j-1 kanju svetnih učnih moči po teoloških, da jej odpo-morejo na filozofski in juridični fakulteti. Da so pa ljubljanski teologi še ostali lemenatarp, pa je vzrok pomanjkanje stanovanj, česar se seveda člankar tudi no zaveda. „Delavčevi“ sotrudniki, pustite kulturna razmotrivanja, ker vam iz teh vedno ustvarjate novo kulturne škandale. Finesa Voglarjevega lista. Kaj bi neki rekli: Voglar, Koderman, Lipold itd., ako bi jih imenovala ..Straža“ liberalno zalego? Gospa ravnateljica Stupca, „Delavčev“ izraz „klerikalna zalega“ spada spet pod Vaš in meči mariborskega ženskega društvih Neznanemu uredniku „Volksstimme.“ Nepn -jetno mi je take bagatele pečatiti s svojim imenom, toda če me zgrabite osebno, moram tudi z imenom siopiti na mejdan. Prepričan sem, da ste pošten čio-rek, vsaj toliko pošten, kolikor želim biti jaz, ker jaz roam za poštenjaka vsakogar, dokler nimam trdnih dokazov za nasprotno. Ce vas pa imam za poštenja ka, moram reči, da ste zelo naiven mož in imate o časnikarstvu zelo staromodne pojme. Pišete: „Po- stranska stvar je, če je sam pisal notice ali ne. U-rednik je. torej tudi odgovoren za pisavo lista.“ Predstavite si, dragi gospod, da je pri večjem pod -jetju nastavljeno v uredništvu 30 oseb. Ali je * lem slučaju urednik za glasbo odgovoren, kar piše urednik za borzo? Ali bo glediški igralec klofutal urednika za narodno gospodarstvo, če misli, da mu je storil krivico urednik za umetnost? Vaše načelo bi veti alo kvečjemu v onih starih blaženih časih, ko je bil urednik in lastnik lističa ena in ista oseba ter je tudi sam napisal, vse od a do ž. A še naš stari Blei-weiß se je kregal z nekim rodoljubom ž dežete, ker sj „Novice“ priporočale neko štupo zoper ščurke, ki ( etičnemu rodoljubu ni ničesar koristila. Blmweiß je mu dokazoval, da če tudi je on urednik, vendar ni osebno odgovoren za vsako stvar, ki stoji v listu in um radi tega ne more povrniti škode. Kar kdo pod -j -še, za to je odgovoren, kar izide brez podpisa, za to je moralno odgovoren list ali uredništvo. Ta ali oni član uredništva je moralno ravno tako malo odgovoren, kakor ni odgovoren posamezni uradnik za juslovanje celega urada. Ako bi veljala vaša teorija, in noben človek s častjo ne maral postal časnikar , ker nikdo se ne razume na vse in nikdo, kdor drži na svojo čast, ne bo hotel prevzeti moralne odgovornosti za stvari, na katere se. ne razume in pri kate -rih vsled tega ne more sodelovati ničesar, pa naj mu bodo še tako simpatične in naj bo še tako prepričan o njihovi pravičnosti. Napadati enega člana uredni-Dva radi stvari, katere je pisal list, ne da bi imeli kakršnikoli dokaz, da je to zakrivil on, imenujemo navadno..po naši navadni robatosti „nepoštenost.“ A jaz pa pravim, da je to samo naivnost in nerazumevanje časnikarstva. — Se bolj čudno in nelogično je vaše drugo očitanje. Pravite, da jaz priznam, da „Straža“ laže.“ Prosim, poglejte še enkrat dotične stavke! „Naprej“ je meni očital, da sem lažnjivec. Ker takih očitanj doslej nisem bil navajen, sem ga pozval, naj mi pove, kaj sem zapisal neresničnega . Navedel mi je celo dolgo litanijo dejstev, ki so mi popolnoma neznana, o katerih moram priznati, da se niti ne spominjam., če sem jih koda j bral v „Straži“, kaj šele, da bi jih napisal sam. Jaz sem namreč tako slab čitatelj časnikov, da vse take lokalne reči vseh slovenskih časnikov preberem v desetih minu -lah. Berem samo to, kar mene zanima in kar rabim. Povem, da ako bi „moj Leibjournal“ poročal, da je nagle smrti umrl moj oče, bi jaz tega ne zvedel iz časnika, ampak od kakšnega dobrega znanca, ki je čl tal bolj pridno, kakor pa jaz. Tako n. pr. mi oči -tate (in to z zelo krepko potezo), da sem pisal o nekem Kopaču. Doslej sem vedel samo za enega Kopača in to je nek pošten gospod, ki je v Gorici prodajal sveče. Pač! Zdi se mi, da sem nekje slišal, da se med onimi, ki zasedajo ali ne zasedajo v Beogradu, nahaja tudi neki Kopač. Toda to me je' zanimalo tako malo, da bi niti ne znal potrditi, če ni dotični gospod Bunjevce ali Morlak'. Očitali ste mi torej javno, v časopisju, da sem lažnjivec. Odgovoril šeni, da mi. naštejte, kaj sem napisal lažnjivega. Navedli ste celo vrsto dejstev, o katerih ne vem ničesar, se niti ne spominjam, da bi jih čital. Odvrnil sem, da če mi dokažete, da sem to jaz pisal, priznam, da sem lažnjivec. Vi ste pa to obrnili tako, da priznam, da so dotične stvari zlagane. Toda tu ne gre za to, kaj je pisala, „Straža,“ Gre edino le za dejstvo, če sem pisal jaz ali ne. Ce dokažete, da sem jaz zapisal kaj lažnjivega, priznam, da sem lažnjivec. Nikar ne zavijajte stvari narobe in ne delajte zamotano, kar je popolnoma jasno. — Dr. Leopold Lenard. Mesnici na ljubo priobčimo, da je prejel policijski komisarijat v Mariboru od mestnega magistrata vozni red v nemškem) originalu iz leta 1885 in ga kot prepis originala razposlal na posamezne stražnice po mestu. Policijski komisarijat ne poseda posebnega, prevajalca, radi tega je“ izdal na stražnice vozni red v originalnem nemškem jeziku, kakor ga je prejel od mestnega magistrata. Tozadevno nam je pojasnil g. dr. Senekovič na vprašanje, katerega smo stavili na njega v zadnji „Straži“. Bratomor. Na binkoštno nedeljo je Franc Gorjak v gostilni Gatschlhoferja' na Tržaški cesti v Mariboru v nekem sporu udaril' par krat s steklenico svojega brata Rudolfa s tako silo po( glavi, da je ta že drugega dne v bolnici umrl. Ali bi gostilniško o-sobje imenovane gostilne ne bi bilo moglo pravočasno preprečiti groznih posledic spora med obema brato -ma? Zaradi poskušenega vloma je bil prijet bivši narednik 45. pešpolka Julij Knuplež. Uteči je hotel roki pravice ter , je, bil na trikratni poziv, „stoj“ v ^Ključavničarski ulici v Mariboru s strelom v noge težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnico. P Preč-ÖJJIüJIIIÜ na ulica 2 (Quergasse) Jakob Juteršnik, krojač, Maribor. 426 o -i*q /i ? oddaljenosti trgovine /JllL popravila ceno, ALOJZ Mesarska uli- 4 24 KUPUJEM Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice fo oajvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. fUctfir Blaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru. 1796 napravi hitro in BKUNČIČ, čevljar, ca 5/1, Maribor. Cenjeni publiki uljudno na znanj ava da svira vsaki večer češka dam. sai. kapela Vinske sode ÄS večjo množino po 3, 10, 30, 40 in 70 hektolitrov ima takoj na prodaj, vprašati je v Orožnovi ulici štev. 5, Maribor. 430 E*. ». «5 ©. 35. prodal« razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje. SCupuja pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kož8, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Maribor Vetrinjska ulica Narodni kavarni v Mariboru rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini „SEVER» društvo lesnih industrialcev dravske doline MARIBOR, ‘Uehmandreva cesta 45. VOLNO v večji množini ima na prodaj M. Arhov ec, agentura - komisija import - eksport, BEOGRAD, /ELENI VENAC 11. Za mnogobrojen poset prosita podjetnika Carević i Stibilj. KUPUJEM LES Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah, Glavnatrgovinailpisarne F Gornji Radgoni. POlff UŽItiC® s Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 250 tesan, rezan, oglje in drva na vagone, franko vagon. Sv. Lenard št. 29, Brežice ob Savi. 419 Hranilnica in posojilnica društva katoliških mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica 20 obrestuje vloge po 4”|« in dei® gies^iii® proti poroštvu. Uraduje v pondeliek in četrtek od 5—7. ure pop. GOSTILNA 41: PRI „MESTITI KLAVNICI*1 se priporoča za obilen obisk. Za izborna vina se jamči. ERjNEST BI RTIČ, GOSTILNIČAR, nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga. platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega Zahvala. Povodom prebridke izgube našega prelj ubije-nega očeta, tasta, itd., gospoda Za vse dokaze tolažljivega sočutja po-' vodom prenagle smrti najinega nenadomest 7 ijivega očeta oziroma starega očeta, gospoda Martina Cullale v#lspos06tni&a v Stndanelh kateri je bil pokopan 17. maja ob 5. tiri po- • poldne, izrekava vsem prijateljem, sorodnikom j in znancem najiskrenejšo zahvalo. Osobito se j zahvljujeva veleč duhovščini in g. dr. Urba- j čeku za njegovo požrtvovalnost, ter vsem, so dragega rajnega spremili na zadnji poti. Bog plačaj ! 428 j Studenci pri Maribora, 20. maja 1220. il Žalujoča Kolini Marija Hči, Kolini Mso ronfi posestnika, trgovca in gostilničarja v Jarenini, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizn ’n daleč našo najiskrenejšo zahvalo za številne dokaže iskrenega sočutja in za obilno udeležbo pogreba. Zlasti se zahvaljujemo preč. gosp. dekanu čižeku in g. nadučitelju Čonču za nagrobni govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru, učiteljstvu in šolski mladini ter orožništva. Vsem Bog plati. Dragega pokojnika pa priporočamo v molitev in drag spomin. Jssrenraa, dne 17. maja 1920. »si «al® liste s« spretasi© ssroti dahmmu zaslutite CIRILOVA TISKARNA. Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, SÄ namizna voda Styria vrele c, medicinalna Spi voda Donatski vrelec, medicinalna voda I5pj najmočnejše vrste SgSSBBgSQ l§3plP: Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. irmß Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. vf •> . ^ K ' .77 \- öägEaorfflä swasMfes Mòssi« Stesi». ÜMl tìjsìmma «s* Girila m MsdÉta*» , baiatoli ** s&lsjžKilfe. &.Cfisomtt «Sbafta,*