■E& NAVODILA. • —Država Ohio ima za oddati nekaj stotin raznih služb manjšega pomena, posebno se iščejo barvarji, mizarji, tesarji, 1 nadalje hišne gospodinje, kuharice, strežnice itd. Službo dobi oni> ki bolje odgovori na razna vprašanja. Vsak mota pisati do 15. junija na sledeči naslov: State Civil Service Commisron, Colu-mbus, Ohio. Prosi naj v svojem pismu, naj mu pošljejo formular št. 34, ta formular se mora spolniti, in po tem, kako kd0 spolni ta formular, se odda služba. Druge skušnje ni treba. Do 30. junija morajo biti ti formularji spolnjeni in vrnjeni ravno tja, odkoder ste jih dobili. Plačati ni treba ničesar in tudi povedati vam ni treba kakšnega političnega prepričajo ste. Civilna komisija želi, da se 'kolikor mogoče mnogo oseb udeleži te skušnje- Mi želimo, da se tudi n^ši rojaki udeleže te skušnje, kateri so zmožni, v prvi .vrsti morajo biti ameriški državljani in zmožni angleško pisati m brati. Mi smo rojake opozorili na to dejstvo, za na-daljna pojasnila pa naj se obrnejo naravnost na državno komisijo, kakor smo zgorej navedli naslov, in ne na naše uredništvo, kakor imajo ljudje navado. ' -rf-Ponovno izjavljamo, da mi nimamo Ajike "Skrivnosti iz clev. župnišča" v zalogi. Vsak dan pride od 30--40 rojakov k nam po+knjigo, in kljub temu, da smo % pojasnili v listu, da mi knjigAnimamo, nas še^ve- dno .nadlVufajo. Obrnite se tja, kjer je lajjiga izšla, mi nimamo s to stvtfrjo ničesar opraviti. državna komisija za korpora-cije odločila, da je mestna stava za 3 .centno elektriko, ustavna, tedaj dobite ves denar povrnjeh, kar ste ga plačali za elektriko več kot 3 cente za kilavatno uro. 'Pomnite, da*je važna stvar, in marsikdo si lahko prihrani nekaj dolarjev, večji odjemalci pa lahko od $15 do $50, če se bo pravda dolgo vlekla. Seveda, če mesto zgubi tozibo, ne dobite nič, bolje je pa le, da naredite tako, kakor smo napisali, ker je precej upanja, da bo mesto zmagalo. —Dobro znana udova Berta Telatko, stara 47 let, se je poročila v Pennsylvaniji z nekim udovcem. V Clevelandu zapušča dva vroča ljubimca. Obilo srečel - —'Poročil se je John Svete, sin hišnega posestnika John Sveteta z Frances Kmet iz znane Kmetove rodbine. Bilo srečno! '1 —Zadnji čas, da plačate račune za plin v našem uradu je do četrtka, 11. junija, do 10 ure dopoldne. —Soc. Klub št. 27. v Collin-woodu ima v nedeljo 7. junija v gozdičku pri* Euclid Beach svoj izlet ali piknik. Pripravljenih je več govornikov. Hrvatsko pevsko dr. "Crveni Bar-jak" ter razna druiga zabava. —Goreti .je pričelo v sredo popoldne na dvorišču, kjer stoji slovenska šola, takoj tik hleva, kjer ima pogrebnik Jos. 2ele spravljene svoje konje, kočije in avtomobile. Ogenj je nastal na ta način, da je šolski oskrbnik nosil vroč pepel v leseno "boxo'' pri leseni ograji, ki deli šolsko dvorišče od Žele-tovega. Da ni bilo slučajno ljudi blizu, ki so opazili plamene, (bi nastala ogromna škoda za pogrebnika Zeleta. Dr. Primorska Soča je darovalo za udovo IPontoni velikodušno svoto $5.00 in se društvu najprisrčneje zahvaljujemo v imenujiboge udove. Konvencija ohioskih pogrebni-kov se posvetuje, če bi bilo bolje mrtve zažigati kot pokopavati. —V zadnji, številki smo povedali, kakšen govor je imel •Rev. W, W. Bustard zadnjo nedeljo v Euclid ave cericvi v korist Rockefellerja in proti coloradskim štrajkarjem. Ta govor je jasno pokazal, da je danes postala cerkev samo# za bogatine, siromak ninia prostora v njej. Sedaj se pripravljajo žene vseh unijskih delavcev v Clevelandu na velikanski protest proti dotičnemu duhovnu. Predsednica ženske zveze, Mrs. Gilbert, 1286 East ,125 St. je dobtta neštevjUno protestov od raznih žen delavcev po celem Clevelandu proti govoru Rev. Ba>starda. genske nameravajo vprašati Rockefel-lerjevega duhovna sledeča vprašanja: Kaj -bi Krist naredil unijskim delavcem? In ali bi Krist dovolil, da vladajo tako strašne ra'zimere med delavci v eoloraejskih premagovnif-kih? Ženske nameravajo korakati, njih 1500 po številu do Rockefellerjeve cerkve in se tam z duhovnom javno pomeniti. —Važno za one, ki plačujejo račune za elektriko. Pomnite, da je mesto naredilo postavo, glasom katere mora računati električna družba samo 3 cente od kik>vatne ure za elektriko. Sedaj plačujete 6 in pol centa ali celo deset centov od kilovatne ure. Kompanija ni 'hotela sprejeti te postave in se je pritožila na državno oblast za korporacije". Kakšen bo ufc-peh, bodemo že poročali. Toda pazite, da sedaj, ko plalčuje-te račune za elektriko, protestirate, namreč tedaj, ko plačate. Kadarkoli olalčate kak račun za x • s' na' Naznanil je, da hoče odstopiti v korist miru, kadar bo v Meksiki mir, kar je brez pomena. —Znano je, da mora biti vsak mestni delavec pred mestno civilno komisijo izprašan, predno more dobiti delo. Tako stoji v novem mestnem čarter-jih Mestni odbor pa je to točko preklical, toda John Sock-well, ki nadomestuje sedaj župana v mestu, je vetiral ta u-krep mestnega sveta. Če pa mestni svet še enkrat ukrepa o tem, in je 18 glasov oddanih za to, da se odpravi izpraševanje delavcev, tedaj pride o tej točki do volitve 11. avgusta. REBELI ZAHTEVAJO. Wilson je priznal, da so slabi časi v Ameriki, toda se je izjavil, da pride v kratkem prosperiteta. Nekega stražnika so s sekiro smrtno potolkle, več poli cistov so preteplle s pasjimi biči. Otroci in norci govorijo resnico __ vedno tedaj, kadar je prilika najbolj slaba. MI PA ČAKAMO. POŽIGI IN ROPI. Kadar umre kaka igralka, tedaj zvemo za njeno pravo ime; toda za njeno pravo starost niti tedaj ne zvemo. leto. Uluja d« krat * • . * ^rw ^^ ^ ^ iwM* ]*sm>' m w m m m Jm a^n^Mt mm m m llfl I m\ mkm B^ifcKr A ' II Bil ft I I m A ■ ■ ■ M B^I ■ hm^^I ■■ m niiL ■■ A JIM ULf, u lllUdM mM > WI^L^h I Vm Mm Mi m ■}■!«mM vi^^rl MvM - m WBm m ■MHMp^llRHMI NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. AMERIKA Excellent ftdvertuioj ŠT. 45. - NO. 45. CLEVELAND, OHIO, PETEK, JUNIJA 1914. LETO VIL VOL. VIL Mastne novice. - Kdor se hoče pobrigati za državno delo, naj se ob pravem času zgasi pri državni* civilni komisiji —V Clevelandu nameravajo organizirati četo prostovoljnih policistov, ki bodejo gazili na parke. Tekom zadnjih tednov je bilo napadenih več deklic od zamorcev, in trd* se, da zvečer po naših parkih splolh ni varno hoditti. Policijski načelnik se izgovarja, da nima dovolj moštva, da bi jih poslal v park, in zato nameravajo sedaj onganizirati "prostovoljno brigado policistov". —iNov most nameravajo zgraditi od Lorain ave; do Hu-ron Rcl. Mos* bo veljal $4500.-000, in bodejo ljudje pri volitvah šele odločili, če se sme zgraditi ali ne. —Mesto je v partcih prevzelo prodajo sladoleda, peanutov, cigar in "pop corna" popolnoma v svoje roke. Zadnji teden je mesto prodalo v parkih za $8.3^2 tega blaga. Cisti dobiček se porabi za parke. Dnevne novice. GOBAVEC V , W ASHINGTONU. CoJumbHis, Ohio, 3. junija. Tu zboruje konvencija ohios-'kih poigrebnikov. Di. E. F. Campbell, od državnega zdravstvenega urada je imel včeraj pri konvenciji dolg govor, v caterem je priporočal pogreb-nikom naj raje mrtva trupla zažigajo kot pokopujejo. "Nič ni bolj groznega, kot pokopa-vanje mrličev v zemljo", je dejal dr. Campbell. "Postali smo moderni dovolj, da sežigamo odpadfke, toda mi še vedno visimo pri stari metodi o pokopa-vanjtr mrličev v zemljo, kjer truplo segnije." Katoliška cer-0 mnenju uradnikov Zjed. drž; v navaden bluf, ker Huerta h >če s tem sam sebe povzdigni i pri drugih vladah in hoče fokazati na rebele kot na ono Itranko, ki ne pripusti, da nasttine mir v Mtksiki. Huertovo iatrdilo, da se umakne, je tako Izvito ses^ tavljeno, da mu je popolnoma naprosto dano, osfati toliko časa predsednik 4cot hoče, ali pa dokler (ga Zjedir jene države ali rebeli ne pr< ženejo. In kadar pride taka pr lika, tedaj se bo Huerta umak nil, ker bo prisiljen, tode od Svojih rojakov kot patrijot in junak, ker se umika "radi ljubega miril". Zagotovo pa je, da i Huerta ne bo nikdar vtjel, da \ e Meksilco politično mirna, dok er bo videl izadnjo slamico upanja, da se obdrži na predsedniškkem stolu. --'A.. ' ■■ . Iz Vera Cruz se poroča, da so tja došli ubežnikki iz glavnega mesta povedali, da je neki .Mehikanec streljal pretečem teden z revolverjem na Huerta, toda ga ni zadel. Meksikansk;a vlada je to novico v časopisiih potlačila. ^ ** Medtem pa se nahaja državni urad Zjed. držav v velikih zadregah. Vodja meksikanskih upornikov zahteva, da se sprejme tudi njegov 'zastopnik pri mirovnih dogovorih, toda zastopniki južno-ameriških republik pot posredovalci miru, so se izjavili, da ga le pod tem pogojem pripustijo k mirovnemu zborovanju, če preneha z vojsko proti Huerti. Naloga Zjed. držav je sedaj pregovoriti upornike, da prenehajo z vojnimi operacijami .proti Huerti. To bo pa silno težavno, ker rebeli se izgovarjajo s tem, da če oni prenehajo z vojnimi operacijami, da se s tem da Huerti čas in prilika, da organizira nove armade, dobi novo orožje in se utrdi na predsedniškem stolu, nakar bo silno težavno ga pregnati. Vodja upornikov, Carranza, se je izjavil, da sploh nobenega posredovanja treba ni bilo, ker •uporniška vojska bo kmalu pred glavnim mestom Mexico City, nakar bo moral Huerta bežati. In kakor hitro je vojska rebelov v glavnem mestu, tedaj bo tudi mir v Meksiki, se je izjavil Carranza. Z velikim zanimanjem se tudi pričakuje stališča, ki ga bodejo zavzelle Zjedinjene države, ko pride parnik Antilla v Tampico, da izkrca orožje za vstaše. Ali bodejo Zjed. države dovolile orožja izkrcati ali ne, je .precej veliko vprašanje. Če hočejo biti nevtralne, ne bi smele dovoliti, če pa žalijo usta šetn uspeh, bodejo pustile, da se izkrca orožje. Huerta je zvit, ■ trji^K"" ■ # -k* Nasi dopisi. Davis, W. V«. Cenjeno uredništvo. Iz te velike slovenske naselbine se le redkokdaj kaj bIIAI, naj opišem torej nekoliko tukajfine razmere. Tukaj in v Thomasu je naseljenih veliko Ste-vilol Slovencev, ki so zaposljeni deloma v gozdih, oziroma na parnih ia-gah, deloma v premogokoplh. Delavske razmere so tukaj precej povoljne, v gozdih in na Sagah se dela cel dan, ne pa tako v Thomasu v premogovih rovih. Premogarjl v Thomasu delajo le 3—4 dnij v tednu. Rudniki v Thomasu «0 jako nevarni in polni plina Vfieraj, t. j. v petek, 29.maja se Je ponesrečil rojak Stok, doma od sv. Petra na Krasu. Pri miniranju mu je dinamit predčasno eksplodiral ter reveža strašno poškodoval. Iztrgalo mu je desno oko,1 preklalo desno roko ter ga tudi po prsih razmesarilo. Prepeljali so ga v bolnico v Cumberland vendar ni upanja, da bi okreval. Kar je najbolj žalostno, je to,d a ni bil prt nobenemdrufttvu.Taki sluCaJI bi morali vendar enkrat ie rojake izučlti.da se zavarujejo, bodisi pri eni ali drugi Jednotl, ker po toči zvonlU Je prepozno. V soboto, dne 23. maja je lm«lo tu na Davlsu menda najmlajfte društvo SNPJ.po imenu "81ovenski gozdar' svojo vesellco.Igrall so tudi veseloigro "Trije «pti6kt", ki Je naredila Jako ugoden utls, posebno 6e se pomisli, da so Igralci prvikrat javno nastopili ter so se vlog komaj en teden učili. Po predstavi je sledila prosta zabava, katerega se Je udeleSilo staro 16 mlado, vrteli so se do polnOCl. Zabava se je v najlepšem miru zaklju-čilla. Pozdrav naročnikom. Anton iabec, pot. zastop. CI. Am, Colllnwood, 0. Narava Je že vsa ozaljšana s cvetjem, svet rad pohiti ven, da se navžlje svežega zraka, ki je posebno delavcu Jako potreben. Ko nekoliko pomislimo, vidimo velikanski preobrat na industrijskem polju. Človeštvo se bori za svoj obstanek bolj kbt prej, '.kapitalisti se pehajo za denarjem in pomandrajo pred seboj vse, kar jim je na potu. Da je to resnica, lahko izve tudi razvpiti John Kranjec in Omanov privesek Widervol, ki neprestano pisarijo o clevelandskl naselbini ter jo sramotijo v Am. Slovencu, ki je najbolj umazani, nazadnjaftki in barab-skl listič, ki že 27 let deluje na vse krilpje, da drži slovenski narod v lAmerlki v temoti. Seveda se vzdržuje na površju le b pomočjo KSKJ In nekoliko proslullh duhovnov, kajti delavec tak list sploh ne mara. Zakaj taik Ust, ki Je pisan v "katoliškem duhu" ne zavzame Ideje prvega bo-ritelja prlproBtega naroda. Kristusa, ki je živel pred 1914 leU? Dandanašnji grabljlvl duhovni Izkoriščajo program Jezusa Kristusa, kopičijo si brezmejno bogastvo, in Če bi Krist danes prišel med avoje "naslednike", bi bil prvi, ki bi vzel bič ter bi pre-gnal farizeje, ki vlečejo svet za nos. Ali bi ga pa njegovi "nasledniki" križali, ker bi se zbali njegove pravične kazni. Nisem zoper poštene duhovnike, kajti Jaz sem prepričan, da ravfla duhovni nezmerno veliko dobrega na-rede med priiprostlm ljudstvom, slino veliko bi pomagali nezavednemu delavstvu, če bi mu hoteli povedaU ono, kar bo danes s delavcem godi. *all-bog, da je takih duhovnov danes malo. več pa Jih Je po vzgledu Janeza Kranjca, ki ne delajo druzega kot blatijo delavce po časopisih. Mnogo Jih Je, ki pravijo, da delavskm zavednost delavca nič ne briga, in zato delujejo vsi taki slabi duhovniki proti delavskim organizacijam, ker dobro vedo, da bi Jim ušle kure Iz kurnlka, kakor hitro bi delavstvo postalo zavedno. Delavec, ozrl se nekoliko na današnje rimsko polje in primerjaj uboš-tvo Kristusa in med današnjo bogatijo njegogovlh "naslednikov". Poglsj v cerkveni kolledar In prepričaj ie, koliko delavcev Je med svetniki. Našel bofi nobenega ali pa le rsdko kdaj katerega, nasprotno pa same papeže, škofe, prlncezlnje, cesarske hCe-re, po "milosU božji" • vladarjev, kronane glave, grofe, viteze, a delavca, tega trpina, ki Je naJvM prestal na svetu za svoje Življenje, pa zaman lfifieš med "svetniki". Kako je to mogoče, da'so ravno najbolj bogati ljudje postali svetniki, mogoče so si s svojim bogastvom kupili svetniflki sedež v pebeslh. , Poglejmo milijone In milijone, ki jih ima papež V Rimu, za katerega beračijo po celem svetu. Ima stanovanje, kjer Je nad TOOO sob, Ima vojaško oboroženo straflo, Ima bisere in diamante, v svojih čevljih nosi všlte dragocene kamene, katere morajo verniki poljubovaU, kadar pridejo k nJemu. Kristus Je Magdaleno dvignil, ko je priila k njemu kot greš-nlca in mu hotela poljubiti noge. ker njemu ni bilo za čast, kajti sam je povedal: Moje kraljevstvo ni od tega sveta, njegovi namestniki pa da-DSf ip«ka&fftfc borzah, pridigajo po prilnlcah toliko, in po vzgledu Kranjskega Janeza mahajo in psu-jejo okoli sebe kot stekli psi na vsakega delavca, ki ne trobi v njih rog. Kolikokrat CItamo po listih, ta škof in nadškof je zapusUl toliko milijonov, komu, marl delavcu- Niti na misel ne pride tem ljudem, da bi se spomnili delavoa, od katerega so dobili denar. Kaj ne, John Widorvoll. ki si toliko sateleban v Krlstove namestnike, kako so U ljudje trdo delali v ' 'urneglevih tovarnah ali drugje, da so zaslužili svoje denarje? Alf Je mo goče Rev. Kranjec prihranil denar i tem, da nI pil pijače, ker je preslabo služIl T Torej povejte delavcu res-ralco kje so dobilll cerkveni kneal toliko ' bogastva, da se ponašajo v dia, man tih žametu ln svili? Ti pa delavec ki se potiš vsak dan po deset ali še več. nr, pa nlmai nič. Razlika med cerkvenimi knezi In kapitalisti je t saj ta, da kapltallsU dajo zaslužiti vsstf toliko delavcu, da se »ilo «SSbTfrSKS? Dali na drupi itrani Wilson prerokuje. Podivjanesufragete § w Washington, 3. junija. Predsednik Wilson je trdno prepričan, da so sedaj vse ovire za dobre čase ostranjene, in da pride kmalu prosperiteta med nas. Tako se je izjavil* včeraj napram v&em, ki so ga obiskali in vprašali glede slabih časov v Ameri'ki. Wilson je priznal, da vladajo sedaj nepovoljni časi, toda je odločno zanikal, da bi bila demokratična vlada temu kriva. Wilson se je včeraj prvič javno izjavil glede splosnega gospodarskega položaja, odkai je predsednik. Iz njegovih besed se -da tudi sklepati,- da se b0 konečno železnicom dovolilo povečati cene za prevoz blaga, za kar železnice že dolgo prosijo. Železnice so se izjavile, da kakor hitro jim bo dovoljemo povišati cene za prevažanje blaga za 5% tedaj bo dela povsod dovolj, ker sedaj železnice drže vsa naročila nazaj. Nadalje je predsednik kvo-tiral govor predsednikka jeklenega trusta Garya, ki se je sam izjavil, da se bo jeklena industrija kmalu dvignila ter se bo začelo delati povsod ^ polno paro. Denarni trgi, ki so dosedaj konservativni, bodejo z veseljem .posojevali, takoj ko se industriji odpre pot do razvitka. tDtosloyno je predsednik rekel: "V resnici priznam, da je v nekaterih krajiih slab industrijski položaj, toda ne povsod enako, in po nekaterih krajih se je stalno delalo. Upamo pa sedaj, da se bliža prosperiteta, in da bo dovolj dela povsod, ko se od-pro demarnftf^i in začnejo gibati vsa industrijska podjetja. V Washinjjtonu jc tudi poslanska zbornica sprejela predlog, da etelavske organizacije niso trusti ali kombinacije, ki so ustanovljene radi tega da podirajo ali škodujejo trgovini. Prvotni načtr je bil, da se pred postavo truste in korpo-racije spozna za enakim, toda po novem načrtu bodejo delavske organizacije v drugi kategoriji kot trusti in korporacije. Senat je včeraj odobril, da sme mornariška uprava prodati dve stari bojni ladiji "Mississippi" in "Idaho". S skupllje-nim -denarjem se naroči nov dreadnought. Baje namerava grška vlada kupiti obe stari bojmi ladiji. Kongresman iBritton rz lili— noisa namerava vložiti zakonski načrt, da se porabi stare častnike v državni službi, mesto da bi doma počivali. Vlada ni zadovoljila s takim načrtom. -o- DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: 50 kron .......... fO.35 j 10« kron 26.50 ' 200 kron *.......... 41.00 300 kron .......... 81.50 400 kron .......... 82.00 500 kron .......... 102.50 1000 kron .......... 204.00 2000 kron .......... 403.00 5000 kron .......... 1018.00 : Poštarlna Je všteta pri teb svotsh Doma 99 nakazan« svote popolnoma Izplačajo bra vinarja odbitka. Naše dsnarns po&IIJatve laplatuj« c. kr. poštni hranilni urad v 11 de It dnstv. Denarja nam poslati Je nsjprlllčneje do $50.00 V gotovini v priporočenem ali registriranem _ pismu, vetje zn* ska po Domsstle Postal Money Ordsr sli M New York Bank Draft x PRANK lAKim: 8t Cortland! tt. New York, N. Y ALI PODRUŽNICI CUVakAN D. u. London, 3. junija. Stražnik v Dore umetniški galeriji, je bil danes smrtno ranjen, ko je skušal preprečiti neki sufrageti, da ne bi s sekiro razbila dragocene slike. Podivjana ženska je udarila stražnika s sekiro,katero je vihtela v roki. in sekira je razklala glavo stražniku, ki je opravljal svojo sluibo. Odpeljali sa v nezavesti v bolnišnico. 2enska je razbila dvoje dra-gocenih slik, ko jo je opazil stražnik teh hitel napram njej. Ona pa je v istem trenutku zamahnila po njegovi glavi. Na pomoč je prišlo več drugih stražnikov, ki so furijo prijeli in odnesli na cesto, nakar je bila odpeljana v ječo. Tu bo čakala toliko časa, dokler se ne zve ali i bo stražnik umrl. Su/fraigete so se z vso silo spravile nad policiste. Dva policista, ki sta stala pred Hollo* way ječo na straži, sta bila nenadoma napadena od suifraget, ki so potegnile pasje biče, 9krite pod krili, ter začele (idrfhati po policistih. Toda policista sta ženske kmalui naidvladala ter jih odpeljala v zapor. Ženske imajo navado;1 da vedno stra-žijo okoli ječe, kadar je kaj su-fraget zaprtifa, in fcato policisti ničesar slutili, ko so se jim bližale ženske. Blizu Earlsfielda so sijfragete včeraj lep pavilon zau javno rabo. Troje žensk so včeraj zaprli pred kraljevo palačo, ko so skušale si pridobiti vh-od. Ko so prišle na sodnijo, so ta*A ko silno kričale, da sploh ni bilo ničesar druzeg-a slišati Y sodni dvorani. Kaznovane so bile s tremi meseci zapora, in: izjavile so se, da bodejo toliko č*ša stradale, dokler se jih ne^ spusti iz ječe. Blizu Belfasta so sufragete zažgale neko vilo in neko javno kopališče. iPbroča se tudi it d drugih divjotah angleških su- fraget. ' 1' -: . ■i....... (m i 1» r • \ 1 ■ g'tfcfia Preiskava o pomorski nesreči Montreal, Canada, 3. junija. Sodnik Lord Mersey bo imenovan za sodnika, ki bo preisko* val vzroke nesreče parnika "Empress of Ireland". Sodnik Mersey je svoje dni vodil tudi obravnavo pri preiskavi o nesreči Titanica. Canadian Pacific družba, katere last je bil potopljeni prnik, je konečno izjavila natančno število mrtvih. Vseh skupaj je zgubilo življen- > je 1024. Na krovu je bilo 1476 ljudij. •i!""' TAifnH^^^I Ubogi cesar. Tokio, 3. junija. Novi japonski cesar, ki je že pred dvema J letoma nastopil vlado, še sedaj Jj| ne more torti ikronan. Enkrat mu je iena bolna, sedaj pa iraa-» ;; jo dvorno žalovanje radi smrti cesarice-udove. Kronanje bo najbrž šele novembra. Molk moža pove stokrat več kot klepetanje tisoč žensk. ; Dobra dela nikdar ne umrjejo. toda nehvaležnost jih iive po- kozarcu ipijače, naredi vedno^ Iz stare domovine ženske dolgfctTileoe ufcta suknje plaidirane. Velik »rileni okraien ovratnik in rokavniki, Redna cena $9.86, posebna...... Ženske in deklfcje serge suknje z dolgim shawl ovratnikom in rokavniki iz moire svile. Veliki okraski. Črne, navy, rjave, Copenhagen in druge barve. Baikj> tretje nadstropje A
  • fr Biftn .......................$S4W hw.n.1 fttfflk« pa 3 omtm. IW^O aiiA>U ■ in nehnssfl M AM ikjftkfM i^pn nn pwpo- "fiuiiuii» piama, dopisi in denar naj ae poiilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, Silt ST. CLAIR AVE. N. E. yCLEVELAND. O._ »WARD KALI8H, PublUhar. L0PI8 J. PIRC, Editor. ISSUED TUB8DAY8 AND FRIDAYS. ac«d by 18.000 aiorcoUiu (K rnlntra) In tlM City Of ClPTeland and elsewhere. Ad-*r-tUU« rates on «qu«t. TKL, CUY. PWINCKTON tea Bote red a» MCond-clAM matter January Oth 1000, at the po«t office at Cleveland, O. udtr the Act of March 8.1870. ■ --1-'■■ ■ ........... ..... No. 45 Friday June 5 1914. Resnica o colored* skih dogodkih. V državi Coloradi irriajo nekake postave, katere če bi se i'jpolnjevale, bi gotovo preprečile take dogodke, o katerih smo čitali zadmje mesece. V državi Coloradi je postavno prepovedano odpuščati od dela delavce v starosti od 18.—60. leta samo radi starosti. Poedi-nim kakor'tudi društ.vom je po postavi zabranjeno preprečiti delavcem pristop v unije ali Idruigc organizacije in po postavi je prepovedano splolfc delati' kak pritisk na delavce ali jim celo groziti z zgubo dela, če se hočejo organizirati. Poedmim kakor tudr korporacijam je po posta vi prepovedano uvažati Lskebe v Colorado ali jih celo sprejemati na delo, ne da bi se ' jim prej povedalo, da je v do-;, ttčnem mestu štrajk. V državi pCoforado je. po postavi prepovedano najemati oborožene hlapce in stražnike, po postavi prepovedano kompanijam se pftboroŠeVati, *da Ibrtiiijo svojo flastnino, če nimajo prej za to pismenega dovoljenja od stra-!p guvernerja. 'Postavno je določeno, da se sme .po premogovnikih delati sam0 osem uc. Državna postava zahteva, da so Jv*i rudniki opremljeni z vsemi predmeti za varnost in zdravje delavcev. Postava ima ostre ttaredbe glede kompanij skih prodajalen. In če premlislimo, da imajo vse te postave v Coloradi v korist delavca, tedaj bo vsakdo vzkliknil: Delavcem v Coloradi ie, bolje kot sploh kakim drugim delavcem v drugih državah. Toda kakšne so delavske razmere v Coloradi v resnici? Kako je na primer z zdravstvenimi odredbami v rudnikih in kako je vse pripravljeno n. pr. proti nesrečam v rudnikih? Na svetu je, ksforr)? fttokazano po statistiki • nafvqč~nesreč v rudnikih ravno v Zjedinjenih državah, in največ ravno v Coloradi. Leta 1909 je prišlo v državi Illinois od ioopremogar-jev 2 in devet desetin odstotkov nesreč, v državi Pennsylvania 3 in enajst stot. odstotkov, v Coloradi pa je zneslo število nesrečnih smrti premo-garjev leta 1910 na vsakih too premogarjev 211 Leta 1907 se je pripetila strašna premogar-ska nesreča v iPrimero, Colc, kjer lastuje Rockefeller premogovnik. Tedajni državni pravnik Colorade se je takoj uapo-. til v Las Animas county, da preišče, kdo je vzrok silne delavska nesreče. Toda ko je tja prišel, jekoronerska porota it rešila celo stvar. In gleite, kako so sklenili kompanijski doktorji glede te nesreče, kdo jo jp izakrivil l Tako so rekli; Delavci so sami krivi te nesreče, keT so šli v jamo, dasiravno so vedeli, da so strupeni plini v njej in da 9e bo pripetila nesreča f In kaj bi se zgodilo s premogarji, ko ne bi hotel: it? v jame? Kapitalisti bi jih s. silo pregnali in najeli skebe, kljub državni postavi, ki pravi, da se tega ne sme storiti. Kajti v okrožjih Las Animas in Huer (ano ne veljajo nobene državne 1" *m 1 • in tiranija Colorado Fuel T /1 , , • v on«h" okrožjih spolniijejo kompanijsko voljo, ttjjn upljiv teh kompanij ne sega samo po tem okrožju, pač pa se razširja naprej in prihaja 4o samega glavnega mesta Denver-ja. Ko se je pripetila strašna nesreča v Primero, Colo, in je državna postavodaja hotela narediti veliko bolj strogo postavo napram kompanijam glede varnosti v rudnikih, je ta postava propadla, ker ni bila po volji Rodkefellerjevemu rudniškemu trustu. In kaj je bila posledica temu? Leta 1910 se je dogodila ponovna eksplozija v Primero, in 125 delavcev je bilo ubitih. In ponižna koroner-ska porota Las Animas okrožja je hitro prišla skupa, da reši kompanijo pred neljubimi posledicami, nrti preiskala ni nesreče, pač pa je enostavno zakričala v svet: Vzroki eksplo-' zije so nepoznani I Tiranska vlada kompanij v Coloradi obstoji v tem, da companije ne postavljajo samo kandidatov za javne službe v Coloradi, pač pa jih tudi sami volijo. Volitve po coloradskih rudniških mestilh. se godijo sledeče: Superintendent premogovnika gre najprvo v volivne jrostore, voli in prinese s seboj glasovnico. To da enemu delavcu, ki si markira vse, kar je volil superintendent, gre v volivni prostor in voli ter zopet prinese s seboj drugo glasovnico, katero zopet da tretjemu' delavcu in tako dalje, dokler niso volili vsi uslužbenci kom-panije. Koliko zaslužijo delavci v Coloradi ? Povprečna plalča pri Colorado Fuel Iron Co je Hi.56 na dan za osemurno de* o. Leta 1912 je zinašal povprečni' zaslužek 'delavca $613.-32 na leto. In ker v tako dragih časih kot jih imamo danes pri tal/o niaki pHači, delavec ne more pošteno živeti, zato so štrajkarji zahtevali tudi povečanje plače. Plača se odreduje težinj premoga, ki pride iz jame. Pri tem delu so kompanije neprestano gjoljufale tlelav,ce, nato zahtevajo' sedaj delavci, da morajo pri tehtanju premoga biti navzoči tudi zastopniki delavcev, ne samo kompani-stov. Nadalje zahtevajo delavci tudi, da se jim plača za ta-kozvano "mrtvo delo", to je za postavljanje ppor v> rudnikih, za odstranitev lesa in kamenja iz jame. Vse to so morali de-lavc^ dosedaj zastonj delati. •Toda vse to je brez pomena, se je izrazil Rockefeller, štrajk se vrti edino za priznanje unije, in tega Rockefeller nikdar ne dovoli. In seveda je to lahka stvar za kompanijo. Kompani-je bi se pogovarjale s posamezniki, ne pa z unijo. In ti delavci so večinoma inozemci, ki ne razumijo angleškega jezika, ki so bojazljivi in pregoljfani bi bili vedno od kompanije, ker ne razumejo kompanijskih zahtev. Za to je za take lj«udi unija prava P^&fi^.d« jih varuje pred izkonscanjem. Za ča* sa velikega štrajka leta 1904 so gospodarji odstranili delavce angleškega ali irskega rodu, in namesto njih pa je importi-rala Italijane iu druge tujce. S temi skebi je kompanija nekaj časa dobro shajala, toda ko so| se skebom začelel polagoma odpirati oči, ko se jim je začel želodec krčiti, in je postal njih položaj čimdalje bolj neugoden,, so se ti skebi iz leta 1904 organizirali v štrajkarje leta 1910. Zopet so došli novi skebi, 1 toda tudi ti so se organ.Ziralil v štrajkarje lansko leto. Noben delavec ne more pri koinpani-jah v Colorado delati več.kot tri leta, ne da bi- se popolnoma prepričal, kako nesramno grdo ga kompanija goljufa in slepa-ri. In kako skrbi za stanovanja ta Rockefellerjev trust. KoCe, kjer stanujejo premogarji', so konipanijska lastnina, zato pa imajo kompanijski hlapci, šerifi in nadzorniki vedno vstop v take koče, kjer ne razpolagajo samo z lastništvom delavca, pač pa tudi z njih ženami in hčerami. Seveda, lastniki kompanij stanujejo daleč proč od premogovnikov, in če tudi čujejo kaj o krivicah napram delavcem, tega ne vrjamejo.« nese državna komisija pete, pa je itopet vse pri starem. In tako se zgodi, da posije državna oblast v svet poročilo, da vlada v coloradskih rudnikih najlepši mir in red, da so delavci zadovoljni,'in da časopisi, ki poročajo o coloradskih grozotah, laiejo. In vest državne komisije je umirjena, delavci pa garajo naprej. In če vse to jemljemo v po-štev, tedaj si lahko razlagate strašno ogorčenje delavcev napram kompanijam. Ta mržnja in ogorčenje je delavcem potisnilo orožje v roke. Do kakega klanja je prišlo letos v Coloradi, se je čitalo po vseh listih. Lahko se reče, da so co- 1 loradski delavci največji reveži v Zjedinjenih. državah. -o--j Nadaljevanje iz prve strani. - i Dopisi [sedaj za »poved, obhajilo, birmo, du-(hovniiko plačo, paplanovo pla£o, premog, sploh v«e moral plačati, če hočeft pripadati cerkyl. In in vse to dobiš plačilo iele na onem »vetu, tukaj pa garaj, drugI ae pa dobro aa-bavajo. Koliko teh trotov bi moralo biti prl-ailjenlh, da prime ta. lopato, da bt vaaj enkrat polteno poskuall s kako te-lavo ae denar zaaluil. Mr. Privesek Wldervol tega ne prlpozna, daalrav-, 110 Je sam prizadet, toda Ima v tvoji butici tercljalske možgane, kar ae I razvidi iz njegove aamohvale. Da bi ! pa kako točko, kjer Je on prizadet ls-podbil, je pa kljub tvoJ4 nazadnjaški Izobrazbi manj zmoten, kot fanatični* terdjalka. Wldervol, zapomnite al, da bodete ie imeli priliko Cutl od 99 odstotkov olev. Slovencev, in konečno bodete tudi vi prlAlt do prepričanja, da ae delavstvo ne more drtati v temi, da je treba pomoči za delavatvo, toda ne od takih kot je Wldervol. ki je ato let za luno. Frank Kotel. Cleveland, 0. Vse izraze, ki jih Je mogel najti Rev. Oman po slovarjih, Je akupaj spravil, da bi primerno od-I govoril, toda vse šaman, vprašanja še nI rašll. Nikar se ne Jealte. Le počasi! Saj ae lahko čisto mirno pogovorimo, samo atvarno, brez zavijanja, pa bo šlo. Vprašanje, ki Je bilo te mnogokrat stavljeno: Zakaj so Javne šole boljie od farnih T ni bilo še odgovor* Jano. Poveje vendar, ker potem imamo mi Ae veliko povedati, kar vaa bo storilo le boU aervozne, ker bodete apoznati, a kom češnje zobljete. Svetovalo ae vam je, da oatanete v cerkvi pri avojem delu, toda nepreatano silite v javnost. Dobro, to nas veaeli ker Imamo vsaj dovolj vzrokov, da vas raakrlnikamo pred ljudmi. Povemo lahko tudi o preteklosti. Je tu Hus, Kopernik, natezalnice, lakvlil-cU», Gubec, Trubar. Dopisni karjl Am. BI. lahko berejo ta list In lahko krh čijo, da d. Am. "ni sanlč", vedite pa, da bo ostalo, kar Je določeno napredni strujl. VI dopianikarjl bi radi vto-plll v tltcl vode vsakega, ki ne nosi v vat lep. In to s« pravi po katoliško uničiti svojega bliftnjega. Hinavci! VI postavljate vero v slabo »uč. Ml sa, m borimo proti veri. pač pa proti onim, ki Jo zlorabljajo. Ali nI to re anlcaT Ko se je opisovalo nevrednega duhovna v listih ali brošurah, Je viraata) Rev. Oman tat zakllcal v Am. SI.; ljudje na pomoč, glejte, kako so »oper vero ia kako naa hočejo ugonobiti. itd.! — ta od aekdaj tako kričijo, kadar jim kdo stopi na prate, češ postavite se sa naa, ljudje botjii Nevednim delati sapreke do avo-bodnega mišljenja, bodi nam zločin: širiti njih duševno obsorje — naša dollnoat Kdaj Je še saaušnjeni zahteval svojih pravic, ne da bi bn od svojih gospodov naavan sa zločinca — ali velelsdajalca? To nam tudi lahko pove Oman. Bojanov. Butte, Mont Cenjeno uredništva Mogoče ste čitali dopise 'v Am. SI. od nekega John Zakrajška ia vašega mesta, ki Je šel na'tHWe-jwt k Kranjcu Janezu. Med drugI nI očita, da las nimam pravice, da bt kritiziral Srpana in druge. Rečem le toliko, da kolikor ima pravice John Zakrajšek. da blati dev. Slovence po Am. 81. toliko jo Imam tudi Jaz, da zagovarjam dev. delavce, ki ao naprednega mišljenja. Zakrajšek imenuje Cl. Am. nazadnjaški list, ker Je pa to delavaki. torej naa zavedne delavce ravno tako zadene psovka tet lista. Da M pa ta-I kim ljudem kot ao Zakrajšek pustlUl vso veljavo, bi pa bilo Jok In škripanje med delavci. 6e ima John Zakrajšek kaj pameti v avojl glavi, ho vendar nekoliko premlalil In preštudiral, kdo Je bil vzrok, da Je bil štrajk v Michlganu zgubljen, kar se tiče pri-poznanja unije? Nihče drugI kot taki kot Je John Zakrajšek. ki beretf liste Kranjskega Janeza in calumetakega Ktopčlča. ki ne skrbijo prav nič za izobrazbo delavca, pač pa podpirajo skebe, kjer morejo. Tako so spoznali tudi delavd v Calumetu pod vodat-vom ovčarja Mihaela, ki je vodil gar-Jevo delo akebov med štrajkarji. Nadalje naj premleli ta John Zakrajšek, kako Je delavski pololaj v Coloradi, kjer pobijajo delavce v borbi za kos kruha pod vodstvom Rockefellerja, ki vsako nedeljo v centevt tiči. Proti delavcem se bojuje Rockefeller z milijoni, Kranjski Janez pa a hudičem. In ti John Zakrajšek, ali se ti ne smilijo odoradski reveži, katerim so po-BtreUali lene in otroke? Tako ta-obrazbo kot jo Imaš ti, sem Jaz še Imel doma. ko sem se matere sa krilo drtai. In vedi, da Je treba danes na svetu delavcu kaj več vedeti kot samo pisariti v farške liste v pogubo Ne zamerljp Kranjskemu Janezu v Jo) letu, ki farba delavce, ker je to njegov poklic, toda smiliš se ml ti, John Zakrajšek, ki hodiš ta njim in pomagaš delavce zatirati, daal al sam delavec. Ostal boš alep, dokler bol tako delal, Ia noben napredek na ave-tu tebi ne pomaga, dokler se ti ne od-pro oči In bol aprevMel. da je poleg Am. 81. le kaj druzega na avetu. Ko bi ttl napredne liste čital. bt Imel drugačno laobrazbo, ne bi tako psoval čez delavce kot sedaj delal. Ko bi vsi s strupom proti delavski organizaciji, zato pa Ja tako na avetu, da delavec delavca sovrati, mesto da bi bila prijatelja ln sg »kupno borila proti skupnim izkorlščevallcem. Toda to Je za tebe Zakrajšek preveč, v tvojo glavo ne gredo take stvari, ker ti Kmnjaki Janes ne more dati boljših naukov. Zato pa pravim, da se te Majka bolja usmili. John Zakrajšek, ker rujet proti delavcem v kompanij I s Kranjskim Janezom, ln Če imaš še kaj peovati čez delavce* pa pojdi zopet na boljo pot k Jdiattašcemu čredniku. John Rlhtar. M—o- - KRANJSKO. Utonila. Frančiško Flere iz Dortrzai je napadla pri pranju ob potoku božjast. Padla je v vodo in utonila. Smrtno se ponesrečil. 75letni Fran M?ihelčič h Vipave je nesel te dni otep slame z Nanosa domov. Med potjo mu je spodrsnilo. Padel je z glavo s tako silo na neko skalo, da je mrtev obležal. Samomor. Dne 17. maja seje ustrelil v Javorniku posestnik in mesar Lovrenc Pristavec, p. d. iPernus. Izvršil je samomor baje radi slabih gospodarskih , razmer. Pred enim letom se je njegov sin v neki gostilni v Otočah ustrelil. Obesil se je preteklo nedeljo v tiralnici v Kočevju ^letni Iv. Eppih. Umrli so v Ljubljani Ivan Molek, posestniikov sin 18 let. Mihael Komac, zasebnik 74 let. Ivana Ponikvar žena užitnins-kega paznika, 45 let. Terozija Lesjak, žena vpokojenega sodnega slugp, 60 let. Neža Pele, zasebnica, 79 let. .Ana Ošaben, žena železniškega nadsprevod. 62 let. Marija Podkrajšek bivša trgovka. Velik požar v Groeupdjem. 20. majaponoči je začelo goreti pri posestniku Jakobu Štruklju pO. d. Fehtarju, ob glavni cesti. dgenj je uničil tri igospo-'darska poslopja, tudi hiša je precej poškodovana, vendar so jo pa še pravočasno mogti rešiti. Dan prej je imela grosupeljska požarna bramba mašo na čast sv. Florijanu. Značilno je, da je Stryblju pre4 kratkim nek neznanec zrezal streho pri koleselju. I« tega sklepajo, da je tudi ogenj nekdo iz maščevalnosti zanetil. Ljubljanska garnizija. V vojaških krogih se govori, da namerava vojn« uprava pomnožiti ljubljansko igamizijo. Nastaniti hoče v. Ljubljani en polk havtoicne art He rf je in rrefraj domobranskih ulanoev, pa tudi en oddelek sape rje v pride sem. Vojna nprava stopi menda še v tem meseou v dotrJro s pristojnimi faktorji zaradi preskrbe prostorov za to vojaštvo. stajersko. Anton Hržič. Dne 17. maja je umrl v Mariboru profesor Anton Hržič; x 73- If,1« SVQie starosti. Prbfesor Hržič je služboval v Zagrebu in v Varaždi-nu, a študiral je na Hrvatskem. Spada torej v četo tistih Slovencev iz prejišnje dobe, ki so hodili na Hrvašfko. Anton Hržič je bil naroden in napreden mož in kremenit značaj. Iz Ojstrške vasi pri št. Jurju ob Taboru. .Nedavno se je osnoval v tej vasi odbor, ki si je nadel veelvažno nalogo napraviti potrebni vodovod. Za Ojstrčane bi bfila ta naprava osobito velikega pomena. Znano je, da razsaja pri njih vsako leto leto legar (tifus) in sicer ponajveč radi tega, ker primanjkuje dobre pitne vode. če dobijo torej res vodovod, se bode odpomoglo temu ne-dostatJku. Draginjska doklada vpokoje-nim .učiteljem .in učiteljskim vdovam. Kakor iznano, je dt>-voUl štajerski deželni odbor vpokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam skromno dra-ginjsko doklado. Ista bi morala biti že davno izplačana, a štajerski deželni! šolski svet nima. časa dotičnega akta rešiti in deželnemu odboru poslati. Tako vsaj trde grašfci listi — in ti imajo prav re zveze z molgotci v d*žel nem šolskem svetu. ■ ' velik protestni shod slovens-kega delavstva, ki ga je sklicala škedenjska podružnica' Narodne delavske organizaci-1 je. Na shodu so govorili razni govorniki tako državni in deželni- poslanec dr. Rybar, deželni poslanec Miklavec in več dttugih. Sjprejetih je bilo tudi j več ostrih resolucij. Na sihodu ( je zlasti vladalo veliko ogor- | čenje proti vtalijortski vladi, ki | se na našo škodo vmešava v j avstrijske notranje posle. Shod 1 je biil zelo dobro obiskan in ni prišlo do nobenih izgredov. Stavka na ribjem trgu v Tr | stu. Na ribjem trgu v Trstu | pričela se je zanimiva stavka. { Preprodajalci rib pričeli so j stavkati radi tega, ker je tržaš-ij ki magistrat določil čožotskim | ribičem poseben ločen prostor na ribjem trgu, namreč vse one mize na morski strani. Ob- I čflnstvo, ki želi kupiti sveže ri- j >e in poceni, je dajalo prednost J čožotskim ribičem m je zane- J marjalo preprodajalce. Ti so J protestirali na magistratu in j co niso takoj dobULi zadoščen- J ia, so profglasili stavko. Ribe j sedaj mirno počivajo v ledu J in se mehčajo. Preprodajalci i hočejo stavkati toliko časa, da 1 se čožotskimi rtibičem ne od- E vzame njihovih predpravic. C Potrebnost slovenske šole r na Reki. Skrajni čas je že, da I se pobrigajo reški Slovenci za.f to, da dobe na Reki slovensko ^ šolo ter da ne dajejo svojih I otrok potujčevati po laških šo- ( lah, če se vpašteva, da je da- I nes na Reki najmanj osem do i deset tisoč Slovencev in še se 1 vpošteva dejstvo, da je med te- ( mi najmanj tiisoč slovenskih ' otrok, ki zahajajo v šolo, kjer I pa ne slišijo niti besede v svo- j jem maternem jeziku in se naa- j če le sovražiti svoj materni je- « zik, potem se pač uvidi, da je . slov. sola na Reki nujna potreba. ' Barvane pralne obleke gingham ali platnene ovratnik s čipkami. Mera od 14 44 Po $2.50 Prijetni modeli, iz jako izbranega blaga, dolga ali kratka tuničasta krila ovratnik s čipkami in rokavniki Po $3.95 Barvane pralne cbleke iz ginghama, crincle crepe .okrašene z Medicrovratnikom dolga tuničasta krila. Po $3.95 Bele lingarija obleke, okra-šene s umetno delanim ovratnike m in rokavniki Tu-nitasto krilo. Mere 14 44 Po $5.95 Obleke z belo voile, crincle crepe. Dolgo tuničasto krilo Lepo okraiena bluza Mere 14-44 Po $7.95 S čipkami okra lene, vpletena voile krila, najfinejfii izdelek Medici ovratnik. Mere 14-44 Ženske svilnate $9.95 suknje Dolge serge suknje po $10.75 V STARIH CASE Trineijevo ameriškogrenko vino PRI želodCnb boleznih, PRI BOLEZNI JETER, PRI BOLEZNIH ODVAJALNIH ORGANOV JOS. TRINER, IZDELOVALEC Trinerjev liniment je jako močno zdravilo, ki «e lahko zmeia z oliv mm oljem. Bolečine v udih, sklepih in miškah mnogokrat sgin^ ko ae e* L . y I 1—. J J, __ --Lji. |__J__ • njil.jl,.... krat namazete. imejte ga veono aoma, oa g» raoi^e, uoar je ponreono. T—, ,M" 1 .M,MMI Ustanovljena 13. novembra 1910. Glavni sedež; Cleveland, O. Iakorporlraaa v državi Ohio leta »11 W. Predsednik: JOHN GORNIK, «105 8t. Cair' Avenue. Hfe* Podpredsednik: PRIMOt KOGOJ, 1068 Bast 61 Street. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1S43 Bast 60 Street g Blagajnik: JERNEJ KNAU8, 61» St. Clair Avenue. Zdravnik: JAMBS M. 8HJJAKAR 6117 SL Clair A vena«. ODBORNIKI: Frank Jakiič, 3922 St. Clair Ave. Joalp Rum, 130« B. 66 8t. Prank ZoriC, 1366, B. 56 8t Frank Oerne, 6034 St. Clair Ave. Anton Qrdlna <127 St Clair Ave. Igime Smuk, 4508 Superior Ave. Anton Ofltir 1188 E. »1 St. Zverino glasilo "CLBVBLAND9KA AMERIKA ' Val doplal, drage uradne stvari ln denarne nakasaice naj ae poilljajo na slavnega tajnika ' ^ , ' ' Pisarna glavnega urada ae nabaja na 61X0 St Clair Avenue. svežim blagom, po nizkih cenah. Vedno najbolje blago po nizkih cenah je naše geslo. Klein Bros. 6019 St. Clair ave. +t*m+mmmm*mmmmmmmmmmmmmmammmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Soba se odda v najem za dva fanta. 1118 E. 63rd St. (47) Odgovor. iNekomur v odgovor na Hamilton ave, ki pravi, da smo naša družina "Polaki", -mu eno stavno odgovorim, da če bi razmere natančno preiskali, bi najdlh da je dotični človek sam "big Polak". Izjema je, da ima \Folak dve no|gi, en nos, itd. Neka ženska, ki se v vsaki pri-Wcr zaletuje v mene, oziroma v mojo družino, njej naj velja, da ji ne manjka druzega kot strgan klobuk na glavo in jo postaviti v koruzo (koruznim sovražnikom v svarilo. Daleč naokoli bi vse zbežalo, najmanjša musica bi se ne ^drznila jaz in farmar, ha, facia j Soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1153 E. 60th St. - (45) NOVO slovensko podjetje. Cenjenim rojakom naznanjava, da sva pripravljena prevzeti vse kar se tiče stavbenega dela, novo ah staro. Vam dobro znana Fr. Hočevar, 1099 E. 64 St. in Vincenc Badalič, 19708! Shawnee ave. 'Nottingham. Vsa naročila se izvršijo v popolno zadovoljnost (50) Slovenka dobi takoj službo za kmhinsfko delo. Vprašajte na 6424 Spilker ave. % (45) KAM V NEDELJO? Se vpraša vsak, a odgovor je lahak. Pridite v kavarno Vinko Pristava, kjer lahko igrate na biljardu, domino, ša/h in drugo. Pijete dobro belo in črno kavo, čaj, limonado in razno drugo pijačo, in če je kdo lačen, se tudi po želji potolaži želodec. Pri vsem tem vtm svira glaso-vir. Za obilen obisk se priporoča Vinko Priatov, &15 St Clair ave. , ^ri-44 Dva že rabljena, toda dobro ohranjena motorna kolesa (mo tor-cycle) se prodasta po jako nizki ceni. Vprašajte na 6521 St. Clair ave. (47) Pohištvo naprodaj za dve osebi z rentom vred. 3 sobe. Po jako ntoki ceni radi odhoda v staro domovino. 6030 Carry ave. * Izurjen, slo venski krojač, ki zna dobro "rekfcke" delati dobi stalno delo «1 primerno plačo. John 2nidaršič, 1134 E. 60 St. Zahvala. Na tem mestu se najvljudneje zahvaljujem vsem, ki so mi skazali sočutje ob smrti mojega soproga Antona, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in ki so mu darovali toliko vencev in se udeležili zadnjega sprevoda. Posebna zahvala tudi dr. sv. Janeza Krst. v ColKn-woodu za požrtvovalnost in spremstvo. Zahvala sestri in soprogu iz Elkhart, Ind. in vsem drugim sorodnikom in prijateljem. Žalujoča udova Josipina Tiisoveč m otroci. Naprodaj je čedno pohištvo za družino in fante. Jo«. Zakrajšek, 1306 E. 55th St. (46) NAZNANILO. S tem potom naznanjam, članom društva "Prešeren št. 17 SE>Z, da se vrši prihodnja mesečna seja v nedeljo dne 7. junija v John Grdina dvorana na 6021 St. Clair ave. ob 2 pop. Nadalje se opozarja vse iste člani, kateri še dolgujejo na ases-mentih, da poravnajo vse na seji, da v slučaju bolezni ali smrti ne pride kaka neprilika, cer sedaj se mora vsak mesec plačati redno svoje mesečne prispevke. Z bratskim pozdravom Jos. Stampfel, fin. taj... Opekline in olganine. "Cenjeni: Hočem se Vam zahvaliti ža Severovo zdravilno mazilo. Naš mali deček se je težico opekel, toda po nade-vanju Vašega mazila, se je rana hitro zacelila. Mazilo je res i zborni* pripravek." F. Dudek, B. 586 Windsor Loire, Conn.— iSleverdvo zdravilno mazilo je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju ran, oprask, tvorov opeklin, ožganin, raapok in enakih poškodb na koži. Cena 25c v lekarnah. Vprašajte za Cedar Ranids Ia Priporočilo Q - ..-V Svojim prijateljem, fnancem in rojakom sploh priporočam moje prostore, kjer točim raznovrstne mehke pijače, okusen sladoled in smodke, cigarete ter tobak. Posebno ob nedeljah dobite pri meni dobro zabavo. Postrežba vedno točna. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Chas. Armbruster, 6400 St. Clair ave. (48) Lepa prilika za novoj/oročencg._ Naprodaj je pohištvo v jako dobrem stanju. 'Proda se Vadi odhoda v staro domovino. Vprašajte na 1083 E. 68th St, POZOR SLOVENCI! •t Ako hočete denar dobro naložiti, zanimajte se, dokler vam je dana dobra prilika za novo mesto foew Duluth, Minn tik $25.000.000 velike topilnice od U. jS. jeklene korporacije. Ta kompanija bo postavila 84 tovaren (šap), od katerih jib je danes že 16 gotovih, in katere bodejo meseca februarija 1915 v tjru. Mesto New Duluth ima najboljšo bodočnost, in kdor kupi v teh krajih lote, lahko tekom enega leta svoj denar podvoji. Prodajamo lote naprej od $475 na lahka mesečna odplačila. Vsak kdor se zanima, naj sa zglasi, dokler sem tukaj. Za prvih 15 kupcev je prosta vožnja od tukaj v Duluth in nazaj. Chas. Rebek, 6121 St. Clair ave POZOR! Naročnikom in rojakom v Farrell, Pa. in okolicr naznanjamo, da je za tamošnje kraje »naš zastopnik Frank Kramar, Box 5, Farrefll Pa. Rojakom ga toplo priporočamo kot pooblaščenega za pobiranje naročnine. Clev. Amerika. Pohištvo naprodaj za 12 fantov radi odhoda v staro domovino. 1021 E. 62nd St. (46) Takoj dobi službo slovensko de kle da pomaga pri hišnem delu. I*r. Vesel, 4026 St. Clair ave. _ .(a Hiše naprodaj. HiLza na 6\. ces. 6 sob 12a dve družini, škriljeva streha, porch pred hišo, klet, kopališče in podstrešje. Cena $2700. Takoj $400, drugo vsako leto $100 in šest odstotkov. Hiša na Prosser ave. za 4 družine, lep lot, cena $4000. Takoj $1100, drugo vsake tri mesece po $50, in 6Hiša se sama splaeuje. Hiša na 61,ces. 9 sob, za 2 družine, cena $2650. Hiša na 58. ces. 8 sob, se lahko naredi za 3 dririyne, hlev zadaj, cena $2800, plača se $1000 takoj, drugo na lahke obroke. Hiša na Norwood Rd. za 2 družini, velik lot, prostor za kokoši. Cena $3300. Hiša na 76.ces. 7 sob, .skoro nova, cena $3300. Dve hiši na Norwood Rd., 6 družin. Rent na mesec $62.50 cena $6600. Hiša na Carfr&ve. 10 sob, 2 družni, velik lot, cena 3600. Hiša na Carl ave. 8 sob, lepo urejeno, cena $4100. Dve hiši na Stanard St.1 na enem lotu, cena $3400. Lepo priliko imate Slovenci, katere veseli kupiti, oglasite se pri meni, v kratkem času imam nekaj farm naprodaj zelo poce-;ni, kakjar tudi nekaj trgovin, ohn Zulich, 6120 St. Clair ave. nasproti Knausove dvorane. _l—_ /a&\ Svarilo in priporočilo. Rojaki zapomnite si, da kadar kupujete hišo ali drugo posestvo, da ne dajete vašega te-ško zasluženega denarja samo na obljube agenta ali pa lastnica posestva, ampak glejte, da imate vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb , in se preveč naslanjate hiie in žemljica ter trgovine. Vedno mnogo hi! naprodaj okoli slov. ferkve in v Collinwoodu od $2000 naprej. Urad-ne ure od 8-9 zjutraj in od 7-3 zvečer, ob nedeljah od 9-12 dopoldne. Moj urad je na 6120 Si. Clair-ave. nasproti Knausove dvorane, stanovanje pa je na 1165 Norwood Rd. Izdelujem prepisne listine sam in jih notarsko potrjujem brezplačno svojim odjemalcem. Garantiram svoje delo in se priporočam rojakom, kadar ste namenjeni kupiti hiio, farmo ali trgovino. Oglasite se pri 118fl°Norwood JoHll ZtlllcHy 0120 St. Clair-a POZOR, HIŠNI POSESTNIKI! * Da je nai oglas vreden reka: Svoji k svojimi sa lahko prepričate s tem, da nas počastita s naročilom vaših potreb<£iil. Mi popravljamo in izdelujemo vaa ko vratna '' kleparska dela. ;* Pokrivamo atrehe s ikrUem, papirjem, amo-le, itd. Barvamo hiie z najboljšo barvo. Vaa naša dola jamčimo. Pridite in poglejte naše smerne cene. • ■ i 1 Prvo slovensko kleparsko, krovsko in pleskarsko podjetje. L0RENG SKOK, 6523 ST. CLAIR AVE. Naročila se tudi ipcejemajo sa 1268 Eaat 45th Street. G. M. Mix Allotment. Loti naprodaj poceni. Od $75.00 Takoj ao plača $5.00, ostanek $2.00 pa mesec. Najve^i dobi-čok jo pri zemlfišču. i^^feS * Vprašajte pri LiECHEL EUCLID, OHO. NEVESTA Z MILUONL (NadalJrrmaj« roman« "Grof Monte Crtoto" la »adalJeTanji romana "Vladar Brata") Spool Al. Duma*. Potlovinil L J. P. | V Richmondu. Glavno mesto južnih tako slabo pijačo coctiil? Samo polovico vode, nič več, pro- ^ Slednje besede je -govoril jako razločno in ostro naglasu- p joč. Vsaka stvar na njem ga je t izdajala za igralca. "Da, že vidimo, da se časi t slabšajo, Booth," reče Staunton ^ "Rum ni več tako dober. Iti t boš moral na sever, dragi moj, da dobiš dober cocktail, sherry ^ cobler ali mint-julep, ali pa da t lahko kadiš pravo havanko." • "Raje pijem celo svoje živ- k Ijenje tu na jugu vodo, kot pa najdražje onarsalsko vino na ^ severu," odvrne Booth zanič-Ijivo. "No, fant, ti pa voda, to ste f zlodjevi stvari, ravno tako kakor Janke in konfederalist," ^ zakliče Staunton z nasmehom. "Jaz menim, da bi ti ležal na s pe^tu in -hrepenel po požirku \ a^anja kakor ŠČuka na trgu. ki L nima vode. Za moj del sam rad priznam, da mi je požirek bran- v dya ob pravem času prav do- s brodošel. in prav tak^ si ti. moj n dragi John VVilkes. kajti zgodaj si začel." ' "Mogoče," reče. "Dokler ži- č vim, Ihočem re staro šaro." Staunton m -njegov tovariš se i smejeta in se medtem med se-i boj pogledujeta. "Popolnoma sem pozabil," - reče Staunton zdajci, da ti mo-i ram prinesti pozdrav od iPeto- > wa." - "Od Kalfa? Ej, kje si pa te- - ga videl?" odvrne Booth. "On • je vendar uslužben pri jankej- ski armadi 1" i "Gotovo, toda videl sem ga . in celo-govoril sem z njim," od- ■ vrne Staunton. "'Kje in kako, ■ toga pa ne smem izdati. Kajti i če ibi Jamkeji zvedeli —" "No, kaj nas oni brigajo," j , da je Ralf popolnoma na na-•'ši strani, in da bi raje danes kot 'jutri spustil vse v zrak ves j New York in celo jankejsko i'armado, to vemo vsi, ki gi na-I tanoneje p«fcnamo. Predrzen 'mladič je to, eden izmed onih, katere imam najraje." I "In prokleto visoko leteče načrte ima." pristavi Staunton. I "In ki so tudi najbrž meni I poznani, kajti govoril sem z I nj im aprila meseca, potem še, ko »o RJiharda, njegovega tek-' meča našli mrtvega," reče Booth z naglasom. | "'No, če toliko veš, potem ti pa lahko vse povem," reče Staunton. "Toda bolje je, da držim besedo." I In pri tem skrivej pogleda na tovariša, kot bi hotel reči, ' da on za take stvari ni še zrel. Booth je ta pogled seveda takoj razumel ter zmežiknil očmi' kot v znamenje razuma. "Ralfu privoščim dekle," reče potem." Je zmožen' in energičen možak, ki nam skaauje ravno raditega, ker je uposljen pri jankejski armadi, stori največ dobrega. Rihard Everettn pa deklice ne bi rti-kd?r privoščil. Mladič je bil preveč kmeč- ' ki. Pustim vsakemu živeti, kakor sam hoče, toda od mene ne 1 sme zahtevati, da bi ga moral ljubiti tin skazovati dobrote, Če 1 je drugega mišljenja kot ja«, Rad bi pa vseeno zvedel, koga je mirni mladKc tako silno raz-žalil, da mu je poslal krogljo 1 v glavo. 1 "Po mojem mnenju to nika- ! kor ni teška uganjka!" reče j Staunton hudobno. | Booth pogleda Stauntona < pozorno, in njegovo ielo «e 1 zgubamčli. "Mogoče je — ?" reče po- s tem. "Pri Bogu, skoro bi vrjel. i Toda kaj to mene brigal Medtem pa bo imel Rati, če se mu ] posreči njegov načfrt in -hoče 1 poročiti bogato nevesto, jako c težavno stališče. Ali ne veš, da , je on prvi ljubček Mrs. Geor- j kine Blaclewell?" "O teh ljubezenskih spletkah ' < Ralfa mi ni ničesar znanega," i odvrne kapitan Stau-nton. • Paul Hovard je zdajci postal bolj pozoren, ko se je začelo govoriti o ljubezenskih aferah. , Boothu ponudi cigaro, katero ; slednji sprejme z opazko: Go-^ tovo ni zelišče zrastlo na doma- j eih tleh." j "Da, na domačih, namreč vzel sem jo iz zabbja mojega' starega," pripomni Howard z nasmehom. "Sem si mislil," pripomni j Booth. "Torej Mrs. Blackwell, če se ne motim je to žena bogatega trgovca v New Yorlou. Ko je bil star petdeset let, ga ' je pričela srbeti -neka angleška baronetka, katere oče je bil reven kot cerkvena miš, in kupil jo je od njenega očeta, se reče, vzel jo je «za ženo. Mrs. Georgina je krasna stvarica, ustvarjena za ljubezen. Toda za starega Blackwella ni bila.1 starec je dobil najprvo revma-tizem, potem naduho, ki ga je grozila v nekaj letih spraviti ■ - se je mlada žena hotela drugje j pozabavati. Cela jata nas mladih se je vrgla nad njo, toda e vsakdo je bil zavrnjen, dokler - nisem nekega dne po naklučju zvedel, in sicer ne od Ralfa, da " je on ljubimec lepe Georgine. - Saj veste, kako jaz sodim o - ženskah. iSvojo iznajdbo sem hotel torej izkoristiti, kajti po- - vem vam, ona je čudovito le-l pa, skoro tako veJika kot jaz, - ponosna kot Junona, blondin* ka s krasnimi jasmi in črnimi i očmi, U katerih odseva celo - življenje polno strastij — do« , volj, posrečilo se mi j-e nekoč, i da sem "Ml sam z njo. Vrgel | sem se ji pred noge, slikal sem 'jji svojo ljubezen — in znano - vam je, kako meni teče jezik ob t takih prilikah — toda na vse i moje -prizadevanje se mi je ) ona smejala. Tu sem pa koneč-• no posegel po zadnjem bojnem i sredstvu, povedal sem ji, da mi , je znano njeno razmerje z Ral- fom. (Prepričan sem bil, da bo j s sedaj drugače govorila iz strahu pred svojim možem, kajti i slednji je tudi ne bi lepo po-: gledal, ko -bi zvedel o tem. ; Smejala se sicer ni več, toda iz njenih oči se je bralo kot proš-: nja in ponižnost. "Ali vam je ! Mr. Petov to sam povedal?" ' me je vprašala. Iti ker se ne la-žem rad, sem ji razodel, da mi Ral/ tega ni povedal, pač pa sem odkril po naklučjn, in kar je Ralf dosegel pri njej, želim doseči tudi jaz. In nato mi je | odgovorila stedeče: "Mene je | moj oče prodal Mr. Blackwel- | lu, in dovolila sem, da mu pro- . da^n svoje telo, da reši čast in premoženje mojega očeta. Toda svoje duše nisem prodala, j in ta je last Ralf Pctova, in ; ravno tako me tudi on ljubi z j vso svojo dušo. Midva se lju- : biva, in po smrti Mr. Black- : wella postanem Ralfova žena, ! ker tako mi je Ralf obljubil, in j ne dvomim o njegovih besedah. In sedaj me izdajte, če me j hočete. ,S tem bodete dosegli, ] da bom čimprej ločena od Mr. j Blackwella in združena z Ral- i fom." Tako je tgovorila ta ženska, j in rad priznam, da sem se po- j čutil kot polit kužek. Prosil j sem jo odpuščanja in šel svo- j jo pot. In tako mislim, da bo j imel Ralf jako težavno stališče, j če ne bo -držal besede napram i tej ženski." "Ralf se pa vsaeno lalhko j smeje," zakliče Staunton. "Ce j mu ena odide, dobi pa drugo." j "Vi ste poreden človek, j Boooth," reče zdajci Howard, j "Vas ne bi rad imel za tekme- j ca ali hišnega prijatelja. Kakor j vidim, niste izbirčni v sred- j stvih." "Napram ženskam nikdar," 1 ' odvrne Bootih kratko in odloč- a no. "Ce vidim, da je dekle v j mene izaljubljeno — no, kaj morete od mene zahtevati več kot da jo storim srečno. Zakaj /lodja me pogleduje ženska z zaljubljenimi očmi, če nima namena, da ji dvorim." Trenutek molčanja nastane po teh -besedah. Moški gledajo tropo muzika^tov, ki pride čez trg, potem pa hipoma vpraša Staunton: , i "Ali ostaneš fru, Booth?.Mogoče imag kako pogodbo?" I "Seveda trt lahko ostal," odvrne igralec, "če bi hotel. Toda včeraj sem govoril z Jeffer-sonom DaV-is, in on je odločil, da je ibolj pametno, če grem na sever. Za našo stvar lahko tam več naredim kot tukaj. Nihče me sluti v ijgralcu političnega zarotnika, in poleg tega imam tudi svoje prijatelje, ki bodejo preskrbeli, da me spuste preko meje. Več ti ne morem povedati, prijatelj. O gotovih stvareh se sploh ne sme govoriti." "Gotovo!" odvrne Staunton. 'Tudi Ralf je bil mnenja, da se lahko prerineš skozi. Če prideš v New York, te opozorim na lepo dekle, ki stanuje pri Buh-tin-govih, neka kvadronka, lepa kot jagnje, Jeaneta Cori-zon se imenuje." "Hvala lepa!" reče Booth z nasmeJhom. . "(Mešan zarod ni ; nemi nič kaj po volji." i Dalje prihodnjič. i \ — A. W. Emerieh Izdelovalec naravnih vin in diatiler tropinjevca 16205 St. Clair Avenne. CLEVELAND, O. ter Oba t«l«f«na. S3 zobozdrav- niltvo. i Kalbfleisch, zobozdravnik 6424 St. Clair-ay. Govori te alovenako in hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženska postrežnica. ■ Vy ■'wtW i jV'f Edini sobozdravniiki urad v mestu, Iger se govori slovensko in hrvatsko Anton Kolar Jr. CAFE CARNIOLA. - SLOVEN. GQgTILNA. ji J . '. ■ ... i L ). ■ i i as 3222 Lakeside Ave. DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN SMODKAMI. ^ Čistegje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Moike obleke.................S100 Žeoake lukjje.....................SOe Molke suknje.................Si 00 Ženftkc dolge suknje.......SI 00 Jopiči................................SOe Ženake obleke.................HM Thl OAMM DRY CLEANING Go. c«*.»3s.w |574 e. 65th ST. fefta2Sf T* '' ' ■ * .-'I'• v A. J. DAM M, poslorocU*. i in i- mu'Al i nt'I .....• , . . ,•,.. :: _ Ob priliki podeljeivja birme, ki se vrši v najkrajšem času, se najtopleje priporočam vsem cenjenim botram in vsem drugim Slovenkam v nakup vsakovrstnih finih in modernih ženskih kakor tudi otročjih oblačil za birmo, kakor tudi vencev, rokavic, nogavic in vsega druzega. Ker je v naši naselbini precej Slovenk, katere teško dobijo gotovo obleko v trgovini, vas torej opo-zarjam na to, da vsaka Slovenka, ki želi dobiti do birme fino in moderno narejeno obleko po svoji meri jo lahko dobi pri meni, če si obleko naročite in to zadnjega časa do TORKA, 9. JUNIJA ZVEČER. Opozarjam vas tudi, da imam še nekoliko finih ženskih sukenj, oblek z žeketom in princes oblek, katere dobite po najnižji razprodajalni ceni. Moja edina želja je vse moje odjemalce vedno zadovoljiti in to z najboljšim blagom po najnižji ceni Za obilen obisk se najtopleje priporočam Beno B. Leustig, 6424 ST. CLAIR AVL BLIZU ADDISON RD. \ j i-' • ; ■■'''> « • ' ■ o ?r>?i.J , il> f , • • 1 Pozor! Moja trgovina je tekom meseca junija, julija in avgusta vsako sredo popoldne zaprta. i. A/ .-.» '»I >.,-.. *'■ V V' •''• ' .'J,KiUi i . »-.• ' ,J ZLATNINE, SREBRN1NE, ŽEPNIH, STENSKIH IN DRUGIH UR VERIŽIC, PRSTANOV, UHANOV, ZAPESTNIH GUMBOV TOALETNIH TER VSEH V TO STROKO SFADAJOČIH PREDMETOV. Zlatnina, srebrnina in drugi predmeti se bodo prodajali od 20 do 30$ ceneje. ki' < " ••r' r. " • ' " > •. ■ 1 . .T- v•: '' '•• .' ■ i ■ > i '•. i Columbia grafofoni, Columbia plašče in nekaj drugih stvarij se bodejo prodajale po istih cenah kot dosedaj; ker imam že od kompanij stavljene cene, in ne smem pro- i dati ne ceneje, ne dražje. Ravnotako sem znižal cene pri grafofonih iz starega kraja importiranih. Kdor kupi šest plošč, jih dobi po 90e. Kdor kupi 12 plošč, jih dobi po 85c. Cene bodejo znižane samo %a časa razprodaje in za iste, ki bodejo kupili blago z gotovim denarjem. Trgovina bo odprta vsak dan do 10 ure zvečer in ob nedeljah do 12. ure opoldne. FRANK ČERNE, SLOVENSKA TRGOVINA S FINIMI URAMI DIAMANTI GRAMOFON, SREBRNINO IN ZLATNINO. - ---- ■ -- — ■ 1 —» ---< * T 6034 ST. CLAIR-AV.