Za Ameriko celoletno polletno četrtletno 8 dolar. 4 dolar]« 2 dolatia Mori narocaiki st nji naročnino o nakaznici. Ogla*, ac zaiacunaju po porabljenem prottoi« m s ter 1 mm visok ier 35 mm šitok pioato. za tukrai 2 K za veCkrai nonnat 52. štev. V Ljubljani, sreda 2. marca 1921. IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: clo leto . R 350*— pol leta . . . „ 180— tetri leta . . . „ 00 — za mesec . . „ 30 — Za inozemstvo: celo leto . K 480-- pol eta. . , . „ 2i0-— četrt leta . . „ 120-— ra mesec .... 40 — Uredništvo je v Ljubljani, FrcnčižVanska ulica fitev. 6/1. Telelon štev. 3G0. — Uprevništvo je na Marijiner trgu ■ ■■"" štev. 8. Teleton štev. 44. " —Z 8 z h a i a vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — Rokopisi se ne vračajo. . , ---------- Novi fašistovski požigi v Trstu, Edinost demolirana. Delavski dom požgan. Srbska šola razdejana. Trst, 1. marca. (Izvirno poročilo.) Ob priliki ancksijske proslave v Pulju in Istri so organizirali fašisti napad na hrvatski Narodni doni v Kanfanaru. Naši pa so bili pravočasno obveščeni. Dobili so pomoč iz okolice in vsa važnejša jugoslovanska poslopja močno zastražili. Ko so navalili fašisti na Narodni dom, so so jim postavili naši v bran. Prišlo jc do spopada, ki se je razvil v pravo bitko. Z obeh strani so streljali, na obeh straneh so žrtve. Kot odgovor na Kanfanarske do-Sfodke so Inscenirali tržaški fašisti sinoči nov pogrom proti slovanskim podjetjem. Zbrali so običajno mularijo in navalili vnovič na tiskarno Edinosti. Večino strojev so uničili, kakor tudi ostali tiskarski materija). Vse pohištvo Je razdejano. Obenem so fašisti napadli zopet delavski dom in zažgali ostanke, ki so še ostali od zadnjega napada pred tremi tedni. Poslopje je uničeno sedaj popolnoma. .V za silo popravljenem delav- skem domu je bilo zbrano kljub pozni uri še večje število delavcev. Tl so se poskušali braniti, a bili so preslabi. Fašistovska tolpa je vdrla v zgradbo in iztisnila delavce na ulico. Prišlo je do krvavih spopadov; fašisti so streljali Iz revolverjev; tudi dve ročni granati sta eksplodirali. Kako so fašisti zanetili ogenj, še ni znano. Pobesnela fašistovska fakinaža je navalita tudi na ljudsko šolo srbske cerkvene občine ob kanalu. Tudi to našo zgradbo so uničili in demoll-ral) do tal. Policija In vojaštvo sc je držalo popolnoma pasivno. Požarna hramba je nastopila še le potem, ko je bilo prepozno. Radi požiga delavskega doma so proglasile strokovne organizacije splošno stavko. Fašistovski teror pa jc že tako velik, da si je upal le del delavstva odzvati pozivu na štrajk. Drugi so šli pod pritiskom fašistov na delo. Dvodomni sistem odklonjen. Beograd. I. marca. (Izvirno poročilo.) Predsednik dr. N)»čjč otvorl današnjo sejo ustavnega odbora ob 9, Nadaljuje se v če-ral pričeta debata o dvodomnem sistemu narodnega predstavništva. — Posl. Gjono-vlč (republikanec) govori v Iraeuu svojo Stranke proti senat«. — Tudi Divac (socialni demokrat) govori proti dvodomnem sistem«, pač pa povdarja, da bi bilo treba uvesti nekak gospodarski svet, ki bi Imel Izdelovati načrte in predloge in dajat] nasvete, toda brez pravice odločcvanja. Or. Vola Marinkovič (demokrat) razlaga svoje osebno mišljenje, ki je za dvodomni sistem, vendar pa izjavlja, da bo v plenumu tako glasoval, kakor bo sklenil ustavni odbor. Dr. Vošnjak (zemljoradtiik) se Izjavlja za gospodarski svet in pravi, da ne gre toka) za drugi dom, nego za strogo strokovnjaško predstavništvo.« V tem se razlikuje Od mišljenja posl. Avramoviča. — Posl. dr. Pavlčič (narodni klub) Izjavila, da |e njegov klub načeloma sicer za dvodomni sistem, toda opozarja na to, da moralo biti v senatu zastopani samo gospodarski strokovnjaki. — Posl. Miladinovič (radikalec) govori za enodomni sistem lu Jo proti vsakemu gospodarskemu vsetu. Posl. Markovič (demokrat) Izjavila, da ]e v Imenu demokratskega kluba proti senatu. Vsi zgodovinski razlogi po njegovem mnenja govorijo proti dvodomnemu sistemu. — Minister Trllkovlč pravi, da le Dar-lamentarnl sistem najboljša vladavina. Ta sistem }e prišel od zapada In zato ga moramo tudi mi sprejeti. Povsod so uvedeni dvodomni sistemi, le pri nas le Izjema in pa na Grškem. Pri glasovanju sc večina poslancev izjav) proti senatu. Seja se nato zaključi ob 12, In poL — Prihodnja seja jutri. Nemški predlogi v Londonu. London, 1. marca. (Izvirno poročilo.) Danes se je vršila prva seja londonske konference, ki je bila dostopna tudi nemškim delegatom. Sejo je otvoril ob 11. 30 Lloyd George, ki je pozdravil nemške delegate in izrazil nado, da bodo v pravilnem umevanju i iža: omogočili sporazum. NuiO je dal besedo vodji nemške delegacije, zunanjemu ministru Shnonsu. Ta je v nad enournem eks-pozeju obrazložil nemško stališče in utemeljeval nemške protipredloge. Nemčija smatu -nesek 50 milijard zlatih mark kot zadosten za odškodnino. Dobro tretjino od tega je Nemčija že plačala, za ostali znesek okroc:lih 30 milijard pa za' te-va rok 30 let, v katerih bi plačevala vsako leto eno milijardo. Da pa ji bo to mogoče, zahteva, da se sklene • Londonu finančna pogodba, ki bi zagotovila Nemčiji dalekosežne mednarodne kreditne ugodnosti. Pribitek 12% na ves nemški iz- k!aniaeAknVIada brczP°e°ino odklanja Ako b. zavezniki vztrajali na tej točki svojih pariških sklepov bo postala nemška trgovina, ž njo’ pa tudi nemška industrija, v najkrajšem času insolventna, kar bo najhujši udarec za zaveznike same. Po izvajanjih dr. Shnonsa je bila oficijelna seja zaključena. Izvajanja dr. Simonsa so izzvala zelo neugoden vtis. Lloyd George je izjavil, da protipredlogi ne kažejo nikakega razumevanja položaja, In zatorej ne zaslužijo, da bi jih proučevali ali uvaževali. Lloyd George je bil silno nez^ dovoljen, in je rekel nekemu nemškemu delegatu: »Čas je, da zaključimo sejo, ker končno bi morali še mi plačati.« Zastopniki medz..vezni-škili držav so se sestali ob šestnajstih popoldne. Ko so se nemški delegati odstranili, je naročil Lloyd George izvedencem zaveznikov, naj bodo pripravljeni vsak čas, da jih konferenca pokliče. Berlin 1. marca. (Izvirno poročilo.) »Daily Telegraph« poroča: Večina strokovnjakov sodi, da so gospodarske odredbe kot represalije proti Ne...01 ji najboljše in najpriklad-nejše sredstvo, ker manj stanejo kot vojaške odredbe. Pred vsem se strokovnjaki bavijo z načrtom, gospodarsko in finančno odcepiti zasedeno Porenje od ostale Nemčije, ker to zasedeno ozemlje predstavlja dobro četrtino nemškega premoženja. NARODNE MANJŠINE NA MADŽAR-, SKEM. EDU. Budimpešta, I. marca. Minister zunanjih poslov dr. Gratz, ki ie bil včeraj poverjen z začasnim vodstveni ministrstva Za narodne manjšine, jc danes sprejel uradnike tega ministrstva. Dr. Gratz je pri tem Izjavil, da jo povod njegovemu Imeno-Vonlu predvsem dejstvo, da le ministrstvo za narodne manjšine po svojih poslih ne-razrešno zvezano z znnanllai vprašanje«?. Naloga ministrstva je, uveljaviti pravice narodnih manjšin, ki £|ve na madžarskem ozemlju. Rim, 28. leb. (Izvirno poročilo.) Italijanska pogajanja z Ameriko glede novega kredita za slrovine v znesku 59 milijonov dolariev se bližajo koncu. i VLADNA VEČINA. Beograd, 1. marca. (Izvirno poročilo.) Po nocojšnjih informacijah Vašega dopisnikaj ki jih je dobil iz zanesljivega vira. bo ministrskemu predsedniku Pašiču najbrže uspelo nagovoriti muslimane, da vstopijo v njegov kabinet. Ako se uresničijo vesti, po katerih vstopijo v vlado tudi zemljoradniki, potem bi vlada gospoda Pašiča imela v konstituantl 224 glasov, in sicer 98 radikalcev, 94 demokratov. 24 muslimanov in 8 članov slovenske kmetijske stranke. MUSLIMANI IN VLADA. Beograd, 1. marca. (Izvirno poročilo.) Danes je imel muslimanski klub sejo, na kateri je predložil pismene punktacije svojih zahtev glede ustave in zlasti zahtev glede Bosne in Hercegovine. Nocoj so delegati muslimanskega kluba dr. Mehmed Spaho. dr. Karamehmedovič In Vilo-vič posetill ministrskega predsednika Pašiča In rru predložili muslimanske zahteve. Pri ministrskem predsedniku so ostali dobre pol ure. Gospod Pašič jim je odgovoril, da bo njihove pismene predloge predložil svojim kolegom v ministrskem svetu. RAZKOL V ZEMLJORADNIČKI STRANKI? Beograd, i. marca. (Izvirno poročilo.) Vaš dopisnik doznava lz zanesljivega vira, da bodo člani kmetijske stranke, katerem je na čelu dr. Bogumil Vošnjak, izstopili iz zeinljo-radničkega kluba in vstopili v vlado. Ostali člani zemJjoradničkega kluba ostanejo zvesti svoji dosedanji taktik). IZ LJUBLJANSKE RAZMEJITVENE KOMISIJE. Prekinjenje sej. Jugoslovansko - italijanska razmejitvena komisija jc imela dosedaj že štiri seje. Med razpravami so se pojavila vprašanja, o katerih so Izjavili italijanski zastopniki, da ne morejo definitivno sklepati, ker so njihove instrukcije omejene. Zato sta se odpeljala general Vacchelli hi polkovnik Garibaldi v Trst, da dobita turn potrebna navodila in pooblastila. Vrneta se v najkrajšem času. Ni še gotovo, ali pride ž njima tudi senator Salata, predsednik komisije. Dokler se ne vrne. opravlja predsedniške posle general Maister, pozneje se bosta v predsedstvu Izmenjavala general Maister in senator Salata. RAZMEJITEV NA KOROŠKEM. LDU Dunaj, 28. febr. DDU poroča: Ker mirovna pogodba ne vsebuje nobene določbe o tem. kateri mednarodni razmejitveni odsek je poklican izvesti razmejitev bivšega koroškega glasovalnega ozemlja proti Jugoslaviji, se jc avstrijska zvezna vlada obrnila v tem zmislu potoni svojega poslaništva v Parizu na veleposlaniško konferenco, da jo vpraša za mnenje. Veleposlaniška konferenca jc, kakor sporoča nje .o tajništvo z noto od 14. februarja, sklenila, poveriti razmejitev bivšega glasovalnega ozemlja oni komisiji, ki ima v zmislu § 48. mirovne pogodbe določiti meje na drugih ozemljih med Avstrijo in Jugoslavijo. Z ozirom na to bo avstrijska vlada razširila funkcije svojega delegata v avstrijsko - jugoslovanskem razmejitvenem odseku; majorja Edvarda Steyrerja. tudi na koroško mejno črto. V svrho čuvanja interesov dežele Koroške se mu prideli poseben podkornisar. AVSTRIJSKI PARLAMENT . Dunaj, 1. marca. (Izvirno poročilo.) Po daljši pavzi se je danes zopet sestal narodni svet k novemu zasedanju. V prvi vrsti sc ima baviti z državnim proračunom in z njegovimi dodatki Druga zbornica. Druga zbornica ni našla milosti v ustavnem odboru. Večina odborovili članov so je pri Klasovanju izrekla proti dvodomne inu ustroja narodnega zastopstva. S tem jc Ideja dveh zbornic pr| nas bržčas pokopana. Reči moramo, da nam le žal. Ne ogrevamo sc za drugo zbornico po vzorcu rajnkega Herrcuhausa na Dunaju ali mag-natske zbornice v Pešti. Bog ne daj! Te korporacije so bile res zatočišče reakcije in se pač ne povrnejo nikdar m nikjer več. S tem pa Ideja sama na sebi še ni diskreditirana. To so pokazale skoro vse za-padne države, ki so obdržale pole« poslanske zbornico vse v tej ali oal obliki tudi drugo zbornico, p« naj so jo Imenovale že senat, lordska zbornica ali reprezentadfskl dom. Nasprotniki senata navajajo kot glavni argument za svof odpor trditev, da senat ovira razmah poslanske zbornice, da le zatočišče če že ne reakcije pa vsaj konser-vatlzma. Pomisleki so deloma utemeljeni, vendar pa se dajo te nevarnosti več ali manj odstraniti. V zgodovin) ustavnih bojev v parlamentarnih državah se vedno zopet ponavljalo borbe med obema zbornicama. Skoraj vse so končale z zmago »spodnje«, poslanske zbornice lu z omejitvijo moči M oblasti »gonile« zbornice. S temi rezultati bi se lahko okoristiti tudi pri nas. Cela vrsth le načinov, da sc prepreči zloraba senata v službi reakcije, birokracije ali katerekoli druge kaste. Ustava bi mogla na pr. določiti, da so sklepi poslanske zbornice, gko jih senat zavrže, vseno veljavni, če lita poslanska zbornica v gotovem roku zopet sprejme. Za slniaf spora bi mogla ustava določiti eventualno (udi relercndum, posebno če gre za važna vprašanja. Tudi skupno glasovanje obeh zbornic bi uničiio vpliv senata. Nevarnost, da postane senat ovira za demokratično delovanje ljudskih zastopnikov, M bila no ta način zmanjšana ua minimum. KUub teiuu pa bi senat vršil silno važno nalogo. Posebno še. če bi bil sestavljen res Iz strokovnjakov In Izvoljen Po drugih principih kakor poslanci. V poslanski zbornici presojajo posebno še pri nas vsa vprašanja s strankasko-po-lltičnega stališča. Večjo vlogo kakor notranje uverjenjc In stvarna potreba isrs detnagoškl moment ozira na volilce. Zato Izidejo lz poslanskih zbornic pri nas In drugod zakoni in sklepi, nad katerimi n« zmajujejo z glavo samo turisti, ampak tudi vsak drug, ki Ima v glavi le malo soli. Taki zakoni In sklepi so mnogokrat neiz-vrtljivi, pa diskreditirajo v sled tega parlament In državo samo. Pametno sestavljena druga zbornica lahko take škodljive pojave zelo omeli. Ona ne presoja predloženega problema s r' Iliča mouentane politične konjunkture In ondi s svojim odlagajočim vetom tudi poslanski zbornic) priliko, da ie enkrat, trezno In kritično premotri svoje sklepe. To ne more nikjer škodovati. Najmanj pa pri nas, kjer politična konjunktura posebno bujno cvete. Zato nam je žal, da je konstituanta zavrgla to možnost reguliranja in revMtraojh. Londonske zahteve v grško - turškem sporu. Atene, t. marca. (Izvirno poročilo.) Vlada Je na ponovnih sejah raz-motrivala zahteve londonske konference glede grško - turškega spora. Predlogi vrhovnega sveta obsegalo te-le točke: 1. Obe stranki, Grčija in Turčija se podvržeta glede vprašanja Tra-cije in Smirne sklepom posebne, od vrhovnega sveta postavljene komisije. ki bo preiskala sporne zadeve. 2. Vse druge določbe sevreške mirovne pogodbe ostanejo nespremenjene. 3. Grki in turški nacijonalistl sklenejo v Mali Aziji takojšno premirje in izmenjajo ujetnike. 4. Obe stranki odredita vse po- trebno za varstvo narodnih manjšin in nudite za to zadostne garancije. 5. Zamenjava ujetnikov se ne izvrši le med Turčijo in Grčijo ampak tudi med Turčijo in zavezniki. Vlada je sklenila, da nastopi z vso silo proti nameram antante in da ne privoli pod nobenim pogojem v revizijo mirovne pogodbe s Turčijo. Vlada Kalogeropulosa je uverjena, da jo bodo v tem boju podpirali tudi Venizellsti, kakor jo tudi sicer smrtno sovražijo. Demonstracije proti Turčiji in antanti se v Atenah nadaljujejo in so sc razširile že tudi na razna druga mesta. L AKOTA V PETROGRADU. Berlin, 1. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Helsingforsa poročajo: Iz Petrograda dospeli potniki pripovedujejo, da so ondi izbruhnili nemiri zaradi lakote. Začeli so delavci, pridružila pa se jim je kasneje petro-grajska posadka. Del upornikov so aretirali. Sodijo, da se bo vladi posrečilo, udušiti vstajo. V Petrogradu se splošno govori, da so slični nemiri nastali tudi v Moskvi. Petrograjski listi svarijo delavce, naj ne začnejo stavkati, ker bi to imelo zanje zle posledice. VOJAŠKE ODREDBE PROTI NEMČIJI. EDU. Pariz, 28. februarja. Prisilne odredbe. katere Je Izdelal marša! Boch, da se primora Nemčija, da sprejme cntentiie predloge v obnovitvenem vprašanju, bodo baje soRafe daleko preko zasedbe ruhrske* ga ozemlja. O’ANNUNZIJE V A VILA. Lugano, I. inarea. llzvirno porolUo.) Po iloreiitinskl »Nazlone« se D’ Annunzio za sedaj ne namerava povrniti v Rim In se tudi ne bo udeleževal političnih bo]ev. Svojim loglonarlem je dal povelje, naj se ue vmeša v i'J<» ». borbe med lašlsti in socijall-stt, ampak naj čakajo na njegova navodila, ki J|m jili bo prvočasno poslal. Bogati milanski tovarnar Biancbl Je D’Auiiunzlju podaril krasno vilo ob Gardskem jezeru. V parku bodo postavili velik svetilnik, v ka-torom b«'"n nastanili svetinje In arhiv re-škega podjetja D’Annunz!jevega, BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 1. marca. Valuto In it**vi7e Beograd: Ameriški dolarji 36.75 do 37, angleški funti 141—142, Irancoski Iranki 263—264, Italijanske lire 134—135, romunski leji 48.75—49.25, bolgarski levi 43.50—44, nemške marke 5850—59 češkoslovaške krone 45—46.50, avstrijske krone 650—5.70, nepolendonl 123.50—124-50. — Devize: London 144.50—143, Pariz 268 do 270, Praga 46.90—47, Dunaj 5.20-5.22 In pol, Berlin 59-59.50, Milan 136—136.50. Dunaj: Ameriški dolarji 714—718, nemške marke 1151—1157, angleški fu/itl 2790—2810, Irancoski franki 5146—5185, Italijanske Ute 2632.50—2652.50, jugoslovanski dinarji (tisočaki) 1935 I95a, stotaki j »on |650, poljske marke 76.30—78.59, švicarski Iranki 11.937.50—11.987.50, češkoslovaške krone 897—903. Praga: Nemške marke 128.25, švicarski Iranki 1331, Italijanske Ure 288. francoski Iranki 571.50, an/tleški luntl 309, ameriški dolarji 78.50, jugoslovanski dinarji 204.50, avstrijske krone 10.71, poljske marke 7.37*/», — Dcvlza Zagreb 53.12, Beograd 213.50, C ur Ib: Berlin 9.72 'h, New York 603, London 23.10, Pariz 4X15. Milan 22, Praga 7.50, Budimpešta 1-30, Zagreb 4.10, Varšava 0.68, Dunaj 1.30, avstrijske krone 0.90. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. K I P OR O C A STVARNO IN NEPRISTRANSKO* JE JUGOSLAVIJA". Ustavne določbe o vladarju. Kakor smo že včeraj poročali Je sprejel ustavni odbor na pondeljkovl seji člene 31—44 vladinega ustavnega načrta. Členi, ki razpravljajo o !>ravnem položaju kralja in kraljevega doma, so bili sprejeti v tej-le obliki* § 31. Krall tn prestolonaslednik tta polnoletna * 18. letom. Kraljeva oseba :e nedotakljiva ter se ne inore radi ničesar staviti na odgovornost, niti se ne more tožiti. To ne velja za kraljevo zasebno Imetje. § 32. V kraljevini Srbov, Hrvatov *n Slovencev vlada kralj Peter I. Karagjof-Bjevič. Kralja Petra nasledusje prestolonaslednik Aleksander in njegovo moško potomstvo po redu prvorejenstva. Ako fcraij nima moškega potomstva, potem določi sebi naslednika iz stranske linije s pristankom skupščine. Za to je potrebna polovica plus 1 celokupnega števila narodnega predstavništva. § 33. Kraljevi dom tvorijo kraljica jo-prosa tor žhri predniki in potomci v prvi liniji s soprogami, redni bratje s soprogami In sestre kralja. Odnošade in položaj članov kraljevega doma določa poseben statut, ▼ katerem se mor« uzakoniti, da ne sme bili noben član kraljevega doma niti minister *ftl član narodnega predstavništva. S 34. Kralj polaga prod narodnim predstavništvom prisego, ki se giaal tako-le: Jaz (ime), stopajoč na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev to prevzemajoč kraljevo oblast, prisegam vsemogočnemu Bogu, da hočem edinstvo naroda, neodvisnost države, celoto držarvne vlasti, da hočem čuvati ustavo nedotakljivo, d* hočem vladati po zakonu ta da hočem v Istih težnjah imeti dobro naroda pred očmi. Tako ml Bot pomagadl Amen. f 35. Kralj biva stalno v državi Ako m pokaže potreba, da gre krat] te države ■a kratek čas, ga zastopa po pravu pre-etoionasiodnik. Ako prestolonaslednik ni polnoleten ali pa Je zadržan, zastopa krate ministrski svet Zastopstvo se vrši po aa vodi lih, ki jih daje krat) v okvira ustave. To vetja tudi za slučaj kraljeve bolezni, ki povzroča »trajno nesposobnost. Zastopstvo more trajat* najdalje 6 mesecev. Po poteka tega roka stopilo v veljavo dotočila o namestništvu. 8 36. Kraljevo oblast vrši namestništvo l. ako je kral) mladoleten, 2. ako )e radt duševne ali telesne nesposobnosti trajno aadržan, vršiti svojo oblast. O početku la prenehanju namestništva sklepa narodno predstavništvo s tajnim glasovanjem. Ko »poznajo ministri, da je nastopil slučaj kraljeve nesposobnosti, sporoče to narodnemu predstavništvu skupno z mnenjem treh zdravnikov domačih medicinskih fakultet. Na isti način se postopa, ako gre za prestolonaslednika. S 37. Namestništvo vladarja prevzame po pravu prestolonaslednik, ako le polnoleten. Ako ni polnoleten in ne more po na-fčL 36 vršiti namestništvo kraljeve oblasti, voli narodno predstavništvo v skupni seli obeh domov tri kraljeve namestnike, ki se izvolilo za 4 leta. Po tem roku ali v slučiju, da se namestništvo mora podaljšati na najmanj leto dni, pride do ponovne volitve za eno leto In če trefca dalje, na volitev za 4 leta. Namestniki morejo biti samo oni rojeni Srbi, Hrvati 'n Slovenci, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki Imajo 45 let starosti in višjo Izobrazbo prej, nego prevzamejo kraljevo oblast v svoje roke. Namestili ki Hh le izvolilo, prisego, da hočejo bM zvesti kralj ut a delati na podlagi ustave In zakonov. 8 38. Ako eden Izmed namestnikov oboli, vrSlta ostala dva namestniško oblast 9 39. Za vzgojo mladoletnega kralja skriie namestniki. § 40. Pred izvolitvijo namestnikov vrši ministrski svet na svojo odgovornost kraljevo oblast. § 41. V slučaju smrti ali odstopa kralja nastopi prestolonaslednik, če je polnoleten, takoij viado in izjavi to pred narodom ter v roku 10 dni položi prisego, predtpisa-no po ustavi pred narodnim predstavništvom v skupni seji obeh domov. Ako je v tem času parlament razpuščen, se skliče stara narodna skupščina. § 42. Ako kralj ni ostavfl ob svoji smrti potomstva, a je kraljica ob času kraljeve smrti noseča, voli narodno predstavništvo namestništvo, ki vrši' kraljevo oblast do porodltve. Vlada jo dolžna, pred porodom obvestiti o tem narodno predstavništvo obenem z mnenjem treh zdravnikov domačih medicinskih fakultet o kraljičini nosečnosti. Isito velja za slučaj ako umre prestolonaslednik ter mu ostane žena noseča. 8 43. V slučaju, da ostane prestolonaslednik po doiočRih ustave brc« naslednika, prevzame ministrski svet v svoje roke oblast ta tako skliče narodno predstavništvo na posebna zasedanja, da sklepa o prestalonastedstv«. 8 44. Civilna Usta kralja »e določa t zakonom. Z zakonom določena civilna lista se no more Tvišaiti brez narodnega predstavništva otti se ne more zmanjšati brez dovoljeaja kralja. Kraljevi namestniki dobivajo za čas vršltve svojo dolžnosti toliko, kolikor določi narodno predstavništvo prt volitvi. PreosDOve v višjem šolskem svetu. V Uradnem listu je izšla nova na-redba o poslovanju višjega šolskega sveta v Ljubljani. Višji šolski svet je sestavljen iz predsednika, podpredsednika. upravno - gospodarskega poročevalca (po potrebi tudi Iz dveh), potrebnega števila višjih šolskih nadzornikov, dveh zastopnikov veroučiteljev, dveh zastopnikov učiteljstva srednjih šol. treh zastopnikov učiteljstva meščanskih in ljudskih šol, enega zdravnika, enega zastopnika staršev, enega kmetovalca in enega zastopnika poverjeništva za socijalno skrbstvo. Upravno - gospodarski poročevalci morajo biti pravniki s popolno izobrazbo ter so državni uradniki. Istotako so državni uradniki vsi višji šolski nadzorniki. Predsednika In podpredsednika imenuje minister prosvete, in sicer prvega iz vrst ravnateljev in učiteljev srednjih šol, drugega pa iz vrst učiteljstva meščanskih in ljudskih šol. Zastopnika staršev in njegovega namestnika imenuje občinski svet v Ljubljani, kmetovalca in njegovega namestnika pa poverjeništvo za kmetijstvo. Skupina učiteljev srednjih Šol voli enega zastopnika in enega namestnika, skupina učiteljev meščanskih šol pa dva zastopnika in dva namestnika. Volitve razpiše poverjeništvo za uk in bogočastje, ki postavi obenem za vsako skupino volilcev volilni odbor. Učitelji oddajo svoje glasovnice ravnatelju ali šolskemu vodji v zalepljenih kuvertah, ki morajo bit! za U polože pred narodnim predstavništvom, ) vsako šolo ednake. --- Poslovna doba višjega šolskega sveta traja dve leti. Poslovna doba dosedanjemu višjemu šolskemu svetu je potekla dne 31. januarja t L, od takrat do novih volitev imamo torej provizorij, vsled česar se ne morejo sklicati pravoveljavne seje, ★— Aneksijsko slavje na Tolminskem. Tolmin. 27. febr. Na predpražnik slavnosti združenja Tolminskega z Italijo naj bi se po zapovedi komisarijata vršile povsod slavnostne službe božje za šolsko mladino, nato pa v šolah patrijotični govori. Kako se je ta zapoved izvršila. si lahko misli vsakdo, ki pozna naše Primorce. Značilno je, da so bili omenjeni odloki, kljub temu, da so bili pripravljeni že za 6. februar in nato popravljeni za 26. februar, dostavljeni učiteljem šele 2 ali 3 dni prod zahtevano izvršitvijo. V Podmelcu je na ta dan plapolala črna zastava, toda le dopoldne, potem jc; je snela karabinijerska patrulja. S početka se jim to ni hotelo posrečiti. Komaj je priplezal stražnik po vaškem mlaju tako visoko, da je mislil, da ima zastavo že v rokah, pa mu je spodrsnilo, da je moral doli, kar je vzbujalo pri vrlih vaščanih nmogo smeha. Ko je bila zastava srečno na tleh. je vseh 12 karabinjerskih »junakov* svečano stopilo na njo. Nato so jo odnesli v slavnostnem sprevodu naravnost v Tolmin. Tudi na Tolminskem gradu je plapolala črna zastava, a le pol ure. Oba dneva 26. in 27. februarja so neprestano krožile številne straže, da so odstranile takoj vsak znak narodove volje, ter da so nadzorovale Italijanske državne zastave na javnih poslopjih, da se jim ni kaj zgodilo. Takšno je torej bilo aneksijsko slavje! Črne zaslave povsod nasilno odstranjene, kjer so se pojavile, italijanske zastave na javnih poslopjih pa zastražene. Močne straže po cestah v hitrih pohodih so nas spominjale na minule vojne čase. — Zavedni Tolminci pa so medtem pobirali za narodno-obrambni sklad. —★— Otvoritev praškega veiesejma. Praga, 28. febr. Drugi praški vzorčni velesejem je bil otvorjen danes dopoldne v prisotnosti članov vlade, oficialnih odličnjakov diplomatskega zbora ter zastopnikov trgovine in industrije. Ministrski predsednik Cerny je pozdravil velesejem kot velezažno na-rodno-gospodarsko podjetje, katerega razvoj gre roko v roki s konsolidiranjem gospodarskih razmer na Češkoslovaškem. Udeležba inozem-cev na drugem velesejmu je precej znatnejša kakor na prvem. Vlada dela na izpopolnitev paroplovnih in železniških zvez. zboljšuje poštni, brzojavni in telefonski promet in pripravlja moderne carinske tarife. Njč manj važna ni ohranitev produkcije in možnost prodaje. Nahajamo se v dobi, ko zapuščamo voino gospodarstvo ter se polagoma vračamo v mirovne razmere. Cas neupravičenih dobičkov potom konjunkture je prenehal. Močna, zdrava gospodarska organizacija bo odstranila elemente, ki so izkoriščali položaj ter se bodo pri produkciji In trgovini zopet uveljavili zmožnost, pridnost in delo. V to prispeva tudi praški velesejem s tem, da dokazuje, da morejo privesti do trajnih uspehov le solidni, dobri produkti in pa solidna trgovina. Razna poročila. Kaj nam je povzročilo lepo vreme zadnjih dni? Prekrasni dnevi, ki nam Jih je pravkar naklonilo vreme, naj nam bodo prilika, da zopet zapišemo par besed o vremenu. Če je res, da je koristno in potrebno, naravnost znamenje višje omike, da človek vedno razmišlja o vzrokih . vseh pojavov, ki se dogajajo okrog njega, tedaj si mora vsakdo Izmed nas poskusiti odgovoriti tudi na vprašanje, kat« vzroki so nam naklonili sijajne dneve zadnjega tedna. Glavni vzrok je v tem, da je vsa osrednja Evropa te dni ležala pod izredno visokim zračnim pritiskom. Kdor je te dni gledal na barometer, je opazil, da je živo srebro pri nas ostalo ves čas zelo visoko, po večini nespremenljivo visoko. V ozemlju, nad katerim se nahaja gost težak zrak, tam se zračne plasti vedno bolj zgoščujejo; spuščajo se z višjih leg vedno nižje, pri tem prihajajo z mr-zlejših višin v toplejšo bližino zemlje, kar ni brez pomena. Pri tem namreč lahko vsebujejo več vodnih hlapov. Zato se pod visokim tlakom oblaki v splošnem razprše In Izginejo. nebo postane čisto in jasno, prav kakor smo ga imeli te dni, ko se nad Ljubljano tekom petih dni ni pokazal niti najmanjši oblaček. Ako pa ni v ozračju oblakov, tedaj lahko zemlja ponoči izžareva od solnca dobljeno toploto popolnoma neovirano, dočim v oblačnih dneh plast oblakov kot nekaka odeja toploti ovira odhod v najvišje plasti, v vsemir. Zato se v nočeli. ko vlada visok zračni tlak, jasno vreme, zemeljska površina in zrak nad njo silno shladita In nastopi hud mraz. Tako se nam je godilo tudi te dni, ko se je vsako noč termometer znižal do j 7° pod ničlo. K sreči da nimamo sne- I ga; kajti snežna odeja ščiti zemljo pred Izžarevanjem in povzroča, da pe zrak nad njo še bolj shladi. Ako bi imeli te dni vsaj par decimetrov snega, bi zavladal pri nas mraz, da bi vse škripalo. Zdaj se pa še vprašajmo, kaj je povzročilo tako visok zračni tlak? Odgovoriti na to ni tako enostavno, ker zadnjih vzrokov niti ne poznamo. Vremenske karte, ki jih Izdajajo prve evropske meteorološke opazovalnice, nam kažejo, da se nahaja vsako zimo v naši bližini dvoje ogromnih območij visokega zračnega tlaKa: eno nad vso osrednjo Azijo, Sibirijo in vzhodno Evropo, drugo nad okrožjem Azorskega otočja. Srednja In Sredozemske dežele se nahajajo vmes med obema, včasih pod vplivom zračnih depresij s severnega Atlantskega oceana in s Sredozem-nega morja. Najhujši mraz zavlada Minister dr. Križman v Zagrebu. Ml- nlstet ra šume in rude dr. Hinko Križman je odpotoval v Zagreb. Ugoden potek rusko poljske konference. »Kurjer Poranni« Javlja iz Rise: Zadnja seja mirovne konference je končnovellavno uredila mejno vprašanje. Zedinili so se ua nekaj Uprem emb v prid PoNske. Grške manifestacije proti londonski konierenci. Po prispelih poročilih so se vršile v Pireju, Atenah In Smirni velike manifestacij. Udeleženci so sc zavezali, da bodo s skrbjo branili vse pravice, katere Jim Je priznala sevreška mirovna pogodba. Ponesrečena železničarska stavka na Poljskem, Železničarsko stavko Je smatrati spričj odredb vlade za Izjalovljeno. Promet se razvija že skoro popolnoma normalno. Večina vlakov vozi. Stavkajoči se v velikem številu vračajo na delo. Javno mnenje obsoja stavkajoče. Pogajanja med Poljsko In Nemčijo. Poljska vlada Je s svolo noto v Bertlnu na- pripravljena, pogajati deloma v Berlinu o znan tla, da bi bila se de'oma v Parizu, vseh še odprtih vprašanjih. Nemčija je odgovorita z noto od 23 febr. in je z ozirom n.i poljske predloge izjavila, da je pripravljena. pogajanja, ki jih smatra za zaželle-na, nemudoma začeti. Francoski boljševlki pred sodiščem. To dni so se začele v Parizu pred porotnim sodiščem obravnave v procesu radi zarote zoper državo. Vsi obtoženci pripadalo tretji mternacljonali. Obtožnica ugotavlja-da je bilo 10 obtožencev v zvezi z Leninom in moskovskimi boljše viki. Tiskarska stavka v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo od 28. febr. Pozno v noč se se zopet začela pogajanja med delavci hi delodajalci v tiskam iški stroki. Zadnji so biii pripravljeni, zahtevam delavcev ugoditi in dovoliti dvesto kron od povprečnega tedenskega zaslužka 280 kron ki ga zahtevajo delavci. Pogajanja se na te,! podiagi nadaljujejo. Gospodarstvo. NADPRODUKCUA PREMOGA. V Avstriji, Madžarski itd- primanjkuje premoga. Navzlic temu pa nam razni statistični podatki povedo. da je svetovno pomanjkanje premoga, ki je vladalo minula leta, prenehalo in da se na svetu pridela premoga že zopet nad potrebo. Največja producenta premoga na svetu. Amerika (lanska produkcija 600 milijonov ton) in Anglija (lanska produkcija 230 milijonov ton) pridelata samo dve tretjini svetovne produkcije premoga. V teh dveh državah se je pokazala naenkrat velika nadprodukcija. zato bijeta že dalje časa konkurenčni boj za svetovni trg, vsled česar so cene premogu že znatno padle in bodo še dalje padale. Nadprodukcija ima več razlogov. Zaloge premoga so se kupičile vsled te^a. ker je industrija počivala m malo premoga potrebovala, kakor tudi vsled tega. ker so visoke cene premogu podžigale podjetnike premogovnikov, da so produkcijo čim-boli povečali. Mnogi veliki premogovniki v Ameriki in Angliji pridelajo sedaj celo več premoga, nego pred vojno. Anglija in Amerika morata izvažati premog in to v velikih množinah Govori se, da želita tudi z izgubo Izvažati, samo da ne bo treba za-tvoriti premogovnikov, kar bi imelo zelo slabe posledice, ker bi s tem prišlo ob kruh na stotisoče delavstva. Pričakujemo torej lahko, da se bodo cene premogu na svetovnem trgu v doglednem času precej znižale. pri nas, kadar se raztegne preko nas Sibirski visoki tlak. ko privleče vzhodna zračna struja k nam ledeno mrzle zračne plasti. Manj mraz je, kadar se do nas razširi visoki tlak od Azorov preko Španije-x raneije in Alp. Letošnjo zimo na pr. je domala vse mrzle dni, kar smo jih imeli, povzročil Azorski visoki tlak, ki je segel do nas. Ker pa smo se mi nahajali vedno na njegovem vzhodnem obrobju, niso imeli nikdar Izrazitega, stanovitnega mraza; toplomer je le redko pokazal pod 7—8 pod indo, In popolnoma jasnega neba skoro nismo imeli. X!1 Zadnje dni pa se je zvršil zanimiv pojav; od Azorskega območja visokega tlaka se je ločil velikansk krog mrzlega, gostega, težkega zraka in se pomikal po ovinku preko Anglije, Franclje. Srednje Evrope proti Rusiji, kjer je obstal vse te jasne dni, združivši se z rusko-siblr-skim makslmom. šele te zadnje dni jc tedaj preko nas segal veliki vzhodni visoki tlak in povzročil pri nas mrzlo, a sicer krasno, jasno vreme. Ob Adriji. kjer jc padal gost, težak mrzel zrak na toplejšo obalo, se je ta čas oglašala burja. Najnovejše poslabšanje vremena menda ne bo dolgotrajno, ker se je na zapadu pojavil nov krog visokega zračnega tlaka. + Sobotni mariborski trg Ja bB zeflo živahen. Kupcev veliko. Slaninarjev Je bilo manj, nego pred enim tednom. Okrog poldne sta bOa večinoma vsa slanina in meso raarprodana. Cene: slanina 44—50 K; goveje meso 25—27 K; krompir 1—150 K (cena precej padla); jajca 1 komad 1.60— 3 K. 4- Nova domača Industrija. V Blovenj-gradcu !e ustanovil g. Angel Hribar tovarno za kravate. Tovarna temelji na strogo strokovni podlagi in Je ln začela obratovati. Izdelki so prvovrstni, tako da lahko tekmujejo glede oblike z vsako svetovno tovarno te vrste Kar pa »e tiče matertjala, pa celo prekašajo tuje Izdelke. O. Hribar ustanavlja tudi tovarno za gumbe ln glavnike. Strokovni inžener In kemik bosta vodila podjetje. Vsi Izdelki te tovarne pridejo v promet pod znamko »Togig*. Lastnik tovarne Je zaveden narodnjak. + O celjski cinkarni. Mtnisterljeina komisija, ki Jc preiskala razmere v celjski cinkarni, je ugotovila, da Je bila delna ustavitev obrata od vodstva utemeljena. Sklenila Je, da ostane del cinkarne toliko časa Izven obrata, dokler sc z novimi investicijami tovarna ne Izpopolni. S propripra-vami se Ima takoj pričeti. — Valjarna in oni del, kjer se izdeluje modra galica, obratujeta še nadalje. — Cinkarna se bo elektrificirala, čim pride tek te Fale v Celje, kar Je gotovo pričakovati tekom enega leta. — Predlog vodstva komisije ki je bil sprejet, je bil nadalje, da se z ozirom na falsko elektriko v cinkarni postavi električna naprva za baker. Znano Je, da se mora ves nai črni baker Izvažati v Inozemske tovarne, od tam pa uvažati elektrolItlCen baker v obliki žice, pločevine itd. Ta naprava bo za razvoj domače industrije velike važnosti. — Clnkaimiški delavci, ki so bSl odpuščani, dobilo naolačan dopust 7*. nedoločen Cas. Onim, kl ne morejo dobi« dela, se bo na splošen državni račun Izplačevala primerna mesečna podpora. + Statistika denarnih zavodov. Ministrstvo za trgovino In Industrijo Je sklenilo pozvati vse deuame zavode, naj zbiralo točne podatke o vseh aktivah ki pasi vah bi sicer po obrazcu, kl ga Je Izdelalo finančno ministrstvo. + Prodaja Stelnbeisovega lesne«* podjetja v Bosni definitivno razveljavljena. Gospodarsko - finančni komite ministrsko, ga sveta Je razveljavil prodajo Steinbeiso-vega podjetja tujcem, kl Jo Je sklenil bivSl minister za Sume ln rude dr. Kovačevič, Nadzorstvo nad tem velikim narodnim podjetjem je poverjena Uvanaastorid. Zastopani bodo tudi hiteresirana ministrstva ln gospodarske institucije. Finančni minister j« temu odboru dal 20 milijonov kron na razpolago, da bi podjetje moglo uspešno napredovati + »Petovla«, usjarska Industrija d. (L na Bran pri Ptuju, sc }e ustanovila 14. t. m Tako se je izvršila preosnova dosedanle družbe z omejeno zavezo v delniško družbo. Podjetje je popolnoma nacionalizirano, inozemski kapital Je udeležen samo 25%. V upravni svet so bili Izvoljeni sledeči gg.: Dr. Ivan Fermavc, odvetnik v Ptuju kot predsednik: ravnatelj Alojzij Tykač ln ko-mercijonalnl svetnik Anton Jurca kot za« stopnika Ljubljanske kreditne banke; ra v« natelj C. Toman in Lovro Petovair, velepo« sestnik v Ivajnkovcih kot zastopnika Mari« borske eskamptne banke, ravnatelj Antič z* Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje dir. Marko Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju: zaledno podpredsednik, Fraitjo Čuček, Konrad FUrst ki Franc Hutter, veletrgovci v Ptuju. V adzorstvo so so volili gg : Josip Pirich ,ln Franc Potočtrk, usnjarja v Ptuju, dirigent podružnice ljubljanske kreditne banke A. Matevžič in Aleksander Uszar, računski svetnik ln po-sestnik v Ptuju. Delniška rfavnica znaša 16,000.000 K, ki se poviša vsled že podeljenega dovoljenja v smislu pravil pni prihod, njem izrednem občnem zboru na 25,000.000 kron. Ta nova domača Industrija se po vsem lepo razvija. V polnem obratu Je že ■tovarna za usnje, za gaimaže, torbice ln lino galanterijo. Ravnokar Je pričela obratovati tudi tovarna za čevlje. '+ Sladkorna trgovina v Trstn zastal* Is Trsta se poroča: Jugoslavija dobiva sc« daj skoraj ves potreben sladkor po dir ek t. nem potu Iz Češkoslovaške. Vsled tega sladkorna trgovina v Trstu skorad popolnoma počiva. Javanski sladkor pride v Trstu sedaj na okrog 370 lir 100 kg (v Jugoslovanskih kronali okrog 20 K za kgl, dočim stane Jugoslavijo češkoslovaški sladkor 14 čeških kron za kg v Češkoslovaški (okrog 26 Jugoslovanskih kron za kg). Ce-na javanskega sladkorja ne nudi sedaj Jugoslaviji nobenih prednosti pred češkim sladkorjem, ker je javanski sladkor, dasl-r&vno je cenejši, zato toliko slabejšl. + Avtomobilski promet med Reko to Trstom. Z dne 2. t. m. se uvede med Reko in Trstom avtomobilski promet začasno samo za poštne pošlljatve. Pozneje se bo prevažalo tudi blago, v + Industrijska kHz« v Italiji. Tri naj-večja industrijska podieto v Italiji: Ausal-do Fiat ln llva ne dajo za 1. 1920 nikakršnih dividend. V 1. 1919 je dalo prvo podjetje 57 odstotkov, drgo 107, tretje pa 8 odstotkov dividend. + Padanj« cen sesa v Češkoslovaški Na zadnjih sejmih v Češkoslovaški je cenit žive govedine padila za 30—40%. zaklane pa do 50%. + Cene mleka ua Dunaju. Liter mleku -yefcK sod^J na Dunaja 20 «v®trfjsktii kron# Dnevne vesti. — Na§ novi roman. Z včerajšnjo Številko smo začeli priobčevati zanimiv in napet družabni roman slovitega romanopisca Greena »Nevestina skrivnost« Roman se vrši v New Yorku. Že takoj v početku se začnejo zapletati dogodki tako napeto, da vzbudijo zanimanje čitate-ijev. Da ne zamudite zanimivega romana. naročite si brez odlašanja ».lugoslavijo.c — Naš stari roman »Kraljev vitez« se zaključi v nekaj dneh. — Zamenjava 20-dinarskih bankovcev. 28. februarja je bila zaključena zamenjava 20-dinarskih bankovcev pri vseh podružnicah »Narodne banke«, tako tudi v Ljubljani in v Mariboru. Te bankovce zamenjava od sedaj naprej še samo centrala v Beogradu. .. sicer do vključno 30. aprila. — Pri ljubljanski podružnici »Narodne banke* je zamenjalo okoli 10.000 oseb 20-dinarskc bankovce v približni skupni vsoti 80 milijonov kron. Od teh bankovcev je bilo skupno okoli 2500 falsifika* — Zabašuritl je izraz, ki ga naši pravniški krogi dosedaj niso potrebovali. zato se tudi naša pravniška terminologija ni trudila, da bi dobila ednako krepko označbo v domačem jeziku. Stara avstrijska jurisdikcija je pač imela ednakoveljavno besedo, kadar je šlo za izsleditev in kaznovanje človeka, ki je zakrivil krivico Slovanom. Nemci pravijo temu »ver-tuschen«. Vse pa kaže na to, da v tem oziru napredujemo. Zadnji dve Jeti smo imeli celo vrsto korupcijskih afer, o katerih je naše časopisje na široko poročalo, kmalu pa je vse utihnilo, češ. zadevo ima v rokah državno pravdništvo. a javnost bo že zvedela podrobnosti pred porotnim sodiščem. Med tem je javnost zainteresirala nova afera, a na prejšnjo je pozabila. Tako smo imeli afero glede dernobilizacijskega blaga v Dravljah, afero z ameriškimi potnimi listi pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju itd. O vsem tem je zavladal smrtni molk. — 25Ietn!ca smrti dr. Starčevlča. 28. februarja je minilo 25 let, odkar je umrl znameniti hrvatski prvobort-tclj dr. Ante Starčevič. — Umrl }o v Z klanom mostu g. Fran* Me žico, tamoSng nadučitelj. P. v ra.! — Slovenska naselbina v > Slavoniji. Kakor poročajo listi, se nahaja v Slavon')t vas Spaiiovce, kjer so sc nascUH pred nu-' kaj desetletji slovenski drvarji, ki so do danes ohranili vse svoje slovenske posebnosti tn tndl svoje slovensko narečje. — Razdelitev zemlje dobrovoljcem. Ministrstvo za socialno politiko je sklenilo sporazumno z ministrstvom za agrarno re- S mesecev pa je ravnateljstvo njšho- popravijo trohneli mostiči ta ograje. Pred vsem pa bi bilo treba, da se razne ilve meje obstrižejo ter se odpelje razna nesnaga, ki se je čez zimo navažala na travnike ob Latermanovem drevoreda. — Zopet stekel pes? Na Darju je neki stražnik ustrelil psa, o katerem pa še ni znano, ali je bil sumljiv stekline ali pa se Je samo klatil brez nagobčnika okrog. — Tako Je bil hud, da ga le hotel kar | zabosti. Mesar brez stauovania Jožef Kocjan je razsajal v Lesjakov! gostilni na Poljanah. Spravil se je nad mesarja Albina Jagra In ga hotel zabosti. Radi tega so ga odvedli na policijo, kjer so mu radi pijanosti prisodili 3 dni. Toda 5e ni vsega konec. Zagovarjati se bo moral tudi pred deželnim sodi$£em. Mlada neprldipravk« jo 121etaa Črna S. Svoji mami Je ukradla 1200 kron ta jih zapravila na slaščicah. Napravila je vrh toga colo za 201 kron dolga. Maribor. Slavnost vojvode Mišiča. V sredo, dne 2. t m. ob 10. dopoldne se v ra v tukajšnji viSjl vojaški realki rekvijem za pole. vojvodo Mišiča. Po obredu predava polkovnik Boglčovlč o preminulem Junaku. rrva seja novega mostnega sosveta Je bila v ponedeljek. Na tej seji so se konstituirali odseki. Teh Je 5ost, In s>!cor personalni ta disciplinarni, gospodarski In finančni za klavnico! n plinarno, za stavbe ta mestno električno podjetje, pogrebni in pokopališki ter končno likvidacijski odsek za mestno gospodarstvo. Koncert. Dne 4. t. m. priredita gospod Šimenc In gospodična Mezgečeva, IgTalca tuktjšnjega narodnega gledališča, koncert v dvorani bivše kazine. Za žensko volilno pravico se Je vršil mrnulo nedeljo v Mariboru shod klerikalnega ženstva. Na shodu Je bila sprejeta resolucija, Id ostro protestira proti uklnjenju ženske volilne pravice v občinske zastore. Padec x resnimi posledicami. V skladišču lužne železnice nameščeni Ivan Ko-lar si le v ponedelick zvečer nameraval skrajšati pot proti domu s tem, da se te pri železniškem mostu v Frankopaitski utici poslužil stopnic. Pri tem pa Je v te:nl padel in obležal s težkimi poškodbami na glavi. Nezavestnega so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer se ie dognalo, da s! Je pretresel možgane In da so njegove poškodbe resne. čudna popustljivost. V delavnici Južne železnice ie nastavljenih večje število nemških, ali bolie rečeno nemškutarskih fraj-llc še Izza dobe prod prevratom. Iz posebnega, neumestnega obztra so dobile od ravnateljstva južneželeznlce dovoljenje, da morek) ostati So nadalje v službi, da pa sc moralo priučiti slovenščine v šestih mesecih. Po oreteku tega roka se imajo javiti prelsikuševalnl komisiji, ki bo sklepala o njihovi nadaljtii uporabi. Po preteku teh formo, da se preloži razdelitev zemlje do-bovobcem še na dve leti. — Razpisane službe. Pri delegaciji ministrstva tinanc v Ljubljani so razpisane 4 službo pisarniških uradnikov (kanclistcw). Službe so pridržane vojaškim certiflkatl-Btom, ki Imajo šestmesečno poizkusno m-Ktrniško prakso. Prošnje se morajo vložiti tekom štirih tednov. — Pri okrožnem sodišča v Celju je oddat! mesto jetniSkega preglednika. Prošnje Je vložiti do 20. t m. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda siužtoa stražnega nadzornika v XI. Cenovnem razredu. Prošnje do 3. aprila t 1. Voč v Ur. listu št. 21. — Učno mesto strokovnega učitelja /a !. skupino je razpisano na 1. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani. Prošnje do 25. # m. — Mesto kopališkega zdravnika «• državne topilce v Dobrni Je razpisano. Zahteva se ginekološka Izobrazba. Sezona traja od 1. maja do 31. oktobra. Prošnje do 20. L m. na poverjeništvo za javna dela. Več Ur. list 21. — Služba okrožnega zdravnika za adravstveno okrožje Kranjska gora Je razpisana. Interesenti se opozarjajo na Uradu! list. Uiibliana. — Stavbna «k'Ia v Ljubljani so se zajela nadaljevati tam, kjer so se Jeseni prevrnila. Posebno živahno je na stavhiičlli obeh palač Kreditne banke in Trboveljsko drnzoe. Drugod se dovaža stavbni materija. se ostale, lani zapričete stavbe so prts.e pred božičem pod streho ter sc začno obmetavati in snaiiti, kakor brž ne bo več čez noč zmrzovalo. V Linhartovi ulici Si je zgradil stavbni mojster Andr. Černe prav Hčno vilo. Ista tvrdka nadaljuje s podiranjem obeh starih hiš na Sv. Petra cesti in nasipu ter sradi namesto starih dve moderni hiši trgovcu Kregarju. — — Spomladansko delo v naših parkih se šo vedno ni začelo, dasl se nam zdi sedaj najprimernejši čas. Vsled suhega vremena so se tla tako utrdila, da bi dovažanje peska ne razrilo cest in potov, kakor se bo to zgodilo po novem deževju. Naši mični izprehodi po tivolskih gozdih bodo ttnii postali or a sna veleturistika, ako se ne vim prošniam ugodilo hi jim rok podaljšalo. Ko je tudi ta potekel — kakor ie bflo pričakovati, brezuspešno — jim Jo ravnateljstvo dalo na prosto, da sc vsaka prijavi, čim se bo čutila siposobno za Izpit. Sedat se pričakuje resno, da so bo leta 1930. — takrat poteče menda zadnji rok — ena ali druga morda vendarle javila prclskušc-valni komisiji, ker bi bilo drugače potrebno, da se rok zopet podaljša za deset let Okraden tihotapec ponarejenih ban-kovcov. Na vožnji Iz Gradca proti Lipnici je bB nekemu Židu ukraden kovčeg. Ko je prijavil orožnikom v Lipnici naslednjega dne tatvino, Je W1 aretiran neki Madžar z Židovim kovčekom. Ko so pa preiskali kovčeg, so našH v njem razen obleke In perila še drugo dno, tam pa za 20.000 kron ponarejenih 20dinarskili kankovcev. Tatu so prijeli, lastnik pa Jo je med zasllšavanjem popihal neznano kam. Aretirana zaradi potopuštva. 251etna postrežnica Terezija Legat Iz slovenjob1-striške okolice je bila aretirana zaradi po-topuštva, ker je bila brez stanovanja ta je hodila v neki hlev h hlapcem spat Celie. Trostov koncert, določen za 1. marca, jo vslcd nepričakovanih ovir odpadel. Prva hrvatska štedlonlca je te dni prevzela celjsko Union banko. Prevzela je baje vse uredništvo — tudi tisto, ki niti besedice ne zna slovensko. Ali namarava tudi nemško uradovati? Občni zbor Spl. slov. ženskega društva bo v sredo 9. marca ob 20, tiri v Ci* talnici Narodnega doma. V celjskem političnem okraju je od 14. do 20. febr. obolelo na kužnih boleznih 44 oseb. Vsega skupaj se je zaradi koz naha jalo v evidenci 155 oseb. Umrlo Je 15 oseb na kozah. Smrtnih slučajev jo bilo v Celju In okolici od 23. do 26. febr. šest. Oddaja mestnih njiv v m,jem za leto 1921 se vršil dne 3. marca t. I. ob 3. uri popoldne. Reflefetantle naj se snidejo ob določani url na mestnem pokopališču. Olepševalno društvo celjsko sprejme v uk vrtnarskega vajenca. Učna doba 2 teti — Istotatoo sprejme društvo paznika m mostni vrt, Obrniti sc le na društvo, Koroško, Celovški slovenski list »Glas pravice« je zišel samo v dveh številkah, sedaj pa Ra v nobeni tiskarni ne marajo več tiskati. Tiskamarji so deloma sami veliki sovražniki Slovencev. deloma pa se bojijo »Heimats-diensta«, da bi jim naščuvana poulična drhal ne razbila tiskarne, ako bi se v njej tiskal slovenski list. »Olas pravice« se namerava preseliti na Dunaj, ako se mu bo tam posrečilo dobiti tiskarno. Tako se godi slovenskemu tisku v »svobodni« Avstriji, pri nas pa Še hujskaški nemški listi nemoteno izhajajo. ____________________ NE HODITF. V AMERIKO! Kr. generalni konzulat v Chicagu sporoča ministrstvu za zunanje zadeve, da se v Zedinjenih državah opaža v zadnjem času veliko pomanjkanje dela. Nekateri znani narodno-Rospodarski pisatelji, pa tudi uradni Krogi sami sodijo, da bo na spomlad nastala kriza. Drugi krogi pa zopet trdijo, da je vsa akcija odpuščanja delavcev manever velikih industrijskih podjetij z namenom, zmanjšati mezde in na ta način, znižati cene proizvodom, blagu in višino mezd na predvojne cene. Potrebno je, da vsi poklicani člnitelji, predvsem naše časopisje, opozori osebe, ki se hočejo izseliti radi dela v Ameriko, da v sedanjih razmerah radi pomanjkanja dela ni misliti na zaslužek v Ameriki. V Chicagu je brezposelnih delavcev okoli 100.000. v Detroitu okoli 80.000, v New Yorku preko 120.000, v Filadelfiji okoli 200.000 delavcev, in tako dalje. Dosedaj je. brez dela okoli 3,000.000 delavcev. Občinstvo se tudi opozarja na to, da imajo oblasti naročilo, s strogim Izvajanjem potnih predpisov preprečiti izseljevanje v Ameriko, dokler se tamkaj ne izpremene razmere glede dela, ker pridejo naši državljani v Ameriki v sedanjih razmerah v neprilike in iščejo denarne pomoči pri rajnih konzulatih, ki jim je pa ne morejo nuditi. Javnost naj se tudi zaveda, da so na spomlad projektirana velika dela tudi v naši državi sami. vsled česar je pričakovati tudi pri nas zadostnega zaslužka ■k OD NAŠE SEVERNE MEJE NA ŠTAJERSKEM. Selnica ob Dravi, 28. febr. Pri Sv. Duhu imajo Nemci za približno 24 svojih otrok nadučitelja in učiteljico, za slovensko šolo pa vkljub opetovanim prošnjam še vedno ni imenovana moška učna moč ter se služba niti ne razpiše. Na slovenski šoli sta dve učiteljici, ki nista med ljudstvom priljubljeni, vsled tega silijo slovenski otroci v nemško šolo, česar nihče ne zabranjuje. Nemci se posmehujejo naši popustljivosti, lstotako hodijo otroci kat. občine Remšnik, ki spada k naši državi, še vedno v nemške Lučane v šolo. Naša vlada še ni ničesar storila, da bi se tam ustanovila slovenska šola, čeravno imamo občino že dve leti zasedeno. Že zadnjič se je pisalo, kako naša poštna uprava zanemarja važne naše obmejne točke. Nemci pri Sv. Duhu imajo z Lučanami dnevno pošto, za naše prebivalstvo, ki ga je mnogo več. pa se je s l. t. m. vpeljala le enkratna poštna zveza s Selnico, dasi je bila dosedaj vsaj trikrat na teden. Nemci nimajo pri Sv. Duhu drugega, kakor dvorazredno šolo in par orožnikov, dočim imamo mi šolo. cerkev, 4 gostilne, trgovino, posojilnico in 10 finančnih stražnikov. Varčevanje v tem pogledu sc nam hudo maščuje ter tud! trpi ugled naše države. * najnovejša londonska moda. — KITAJSKI PSIČKI. Po londonskih ulicah mrgoli elegantnih dam, ki vodijo ua vrvicah psičke. Tj so takozv. kitajski »sički, ki veljajo bajue cene. Za elegantno londonsko dank) je tak Sen psiček bisernega nakita In pahljače z dolgim nojevim perjem nenadomestljiv del cestne toalete. Kitajski psiček je igrača, ki ima to prednost, da je živa. Angleži ta lme'nujeio »pet dog«, kar je žalibog nemogoče prestaviti. Modna dama, ki hoče svoje stališče v družbi ohraniti, mora imeti poleg kavalirja Se psička, ki ji j* navadno še bolj prirasel k srcu kot prvi. S psičkom gre na sprehod, je, In spl. Včasih na nosi v naročju, včasih pa leti za gospodarico, kolikor mu to puščajo njegove kratke noge. Psičke jemljejo tudi h koncertu, v gledališče ter celo v restavrante, kar ]• sicer po prometnih predpisih prepovedano. Predpisi, ki se tičejo psov, se sedaj v toliki meri prekršujejo, da je angleško časopisje otvorilo proti »pet dogom« c«w kampanj«. V najfineJSe restavrante prid« psišek popolnoma skrit pod pflaščetn dame. Se le po prvi jedi se hipoma prikaže. Njegova »mama« zahteva od natakarja krožnik in mu pripravlja pred vsemi ljudmi kosilo. Drugi pa lahko uživajo, ko gledajo psička kako »lepo« Je, ter kako mu skrbna »mamica« deva z vilicami meso v usta. Proti tej pisavi časopisja se Je ogla s 3 »viteški« zagovornik psičkov. Oa spominja na to, da je ta moda že stara. Ko se je takrat Se general Napoleon Ekmapar*c oženil z Jožefino Beauharnals, je opazil v poročni noči, da že leži nekdo v postelji poleg neveste BH Je psiček Jožefine »d katerega se ni nikdar ločila in vse Bona-partelev* proSnje niso nič pomagale. Napoleon ie bil prisiljen s psičkom deliti zakonsko posteljo. Pravijo celo, da ga le njegov rival, ki je bil jezen, da Je vdrt v njegovo kraljestvo, močno vgrtznii v nogo. In če ie sam veliki Napoleon moral trpeti psička, lahko store to tudi londončanji, končuje prijatelj psičkov svoj zagovoc v londonskih listih. Šport in turistika. Turlstovskl klub Skala poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeleže sestanka, ki se vrši 4. t. m. ob 8. zvečer v Prešernovi sobi restavracije Novi Svet. Vrši se predavanjo tov. Zorka o pojmu In bistvu alpinizma ter sc bo obenem razpravljaio o važnih zadevah. Gledališče In glasba. Orkestralno društvo Glasbene Matico priredi svofl II. sHifomičal koncert v ponedeljek 7. t. m. Na vzporedu so Premrl Alle-gro, Dvorakov violinski koncert In Beethovnova slnlonija »firoica«. Koncert t Trbovljah In Zagorju. Oa Pavla Lovšetova priredi z g. H. Svetlom v soboto 5. t. m. koncert v Trbovljah, v nedeljo 6, t m, pa v Zagorju. Pokrajina. Brežice. Mestna občina je svoje-časno oddajala iz preostalih barak ubožnlm meščanom železne peči pa nizkih ccnah. Tako peč je dobil tudi tukajšnji bogataš L. za svojo trgovino. Okrajno glavarstvo je neho-netni špekulaciji prišlo na sled ter obsodilo L. na 3000 K globe in 2 dni zapora. Ali se bo obsodba tudi dosledno izvedla? Ptuj. Pri nas se je uvedla kvarna razvada, da se naprti eni osebi več odgovornih služb, kar provzroča celemu okraju škodo ter neti nezadovoljstvo. Tako je dobil dr. V. nalog, naj prevzame še mestni fizikat, čeravno je že okrajni zdravnik za okraj 90.000 prebivalcev, nadalje vodja internega oddelka v javni bolnici. zdravnik hiralnice in delavnice južne zelenice. Fizično je popolnoma nemogoče, da bi vse te posle vestno opravljala ena oseba. Saj imamo dovolj zdravnikov, ki bi gotovo prevzeli slične posle. Prevalje. Prebivalci Mežiške doline bi si želeli uradnikov, ki tudi izven urada kaj storijo za našo narodno in kulturno stvar, toda danes imamo mnogo uradnikov, ki ne zaslužijo narodovega zaupanja. Posebno tu v Preval jih imamo uradnike, ki se vedejo nasprotno proti nam ter se počutijo dobro le med nemškutarji. Drobiž. * Kak« s« potuj« * valuto, Holandec Ir Maastrichta je šel z doma z 20 holandskimi goldinarji v žepu, ki jih je zamenjal za francoske franke. Plačal je 24 frankov za vožnjo v Pariz, odkoder se je napotil v Turin, kar ga je stalo 44 frankov. Ostanek 58 frankov je zamenjal za 54 Italijanskih lir. Iz Turina se Jo pripelial v Benetke za 21 lir ter od tamkaj za 5 frankov na italijansko mejo in odtod za 13 lir v Monakovo. Tu je menjal vse lire, kar jih jc še Imel (45), za 225 nemških mark. Za vozni listek do Berlina Je plačal 100 mark. Iz Berlina v Cah 110 mark, na kar mu je ostalo še 15 mark. Ali to ie bilo Se premtulo do doma. Dvajset holanSskili goldinarjev je imel zadosti za potovanje preko Evrope, ali 15 nemških mark Je bilo premalo za ostalo potovanje (20 km) Iz Caha do Maastrichta. Zamenjal Jih Je za samo 65 holandskih fickov. Manjkalo mu je še 13 cenU-mov. * TrKSetrt milijona funtov slanikov so v enem dnev« pripeljali v Hamburg, Atbono »n Ku sel laven. Cene so bile nižje ko navadno, ali vendar glede-take množine 5s dovolj visoke. Sovomo tnorje je baje polno nemSklh, danskih in švedskih ribiških ladij. Uspehi lova so velikanski * Senzacionalna operacija. Iz Kockanja poročajo: Znani kirurg prof. Rovslng Je predaval v društvu zdravnikov o izredni operaciji. Posrečilo se m« je 18 letn. heT-maProdttn spremeniti v žensko. Po »pera- oiH Je naglo dobivala pacientska karaklet ristlčne ženske lastnosti. To Je baje prvt slučaj, da se je podobna operacija z uspx hom izvršila. * Prvo češko šoto na Bulgarskem so ustanovili pri češkobutgarski sladkorni tvornlci pri Gorenji Orehovci. Imenovana učilnica je bila slavnostno otvorjena 6. t m. Ondotna češka naselbina je poslala predniku Masarykn navduSeno vdanostno Izjavo. Ste oreveč občiifliivi za mrzil ?rak? Vsakovrstni* bolečine se ta-* koi noiavlia:o? Slabost? Oi. kako tu ublažnMo bolečine in utriuiek)* telo masaže s Fellerievim Dravim Elza-*luidom! 6 dvoinatih ali 2 veliki šoe« cfalni steklenici 42 K. Državna tro* sarina nnsebei. Potrebovan ho odvaiaioče želodec ofcrenčuiočo sredstvo? Poslu« žite se Fe FeFlerievih Dravlh Elza* krocHicf 6 škatliic 18 K. — Omot in poštnina r>o«ebei a naicenele. Eu-een V Feller. Stiibica donfa Elsa tre St 2R2. Hrvatska. F. (7) Mali oglasu Proda se: RAZNO POHIŠTVO posod« Md. se prodafe vsak dan od 3.-S-pop. Cankarjevo nabr. 7. IL HISA Z MIZARSKIM OBRTOM na .prometacm kraju glavne ceste v Trbovc Uah, katera Je tudi za vsako drogo večja obrt pripravna s« vsied preselitve po Jak« nizki ceni proda. I«. Toplak, strojno mizar* sivo, Trbovlje. 350 VINO. Imam 5—6 vagonov vina. Vino Je vse bel« in staro od 1918, čisto ta okusno^ Porabna za največje hotele. Dobi se tudi lahko na drobno če kdo 2elL Cone amerne. Obrača* ti se k Milanu Kurjakti, Zon um, C ara Dtf< Sana tri. 61, 353 CISTO NOVO opromljono čevljarsko delavnico v najbolj* Sem stanju. Naslov v opravništva Juga« slavijo. 355 SPALNA SOBA (barok), l kredenca, 1 veliko ogledalo, H umivalna omara, 1 miza, 1 toaletno ogledalo, 1 omarica t predalci, 1 obešalnik za obleko, 1 omara, 2 fotelja, 1 stol za teles« no potrebo, 1 ploh za meso, 1 namizna luč, 2 okni s rok to, 1 križna vrata, 1 prevleka,različna polkenca za okna In prevlek«t 1 stelaža za trgovino. Povpraša se Maribor, Prešernova ul. 10—F. 334 2 ČEVLJARSKA STROJA se za nizko ceno prodasta. Poizve sc v. Kranju 726. Savsko predmestje. 38T VINSKI KIS Ima naprodaj več hL Franc Pregelj Ihan p. Domžale. Kis Je lepe barve čist la zelo okusen. 285 STEDlLftlK zelo lepo in lično izdolau, primeren za ve& Jo gostilno aJI hotel, Je ceno na prodaj. — V zalogi Imam tudi vsakovrstne štedilnika lastnega izdelka, trpežne In tudi po solidnih cenah. Franc Kosmač, ključavničarski mojstor, Ljubljana, Jeranova ul. 5. 262 KLAVIRJE, planine In harmonije na obroke prodala lu lzposojuje Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, muzikali] In sUun. Ljubljana, Kongresni trg 15. Kupi se: DOBRO OHRANJIiN OTROČJI VOZIČEK Cenjene ponudbe prosim pod »voziček* ust upravo Jugoslavije. * KUPIM »Slovanski Branik« in »Slovenski Narod*, »Naše Zapiske«, »Narodni list« letnik 1913 in »Slovenca« ter »Edinost« letnik 1912 in 1913. Pisma na Janez Štuhec, p. Rftdlncl 3513 Službe: SPREJME SE TAKOJ 2 čevljarska pomočnika In enega" vafencai Franc Safrer, čevljar, Skotja Loka. 34tf PISARNIŠKI URADNIK z večletno prakso, zmožen slovenskega Iti nemškega Jezika ter strojepisja Išče službe, Conione ponudbe pod it. 3333 na upravo Jugoslavije. 3031 Razno: KDO sprejme na stanovanje lu na hrano pošte* nega, starejšega gospoda. Cenjene ponudb« prosim pod 348 na upravo lista. HOTEL TOPLICE BLED »prejema hotelsko Izvožbanl personal sa« mo z večletno prakso v boljših hotel .Iv, Vpošljejo naj so prepisi »/.pričeval s slika n« hotel Toplice Bled. 34C ZA TAKOJ Iščem mcMovano sobo oz. samo posteljci, soliden gospod, če le mogoče v mestu ali bližnji količi Ljubljane. Cenjene ponudbe postat pod 345 na upravo Hrta. K. K. Greeu: t Nevestina skrivnost. (Dalje.) Šele odkar se vrše zadnje priprave za poroko. Čudim sc ženinu, da ni nikoli omenil besedice, zakaj baš proti njemu se je vedla najbolj nerazumljivo. Že cele tedne mu jc dovolila kak sestanek le kot posebno milost, in zadnje dni se je večkrat naravnost branila sprejeti ga. In kakšne vzroke je navajala iato? Utrujenost, slabo voljo, nujno pismo. šiviljo, ki ne inore čakati z eno besedo, prvo, kar ji jc prišlo na um. In ste vendar nadaljevali priprave za poroko? Seveda, in tudi vabila sem razposlala I Način, kako jc izrekla zadnje besede, je bil pomemben. Gospa A. slovi ,da je priljudna, človekoljubna in dobrodelna; vzlic temu pa je In ostale predvsem dama iz velikega sveta. Pregrešck zoper družabne šege in običaje se ji zdi nekaj nemogočega. Zdaj. ko Je bila hči zastavila uglednemu možu svojo besedo, je bilo to v njenih očeli nepreklicno, zakaj ni se čutila zmožne, da bi prenašala govorice in marnje, ki bi jih povzročil prelom. Uvažujoč to njeno mišljenje sem dejal: Ako naj vam pomorem v stiski, morate biti z menoj docela odkritosrčni. Ali je vaša hči katerikrat izrekla željo, da naj se zaroka razveljavi? Enkrat, je rekla gospa A., me je vprašala, ali je že prepozno za to. Lehko si mislite, kaj sem ji odgovorila; in res ml ni omenila nikoli več. Toda, je naglo dodala nesrečna mati, (»sto je bilo zgolj zabloda njenega duha. Prav nič se nima pritožiti o svojem ženinu — in sploh, naj se ne brani njega. Ampak možitve? sem vprašal Jaz. Menda. Potemtakem menite, da ljubi moža, ki naj postane njegova? Odgovorila je negotovo: Vsa srečna je bila, ko jo jc zasnubil. Mogoče insilite, da ljubi zdaj koga drugega? sem pobaral smelo. Mati sc je zgrozila. O ne, je dejala. tega pač ne. Kje naj bi bilo mogoče! Nihče, kar je naših znancev, se ne more primerjati ž njim. To je bilo jako laskavo za tistega gospoda, ali mene ni zadovoljilo. Dekleta, sem rekel, imajo včasi čudne muhe. kakor veste. Moja hči, gospod, ni mlada in neizkušena stvarca, marveč se je izkazala doslej še v slehernem položaju umno in razsodno. Kaj sem ji hotel reči na to? Videl sem, da je gospa A. resno prepričana. da jc hčeri odpovedala zdrava pamet. Povedala mi jc, da se je ogibala zadnji čas celo občevanja z rodbino ter se posvečala edino le skrbi za svojo obleko, šivilja, jc dodala gospa, je lehko govorila ž njo, kadarkoli je hotela; vsak drug dogovor Jc moral stopiti v ozadje, ako je bilo treba pomeriti nove toalete, ki so prihajale v hišo druga za drugo. Težko da sc je kdaj kaka nevesta tolikanj ukvarjala s temi stvarmi. In tudi zato je še upanje, da se vrne: svoje nove obleke bo vendar hotela videti 1 Potemtakem ni vzela oblek s seboj? Prav ničesar ni vzela. Kako? Niti kovčega nc? Ničesar. Se pravi, le majhno ročno torbico. Kako veste to? Videli smo jo, ko je odšla; zdelo se je, da hoče v mesto po opravkih. A denarja je pač imela? Vsekako ne mnogo. V njenem pultu je ležal sveženj bankovcev. Moj mož pravi, da je to malone ves denar, kar ga je dobila zadnje čase. Več nego pet dolarjev ne bo imela pil sebi. M. Z