íll\ 1
IS. Storilka.
mit--^^ Beilagen
/ £ /0
Maribor, d m« 15. april», ltlB.
itn
List ljudstvu v pouk in zabavo.
v-ak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za cek) leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge: izvenavrtn.sKC dežele S k. LKisam po niew plača na leto samo 3 K. - Naro&ina se pošilja na: Uredništvo „Slavonskega Gospodarja" v Mariboru,- List se dopoš.lja do odpovedi. - Udje „Katoliškega tiskovt.ega dru i t v a" d obi va i ol is t brez posebne naročnine. - Posamezni listi stakejo 10 vin. - Uredništvc: Komika cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. - Upravn.stvo: Koroška cesta stev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
7a jn««-ate se rlačuie od eno<=topne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 1-vadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „.Mala naznanila stene beseda 5 vin Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Pf.slano 36 * m» — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Y obrambo kmečkega ljudstva.
Vsi jemo, da je draginja. Ni skoraj dneva, gotovo pa ne tedna, da bi se oene v špecerijskih in ma-nufakiurnih trgovinah ne menjale. Tudi obrtniki gredo s svojimi cenami kvišku. Nihče vsled: tega ne more zahtevati, da bi naj samo kmet s svojimi pridelk, ostal pri onih cenah, ki so bile običajne pred začetkom sedanje draginje Vendar se najdejo ljudje, ki bi •tudi sedai radi imeli kmeta pod kuratelo. Tega seveda rai kot branitelji kmečkega stanu in prebivalstva ne moremo trpeti in naša dolžnost je, da rečemo par resnih besed v javno obrambo in pomirjenje.
Na trgu v Mariboru sla se pripetila Sledeča dogodka. Dne 7. aprila je kmečka ženska pripeljala na trg voziček krompirja. Ženske, ki so bile na trgu kot kupovalke, so postale radi cene, ki se je tem ženskam zdela previsoka, zelo razburjene. Kmetica je branila in zagovarjala svoje cene. Končno je gruča žensk pograbila voziček in ga prekucnila, itako, da se je krompir razgubil pe trgu. Razjarjene mestne ženske so s pestmi, torta i c a m i itd. udarjale po prodajalki, katera pa se je branila, kolikor se je dalo. Posredovanje policije je le malo izdalo.
Drugi dogodek. Dne 8, apr Ia je imela kmečka ženska na trgu v Mariboru kakih 15 litrov sto l e k a. Zahtevala je za liter 86 vinarjev,
Okrog prodajalke
«e je hipoma zbralo večje števfio mestnih žensk, ki •so z ostrimi besedami napadale kmet có radi 'ceñe. Nazadnje je pograbila neka ženska steklenico z mlekom in jotreščila ob ti a. Druge so Sledile njenemu vzgledu. Hipoma je bilo vse mleko razi to po tleh. Prodajalka je jokala, a nihčA ji ni mogel in hotel pomagati.
Navedli smo dva dogodka, o katerih je poročalo vse Štajersko časopisje, slovensko in nemško. Sploh pa se nam pritožujejo kmetice, ki prihajajo na mariborski trg, da morajo veliko prestati1 ne od kuharic in od vseh gospa, ampak od gotovih žensk, ki gredo kakor kafcgna komisija od jerbasa do jerbasa ter delajo različne opazke.
V očigled teh dogodkov povzdignemo resno s v o j glas, da pristojne oblasti branijo kmečko ljudstvo pred vsakim napadanjem in zbadanjem zaradi njihovih cen. Tudi kmet mora živeti in zato mora cene svojim pridelkom nastavljati časovnim razmeram prmerno. Ako pa bi res kdo tirjal cene, ki ne stoi'jo t razmerami v nobenem razmerju in so očivid.
no pretirane, potsm naj posežejo vme9 oblasti., ne pa snmooblasf e in razjarjene že ske. Kmet se ne bo i i kdar pritoževal, ako -se godi vse po postavi in pravici, toda dogodkov, kakor so se dogodil' qpisani na mariborskem trgu ne moremo dovoljevati, in zalo se v njegovem imenu javno obračamo na pristojne oblasti, da se taki dogodki enkrat za vselej onemogočijo.
Mir Vam bodi.. .
Na Belo nedeljo je brala sv. Cerkev evangelij, v katerem prinaša naš Zveličar svojim učencem velikonočni pozdrav: „Mir vam bodi!" Sedanji namestnik Kristusov Benedikt XV.. je letos ob Veliki noči poslal od vojske razpaljenemu svetu isti pozdrav: Mir vam bodi! Iz Amerike namreč je došlo poročilo, da je sv. Oče na Velikonočni pondeljek sprejel v Rimu odličnega ameriškega časnikarja, kateremu je naroČi, naj sporoči ameriškemu ljudstvu edino in največjo željo papeževo, da vsa Amerika deluje neprestan o i n nesebično za mir. To bi naj veljalo kot velikonočno sporočilo, katero pošilja sv. Oče ameriškemu ljudstvu. Sv, Oče je med drugim rekel omenjenemu časnikarju pl. Wiegandu: „Molite in delajte neumorno z a m i r. To je moja velikonočna želja. Moja vsakdanja molitev, ves moj trud je n a m e ni.e n m i r it". JnJfO ■•">■ sj Oče govoril te besede, se je lesketala v njegovih očeh vsa njegova dobrota in odkritosrčnost. Papež je končal: „Vse moje upanje ji a skorajšnji mir stavim na ameriško ljudstvo in na moč in upliv, ki ga ima na celem svetu Pravična, nepristranska in v vseh svojih stremljenjih vedno nepristranska bo Amerika, ko pride pripraven trenutek za mirovna pogajanja, dobila n a j -izdatnejšo podporo od strani sv. Stolice. To sem že sporočil predsedniku po enem njegovih visokih prijateljev." Papeževo sporočilo ameriškemu ljudstvu je vzbudilo tokrat nenavadno pozornost, ne samo po Ameriki, ampak tudi po celi Evropi. Vse Časopisje se bavi na dolgo in široko z papeževimi izvajanji in je hvaležno sv. Očetu, ki ne opusti nobene priložnosti, da bi ne povzdignil svojega glasu za vse. povsodi srčno zaželjeni mir.
Složno na delo!
Vrli kmet iz Savinjske doline, sedaj vojak-črno-vojnik nam piše:
Ljubim Savinjčanom! Upam, da mi g. urednik dovoli malo prostora v „Slov, Gospodarju", da napišem nekaj vrstic ljubim rojakom Savinjčanom.
Nisem sicer učenjak, a trdno sem prepričan, da tudi moji nasveti ne bodo nobenemu škodovali. 2e-l.m namreč ljubim rojakom mir, katerega svet tako želi in potrebuje. Da pa se mir doseže, treba je začeti pri posameznih družinah, občinah, in tako vedno višje. A prvi korak do tega je ponižanje; odpraviti je treba napuh, omejiti sebičnost in pomniti, da smo posamezniki pravzaprav ničle na svetu. Treba je torej medsebojnega združenja, vnemati moramo ljubezen do bližnjega drug v drugem, to je slabosti bližnjemu odpuščati. Nisem sicer tistega mnenja, da . bi posamezniki ne smeli skrbeti najprvo za se in svojo družino, pač pa sem tekom vojskinega časa imel po svetu priliko opazovati in se prepričati, da so ljudje, ki hočejo sedaj osrečiti izključno le sami sebe. Upam, da je v Savinjski dolini takih slučajev zelo malo.
Res, grozno kritični so časi, v katerih živimo« Pa ako bomo drug drugega podpirali, bomo vse težave z lahkoto prenesli. Večkrat sem že mislil, da ni mogoče več prenašati bridkosti, ki so prišle nad me« Tudi1 jaz imam precej posestva, kopico otrok in druge slabotne ljudi, moja hiša je brez moškega, a našli so se bližnji, ki so nam pri najpotrebnejšem delu pomagali. Do smrti jim bom za. to hvaležen. Letos bo treba gospodariti po razmerah, tako je n. pr. letos veliko manj živine kot druga leta, torej se bo klaje manj potrebovalo. Druga leta smo gledali, kje bi se dalo na travniku po večkrat kositi. Za to še letos časa ne bo. Seveda bo živinoreja trpela škodo, a manjša bo ta škoda, kakor pa da bi druga poljska dela zanemarjali. Vsa kmečka skrb naj bo obrnjena na to, da se čim največ človeških živil pridela. S tem bo kmečko ljudstvo v prvi vrsti okoristilo sebe, domovino in državo. Tudi če se sklene mir, bo draginja Š« vedno velika, pomanjkanje živil še ne bo tako hitro nehalo. Pomanjkanja živinske klaje pa letos skorogou tovo ne bo.
Toraj, preljubi rojaki-Slovenci, na delo! Bodita tudi v tem oziru vzor drugim. S skrbnim delom deluj, te v lastni blagor, v blagor bližnjega in v blagor celo države. Proč s sebičnostjo! Le ljubezen naj vlada med nami, da bomo lahko odkrito molili prošnjo Oče-naša: „Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpušča, mo svojim dolžnikom!" Ce bomo tako postopali, se nas
LISTEK*
Kako se obvarujemo kužnih bolezni.
C« kdaj in kje velja gotovo v vojski pravilo, da «se 1« neštetokrat lažje bolezni obvarovati, kakor pa bolezni uspešno zdraviti. Zato hočemo prav na kratko označiti načela, kako se obvarujemo kužnih bolezni doma i,n tudi v vojski.
Vojnokužne bolezni (druge kužne bolezni prihajajo »anje v poštev) so: navadni ali trebušni legar, krvava griža, kolera, koze, pegasti legar, ponavljajoči s» legar in kuga.
T« vojnokužne bolezni lahko razdelimo glede o. brambe v dve veliki skupini.
Kužne bolezni, ki se širijo po hrani in pijači.
Navadni ali trebušni legar (vročinska bolezen, mačuh), krvava griža in kolera se širijo po majhnih glivicah, ki pridejo po hrani -V pijači, okuženi od bolnega človeka, na zdravega, se v njegovih prelevil'h (posebno v črevesu) razm-n-o in s tem povzročijo ravno tako bolezen kakoršno 4<e i-mel oni človek, ki jo to ljolezensko seme raztrosil. Bolnik s legarjem okuži s svojimi odpadki (blato, voda, slina i. t. d.) svoje obližje in to je ležišče, bivališč«, strežnike, vodo i. t, d., sploh vse, kamor priha. j a jo »Jegovi odpadki. Ako oboli strežnik, ki je stregel bolnika z legarjem, ni Čudno; istoteko lahko obole o-seb% Irt pijo iz okuženega vodnjaka ali uživajo jedi, ki ftfc »«pravlja kdo z rokami, okuženimi po legarju.
Kar smo omenili o legarju, velja tudi za krvavo grižo in kolero. Dasi ima vsaka izmed teh bolezni svoje posebne glivice za vzrok, vendar so vse enake glede nastanjenja in prenašanja bolezni in popolnoma enake glede uspešne obrambe.
Ne po zraku, marveč samo po odpadkih in izmečkih se širijo trebušni legar, krvava griža in kolera, Ako se pri teh boleznih sproti uničuje bolezenske kali v izločinah, so taki bolniki za druge nenevarni in na ta način se širjenje teh bolezni preprečuje.
Prva skrb torej bodi pri vsakem bolniku, ki je dejansko obolel na taki ali taki sumljivi bolezni, da so razkužujejo sproti vse bolnikove izločine. Preprosta in vendar uspešna sredstva za razkuževanje izlo. čin so: vreli lug (enako tudi soda), navadno ali klorovo apno. Uspešno se tudi rabijo surova karbolna kislina, surov lizol, surov lizoform. Z močno (pet odstotno) raztopino luga, sode, apna i. t. d. napolnimo posodo za bolniško postrežbo in jih z ravno istimi raztopinami po uporabi spiramo; stranišče in greznice z livarno z istimi razkužili; posteljno ali telesno pe-r lo namakamo v lugovi, karbolni, lizolovi ali lizofor-movi raztopini; strežnik ali strežnica si1 morata po vsakem dotiku z bolnikom skrbno razkužiti roke s ka-kim primernim razkužilom (3—5-odstotna karbolna kislina, 2—3 odstotni lizol, 2 odstotni lizoform). Ker se tudi vrhna obleka pri strežbi okuži, treba imeti pri strežbi velik predpasnik z rokavoma, ki pokriva vso obleko od vratu do nog.
Ker se te bolezni prenašajo po okuženi hrani i" pijači, treba v okuženih krajih uživati samo prekuhane jedi in pijač«. V sumljivih krajih in časih in ti so
v vojski povsod in vselej, treba skrbno se ogibati vsake surove jedi in pijače.
Kužne bolezni; ki se širijo po mrčesu in dotikanju.
Koze in pegasti legar spadajo med bolezni s kožnimi spuščaji. Nista še znana vzroka teh nevarnih spuščajev kakor tudi ne drugih takih mani nevarnih spuščajnih bolezni, kakor so škrlatica, ošpice ali rbadi, norice, rudečice, znan pa je način njih prenašanja. Po dotikanju ali bivanju v bližini se pra. nesejo koze in kuga, za pegasti in ponavljajoči se legar je pa dognano, da se prenašata po mrčesu ki pije človeku kri. Izmed tega mrčesa so najbolj ne' varne uši, poleti tudi bolhe, stenice in muhe.'
Iz navedenega je razviden način, kako se u-branjati teh bolezni. Za koze je že stoletje znano in najuspešnejše sredstvo cepljenje z umetnimi govejimi kozami To cepljenje pomaga z veliko gotovostjo ka.
Iet- Kdor je bil v zadnjih šestih letih uspešno cepljen, se mu ni bati koz, kdor ni bil. naj se da čimpreje cepiti, zlasti, če prihaja s tujci oziroma iz tujih krajev došlimi v dot;ko.
Seveda treba bolnika, ki je samo na sumu take bolezni, strogo ločiti od drugih ljudi, dokler pristojna oblast ne ukrene prenosa bolnikovega ▼ kako bolnico za kužne bolezni. Vse, kar je bilo z bolnikom v aotiki, je kužno In nevarno. Pri slučajih pegastega in ponavljajočega se legarja ter kuge treba še prav posebej pjazifo na zatiranje in uničevanje mrčesa, bnaga v hiši, snaga v postelji, snaga v obleki, snaga telesa nas varuje, j o n a j b o 1 j teh s t r a š n Ith bolezni.
Kako zatrati muhe, stenice In bolhe, Je mano;1 v snažnih hišah teh nevarnih gostov na čutijo. Tudi
SiiWi
■ Si Ii v % K ¡V S K 1 *rt o fc i' 0 Ö A H.4»
15. aprila i M«.
bo ljubi Bog gotovo usmilil in nam dodelil skoro ljubi mir. In mi vojaki se bomo veselih src vrnili k svojim mamicam, ljubim ženicam in nedolžnim otročičem. Našim družinam in ljubi domovini pa bo zasijalo zopet solnoe miru, sreče in zadovoljnosti,
A. M. Savinski
like iz vojne»
Vojskovodja pohvali slovenske pionirje.
Pionir Matija Napofcnik, doma iz T e p a 11 j s -kega vrha pri Konjicah, je poslal ravnatelju naše tiskarne g. dr. «ke r o v Š e k u s severnega bojišča sledeče pismo s prošnjo, da ga izroči našemu uredništvu:
Ljubi „Slov, Gospodar"! Kolikokrat sem Te či-tal prej doma v civilu, se poučeval, tolažil, zabaval in kratkočasil pri Tebi! A tudi sedaj v vojaški suknji si še tem večji moj prijatelj. Ko sem še bil v Ptuju, sem dobival „Slov, Gospodarja" redno od ravnatelja tiskarne gosp, dr, Jerovšeka. Komaj sem ga čakal, v prvem prostem času sem ga z zanimanjem čital. Tudi tovariši so se kar trgali zanj.. Prinesel nam je marsikatero novico iz domačega kraja in tudi z bojnega polja. Posebno so me zanimali podlistki in pisma, ki so opisovali razne hrabrostne čine naših vojakov na bojišču. Pišejo jih naši slovenski fantje iz švarmlinije, kater.m ne zmanjka poguma, kakor vidita sedaj tukai na lastne oči.
Ko sem bil podpisani odbran k marščeti, smo se pripravili za resen korak v vojsko z vsem potrebnim za dušo in telo.
Peljali smo se skozi Maribor, Gradec, cesarsko mesto Dunaj in dalje po Moravski in Sleziji na bojno polje. Na vseh kolodvorih srno bili dobro postrežem. Na vojsko odhajajočega vojaka pač na postajah postrežba in krepčila dobrih ljudi zelo razveseli. Po tridnevni vožnji smo srečno in pogumno došli do svoje stotnije.
Tukaj živimo prav po vojskino, vse se mora za dobro vzeti. Velikonoč smo prav lepo obhajali, imeli' smo sveto mašo v neki mali vasici.
Cerkev je lesena, a znotraj prav lii.ua. Udeležba je bila nebrojna, večinoma samo vojaštvo, Z gorečim srcem tu še tembolj prosimo Boga za zmago Avstrije. Tudi sovražno in naše streljanje se je prekinilo za 24 ur, da smo mogli na obeh straneh vsak svoje žrtve boja minulih dni pokopati. Med borečima se črtama so vojak? naredili na kole velikansko pi-sanko Zveličarjevega vstajenja.
Kraji so tukaj prav pusti, največ je gozdovja. iTa dežela je pač kakor nalašč za vojsko. Postrežba je povoljna. Tudi z vinsko kapljo nam dobri gospod stotnik dovolj zmerno postreže, da, si od dela utrujene ude poživimo in okrepčamo. Dne 2. aprila nas je obiskal eksoelenea gospod feldmaršallajtnant pri delu in kopanju strelskih jarkov. Pri tej priložnosti je izrekel najvišjo pohvalo prvi' kompaniji, pri kateri podpisani sedaj služimo. Pozneje nas je tudi pismeno pohvalil. Pismo se je pred nami javno prečitaio. Ta pohvala je zopet dokaz, kaj pošten Slovenec zmore in zna.
„Gospodarjevo" uredništvo, vse naročnike in Či-tatelje ./Slovenskega Gospodarja" srčno pozdravljamo iz daljnega bojnega polja. Pionirji: Matija NapoUiik iz Konjic, Jože! Cvetko iz Polenšaka pri Ptuju, Franc Vrenko iz Polja pri Podčetrtku, Janez Klaneček od Sv. Jurja ob Sčavnici, Martm Zorman od Sv. Benedikta v Slov. gor., Henrik Vidmar iz Zreč pri Konjicah in Alojzij Crepinko, c. in kr. narednik, doma iz Skorbe pri Ptuju.
Dostavek pregledovalca vojaških pisem:
K predstoječemu še pristavim, da* je bila 3. pionirska stotnija za izvanredno hrabrost pred sovražnikom od vrhovnega armadnega poveljstva častno pohvaljena in da je veliko mož obdarovanih z hrabrost-nimi križci, oziroma svetinjami vseh vrst. Pri te i
z ušmi, posebno z ušmi na telesu in v obleki, nimajo snažni ljudje neprilik. V vojski pa trpe vojaki in častniki izredno mnogo radi uši, mnogokje več, kakor z vsemi vojnimi nadlogami. Kako lahko nam prinesejo vračujoči se vojniki ta okuženi mrčes v naše najbolj oddaljene kraje in okužijo cele vasi in pokrajine. Zato moramo skrbeti, da so naši vojaki, ko se vrnejo domov, brez te golazni in ravno tako tudi vsa njih 0-bleka in druga prtljaga. Kar je mogoče, naj se perilo in druga obleka ožehta (v lugu prekuha), volnena obleka naj se v vroči peči prepeče, da poginejo z živalmi tudi gnide, usnjato blago pa naj se s petrolejem dobro namoči. Sredstev za preganjanje uši v vojski je mnogo, med najboljše spada gotovo naftalin, di se ga dobi v vsaki mirodilnici za malo denarja dovolj. Ako nosi kdo na hrbtu in na prsih malo vrečico napolnjeno z naftalinom, ako ima med svojim perilom naftalin, ne pridejo te živalice nadenj, če jih pa ima, ga brž zapuste.
•
Upamo, da bodo te kratke vrstice marsikomu pomagale ohraniti najboljše, kar ima v teh težkih ča-sih, to je zdravje. Sicer pa prosimo še bolj ko nekdaj: Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod!
stotniji služijo Štajerci, Kranjci in Korošci, večinoma Slovenci. Alojzij Crepinko, c. in kr. pionirski narednik, kot pregledovalee pisem na bojišču.
Pismo slovenskega zrako-plovca.
Jakob Fras, doma od Sv. Ruperta v Slov. gor., dodeljen avstrijskemu zraikoplovnemu oddelku, stotn. štev. 8, vojna pošta štev. 101, piše z dne 25. sušca sledeče:
Bilo mi je nekako tesno pri srcu, ko sem dne 6. sušca moral zapustiti solnčno Gorico ter se odpeljati na severno bojišče. Ko sem se peljal skozi domače mesto Maribor, sem menda zadnjič občudoval krasoto naše mile slovenske domovine. Bilo je v nedeljo, zjutraj ob 5. uri; ravno so zvonovi po vseh mariborskih cerkvah vabili vernike k rani službi božji. Se enkrat sem si zaželel biti pri sv. mafei, preden se podam na pot, iz katere se ne povrnem morda nikdar več. A črni konj ni hotel dolgo čakati, kmalu jo od-piha proti severu. Z Bogom, torej, draga domovina! Z Bogom Slovenske gorice in krasno zeleno Pohorje! Velikokrat sem bil na tvojih vrhovih. Z Bogom, ljubi stariši, brata in sestra! Z Bogom, dragi prijatelji, s kojimi sem preživel toliko veselih ur! Tako sem se v duhu poslavljal od vseh.
Ko sem se peljal proti Kaplenbergu na Gornjem Štajerskem, je začelo snežiti in je snežilo celo pot do Moravske-Ostrove. Kmalu bom torej v deželi, kjer tako neusmiljeno gospodari smrt. Radovedno začel sem gledati skozi okno, če se morda že ne pokaže kje kak ruski stric,- a zaman. Po petdnevni vožnji sem kpnečno srečno dospel k svoji stotniji, k svojim ljubim zrakoplovom, • Kje da smo, Vam pa ne smem poročati.
Ko sem se dne 12. marca zjutraj zbudil, sem začutil silen mraz. Nisem si prvi hip mogel domisliti, kje da sem. Skočim po koncu in iz voza. Zunaj je močno snežilo. Torej danes še ne bo nič z letanjem. Tri dni nisem doživel nič posebnega. Dne 15. marca pa je bil krasen dan. Že zgodaj zjutraj smo pripravili zrakoplove in hajdi gledat, kaj li počenja stric Rus. Opazili nismo nič kaj posebnega, za to se vrnemo nazaj. Bili smo že blizu našega taborišča, kar pripiha za nami ruski zrakoplov. 2e od daleč ga smo spoznali ter ga začeli pozdravljati s svinčenkar mi, katere pa mu niso kaj posebno dišale, kajti hitro se je obrnil nazaj ter jo popihal, od koder je prišel.
Danes, ko to pišem, je Marijin praznik. O, kako sem se druga leta tega dneva veselil, ko sem v družbi svojih tovarišev zapel kako pesmico Mariji na čast. Kmalu bo Velika noč. Ne vem pa kje in kakjo jo bom praznoval na «iji zemlji. V kraju, kjer se nahajamo, stanujejo večinoma Poljaki. Bliža se pomlad in ti ubogi ljudje ne vedo, bi li začeli obdelovali svojo zemljo ali ne. Učim se tudi pridno poljski. Kakor daleč sega oko, je sama ravnina. Svet je vlažen, sneg se je začel tajati in vsled tega je grozno blato in voda. Oh, ko bi vendar že vsi naši ljudje spoznali, kakšno domovino da imajo, ne bi je tako malomarno prodajali. Mislim, da bi začeli gojiti večjo ljubezen do nje.
Tudi „Stražo" in „Slovenskega Gospodarja" čitam. Dobim ju od prijatelja, Pošiljam tudi vsem cenjenim čitateljem „Straže" in „(Slovenskega Gospod." iskrene pozdrave! Ob priložnosti več.
Srce mi hrepeni po domovini.. .
Topničar Josip Pišek, bivši načelnik celjskega „Orla", piše dne 27. marca svoji materi, gostilničar-ki v Cretu pri Celju:
Draga mama! Vaše pismo, za katero Vam prav prisrčna hvala, sem prejel. Istotako tudi Ivankino karto. Ko berem Vaše pismo, mi kapljajo solze na vrste, katere je pisala Vaša zlatavredna roka. Pisal sem Vam karto, da smo že od 21. marca na maršu. Sli smo celo noč. Po dnevi smo streljali in začeli malo kopati, da bi se vsaj za silo skrili pod zemljo. A to ni trajalo dolgo, treba je bilo zopet naprej. Potem smo vendar drugo noč lahko par ur spali v nekem hlevu, a vse je bilo dobro, samo da smo smeli spati. Človek je tako izmučen, da kar na golih tleh leži in zaspi. — Spočil sem Še vendar vsaj malo. Drugo jutro zopet zgodaj naprej! Tako gre dan za dnem in še po noči. Nihče, kdor si sam ne skusi, ne ve, kako je hudo na vojski. Blato tako, da sem si lahko škorne sezul. Pri streljanju se nam pogreza lop do pesti. Večkrat spimo kar v gozdu ali pa Še celo pod milim nebom. Prehlajen sem tudi čisto, Bog ve, kako dolgo se bom otepal. Mrazi me, kašljam, da hoče vse z mene strgati, a tu ni zdravila; pa saj tudi ne pomaga nič, Ustnice imam razpokane in krastave od mrzlega vetra. Na maršu se ni mogoče umiti. Kumern in za-rašen sem kakor puščavnik, blaten čez vrh glave. Naravnost ustrašili bi se, če bi me zagledali. Rekli bi, to ni mogoče, da bi bil Pepe, a žal jo resnica. Jesti se mi nič ne ljubi. Kako bo pa človek jedel, če komaj čaka, da bi se vlegel. Tukaj ni moje ljube mame, ki bi mi dala zdravila ali skuhala krepčilen čaj ter me odela z gorko odejo. Tu so le trda tla mrzla odeja in pa bridke ure. Ko bi prišel kateri od Vas le za en dan sem, bi imel že vsega zadosti in bi tudi gotovo drugačen postal. „Kdor moliti ne zna, naj se na vojsko poda." Pa še tukaj jih je mnogo vmes, ki se ne
zmenijo za ničesar. Ali kaj bo v večnosti, j« tpra-šanje.
Ravno ob 3. uri popoldne je, ko Vam pilšem » solzami v očeh to pismo. Stari spomini se mi vzbujajo in srce moje neizrečeno hrepeni po I j u b e nt slovenskem domu. Naj bi še doma toliko delal, niti senca ni proti temu, kar mora- človek tu prestati. Tako, da bi se kamnu smilil na cesti. V dopisnici sem Vam že tudi pisal, kako so nas obstreljevali 23. marca, da je neslo blato po nas kakor dež in sama Marija me je takrat obvarovala, da nisem dobil kos granate v hrbet. Padel je čisto tik mene. Jaz pa se tudi vsak dan priporočim Mariji, da me varuj® pred nezgodo. Da bi bil v trenutku mrtev, ako bi me bil zadel kos šrapnela, je gotovo, ali pa bi mi bil» odbilo nogo. Ko bi pač ljubi Bog na eno stran preložil ta težki vojni križ. Gotovo pa tudi pomagajo Vaše molitve.
Tako se klatimo po tem ljubem svetu kakor cigani. Nikjer ni miru. Ljubše bi mi bilo, kakor ce3$ svet, samo da bi bil enkrat doma. Kako rad bi Vam pomagal koma! Kolikokrat si mislto: Uboga moj* mamoa in z njo vred moram trpeti tudi jaz! Vsak Vaš opomin mi pride tako globoko do srca, da res vsa nekako bolj voljno prenašam. Mislim si, če mi mogoče ljubi Bog ni odločil dalje živeti, naj bo pa krona tem lepša gori nad zvezdami. Saj imam tam že tudi mnogo prijateljev. Se rajši bi1 pa poprej videl moj ljubi domači slovenski kraj. Jutri je cvetna nedelja. Kako sem včasih z veseljem nesel butaro. Kje sem pe. sedaj!
Želim Vam vsem prav vesele velikonočne pravnike, upajoč, da jih boste vsaj nekoliko boljše obhajali, kakor jaz. Lani smo bili skupno vsi pri eni mizi, letos se pa spomnite, da se Vaš Pepe pomika pc blatnih karpatskih cestah. Velikonočno jagnje bo le« tos zame prazni želodec. Alelujo bodo tu peli topovi mesto zvonov. Bog daj, da bi zapeli skoro pesem miru. Sprejmite prav prisrčne pozdrave od Vašega hva ležnega in v duhu Vas poljubljajočega Pepeta.
Sovražnik nas pozna.
Pismo Franca Ocvirk svojemu stricu Maksu cvirk, župniku pri Sv. Andražu nad Polzelo. Ocvirfe
se je boril na francosko-nemškem bojišču, predno je odšel k Hindenburgovi armadi.
Vaše pismo, ljubi stric, me je prav raatveselilo; bil je glas iz ljube, daljne domovine.
Bivamo že nekaj dni daleč od bojne žrte v mestu Roulers in čakamo novega povelja. To mesto je prav lepo in šteje 20.000 prebivalcev; trgovina je t polnem teku. Res, čudno je; nedaleč od tukaj so ž® hudi boji, sliši se gromenje topov, a meäöani se ne zmenijo za vojni ples. Večina jih pravi, da bi bilo bolje, ako ostanejo pod Nemčijo; so francoskega jezL ka. V tem mestu smo praznovali 27. januarja rojstni dan nemškega cesarja. Sto mož od naše težke baterije smo bili poklicani k paradi. Na velikem trgu sredi mesta smo se zbrali ter čakali dogodkov. Govorila sta dva ČČ. g g. kurata in potem naš poveljnik. Govori s® bili tako vznešeni, tako plamteči ljubezni do domovi» ne, da bo vsakdo še bolj ljubil svojo domovino, Opisati Vam še moram nekaj od preteklega časa, prednö še, ko smo dospeli v to mesto Roulers, Sedem tednom smo bili v bojni črti pri mestu Ostende. Ni mogoče popisati, kako velikansko škodo smo sovražniku napravili, veliko težkih sovražnikovih baterij smo popolnou ma uničili. Mesto Nieuport pri morju smo skoraj čisto porušili. Ravno tu so se Francozi in Angleži n« prostem polju utrdili; mi smo tukaj dobili nove boni. be, lažje kakor one, ki smo jih rabili pri, trdnjavah; Antwerpen in Maubeuge.
Učinek teh bomb je naravnost strašen; bomba raztrga, razkoplje in vzdigne mehko zemljo daleč na okrog. Sovražnikve, dasmomi Avstrijci,	t i s t i, k i j i m največ škode prizadenemo. Kolikokrat smo bili v ognju granat! Dosti jih je padlo pred nami in za nami; samo Bogu. se imamo zahvaliti za srečo, katera nas je dosedaj spremljala. Vseh narodno, sti nas je tukaj, Slovenci, Hrvati., Nemci, Ogri, Italijani. Tudi je dosti, vohunov, zilasti za naše težke baterije; ti vohuni prihajajo v nemški uniformi. Eneg» smo mi zasačili na opazovališču, Nemci pa več. Zat<j se našim težkim baterijam nihiöe ne sme približati brez legitimacije. Povedano nam je, da nas še hujSB boji čakajo. Ples bo krvavi, zmaga pa t slavi.
Najljubša mi je materna beseda.
Pismo slovenskega topničarja Janeza Antons Dvoršak iz Hoč, ki je dodeljen municijski koloni na severnem bojišču, se glasi:
Dragi domači! Naznanjam Vam, da sem zopsi na počitku. Začetkom marca smo se pehali s strelivom v ognjeno črto. Zima je bila strašno huda. Vse delo smo morali opravljati po noči, ker nas je sovražnih vedno zasledoval. Ali hvala Bogu, vse smo dobro izvršili. Ob koncu našega posla smo bili pohvaljeni od: generala samega, ker smo naše delo dobro in hitrö opravili. Ker pa smo vse težave mirno in voljno prenašali, smo dobili sedaj počitek. Na Marijin praznik dne 25. marca je bila grozna bitka. Dva polka sta bila skoro čisto uničena. Veliko število mrlič«t je bilo tedaj pokopanih.
O koncu vojske še ni govora. Zdrav sem za kar se imam zahvaliti dobrotljivemu Bogu. Sne^sB
15. aprila 1915.
„S L O V E N S k 1 GOSPODAH."
Stran
je tukaj toliko, da ga imamo za deset let dovolj. Večkrat smo morali vojsko radi snega prenehati, ker nam je topove čisto zamedlo, mrzlo pa je bilo tako, da ]e kar pokalo. Nekoč so prišli ¡trije infanteristi k nam že napol zmrzli; eden od teh je imel čisto črne prste od mraza, niti sleči se ni mogel več sam. Jaz sem mu z vsem dobro postregel, tudi nasitili sem vse tri, ker sem ravno žgance kuhal, Godi se mi zdaj precej boljše, ker dobivamo več hrane, pa tudi sami srno kaj prebrisani Kadar smo lačni, pa hitro iztaknemo kakšno stvar, da si napravimo kosiilo.
Včasih imamo tudi srečo, da «e udeležimo sv. maše in pridige. Toda samo enkral sem bil tako srečen, da sem si šal na bojišču slovensko pridigo. Ako-ravno razumem že več, jezikov, mi je vendar najljubši moj milodoneči slovenski m a ter ni jezik, kateri mi sega najgloblje v srce,. Omenjam še tudi, da sem „Slovenskega Gospodarja" že tudi dobil. Citam ga z velikim zanimanjem,
iskreno pozdravljam Vas domača jn tudi vse bralce „Slov, Gospodarja".
„K Rusom ne greva v vas"
Topničar korporal Franc 2ličar, gostilničar in posest .ik na Ponikvi, piše dnie 25. marca Vrečko-v i o b i t e I! j i na Razfcovžah pri Sv. i u r j u ob južni železnici:
Ljubi moji sorodniki! Vojskinih novosti Vam ne bom poročal, ker vem, da Citate časopise.. Vse grozote, katere sem že ali še bom tukaj doživel, Vam bom ustmeno razložil, ako mi bo roka Vsegaimogočnega tako mila, da bom Še enkrat videl drago domovino in svoje domače. Zadnji, čas se nahajam v Karpatih ob ogrsko-gaBško-bukovinski meji. Hvala Bogu, jaz sem še pri popolnem zdravju. Dodeljen sem že ves čas vojske muncijski kolon:,. Kot vojak prve municijske kolone sem večinoma vsak dan v bojni črti. Dovažamo strelivo k topovom. Zato so mi že pa tudi mnogokrat sovražni šrapneli nad mojo glavo peli smrtno pesem.
I Pa ljubi Bog me je dosedaj še vedno srečnega in zdravega ohranil. Trdno pa tudi upam, da s&^po končani zmagoslavni vojski zdrav vrnem.
O Marija, Mati moja vsmiljena, oh, sprosi mi od Jezusa, da vrnem srečen se in zdrav skor spet v domači kraj! Saj v tebe Mati upam vse vse, da srečno vrneš me.
Drugače se imam Še tudi dokaj dobro, nekoliko sem že napredoval, tako, da ne more vsaka metla pometati z menoj. Iz kraja v kraj me prenaša moj „švarc", s katerim se jako dobro razumeva. Zakaj bi te ne ljubil, konjiček moj. Zavriskal sem na glas: „K Rusom pač ne greva v vas!"
Po domovini zelo hrepenimo vsi, kajti stvar traja že res dolgo. Srce mi vedno poje:
Oh premila domovina, Mili moj slovenski kraj, Kjer je zibka moja, tekla Bod' gomila moja kdaj!
Toliko torej o mojem življenju zadnji čas. Pišite kaj! Pozdravi in glasovi iz domovine so nam bojevnikom najmilejši g!as v tej krvavi borbi. Vaš sorodnik France.
Kdaj bo mir?
Švicarskemu listu „Journal de Geneve" poroča oseba, ki ima zveze s francoskimi in belgijskimi vladnimi krogi: Francoski in angleški vladni krog': so prepričani, da bo vojska mesca oktobra končana. Vojskovalci nimajo poguma, da bi od čet in prebivalstva zahtevali še en zimski boj. Francija in Anglija se bosta zadovoljili tudi z razmeroma majhnim uspehom, samo da jima ne bo treba nadaljevati vojske.
Katoliška škofa pri nemškem cesarju.
Pretekli teden sta prispela v nemški glavni vojni stan kolinski nadškof kardinal Hartmann in trevir-ski škof Korum, da čestitata cesarju povodom njegovega rojstnega dne. Cesar ju je zelo pr srčno sprejel. Govori' se, da je pri cesarju kolinski nadškof v posebno velikih čistih«
Italija.
Med nami krožijo vsakovrstne vznemirljive novice o Italiji. Kakor se je vsakdo lahko prepričal, s:) vse te novice bile dosedaj izmišljene. Mi sveta'emo, da se naši ljudje ogibajo raznašakiev takih novic in jih na noben način ne razširjajo. Kar bo treba, nam bo naznanila vlada, vse drugo je v sedanjem času nezanesljivo.
Rimski list „Giornale d'ltalia" svetuje italijanski j a vr osti, naj ostane mirna in naj le zaupa vladi, ki hodi oJLUno svojo pot. Isto velja za našo avstrijsko vlado in javnost.
Bolgarija, Srbija, Rusija
Rad'< upada bolgarskih komi t a še v v srbsko ozemlje je nastal, spor med Bolgarijo in Srbijo. Bolgarska, vlada je izjavila, da ni s komitaši v nobeni zvezi i:i da bo vsu.kega kaznovala po bolgarskih poštar vab, ki ga bo dobila. Srbija je z odgovorom zadovolj-' a, ne tako države t ros porazu m a, osob to ne Rusija. Iz Petrogrrda pretijo celo Bolgariji, da bolo pretrgali vs1 d plomat č' e aveze z Bolgari. Namen je cči-viden. Pris:Jiti hočejo Bolgarijo v vojsko, ker upajo, da bi potem tudi Rumunija in Grčija posegli vmes.
Na Grškem.
Pre'š iji ministrski predsedn k Venizelos se u-makne iz poetičnega življenja,, ker se mu je dokazala, da je hotel Bolgari,i odstopiti sedaj v grški posesti se nahaja oče makedonske okraje. S tem je hotel pridobiti Bo'gari:o, da ostane mirna, ako bi se Grčija udeležila vojske ov> stra i trosporazuma. Ve ni zel os odpotuje v Ameriko. Ž njim ;zgubi< Srbija in trospora-zum velikega prijatelja, za nas pa se je položaj zopet z!.o'jšal.
Turške želje.
Turki upa,jo r a srečen izid sedanje vojske. Tako piše n, pr. turški 1 st „T;y i;i"r da Turčija ne sme prej prenehal z vosko, dokler re bo sigurna, da bo prihodnja maja med Rusi o in Turčijo na Kavkazu gorska višina na Kavkazu. Turčija ne bo poprej odnehala. dokler ne bo R.us'ja v, Črnem morju poražena :n dokler ne bodo ruska pristanišča v 'Odesi1, Sebasto-polu in Nikolajevu turška Ta<nt. So le, ko se to izvede, bo Turč.ja lahko mirna in bo uživala mir.
Anglija že misli na konec vojne.
Iz Berolina poročajo: ^Morning PoŠt" priobču-je članek o pripravah zvez© ,„City von London" za to 114.900 mark za okras'tev velikih prostorov v hiši „Mansion", Odbor pravi, da so visi člani soglasno mnenja, da se more z delom takoj pričeti. „Smatramo proslavo sklepa miru. Ta zveza priporoča izdati svo-za svojo dolžnost, pripraviti se za čas, ko se bo vojna končala in bo v deželi zavladal mir, ko se bodo v notranjosti mesta London vi prvi vrsti vršile veselice. Hiša „Mansion" bo takrat kot uradno stanovanje lord-maijorja, središče mnogoštevilfeeih priredbe v, ki se bedo po vojni prirejale."
Španski grozi lakota
L;st „Journal" poroča iz Lizbone: Tra'no slabo vreime zadnjih šest mesecev je povzročilo poljedelstvu vel ko škode. Sodijo, da bo leto 1915 leto lakote. Okolica pri Santarem je podobna velikemu jezeru, V dolini Tajo je veliko milj obdelanega polja in vinogradov pod vodo.
Nemiri na Portugalskem.
Zadnje nemire na Portugalskem so baje povzro-čili francoski in angleški agentje, Francija i,n Anglija se hudujeta, ker sedanje ministrstvo ne pripusti, da bi se Portugalska udeležila, vojske ob strani teh dveh držav.
Rusko prodiranje v Karpatih ustavljeno.
Maribor, 14. aprila.
Od zahoda proti izhodu se vrstijo sedaj mnogo imenovani prelazi tako-le: Najbolj zahodno je Dtukel-ska kotlina, potem pridejo prelazi Dukla, Lupkov. U-žok, Verecke, Volovec, Viskovi, Jabloiica i preko ja-bloniškega prelaza gre železnica v Nadvornc, ki je že v naših rokah.
Najprej so hoteli Rusi predreti našo bojno črto v okrožju Dukelske kotline« Najhujši boji so se vršili tukaj velikonočni teden in velikonočne praznike. Toda Rusi niso dosegli svojega namena in od G. aprila naprej je sovražna naskočila moč začela popuščati. Sedaj je mir ali pa se vršijo le neznatni spopadi.
Veliki teden so naredile ruske čete tudi velikanski sunek na naše postojanke ob gal ški strani med Lupkovim in Užokom. Mi smo se temu sunku na Veliki petek dne 2. aprila umaknili na južne g neb ve med Lupkovim in Užokom ležečega gorovja. Rusi so upal', da se jim bo sedaj tukaj posrečilo, predreti i i raztrgati našo fronto. Toda vsi ruski napadi so bili odbiti in dne 12. t. m. je naš generalni štab mogel že poročati, da so ruski napadi na celi. karpatski bojni črti odbiti in da je naša fronta ostala oela in nedotaknjena.
Čeprav smo se morali na Veliki petek v ozemlju med Lupkovim in Užokom umakniti, vendar to ni bil poraz, kajti kmalu smo pri Užoku v dolini gališke reke Opor (pr bk reke Stryj) zopet napredovati in Rusom odvzeli velevažne in dobro utrjene postojanke na gorovju Z\vinin. Na izhodni strani gorovja Z^infi teče železnica, ki prihaja iz Ogrske preko pnnlaza Volovec v mesto Stryj. Tukaj so se borile tudi iz Nem' čije nam na pomoč poslane čete.
Tak je naš položaj v Karpatih začetkom tekočega tedna. Iz Bukovi ne ni posebnih poročil, tud iz zahodne G a 1 i c i j e in Ri u s k o - P o 1 j s k e-g a ne. Lahko razumljivo, ako pomislimo, da so Rus zbrali v Karpatih dva milijona vojakov skupaj, s katerimi so upal' predreti naša vrste. Toda človek obrača, Bog pa obrne.
Grozote karpatskih bojev.
Vojni poročevalci opisujejo ruske rapade v Karpatih, ki so se vršili v zadnjem času, sledeče: Napadalno prod ranje Rusov ob Di u k 1 i se je pričelo prav za prav že mesca januarja in je doseglo sredi mesca marca glede obsega in srd tosti svoj v'šek, ki nima, primere v svetovni zgodovb i. Ruski lapad: na Dukel-sko kotli o in Dukio so bili naravno t zverinsko-lijut , kajti hoteli so sprav t za vsako re- o žele;< iškj progo Lupkov-Homo a pod svojo oblast.'- Dog: nno je sedaj, da ni prineslo rusko napadalno prodiranje proti dti-kelskemu prelazu Rusom nobenega uspeha, kajti Rusi se nahajajo da' es ravno tako daleč proč od svojega smotra, kakor t ¡krat, ko so za'el:, prvikrat napadalno prodirati na, tem ozemlju. Sred* mesca, marca so dobili Rusi močna ojačenja. Na, dukldski prelaz so se vrgli, Rusi' s tako silo, da so po padcu Przemysla posla, i svo!o oblegovalno armado proti Dukli, še celo t slih 2000 Rusov, ki so „i'i naši imeli ujet1 v Przemy-slu, so Rus« oborožili in jih poslali, kakor e sedaj tudi uradi o dognano, proti dukelskemu oženili». Rusko napadalno prodiranje se ;e pričelo prav za. prav v i oči dne 21. marca in je trajalo /. nezmanjšano silo do dne 7. aprila, kjer je dc.^gfo v veliki < očni borb' svoj višek in je še le sedaj nekoliko pojenjalo. Oč i v d-no je, da se morajo Rusi vsled vel kanskih izjgub nekoliko odpočili in nadomest t* vrzeli, ki so nastale v nji! ovili vrstah.
Najljuteiši boji so se bli za viši e pri Kastde-cu v Dukeiski kotlni. Najprej so napadli Rusi to višino na zahodni, nato so jo obkolili in napadli tudi na izhodni strani. M a s k a'k o V a 1 ¡1 so jo noč i u dan in naše čete se morale z a s t n v i t i vse svoje junaštvo, d a. s o o d b TVi e silne ruske napade, liusl so napadali tudi naše po.ctojanke, ki so tile .zavarovane pred vsak'm rasko-kom. Proti tem postojankam je prodiral sovražnik v treh črtali. Vojaki prve črte so «ie plazili po trebuhu nai«rej, ostali dve pa sta korakali. Naši častniki, ki so se udeležili teh hoev. pripovedujejo, da so bili boji na fem ozemlju najhujši. Major, ki bil ranjen v tej borb", i« prepovedoval: Napadi Rusov so bili tako
silni, da je bila naša obramba veliko težavnejša, kakor vsak napad, Ponočni napadi, ki so se nato vršili, so bili 'istotako zelo srditi. Navadno anuo izvedeli še le drugo jutro, kar se je zgod.lo po noči. K ai r kupoma so ležala trupla mrtvih Rusov,, ki so zadeli na naše mine. Proti jutru nam jje prinesel veter neznosen smrad, ki so ga razširjala mrtva in nepokopana trupla padlih Rusov. V bojih za Duklo se je večkrat prigodilo, da so Rusi prosili za kratko premirje, da vsaj svoje mrtvece pokopljejo. Pošiljali so k nam častnika z belo zastavo vrčka,h in prošnjo za deset do dvanajst ur no premirje, kat,ero smo jim tudi vselej uslišaii. Ponoči so se nato pričeli boji z nova.
Ujet ruski čast dk je izjavil o bojih v Karpatih sledeče: Vkljub našim ogronnnim ž rt, vam l isino mogli na tem delu vojne črte doseči nobenega ^ažeiiienega uspeha. Rusko armadno vodstvo je bilo vsled tega prisiljeno, da je moralo odslej osredotočit' svoje napade dalje proti izhodu.
V Karpatih dva milijona Rusov.
Devet mescev že traja sedanja vojska. Ali smemo upati na skorajšnji mir? Ali še lahko pričakujemo večje napetosti vojnih dogodkov, lali pa že stojimo na višku vojne srditosti? Ta vprašanja ne krožijo 19 samo med nami, ampak ludi v drugih državah se že množijo glasovi, ki želijo odgovora na ta važna v-prašanja.	I
Ako hočemo odgovora na omenjena vprašanja, moramo pogledati, kako stvari stoje. Ugotovljeno je, da hoče poveljstvo ruske armade končati sedanjo vojsko z velikanskim prodiranjem čez Karpate na Ogrsko. V to s\(rho so Rusi v prostoru med izlivom reke Dunajec (zahodna Galicija) in rumunsko mejo (v Bukovim) postavili pet močnih armad. Te armade, ki se borijo z vso silo proti nam, se cenijo na približno — dva milijona vojakov. To je skoro polovica alrmade, ki jo je Rusija v sedanji borbi postavila nasproti Avstrijcem in Nemcem.
Stran 4,
„SLOVENSKI GOSPODAR."
15. aprila 1915.
Iz tega silnega ruskega napora je razvidno, da želi Rusija vojsko z odločilnim uspehom v Karpatih končati. Ta ruska želja je tem bolj umljiva, ker je ruskemu armadnemu vodstvu od tedna do tedna vedno težavneje vzdrževati štirimilijonsko armado in jo ohraniti za boj sposobno. Z d i s e, d a s o Rusi .višek svoje razpoložljive vojne sile že prekoračili. Srditi sunki Rusov ob našo bojno črto, žrtve desettisočev ruskih vojakov, izgube, ki so v prvem letošnjem četrtletju znašale v Karpatih na ruski strani več kot četrt milijona ruski hi vojakov, svedočijo, da se sovražnik z obupnim naporom bori zoper nas. Sredstva, ki jih ima na raizpolago rusko carstvo, ne zaležejo več, da bi se ta vojska še dalje časa nadaljeviaja.
Drugo dejstvo, ki je v zvezi s prvim, je, da se vedno bolj opaža pomanjkanje vojnega gradiva v ruski armadi. Pred vojsko je bilo drugače. Rusija je bila na vojsko izborno pripravljena; svojo armado je že dolga leta preskrbovala z vsem potrebnim za vojni ples. Ruska artilerija je bila dvakrat tako močna, kot' naša. Težki topovi so bili najnovejšega, izbornega izdelka; nesli so mnogo dalje kot naši in se jih je lahko hitreje sprožilo kot naše, ki so starejšega, težjega izvora. 'Žal, nam ni bilo več mogoče pred vojsko pravočasno se oskrbeti z dovolj velikim številom novodobnih topov in havbic. A danes nas Rusi glede topov ne nadkriljujejo več. Naša artilerija ima danes skoroda premoč nad rusko in ta premoč napram ruski postaja teden za tednom večja. Rusija že dosedaj ni bila v stanu, da bi bila za-mogla nadomestiti svoje izgube glede vojnega gradiva, še manj pa, da bi nas sedaj v tem oziru mogla nadkriljevati.
Tudi glede i n i a n t e r i j e smo močno napredovali. Ob z'aiČetku vojske je večji del naštih črnovoj-nikov — ker je bilo število rekrutov zadnja desetletja v naši državi prenizko določeno — šel na bojno črto-s starimi puškamiAVerndlovkami (puške s posameznimi naboji). Danes pa so celo črnovojniški oddelki, ki stojijo v domovini, oboroženi z novejšimi puškami. A poleg tega se je pa doznalo, dai je ruska črna vojska oborožena z orožjem, ki je že več desetletij ležalo nerabno v ruskih orožnih skladiščih. Kakor se sliši in se poroča od verodostojnih strani, vlada pri ruskih četah že občutno pomanjkanje pušk. Pribito dejstvo je, da se v peterih do šesterih bojnih vrstah, ki na-skakujejo naše postojanke, opažai, da. zadnje vrste nimajo pušk. Tem vrst'a,m se najvadno da povelje, da morajo pobrati padlim in ranjenim ruskim vojakom puške in se tako boriti v prvih vrstah.
To so dogodki, ki se niso opazili samo v Karpatih, ampak tudi v južno-izhodni Galiciji, ijukovini, in ob Dunajcu. Golo orožje, bodalo, je dobilo zopet svojo staro čast in veljavo nazaj. Pri Rusih je prišla zopet v poštev.. taktika generala Suvarova, bajonetni riapadi. Do tega načina bojevanja pa, Rusi niso prišli samo radi tega, ker je zelo uspešna., ampak iz popolnoma priprostega vzroka, ker primanjkuje že tudi — streliva. Pred našimi strelskimi jarki v Karpatih se k o p i č i j o t i s o č i i n tisoči ruskih m r -1 i č e v", m žičnih ograijah pa visijo razmesarjena trupla sovražnih vojakov. In ob strašnem pogledu na te žrtve ruskih vojnih načrtov, morajo naše čete nadaljevati krvavo moritev in pobijanje . . .
Kakor so pripovedovali przemyslski brambovci izz,a prvega obleganja, ko so z zaprtimi očmi streljali ,v slepo naskalkujoče "ruske vrste, d a. n e b i videli grozne m o r i t v e, tako se isto ponavlja tudi sedaj na Karpatih. Nič manj n e g o 8 0.0 0 0 Rusov je samo zadnje dni padlo v Karpatih pod silnim našim ognjem.
Ni naš namen, da bi se slepili z praznimi upi. A kdo bi se našel, ki bi še dvomil, da Rusija že sama čuti, da je došla že na konec svojih sil in daj igra zelo dvomljivo igro?! Danes stojimo na Karpatih na višku vojnih dogodkov! Vzdržati moramo, trdno odločeni, da Hočemo doseči zmago, katero potrebujemo, ako hočemo poznejšim rodovom zasigurati miren razvoj. To je naše geslo!
Cili liribi mrličev v Karpatih,
Opetovano smo že poročali, da) pod kroglami avstrijske armade pada v Karpatih nešteto ruskih vojakov. Boj je prava uničevalna borba zoper Ruse. Pisali smo že tudi, da Rusi prav nič ne štedijo s človeškimi življenji in da žrtvujejo vrsto za vrsto svojih vojakov. Z bojišča se o tem poroča:
V večtedenski borbi, ki se bije sedaj v Karpatih, je na ruski strani tolik») žrtev, kakor jih menda še nikoli ni bilo. Kljub silno težavnemu oi.*emlju, na katerem se vrši sedanja bitka, se tirajo ruske čete brezobzirno v gostih trumah proti našim močnim postojankam. C e 1 i h r i b i s a m i h m r 1 i č e v liar vadno pri takih naskokih obležijo pred našimi postojankami. Uspeh uničevalnega boja. je tem strašnejši, ker se ta uničevalni boj vrši polagoma, stalno, dan za dnevom. Tja način je hujši, kot pa če se v enem boju uniči ena Četa. Ker se uničevalni boj vrši na celi črti, ne uplivajo ogromne vsakdanje žrtve posebno močno na ruske vojskovodje, ki nimajo pravega pregleda čez vse velike izgube. Ruslki vottitelji vstrajajo pri svoji prvotni nameri, da prekerejo za vsako ceno karpatsko bojno črto. Vsled te drzne namere tirajo ruski častniki svoje Čete Vedno huje v krvavi metež, in i kljub strašnim izgubam priganjajo z bičem ubo<ie vojake, da morajo naskakovati trdne avstrijske posto janke.
Rusko armado so Francozi prvotno nazvali že: „velik parni valjar", ki bi naj pod seboj potlačil avstrijsko in nemško armado. Ker pa se Rusom to ni posrečilo, nazivajo sedaj Fnancozi rusko armólo — „mlatilni stroj", ki bi naj obe zavezniški armadi (avstrijsko in nemško) z neprestanimi boji zdrobila. V resnici se pa nahajajo ruske čete vi Karpatih sanie ,v mlatilnem stroju, ali pravzaprav pod kOšnjim strojem. Vrsta za vrsto ruskih napajdalcev pada pod ognjem naših topav, strojnih in navadnih pušk, ne da bi kljub groznim žrtvam došli do svojega cilja, pre-dreti in paztrgati našo bojno vrsto. Način našega bojevanja je sedaj, da se iz močnih postojank z dobro-l^amerjenim ognjem uniči kolikor mogoče mnogo ruskih vojak|ov ter se tako zlomi sovražna premoč. Poleg tega pa imajo naše čete naročilo, da same sebe ščitijo, kolikor le mogoče. Tai način bojevanja je dosegel že velike uspehe in velja kot najhujši sunek v ogromno rusko armado. V teh bojih se ne gre toliko za število uietih, temveč tolj zat število mrtvih in ranjenih. Tudi velikansko število prebivalstva. Rusije bo zelo težko preneslo to ogromno puščanje ruske krvi j
Čeprav traja karpatska bitka, že več tednov, ne da bi prišlo do odločitve, je vendar velikega notranjega pomena in sega dalje, kot marsikateri sijajni u-speh velike bitke na odprtem polju, Bitka, ki se zdaj bije v Karpatih, je najstrašnejša, obrambna bitka, klair jih pozna svetovna, zgodovina. Ta bitka je pravi, uničevalni boj, boj čelo s čelom; bor-Sba, ki prizadene na,padajočim Rusom udarce, ki bodo s svojimi nasledki segali ruskemu ljudstvu iv mozeg in ki se bodo i ozn ali desetletja in desetletja, U-ničevanje ljudi je na ruski strani radi trmoglavega bojevalnega načina ruskih vojskovodij doseglo grozen višek. Akbravno še kljub vsemu temu odločitev na bojišču zo er Ruse ne bo kmalu pl; dl a. pa vendar smemo upati, da bodo tedni sedanje vojske pomenili pozneje leta. Koliko tedrov dalje traja vojska,, toliko let bo imela Avstrija dalje nvr. Sovražnik bo namreč rabil mnogo, mnogo let, • redno bo rane, ki mu jih v teh tednih vseka avstrijska armada, zacelil,
2G6S km dolga bojna črta.
Francoski list „"Matin" je iaačunal, da znaša ¿sedanja celotni evropska lojna črta 2GG8 km. .50 km znaša angleška., 28 belgijska, 870 fiaicoska, 1370 ruski in 350 km srbsl o črnogorska, bojna črta, Angleži imajo izmed vseh seclaj se borečih držav najkrajšo lojno črto. Celo Srbi in Črnogorci imajo svoje čete razpostavljene na sedemkrat daljši bojni črti.
Ba/diov in Zborov.
Vojni poro je valuj piš^.o: Ve ik > "tel mest! ega prebivalstva se je zo et vrnil v Báird.ov, čeprav sto-io Rusi tesno o'> deželni! meji, ki ni zelo oldaljena od Bardiova,. V t¿go.i ali se prdclajajo le predmeti, ki ill i otreou.e voa,št\o iPol ure oddaljeno kopal šče Bawl ov je zapušče o že od avgust1 la .sfcega leta,, Z bližajočo pomlad o se nameravajo tukaj ustanoviti, velikopotezne zdravstvo e naprave za vojaštvo, ki se v bliži.ii bojuje. Že e.-jn ca voz' do Bard ova.
Pol ure avt ui )b lne vožnje severno o,d Ba.rdio-va leži majh! i kraj Zborov, ki se v sedanjih bo.'ih po-gosto imenuje. Kraj je v naših rokah, vendar se korak za korakom poz::a, da divjajo naokoli najljutejši boji.
Bodeče žičnate ograje.
V Karpat h sta, si oba nasprotnika svo:.e postojanke do dobra zavarovala, z, vsemi mogočimi zaprekami. /Mi ogo lir,rov' je zavarovanih s štirimi do pe-t mi strelskimi jark' t k drug zá, drugim. Hribi so zelo strmi, t ko, da, je do'iod k strelskim jarkom na vrhu hriba si!m> težaven in mnogokje celo nemogoč. Po' leg tega pa so strelski 'ark.i ijn dohodi k njim skrbno zavarovani z l o /Jco., Te goste plotove so brani-telji b(i v-pobarvaL.-rla se pd snega skoro i ič ne roz-Mu'eip. Naskakujoči vo'aki, ki od daleč r.e opazijo 'teh bode iii plotov, but. ojo mr ogOkrat v žico, da mr.o-gi kar obvisi na bt . Karpatski hribi pa so yole g tega sedaj še na debelo pokriti s s-egom in ledom. Mraz še ni odnehal.. Mrzla, burja, brbe po bojni polja .i.
Bolgarski general — ruski knez.
Kakor smo že poročali, je ruski car imenoval znanega bivšega bolgarskega generala. Radko Dim t-riewa, ki je vsto .íi v rusko armado in Vi je bil poveljnik ruske armade, katera je prvi.Vrat brezuspešno ob-leg- 11, Pi zemysl, za, ruskega feldmaršala. Sedaj se pa i oroča iz So"ije. da j,e ruski car povzdignil feldmar-ši'a Radko D'm t:'ie\va v knežji stan.
fiy$ifij$i;o-5pbslio bojišče.
Položaj v Srbiji.
Loir'oiski list ..Daily Chronicle" javlja iz Aten: Kapitan Benett. ki se je povrnil s potovanja po Srbi'r, poroča, da, postajajo tam ra,amere vsaki dan slaViejše. Strašna legarjeva kuga divja po celi dežea1. V samem B t ,lju je nad 3000 bol n'kov, pa le 10 zdravnikov. Povsod manjka zdravnikov in usmiljenk. Srbija je doslej brezuspešno klicala svoje zaveznike na pomoč.
Vprašanja in odgovori.
Prihajajo nam vprašanja o nekaterih zadevah k; se dot kajo širne javnosti. Zato se nam zdi primerno, ako odgovarjamo na nje javno in tako izpostavljamo svoje odgovore javni kritiki i,n kontroli. Namen nas je da kdor ima drugo mnenje, naj se oglasi, in ga tudi pove in zagovarja.
Špeharji. Vprašanje: Kaj. naj storimo, ako se nam nastavljene (.ene ne zdijo primerne? Odgovor* Za špeharje so nekateri mestni uradi kot politična 0-blan nastavili maksimalne cene. Pri tej priliki se je zamudilo, da bi se zahtevalo tudi mnenje špeharjev o maksimalnih cenah., kajti, špeliarji so kot producenti ravno tako prizadeti pri cenah, kakor mestno prebivalstvo, ki je konsument. ¡Treba je torej, da se špeliarji po več skupaj in po svojih občinskih uradih pritožijo na višjo politično oblast (c. kr, namestništve) proti določi om mestnih uradov, kjer se jim zdi to primerno, Zraven naj zahtevajo tudi, da se v bodoče za določanje maksimalnih cen pritegnejo tudi zaupniki špeharjev. Vsak brani svoje pravice!
Cene žitu. Vprašanje: Nam v ptujskem okraju se odjemlje od glavarstva žito po cenah, ki niso nikjer razglašene. Ali je to pravilno? Odgovor: Stalna uravnava uporabe še ni izdana. 'Zato velja še vedno 4. cesarskega, ukazia z dne 24. febr. 1&15, ki določa da sme okrajno glavarstvo s pooblastlom najnestništ-va pozvat posestnike pod zaporo danih zalog, naj dobavijo po oblastveno določenih cenah potrebno množino zaloge. Proti določeni ceni in da n'so cene nikjer razglašene, se lahko pritožite na namestnišitvo.
Odvzetje žita po Ogrili. Vprašanje: K nam (občina na Murskiem polju) so prišli kot vojaki oblečeni ljudje z Madžarskega, nam kazlali madžarske listine ter zahtevali, da jv.n prodamo po gotovi, od njih določeni ceni oves td. Kaj naj Storimo? Odgovor: Hitro po orožnike, da. primejo take ljudi in jih ovadijo. Mogoče je, da sploh niso bili vojaki, ampak preoblečeni madžarski židje. Kdor Vam hoče kaj odvzeti, mora prit' z županom, ki dobi' prej že od glavarstva tozadevna naročila. Za Madžare pa se pri nas sploh bodo iadajala, taka naročila,: Javite stvair glavarstvu, a še bolj je sigurno, ako jo javite namestništvu.
Begunci po hišah. Vprašanje: Nfcši občini (v l.utomerskem okraju) baje hočejo poslati vieč galiških beguncev z Ogrskega, katere bi morale sprejeti v posamezne hiše in jih proti majhni odškodnini preživljati. Toda če nam hodi trda, za, živež. Kaj naj storimo? Odgovor: Na Gornjem in Srednjem Štajerskem spravljajo begunce v barake, pri nas v posamezne hiše, Slov. Kmečka Zveza se je proti temu dvojnemu načinu že pritožila, Ako še nimate beguncev v vasi i i jih nočete radi poma,n;kanja živeža, naredite ulogo -r> sicer naj bol i sigurno obenem na, ljutomersko glavarstvo in namestništvo. V ulogi razložite svoje pomisleke.
a» .¿¿¿c novim*
Našim naročnikom! Tistim naročnikom, ki imajo pisane naslove in "jim je naročnina potekla s 1. aprl* lom, ali pa jim poteče okoli 15. aprila, smo napravili danes na ovitek velik rodeč križ. S tem jih hočemo opozoriti, da n'aj takoj zopet naprej plačajo naročnino, ker se jim' drugače list brezpogojno ustavi. Pri grozni draginji, kakor je-sedaj, nam je popolnoma nemogoče, dopošiljati list, ako ni plačan, naprej. Nadalje pa opomnimo tudi vse tiste naročnike,, ki imajo tiskane naslove, a še niso plača* li našega lista čisto do konca leta 1914, da jim bomo v drugi polovici tega mesca naprWili na ovitke rodeče križe. Ako potem do 1. maja ne bodo plačali lista vsaj do konca leta 1914, bomo vsled draginje tudi prisiljeni jim list ustaviti. Zatorej, cenjeni naročniki, ne pozabite po* slati naročnine, da bodete mogli Ust redno prejemati. Po* ložnic sedaj ne razpošiljamo. Kdor nima položnice, naj se posluži poštne nakaznice. — Ob enem pa vabimo tiste Slovence in Slovenke, ki še nimajo naročenega „Sloven* skega Gospodarja", da stopijo v krog naših mnogobrojnih - ' naročnikov. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor.
Nove molitve za mir. Iz Rima se poroča: Državni tajnik kardinal Gaspari je izdal sledečo odredbo: Sv. Oče je ukazal, da se pri majnikovi pobožno-sti moli od njega sestavljena molitev za mir, s katero je združen odpustek 300 dni vsak dan. Odpustkov se more udeležiti vsak, kdor se je vsaj 20krat udeležil majniške mirovne molitve.
*	Sv. Oče mladini. Dne 9. aprila je sv. Oče sprejel mladenisko zvezo iz mesta Neapolj. Ob tej priliki je sv. Oče v svojem nagovoru rekel mladeničem, med drugim: „Stojte vt^dno v prvih vrstah krščans-ko-socijalnega gibanjia| in pomnite, da boste le z d|e-lom in verskim življenjem dosegli velike uspehe."
*	Papež Benedikt XV. - za tesno zvezo med časopisjem in organizacijami. V Italiji so katoličani usta' o. ili („društvo iT, razširjenje dobrega časopisja." Sv. Oče je ob tej priliki izrazil upanje, da bo odslej, med italijanskim katoliškim časopisjem in „Ljudsko zvezo", ki je največja organizacija, italijanskih katoličanov, nastala tesnejša medsebojna zveza.
*	Brat sv. Očeta umrl. V mestu Pegi': pri Genovi na Italijanskem je v nedeljo dne 11. aprila umrl Julij dela. Chiesa, mlajši brat sedanjega sv, Očeta. Umrli je bil star 54 let.
r
15. aprila 1915.
„SLOVENSKI GOSPODAR."
Stran 5,
*	Duhovniške vesti iz lavaiitinske škoiije, . . bojišče je vpoklican 5, g. Ignacij Brvar, kurat v vojaški bolnici v Gradcu. Na njegovo mesto v Gradec ,e poklican č, g, Peter Paulič, kaplan pri Sv. Le .o i— tu v Slov. gor. — Za vojne kurate v rezerv, su za čas vo„ske imenovani: č. g. A: ton Lasbaher, mestni kaplan v Celju, č,. g,. Franc Rop, kaplan pri Sv, Ani v Slov, gor., č. g. Mihael Barudo, kaplan v i^uiu;. c ru in č. g. Ivan Bazilik, kaplan pri Sv, Barbari v Halozah.
*	Cesar obdari stoletnega, starčka. V v sici Stresa pri Palanci ob Jadranskem morju živi kmet Antonio, Bolongaro, ki bo prihodnje dni star 100' let. Bolongaro je leta 1849 v čolnu prepeljal tri odlične gospode iz Strese v Laveno. Eden teh treh gospodov je bil, kakor se je pozneje izvedelo, cesar Franc Jo-žel. Sedaj,, ko je kmet star 100 let, so njegovi vnuki poslali cesarju dopisnico z podobo starega očeta s pripombo, da je pred OG leti Bolongaro v čolnu \oz l cesarja. Kraljevo italija ;sko okrajno naoelništvo v Palanci je te dni prejelo nafldaznico za 200 lir. kateri znesek je poslal cesar Franci Jožef stoletnemu starčku Bolongariju. Italijanska kraljica-mafi, ki je marsikatero poletje preživela v Stresi, je istotako poslala stoletnemu starčku 100 lir.
Občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze. Redni glavni občni zbor Jugoslovai ske Stro; ovne Zveze v Ljubljani se vrš v nedeljo dne 2. ma'.a 1915 v hiši, kjer se nahaja „Delavsko konsumno društvo". (Kongresni trg 2.') Ob 8. uri dopoldne je za delegate cerkveno opravilo v kapelici Alojzijevišča, Poljanska cesta št. 4, Glavni občni zbor se prične ob 9. uri c'o. poldne. Naše štajerske skupi e vabimo, da izvolijo delegate za občni zbor in iste naznanijo osrednjemu, vodstvu v Ljubljani.
*	„Tagespost" obsojena. Slove: ski odvetnik dr. j Brejc je tožil graško „Tages, ost", ker ga je dplžila 1 pansDaivizma in serbofilizma, torej veleizdajniškega ; mišljenja in 'delovanja. Ker „Tagespost" seveda svoje
trditve ni mogla dokazati, je bil dne 13. dec. njen odgovorni uradnik radi razžaljenjat časti obsojen na 14 dni zapora, oziroma 100 K denarne kazni.
Ctivo za vojake. Med Nemci ustanavljajo posebne liste, da se pošljejo vojakom na bojišče. Nemški jezuitje so začeli izdajati poseben list za akademično izobražene vojake. Mi Slovenci smo premajhni, d'a< bi ustanovili poseben list za bojišče. Za to pa naročuj-te vojakom prav pridno naše liste. Izredno hvaležni vam bodo! Za četrtleta stane „Straža" 2.o0 K, „Slov. Gospodar" 1 K. Pokažite tudi v dejanju, da vedno mislite nä svöje drage sinove vf. vojski!
*	Novi poveljnik III. armadnega zbora. Za poveljnika našega domačega armadnega, zbora je imenovan dosedanji poveljnik 34. infanterijske divizije, general Krautwald pl. Annau.
*	Stotnik Vaupotič odlikovan. Stotnik našega domačega domobranskega pešpolka št. 2G g. Eduard Vaupotič je radi svojega junaškega vedenja pred so-vražn lom bil od cesarja odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojnim okraskom. Stotnik Vaupot'ö je" naš- rojak iz ljutomerskega okraja in je bil na čelu svoje sto)!' ije na severnem bojišču že dvakrat ranjen. Sedaj se zdravi v Mariboru,
*	Slovenski junak. Srebrno hrabrostim svetinjo II. razreda je dobil Franc Grašiner, infänterist 87. peš'olka, domai od Sv. Jurija ob Tjaboru, Čast slovenskemu junaku! Grašinar piše svojim stsjrišem: „Ljubi stariši! Prosim Vas, dajte hitro moje odliko-va.lno pismo, ki sem ga dobil od višjega poveljstva, v'Okvir, Ako še pridem nazaj, mi še bo lahko v korist. Ako me pa ne bo več nazaj, ga pa imejte Vi v spomin, da sem storil smrt za cesarja in za ljubo domovino. Snega imamo v Karpatih še zmirajo zadosti, pa Rusov še tudi. Avstrijci jih še zmiraj dobro klestimo. Ako Bog da, bodo s snegom vred tudi Rusi skopneli!
*	Odlikovani slovenski junaki. Z bojišča se
nam dne 5. aprila poroča: (S pohvalniln pismom armadnega poveljstva je bil za požrtvovalno in izvrstno spolnievanie vojaške službo In z v,''ko hralrns-f. o svetnjo odlikovan računski narednik po'kov^ega, štaba Jožef Magdič, doma iz Cvena pri Ljutomeru, ^re brno svetinjo prve vrste je dobil nadal'e n'oviV.ski podčastnik Ivan Weis iz Iljašovec pri Križevcih. Pr našem slovenskoštajerskem domobranskem neš^olku št. 20 je bilo od začetka vojne do sedai ciWova ih že 78 Slovencev. Odlikovanja so si zasluži1 i vsi r '7,-vanrednimi hrabrost limi čini Kot vzor praverra slovenskega voiaka se mora upoštevat' poseb-o štabr narednik Anton Fifra, doma iz Pragerskega. Ta pogumni podčastnik je s svfijihni naprei pomaknie"im: vodi v trenutku, ko ie sovražniki vsled šibe premoč' udri v naše post~,:a,nke, naskočil sovražnika za hrbtom. Uspeh toga hrabrenra, rekel bi skraino drznega ravnanja, ki ga ie iunak z življenjem plačal, ie b'1 da se je udalo 000 Rusov. Fifra je bil predlagan rad tega vrlega, in junaškega. čina za najV'šje odl'koyan. ie. Junak si 'e goto'-o zaslužil traien spom'n. Krasen vzgled in vzor pravega slovenskega, vo'aki!
*	Mrtvi se oglašajo. Od Sv, Barbare pri Mariboru se nam piše: Aloiz '^rryajvc dolgo časa 'i dal nobenega glasu od se^e. 'Odšel ie ob zaičetkn mobilizacije na boiišče, a; se do sedaj ni nič oatosil. Prpd kratikim na so dobili n'ecroVi stariši iz Ruske m pismo, v katerem jim sin Aloiz niše, da. ie bil d-e 26. avgusta 1914 ranjen v levo roko in ujet ter da se nahaja Še sedaj v bolni&n'H v Via,tki na Ruskem. N'p^ov' tovariši so poročali z bojišča, da je Alojz padel, eden
je celo trd 1, da je videl; kako so ga pokopali. Njego-\ a že^a prav 11 č ni hotela verjeti tem poročilom. \ e-d .0 ji je r.e„aj pravdo, da še njen mož živi. In ta sli t .ja se je ures.hčJa, Mislimo si lahko, kako veselje je zavladalo v Žmavčevi družini, ko je došla vesela vest z Ruskega,
*	Vojaški delovni dopusti. Prednost za dosego dopustov za delo na polju imajo pred vsem ranjeni in bolni \ ojaki, ki so se vrnili z bojišča, in sicer potem, ko so okrevali, ali pa se je njih zdravstveno stanje v toliko zboljšalo, da se jih lahko odpusti iz.bolnišnice. Moštvo, ki je. bilo radi hrabrih činov odbkövano, u-živa glede dopustov posebne ugodnosti.
Nalxuv č.-.ioiojuikov letnikov 1873—1877 za mariborsko okrajno glavarstvo &e to 0 vršil' po sle dečem redu: I. S o d 11 i okraj M a r i L< o r "evo i des o dra.sko o rožje v Mariboru, v „Gambrii ovi dvorani", Sei.il er eva cesti in sicer: D e 29. aprila za občine: Dobre ¡je, St. ilj v Slov. gor., Kam ica, Sv. Jurij ob Pes ici, Grad š'ca, Grušova, Sv. Jakob, Kaniža, Krčev ' a, Le tersberg, Sv. K> ž, Jareni a, Jelovec pri Kamn'.ci, Janžev Vrh, Sv. Marjeti ob P., Sv. Marti pri Vurbergu; dne 30. aprila za občne: Gornja Sv. KniKicti, Gornji Duplek, Sv. Peter, Plač, Pioderšnica, Po iekn ves, Pešnišk'. dvor, Ranča, Roš-poh, Slemen, Sp čn"k, Slat ns&i dol, Dragučova, Bre-sternica, Spodnji Duplek, Vosek, Boí, S've ina, Vrti-če, Vukovski do], Sel ica ob Dravi, Seli ica ob Mur , Ceršak, Cigle ee, Cirknica. Dne 1. maja za občine: Vrhov dol, Studanoi, Bistrica pri Lembahu, Bistrica pri Rušah, Fram, Gorica, Ješenci', Recenjak, Rače, Ivumen, Leben pr', R b ici, Lerobah, Dogoše, Lobnica, Loka, Sv. Lovrenc 1 ad Mariborom. V nedeljo dne 2. maja za občine: Sv. Mar'eta nr. Dr. p., Ruše, M. re, Sv. Miklavž, Ore ova vas, Gornje Hoče, Pohorje, Pi-vola, Poberž, Po('o, a. Ra:.öe„ Rogoza, Razvanje, Rad-va 'je, Rudečbreg', Slivnica, Skoke, Tez-o, Spotnje Hoče, Bohova, Ci žrt Smolnik, Zrkovci. II. Sodu»
0	k. r a j Sv. Lenart v Slo v. g o r. v Ani 'o v gostilni pri Sv. Le artn. Za celi s. <ini okraj se vrš
1	bera v pondeljek d e 3. ma:a III. S o d n V p k r a i Slov. Bistrica v go. tllni Kac v Slov. Bi. t 'ici. I) .e 4. maja za o' Une: Sv. A a, Bul ovc1, Dežro Fra"haTm, Gabernik, PeVel, Hoš ioa, Hraslo-ec, Je-lovci-Makole, Kalše, Crcš jevec, Ogljenšak, Žabl'ek, Laporje, Lušečka vas, Sv. Martin 11a, P., Moclraže, Gornja B strica, Gornja La*- icé.. Vr?,loj;a, Gornja ■oís' ava, Oselj, Pečkc, Sento.ee, Dne 5. maja za o1"»-
tir.e: Brez'e, Pol čase. Pc^še Pretre/. R'tozno1', Ko vača vas, Smereče. Fti o±o, Ct t-nikierg^ Stopno, Studer.ice, Tinje, Spod iia Ložnica, Sroln'a Novavas, Spodnja Polskava, Verhole, Slovenska Bistrica, Voj-tina, Cigo ca. izbe ra, se prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj. Izberni zavezanci pa. se morajo radi poprej-Šne porazdelitve ob 7. uri z'-,t*a! s iti ra zbirališču. Crnovojni legitimacijski l'Mli, ki, jifi dobijo čri ovojniš-ki zavezanci, da.'o pravico do pro to v;'";nje po železnicah in parnikih in sicer ocl pre' lival šča do preglednega (izbira/r.ega) kraja i:i nazaj. D-i se t3- vožnje zamorejo nadzorovati in da. se zabra i o more' rire zlorabe z upra.viče ost o preste vožnje, mora se no čr..o,ojue legi t i mac'j ske liste pred vsako vožnjo pri-;isn t pečrt pri oiebni bjag^jr.i, želez iškega urada i/kocb e ro--ta'e.
*	Pozor pred sumljivimi potepuhi! Politične oblasti so dobila poročila, d(a se klatijo poneKod na deželi sumljivi ljudje, ki se izdajejo za begunce in ki ljudstvo opeharijo. Ti ljudje pripovedujejo na. goljufiv način manj izobraženim ali premalo podučenim ljudem, da, so pooblaščeni o'd vojaške uprave ali cd političnih oblasti, da smejo reklvirirati posamezne potrebščine za, armado. Tako se zgodi, da, neuki ljudje zastoni ali na r od navadno, večinoma ničevo ceno iVt-io svoje pridelke, živež, živino, kovino in drugo robo tem nepoklicanim ljudem. Proti takim lindem, ki se sed!-)j klatijo tudi po naših krajih in begajo ljudstvo, je treba odločno nastopiti in se jih naj takoj naznani soidniji, žandatrmeriji ali pa. občinskemu uradu. Ob-lastva res ^o svarijo prebivalstvo pred početjem1 teh sumljivih ljudi. Orozarja. se, da se bol kakor je razvidno iz tozadevnih postav in odredb, vsakai ura|dna rekviziciia coto\ih potrebščin izvršila proti gotovemu plačilu in sicer tako, da lastnik dotičnih reči ne bode imel nikiafce škode
*	Živinoreja in prodaja živine. Kme"k' si i iz ljutomerskega okraja nam piše z ozirom "a raš rl^ nek v št. 14.: Sprejm'te v „Slovenskega Goq-vbria" mo'e ;n mo'ih sta.rišev mrenie glede živinoreje in prodaje živine. Dobro ie in koristjo zfl. napredek krneč'-e ga sta u, da ima živ'na srednje visoko re-m. S č"m s '.a; posest 'ki pla,čuje;o davke in vbokio do' lada. ako /i i a t ima robene ce-e? Vsak državljan se mora z.a ved n ti. da, da cesarju, kar ie cesar jeve ga. K'e na' jemlje kmet denar za gospodarske potrebščine če »*o more živine iz hleva prodati? Mislim, da si nikdo, k' se z živinoreio peča, ne želii on"|i slavjih pek-do.nijb časov, ko se ie najboljša krava prodalai zia kak',h 40 eoldinariev. Debela sv'm'a nai se ie komai vnudila kakemu krčirn|r'u za borih 20 goldinarjev. Gotovo neH' imeli mi kmečki si1 o vi veselja do živinone'e. če b' se vse po tako sramotnf ce-d p,roda|«»fo. flnkVii b' rn' i>otem žrebeta. teleta in majhne pujske puščali za, ple-me^ ako store živine ne H mogli iz hleva dobro nro-dati. Mislim,, da vsak živ',nore'ee, v ]iutomnrskem o-kraiu želi Ai- str-iii ii„H mir. naš'm armadam skorai-šnio zrnato, n^Ši živini pa -eno ceno.
*	Sprememba zakona o vo'nlh datatvah. ..Prager Tagblatt" javjja: Ogrski honvedski minister je
izposloval v svoji zadnji avdijencV cesarjevo privoljenje, da se spremeni zakon o vojnih dajatvah z, leta 1912. Spremembo bo predložil ogrskemu, državnemu rboru. Zakon o vojnih dajatvah določa, kakor znano da se smejo civilne osebe do 50, leta vporabljati za raz .e posredne vojne službe le v okviru svojega poklica. Sprememba bo to omejitev odpravila ter določila, da se smejo civilne osebe do 50. leta pritegniti vojaški službi tudi izven okvirja svojega poklica, torej po potrebi pomeni torej v bistvu razširjenje črno. vojniške dolžnosti od 42. na 50 let. Ker se v vojaških zadevah postopa vsporedno, bo gotovo tudi kmalu izšla odredba z enako vsebino v naši državni polovici.
*	Novi predpisi za mlinarje. Vlada je izdala naredbo, s 'katero se določa, dja morajo stranke, ki dajo na mlinih mleti svoje žito proti plačilu (merici), mešati rž in pšenico z ječmenom, koruzo itd. in sicer tako. da pride na 70%' pšenične moke 30% ječmenove in na G7% ržene mokie 33V ječmenove ali kbruzne moke. Prepovedano je torej mlinarjem, mleti strankam, ki prinesejo ali pripeljejo v mlin pšenico ali rž,
isto pšenično ali rženo moko. Nova naredba tudi določa plačilo, ki gre mlinarju za žito, ¡kjatero je zmlel za strande. Kjer ni ječmena in koruze (kakor pri nekaterih posestnikih v ljutomerskem okraju), tam se naj to naznani po občini glavarstvu.
*	Trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki v mar borskem okrajnem glavarstvu so doMi po svojih občinah od okrajnega glavarstva razvidne tedenske izkaznice za uporabo moke in žita. Vsak posamezni obrt rk mora vod ti natančen seznam, koliko moke, žita ali kruha je z ozirom na, določeni ključ (240 gramov moke ali 300 gramov žita na dan) porabil vsak dan za se, svojo družino, delavce, uslužbence, odjemalce ali goste, Na teh izkaznicah je natanko določeno, koliko moke, žita ali kruha se sme porabiti, Tedenske izkaznice služijo politični oblasti za kontrolo, ali se posamezniki držijo uradno določenega ključa o uporabi žila, in moke. Vsak obrtnik, k'l je dobil tako 'zkazirco, je pod kaznijo zavezan, voditi tudi natančen seznam o svojih zalogah žita in moke. Izkaznice se morajo vsako soboto ali, nedeljo oddati pri občinskem uradu.
Prodaja in razpošiljanje žita ln moke stroeo (»repovedano. Štajerska c. kr. namestnija naznanja: Dogodilo se je zadnji čas, da se je ikljub cesarski na-redbi o zapori žita in mode, brez uradnega dovoljenja razpošiljalo žito in mlinske izdelke. S tem se je pa škodovlalo uravnavi uporabe žita in moke. § 32, odstavek 2, oziroma 4, cesarske naredbe z dne 21. februarja 1915 določa, üa se proti osebam, ki brez u-radnega dovoljenja prodajajo ali razpošiljajo žito in moko (ki je pod zaporo), se sodnijsko kaznujejo z zaporom do šest mescev, v posebno kaznjivih slučajih (prestopkih) se lahko poleg zapora do enega leta, naloži še denarna globa do 2000 K; ki se pa sme povišati celo do 20.000 K, Prebivalstvo se resno opozarja, d,a naj strogo uvažuje ta določila cesarske naredbe. Oblasti bodo z vso strogostjo vršile" nadzorstvo in prestopke kaznovale.
Nsikup krompirja. Štajersko cesarsko namest-nistvo je nakupilo večjo množino krompirja za Štajersko prebivalstvo. Krompir se oddaje po vaigonih pod zelo ugodnimi pogoji. Občine, ,zadruge in kmetijske podružnice naj koj zberejo v svojem d|elokrogu naročnike krompirja in naznanjo namestniji v Gradec, kolibo ga naročijo. Naslov z*ai naroČila: „Deželni kulturni, inšpektorat c. kr. namestnije v Gradcu." Od tam se bo naročnikom pozneje vse potrebno glede cen in i ošiljanja krompirja naznanilo.
Umestna prepoved. Veliki župan in kraljevi komisar požeškega klamitata v Slavoniji dr. Tjrnski je oslal župnijam svojega okrožja sledeči odlok: Izvedel sem, da zapravljajo naše kmetice kljub hudim sedanjim vojnim časom, denar za svilene obleke in ¿a< drugo prevzetijo. Vsled tega naročam: 1. Kmetice in njih hčere ne smejo nositi svilenih kril in različnega lepotičja, 2. Kdor se ne bo ravnal po tem ukazu, bo kaznovan po postaivi leta 1854 in po predpisu 1.1873. Župniki naj razglasijo ta. odlok raz prižnic in naj delujejo proti razkošju v obleki. — Kaj takega bi bilo tudi pri nas potreba. Mnogo je žensk, mimo katerih gre hudi čas, ne da bi ga čutile ali razumele. Kdor nima s^m svojcev v vojski, mora vendar občutiti občno žalost in trpljenje: kričeča in bogata obleka žali oči mož, ki morajo ležati v blatnih jarkih, ki se vračajo raztrgani in umazani. — Božični teden je šla po ulici v Ljubljani gospa v dragjoceni kfožuhovini, s svetlimi kiamn.i v ušesih. Srečala je tri ranjene vojake, ki so lezli po bergljah. Ti so se ustjavili in so jo glediai, starejši izmed njih je rekel: „Ah! Take hodite po Ljubljani ta čas, ko prelivamo mi kri po Galiciji in Srbiji! Fej vas bodi!" In pljunili so ti trije ranjeni vojaki pred nacifrano gospo.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 180 do 200 K, srednje debeli 172 do 1j80 K. suhi 162 do 170 K; debele krave 100 do 180 K, srednje debele 132 do 158 K. suhe 100 do 130 K; biki 154 do 184K, mlada živina 148 do 180 K; teleta 200 do 230 K, izjemoma 240 do 250 K: mlade svinie 280 do 286 K, debele svinje 290 do 300 K, srednje debele 268 do 290 K, mesne svinje 280 do 290 K; ovce 140 do 160 K. (Pri goveji živini veliaio rene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah >n ovcah za 100 kg mrtve teže.> Seno 100 kg: Sladko 10 do 11 K, kislo 8.50 do 10 K, slama 8.50 do 10.— K: pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 25.50, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 68 do 85 K, grašica 11.20 do 11.40 K, leča 16.20 K, prosena

giran 8.
„SLOVENSKI ti O S T O I) A It."
15. aprila 19Í5.
pšeno 72 do 96 K, pšenični zdrob 92 K, koruzni zdrob (38 do 88 K, rže.a, moka 64 K, pšeničma moka št. 0 92 do 108 K, št, 4 80 do 86 K, št. 0 (¿maj 6» do 8 i K (100 kg). Jajca komad 10 do 12 v, krompir 18 do 22 v 1 kg, mleko 28 do 30 v liter.
*	Maribor. S prihodnjo nedeljo, dne 18. aprila se bodo v Mariboru upeljale krušne nakaznice. fOd tega dne naprej smejo peki in proda>lo|i kruh oddajat edinole, če se kupec izkaže s krušno nakaznico. Pro-dajaleo jo obvezan, da mora priimi&rno število posa-meznik delov, krušnih nakaznic s šikarjajmi otirezat Te odrezke mora prodajalec shranjevali in ob koncu vsakega ted. a oddat: na magistratu. Krušne izkaz i-ce dobijo edino le tista gospodinjstva, ki niso dobila izkaznic za krušno moko in dobivajo od mestnega u-rada vsak mesec za osebo samo dva kilograma moke za kuho. Za take družine se izdajo zmanjšane krušne izkaznice, po katerih dobi vsak! družinski član vsak teden kruha, ki tehta 1 kg 40 dekagraimov. Kdor .e dosedaj dobival krušno moko in želi od sedaj krušno izkaznico, lahko svojo dosedanjo listino pri mest-iem uradu zamenja, tako,, da bo odslej dobival kruh in moko za kuho. Kdor pa sploh ne rabi nikake moke. dobi popolno ldfušno nakazinido, ^ katero dobi vsak i eden 1960 gramov (skoro 2 ki'logramaO kruha. Krn še izkaznice in izkaznice za moko so za eno in isto ceno nedopustne. Krušne izkaznice se !od<> izdajale vsak četrtek, petek in soboto od 5. do 7. ure popoldne. V to svrho bodo v mestni hiši poslovale tri kom slje, Pr-vokrat se izdajo izkaznice v četrtek, dne 15. aprila. Kom sija za imenske začetne črke A do J posluje v mestni policijski pisarni (soba št. 7, 1. nadstropje) druga komisija za 'črke K do P v so!)'' št. 11, prvo nadstropje in tretja komisija za črke T? do 'Z v mestnem zglaslnem uradu (soba št. 1, prifičje). Kdor hoče imet krušne izkaznice, mora izpoln t roseb o razvidno polo, ki se dobi v vseh mariborskih polic/ifikih sobah in se jo mora oddati pri komi« i j k: nato se še le dcbii določeno število krušnih izkaznic, «Od četrtka naprej sta se dosedanji pisarni zaj I zda,1'o izka^ic na. Magdalenskem trgu in deški HjUdski šoli na St'>l"em trgu opustili,. Izdaja izkaznic za moko se v uši odslei edino pri gori omenjenih komisijah v mestni liiši zadnje tri dni v tednu od 5, do 7. ure zvečer.
*	Fram. „Kmečka hranilnica in poso'ilni.cn" ie ob svojem letnem računskem zaključku pokazala, lene uspehe. Udov, je imela 118, prometa je štela 176.254 K, odvišnega denarja ima 13.000 K in čistega dobička 2000 K,
*	Dobrna, Država Vzame dobrnske deželne toplice za dobo petih mescev, v najem za begunce in vojake, di se vra,čajo iz bolnišnic. Dne 12. aprila se je mudila na Dobrni komisija, sestoječa iz zastopnikov vlade, c. kr. komisarja celjskega okrajnega glavarstva, zastopnikov dežele, deželnega odbornika M. Stallnerja in ravnatelja dr. Hiebaiuma. Država vzame pa tudi v najem vsa zasebna, stano\lanja na Dobrni, v župnišču, duhovski hiši, v obeh hotelih Sty-ria in Unipn itd. To pomeni za Dobrno jako veliko. Saj je že nekaj let bilo v naših toplicah prav žalostno. Vsled draginje in oddaljenosti od železnice je že veano manj gostov prihajalo. Država plača za stanovanja nekaj manj, kot se je navadno plačalo.
*	Celje. Vsi živinski sejmi (razven za, ko.i ei) sj v celjskem sodnijskiem okraju ustavljeni od 7. aprila naprej, ker se je pojavila bolezen v gobcu in na par-kljih (slinovka).
*	Celjska okolica. 'Okoliška/ občina namerava kupiti dva vagona krompirja, ki ga bo po primerni ceni oddajala revnejšim občanom.
*	tiomilsko. Spomlad prihaja zopet v našo vas. Povsod v naravi se vzbuja novo, veselo življenje. In tudi v| nago vas je prinesla par veselih novfc. Oglasil se je Lebnov France iz Rusije, Rančigaj Iv)aj"i iz Srbije; druga vest nam je naznanilai, da korakata Mlinarjev France in Lončečičev To.ia proti daljni Sibiriji. Kaikor strela pa je treščila v našo ¡vas vest o junaški smrti Virantovega Tonča. Srce je zadrlitelo žalosti in ni hotelo verjeti. Spomini so pohiteli tja pod Virantovo lipo in našli Tonča, krepkega, življenja polnega v sredi med gomilskimi lai ti; vse je bilo tiho naokoli, le Boljska. je sumljala, svojo pesem in milo je donel Tončev glas po vasi: „Ptički, jaz vprar Šarn vas, Al' bo že skor pomlad? Pomlad že prišla bo, fco Tebe na. svet ne bo." In sedaj nam potrjuje to tužna vest iz Karpatov. Dragi Tonče, ka';or Te išče skrbno oko Tvojega očeta, kako hrepenijo po Tebi ljubeča srca Tvojih tovlarišev, Ti pa spavaš tam v Tvoj „grob zeva globok, globok in širok, Sred mla-daljni tujini, od krvi naših fantov namočeni zemlji! dih livad, Oh koliko sanj pokopljejo vanj, in kjliko nad!"
Sv. Juri] ob Taboru. Veliko mož in mladeniče,v je poslala naiša fara na bojno polje in veliko jih je tudi tapi že našlo Častno smrt za komOvino in za cesarja,. Dne 12. aprila so nam pa šentjurski zvonovi naznanili žalostno vest, da je padel na Velikonočno soboto (v bajonetnem boju) junaške smrti in bil pokopan na blagoslovljeno pokopališče na Veliki pondel-jek tam v Karpatih vzgleden mladenič in ud Marijine družbe Karol Lulcman. Naš raini junak je nečak mil. g. prelata K. HriboVšeka in edini brat bogoslovnega prof. vlč. g. dr. F. Lukmana. Rlajmšakova hiša, ki je dala Cerkvi take može, je dala s tem tudli cesarju najdražje, kar je imela. Bor bodi tolažnik. Z gostoljubno in blago hišo Ramšakovo čutimo vsi odkritosrčno in globoko sožalje!
* Koprivnica. Dne 7. t. m. smo v dolgem sprevodu z otožnim srcem spremili k zadnjemu počitku našega preč. gospoda župnika Ja.eza Prešern, kateri je b.I lop vzgled kršča nske ponižnosti, uljuduosti, potoož-nosti i. t,, d. Blagi naš pokojni prisrč.io ljubljen, gos-;vii župnik! je bii z»ust, t ¡eutrudno delaven služabnik Kristusov do konca svojega življenja. Prid ¿oval nam jO rad prej.omenljive besene: „Bodimo pripravljeni na vse najhujše, kar danes lahko storimo, ne odlagajmo na jutri." Te besede nam je na Srce polagal še nekaj dni pred smrtjo. Njegovo skromne življenje je bilo svetniško. V sedanji viharni dobi je vedno priporočal svojim ovčicam: „Molim», skrb uit; delajmo, dokler živimo, počivali bomo v grobu." Dobri naš pastir, Bog vam da,j večni mir!
*	Pogrešajo se: Ivan Mir, 87. pešpolk, 9. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor Mariji Mir, posestnici, Grabonoši, Sv. Jurij ob Ščavnici. — Rezervni pešec Anton S( a 1 o b i r, c. kr. pešpolk štev. 87, oddelek za strojne puške. 4. stotnija, in je bil baje pozneje prestavljen k 8. stotniji. Naznanilo njegovemu očetu Jožefu Salobir, kmetu v Jurkloštru. — Janez V e>b e r, e. kr. domobranski pešpolk štev. 26, 3; stotnija.' , Poročilo njegovi ženi Mariji Veber, posestnici v Galiciji, pošta Žalec. — Peter B r u -men, domobranski pešpolk štev. 26, oddelek strojnih pušk štev. 3-26, vojna pošta štev. 48. Odgovor njegovi mateil Mariji Bru-men, posestnici v Mekotnjaku, pošta Ljutomer. —
*	Sv. Jurij ob fieavnici. Btakio ¿rultco izreka slavni domači hranilnici in posojilnici najtoplejšo zah-valo za velikodušni dar v znesku 20 K. Bog plačaj!'
*	Središče. V nedeljo, dne 18. t. m., .popoldne po večevni-cah, je protialkoholni shod v posojilničnih prostorih. Trdo se še sliši ta beseda, a nič strahu! Pridite, da se' bolj seznanile s „Sveto vojsko"!
*	Celje. Izobraževalno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. aprila 1915. ob 3. uri popoldne, v dvorani hotela „pri belem volu." G. učitelj M. Levstik bo govoril o za sedanji čas prav zanimivem predmetu. Vabi se k prav obilni udeležbi, posebno dekleta in gospodinje naj pridejo.
*	Sv. Jožei-Celje. Do sedaj ni nobene ovire za dekliške duhovne vaje. Začele se bodo dne 26. aprila zvečer in končale dne 30. aprila zjutraj. Obhajale se torej bodo, kakor druga leta. — PredstojnSštvo sv. Jožefa v Celju.
*	Trbovlje. V nedeljo, dne 19, aprila, bo imela Dekliška Zireza svoj redili letni občni zbor in sicor v dvorani Društvenega dpma, Vspored: govor preč. g. župnika, ter voditelja in govori mladenk. Na.to volitev odbora in slučajnosti.! K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Zsdrtla
lila dal1
¥ četrtek, 15, aprila.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Duraj, 14. aprila.
Avstrijski (generalni štab uradno poroča: Sj lošni položai je nespremenjen. Na karpatstt bajni črti so se vršili na skoro vseh delih bojišča ar-tilerijik boji. Na severbza,'.oini strani Užota sta naša hrabra, rešpolka števr IS1 in štev. 26 (večinoma o-grs" i Slova".j) z nas jkom odvzelv Rusom, obsežno postojar k!o, katero je sovražnik pred nekaterimi dnevi zasedel.
V južnoizhodni Galiciji in Bukovini mir.
Mraz. sn»*ir in <1< ž v
Karpatih.
Na celi K r. atsLi bojni črti se boji sed.aj za Av-s t r > j c e ugodno razvijajo. Naša bojna črta je členjena v tako trden železen obroč, da sovražnik ne more nik,"er prebiti naših vrst. Skoro na celi karpatski bojni črti je zadnje dni zapaiM nov, visoki snet. Nastal je zo/ei občuten mraz. Po dolinah pa skoro neprestano deži. Vojevanje je zelo otežkočeno,
PiZt-nivsl glavno mesto
G
o 9
jruUClje
Rusi ramera.vajo P^emysl proglasiti zai glafvno mesto Galicije. List „Ruskli Invalidi" poroča, d,a, so Rusi že pričeli popravljati rarušene premyslske u-trdbe. Tirdnja o hočejo popraviti, da bo tako močna, kakor ob začetku vojske.
8ovrHŽ» ik zopet prid DiU-daneland
Iz Oarigr'. |1a se dne 13. aprila poroča, da, je dne 12. t. m. nekaj so ražnih opazoMalnih ladij pol ure brezuspešno obstreljevalo turške postojanke ob u-hedu v Dardanele. Turki so s svojimi streli zadeli sovražno oklopnico in torpečlni (oln.
Atigleži niso za mir.
v našem uvodniku „!Mir JViam bodi!" omenjamo, da je sv. Oče ameriicanskemu časnikiarju pl. AViegan-du izrazil željo, naj Amerika deluje za mir. Angležem pa to ni i o volji. Največja angleška lista, .„Times" in ..Dailv Telegra >li" se sedaj hudujeta nlafl pa-I ežem in pišeta, da je sv. Oče hotel Amerikaince o-; ominjati, naj ne izvažajo streliva v Evropo. Angleško časopisje ie mnenja, da še ni prišel trenutek za mirovno posredovanje. - K romarski m Angležem torej ni za to, da bi se ustavilo grozno prelivanje krvi,
Japan in Kit«j.
Sedaj prihajajo poročila, da se* bo spor med Ja-10 sko in K tajsko vendarle poravnal mirnim potom,, ker se Japonska, oz ra i\a želje ameriške vlade, a na ruske in angleške želje se ji v sedanjem položaju ni treba oz rati. Za V9e slučaje ostane japonska mornarica mobilizirana.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj
pogrešali življenjepis novega papeža, čepratv so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja." Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, kojl znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem!
*	„Novi majnik." Tako se imenujejo nove šmarnice za Ie-» 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. ^enčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišlja* vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla In antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popolen molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po poŠti 10 vinarjev več. Naročajo se v tiskarni sv. Cirilav Mariboru. Najmanj dela in stroSkov je, ako se pošlje znesek 1 K /0 v po nakaznici naprej.
„Slava sv. Križu." (Premrl.) Pet pesmi za misijonski čas. Cena 50 v. Založila Katolišl.U Bukvama v Ljubljani. Pet prav mehko občutenih pesmi, ki jlih je skladatelj! namenif „,v tolažbo vsem trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1914-15." Brez dvoma bodo pesmi, lepo pete, prvi del svojega namena /tudi dosegla in v trpeča srca obilo tolažbe fvlivala. Pesmi niso težke, ampak take, da jih bo velika večina naših zborov izlahka zmagovala.
Fr. Ferjančičeve „Narodne vojaške." Sedmi venček. Cena 60 v. V Ljubljani 1915. Založila Katoliška Bukvama. Devet narodnih vojaških pesmi preprosto harmoniziranih v onih temeljnih harmonijah^ kakoršne ljudstvo samo rabi pri petju narodnih pesmi; zato so prav lahke, brez vsakoršnih težav tudi za najslabše zbore primerne, primerne zlasti še sedaj v vojnem času.
„Kraljici nebes in zemlje" je naslov zbirki Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle, katero je priredil Karlo Adamič. Cena partituri K 1.80, glasovi po 40 v. V Ljubljani 1915. Založila Katoliška Bukvama. — Dvanajst novih Marijinih pesmi, Id bodo naš$|m cerkvenim zborom zlasti za bližajoči se majnik dobrodošle. Te po slogu zmernomoderne skladbe so vse-skoz jasno zamišljene, blage v melodiji, fine v harmonijah. Lepe in prikupne so vse brez izjeme, posebno vznesene številke: 1, 3, 6, 7 in lli. Iskreno občutena sta tudi sopranska samospeva v številkah 4 in 5. Vsled resnične absolutne glasbene vrednosti in hkrati lahke izvedljivosti zaslužijo Karlo Adiamičeve Marijine pesmi vsestransko, kar najtoplejše priporočilo.
Listnica uredništva.
Pesmi, najsibodi kakoršnekoli vsebine, ne noremo pri-cbčevati, ker nam zelo slaba prede ¿a prostor. — M e k o t -n j a k pri Ljutomeru: Hvala za poročilo! Bomo upoštevali. Pozdrav! — Kaplavas: Zlatnina in srebrnina za Rudeči križ se zamenja v železne prstane v Gradcu pri c. kr. namestništvu. — Podgjorje: Brez podpisa; v koš! ■<— VJini'čar iz Slov. goric J Javite nam svoje ime! — Nekaj pisem z bojišč smo odložili za prihodnjo številko._
ala naznanila
Sprejme se takoj
HPPTlPi» prednost imajo tisti, u^ciJi-v, featerizaradi vojske ■e morejo uka n&daljtvati, pti Jo?ef fteiner jn, ssdlsr - jermenar
t Žilcu.	243
20 ovc na prodaj.
Mlade in stare Cena po dogovoru. Slemen št, 40, Selnica ob Dravi
244
Franc Lenart trg vpc v P u]u
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
učenca
iz poštene hiše z dobrmi spričevali in z boljšo Daobrazbo.
Prodajalna
z veliko stan. sobo, klet, podstrešje, vrt in prostor za lesno trgovino se da (d 18. maja
v najem.
P; srna na Raprrt Potočnik v Šmaituem na Pohorja p. Slov. Bistrica. 246
Ko "aski pomočnik
ki zna tedi krnje podkovati, se
sprejme Lamingrr, Maribor, fiorggaser,	245
Kupiti se ieli
manjša hiša
z 2 ali 3 orali zemlje proti 400 kron letnem plačilu in obresti. 4 0 kron se položi pri nakupu Vzame se tudi v najem. Poročila rod V K. 1876, glavna pošta, Gradec	248
Sprejme ae takoj več sp ttnlh
mizarskih
pomočnikov
pri Martin Stojan, mil. mojster, Teharje pri Celju. — Sprejme se tudi va.ieneo kateri ima posebno veselje do mizarstva. 549
Potrebujem adravega, čvrotega l,Xonng za trgovino z meša-nim blagom, dobrih, poštenih starišev. Anton Kobi, Opic tnica pri Konjicah. 251
Kdor potrebuje
cepljeno irsje
naj se oglasi pri Francu Trobentar v Bresternici pri Mariboru št 28. Cena 10 vin. komad.	256
Kupujem že rabljena, dobro ohranjena	250
kolesa.
Ponudbe raj so pjšiijfja p.-d „Trgovina ICO", pošta Vtlenje, Štajersko.
Mlajši
kro-ašM pomečmk
kakor tudi	252
za šhanje plaht eta. " se takoj sprejmejo v tovarni Tbondorf pri Gradcu, p. Lebenau.
Sedlarji in čevljarski
pomoiniki
se sprejmejo v delavnico, kjer ae razi, i predmeti prevlcčejo z usnjem. Tovarna Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu.	259
Malo posestvo
se da v najem v Poličanah. Izve se v bolnišnici usmiljenih bratov 19/214 v Gradcu.	240
Delavsko
254 druiino
za poljedelska dela sprejme takoj knez Windisch graetzovo graščinsko oskrbništvo v Podsredi. Stalna služba. Mož, kakor tudi starejši sin dobita letno plačilo 960 K, ali mesečno 80 K, Družina nadalje tudi prosto stanovanja in kurjavo in še navrh eno njivo za živež Ostali družinski člani imajo dnevni zaslužek pri graščini. Dopisi na knez Windisch-graetzovo graščinsko oskrbništvo PodBreda, via Rajhenburg, Spod. Štajersko.
TTJJn 5 minut od mestne meje, JILLSU enonadstrepna, novoii-dana, a lepim vrtom, se pod ugodnimi pogoji proda ali pa se aa-menja za kako primerno posestvo na deželi. Naslov: Alojzija Selinšek, Pfarrbofgasse 7, Maribor. 261
Preselitev T
Elizabeta Doki in Marija Krajnc, cvetličarci, sta s 1. aprilom nastanjeni iz Maribora pri Sv. Martinu. Vsem, ki potrebujejo umetnih cvetlic za cerkve itd se zopet priporočava, da se osebno ali pismeno oglasijo na naslov: Marf|a Krajnc, cvetličar a, Sv. Martin, pošta Vu berfl.	260




1¡». april« 1916.
„SLOVENSKI 80SP0DAB.«
Str a* ?.
u
Zahtevajte!
J"*** gratis ^ in franko r moj glavni ceaik 14000 slik&iai ur, iiatniaa in srebr-nine.godbonili, jeklenih, usnjatih, gospodarskih ho. toiletnih predmetov, oroijaetc. Prva tovarna o? Hjum Konrad, e.kr. dvorn i dobavitelj v Mostu (Brftz) H. 800 (Češko). Nikelnaste SSo2kopf-ure K 3 90, 4 20, »rebrne ure K 8'40, nifelaate budilke K 2 90, dvejne budilke z zvončkom i sL - Pošilja po povzetju. 3fob«n risiko. — Zamenjali tovaljma ali ¿©a« itassj.
1-84.
Slovenci pozor
Kupujem
ovčjo volno, kožo ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cenah. K. Gr&nitz, Maribor, Gosposka uL 7. 239
x majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve z 7 stanovanji, se pod ugodnimi oo-goji proda. Več pove upravništvo pod štev 432.
Na prodal hiSa
z dvema sobama, kuhinja, klet, hlev za prašičke in krave, vodnjak pred hišo in mali vrt, jako ugodno za penzijonista ali rokodelca. Cena 810 K, 2000 K lahko ostane na hiši. Natančneje pri g. Jezernik Jurij, mizarski mojster, Ostrožno it. 2, p. Gelje.	247
IŠČ9 se
izurjen mož
sa dobro plačo, katrri bi prevzel 24-80 oralov gozda izkrčiti (podreti) in vse vožnje lesa blizu 16 km oddaljene štacije na Ptuj. ČaB tega opravka se dovoli do dve leti. Več se izve pri gospodu Hauptmann-u ▼ Križevcih, Štajersko.	286
ovčjo, oprano in neoprano kapiu vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina
Bo Stermtcki
Celje štev. 17 (Štajersko.)
Velika svota denarja
se zamere naključiti vsakomur, ki postane n«š naročnik Brezplačna pojasnila pošilja:
Srečkovrso zastopstvo št. 15, Ljubljana. 154
Trs je na prodaj,
Silvanec, bnrgundee, gutedel, kraljevina, vslllinec, vrbošek, velšriz-iing in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh priporočljivih podiegah. Korenjaki od Eip. Por-iftlis. Cena po dogovora, Anton Turin, Globoko, Studenice pri Polj Janah.
Organist in cerkovnik
ceciiijanec, oženjen, išče boljše stalue slnžbe. Naslov v upravni-štvu, št 235.
Služba cerkovnika in organfeta
s precej dobrim zaslužkom na Koroškem. Cecilijanci, samci prednost. Nastop lahko takoj. Župnijski urad v Skočidolu p. Podravlje, (Koroško).	237
Loterijske številke.
Trst, dne 7. aprila 1916: 48, 9, 65, 20, 19. Dinaj, dne 10. aprila 1915: 3, 68, 52, 15, 61.
Učenec
se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. >— Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali učiteljišča, ali pa tri razrede meščanske gole.
Kupim
vsako množino smrekovih, borovih in hojkovih dreves in plohov. J. Vrečko, Melllngerjeva ulica Stev. 10, Maribor.	228
Lepa sadna drevesca
T
razne žlahtne vrste, Ima na prodaj g. Vekoslav Stelcer, lastnik drevesnice, Strihovec, pošta St. Ilj v Slov. goricah. Cena 60 do SO vinarjev 1 komad.	152
Priden učenec
sa slikarstvo In pleskarstvo se takoj sprejme pri popolni oskrbi pri Herman Martinu, slikarju v Mariboru, Goethestr. 81. 229
V. svojo trgovino s Špecerijskim blagom na Zoiijinem trgu v Mariboru sprejmem	221
pridnega učenca
1« poStene hiše, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika, ter ima dobra šolska spričevala. M. Berdajs.
2 učenca
močna, v starosti od 16 do 18 let, se takoj sprejmeta pri Antonu Marčič, usnjar v Slov. Bistrici. Učiti se je tri leta, dobi se na leto od 50 do 100 K plače, in tudi stanovanje In hrano. 216
Službo cerkovnika in organista
Seli spremeniti krščanski mož, star 45 let, kjer je primerno z» krojaško in šiviljsko obrt, in tudi kaj zemljišča. Nastop takoj. Naslov v upravništvu.	230
Vabilo
na
redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v plšecah
reg. zadruga z neom. zavezo
ki se bo vršil v nedeljo 9. maja 1915 ob 3. uri popoldne v uradnih
prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odoorenje zapisnika o «adojem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
8. Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Poročilo o izvritni reviziji
5.	Volitev načelstva in naizorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil iklepčen, vršil ■e bo pol ure pozneje na istem mestu in po istem duevnem redu drngi občni zbor, kateri bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih ndruinikov.	259
K obilni adeleibi vljudno vabi
naielstvo.
Oroüe in kolesa
na obroke. Possroszui deli najeeneje. Ilustro?
seniki zastonj. F. Dssiek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev.
'5»c5eo na drž. žel. št. 212) 1585 i ¿«ko.
%
50(|o cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štediln» 5 kg poskusna vreča 10 K fraair po povzetja. Pol kilograma vela prima najfinejši čaj 2 K od&Js A. Sapira. eksport kave in če;s Galanta 496, Ogrsko. 93:
Šafar
ki se razume r.a delo z gospodarskimi stroji, se spre;me pri graščinskem oskrbništvu grofa Herber-stf ina, Ptuj.
242
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata oz. nečaka, gospoda
Janeza Ribic
izrekamo vsesa najsrčnejšo zahvalo za mnoge dokaze sožalja in za znnogobrojno udeležbo pri pogrebu
Posebno se zahvaljujemo še preč gg. župniku in kaplanu, katera sta pokojnika večkrat obiBkaia v času njegove bolezni, ter z» njihov poslovilni govor pri odprtem grobu, nadalje cen], pevskemu zboru, mlad. družbi ter vsem prijateljem i;) znancem, kateri so izkazali pokojniku zadu.o čast.
Zafuloii ostali.
Sv. Peter pri Mariboru, 8. aprila 1915.

f IIMMIBWffiBMIMB» ».'4HHRgB*!Mm¡aB&wjmz líua. l » Vul)o ebtŠ6.cga U~t)t« iin/,u¿. jamo z žalosinim srcem vsem scrtdn kom, prijatelje«» in znancem, da jo naš ljubi sin oz. brat in svak
Karo! Lukman
na Veliko soboto, 3. aprila 19 i 5 okoli 7. nre zjutraj padel na severnem boj ščn v boju za cesarja in domovino. Cerkveno pokopan je bil na Velikonočni poadcljek zvečer na blagoslovljenem pokopal šča za sedaj nam nezns-nega kraja. . ' '.T:^
Priporočamo ljubega rajnega'v pobožno molüev. tf •
■^eBweawaiMWMMWB1^	>
tív/Jurj ob i i, ii <i	t ¡i 5.
tHü*«»ir<iiii,i(i ,-rfi • - • '• **"—i,—irfr-im» . Frano m Roza Lukman, Btariši.
Zsfij; Lukma»,
M;na Dr«le roj Lukmn,
«e tri.
Dr. Fr. Kssv. Lukman, brat.,
B Žida- Drolc
«v» V
•	
	
Mihael Cernejsek, podobar, zlatar in slikar, Ormoška cesta št. 1 v Ptuju
33 priporoča 55. župnijskim uradom in občinskim predstcjnlštvom v delo. Prevzame vsa v njegovo stroko spadajo5a dela, n. pr.: pozlačevanje in prenovljenje altarjev in prižnlc; izdeluje nove in prenovi stare križe vepote, kapelice in velike križe pri cestah, kakor tudi vse sorte podob in nagrobnih'križev, in pozlačuje črke v nagrobne kamne i. t. d. Za jamstvo je njegova že 24 let ob-stoje5a Hrma.	218
ASILO na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Lalkem
reg. zadrug» z neom. zavezo
ki se bo Tršil dne 25. aprila 1915 po r»ni službi božji ob pol 8, uri v svojih določenih prostorih.
DNEVNI RED:
1 Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzoistva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo ?e)javno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	258
HF
Tvrdka
i
Milan Hočevar Celj e
Otoni tm It 10, tik farne cerkve.
Mzz.--
Naznanjam, da ¥ moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenca očiščeno:
Domače elt konjsko defeljnd seme, potem Lucemer ali nemška,
Inkarna* za enkrat kopiti, Esparsef, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in snha travnike, Korenjeua seme,
Runkelnotfc rep®, rudeSo dolgovato, nnaenc doigo in okrofclovato,
Svlftjsk® sala!®,
Vseh vrst semena za vrte, kakor tndi rafljO in £vep!6 za vinograde.
Obilnega obiska pričakujoč biležim z veleepoštovanjem
M H. Hočevar
Glavni trg 10> farne cerkve
trgovina Špecerijskega blaga. 1 ■■ 1
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novodošlo blago za obleke. Ker se vrši najbrž letos sv. birma, opozarjam cenj. botere in botre že naprej, da preskrbijo svojim birmancem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po ugodnih cenah istotako pri
Francu Lenart v Ptnjn.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	192
larodna trgovina
Alojz Brenčič
v PTUJU
priporeča za spomlad in leto lepo izbiro što-fov in «obe zs moške in ženske obleke kakor tudi vsakovrstnega platna z-, -životno in posteljno perilo. Nadalje nudi gotovo perilo, poteio hlače, predpasnike, ki a vate, ovratnike, zavratnice, odeje, dežnike, preproge, ra?lične rute ter »obče vse, k',r spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju.
na
redni^občni zfcor
Hranijniiei.iaisoiiliiiielvSvetiniah
reg, zadruga z neom. zavezo ki se bo vršil dne 25. aprila 1915rob pol 10. uri dopoldne v poso-jilničnem prostoru.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo naizorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	257
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrii se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Seme štajerske detelje
rudefie detelje, debelozrnato, zajamčeno prosto žid», se prodaja vsaka množina od 5 Eg naprej in se fran-ko pošilja na vsako pošto proti povzetju po 2 K 20 v 1 kg. Tvrdka bratje R e i 11 e r, Slov. Gradeo. 20«

8tran 8.
»SLOVENSKI GOSPODA M."
15. a.pväa M5.
KOSE!
Kdor hoče imeti
KOSE!
224
b katera s© ni treba mučiti ter se z enkratnim klepanjem kosi z lahko Tsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko
J.KrašovicvŽalcu
katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovnozna-nih kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih tudi več tiso« že raz-
pečala.
Pri naročilu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno!
KOSE!
KOSE!
Pozor kmetovalci!
Preskrb it« oi pvavečae»«, peeebae seds* v vojskiaea tasa, jančeaa, »amesljiv» in ksUjivs »sst«*«, ». pt.: ilomačo, nemiko (Lnceraa), kamnito detelj«, trav«, peae ru>wte b radečo, sploh vsa poljska, kakor tedi vrtna in cvetlična semena od znane i> odlika-vane tvrdke Manthner, ki m dobivaj« psi 3 domači trrdki
I. RAVNIKAR >: CELJE
Trgovina • Specsrljskh» blago«, z barvami ia tieiel-bM pridelki ter zalega vaeh vrot ralaeratolti
tw Solidna in fin» postrežba. -M
Skvarjen je želodec Koleri odprt, Kdor pa
vživa,
Zanj ne mara smrt!
Varujte se
ponaredh!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske ^destilacije „FLORIAN" v LinMjani
mm,

Knjigarna, trgovina umetnin in muzikalSJ
Goričor S leskovi
Graika cesta ?
Celje
Rotoväka nI. *
Tevarnilka salep raznovrstnega kanoeMjsjkega, konceptnega, barvanega ia evka.g» pajkjs
Svinčniki, peresa, peresniki, črnile, radirk«, kasues-<5ki, trgovske in odjeraalne knjig», pisnaai papir v napak in kaaetah, kreppapir, KEnatne evetlies itd.
Velikonočne dopianiee v velikanski isberi ed 4 vinarjev naprej
Lastna caloga tjndskoiolskih zvezkev, risank ia risalnih skladov.
Nagrobni venci in trakt.
Ridibilo!	HstMi!
z,i,a KMETOfffl[[E,
Velika izdatna pomoč n kmeta t tej draginji zrnja je, p* dober domači mlia s Batoma kamenjem, kakor se nahaja pri vsakem navadnem dobrem v«i
nem mlinn. B tem s o p a t novo iboljiaah» Pfeifer - jevem domačem mlinom se samore napraviti is vsakega srnja, vsakovrstno moke in zdrob (gris) sa vso kmečke in gosposko rabo s lahkoto aa ročno gonitev, kakor tudi dele c iivino, motorno in vodno sile.
Zahtevajte cenike breiplača«
in poitnine prosto.
Tovarna za mline, kmetijske stroje, žage iidn livarna za železo in medenino
]. Pfeifer v Hočah
pri Mariboru (Štajersko) Domače podljetje! zzz
Edino sastgpstro Ii |lma s&fega n Bntpo-Ogrsîio od i
armadnih in železničarshih Kosbor " p 51
Po 14 dnevni posku*nji
se lahko vsaka ura proti popeiai t
zamenja, torej ni nobene rinike, ampak » lahko vsak sam prepriča e teh isboraih aralL Prednosti teh w: Prava železničarska Roakeafr-ara se je, ne dolgo tega, nalaič sa b*l*xm£m in itrapacce službe z nove kenitrnketje »bafr ta!a, dobila precizijski tek, poeeb^j mete osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teto 32 nr in ide točno na pol jeinute, če tvJl ura leži, visi ali se nosi v iepn. Ora je aar varovana proti preveliki napeteeti peresa, «b-ločje je iz čistega nikla ter je zavarevsa» k z enim plaščem za varstvo zoper prah fes se vsi pokrovi stroge ia natančno uiptnAa, Po dobri preizkušnji se se te ure radi am cone in vendar dobrega teka uradne apagsfe pri armadi in različnih železnicah, rnatm Vas torej, da te ure ne zamenjate s dragimi »ličnimi urami, ki m debijo v trgovinah. — Vsak ai naj brez nevarnosti, da M trpel tate škode, naroči mejo eeno uro. - Veiik otH popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi 518,
največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnina razpošilja v vse deiele. — Specialist za bolJSe
Pr@tî
MALEZEMJU
se moramo sedaj varovali tem bolj, ker sedaj natezlHve bolezni, aa primer: škrlatinka, ošpice, koze, kolera, ttfus nastopajo i zvišano močjo, zato
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, Id ga morajo imeti pri vsaki hiši. NajpriljubljjenejSe razkužilo seda« ajosti je nesporne	I
LyS9F9
o se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni m dro< seriji po 80 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej j;a zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, <a izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigadjo,
Lys@io»movo milo
ie voljno toaletno milo, ki obsega IX Lysoforma in udtnknje an* dseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kolo nehko In voljno. Rabili boste zato zanaprei to tevrstao milo, aa» no navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja,
Komad stane 1 K 20 vin.
Ly$oform s poprovo meto
e močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani luh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vra« m, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite srn ■trganje. Nekaj kapljic zadosttife na kozarcu vode. Originalu •teklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desiniekoija" poš« je na željo gratls in franko kemik HUBMANN, Dunaj. XX, °ntrascheasse 4.
draginja je vedno večja, zaslužek pa
majhen. Ako 'nočete z mudim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi poiiji&e v pism« svoj natančni naslov m znamko za odgovor.
IM Mi, Mm 28, IrBfijsb
							
		■ l - \M			..'v-.. '->		"èMŒ&Œmm
Pred io si nakupite vaše potrebščine, naročite V£OfCe iQ senik Z več tisoč slikami, da se prepričate o n zkih cenah in dobrem blagu	jas
Prve gorenjske razpošilialnice IVAN SAVNIK, KRANJ št. 150.
Cenik zastonj, vzorci poštnine prosto. — Prepričanje ne škoduje nikdar!
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.

»rta» trimm
ttOUEMbOBoi*
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrov»**a zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vlooe po II 0 12
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posoiilnica sama.
4
Daie posoiib
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
lastni hiši (Hote» .Pri aeiem volu') v Celju, GraSHa cesta 9, l.nadstr.
Tadatatali ln aalolnik: Katoliško tU kovno drnštvn.
OAgovertU KiMlnlk: Franio leboi.
ZUk tUkanu! n, IQbdU a Multen.