"254. Številka. Trat, v ponedeljek 10. tleeemhra 189S. „Edinost" ishaja dvakrat iih dan. rasno nedelj in prar.nikov. »ijutruj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih irhaja ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaSa: Obe izdanji nn leto , . . gld. 21 — Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uprava na ozira. Na drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljake zjutranje Številk« po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. 4= EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PR10RSE0. Telefon Stv. H70. 4 nvč. V edlnoatl Je moč! Tečaj XXIII. I! OfUal ne računajo po vratah v petitu. //« večkratno naročilo a primernim popustom. Poelana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglani itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo nreiliiiStvii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravalfttvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. LrednfAtv«! hi tiskarna se uahajata v ulici Carintia Stv. 12. (IpriivutStvo, od-pravulStvo In sprejemanje Inseratov [ v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tratu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 17. Nagodbeni odsek je danes sprejel Men 19. carinske in trgovinske zveze, tičoči se vzajemnega varstva duševne in literarne lasti in sicer z spremembo, kakor jo je predlagal poslanec Sch\ve-gel. Na to se je sprejel člen 21., glede določb o živinozdravilstvu, nadalje člen 22., tičoči ae določb proti ponarejanju gospodarskih pridelkov, člen 25}. o carinskih in trgovskih konferencah, člen 24. glede vporabe carinske in trgovinske zveze v okupacijskem območju ter Člen 25., ki določa, kako dolgo naj traja zveza oziroma v evcntuvalni odpovedi iste. 8 tem je rešena razprava o carinski in trgovinski zvezi. Predlog poslanca d.ra Verkaufa, naj se uvrsti v pogodbo tudi člen, po katerem se oger-ska vlada obvezuje, da izda od 1. januarja 1900 zakone v varstvo delavcev, kakoršni so že izdani ▼ Avstriji, je bil odklonjen. Budimpešta 17. (Zbornica poslancev). Starostni predsednik je predlagal, naj se v ponedeljek določi, kdaj naj bode volitev predsednika. Zbornica je pritrdila temu predlogu. Stavilo se je več interpelacij. Predsednik je opominjal poslance, naj varujejo ustavna prava in naj se izogibajo nezakoni-tostij. Na to je bila zaključena seja. lllldlinpeStn 17. Grof Julij Andrassv je svojim voliicem pisal odprto pismo, kjer izjavlja, da je zapustil liberalno stranko zato, ker je odbila kompromis, s katerim bi bilo možno pomiriti ob-strukcijo. Sicer da je nevarno umikati se terorizmu obstrukoije, toda na drugi strani vzbuja tudi pomisleke, ako se vladini opravki nadaljujejo brez idemnitete Andrassv pobija takozvano lex Tisza. Zagreb 17. Deželni zbor se je posvetoval o nagodbenero provizoriju in ga je konečno sprejel v podrobni razpravi. Poslanec Mazura je predlagal k § 1, naj se dovoli provizorij samo tedaj, ako zamore ogerska vlada pobirati javne davke na podlagi zakonov, ki so se sklenili ustavnim potom. Pariz 17. Kakor se zatrja se Pioquart brani zahtevati, naj se ga izpusti iz ječe, ker noče biti nikomu hvaležen za kako olajšavo. Sredec 17. Povodom petdesetletnice osvobo-jeuja Bolgarske so se po vsej deželi darovale službe božje. Dan sramote in dan slave! Tako viharnega, pomembnega dne že dolgo nismo doživeli v Trstu — zlasti za nas Slovane je bil to epohalen dan! Vtisi, ki smo jili prejemali včeraj, delujejo na nas tudi še v tem trenotku, ko pišemo te-le vrstice, z vso svojo mogočno silo. Spomini so tako mnogovrstni in mogočni, da nimamo tiste mirnosti, da bi mogli plastično izraziti, kar nam plove po duši in kar občuti naše srce! Zato pra\imo še enkrat: bil je to zgodovinsko pomemben dan, katerega smemo zapisati zlatimi črkami v zgodovino svojega življenja, toli bogatega na silnih bojih: tržaško slovenstvo je doživelo včeraj velikanski moralen tri u m f! Mnogo nam bode govoriti o včerajšnjih dogodkih .... za danes pa hočemo le v par velikih potezah nacrtati čitateljem, kar smo doživeli tega dne 18. decembra 1808. Fiaaco Shod je javen; na shod smejo priti torej tudi vsi meščani, tudi oni, ki niso členi društva pro-gresso! Tako je vspodbujal včeraj zjutraj »Piccolo« meščanstvo, naj se udeleži shoda v protest proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu! In meščanstvo ga je — ubogalo. Gledališče »Politeama« je bilo natlačeno tako, da niti kotička ni bilo praznega. Čitatelji si lahko mislijo, kako ponosno so zrli kolovodje progressa na to maso. Reveži pač niso slutili, kaj jih čaka. O polu ene ure se je dvignil predsednik progressa, Benussi, da pozdravi zbrane in salva aplavza mu je zadoncla nasproti. Ali ta aplavz je bil oso-den omen za sklicatelje shoda ... za velik del občinstva je bil aplavz — ir6ničen. Predsednik je prijel za zvonec, je odprl usta, da bi spregovoril in — zagromel je vrišč in krik, kakoršnega še ni čulo \ gledališče Politeama! Na prvi galeriji so socijalni demokratje razvili rudečo zastavo in zaorili urnebesno: Živel socijalizem! Doli z liberalci! Množice na drugi galeriji pa so vpile: Doli z Židi! Doli z oderuhi! A razne skupine raztrešenc po vsem gledališče so vsklikale : Živela Avstrija ! Bilje uprav grozen trenotek ! Sklicatelji shoda so vsi prebledeli gledajo na ta vrišč. To je trajalo kake pol ure. Srd, ki se jo zrcalil na obrazu laške gospode se ne da opisati - bili so konsterniraui. Slednjič so se vendar ujunačili toliko, da so jeli reagovati in klicali gori v višine : Malopridneži! Lopovi! Postopači! Da bi ne bili tega storili uikdar! Na stotine in Btotine pesti jim je grozilo in grozne kletve so se usovale nanje. Potem pa, kakor na dogovor, jela je leteti toča doli nanje: v obliki blazin in desk se stolić, cunj in naj razi ičnejih predmetov. In da ni bilo nekoliko treznejih gori, ki so preprečili nakano, bila bi se dogodila velika nesreča. Razsrjeni ljudje so že grabili po dolgih klopeh, da bi jih metali z one grozne visočine doli na go-sp6do! In vmes krik, neprestan, grozen krik! Nekoliko bolj srčnih »signorov« je hotelo na galerije. Gorjč njim: kakor snope jih je suvalo po stopnji-eah razsrjeno ljudstvo. Bil je to Bodnji dan, bil je kaos. Bil je to polom, nemezis bil je to pravi Sedan za progres-sovsko gospodo! Pomislite le: hoteli so, pozivali so, da bodi to sijajna manifestacija njim v prilog! Kako vse drugače je prišlo! Huja blamaža ni možna: niti do otvornega govora ni prišlo. Vse, kar je izvršil predsednik, je bilo, da je parkrat — pozvonil. Odločneje ni moglo javno menenje odkloniti frivolncga početja laške gospode! »Indi-pendente« je rekel pred par dnevi, da vsa akcija ne bi imela nikakega pomena, ako ne bi spregovorila prve besede moralna prestolnica Italijanov. Prav je imel! Ta prestolnica je govorila včeraj!!! In po tem odgovoru smemo reči z »In-dipeudentejem«, da je vsa akcija padla v vodo. Obupanih obrazov so zapuščali gledališče, a so se maščevali s tem, maščevali po njih navadi — da so v gručah tulili po ulicah : Lassfc pur . . . Krvava ironija ta pesem po tem, kar se jim je dogodilo včeraj. In ko so so izkričali, so lazili po ulicah — bilo je tudi mnogo obrazov, katerim se je poznalo, tla so prihiteli iz Italije po — blamažo. Lazili so kakor da hodijo za pogrebom — sami sebi. Aretiranih je bilo kakih 25 oseb, par je bilo ranjenih! Po lokalih, kamor zahajajo Slovenci, vladala je neopisna radost na toli sijajnem moralnem zadoščenji ! Županu v Pazinu smo sporoč'li brzojavno o znamenitem d«f?« drugi Se vedno vreli iz gledališča. A pred /nano kavarno Chiozza, kjer ho običajno vrše najhuje demonstracije in provokacije, bilo je prazno, kakor da je izumrlo vie! Niso se upali........ Pravijo, da oni govore v imenu naroda. Ali kakor no izvedeli včeraj, da no oni jedina stranka v Trstu, ki ne more prirejati javnih shodov, tako mi satni pokazali zvečer, da se morajo skrivati, ko nastopajo nase mase......Kaj bo Se le, ko Se vsi ostali naši, katerih včeraj Se ni bilo, pridejo do zavesti in samozavesti . . . .! In kako življenje je bilo potem po raznih gostilnah ! To je vrvelo, to je bilo natlačeno, sami obrazi, s katerih je odsevala prisrčna radost. V kavarnah Tedeseo in Commereio ni bilo prostora za toliko postov. Polovica njih je morala stati, stojč stisneni rama ob rami. Vse je govorilo o dogodkih tega dne, vse je živahno razpravljalo, vse se je radovalo — — —! In ko je došel v kavarno Commereio naS voditelj Ivan Nabergoj, obdan od poslancev Vekoslava Goriupa in Frana Dollenza ter raznih — generalov, ki se baje boje za svoje generalstvo, priredilo je občinstvo vsem tem možem navdušeno ovaeijo in gromoviti živio-klici so doneli tje ven v tiho noč, kjer je stalo več redarjev, toda vemo, da ne radi nas, ampak radi drugih.....! Pozno, jako pozno je bilo, ko sta so poročevalec »Edinosti« in njegova — boljSa polovica vendar spomnila konečno, da sta tudi ona dva nekje doma, in pa, da ga bodo — sitni stavci ob 6. uri zjutraj že čakali: dajte rokopisa! Ali spati ni mogel, premogočtii so bili utisi, preradostno mu je plulo po duši. In po taki malone probuđeni noči, naj nam čitatelji oproste, ako to poročilce ni tako, kakoršno hi moralo biti in kakor bi »i ga želeli sami. Zato pa jim obljubljamo da že popol-nimo vse nedostatke. Ultimatum. Članek »Novio«, katerega smo omenjali zadnjič slove: Slovanska krščansko-narodna zveza je te din fkbniig, zahtevati potem parlamentarne desniee'od vlade jasnega odgovora na zahteve, katero je bila oglasila in je dostavila, da po tem odgovoru uredi nadalnje postopanje svoje. »Slovenec« je o stvari poročal tako, kakor da je zveza vladi podala s tem ultimatum, kakor da je izrekla, da izstopi iz večine in pojde v opozicijo, ako vladni odgovor ne bo povoljen. Ne vemo, je-li tudi to jeden tistih mane-verčkov, s katerimi se v raznih listih v zadnjem času poskuša ohraniti mej volilci menenje, da poslanci niso nedelavni in nebrižni, kakor se včasih čuje, ampak da so energični in neustrašni bojevniki — ali pa je to resničen izraz njihovega me-nenja in delajo tistim poslancem krivico, ki no verjamejo v možnost, da prestopijo v opozicijo. Mi imamo o naših poslancih najboljše menenje in verujemo »Slovencu«, da prestopijo v opozicijo, ako se vlada ne izreče povoljno o njihovih zahtevah. Priznati pa moramo, da nas je izjava Slovanske krščansko narodne zveze močno presenetila, to pa zategadelj, ker smo mislili, da je mej vlado in inej poslanci že vse dovršeno in dogovorjeno, dočiin smo izvedeli sedaj, da se vladi na postulate slovenskih poslancev še odgovoriti ni /.ljubilo! Naše domnevanje, da je mej vlado in našimi poslanci že vse jasno, je izviralo od tod, ker so zastopniki Slovanske krSČamskc-narodne zveze s tako vnemo in navdušenostjo glasovali o vsaki priliki z vlado, kakor to stori samo vladna stranka, in zlasti še z oziromna to, da so njeni zastopniki v na-godbenem odseku glasovali za vso vladne predloge, za dobre in za slabe, kakor da imajo že plačilo v lokah. Branili smo vedno stališče, naj slovenski poslanci ostanejo v desnici in branili smo tudi stališče, naj glasujejo za nagodbo, četudi je skrajno slaba, a le s pogojem, ako jim vlada poprej izpolni vse zahteve njihovo, katere zamore izpolniti. Prav vsled tega smo predpostavljali, da vlada mej poslanci in ministorstvom najlepše soglasje, da je vse dovršeno in da nam je le čakati in vse naše zahtevo se izpolnijo. In tega našega domnevanja nam tudi niso omajale razne d< »godbe v naši slovenski domovini, čeprav so naredile kaj neprijeten u ti s na nas. Sodili smo, da je vlada sicer imela dobro voljo, dotične stvari rešiti v našem smislu, da pa je bila jx> svojih uradnikih — ki delajo osrednji vladi nekako pasivno opozicijo napačno informovana, da pa se nam v ostalem ni ničesar bati iu da se lepo po vrsti vse naše želje uresničijo. Ali se je potemtakem čuditi, da so nas najnovejša poročila zadela kakor strela z jasnega, poročila, da so slovenski poslanci pobirali za vlado stopinje, da so za njo hodili čez drn in strn in glasovali za najodijoznejše reči, da jim vlada na njih spomenico, v kateri so formulirali svoje zahteve, še ni odgovorih' doslej ? Obžalujemo, da so poslanci podpirali vlado, ne da so imeli kako zagotovilo, da jim ustreže glede njihovih zahtev, obžalujemo to toliko bolj, ker poslanci svojih volileev niso nič informirali o tem. Zamujenega je mnogo, kajti vlada je spravila nagodbo precej daleč naprej in to s pomočjo slovenskih poslancev, a izgubljenega ni še nič, še je čas, popraviti storjeno napako in kreniti na pot odločne politike. Ultimatum, kateri so podali slovenski poslanci vladi, odobravamo od srca in želimo in pričakujemo, da ponehajo s svojim diplomatizovanjem. Razmerje mej vlado in poslanci se mora razjasniti in to povsem tako, da bomo vedeli natnnčno, pri čem da smo. Ako vlada neče ugoditi našim preponižnim in od konca do kraja povsem pravičnim zahtevam, dočim ustreza vsaki želji naših nasprotnikov in se skrbno ozira na vsako zahtevieo Nemcev in Italijanov, naj je že tako krivična — no, potem naj poslanci prestopijo v brezobzirno opozicijo! 0 razvoju češkega sokolstva. Kako krepko napreduje češko sokolstvo od leta 1862., ko se je osnovala v Pragi prva telo-vadska jednota, to vidimo iz statistike »Zveze če-škoslovanskega sokolstva« za leto 1897. Sokolske jednote so se jele združevati v letih 80-ih v župe, te pa so se 1889. združile na Češkem v češko sokolsko občino, 1891. na Moravskem in v Šleziji v moravsko-šlezko sokolsko občino, 1894. na Nižem Avstrijskem v nižeavstrijsko sokolsko župo. Organizacija sokolska je bila dovršena pred 2 leti, ko se je ustanovila »Zveza češkoslovanskega sokolstva«, v kateri sta združeni obe sokolski občini in nižeavstrijska župa. Leta 1897. je imela »Zveza« 26 žup z 460 jednotami in 43.870 Členi. Na Češkem je bilo 17 žup, na Moravi in v Šleziji 8 in na Niže Avstrijskem 1. Na Češkem je bilo 367jednot s 33.717 členi, na Moravskem in v Šleziji 93 jednot s 7282 členi in na Nižem Avstrijskem f> jednot z 871 členi. V jednoti je primeroma bilo na Češkem 97"3, na Moravskem in v Šleziji 78'2 in na Niže Avstrijskem 145* 1 Členov. Telovadcev je bilo na Češkem 7868 (22-3°/0), na Moravskem in v Šleziji 1991 (27'3°/0) in na Niže Avstrijskem 392 (45°/0)» »kupaj 10.351 (23'5°/0). Izmed telovadcev je bilo delavcev 59'8°/0, posestnikov 5'9®/0, samostojnih obrtnikov 10'1 °/0, trgovcev in trgovskih pomočnikov 6"5°/0, dijakov 3'9°/o» učiteljev in profesorjev 3*7°/0, uradnikov, doktorjev, pisarjev itd. lO'l0/0. Po starosti jo bilo telovadcev 18—21 letnih 44-5»/0, 22—241etnih 23-8°/0, 25—30letnih 19-8°/0, 31—401etnih 9-8°/0, čez 40 let 2-1 °/0. Členi so telovadili skupaj 36.018 ur. Učitelji telovadbe (z načelniki) je bilo 2011. Mladega naraščaja (rokodelski učenci, dijaki) je telovadilo 6991. Javnih telovadci) je bilo na Češkem 101, na Moravskem 75, na Niže Avstrijskem 2. Svojo telovadnico je imelo na Češkem 36, na Moravskem 9 jednot. Letos se je otvorilo na Češkem 7, na Moravskem 1 telovedniea. Letne vaje je imelo 244 jednot, igre so se gojile v 319jednotah. Predavanj se je vršilo na Češkem 983, na Moravskem in v Šleziji 249, na Niže Avstrijskem 27, skupaj 1250. Strokovnih knjig telovadskih je bilo 13.480, poučnih iu zabavnih 42.144, izposodilo se je v 322 jednotah Ml.718 knjig, čitateljev je bilo v302jed-notah 17.072. Časopis »Sokol« je imel 2643 naročnikov, »Vestnik sokolski« 3H27, »Borec« 643, »Zbornik sokolski« 22H4, »Sokol ameriški« 4H, »Vest«, list za nravno vzgojo, 647. Ženski telovadski odbori so bili v 32 jednotah ; letos se jih je ustanovilo 17. V Pragi in okolici (policijski okraj) je bilo 24 jednot, v ponem-čenem ozemlju na Češkem 22. Največ jednot sokolskih — 18 — je v sodnem okraju železnobrod-skem z 22.000 prebivalci. Poleg 466 jednot, združenih v »Zvezi«, je bilo še 21 jednot, največ novih, ki so bile šele letos vsprejete v organizacijo. Dalje je bilo čeških sokolskih jednot na Nemškem 8, na Štajerskem, Ogerskem, Bolgarskem in Francoskem po jedna. Letos je bilo doslej ustanovljenih na Oeškem 30, na Moravskem 11, v Šleziji 1, na Nemškem 1. tako, da je bilo koncem listopada tega leta čeških sokolskih jednot 541 s približno 50.000 členi. Na ('cškem so se ustanovile letos tri nove župe: Ba-rrfkova, Jeronvmova in šumaTska, na Moravskem Zerotinova. Po »Nrfr. List.« prevel D. L. Politični pregled. V Trstu, dne 19. decembra. K položaju. Sedanji predsednik mladoče-škemu klubu piše v svojem glasilu: »Zasedanje državnega zbora so dovrši skoro, ni pa znano, ali se le prekine, ali se odloži za dlje časa,ali pa se zaključi celd. Vendar je pričakovati precejšnjo gotovostjo, da se vlada odloči za prvo navedeni način, kajti ista potrebuje vsakako dokaza za to, da je prisiljena poslužiti se § 14. ustave«. Potem dokazuie članek, da je opozicija zopet šla vladi na limanice, ko zavlačuje rešitev zakona o uredbi plač državnem uslužbencem, kajti ravno vladi je bržkone ležeče na tem, da se rečeni zakon ne vsprejme v tem hipu. Tako bodo morda zopet siromašni uslužbenci, poplačati račun nemške neprevidnosti. Iz'tega izhaja morali da se tudi nagod-beni in proračunski provizorij izvedeta pomočjo § 14. V januvarju hoče vlada storiti še jeden poskus za parlamentarno rešenje, ako pa se ponesreči tudi ta poskus, nego da se potem vsa pogodba reši parlamentarnim potom! Po teh izvajanjih mladočeškega politika je lahko pogoditi, kdo da ubija parlamentarizem. Deželni zbori. Dunajski »Politik« poročajo, da se skoro objavi cesarski patent, katerim se za 28. dan decembra sklicujejo nastopni deželni zbori: češki, moravski, šlezki, gališki, kranjski, goriški, niže in gorenje avstrijski, koroški š ti rs ki, predarlški, bukovinski in tržaški. Deželni zbori: dalmatinski, istrski, solnograški in tirolski se ne skličejo v tem letu. Delovanje teh deželnih zborov se omeji letos na dovoljenje proračuna. Potem se odlože ti deželni zbori in se nni-dejo v pozneji čas, kar pa bode zavisno od parla-mentarične situvaeije na Dunaju. Kar se dostaja deželnega zbora češkega, javljajo iz Prage, da je imel eksekutivni odbor nemških poslancev posvetovanje, v katerem so razpravljali, da-li naj se Nemci udeleže razprav v deželnem zboru. Niso prišli do nikakega definitivnega zaključka. Sklenili so marveč, naj se skličejo vsi deželni poslanci neposredno pred sestankom dež. zbora in naj odločijo v tem vprašanju. Izganjanje slovanskih delavcev iz Pruaije. Več viših predsedništev v Prusiji je razveljavilo naredbe policijskih oblasti radi izganjanja avstrijskih slovanskih podanikov. Je vendar malo pomagalo, da se je grof Thun enkrat ujuna-čil ter da je opomnil objestne gospOde pruske, da smo še samostojna država, kateri je Prusija dolžna isto obzirnost, kakoršno zahteva ona od nas. Sioer pa je značilen za menenje Prusov o nas faktum, da so takoj po koncu, ako avstrijska vlada gane le mazincem proti njim, dočim utikajo mirno v žep vsako lekcijo od strani Rusije. Dočim je zavriščalo kar v celem zboru, ko jo naš minister malce zagrozil le za slučaj, ako bi se tako kruto izganjanje nadaljevalo, da bodemo tudi mi plačevali milo za drago, pa niso črhnili ni besedice, ko jim je zagrozila ruska vlada, da izžene iz Kusije vse nemške podanike, ako bi se iz Pru-sije izganjali ruski podaniki, in kar hitela je prti- ska oblast, da je umaknila dotične naredbe. Seveda, pred Rusijo imajo strah, ker ruski državniki /najo primerno govoriti žnjimi, do nas pa menijo, da jim ni treba imeti nikakih ozirov. Domače vesti. Osnova hrvatskega gimnazija ▼ Pazinu — Hn pravičnosti! Dunajska »Information« piše: Nasproti tendeneijoznemu govoričenju o zahtevi Hrvatov in Sloveneav po osnovi hrvatskega gimnazija v Pazinu, katera govoričenja so našla svojo pot tudi novine, nam pišejo od prizadete strani, da bi vlada po zadoščenju tej želji Hrvatov in Slovencev izvršila le č i n pravičnosti, ker zahteva po narodnem izobraževališču na hrvatskih tleh odgovarja le potrebi, in ne —kakor trdi na italijanski štreni — prizadevanju, da bi se narodno agitacijBko ognjišče preložilo v čisto italijansko mesto Pazin. Posl. dr. Bartoli, ki je v imenu »So-eieta politioa istriana« izročil ministerskemu predsedniku oster protest proti osnovi hrvatskega gimnazija v Pazinu, nikakor ne more ovreči nastopnih dejstev: Od leta 1873. sem, odkar imajo Hrvatje in Slovenci Istre svojega zastopnika v državnem zboru, torej že 20 let, se potezajo isti za hrvatski gimnazij v Pazinu, in sicer v sporan u m-ljenju z hrvatskimi in slovenskimi deželnimi poslanci v deželnem zboru istrskem in podpirani od vseh hrvatskih in slovenskih občin v deželi. Potreba tega izobraževališča se občuti globoko in opravičenosti istega po pravu in zakonu ne more oporekati nikdo. Za Pazin govori zgodovina, kajti Pazin je bil skozi stoletja sedež grofov pazinskih, oziroma avstrijskih oblasti; potem zemljepisno položenje mesta, in slednjič narodopisni razlogi. Dežela je obljudena od preko 140.000 Hrvatov in 44.000 Slovencev, kateri so ob tem vprašanju solidarni z Hrvati. Hrvatje žive v vseh okrajih dežele (Slovenci deloma le v dveh severnih okrajih). Okraj pazinski ni le v sredi druzih okrajev v Bredi dežele, ampak šteje tudi 33.773 Hrvatov in 390 Slovencev poleg le 1454 Italijanov. Mestna in davčna občina šteje 1955 Hrvatov, 01 Slovencev in 1116 Italijanov. In slednjič ima mesto 1782 prebivalcev, katerih narodnost ni objavljena, katero pa je možno določiti kolikor toliko po podatkih navedenih ravnokar. Tako izgleda to baje izključljivo laško mesto Pazin. Celtf v krogih zmernejih Italijanov si žele sploh gimnazija v Pazinu, bodisi tudi hrvatskega, nasprotni glasovi so pa le taki, ki ječč pod italijanskim terorizmom. Sploh je v Pazinu že erarijalno poslopje, v katero bi se mogel namestiti hrvatski gimnazij, tako, da bi se stroški za osnovo skrčili na minimum. Po uresničenju te želje torej ne bi bilo ustreženo kakemu neopravičenemu postulatu, ampak to bi bil le čim pravičnosti in potrebe. Tiicll t Piranu so imeli včeraj popoludne Bhod, na katerem so protestovali proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu. Ta bi bila lepa — Piran naj bi izostal, ta prvak, ta predizgrednik vsem drugim gnezdom laškim ! Govorili so seveda o slavizaciji iu o tisočletni kulturi itd. Tem frazam smo že navajeni tako, da ostajajo brez vsacega učinka. Zabeležiti pa je treba trditev, da je iBtra vsikdar v polni meri znala skrbeti za svoje učne zavode! Kdor pozna grozno zanemarjenje, ki vlada po vsej Istri v kulturrem pogledu, kdor ve, da je v tej pokrajini samo hrvatskih in slovenskih otrok nad 17.000, ki rasejo brez VBacega šolskega pouka, ta bode vedel ceniti vso drznost te laške baharije, kakoršne drznosti je zmožno le poznano — nesramno čelo! 1 Da se je v Piranu vsprejel protest soglasno, se umeje ob sebi. Ali o ironija usode! Neki Franeesco Co-misso je predlagal, naj se tržaškemu liberalnemu novinstvu izreče zahvala na tem, da je poprijela inicijativo za ta mogočen »plebiscit«. Tudi ta predlog se je seveda vsprejel soglasno. Siromaki niso slutili, da jim jo ta »plebiscit« prav v isti hip donesel grozen poraz. Ko so pozneje izvedeli, kaj se je zgodilo v Trstu, Bog zna, da-li so bili še hvaležni laškemu novinstvu na tem »plebiscitu«?! 0 razmerah na okrajnem glavarstvu v tforlel. V interpelaciji, ki so jo stavili poslanci Gregorčič in tovariši v seji zbornice poslancev, dne 9. decembra 1898., čitamo v zaključku: Slovensko prebivalstvo v mestu in okraju je zgubilo vse s p o-št o vanje in zaupanje do tega urada; od njega pričakuje le žaljenje, zapostavljanje, krivico innasilstvo; prikrita nezadovoljnost, srd in nevolja vladajo povsod; obup se polastuje sre tega ccHarju in državi zvestega ljudstva. Zadnji Čas je, da e. kr, vlada obrne svojo pozornost na obupni položaj slovenskega prebivalstva v okraju in v mestu goriškem ter da odpravi žalostne in nevarne odnošaje n« c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici. Ker opetovane pritožbe o teh odnošajih na pristojnih mestih niso imele uspeha in ker prošnje za njih odpravo niso bile uslišane, dovoljujejo Hi podpisani, staviti na Njegovo Prevzvišenost gospoda ministerskega predsednika grofa Thuna, kakor voditelja ministerstva za notranje posle, sledeča vprašanja : 1. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna zapove-dati, da se preiščejo po komisiji, katere nepristranost je vzvišena nad vsaki dvom, v tej interpelaciji navedeni slučaji in odnošaji pri o. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici na licu mesta, kjer naj se pre-slišijo tildi stranke ? 2. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, poklicati na odgovor policijskega ofieijala Kratkyja radi nekvalifikovane brentaktnosti, s katero je dne 2. decembra t. 1. motil cesarsko jubilejno slavnost v »Šolskem domu« v Gorici? 3. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, dati slovenskemu prebivalstvu mesta in okraja goriškega s primernimi naredbami dolžno zadoščenje za javno razžaljenje, s katerim je bilo žaljeno, ko se je dala zapoved, da naj se sname slovenska zastava s »Šolskega doma«, narodnega spomenika petdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1., med cerkvenim blagoslovljenjem in cesarsko jubilejno slavnoatjo, iu z drugih hiš v Gorici? 4. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, naroČiti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici, da naj preneha v boju, ki ga bije v službi politične stranke proti slov. zastavi ? 5. Ali je Njegova Prevzvišenost voljna, poprijeti potrebna sredstva, da se korenito zboljšajo žalostni, državi nevarni odnošaji na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici ? Dr. P^jcr - odlikovan v Bliun. V »Slov. listu« čitamo: Kralj Umberto 1. je podelil »coinen-datoru« dr. Pajcrju v Gorici zopet nov red, namreč red »della croce di Grand' UfKiciale della Corona d'Italia«. Doslej je bil odlikovan le z redom »italijanske zvezde«, zdaj pa jo postal »Grand' UfKiciale« italijanske krone! Saj je ta red tudi zaslužil, bolj nego vsi drugi odlikovanoj 2. decembra na Goriškem! In ta mož je vseinožem v deželnem zboru in odboru Goriškem ! Davek na pse r Trstu. Z novim letom se ta davek znatno zviša. Kdor si hoče držati psa, bodisi v Trstu ali okolici, mora plačati 10 gld, na leto. Izvzeti so lovski psi, od katerih je plačati na leto 6 gld. in psi-čuvaji, za katere je plačati po l gld. na leto; slednji so taki, ki se porabljajo, da čuvajo na kmetijah, na ladijah in ki se na kmečkih posestvih čez dan drže na verigi. Tujci, ki imajo pse in ki stanujejo saino začasno v Trstu, morajo prijaviti psa tekom treh dnij in plačati takso za četrt leta. Takso je plačati naprej in sicer tekom meseca januvarja na mestnem magistratu. V potrdilo za plačano takso se dobi znamenje, katero je pritrditi psu na gornji del torbe, tako, da je je lahko videti. Tudi oni psi morajo nositi torbo, ki so na stopnicah in dvoriščih, ne da bi bili priklenjeni. Na ovratniku psa mora biti razvidno ime in stanovanje posestnika. V kavarne in gostilne, javne vrtove in v omuibuBe in železniške vozove se ne sme jemati psov. Ako se ujamejo psi brez torbe, brez ovratnika, ali brez marke, ostanejo 48 ur pri konjedercu in je plačati, ako se pride ponje, izven eventuvalne kazni, 3 gld. 15 nČ. Za izgubljene marko se izdajejo duplikati po 50 nČ. Prestopki se kaznujejo z globo do 50 gld., oziroma z zaporom do 10 dnij. Davek na pse se porabi v prid občini, denarno kazni pa za bolnico. JubilejskI darovi za družbo sr. Cirila in Netoda. Poslali so dalje: G. Franc Irman, posestnik v Lokah, 2 gld. 70 nč. — Slavni »Celjski Sokol« po ondotni podružnici ustanovnine 25 gld. — G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, iz nabiralnika g. Peklarja 5 gld. in 5 gld. kakor dobiček zadnje igre dolskih igralcev. — Po č. g. dr. Mih. Opeki, kapelanu v Moravčah, zbirko 12 gld. Po č. gusp. Ivanu Žuži, dekanu in nadžupniku v Laškem, zbirko 2K gold. 50 nvč. Neimeno- vane«' v Trnovem 1 g«»ld. Zbirka iz Litije 41 gld. 40 nvč. — Na povabilo g. J. (\ Juvan-čiča zložila lovska družba, zbrana pri g. V. Ogo-releu na Škofljici, 5 gld. 30 nč. — Slavno uredništvo »Slovenca« zbirko 53 gold. »Zaveza zagorskih Slovenk« ]h» gospej Mariji \Veinberg«r 100 gld. pokroviteljnine in pokroviteljica bode gospiea Lavoslava Kibensteincr. Slavna Blas-nikova tiskarna v Ljubljani 100 gld. pokroviteljnine iti pokroviteljica bode gospodičina Albina Blasnik, — Ženska podružnica v Ormožu 74 gld1 45 nč. — G. J. Kunce v St. Juriju ob Sčavnici 2 gld. — Gospa Leopoldina Savnik, prvomest-nica kranjsko ženske podružnice, nabrala med udi 77 gld. — G. Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani in založnik kave družbe sv. Cirila in Metoda, 100 gld. — Ženska podružnica v Gorici po g. blagajničarki Amaliji Drufovki 100 gld. - Obili darovi dokazujejo, da vsi grozni pritiski še niso upahnili Slovencem plamena narodne ljubavi. Le tako naprej! Ne udajmo se! Blagajn i štvo družbe sv. Cirila in Meto <1 a. Zveza slovenskih posojilnic v Celjl, ki iina svoj delokrog v vseh slovenskih pokrajinah, nnznanja, da je vedno rada pripravljena, povspeše-vati ustanovitev novih posojilnic tam, kjer so potrebni tHkšni zavodi iz narodno-gospodarskih ozirov in kjer je najti dovolj sposobnih moči, da za morejo dobro voditi tako zadrugo in da zamore ista delovati vspešno. Rodoljubi, katerim so znane razmere in take potrebe iu kateri se zanimajo za ustanovitev posojilnic, naj se izvolijo obrniti naravnost na »Zvezo slovenskih posojilnic«' v Celji, katsra je vedno z veseljem na razpolaganje in katera odpošlje, če sc želi, tudi rada svojega tajnika, kamor koli si hodi, da ukrene vse korake, potrebne za ustanovitev posojilnice. Odbor druStva »Kolo« bode imel jutri zvečer ob 8. uri in pol svojo sejo. „Slovenski Gospodar" je zadnjič mogel priti na dan šc-lc v tretjem izdanju, ker ga je državni pravnik zaplenil dvakrat zarodoma. Ali je sedaj celo vedno patrijotični in strogo konsevativni »Slovenski Gospodar« tudi postal nevaren državi ? Gg. državni pravdniki imajo pač svojo posebno menenje o nas Slovanih; lc to je smola, da si ne hranijo tega menenja kakor svoje zasebno prepričanje, ampak da je uveljavljajo tudi, kadar čitajo naše liste. Poziv. Prejeli smo in objavljamo: »Ker je bil podpisanee od c. kr. okr. ev. deželnega šol. sveta odpuščen iz službe, dasi je resigniral na podeljeno mu službo na Kranjskem, prosim prav vljudno vse oenj, gg. tovarišiee kakor tudi drage gg. tovariše, da mi v krajšem času naznanijo one, kateri bi bili kedaj resignirali na kako službo. Josip Rakovšček. v Kobaridu Nesreča. Dne 11, t. m. proti večeru seje posestnikov sin Ljudevit Smuč iz Malih Lipljenj, župnija Skocijan pri Turjaku na Kranjskem, vračal domov z lova. V vasi Zabukovjc je šel v hišo Janeza Mihclčiča, odložil nabito puško ter prisodel k mizi. Domači IH-lotni sinje vzel puško v roko, da si jo ogleda, a v isti hip se je puška sprožila in strel je smrtno zadel ob mizi stoječega očeta. Poslali so brzo po duhovnika in zdravnika, ki pa ni mogel pomoči ponesrečencu. Par dni pozneje je 52-letni mož zdihnil svojo dušo. Lastno mater ustrelil. Dne 13. t. m. proti 9. uri zvečer se je 11-letni Tomaž Cerkvenik, sin župana v Gornjem Vremu v senožoškem okraju, v kuhinji igral z nabasano puško, Puška se je sprožila in strel je zadel mater dečkovo v levo koleno tako nesrečno, da je ubožica ob 6. uri zjutraj umrla vsled dobljene rane. Mož je bil o času nesreče odsoten. Koledar. Danes r ponedeljek 19. decembra: Nemezij, m.; FrtMh, *d. Jutri t torek 20. decembru: I.iberat, m.; Filogonij, ni. SoluCni: Lunin: Izhod ob 8. uri 10 min. Izhod ob 11. uri 20 min. Zahod „ 3. r 43 „ Zahod „11. „ 57 „ Ta je 52. teden. I>aue* je ,'('>2. dan tegu leta, imamo torej 13 dni. Dnin« il.tin.wV trf^str«. Mej domačimi sredstvi, katera *e uporabljajo zh olajšanje bolečin in odvajajoča ribanj« pri prem razen j u. zavzema prvo mesto Liniment, 1'ap-• ici comp. izdelan v laboratoriju Hiehterjeve lekarne * l'ra^i. l'enit je nizka: n«*., 70 ni. in 1 gld. Htekleniea, katera te spozna po znanem rndetVm aidru. Različne vesti Zblaznel vsled škandalov v avstrijskem parlamentu Taisti poročajo, da je med viharnimi prizori v avstrijskem parlamentu dne 15. t. m. na galeriji navzoči iz Varšave došli veleposestnik (van pl. Valentin zblaznel vsled velike razburjenosti. Sledil je dogodbam v zbornici največim zanimanjem, nakrat pa je začel vpiti in psovati poslance. Prevedli so ga na policijo in od tam na opazovalni oddelek blaznice. Neki dunajski list jut pravi, da se je le čuditi, da ni že več obiskovalcev galerije zblaznelo vsled škandalov, ki jih vpri-zarjajo nemški kričači. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadime vesti.) Dunaj 1H. Danes je cesar obiskal ruskega poslanika grofa Kapnista, da mu izrazi častitke povodom imendne carja Nikolaja. Cesar je ostal pri poslaniku nad 11/4 ure. Madrid 19. V ministerstvu je nastala velika kriza. Danes je bil ministerski svet. kateremu se pripisuje velik pomen. Kraljiea-regentinja je pozvala včeraj predsednika senatu, Montero-Hiosa, v palačo in se je posvetovala žnjim celo uro. Govori se, da postane Montero-Rios ministerski predsednik. Sredcc 19. Včeraj je bil velik shod privržencev Kadoslavova, ki je vsprejel resolucijo, s katero se izraža želja, da se odstrani sedanja vlada za to, ker nakup vztočnih železnic spravlja deželo v nevarnost. Vdeleženci shoda so hoteli pred palačo kneza, toda policija jim je zaprla pot. Manifestan t i so metali kamenje na policijo. RilU 18. (Komora.) V generalni razpravi o proračunu za uotranje stvari je izjavil ministerski ptedsednik Pelloux, da je društveni in zborovalni zakon v mnogočem pomanjkljiv. Vlada ne bode dopuščala, da bi se ustanovljala društva v prevratne namene. Ministerski predsednik je naglašal potrebo preosnove volilnega zakona in je izrekel upanje, da se najde večina, ki bode podpirala vlado. Ako ne bo večine, tedaj se najde ista. Na to je bila zaključena generalna razprava. lliin 18. Minister za zunanje stvari, Caue-varo, je v današnji seji komore predložil pogodbo s Francijo. Carigrad 18. Včeraj se je vršilo blagoslov-ljenje spominske cerkve v Galateria. Na istem so bili navzoči veliki knez Nikolaj, ruska vojaška deputacija in členi ruskega poslaništva. Najnoveja trgovinska vest. Kew-York 18. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 73,7« za maj 74 6/8. za marc 717* Koruza za december 39,»/8 za inuj 39Vb. Mast 535. Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Fraiicesco st. 2,1, nad. (Slovanska Čitalnica). Po vseh tobakarnah dobite ravnokar izšlo povest U Velja 35 nvč. F T T f' ^ y i^i i^h if i|» i|i i^Jb Sretoivančanom in okoličanom na snaaje! Podpisani javlja, da ima v svoji trgovini jestvin v llliei Gilllia Stv. H4. (blizo bo-šketa) vsakovrstnih predmetov, spadajočih v to trgovino, kakor: riž, sladkor, kavo, vsakovrstne moke, fižol, testenine, olja, kis, mila, oves, otrobi itd., itd. Grižon Nazarij. Slovenke pri sv. Jakobu, pozor! V ulici S. Marco St. 19 je nova pekarija - prodajalnica, katera ima na prodaj svež krilil, razne moke za lino in navadno pecivo, izborno maslo, frišno in kuhano, in ra/.nošarne sladkarije po navadnili cenah. Sprejema domači kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi na dom. Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Florijan Kompara. S ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalogra pohištva za jedilnice, spalnice In spre« jemnice, žimnlc in peresni?, ogledal ia železnih blagajn, po t-eaali, da se ni bati konkurence. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.997,579*— Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.823,375'— Izplačana zavarovalnina iti obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.860,067*— V letu 1897. izdanih 74«8 polic za glavnico od....... » 67.331,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. { __Via del Teatro itv. 1, „Tergesteo" Scala IV. W Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. „EDINOST" i Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o S), uri pretlpoludne. — Naročnina znafia: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno i kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza CHuerniA št. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo *t. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caaerma št. 18. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza Bt. 1. — Via Stadion Št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sclmarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte nuše geslo: „V edinosti Je moč!" i Hranilne uloge se Sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na vknjižbo po 5l/g°/0, na menjico po (1%, na zastave po 51///«- Uradue ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 10—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. Car! Greinitz Neffen, Na Corsu Štev. 33. podružnica Trat. Piazza della Legna 3. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo 1NP* predmetov za stavbarstvo, "^H traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne netile in pred ognjem vame blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.