DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 8
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 11TII, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
"The Serbian News," glasilo jugoslovanskih vseučiliščrtikov na univerzi v Pittsburghu, si je nadelo novo ime in sicer "The American Yugoslav." List se tiska v angleščini in izhaja vsake tri mesece. V januarski številki se med drugim poroča, da je v Pittsburghu okoli 20,000 Jugoslovanov, in sicer 9,000 Hrva-tr-v, 7,000 Srbov in 4,000 Slovencev.
V	Buenos Aires so imeli za Božič v zgodovini jugoslovanskega naselništva v Južni Ameriki slovensko polnočno božjo službo. V Buenos Aires je prišel ob tej Priliki slovenski duhovnik Rev. Ludvik Pernišek iz mesta Choela-Choel. Silna množica rojakov, navzočih pri polnočnici, je Pričala, da je naš narod še vedno globoko veren.
Nagle smrti je umrl rojak John Malovrh v Cuddy, Penna. Na starega leta zvečer je šel na delo, na novega leta dan popoldne je pa bil mrtev. Doma je bil iz Črnega vrha nad Polkovim Gradcem.
Joe Zupančič, tiskarski delavec v tiskarni S. N. P. Jednote, ki je bil pred nekaj tedni po nesreči ožgan po obrazu, ko je vlival klišeje je sedaj okreval in se zopet vrnil na delo.
V	C al u metu, Michigan, je umrla ena starejših Slovenk,
Burbara Mihelich, vdova po Pokojnem John Mihelichu, po domače "Cesarica." Bolehala je samo dva dni. Do zadnjega je de-Ja<a> ker je bila poznana kot Pridna in delavna žena. Umrla Je v starosti 75 let. Zapušča štiri otroke.
Seja v sredo večer
posestniki v Euclidu m v okolici so prijazno vabljeni na javno sejo, ki se vrši v sredo večer, 11. januarja, ob pol osmih zvečer, in sicer v Noble šoli, na Babbit Road in St. Clair Ave. Ta javna seja je sklicana za hišne posestnike v Euclidu i« Nottinghamu, da se organizirajo in pomenijo med seboj, kaj je narediti v zadevi, ko propada toliko domov radi depresije, ki pri-
3reveli-
Gov. White zahteva od državne postavodaje, da ne sme narediti davkov
Columbus, Ohio, 10. januarja. Včeraj je bil zaprisežen governor države Ohio, demokrat Geo. White, ki je bil že drugič izvoljen za prvega eksekutivnega uradnika drž. Ohio. Governerja je zaprisegel Carl V. Weygandt, predsednik najvišje sodni je države Ohio. Takoj ko je gover-ner bil zaprisežen, je poslal državni postavodaji poslanico, v kateri svari legislaturo, naj nikar ne poskuša upeljati nove davke v državi. Zlasti pa pov-darja governer v svoji poslanici, da je predvsem potrebno podpirati brezposelne ljudi. Da, pravi governer, potrebno je, in ko uvidimo to potrebno, se moramo tudi zavedati, kje bomo dobili denar. Ni druzega izhoda, pravi governer, iz težavnega stališča v katerem se nahajamo, kot da zmanjšamo in skrčimo državne stroške. Mi imamo dosti uradov v državi, ki so nepotrebni. Najmanj $8,000,000 se lahko prihrani na leto, ako odpravimo te urade, pravi governer. Teh osem milijonov dolarjev lahko razdelimo družinam brezposelnih, in davki raditega ne bodo prav nič večji, dočim bomo postregli onim, ki potrebujejo v teh časih največ pomoči. -o-—
Testament Coolidga
Northampton, Mass,, 10. januarja. v stanovanju umrlega bivšega predsednika Zedinjenih držav, Calvin Coolidga, so danes našli testament umrlega, iz katerega Se posnema, da je ranjki predsednik zapustil vse svoje j premoženje svoji soprogi Grace Coolidge. Testament so poslali ! na sodni jo, da ga slednja odobri. | Ne more se zaenkrat še natančno vedeti, koliko je ranjki Coolidge zapustil, sluti se pa, da je bil vreden od $250,000 do $500,000. Ves denar dobi njegova žena Grace. Hiša, v kateri je stanoval ranjki Coolidge zadnje čase, je vredna $40,000, in znano je, je podedoval po svojem očetu farmo vredno $100,000. Poleg tega je znano, da si je Coolidge kot predsednik prihranil več denarja, kot vsak drug predsednik Pred njim. Coolidge je bil po-
haja od ene strani radi p--	.	, .
kih davkov, od druge strani pajznan kot jako varčen človek m radi brezposelnosti. Ker je za- jiJ a svoj denar pametno investi-deva skrajno važna za vsakega, j1 al. ki lastuje kos svoje zemlje,^ se Pričakuje, da bo udeležba številna. Seja je sklicana pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega
progresivnega Kluba, in navzoči bodo tudi govorniki od organizacije "The Ohio Home Own-ers Association." Naši hišni pomniki so prošeni, da so gotovo
navzoči. — A. G.
Cenejša voznina
testna zbornica je na priporočilo župana Millerja odredila, da začne družba cestne železnice nemudoma s tricentno vožnjo ^ned Public Square in 22. cesto in sicer na Cedar, Central in Scovill Ave. To je le za posku-šnjo, in če se bo obneslo, se bo taka vožnja stalno nadaljevala. Nadalje se je mestna zbornica Pečala s programom, če bi se izplačalo uvesti 5 centno vožnjo v zonah med 79. cesto in 105. ce-^o in St. Clair Ave. in do 140. ceste. Tozadevne debate se bodo Vršile ta teden. Namen znižane vožnje je pridobiti čimveč odjemalcev za cestno železnico, in več odjemalcev bo, toliko cenejša bo lahko vožnja.
Listnica uredništva
L. G. Tehnokracija pomeni študijo količine dela, ki ga naredi danes delavec s pomočjo strojev. Tehnokracija je študija napredne uspešnosti pri produci-ranju. Razni inženirji so "kon čno veljavno" dognali, kaj in koliko se producira v tej dobi strojev in danes dokazujejo, kakšne so posledice strojnega proizvajanja. Tehnokrati trdijo, da le inženirji, ki so izurjeni vsak v svoji stroki, bi morali voditi danes usodo naroda. In kam smo prišli v tej "tehnokratski" dobi, nam je primeroma vzorno povedal Al Smith, ki je izjavil, da smo imeli v Beli hiši zadnja štiri leta inženirja za predsednika, in kaj se je zgodilo z ameriškim narodom, vsakdo občuti na svoji lastni koži.
Kazanje slik
Danes zvečer bo Mr. Grdina
Dr. Clendening trdi, da bo mogoče v kratkem pove- I dati naprej spol otroka
New York, 10. januarja. "Kaj bo, fant ali dekle?" to je že staro vprašanje pri zakoncih, za katero vprašanje je bilo vedno največ zanimanja pri zakonskih ljudeh, zlasti pri novoporočenih. Dr. Logan Clendening, znameniti ameriški zdravnik, pravi, da bo na to vprašanje mogoče dati v najkrajšem času zanesljiv od- j govor. Dr. Clendening je včeraj | izjavil, da se pri tem spominja svojega starega prijatelja dr. Adriana Gibbsa, znamenitega zdravnika. Marsikatera skrbna mlada mati ga je vprašala, če bo dobila sinka ali hčerko. Kot vljuden človek je dr. Gibbs vedno povedal materi, da bo novorojenec — sinko. Doma pa si je doktor zapisal v svojo bilježnico, da bo hčerka. In če je bil v resnici rojen sin, je bil doktor ponosen, poleg tega si je pa dobil veliko priznanje za svojo učenost, če je pa bila hčerka, je šel in pokazal mladi materi, kaj je zapisal | v svojo bilježnico, češ, ali nisem uganil pravilno? Sedaj sta se pa v San Franciscu pojavila dva zdravnika, ki imata bolj znanstveno metodo glede spola otroka. Zdi se, da se nahajajo gotove kemične primesi v krvi noseče matere. Ako zdravnik dobi to kri, kar je lahko in jo injecira v mlado belo miško, povzroči to gotove spremembe v miški v najkrajšem času. Ta poskušnja, znana pod imenom Ascheim-Zondek poskušnja, se danes skoro splošno rabi pri preiskavi nosečih mater. Omenjena zdravnika v San Franciscu, piše dr. Clendening, sta postala radovedna in sta injecirala kri v živali moškega spola. V njiju največje začudenje so se tudi v živalih moškega spola izvršile gotove spremembe, ženske, katere so rabili za te preskušnje, so dobile sine. Zdravniki trdijo, da je ta poskušnja sigurna v 85 odstotkih slučajev. Toda nemogoče je iti preko narave. Dr. Clendening pravi, da se je neka ženska podvrgla enaki poskušnji v dveh razničnih zdravniških laboratorijih. V enem so ji rekli, da bo dobila sina, v drugem pa hčerko. In res — ko je prišel porod, je ženska prinesla na svet — dvojčke, eden je bil fantiček, drugi pa hčerka. Kdor želi natančnej ših pojasnil tozadevno, naj piše na naslov: Dr. Logan Clendening, c/o. Central Press Association, Cleveland, Ohio. Priložiti mora znamko za 10 centov. —--o-
Pevka Lovšetova
Uredništvu se je sporočile, da namerava priti odlična slovenska operna in koncertna pevka v naši Sloveniji, najboljša pevka pc božji in narodni volji, gospa Pavla Lovšetova, ta ženski slovenski pevski biser med našim narodom, v Ameriko, in sicer tekom letošnjega letal, ko bo obiskala tudi svetpvno razstavo v Chicagi. Ameriške Slovence in Slovenke, največje prijatelje slovenske pesmice, ne bi ijnogla nobena novica bolj razveseliti. Gcspa Pavla Lovšetova ne namerava priti v Ameriko, da bi tu naredila koncertno turnejo. Prišla bo v po-sete, ampak ta poset bodo izrabili vsaj Slovenci v Clevelandu, da jo slišijo zopet enkrat, koi bo zapela kot slavica in nam znova prinesla zlate spomine slovenskih popevk iz domovine. Mi vemo, da se bo naš narod, naši pevci in pevke, katerih imamo tisoče v Clevelandu, prav radi odzvali. In težko čakamo trenutka, ko stopi pevka brez madeža—gospa Pavla Lovšetova—zopet na ameriška tla! Naši značajni Slovenci jo gotovo težko pričakujejo in pravijo: §amo da bo res prišla!
Rusija se boji
Moskva, 10. januarja. Joseph i Stalin, diktator Rusije, je danes priznal, da takozvana ruska pet-etka ni bila popolen uspeh. Le 93 odstotkov dela se je naredilo, kot se je prvotno določilo in pričakovalo. Stalin trdi, da strah Rusije, da ne bo zapletena v vojno, je zavlekel industrijske načrte. Stalin je v posebnem govoru, katerega je imel pred centralnim odborom komunistične
Prva razsodba
Mestni sodnik Mr. Frank J Lausche nam je pripovedova včeraj, da je imel kot svoj prvi slučaj na sodni j i zadevo, kate ro je zastopal odvetnik Don Miller, brat našega župana v Cleve landu. Mr. Don Miller je jako uspešno zagovarjal svojega kli enta na sodniji in sodnik Lau sche je z vso pozornostjo sledi poteku obravnave, končno je pa sodnik Mr. Lausche odločil proti odvetniku Mr. Miller ju, v pre pričanju, da ima nasprotna stranka prav.
-—o-
Odprava dolgov in visokih davkov bolj potrebna kot pa začasna pomoč
Washington, 10. januarja. Senator Thomas iz Oklahome je mnenja, da farmar ne potrebuje toliko takojšne odpomoči s tem, da se zvišajo cene njegovim pridelkom, pač pa rabi takojšno pomoč v tem,.da se znižajo njegovi dolgovi in neznosni davki, katere je prisiljen plačevati. Dajte farmar j u odpisati visoke obresti, povzročite, da se bo znižal njegov dolg, glejte, da ne' bo nesel svojemu okrajnemu blagajniku v davkih polovico vsega, kar zasluži, pa ne bo farmar zahteval nobene podpore m pomoči. Tako se je izjavil senator Thomas, ki je sam farmar. Senator Thomas je dejal: "Farmar bo zgubil svojo zemljo, stradal pa ne bo. Toda kar pridela farmar, ne more sam pojesti. Kar pa dobi za svoje pridelke, mu ne zadostuje za obresti, davke in odplačilo dolga, škoda je, da nimamo nobenega definitivnega programa tozadevno. Kakor hitro bomo prinesli pomoč ameri-jškemu farmarju s tem, da mu j bomo znižali davke, obresti in i njegov dolg, tako hitro se bo vrnila prosperiteta ameriškemu j narodu.
-o-
Porodna kontrola
Zvezni, sodnik Jones v Clevelandu je včeraj postal zagovor-j nik porodne kontrole, ko je obsodil 46 letno Mrs. Augustine j Belsito na 15 dni zapora, ker je prodala en kvort žganja. Mrs. Belsito je potom svojega odvet-jnika prosila sodnika za milost v očigled dejstva, da ima 10 otrok in da je v blagoslovljenem stanju že enajstič. Tedaj je pa vzkipel sodnik Jones in je dejal: "Sramota je za to žensko, ki je prinesla na svet že 10 otrok, in se bliža enajstemu porodu, da niti ona niti njen mož ne moreta vzgojiti svojih otrok, ne da bi kršila postavo (glede prohibici-je). Ali tej ženski ni znano, kako se neha s porodi?" Njen od-
Nova bolezen povzroča zadnje čase mnogo smrti
med ameriškim narodom
Cincinnati, Ohio, 10. januarja. Tekom par dni je umrlo v tem mestu osem oseb na novi do-sedaj nepoznani bolezni, katero zdravniki nazivljejo "spalna bolezen." Dočim je bila spalna bolezen dosedaj že poznana, je pa bolezen, radi katere je umrlo v
Demokratska stranka dobiva zadnje čase mnogo kritike radi počasnosti
Washington, 10. januarja, že se je začel dvigati val kritike napram demokratskim voditeljem. Dočim Roosevelt še skoro dva meseca ne pride v predsedniški urad, pa se očita demokratom, da ne razumejo položaja, kar se tiče balanciranega proračuna in
Cincinnatiju v par dneh osem i glede novih davkov, ki so abso-
oseb, doslej skoro nepoznana zdravniškim krogom. Kot naznanja dr. Mclntyre, znamenit nevrologist, se ta bolezen naj prvo prime možgan, nakar začne oseba krvaveti, nakar se prizadeta oseba v nekako dvanajstih urah zvija v silnih bolečinah in umre. In kot pripoveduje dr.
lutno potrebni. Sodi se, da demokratski voditelji preveč govorijo napram časnikarskim poročevalcem, in slednji pišejo v javnosti stvari, o katerih demokratični voditelji trdijo, da jih niso nikdar izjavili. Toda čosopisje je drugega mnenja. Najbolj vplivni demokratski, časopis v
Mclntyre, ni treba skrbeti lju-'Ameriki, The New York Times, dem radi te bolezni. Mogoče je, j ki je velik prijatelj novo izvoda se enaka bolezen pojavi vjljenega predsednika Roosevelta, enem samem mestu. Da bi bili kliče demokratske voditelje na ljudje kje drugje prizadeti kot,odgovor. Gre se radi deficita v v Cincinnatiju, se doslej še ni'.zvezni blagajni, glede katerega slišalo. Nobenih znakov ali do- ] demokrati še niso ničesar ukre-kazov nimamo, da bi se bolezen nili. Resnica je, da ne kontroli-razširila. Znaki te nove bolezni j rajo še vsega kongresa, pač pa so sledeči: zvijati vas prične v j le poslansko zbornico, dočim trebuhu, dvojno vidite, zaspani imajo v senatni zbornici repu-
blikanci en glas večine, a vendar bi se lahko med demokratskimi voditelji, pravi New York Times, lahko pojavili bolj odgovorni in zmožni ljudje kot jih ima stranka danes. Priznava se pa, da imajo demokrati bolj težavno stališče, kot so ga kdaj prej imeli republikanci. Pri {splošni brezposelnosti in pbčiva-!nju industrij je v resnici teža-!vno določevati nove davke, ne da bi nastala tu in tam zamera.
stranke, zagovarjal svojo Politi-1 vetnik ki ]e bil obenem tolmaž> ko, rekoč, da je bila ta politika
tako upeljana, da lahko zre Rusija bodočnosti mirno v oko. Rusija je danes pripravljena za vse svoje nasprotnike.
-o-
Ubit zdravnik
Jako dobro poznani cleveland-ski zdravnik, dr. Merle W. King, kazal premikajoče slike, iz Ju- je bil ubit sinoči, ko je s svojim
goslavije in ameriške, in sicer ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Občinstvo je prijazno vabljeno. Ves čisti dobiček je namenjen za slovensko cerkev v Collinwoodu.
avtomobilom prepočasi zavil preko starega Glen Avenue mosta v Willoughby, in se je avto z zdravnikom vred zvrnil 20 čevljev globoko v Chagrin reko.
Nov grob
Dne 29. decembra, 1932, ob 6. uri zvečer, je bil na 62. cesti in Superior Ave. zadet od avtomobila rojak Joseph Cvelbar, star 76 let. Na posledicah te nesreče je rojak Cvelbar: umrl včeraj zjutraj v Polyclinic bolnici. Ranjki Cvelbar se je nahajal 40 let v Clevelandu. Doma je bil iz vasi Germovlje, fara škocjan. V Clevelandu zapušča sestro Josephine Živoder, ki stanuje na 1068 E. 67th St. in več sorodnikov, v starem kraju pa tri sestre pa enega brata. Ranjki je bil član društva Slovenija. Njega pogreb se vrši v petek zjutraj iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 1105 Norwood Road, ob 9. uri zjutraj, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Naše iskreno sožalje sorodnikom.
Zamenjana suknja
V soboto večer je nekdo v S. N. Domu vzel iz garderobe napačno suknjo. Svojo dobi nazaj na 955 Addison Rd., pa še trital ga bo lastnik suknje.
Prememba seje
Društvo Martha Washington št. 38 SDZ nima seje danes večer, pač pa v petek 20. januarja v navadnih prostorih.
je povedal obtoženki, kaj je rekel sodnik, in Mrs. Belsito .je izjavila, da ji je "sedaj že znano kako." Kljub temu jo je sodnik Jones obsodil na 15 dni zapora in v plačilo sodnijskih stroškov. Ampak po našem mnenju ni imel in nima sodnik Jones pravice pridigati porodne kontrole s svojega visokega sodnijskega stola! Sodnik Jones je šel predaleč, kot gredo mnogi sodniki, ki mislijo, da so kralji z abso-
ste in iz ust vam začne prihajati kri.. Zdravniki uspešno zdravijo to bolezen s tem, da injeci-rajo v hrbtenico gotova zdravila, ki so se izkazala jako uspešna. -o--—
Delo v postavodaji
Prvi jugoslovanki državni poslanec v postavodaji države Ohio, Mr. Boyd-Boič, je bil imenovan kot član raznih odsekov državne postavodaje. Tako je bil Boyd postavljen kot član odseka za državne dobrodelne in kazenske zavode, kot član odseka za delavske razmere in kot član odseka za premogovnike. Mr. Boič se je prvič v državni postavodaji oglasil k besedi včeraj, ko je napadel governerja White radi njegove izjave glede starostne zavarovalnine. Oba, governer White in Boič sta demokrata. Governer White je poslal zbornici sporočilo, naj državna posta voda j a v tem zasedanju ne skuša upeljati starostne in brezposelne zavarovalnine, dokler se zadeva ni bolj na- j znamenje, da se bliža konec tančno proučila. Boič je pa vstal | brezposelnosti. Pred Božičem v zbornici in rekel, da se čudi se je ustavila pri družini Mr. in governerju, ki je prvotno pripo- j Mrs. Jos čič, kjer je pustila ročal starostno in brezposelno krepkega fanta, in ker so v dru-zavarovalnino, sedaj pa svetuje žini imeli že deklico, je sedaj zbornici naj ne razpravlja o ravno lep par. Pri družini Mr. njej. Boič je napadel governer-;in Mrs. Tony Steblay iz 17. ee-ja White, ker slednji ni podal ste so pa dobili sina za Novo le-državni postavodaji nobenih ar- :to. In kot se čita v tukajšnjem gumentov, zakaj naj se ne vpe- angleškem časopisu je bil to edi-
Iz Barbertona
V Barberton Central High šoli bo graduiralo 19. januarja 68 dijakov in dijakinj, in med temi je tudi nekaj naše tnladine in sicer : Frances Ambrožič, Ana Jevc, Olga Valenchick, Mayme Vidergar in Anthony žnidaršič. Mladim modrijanom želimo mnogo uspeha v življenju in obenem pošiljamo iskrene čestitke njih staršem! — že nekaj časa kroži okoli domov naših rojakov tetica štorklja, kar je menda
lutnimi pravicami! To poglavje v zadevi Mrs. Belsito spada v področje zdravnikov in socialnih zavodov, ne pa na zvezno sodni-jo. Radi bi videli, da se sodnik Jones izjavil, koliko otrok je bilo v njegovi družini, in če je njegov oče kdaj stisnil kozarec ali dva dobrega tepkovca ali pristnega ameriškega "whiskey." Menda ja!
Iz domovine
Mrs. Katie Bradač, 7013 Hecker Ave., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je v Dolenjem Logatcu umrla ljubljena mati Terezija Modic, stara 78 let. Tu zapušča ranjka eno hčer in dva sinova in brata, Andreja j Bajt, v stari domovini pa dva sina in eno hčer, brata in sestro, ki se nahajajo v Uncu pri Rakeku. Naj bo ranjki mamici lahka in mirna domača gruda.
Cvet vabi na sejo
■ V soboto 14. januarja ima redno sejo dr. "Cvet" v navadnih prostorih, ob osmih.
lje starostna in brezposelna zavarovalnina. Pričakovati je, da nam bo Mr. Boič tozadevno poslal podrobne podatke.
-o-
ni novoletni otrok v Barberto-nu. Prav iskreno čestitamo! -o-
župan išče
i Naš župan Ray T. Miller, išče j v Clevelandu poštenega mo-ponovno ža, ki bi prevzel urad mest-
Vreme
Socialist Barbič je konštatiral z vso ihto v torkovi nega nakupovalnega zastopnika Enakopravnosti, da je Ameri- Sedanji komisar za nabavo ška Domovina v blatu in da ji ne mestnih potrebščin, Hopcraft,
resigniral. Mestni nakupo-
pomaga nobena žavba pa je fer-tik! Akrabolt, je to čudno blato, da je iz njega zraslo tako le-
je resigniral. Mestni valni komisar mora gledati, da vse, kar mesto potrebuje tekom
po novo poslopje, v katerega se leta, je nabavljeno po najnižjih bo v nekaj tednih preselila Ame- j cenah. Mnogo več kot en mili-riška Domovina. Morda bi tu- j on dolarjev potrebščin v tisko-di Barbiču koristilo, če bi se ma- ;vinah, v blagu, živilih in v ena-lo povaljal v takem blatu. Kaj kem ima mesto Cleveland vsako se ve, če ne bi prišel iz njega ves leto, in kot se je izjavil župan zlat, al pa vsaj kodelajsast, dr-1 Miller, rabi za ta urad človeka,
žeč v eni roki rdečo marelo, v drugi pa dudelzak.
Pevsko dr. Jadran
Redno seja pevskega društva Jadran se vrši v sredo večer, 11. januarja. Mnogo jako važnih stvari je treba rešiti. Prošeni so vsi člani in članice, da so gotovo navzoči.
ki ni samo zmožen, trgovsko izobražen, pač pa tudi pošten do skrajnosti. Služba nese $6000 na leto.
Prstan se je našel Na starega leta večer se je našel prstan v Knausovi dvorani. Dobi se pri Mr. Knausu, 1052 E. 62nd St.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Oflice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879.
83
No. 8, Wed., Jan. 11th, 1933
Na Daljnem Vzhodu
Kakšna je politika Zedinjenih držav napram japonskem nastopu v Mandžuriji in na Daljnem Vzhodu sploh? Amerika je jako prizadeta, poleg tega da je zainteresirana v trgovskih in diplomatičnih ozirih v vsem, kar se godi na Daljnem Vzhodu. Ves čas, ko so Japonci se borili v Mandžuriji in trgali deželo Kitajcem, je ameriški državni tajnik Stimson protestiral in pošiljal note.
Japonska se je malo zmenila za take ameriške proteste, pač pa je nadaljevala s svojo borbo napram Kitajcem in si končno popolnoma podjarmila Mandžurijo. In to še ni dovolj. Japonska je te dni začela z novim navalom napram Kitajski, dobro vedoč, da Amerika raditega gotovo ne bo napovedala vojne Japonski.
Japonski general Araki, ki je danes v političnem oziru najmočnejši človek na Japonskem, je izjavil, da se Japonska nikakor ne more zadovoljiti samo z Mandžurijo, pač pa bo morala poseči še po Mongoliji, drugi ogromni kitajski provinci, ker sicer se ne more garantirati miru na Kitajskem in v Aziji sploh. Kitajska kljub vsej svoji starodavni civilizaciji ni sposobna vladati samo sebe in mora dobiti gospodarja, ki bo znal urediti razmere za Kitajce, in — seveda — tako, kot bo to prijalo Japoncem.
Zedinjene države so v takem položaju brez moči. Vlada v Washingtonu dobro ve, da je ameriški narod proti vojni z Japonsko, sploh proti vojni. Speljati ameriški narod danes v vojno, pa najsibo proti komurkoli, je nemogoče verjeti. K večjemu bi bilo javno mnenje za vojno proti Japoncem, ako bi slednji napadli ameriško lastnino in posest. Toda temu se Japonci skrbno ogibljejo in koljejo le med Kitajci, in za njih rešitev ameriški narod ne bo nosil svoje kože v nevarnost.
Pa vendar s tem, da Japonci polagoma podjarmljajo posamezne kose Kitajske neizmerno škodujejo Ameriki. Japonska bo prevzela vso trgovino v podjarmljenih deželah, kamor so doslej Amerikanci prodajali svoje blago. Ameriške tovarne bodo ponovno zgubile milijonska naročila, in več delavcev bo zopet brez dela. Toda dokler bo Hoover na krmilu ameriške vlade, bo ves nastop Zedinjenih držav napram Japonski skrajno pacifističen, ir zgodilo se ne bo ničesar.
Ta politika je precej podobna politiki predsednika Wil-sona, ki je dve leti molčal, dočim je bila Amerika nevtralna, a Nemci so potapljali ameriške ladje in pobili tisoče ameriških državljanov. Šele potem, ko so Nemci začeli pred nosom Amerike pobijati ameriške državljane, je bil kongres Zedinjenih držav prisiljen napovedati Nemcem vojno. In to je bil za Nemce smrtni udarec.
Nekaj enakega imamo danes med Ameriko in Japonsko. Poznano dejstvo je, da je Japonska zadnje čase že neštetokrat razžalila Zedinjene države, in da so slednje neprestano protestirale pri japonski vladi. Da pa ima japonska vlada drznost še naprej enako nastopati je vzrok v tem, ker ima nekak tajen dogovor z angleško, francosko in laško vlado, glasom katerega omenjene države ne bodo nasprotovale Japonski v njenem prodiranju. V Angliji sami je liberalno mišljenje na strani Amerike ,dočim so konservativci na strani Japonske. In liberalci so danes v Angliji v veliki manjšini.
Moderna civilizacija do danes ni ustvarila niti ene same administracije, ki bi lahko upravljala in vodila misijo Japonske v Mandžuriji ali v Kitajski. Kitajska vlada je sploh brez vsake moči. Ameriška politika je negativna, in zato nastaja vprašanje, kaj se bo pravzaprav zgodilo?
Od časa do časa pride do obračuna med narodi, in brez vsakega dvoma je, da bo prišlo tudi do obračuna med Japonsko in Kitajsko najprvo, potem bo sledila Rusija, in končno bo svetovni plamen sovraštva, tekmovanja in zavisti znova vzplamtel. Rusija ne vzdržuje zastonj ogromne in skrajno uspešne armade, dočim Amerika gradi naprej in naprej vojne ladje in vojne zrakoplove, dočim Japonska sedaj uri svojo armado v bojih s Kitajci.
lišče, da bi bil razpust velik udarec za naselbino. Zato nikar ne dopustiti tega, da bi se Sokol razpustil. Naj živi slovenska kri v naših mladih.
Dosedanji dokazi so, da je pri nas v Collinwoodu vse premalo zanimanja za Sokola. Nasprotno pa je naša mladina nadvse vneta in aktivna; vrši svojo telovadno dolžnost redno in nemoteno. Telovadci in telovadkinje se trudijo, da bi nam pokazali v obširni meri njih delovanje, koliko so se izvežbali v raznih te-lovadnjih vajah. Ali če ne bomo mi starejši pomagali in sodelovali z njimi, bo ves dosedanji trud in naporno delo zaman. Zato ponovno apeliram na vse zavedne Slovence in Hrvate v naselbini* da se pridružijo sedanjim zvestim članom. Mesečni-na je borih 25 centov. Dokaj mala vsota v primeri pomena vzvišenega cilja.
Apelira se tudi na starše, ki imajo otroke, da iste pošiljajo k vajam. Reden pouk v telovadbi se vrši vsak pondeljek in četrtek zvečer od 6. do 9. ure zvečer. In sicer dečki od 6. do 7. ure; deklice od 7. do 8. in od 8. ure naprej odrasli dečki in fantje. Vaje se vršijo v spodnji dvorani Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd.
Torej stopimo skupaj in borimo se še za naprej, da bomo enkrat ponosni na delo našega Sokola. Zato ponovno apeliram na vse stare in tudi nove člane Sokola, da z odločno marljivostjo in požrtvovalnostjo skupno delujemo. Potrebno je tudi, da se vsi redno udeležujemo sej, kajti več glav več ve; par članov nikakor ne more odločati za veliko skupino. Seja se vrši vsak tretji petek v mesecu v dvorani Slovenskega Delavskega Doma. želim, da ne bo moj apel zadel na gluha ušesa, pač pa da bo nepričakovano številen na mojo prošnjo.
Starši in vsi oni, ki ljubijo in se zanimajo za Sokola, so vabljeni, da se udeležijo vaj. Z njih prisotnostjo dajejo mladini poguma za še bolj marljivo delo. Načelstvo in mladina bo poseta nadvse vesela, kar jim bo v dokaz, da se v resnici zanimamo za Sokola in njegovo delo. Ostanimo zvesti načelom Sokola! Podvojimo delovanje in zagotavljam vam, da bo za nas vse v neizmerno veselje in ponos. Vam kliče krepki sokolski: Zdravo!
A. V., Sokol.
nit življenja v najlepši moški dobi štirideset let. Koliko bi še lahko storil za narod in družino. Ni ga več med nami; njegovo truplo bo položeno v hladni grob v naročje matere zemlje, a njegov spomin bo ostal med nami za vedno. Bridek je bil čas ločitve, ko za vedno si zaspal, v srcu pa smo vsi želeli, da bi še pri nas ostal. Zbogom, dragi, mirno spavaj večno spanje v grobu tam; v raju svetem pa uživaj radost neznano vsem.
John Dolčič.
Cleveland (Colinwood), O.—
Ker že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa od našega društva, bo morda že kdo mislil, da smo morda tako zaposleni, ker pod blaženo Hooverjevo prosperiteto je že tako, da ženske delajo, moški pa nabirajo novih moči za prihodnjo pomlad. Vendar poleg vsega dela je pa tudi treba posvetiti malo časa za društvene zadeve. Naše društvo, Waterloo
Grove št. 110 W. C., je na zadnji seji sklenilo, da se kot običajno vsako leto, tudi letos priredi ena prav prijetna domača zabava in sicer po seji 13. januarja v spodnjih prostorih S. D. Doma. Seja se prične ob sedmih zvečer. Zabava je v prvi vrsti namenjena članicam, da se med seboj prav po domače razveselimo. Zato pa, drage sestre, vse ste brez izjeme vljudno vabljene in prošene, da pridete, da smo vsaj enkrat na leto vse skupaj. Ta zabava bo nekaj izvanredne-ga; nastopil bo Team Novak's Guards od St. Clair Grove št. 98, kakor tudi takozvani Hippler Guards. Preveč bi bilo naštevati vse posamezne točke, le toliko povem, da bo nekaj, kar še ni bilo pri enakih prireditvah. Zatorej še enkrat članice, ne pozabite priti vse in pripeljite seboj tudi svoje domače in prijatelje, ker zabave bo dovolj za vse. Pozdrav !
Članica.
Pravni nasveti
Piše Frank V. Opaskar
Učenci Jugoslovanske šole moderne umetnosti bodo razstavili pod pokroviteljstvom S. N. Doma
Predno delavec v tovarni za- že osnovno pot k umetnsti, kot ključi svoj trudapolni dan, mo-jjo on, naš pripoznani umetnik, ra poročati svojemu delodajal-1 g. Perušek. Pripoznati mora-cu kaj je napravil ta dan. Rav- j mo, da ga nima slovenski narod no tako ima družba izbranega j njemu enakega, kar se tiče mo-moža, da pregleda, kako je bilojderne umetnosti, delo izvršeno. Na ta način po- In vidite, iz tega je prišla ona tem preračunajo, koliko dobička i dobra ideja, da se je ustanovila nosi vsak posamezen delavec inlumetnffika šola. že v začetku
končno vsi skupaj. V tem oziru je prav malo razlike med delavcem in trgovcem. Vsak dan izračuna, koliko je iztržil in koliko mu potem ostane. To dela vsak dan in končno še koncem leta preračuna, da potem vidi, če se mu je izplačal trud. Iz vsega
vpisovanja v to šolo se je priglasilo zelo veliko število naše, tu rojene mladine, ki še danes pohaja v to šolo in se pridno uči. Vodstvo te umetniške šole pa .čuti dolžnost, da slovenskemu narodu pokaže, kaj vse se je naučila naša mladina. Prosvetni
tega ima popolen pregled nad!odbor Slovenskega narodnega svojim prometom. Tako gre na-j doma je uvidel to potrebo ter prej v vseh ozirih, ker se da do-i dal na razpolago prostore Slo-volj pažnje za delo in obrt. : venskega narodnega doma. S po-Pod pokroviteljstvom Sloven- močJ° sodelujočih odsekov je bi-skega narodnega doma na St. lo sklerijjeno, da naj se vrši raz-Clair cesti se goji slftvensko šo-^tava shk> del° naše mladine v
Cleveland (Collimvood), O.— , meri zaostalo. Posebno pri So-Po dolgem odmoru se zopet ogla -1 kolu, kjer so neobhodno potrebni
Sam. O splošnih razmerah se ne bom bavil v naslednjih vrsticah. Namen današnjega dopisa je poročati nekoliko o našem slovenskem Sokolu Collimvood. Leto 1932 je minulo. Bilo je več slabega ko dobrega, pa bilo pri posamezniku ali skupinah. Trpela sio podporna in kulturna društva, kajti če pomislimo, da je njih obstoj odvisen le od dobrotnikov, katerim je blagor in njih vzvišeni cilj nadvse pri srcu. Za obstoj kulturnih društev je glavni pogoj splošno zanimanje v moralnem in gmotnem oziru. V moralnem oziru se je povprečno še povoljno nadaljevalo delo; v gmotnem pa je v veliki
stroški, s katerimi je zvezano vzdrževanje; treba je plačati načelnika poleg drugih stroškov, kot najemnina dvorane in druge potrebščine.
Naš Sokol v Collinwoodu se je z največjim naporom boril za svoj obstoj v preteklem letu. Za naprej je odvisno, koliko se bodo odzvali stari člani, in koliko novih se bo odzvalo kot podpi-ratelji. Drugače, ako ne bo odziva od strani članov in prijateljev Sokola, je njegov obstoj v dvomljivem stanju. Težko mi je to omeniti, toda čemu prikrivati resnico. Ne bilo bi lepo, da bi sedaj Sokola opustili, kajti postavili smo ga na tako veliko sta-
lo za našo mladino, že marsikdo
avditoriju SND in sicer 8., 9., 10. in 11. februarja 1933. Da
ie bil navzoč ob koncu učnega leta, ko naši malčki govorijo, po-!bo Pa vsa umetniška razstava jo in izrekajo besede poezije na-1 Popolnejša in da se bo naše učen-ših slavnih mož. Izrekajo jih, ce umetniške šole vzpodbujalo kakor so se jih naučili skozi le- na del° k P°uku- bo razložil uči" to v šoli. Lepo od našega naro- |telJ šole še nekaJ sv°Jlh deL da bi bilo, da bi se udeležili za-: Gotovo vam je vsem znano, ključnega dneva, da bi jih vide- da vsaka šola nekaJ stane- Tu" li, kako ponosno izgovarjajo le- di Pri te-i šoli so stl'oSki' katere po slovensko besedo, skoro per-jje v slabih časih kot so danes, fektno. Navzoči smo bili že več-!'ako težko zmaggvati. Zato je krat. Videli, smo naše slovenske
za
Girard, O. — Ako bi človek imel kamenito srce, bi ne mogel kar tako pozabiti moža, kot je bil naš narodni kulturni delavec in dober oče svoji družini, to je naš pokojni Frank Gantar. Solze mi rosi j o oči, ko to pišem, kajti spomini mi uhajajo nazaj na čase, ko sva še kot čvrsta moža stala eden ob drugem in naša mila pesem se je razlegala iz naših grl kot članov pevskega društva "Ljubljanski vrt." Bil je jako vnet pevec in tudi kot igralec v naši Taliji je bil vedno med prvimi. Danes je zadnjikrat posijalo sonce s svojimi žarki njegovo bolniško sobo. Kako željno je hrepenel, da bi se zopet zdrav povrnil v krog svoje družine in rojakov! Želja se mu ni izpolnila. Zatisnil je oči za vedno in se podal v večno spanje.
Pred dvajsetimi leti je zapustil svojo rodno grudo in se podal za boljši obstanek življenja v daljni tuji svet, katerega danes mi imenujemo naša nova domovina. S solzami v očeh se je poslavljal od očeta, matere, bratov in sester. Kako težko mu je bilo pri srcu zapustiti prijazno domačo vas tam za šmarno goro. Kot ošVmnajstletni mladenič je stopal po beli cesti ob šumno deroči, kristalno čisti,'zeleni Savi. Sanjal je o boljši bodočnosti v tujem svetu. Ko je stopil na vlak, je podal Še enkrat v slovo roko in pozdravil svoj domači kraj v upanju, da se še povrne. A usoda mu ni dopustila, da bi se njegovo upanje izpolnilo. Ta neizprosna smrt nima nobenega usmiljenja! Ne vpraša, kaj bo z družino, ko bo ostala brez očeta. Ona je pretrgala našemu Franku
bilo sklenjeno, da se računa matere in očete, kako z""radost-j'vstopnino k razstavi mala vsota jo in solzo v očesu so poslušali 15 centov- s tem- da ste Plača"
v
svoje malčke. To se ponavlja vsako leto, ko pokažejo slovenskemu narodu, kaj vse so se naučili, da potem narod lahko presoja, ako se je izplačal trud. Do sedaj se je vedno izkazalo, da je trud narodu, ki prispeva in podpira to šolo, stotero povrnjen.
Ta šola se še vedno izboljšuje, zagotovljen je napredek. Pod pokrovitelj stvom S1 o nskega j narodnega doma se je ustanovila tudi Jugoslovanska šola moderne umetnosti. Ta šola za našo mladino je bila ustanovljena leta 1931. Deluje sedaj nad leto in pol. Poglobimo se nekoliko nazaj k ustanovitvi te šole. Marsikdo si je mislil: čemu neki šolo za umetno slikarstvo? Slovenski narod je bogat, v daljni tujini se trudi, da ne zaostane za nobenim drugim narodom. Napreden je, skrbno čuva svoje bogastvo, katerega ne pusti mrtvega ležati. Le poglejmo naše može in žene, kako pridno ko mravlja delujejo za narod, za naš narod slovenski. Imenoval bi lahko mnogo imen in dobro bi bilo, da bi se enkrat vsi seznanili z njimi.
Zaenkrat vzemimo našega moža umetnika Gregorija PefUška. Kdo nas Slovencev nima v svojem srcu malega kotička za neumornega delavca na polju izobrazbe, na polju umetnosti, ki je v ponos slovenskemu narodu po vsej Ameriki; tudi domovina mu izkazuje čast. Torej imamo umetnika, imamo pa tudi našo mladino, ki je nadarjena za umetnost, za slikarstvo. Kdo drugi lahko naši mladini poka-
11 i vstopnino k razstavi, ste napravili tudi dobro delo za šolo. Dali ste ji podporo, katero potrebuje. Dali ste ji podporo sicer v mali obliki, pa ako delujemo skupno in pomagamo po svojih skromnih močeh, nam je napredek zagotovljen.
Pridi ti, slovenski narod, od daleč in blizu! Poglej in sodi delo in trud vodstva Jugoslovanske šole moderne umetnosti S. N. Doma. VljudHo vas vabi k obilni udeležbi Publicijski odsek razstavnih del,
Vinko Levstik, predsednik. —--o-
PRESELJEVANJE ŽIVALI
V naravi je večno gibanje. Zemlja, vode, človek in živali se selijo. Navada, nagon pa tudi vremenski vplivi, pomanjkanje hrane ali povodnji izzivajo ta zagonetna potovanja. Prerijski volk, ki je že skoro izumrl je bil precl sto leti v Ameriki kakor tudi v Rusiji še zelo številen gost. Kjer pač še živi, potuje zmerom v družbi še enega tovariša in zasleduje svoj plen tudi po nekaj ■sto kilometrov daleč. Zgodilo se je, da je izstradan volk sledil lovcu, ki je nosil ustreljeno živalco, po ves dan. Tudi veverice potujejo. Znano je, da se glodavci.ž bliskovito naglico nekje pojavijo, pa prav tako nenadno1 izginejo. Tudi kunci in podgane neprestano potujejo. Največje potovenje kuncev je bilo leta 1858. v Severni Ameriki, kjer so se premikale nepregledne vrste teh živali. Ako so morali čez reke, so sedli na plavajoč les in prišli na drugo obal.
Vprašanje: Imam noto, kateri mi je dal človek, kateremu sem posodil $500.00. Podpisan je še drugi, ki je garantiral zanj. Zdaj pa dolžnik ne plačuje niti obresti, ker nič nima. Morem li prijeti tistega, ki je garantiral zanj, ne da bi prej tožil dolžnika? H. L.
Odgovor: Seveda vam je mogoče prijeti tistega, ki je garantira za dolg. Treba vam bo seveda najeti odvetnika, da iztir-jate dolg. Ta, ki je garantiral, pa lahko potem tir j a dolžnika, ker je moral zanj plačati dolg.
Vprašanje: Ali ima vdova ameriškega vojaka, ki je služil v svetovni vojni, pravico do bonusa ali "adjusted service certificate compensation?"
Odgovor: Seveda. Po smrti moža, ki je služil v svetovni vojni, lahko zahteva bonus, ako ni označil drugega dediča dotičnik pred smrtjo.
Vprašanje: Pred več leti sem prodajal blago nekemu človeku, ki je bil jako slab plačnik. Zatorej sem zahteval od njega, da dobi pismo od kakšnega znanega človeka, v katerem bi garantiral njegov dolg do sto dolarjev. Dobil je tako garancijo in dajal sem mu blago. Sedaj pa mi dolguje skoraj sto dolarjev in nič ne plača. Obvestil sem dotične-ga, ki je garantiral zanj, pa se nič ne zmeni za to in pravi, da on ni odgovoren in da mu nič ne morem. Kaj pravite? J. F.
Odgovor: Ako ste ga obvestili, da zaostaja ta človek s svojim plačilom, potem je bila dolžnost tistega, ki garantira, da gleda na to, da dobite vi plačilo. In odgovornost je seveda njegova, ker je on garantiral, da bo doti-čni redno plačeval in ker ni, mora sedaj on plačat. Seveda, brez sodni j ske pomoči ne boste nič opravili.
Vprašanje: Posodil sem avto mojemu sinu, ki je šel v šolo. Peljal je še druge otroke seboj. Po šoli pa je šel na ples, ne da bi meni kaj povedal. Vzel je seboj neko dekle in ji pozneje tudi pustil, da .je vozila avto. Dekle se je pa zaletela v neki drug avto In močno ranila tiste, ki so se peljali v avtu. Sedaj pa meni grozijo s tožbo, ako ne plačam odškodnino za poškodbe, ki jih je povzročila ta dekle. Sem li jaz odgovoren, ker je bil moj avto, ali ne? če moram plačat, bom prišel ob vse in zato prosim po jasnila. V. N.	*
Odgovor: Vi niste odgovorni, ker vi niste dali nobenega dovoljenja dekletu, da vozi vaš avtomobil. Zato naj vas nič ne skrbi. Lahko pa je, da vas bodo tožili, ampak dosegli ne bodo nič, ker dekle ni imela nobene pravice voziti avto. Morali pa se boste zagovarjati, ako boste toženi. V takem slučaju se obrnite do kakega slovenskega odvetnika.
Vprašanje: Delam kot dekla pri nekih ljudeh, ki mi sedaj že dva meseca niso plačali za moje delo. Nerada pustim delo, ampak zastonj ne morem delati. Kam naj se- obrnem, da bi mi pomagali iz zadrege? B. C.
Odgovor: Obrnite se na Police Prosecutors Office v Central Police Station na Payne Ave. ali pa na Conciliation Court v City Hall na Lakeside Ave. in ti vam bodo pomagali, dobiti vaš zaslužek, če je le to mogoče, če vam ne plačajo, je seve najboljše, da pustite delo in iztirjate potom sodnije, kar so vam dolžni. Na prostorih, kakor sem gori omenil, vam ne bodo nič računali za delo.
-o-
VARUJTE SE PREHLADA
in sovražnika človeštva: pljučnice 1 Ne prehladite Be in glejte, da boste imeli črevesje v redu s tem, da jemljete redno
Trinerjevo Grenko Vino
man, ki je prestavljen že v vse svetovne jezike in katerega ljudje tako radi čitajo. V teh papirjih je napisana izpoved nekega Francoza Francois Picau-da, ki je izdal skrivnost svojega življenja na smrtni postelji leta 1828. Ti papirji pripovedujejo:
Leta 1807 si je pridobil Pi-caud, mlad čevljarski pomočnik, srce mlade deklice, živeče v Parizu, ki je imela poleg izredne lepote tudi 50,000 frankov dote. Toda ta dota je zbudila pohlep pri nekem tekmecu, ki je sklenil, da se iznebi Picauda in dobi lepo in bogato nevesto. Zato ovadi Picauda francoski policiji, češ, da se je zarotil, da umori cesarja Napoleona. Nesrečnež je bil prijet in brez obravnave poslan na neki osamljen otok v Sredozemskem morju.
Leta so tekla in Terezija, tako je bilo ime dekletu, ki ni vedela kam je izginil njen ljubljenec Picaud, je poročila Loupia-na, ki je spravil s poti svojega tekmeca. Picaud si je v ječi pridobil prijateljstvo nekega duhovna, ki je bil tudi po nedolžnem zaprt. Ko je duhovnik umrl, je zapustil vse svoje premoženje Picaudu.
Med tem se je pa politični položaj spremenil: Napoleon je bil vržen s prestola in ko so preiskovali v trdnjavi zadevo Picauda, so pronašli, da je zaprt brez vsake sodne obravnave. Spustili so ga na svobodo. Od tedaj je imel Picaud samo eno misel: da se maščuje nad vsemi, katere je smatral krivim ali soudeleženim na njegovi nesreči. Podedovani denar mu je dal sredstva, da je začel prav sistematično preganjati svoje sovražnike. Kadar si je izbral žrtev, mu ta ni mogla pobegniti. Gnal jo je do obupa in jo uničil.
Tiste, ki jih ni mogel spraviti tako daleč, da bi izvršili samomor, je umoril sam. Pri tem je delal vselej tako previdno, da ni padla nanj nobena sumnja. Tudi mnogo njegovih sorodnikov je izgubilo na ta način svoje življenje. Tudi za nesrečno in nedolžno Terezijo ni imel Picaud nikakega usmiljenja. Ona in njeni otroci so morali dati svoje življenje.
Loupiana, ki je bil edini kriv njegove nesreče, si je izbral za svojo zadnjo žrtev. Našli so ga nekega dne mrtvega v parku, zabodenega z nožem, na katerem je bil pritrjen listek s številko 30. Loupian je bil, kot je Picaud izpovedal na smrtni postelji 30. žrtev njegove osvete. S tem je morilec dopolnil svojo nalogo. Leta 1825 je zapustil Pariz in se preselil v London, kjer je tri leta pozneje umrl. Ko je ležal na smrtni postelji, si je zaželel, da se po njegovi smrti izve skrivnostna smrt vseh 30 žrtev. Vsebina izpovedi pa takrat ni prišla med širšo javnost in je bila objavljena šele sedaj, po več ko 100 letih smrti zločinca, katerega je pisatelj Dumas ovekovečil v romanu "Grof Monte Kristo." Roman ima torej resnično podlago, samo da so v njem rabljena druga imena.
Pravi "Grof Monte Kristo"
V Londonu so slučajno našli stare in preperele papirje, iz katerih je razvidno, da je bil svetovno znani roman "Grof Monte Kristo" zasnovan na resničnih dejstvih. To kaže, da je avtor romana, Alexander Dumas,
vedel o teh papirjih, iz katerih je potem napisal ta slavni ro- bilo že tri dni domov."
V neko hišo vlomi uzmovič, toda je imel smolo, ker slišala ga je hišna gospodinja, ga prijela in poklicala policijo. Ko je bila ženska poklicana pred sodnika za pričo proti vlomilcu, ji reče sodnik:
"Veste kaj, mama, ne gre mi v glavo, kako ste mogli vi, slabotna ženska prijeti in držati močnega vlomilca; saj bi mu še malokateri moški bil kos."
"Vejo gospod sodnik, mislila sem, da je moj mož, katerega ni
Kakšnega moža si danes ženske žele
Tudi moški ideal je v ženskih očeh danes podvržen modi. V nekem angleškem mesečniku je zapisano, kakšnega moža si danes ženske žele.
ženske se danes ne ozirajo več po moških z gigantsko postavo, kot je bila to moda kmalu po svetovni; vojni, pač pa se ozirajo predvsem na razum in notranje lastnosti moža. Ideal za leto 1933 se ne sme bati včasih pomagati tudi pri gospodinjstvu, da umije otroka, skuha včasih večerjo, ali pa da si sam priši-3e gumb. Da, današnji moški je Ponosen, da zna kaj takega opravljati. Od njega se zahteva, da kaže razum za vse ženske stvari, njegovo obnašanje mora hiti nežno in dopadljivo. Vse kar je grobega se zaničuje. Zahteva se od njega, da ljubi sport, toda pri tem se udejstvuje tudi žena.
Na zunanjo lepoto se danes Pri moškem ne gleda, sicer pa mora "dobro izgledati." ženska Ve, da se za elegantno zunanjosti o dostikrat skrivajo slabe lastnosti. Zato se ne zaupa moškim, ki dajo posebno vrednost obleko. Obleka mora biti sicer čista in pravilna, toda ne kričeča. Zato se pa morda danes tolikokrat opazi, da ostanejo lepi možje največkrat samci. Dekle ne mara imeti za svojo zakonsko polovico kako elegantno oblečeno lutko, ampak hoče imeti moža. žena hoče moža, ki je cel mož in ne gleda toliko na njegovo zunanjost, ampak na njegove notranje lastnosti.
Izvanredna šolnina
Gospodarska kriza v Zed. državah ni zmanjšala navala na višje šole od strani ukaželjne mladine, raje jo je zvišala. Mladina, ki ne more dobiti dela in ne zasluška, hoče uporabiti ta čas za, učenje, upajoč, da ji to v bodočnosti prinese boljšo bodoč-Težko je sicer za šolnino, °da tudi v tem oziru si znajo pomagati. Farmer ima obilico Pridelkov, katere mu nihče ne °dkupi, ima pa tudi preobilico sinov in hčera, katere bi rad po-slal v višjo šolo, ako bi bil na Razpolago potrebni denar.
To pereče vprašanje je mahoma rešila 17 letna Elena Percy Louisiane, ki je nekega lepega dne prijahala na svojem iskreni Vrancu na dvorišče državne univerze, goneč pred seboj devet lepih krav. Mesto čeka za šohh-fio, je poslal njen oče univerzi devet molznih krav, kar naj bi bila enoletna šolnina za njegovo hčerko. Ravnatelj univerze je hil sprva sicer zelo presenečen ttad čudno šolnino, toda kmalu •ie preračunal, koliko mleka mu hodo dale krave za dijake in tako je izračunal, da so krave vredne $250.00, kar je tudi znašala s°lnina za eno leto.
Ta dogodek je dobil kmalu Posnemovalce v raznih krajih Zed. držav, zlasti v farmerskih ?k''ajih in kmalu so imele višje 8°le poleg dijakov in dijakinj tudi razno govejo živino, perutjo, prešiče in razne poljske Pridelke, katere so prignali ali Pripeljali dijaki z^ šolnino. Ako s°le te stvari niso mogle same Porabiti1, so jih prodale in tako Prišel gotov denar za šolnino. T^ko so se zamenjali farmerski Produkti za znanost in obe stra-ni sta bili zadovoljni.
v MANDŽURIJI PRODAJAJO POHABLJENE OTROKE
ge. Na policiji so dečka zaslišali in ugotovili, da je bil napaden na ulici, ko se je vračal iz šole. Ugrabitelji so ga odnesli v bližnjo kočo, ograjeno z visokim plotom, in zaprli so ga v izbico, kjer sta bila že dva strahovito mučena dečka. Eden je imel v zapestju odsekane roke in v gležnjih odsekane noge, drugi pa ves razmesarjen obraz in odrezan jezik. Deček je vprašal prvega, kako sta prišla s tovarišem v izbo in zakaj so ju tako strahovito mučili. Deček je pa molčal in se je samo prestrašeno oziral okrog, šele zvečer, ko je v koči vse utihnilo, je začel deček brez rok in nog pripovedovati o strahotah, ki sta jih s tovarišem preživela. Dečku, ki ga je čakala enaka usoda, se je pa posrečilo pobegniti. Po zaslišanju je deček odvedel policijo v dotično ulico in ji pokazal kočo, kjer je bil zaprt. Policija je vlomila vrata in vdrla na dvorišče. Sredi dvorišča je stala med preperelimi hlevi koča in vrata v njo so bila zaklenjena. Policija je vlomila tudi v ta vrata, toda koča je bila prazna. Tudi v izbi, kjer naj bi bila mučena dečka, ni bilo nikogar. Pač pa je našla policija dečka brez rok in nog v hlevu, kjer je bil privezan k jaslim. Bil je tako izmučen, da se je onesvestil, ko so ga odvezali. V drugem hlevu so našli vhod v klet, kjer so zagledali stražniki strahoten prizor. V kotu vlažne kleti je ležalo okrvavljeno truplo dečka brez rok in nog s strahovito razmesarjenim obrazom. Obleka mrtvega dečka je bila vsa krvava. V tretjem hlevu so našli še enega dečka brez rok in nog, ki je ležal onesveščen na slami. Ko se je zavedel^ je pravil, da je sin kitajskega kmeta. Razbojniki so ga ujeli in mučili, hotel ga pozneje prodati kam na kmete. V kratkem bi moral prispeti iz mesta Tun-Ho trgovec s pohabljenimi otroki, da bi ga odpeljal in prodal. Brezvestni izkoriščevalci kupujejo namreč take otroke, da potem z njihovo pomočjo prosjačijo in brezskrbno žive. iz zasliševanja po naključju rešenega dečka je razvidno, da je poslovala tolpa mu-čiteljev v Sumbeji že več mesecev. Ta čas je pohabila in prodala nacl 50 ukradenih, odnosno od siromašnih kmetov za majhen denar kupljenih otrok. Poročilo iz Harbina, žal, ne pove, ali so oblastva te zveri v človeški podobi prijela in primerno
kaznovala ali ne.
-o-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimi
MILO URBAN:
ŽIVI BIČ
Roman
iiniiiiiiiiniiiiiiiiiinmiHiimniimiiiimii
Tudi znak depresije
Pred nedavnimi dnevi se je glasil na policiji v Sumbeji v Mandžuriji neki trgovec z živili 111 privedel s seboj kitajskega dečka, ki je povedal, da je sin deloycu iz Fudziadana. Trgo-Vec je pravil, da je našel dečka x ulici, kjer je njegova trgovini. Deček je pribežal ves prestrašen k njemu in mu pripovedoval, kako je ušel zločincem, ki yo mu hoteli odrezati roke in no-
Vsakemu je znano, kaj je to zastavljalnica. To je nekaka izposojevalnica denarja, kjer tisti, ki hoče dobiti denar na posodo, zastavi kako stvar, največkrat kako zlatnino. Zastavlja se take predmete za gotov rok. Ako lastnik ne pride v gotovem času po svojo stvar in ne plača izposojenega denarja z obrestmi vred, izgubi pravico do svojega predmeta. Včasih so romale največ zlate ure v zastavljalnice, toda v teh časih depresije, pa niti ure več ne zadostujejo in jih je izpodrinil — avtomobil. V Parizu je družba, ki posojuje denar na ajvtomobile. Lastnik avtomobila pripelja v zastavljalnico svoj avtomobil in tam ga precenijo in mu posodijo gotovo vsoto. Lastnik vzame denar, avtomobil pa ostane v zastavljalnici. In tak naval je nastal zadnje čase s tem načinom izposojevanja denarja, da je bila zastavljalnica prisiljena najeti garažo, kjer je prostora za 2,000 avtomobilov. Tukaj vidite najbolj luksuzne limuzine, pa tudi Forde dvomljive starosti. Zastavljalnica dobro skrbi za te avtomobile, da so v dobrem stanju, kadar pride lastnik ponje, ali pa če ne pride, da se jih lahko proda. Kadar je človek v stiski za denar, si zna pač pomagati. Tako dobi lastnik avtomobila nekaj denarja, poleg tega pa mu ni treba za nekaj časa plačevati za garažo in ne za licenco.
Prvi del ZGUBLJENE ROKE I
Ko se je začelo, Raztočanje niso imeli niti pojma o tem, kaj se je prav za prav zgodilo: poznali so besedo in jo rabili v razgovorih o preteklosti, vendar takrat ni bilo v nji nič strašnega. Gladko jim je tekla iz ust in vzbujala predstave, polne meglene pravljičnosti in sprememb, ki so prijetno dražile. Polja niso bila razrita, mesta niso gorela, in kri, neka posebna, lepa kri je brez bolečine tekla iz ran. Pa niti v smrti ni bilo nič groznega. Kadar je Komar začel pripovedovati o Bosni in pravil, kako je njegov prijatelj, ki ga je krogla zadela v srce, padel, se je smehljal, kakor bi bil pripovedoval pravljico iz "Tisoč in ene noči." Ljudje so ga radi poslušali, in če se je le ponudila prilika, je Komar znova pripovedoval. Včasih je kaj dodal, včasih kaj izpustil ali spremenil; bilo pa je to tudi skoraj vse, kar so ljudje v Raztokah vedeli o vojski.
Razumeli pa Raztočanje niso niti pozneje, ko je bila vojska že v polnem razmahu. Raztoke so bile, kakor se je reklo, Boga za hrbtom, v najsevernejšem delu Slovaškega; novice, ki so tja prihajale, so bile kakor precejene, brez moči, brez ostrine. Slišali so, koliko Rusov je utonilo v Mazurskih močvirjih, kako so komitaši streljali v Srbiji na ogrske čete in kako so vojaki na Doberdobski planoti umirali od žeje, toda to vse se je dogajalo daleč nekje. V Raztokah niso poznali topov ali strojnih pušk, granate so zamenjavali s šrap-neli, težke motorne topove pa, ki so v okrožju štirih kilometrov razbijali okna, so smatrali za nekaka nadnaravna bitja z razumom in prosto voljo. Ubijali so le hudobne ljudi; rušili samo kakor Sodoma pregrešna mesta; dobri ljudje so zmagovali, in če se je zgodilo, da je kateri od njih padel, je bila to samo nekaka neumna pomota: bil je junak in je odšel naravnost v nebesa.
T,ako Raztočanje dolgo niso razumeli, kaj je vojska, in bi mogoče sploh nikdar ne bili razumeli, če bi jih ne bila pograbila s svojo sirovo roko pri lastnem telesu in bi jih »ne bila zadela naravnost v srce. Toda vojska se ni pomišijala. Čeprav so bile Raztoke Bogu za hrbom, jih je našla in jih pogreznila v vrtinec tega neusmiljenega svetovnega klanja.
Prva vez, s katero je vojska navezala nase Raztoke, je bil Ko-j marjev sin Vojteh. Prišel je na j
dopust s prestreljeno roko, ki je vzbujala nenavadno pozornost vseh Raztok. Obračali so jo, ogledovali jo kot še nevideno posebnost, govorili dolgo o njej, a nazadnje vendar ni bilo na tem nič posebnega. Krogla je roko predrla in odšla naprej, mogoče komu v srce, pa to ni motilo. Komarju se je rana zacelila, tako da je z roko gibal, kakor bi se nič ne zgodilo.
"To ni nič," so pravili ljudje in tako govorili, dokler1 ni prišel Juro Povala, oče treh otrok, ki mu je drobec šrapnela odsekal tri prste na levi roki. Takrat so Raztočanje izvedeli, da se šrapnel v zraku razleti. Juro Povala je bil kot hrast močen možak. Dom!ov je prišel vesel;
» •
Charles Gregory, ki je 20 let pobiral smeti v Clevelandu in ki je pred nekaj dnevi izgubil službo, je bil tako razjarjen, da je prinesel svoj državljanski papir zveznemu pravd-riku. Charlie se je pa pozneje premislil in je zopet prišel po svoj papir.
■—•o
Mrs. Ruth Steese, ki je bila pred nekaj dnevi skrivnostno umorjena v avtomobilu v predmestju Ckvelanda. $6.-000.00 iififjrade je razpisane za prijetje zločincev. Policija vestno zasleduje, toda do sedaj brez uspeha.
ko pa je odhajal, je jokal, in ko so Raztočanje videli solzo v očeh človeka, ki ni nikdar plakal, so se prvič močno pohujšali nad vojsko.
"Pa je ta vojska le huda," so pravili in njih nerazpoloženje je rastlo iz dneva v dan, ker jih je vojska začela rezati v živo. V trgovinah je pričelo zmanjkovati moke, jestvine, petrolej in drugo se je začelo nekam čudno dražiti. Moških je bilo od meseca do meseca manj; zanemarjena polja so klicala po njih, kot odgovor na njihov klic pa se je razlegal jok žen in prezgodaj dozorevajoče dece. Sledile so rekvizicije, posojila, prisilne vožnje; tako rekoč skoraj dneva ni bilo, da bi se ne bilo dogodilo kaj razburljivega. Prihajala so smrtna poročila in padala kot udarci železne pesti na cele rodbine. Tisti, ki jih je zadelo, so se krivili pod njimi in se vili kot železni obroči pod kovaškim kladivom.
Zavladala je strašna zmešnjava, v kateri so se pričela tudi človeška čuvstva nekam izprevra-čati. Solnce se je pokrilo z jekleno kopreno, polja pa so se raztegnila kakor pustinja; oni pa, ki so na njih delali, so bili ravnodušni do težkih srag potu, ki jim je pri utrudljivem delu tekel po telesu in napajal lanene srajce. Objemalo jih je samo neko živalsko grozno rav-nodušje, pod katerim je divjala cd neopaženih vtisov razburkana podzavest.
četudi je to stanje že tri leta trajalo, mera — tako se je zdelo — še ni bila* polna. Vsemu pa je manjkalo neposrednosti, kajti vse, kar se je dogajalo, se je dogajalo daleč nekje, brez njih.
Tedaj pa, nekako po treh letih, je na spomlad prišel v Raztoke človek v zaprašeni vojaški uniformi, ki mu je visela na prezgodaj izsušenem telesu. Bil je sklonjen k zemlji in ko je šel, mu je veter, ki je zdaj pa zdaj potegnil svež in igrav od gor, dvigal d&fflj i;qky.,y, v katerem ni bilo roke. Od desnega, nekoliko priprtega očesa se mu je vlekla preko obraza dolga brazgotina; odnesla je s seboj kot energičnega nosu, prešla preko ust in se končevala šele na bradi; imela je močno rdečkasto barvo je delalo živo, vidno in kot na-nedavno začel j ene rane, kar jo lašč pobarvano, da bi jo vsakdo videl in je takoj pozabil. Kakor se je vlekla preko obraza, je vzbujala vtis klobase, povzročene z udarcem biča; obraz se je pod njo nekako napel, odreve-nel in dobil poseben, slavnosten izraz spominske plošče, trdno pribite na glavo z dvojico rjavih oči.
Vojak je s trudom in zasopel prestopal jarke, ki so križali pot. Solnce je trdo pritiskalo na pa-rečo se zemljo, toda voda ni mogla sproti usihati. Mestoma, v zakotjih, kamor solnce ni seglo,
so ležali še otočki umazanega *---
snega, ki je v ti poplavi močno rjavih barv učinkoval neprijetno. Izpod njega je pritekala kalna voda, žuborela v jarkih in zbirala razmočene smeti; ustavljale so se v tenkih zagra-jah in razširjale vonj spomladi, ki je vzbujal občutek svežosti in veselosti.
Na vojaka pa ti občutki niso delovali. Prišel je v Raztoke, pa se je zdelo, da nič ni vzbujalo njegove pozornosti. Ozrl se je tu na levo, tam na desno, vendar brez posebnega zanimanja, kakor bi hodil skozi tujo vas, kjer bi nikogar ne poznal in kjer bi mu bilo vse ravnodušno.
Samo otroci so pritekali iz hiš, ko so ga opazili, in klicali:
"Lejte, vojak, vojak!"
Toda vojak Andrej Koren se ni zmenil niti za to. .šel je, za njim pa se je vlekla čudna tišina, kar je tako prevzelo staro Ilčičko, ki je šla ravno po sol, da je pohitela za njim in vprašala :
"Kdo pa ste V"
Andrej Koren se je obrnil, obraz pa mu je preletelo neko odreivenelo presenečenje. Odprl je usta, toda kakor bi se bil naenkrat premislil, jih je zaprl in žalostno pokimal z glavo.
"Andrej!'- je zaklicala presenečena Učička. "Od kod pa prihajaš ?"
Andrej Koren je pokimal z glavo in pokazal proti jugu. llčička je pogledala nanj s široko razprtimi očmi in ko je zagledala prazni rokav, je prestrašeno vzkliknila:
"Pa kje imaš roko?"
Andrej Koren je dvignil oči. Bile so majhne, kakor izžgane od neznanega ognja. Nekaj se je zaiskrilo v njih, toda le za trenotek. Potem je vzdignil levo roko, naredil po zraku velik zamah in usekal ž njo proti desnemu ramenu.
"Odsekali!" je zavpila llčička.
Koren je zopet brez glasu pritrdil.
"Kaj? Ti niti ne govoriš ne?" je postala llčička še bolj preplašena.
Koren je z glavo odkimal.
"Mutast!" je planilo iz Ilči-čke.
Bilo je to glas, presunjen od groze nad kopo sirovosti, izvršenih na enem samem človeku, kateremu je bila krstna botra. Vse to jo je naenkrat zadelo in jo bolestno presunilo, kakor bi ji bil kdo ognja natresel v dušo. Ko je videla svojega krščenca v tem beraškem stanju, se je na mah primaknila tudi k nji vojska izza steklenih gor, iz krajev, kjer se je lomila voda in so se lile skale. Sirova, okrutna se ji je zagrizla do srca in jo skozi in skozi presunila.
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
Hraniti se mora
Novi county clerk, demokrat John J. Busher, je zahteval od okrajnih komisarjev za svoje stroške v uradu za prihodnje leto $158,006.93, ali za .$43,000 manj kot je pa potrošil njegov prednik Cook v istem uradu lansko leto. Busher, ki je brat Mr. Joseph Busherja, ki je v letu 1931, kandidiral za župana v Euclidu, je izjavil, da je odpravil mnogo nepotrebnih uradov.
Dobrodelne družbe
Demokratska council mana Rieder in Schumacker sta vložila v mestni zbornici resolucijo, glasom katere morajo dobrodelne družbe prinesti na dan račune, kako delajo z denarjem, katerega ne vporabijo za direktno podporo brezposelnim. Čuje se, da imajo dobrodelne družbe precej "stroškov," ki ne spadajo v področje "podpore brezposelnim."
Nova znamka
Poštni oddelek v Washingtonu je odredil, da se tiska nova poštna znamka po 3 cente, ki bo nosila obraz umrlega bivšega predsednika Coolidga. Znamka bo črne barve in se bo prodajala po tri cente.
Gotova stvar
Kompanija, ki prodaja elektriko Clevelandčanom, se je podala pritisku župana Miller ja in je znižala ceno elektriki za 20 odstotkov.
Izposojen denar
Okrajni komisarji so si morali izposoditi $175,000, da bodo lahko plačali plače uslužbencem okraja. Izposojeno svoto bodo pekrili davki, ki bodo pozneje plačani.
MALI OGLASI
Farma naprodaj
skupaj ali v parcelah; obsega 50 akrov in je oddaljena 20 milj od Public Square. Jako dobra zemlja in lep gozd. Trdna poslopja na farmi. Vprašajte v General Store v Fowlers Mill, ali pišite na: Milan Churchia, P.O. Chester-land, O. (10)
Odda se
čedna front soba z gorkoto. Prost vhod. Za enega ali dva fanta ali ženske, no za pečlarje. 7206 Hecker Ave,
Tudi priprav-Vprašajte na (D)
Vdova
bi vzela žensko na stanovanje, ali pa ženo z možem. Samo $7.00 na mesec. Vse priprave v kuhinji. Vprašajte na 1048 E. 68th St.	(10)
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽA1.EO LEDU IN PREMOGA
1191 E. 1871 h St.
Hoklieitai KEamor« 4181
Kcngresman se ustrelil v svojem uradu
Washington, 10. januarja. 73 let stari kongresman Samuel Kendall, republikanec, iz Penn-sylvanije, si je včeraj vzel življenje, ko se je v svojem uradu v kapitolu ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ne more pozabiti smrti svoje žene, ki je preminula pred nekaj meseci.
SELITEV John Oblak
1161 E. 61 st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.)
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu soba it. 10
Tel. HEnderson 0919
McDuffie
Rainey
Byrns
Tijje ' izmed vodilnih demokratskih kpngresni^uov; ki l)0d WndddAt-je'Jta- predsednika kongresne.zbornice,.ko na%to;pi John Gamer svoj urad kot podpredsednik Zed. držav. Vsi trije so že stari '.'mački" v politiki.	......
Farmerji nasprotujejo nasilni prodaji
Logan, Iowa, 10. januarja, šerif tukajšnjega okraja je danes nameraval prodati na javni prodaji pet večjih farm, toda farmarji iz okolice so se zbrali in so preprečili nasilno prodajo, šerif je moral odnehati.
Družabnik John D. Rock-efellerja preminul
Brunswick, Georgia, 10. jantarja. Walter Jennings, star družabnik v podjetju John D. Rockefellerja, je danes tu umrl. Z Rockefellerjem sta se poznala še kot mlada fanta v Cleve-Uandu.
Debeli prešiči
1	naravnost z dežele
S	Vseh velikosti, živi ali osnaie-
S	ni, pregledani od mesta in jih
S	pripeljemo kamor želite. Meso
£	v kosih, šunke, plečeta, loins in
s	vse druse stvari se dobe vsak
E	torek in petek, koljemo pa vsak
£	pondeljek in četrtek. Pridite tn
S	izberite si sami.
|	H. F. HEINZ
E	Vine St., Willoughby, O. S
zz	s
|	Tel. Wickliffe UO-J-2 | nlllllllllllllllllllllllllilllUlIlllllllilillllllf
E S
1 £ E S
•M*
S
<)►	delničarjev korporacije Slovenski Delavski Dom, 15335	Y
<►	Waterloo Rd, Glev^pd, Qhio, se vrši 18. januarja 1933,	2>
J	v prostorih I*. D. D. Pričetek- ob osmih zvečer.	<>
S	Vincent Coff, tajnik S. D. D.	^
NAZNANILO
člani-delničarji Slovenske Zadružne Zveze so tem potom obvc-	W
ščeni in vabljeni na Jetno delniško sejo, katera se bo vršila v nede-	g
ljo 22. januarja ob 1. uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes	g
Ave.	,	S
Pridite vsi, ker rešiti imamo veliko vprašanj v korist podjetja	s
in voliti nova direktorje.	§
Direktorij Slov. Zadr. Zveze.	|
________________________________________________|
gg: ) CANT WRITE ANYTHING 8OUT HANK CH\ZZELS NEW W BUSINESS, HES BEEN AND r FAILED IN TEN DIFFERENT IK THINGS IN THE PAST 6 t L > YEAR - )T AINT A <500D „ ) ) EXAMPLE TO WRITE J) J V ANOTHER-ROSY SToR\ /
/ Cabodtthis^VENTURE^ {
UlaBa ^Sr, <
| SPOSE ^ HANK WILL. run for
PfcES)DE»T| SOME DAY-HES TR)EP
ELSE— AND
failed:/
THE EDITOR, OF "WE WEEKLY CLARION HAS AM OLD PROBLEM BOB Ol^TOiWORfcY^HJM A^ajn'
CONAN DOYLE:
Dolina strahu in groze
ki je bil zadet od avtomobila dne 11. decembra, 1932 in je dobil nevarne poškodbe, katerim je podlegel in je eno uro pozneje za vedno zatisnil svoje trudne oči v starosti 55 let. Položili smo ga v hladni grob dne 16. decembra, 1932 na Calvary pokopališče.
Tem potom se lepo zahvaljujemo Rev. Vitus Hribarju, ki so prihiteli k njemu v bolnišnico, predno je umrl.
*
Iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so okra-
1 sili krsto pokojnega s krasnimi venci in sicer: Družina Frank Speh, družina Agnes Dragolič, družina Andrew Kuchar, družina John Filipič, Frank Petek, Anton in Louis Majer, Mrs. M. Mafko, Mrs. M. Bates, družina Lausche, družina Mike Debelak, družina Frank Mervar, družina J. Zabukovec iz E. 152d St., družina Samich, Mr. in Mrs. Louis A. Znidaršič iz West Side, Mr. in Mrs. A. Mlakar, Mr. Chas. Dodd, Narodni Trgovski Klub, Klein Vinegar Co., Independent Foods Inc., Lasch Bakery, Sam Scheinbert of So. Western Milling Co., Mr. in Mrs. A. Baeder of R.B. Biscuit Co., HarVy Rosen & Krieger Co., Grdina Hardware Co., Arndt & Stwan Inc.,, Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, društvo sv. Antona Padovanskega, št. 138 C. K. of Ohio.
Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, in sicer: Družina Frank Speh, družina Agnes Dragolič, Mr. in Mrs. John Speh, družina Kralik, Andrew Ster-le, družina Louis Srpan, Charles Ausec iz E. 60th St., Joseph in Theresa Besehi^Sr, družina Frank in Mary Zakrajšek, Lawrence Burgar, Frank Zupančič, družina John Gornik iz St. Clair Ave., družina Louis Radi-na, družina Andy Slogar, družina Frank Cebul, Jennie Jerše, Mr. in Mrs. Bartol, Mr. in Mrs. Glicker, John Pianecki iz St. Clair Ave., Bach Bros., družina Mežič, družina Jacob Gerbec iz E. 173d St., Theresa Zupančič iz Glass Ave., družina Dolenc iz E. 63d St., Mrs. Mary Luznar, družina Louis Cimperman, družina Zad-nik, Frank Kolence, Mrs. Mary Kikel in družina, družina A. Kresse, Mr. in Mrs. Jančar, Mr. in Mrs. John Osredkar, Mr. Anton Majer, Herbert Heckman, Mrs. Louis Kretič, Mrs. Jack Omersa, družina Andy Zakrajšek, Mary Košir iz E. 49th St., Mrs. Anton Zakrajšek iz Addison Rd., družina Salomon, Rudolf Znidaršič, družina Schmuk, John Ausec, 984 Addison Rd., družina Baraga iz E. 64th St., družina Marolt, družina Frank Rode, L. G. Judnič, Mr. in Mrs. Geo. Kovačič, družina Urbančič, Margaret Kupina, Mrs. Mary Bizjak, Mr. in Mrs. Ignac Golob, Snyder iz E. 63d St., družina Zobec, Frank Mačerol, družina Pišek, Yankee Baseball Team.
Prisrčna .hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Ravno tako lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem onim, ki so culi pri njena ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala tudi nosilcem krste, ki so ga spremili na pokopališče in sicer: Carl Mramor, Lud-wig Metlika, Frank Turek, Frank Centa, Louis Cimperman, Anton Bartol.
Lepo se zahvaljujemo Mrs. Frank Speh, Mrs. Agnes "Dragolič, Mrs. John Speh, ki so nam bile v prvo pomoč in tolažbo v teh žalostnih urah. Prisrčna hvala Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, za opravljene cerkvene obrede in za tolažilni govor v cerkvi. Lepa hvala tudi Rev. Jagru in Rev. Andreyu za njih asistenco.
Zahvaljujemo se ravno tako pogrebniku Frank Zakrajšek za lepo vodstvo pogreba in za vso prijazno postrežbo. Ce se je pomotoma kakšno ime izpustilo, se jih prosi, da nam oproste ter se jim ravno tako iskreno zahvaljujemo.
Ti pa, prelj ubij eni in nepozabljeni oče, ki si nas tako nanagloma in brez vsakega slovesa zapustil in moral oditi v mirni grob, bridka je bila ločitev, ker Te je zalotila smrt tako nepričakovano. Toda spomin na Tebe bo ostal za vedno v naših srcih. Tvoje življenje je bilo vedno trpljenje. Sedaj pa počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. — Žalujoči ostali:
John, Joseph, William, Anthony, sinovi.
Sophie, omožena Kralik, Jennie, Mary, hčere. Zapušča tukaj brata Franka in sestro Agnes Dragolič.
Cleveland, O., 10. januarja, 1933.
MacDonald in White Mason sta osupla strmela na svojega slavnega kolego.
"Vi torej smatrate ta slučaj za brezupen ?" je vzkliknil Mac-Donald.
"Jaz smatram vajin slučaj za brezupen. Nikakor pa ne mislim da je brezupna nada, tla se prodre resnici do dna."
"Toda kolesar? On vendar ni nikaka iznajdba. Mi imamo njegov opis, njegov kovčeg, njegovo kolo. Torej ta človek mora tičati nekod. In čemu bi ga ne dobili?"
"Da, da, brezdvomno mora nekje biti in brez dvoma ga bomo tudi našli; toda svetoval bi vama, da ne tratita svojih energij s človekom v East Hamu in Liverpoolu. Prepričan sem namreč, da pridemo lahko po bližni-ci do rezultata."
"Vi nekaj skrivate. To pa ni prav od vas, Mr. Holmes," je rekel inšpektor.
"Saj so vam znane moje metode, Mr. Mac. Toda ne bom vam dolgo skrival, želim se samo prepričati o istinitosti nekaterih podrobnosti, kar se utegne zgoditi v najkrajšem času, nakar se vama poklonim ter odidem v London, pusteč vse rezultate vama na uslugo."
"Ne razumem vas, Mr. Holmes. Videla sva vas snoči, ko sva se vrnila iz Tunbridge Well-sa, in takrat ste se popolnoma strinjali z nama. Kaj se je neki zgodilo odtlej, da ste si ustvarili čisto novo teorijo o slučaju?"
"Nu, ker hočete že vedeti, vam povem, kakor sem vam že povedal, da sem prebil snoči nekaj ur v hiši, kjer ise je izvršil umor."
"Nu, in kaj se je zgodilo?"
"O, v trenotku vam moram dati na to samo splošen odgovor. Mimogrede naj vama omenim, da sem čital kratko zgodovino tega poslopja, katero sem kupil po zelo nizki ceni — dal sem zanjo samo en penny — v lokalni tobakarni."
Ob teh besedah je potegnil Holmes iz žepa malo knjižico, na katere platnici je bila naslikana hiša Mr. Douglasa.
"Glejte, kaj je rečeno v tej knjižici o tem poslopju: Zgrajeno je bilo v petem letu vladanja Jamesa I., in poslopje je krasen vzorec jakobinske rezidence —"
"Vi naju imate za norca, Mr. Holmes!"
"Počasi, počasi, Mr. Mac. To je prvikrat, da sem odkri^pri vas temperament. Nu, prav, pa ne bom čital dalje, ako ste proti temu. Toda če vam povem, da je v tej knjigi govor, kako je poslopje zavzel neki polkovnik leta 1644 in da je imel v poslopju več dni skrivališče kralj Karol za časa državljanske vojne, in končno, da je bil pozneje v poslopju tudi kralj George II., tedaj mi morata priznati, da mora biti to staro poslopje zelo zanimivo."
"O tem ne dvomim, Mr. Holmes, toda to nas prav malo briga."
"Da nas ne briga? Tako?! Jasnost pogleda, Mr. Mac, je stvar, ki je neobhodno potrebna v naši profesiji.
"Jaz sem prvi, ki to rad priznavam," je rekel MacDonald iskreno. "Priznavam, da greste na cilj, toda vaša pot vodi okoli neštetih vogalov."
"Nu, prav; pustimo zgodovino preteklosti in preidimo k današnjim falctom. Kakor sem vama že omenil, sem se sinoči zgla-sil v starem poslopju. Pri tem nisem videl niti Barker j a, niti Mrs. Douglasove. Ni se mi zdelo vredno, da bi ju motil s svojo navzočnostjo, toda z zadovolj-
stvom sem izvedel, da gospa ni posebno žalostna in da je izbor-no in s tekom večerjala. Moj obisk je veljal predvsem dobremu Aitfesu, ki mi je dovolil, da sem mogel nekaj časa presedeti nemoteno v delovni sobi poslopja, kjer je bil umorjen Mr. Douglas."
"Kaj!"
"Da, zdaj je vse v redu. V sobi sem prebil kake četrt ure."
"In kaj ste delali tam?"
"I, kaj naj bi delal? čisto enostavno sem iskal one manjkajoče telovadne ročke. Ta železna telovadna ročka mi je namreč neprestano vrtala pa možganih, dokler je nisem končno našel."
"Kje?"-
"N)u, vidite, zdaj prihajamo do meje nepreiskanega teritorija. Toda, dovolite mi, da nadaljujem, in obljubljam vam, da boste deležni vsega, o čemer mi je znano."
"Prav. Ne preostaja nama drugega, kakor da pristaneva na vaše pogoje," je rekel MacDonald. "Ampak, če nam še svetujete, da opustimo ta slučaj, bi vendar rada vedela, čemu naj ga opustiva."
"Iz enosavnega vzroka, Mr. Mac, ker nimate pravilne ideje o tem, kar preiskujete."
"Mi preiskujemo vendar umor Mr. John Douglasa, ali ne?"
"Da, da, vsekakor. Ampak nikar si ne ubijajte glave z iskanjem misterijoznega kolesarja. Zagotavljam vam, da je to brez potrebe."
"Kaj pa potemtakem svetujete, da storimo?"
"Povedal vama bom natančno, kaj vama je storiti, ako bo-tudi storila."
da ima pri vas vsaka svoje vzroke, zato vam obda storim to, kar mi uraie syetovali."
"Pa vi, Mr. White Mason?"
Okrajni detektiv je neodločno gledal od enega do drugega. Holmes in njegove metode so mu bile nove. "Hm, kar je dovolj dobro za inšpektorja, je dovolj dobro zame," je končno odgovoril.
"Prav!" je vzkliknil Holmes. "Nu, priporočam vama lep in zabaven izprehod. Slišal sem, da jej zelo lep razgled z onega-le griča. In zvečer se vrneta, utrujena, toda zadovoljna."
"Gospod, to pa res presega že vse meje!" se je razjezil .detektiv ter vstal.
"Počasi, počasi," je rekel Holmes dobrohotno, "če vama izprehod ni po godu, pa ubijta dan kakor se vama poljubi, toda pred mrakom se sestanite tukaj za gotovo z menoj, za gotovo, pravim, Mr. Mac."
"Nu, to se nekoliko bolje sliši!"
"Vse, kar sem vam povedal, je bil dober nasvet; toda meni je vseeno, pojdita, kamor hočeta, samo da sta tukaj, ko vas bom potreboval. Zdaj pa, preden se razstanemo, bi želel, da bi napisali par vrstic Mr. Barkerju."
"Hm . . ."
"Vam bom jaz narekoval. Ali ste pripravljeni?"
"Cenjeni gospod:- Prepričan sem, da je naša dolžnost, da izsušimo jarek v upanju, da najdemo morda . . ."
"To je nemogoče," je rekel inšpektor. "Informiral sem se že."
"Molčite, gospod, in storite, kakor sem vam rekel."
"Nu, prav; nadaljujte!"
". . . da najdemo morda nekaj, kar bo olajšalo našo preiskavo. Odredil sem, da bodo pričeli delavci z delom jutri zjutraj ter odvodili potok . . ."
"Nemogoče!"
". . . ter odvodili potok. To
sem vam sporočil, ker menim, da je bolje, rjla vam vnaprej to stvar pojasnim.
"Zdaj pa podpišite in oddajte ob štirih popoldne. Ob tem času se zopet sestanemo v tej sobi. Dotlej pa vsak dela, kar hoče, kajti zagotavljam vama, da je prišla preiskava do mrtve točke."
Večerilo se je že, ko smo se zopet sestali. Holmes je bil zelo resen, jaz sam radoveden, detektiva pa kritično razpoložena.
"Nu, gospodje," je povzel Holmes, "prosim vas, da me poslušajte, nakar boste lahko sodili, če sem na podlagi opazovanj upravičen do zaključkov, do katerih sem prišel. Nocoj je hladen večer in ne morem vam povedati, kako dolgo bo trajala naša ekspedicija, zato vas prosim, da oblecite svoje najtoplejše površnike. Nadvse važno je, da pridemo na svoja mesta, preden se znoči. Torej pojdimo takoj."
Korakali smo skozi park do ograje, in kjer je bila bolj redka, smo se splazili skozi, nakar smo sledili Holmesu do nekega grmičevja, ki je rastlo zunaj parka skoro prav nasproti glavnih vrat in dvižnega mostiča, ki ni bil še dvignjen. Holmes je počenil za grmičevje, in mi smo sledili njegovemu zgledu.
"Nu, kaj bomo pa zdaj ?" je vprašal nestrpno MacDonald.
"Imejte potrpljenje in delajte čim manj hrupa," je odvrnil Holmes.
"čemu smo prišli sem? Prav zares mislim, da bi morali biti nekoliko odkritosrčnejši z nami."
Holmes se je zasmejal. "Watson zmerom trdi, da sem dramatik v resničnem življenju," je rekel. "V meni je menda res nekaj umetnika, kar zahteva, da je pozornica vedno dobro pripravljena za predstavo. ('Zdaj zahtevam od vas samo nekoliko potrpljenja, Mr. MacDdnald, in kmalu vam bo vse jasno."
Molče smo se vdali in čakali. Nad staro poslopje so še pričele polagoma spuščati sence noči. Postalo je mrzlo in zobje so nam šklepetali. Nad vrati je viselk svetilka in tudi fatalna študijska soba je bila razsvetljena, sicer pa je bilo vse temno.
"Kako dolgo bomo. še tako-le čakali?" je vprašal inšpektor. "In na kaj prav za prav čakamo?"
"Na to vam vem prav tako malo odgovoriti kakor vi," je odvrnil Holmes. "Ako bi imeli kriminalci in zločinci svoj natančen urni red, po katerem bi delali svoje zločine, tedaj bi bilo seveda mnogo ugodneje za nas. Toda kakor je stvar zdaj,
bomo . . . Nu, vidite, to-le je, na kar Čakamo!"
še ko je Holmes govoril, je za hip zatemnela svetilka v delovni sobi, kajti pred njo je nekdo hodil senu in tja. Grmičevje, za katerim smo prežali, je bilo baš nasproti okna, ki ni bilo oddaljeno nad sto čevljev. Nenadoma se je okno odrplo in uzrli smo glavo in rame nekega moža, ki je previdno pogledal ven. Nekaj trenotkov je tako gledal na vse strani, kakor človek, ki se hoče prepričati, če je neopazo-van. Nato se je naslonil naprej in hip nato smo začuli pljuskanje vode. Zdelo se je, kakor da brska po vodi z nekim orodjem ali palico, katero je držal v roki. Nato pa je dvignil iz vode nekaj navzgor, prav kakor dvigne ribič mrežo iz vode, in to je potegnil k sebi v sobo.
"Zdaj!" je vzkliknil Holmes. "Zdaj!"
Mi smo planili za Holmesom ter stekli preko mostiča, nakar smo pričeli silovito zvoniti. Culi smo, kako so pe odrinili zapahi vrat, vrata so se odprla in med vrati se je pojavil presenečen Ames. Holmes ga je molče potisnil na stran in, spremljan od nas, je stekel v sobo, v kateri je bil mož, katerega smo opazovali.
V sobi je stal Cecil Barker, držeč svetilko v roki.
"Kaj, pri vseh hudičih, pa to pomeni?" je vzkliknil. "Kaj pa iščete prav za prav?"
Holmes se je naglo ozrl okoli sebe, nato pa skočil k culi, ki je ležala povezana pod mizo.
"To-le je, kar iščemo, Mr. Barker. To-le culo, ki je obtežena z železno ročko, katero ste pravkar potegnili iz jarka."
Barker je osuplo gledal Hol-mesa. "Kako, pri vragu, pa ste izvedeli o tem?" je vprašal.
"Popolnoma enostavno zato, ker sem jo jaz tja položil."
"Vi ste jo položili tja?"
"Da, ali bolje bi odgovoril, ako bi rekel, da sem jo zopet položil tja," je rekel Holmes. "Spominjali se boste, inšpektor MacDonald, da sem se čudil, ker je bila v delovni sobi samo ena telovadna ročka. Opozoril sem vas na to dejstvo, toda vi mu niste pripisovali posebne važnosti. Toda ako je voda blizu in manjka kak utež, ni težko priti do zaključka, da se je rabilo ta utež, da se je ž njim nekaj obte-žilo, kar se je pogreznilo v vodo. Ta ideja je bila vsaj vredna, da se jo preizkusi, in tako sem z Amesovim dovoljenjem, ki me je snoči spustil v sobo, in s pomočjo kljuke dr. Watsonove-ga dežnika, potegnil to-le culo iz vode ter jo preiskal.
"Bilo je velike važnosti, da dokažemo, kdo jo je položil tja. To se je dalo doseči na zelo enostaven način, in sicer z razglašanjem, da se bo jutri osušil in preiskal jarek, kajti v tem slučaju je bilo pričakovati, da kdor je to culo tam potopil, jo bo iz-kušal tudi odstraniti, čim se zve-čeri. Nu, in zdaj nimamo nič manj kakor štiri priče, kdo je to storil, Mr. Barker, zdaj pa imate vi besedo."
Sherlock Holmes je dvignil culo ter jo položil poleg svetilke na mizo, nakar jo je razvezal. Iz razvezane cule je potegnil železno telovadno ročko, katero je položil poleg druge ročke, ki je stala v kotu. Zatem je potegnil iz nje par škornjev. "Ameriški izdelek, kakor vidite," je rekel ter pokazal na široko oprstje. Nato pa je položil na mizo dolg nož. In končno je prišlo na dan kompletno spodnje perilo, volnene nogavice, siva volnena oble-jka in žolt površnik.
THE- OLD HOME TOWN
Registered U. S. Patent Offict
By STANLEY
V^Y DONT You SAY ONNINGr To LACK. OF SPACE
Your story Bout Hanks OPENJMc^
was LEFTOUT-MEBBE BY NEXT Vs/EEX a FIRE OR a RUNAWAY WILL j HAPPEN SOYOD
V (Š UEAVE IT"
m oOT AN OTHER WJEEK
STAbu-&y
0 1938^ Lee W. Stanley Central Press 11 g „33
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je neizprosna smrt nanagloma pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu in nadvse ljubljenemu očetu
JOHN SPEH