Leto LXXII, it. 23 Preis - cena L 1 Uredništvo uprava; Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir. Cek raft LJubljana 10050 za naročnino, in 10.394 ta inserate Rokopisov ne vračamo SLOVENEC lANUAK 1944 29 SOBO 1 A Weiterhin harte Abwehrschlacht im Raum Leningrad-llmensee Deutsche Gegenangriffe bei Shaschkoff und Pogrebischtsche gewannen weiter an Boden - Wieder 234 Sowjetpanzer vernichtet - U-Boote versenkten sieben Dampfer und vier Zerstorer - Luftwaffe setzte Angriffe gegen feindliche Landungsflotte fort Aus dem Fiihrerbaiiptquartier, 28. Januar. DNB. Das Oberkommundo der . AVehrmncht gibt bckaiinl: | Die selnveren Abvvehrkiimpfe bei Kertsch und Pere kop, wo die Bolschevvisten gestern erneut zum An-, griff aniraten, sovvie siidvvestlieh Tscherkassy und siidostlich Be-I laja Z e r k o \v lialten an. Die feindlichen Angriffe vvurden abgeschlagen. Wo die Bolselievvisten geringen Geliin-degevvinn erzielen konnten, mussten | sie dies mit schvveren Verlustcn an Mcnschen und Muterial bezahlen, Unsere siiilvvestlich Shaschkoff n. siidvvestlich Pogrebischtsche angreifenden Truppen gcvvannen gegen starken feindlichen Widerstnnd | vveiter Boden. Sie vernichteten hierbei vveitere feindliche Kriifte und 115 Panzer. I Im Kampfraum von N o w o g r a d -W o 1 y n s k scheiterten mclircre stiir- i kere Angriffe der Sovvjets. 1 Zwischcn P r i p j c t und B e r c s i -n a vvurden aucli gestern alle Durch-bruchsversuche der Bolschevvisten in schvveren Kiimpfen vereitelt. Nordvvestlieh des Ilmensees "und im Raum siidlich Leningrad dauert die Abvvchrschlacht mit zunehmender Stiirke an. In diesen Kiimpfen haben sich die ostpreussische 61. infanteriedivision unter Fiihrung des Gencralleutnant Krappe und das estnisehe Freivvilligen- j bataiilon 658 unter Fiihrung des Ma-jors Rcbane hesonders bevviihrt. An der Ostfront vvurden gestern insgesamt 234 feindliche Panzer vernichtet. | Im Westabschnitt der s ii d i t a 1 i e-n i s c h e u Front braclicn mehrere ortiiche Angriffe des Feindcs im zu-sammengefassten eigenen Artillerie-fener zusammen, vviihrend Gegenan-grifle unserer Truppen einige Ein-brnchs.stellen aus den Ietztcn Kainpf-tageii bPseitigen konnten. Zahlrciche GefangenjJ vvurden hierbei eingebracht. An der Adriatisclien K tis te blieben vviederholte feindliche Erkun-dungsvorstiisse crfolglos. Im Lnndekopf siidlich von Rom herrsehle gestern lebhafte beiderseiti-gc Spiih-und Stosstrupptiitigkeit. In einigeu Abschniueii scheiterten von Panzern nnterstiitzte feindliche Angrilfe. Bereitstelluiigen so>vie er-neute Auslndiingen des Feindes vvurden \virksam durch unsere Artillerie bckjimpft, Die Lufhvaffe setzte die Angriffe gegen die feindliche Landungsflotte bei Tng u ud Nacht fort. Sie beschiidigte sechs Traasporter mit 34.000 BRT zum Teli sehvver und versenkte ein Lan-dungsfahrzeug von 1000 BRT. l'ber dem italienisehen und s ii d f r a n z ii s i s c h e n Ramn wur-den um 27. Januar 22 feindliche Flugzeuge, davon acht durch Bordllak der Kriegsmarine. vernichtet. Britisebe Terrorflieger nutzten die fiir sie giinstigen AVetterverhiiltni.sse am gestrigen Abend zu einem erneu-ten Tcrrorangriff auf die R e i c h s-hauptstadt aus. Bei niedriger gc-schlosscner Wolkcndeeke iiberflogen zahlrciche feindliche Flugzeuge das Gebict von Gross-Berlin und vvarfen Minen, Spreng-, Brand- und Phosphor-brandbonihen auf versehiedene Stadt-teile ah. Es entstanden Schiiden. vor-nehmlicli in diclit besiedelten Wohn-vierteln und an Kulturstutten. Die Bc-volkerung hatte Verluste. Trnlz schvvierigster Abwehrboilingun-gen vvurden nach bislier vorliogenden Meldungen 23 feindliclio Bomber abge-schossen. Kinigo Stiirfluezciigo warfen Bomben im vvcstdeutsehen Grenzgebiet. Bei der Rekiimpfmig des feindlichen Nachschubverkohrs versenkten deiitselio Ilnterseoboote iu den letzten Tagen 7 Dampfer mit 51.500 BRT uud vit>r Zerstiirer. Dio Mehrzahl dieser Schiflc wur-do in harten Kiimpfen nus einem nach M u r m a n s k gclienden, ungevvohnlicli stark gesicherteu Geleitzug, der Flugzeuge. Panzer sowio zalilreichos ande-res Kriegsmnterial fiir dio Bolschevvisten geladen hatte, hcrausgcschossen. Huda obrambna bitka pri Leningradu in Ilmenskem jezeru se nadaljuje Nemški protinapadi pri Žaškovu in Pogrcbišču so pridobili nadaljnje ozemlje - Zopet 234 sovjetskih oklepnikov uničenih Podmornice so potopile 7 parnikov in 4 rušilce - Letalstvo je nadaljevalo z napadi na sovražno izkrcevalno brodovje Kiihrerjev slavni stan. 2S, jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Težki obrambni boji pri K e r c u in in P c r o k o p u , kjer ko boljševiki včeraj ponovno napadli, ter jugozahodno od C c r k a s o v in jugovzhodno od Bela-je cerkve se nadaljujejo. Sovražni napadi so bili odbiti. Kjer je uspelo bui.iševikom doseči manjšo pridobitve ozemlja, so morali to plačati z dragimi človeškimi in tvarniml izgubami. Našo jugozahodno od 2aškova in jugozahodno od 1* o g r o h i š č a napadajoče četo so vkljub močnemu sovražnemu odporu še nadalje pridobile na ozemlju. Pri leni so uničilo nadaljnjo sovražne sile in 115 oklepnikov. Na bojišču pri N o v o g r a d u - V o -1 i n s k u so jc izjalovilo več močnejših sovjetskih napadov. Na mostišču južno od R i in a je vladalo včeraj živahno obojestransko delovanje izvidniškili iu udarnih čet. Na nekaterih odsekih so so izjalovili s tanki podprti sovražni napadi. Našo I topništvo je uspešno obstreljevalo . vrainn zbirališča ter nova itkrravanja. , , ., . . I Letalstvo je podnevi in ponoči nada- blla. Poudarjena mirnost braniti z vsemi Ijevalo t napadi na sovražno izkrcevalno sred3lvi novo pnkliučene bolgarske po- 1 krapne v Macedoniji in Traciji. Gled" Meči za vojne zasluge Fuhrerjev glavni stan. 27. jan- DNB. Fuhrer je podelil polkovniku Maju Herr-mannu, inšpektorju nemške zračne obrambe, kot 43. vojaku nemške vojske hrastove liste z me*i k viteškemu križcu Železnega križa S tem so bile dostojno počaščene zasluge enega najzaslužnejših mož nemške letalske obrambe. Uradna objava o sejah sobranja Solija, 28. jan. O rejah sobranja dne 25. in 26. januarja jc bilo izdano uradno poročilo, ki poudarja, da so vsi poslanci, sc priglasili k besedi, odobrili _ ki ' državno zunanjo politiko glede bolgarskih narodnih idealov in pravic. Istočasno jc brodovje. Težko je poškodovalo ti prevoznih ladij s 31.000 tonami, ler jo potopilo ueko izkrcevalno vozilo, ki je imelo 1000 ton. Nad i t a 1 i j a n s k i m in južno-francoskim področjem jo bilo dno 27. januarja uničenih 22 sovražnih letal, izmed teli jih jo zhilo 8 protiletalsko topništvo vojnih ladij. Britanski teroristični letalci so izko- Meil P r i p j e t o m in B e r e z i n o ' ristili znso ugodno vremenske razmero so bili tuili včeraj v težkih bojih pre- včerajšnjega večera za ponovni terori- prečeni vsi poskusi boljševiških proilo- stični napad na državno prestolnico. Pri rov. nizko ležečih strnjenih oblakih so pre- Soverozahodno od 11 m e n s k e g a jozera in na področju južno od Leningrada so z naraščajočo močjo nadaljuje obrambna bitka. j V teh bojih sta se posebno odliko-vala 61. vzhodiiopruska pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Krapperja ter 058. estonski prostovoljski bataljon pod vodstvom majorja Itc-bane. | Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj uničenih skupno 234 sovražnih oklepnikov. I Na zahodnem odseku j u ž n o i t a 1 i -j a n s k o g n bojišča so jo v strnjenem lastnem topniškem ognju zrušilo več krajevnih sovražnikovih napadov, dočini jo s protinapadi naših čet uspelo odstraniti nekaj v zadnjih dneh nastalih vdornih mest. Pri tem je bilo privedenih mnogo ujetnikov. Na jadranski obali so ponovni sovražni izviduiški sunki ostali brez uspeha. letela številna sovražna letala področje Velikega Berlina ter so odvrgla na razno mestno okraje mine, rušilne, zažigalno in fosforne zužigalne bombe. Nastalo so škodo, predvsem v goslo naseljenih stanovanjskih četrtih in na kulturnih zgradbah. Prebivalstvo je imelo izgubo. Vkljub najtežavnejšim obrambnim pogojem je bilo po dosedaj dospelih vesteh sestreljenih 23 sovražnih bombnikov. Nekaj molilnih letal je odvrglo bombo v zahodno nemškem obmejnem področju. V borbi proli sovražnemu oskrbovalnemu prometu so potopilo nemške podmornice v zadnjih dneh 7 parnikov z , 51.500 tonami ter 4 rušilce. Večina teh : ladij jo bila v hudih Inijih uničena iz v M u r m a n s k namenjene, izredno močno lavarovane ladijske spremljave, ki je vozila letala, oklepnike ter številen ' ostali vojni material za boljševike. K zimskim bojem na vzhodu Boji pri Hettunu Berlin, 27 jan. DNB. V zimski bilki na vzhodu so sestrelile nemške čete v zadnjih dveh dnevih 633 sovjetskih oklepnikov. Od teh jih je bilo 269 uničenih pri nemških napadih. Že lo visoko število dokazuje, da se nemški oddelki na vzhodnem bojišču nikakor ne omeju- dajo nemške čete, dočim nameravajo boljševiki z novimi napadi jugovzhodno od Belaje cerkve m jugozahodno od Čer-kasov s sunki proti severu in jugu odrezati vzhodni lok tega črki »S« podobnega bojišča. Vzlic silovitim protisunkom je uspelo nemškim napredujočim oddel- Berlin, 28 jan DNB- Z mostišč« pri Nettunu je sovražnik 25. januarja napadel kraj Aprilijo. Po močni topniški predpripravi so navalili sovražni napadalni valovi s podporo težkih tankov na branilce Več napadov se je krvavo izjalovilo, končno pa ie Angloamerikancem uspelo kraj zasesti. 26. januarja so nemške čete z zanosnim protinapadom iztrgale Aprilijo, razbile nadaljnje sunke z mostišča ter so pri tem uničile skupno 8 težkih oklopnikov. Na južnoitalijanskem bojišču je skušal sovražnik 25. januarja prodreti 6 pod» poro oklepnikov na zahodnem krilu-Nemški oklepniški grenadirji pa so krvavo odbili vse napade. Pri Castelfortu je uspelo z lastnim protinapadom osvo- jili višino, ki je padla v sovražne roke. Vsi napadi proti Castelfortu pa so se izjalovili v strnjenem nemškem obrambnem ognju. Sovražne sile, ki so prodrle preko Rapida na zahod, so bile vse vržene preko reke nazaj. Severoamerikanci so imeli izredno mnogo mrtvih. Na vzhodnem odseku južnoitalijanske-ga bojišča so zavrnile nemške čete sovražnikov sunek proti Arielli; slabši, v zaščiti umetne megle in z oklepniki izvedeni sovražni napadi pa so bili deloma z bojem iz bližine odbiti. Privedeni so bili ujeti indijski vojaki. 3 sovražni oklepniki so bili uničeni, sovražna zbirališča tankov pri Cassinu pa uspešno obstreljevana s težkim topniškim ognjem. jejo zgolj na obrambo sovražnih prodor- i kom hitro napredovati ob podpori letal nih poskusov, temveč vedno znova prehajajo, ča to zahteva položaj, z nezlom-ljeno sila v napad- Tudi v sredo so nemške pehotne in oklopne bojne skupine nadaljevale svoje sunke jugozahodno od Žaškova in jugozahodno od Pogrebišča. Med Kirovim gradom in izvirom Buga napeta bojna črta sliči ploskemu, ležečemu latinskemu »S«, čigar zapadni zavoj jugozahodno od Pogrebišča se krivi proti severu in vzhodni zavoj severno od Čerkasov se dotika Dnjepra. Na zahodnem loku napo- stva in zavzeti več krajev. Pri poglobitvi vdorov so Nemci uničili ali zaplenili zgolj na odseku enega armadnega zbora 66 oklepnikov in 99 topov. Vsi sovražni poskusi, ustaviti nemške napredujoče oddelke, so se izjalovili. Ko so se n. pr. sovražne sile pripravljale za sunek z boka, so bojni letalci tako uspešno napadli četna in oklepniška zbirališča, da so zgolj na enem mestu uničili 15 in težko poškodovali 16 oklepnikov, na nekem drugem mestu pa so onesposobili za borbo nadaljnjih 13 sovjetskih oklepnikov. Kako je Badoglio pripravljal izdajstvo Pred veliko bitko v južni Italiji Rim, 28. jan. T. Posebni dopisnik mednarodnega poročevalskega urada nn italijanskem bojišču napoveduje za prihodnje dni izredno krvavo bitko največjega obsega južno od Albanskili gora. O verjetnem razvoju na tamkajšnjem bojišču poroča sledeče: Z izkrcanjem močnih nngloameri-škili sil na področju pri Nettunu je nastala jugozahodno od Rima nova fronta^ o kateri trenutno še ne moremo reči, ali bo nekega dne imela prednost pred bojiščem v južni Italiji. General Alexander očividno namerava privesti v prihodnjih dneh na to mostišče tako močne sile, kolikor jih sploh ima v zahodnem Sredozemlju in kolikor jih more tjakaj pripeljati, tako da bo tu kmalu razpolagal z armado s pomembno bojno močjo. Domnevno namero, udariti s to armado katere zbirališče v ostalem dobro ščitijo lovska letala s Korzike, na Rim, je anglosaško vrhovno poveljstvo očividno opustilo, oko lahko verjamemo vedno bolj resnim ameriškim in britanskim objavam. Obratno je ta inva-zijska armada očividno dobila nalogo, nuj pusti italijansko prestolnico na levi in naj mesto tega preseka oskrbovalne zveze nemške desete armade v južni Italiji. Verjetno je, da bo zavezniško vrhovno iioveljstvo zaradi priprav za ta napad nnjpreje skusilo udariti pr<»ti Vnlinontonu, da bi tamkaj Zaprlo dovozno cesto na garigliansko l>ojišče. O tem pričajo tudi britanske in ameriške izjave, da zavezniško vrhovno poveljstvo računa z večjimi boji ob Albanskih gorah. Nadalje je verjetno, da bodo skušali Angloamerikan-ci razširiti svoje mostišče še na področje Littorije, zuradi tamkajšnjega letališča. Istočasno s pripravami za obsežne nastope iz nettunskegn mostišča je treba računati s ponovno ameriško ofen- zivo na južnoitalijanskem bojišču, čeprav ti napadi ne bodo imeli nikakega drugega namena, kot da v čim večjem obsegu vežejo nemške čete. Verjetno bo postala istočasno delavnejša tudi osma armada ob jadranskem krilu, j zlasti še, ker je dobila v zadnjih tednih ' ]ximembna ojačenjn in mnogo težkega orožja. Njene zbite in utrujene divizije so bile v zadnjem času izpopolnjene ter je verjetno, da bo osma britanska armada istočasno pričela s svojim sunkom proti 1'escari, ko bodo stojjile v boj na mostišču pri Nettunu zbrane anglosaške edinice. Kot zadnjo možnost moramo končno upoštevati še nadaljnje izkrcevalno podjetje severno od izliva Tibere, nekako pri Civitavecchiji, o katerem pa zavezniki zaradi precejšnjega, s tem zvezanega tveganja zaenkrut najbrže ne razpravljajo. Ne poznamo načrtov maršala Kcs-selringa, toda naj bo knkor že hoče, eno je gotovo: Južno od Albanskih gora se bo razvila v nekaj dneh krvava i bitka največjega obsega, ki bo jiojas-: nila ali je mogoče brez nevarnosti in z majhnimi žrtvami izvajati amfibijske operacije na evropskih obalah, ki so pod nemškim nadzorstvom. »Mož izredne lepote« Ženeva, 26. jan. »New York Daily News« prinaša za Ameriko značilen članek o bližnjih predsedniških volitvah. Ker bodo igrale pri bližnjih volitvah veliko vlogo ženske volilke, meni list, da i bt imel največ uspeha republikanski kan-didat Tom Dewey, ki je »tako lep, da njegova lepota kar sapo zapira«. Član reprezentantske zbornice Walter Lynch je že ironično pripomnil, da bodo predsedniške volitve postale lepotno tekmovanje. List nato še opozarja, da je bil Dewcy najprej operna zvezda. Možno je, da si bo priboril pot v Belo hišo,- Turin, 27. jnn. Ravnatelj lista »Gn-zetta del Popolo« opisuje v uvodniku, kako je bilo Badoglievo izdajstvo že zdavnaj pripravljeno in da ni šele po-i litični udar fašističnega velikega sveta pokrenil tega izdajstva. Piše, da so bile ccle armade potegnjene v izdajstvo. Neprijetne edinice in jjoveljniki so bili razpršeni po vsem imperiju. Ko-ruptni politiki in generali so bili podkupljeni, kar dokazuje 200 milijonov lir senatorja Burgn. Celokupni zvezni in poročevalski sistem je bil uničen, kar je pokazalo značilno ravnanje ge-, nerala Rossija na Sicili ji, i Po tem uvodniku sc jc zarota pričela z dnevom vstopa Italije v vojno, ki ga je Badoglio odobril in priporočal, da bi z izgubo vojne lahko vrgel fašizeni. Ena najbolj značilnih epizod te vojne je bil presenetljiv obrambni načrt za čete v italijanski Vzhodni Afriki. Od začetka brez rešitve izločene čete, brez možnosti dobivati oja-čanja, bi morali zbrati nn enem edinem odseku na severu dežele, torej proti Eritreji, s čemur bi dobili vojsko, ki bi se kaj lahko zoperstaviia prvim skromnim in poznejšim silovi- janske kolonialne brigade pri FJ- Eloa-ku dne 20. in 21. dec. 1940., o čemer Pesenti sploh ni poslal nobenega poročila vrhovnemu poveljstvu v Addis Abebo, ki je mornlo to zvedeti šele po radiju Nairobi. Vojvoda Aostu je do 23. decembru čakal na potrditev ali demanti te vesti in se je končno moral odločiti, da je sam odletel v Mogadlš, kjer je ugotovil, da »tudi Pesenti ni imel niti pojma o tem«. Nato je bil Pesenti odpoklican s svojega položaju. Takoj pa je dobil jx)vcljstvo nad li-gurskim pasom. zakonskega osnutka o osnovanju državnega orožništva poudarja izjava, da pri tem ne gre za nikak izreden ukrep, temveč za ustanovo, ki obstoja v vseh dobro organiziranih državah. Proti izkoriščanju alarma Bratislava, 28. jan. Slovaški parlament jc v četrtek obravnaval vladni predloij o poostritvi kazni za kazniva dejanja, storjena med sovražnimi letalskimi napadi ob izkoriščanju posledic zračne vojne oziroma v zvezi z evakuacijo. Te poostritve kazni veljajo za civilno in vojaško sodstvo Nadalje se jc bavil parlament z zakonskim osnutkom o izrednih ukrepih glede obrtne zaščite. Predlog poenostavlja postopek patentne zaščite tako za domače kot za inozemske prijavitelje. Španski odgovor anglosaški propagandi Madrid, 27 jan. Španski zunanji minister Jordana jc dal ravnatelju strankinega organa »Arribc« Xavieru de Echarriju iziavo v odgovor na razne napade na Španijo. Dejal je, da skušajo izvajati na Španijo pritisk, da bi sc izjavila za to ali ono vojskujočo sc stranko. Take odločitve pa mora sprejeli vsaka država sama in neprisiljeno. Danes vodijo živčno vojno tudi proti nevtralccm in zaradi tega sc je treba zadržati mirno in stvarno. Na vprašanje, kak pomen imajo tuji napadi, je dejal minister: »Španiji r.i treba znova opredeliti svojega stališča. Ona jc jasno in razločno nevtralna ter jc njeno stališče označeno z določili mednarodnega prava Obveznosti, ki izhajajo iz te nevtralnosti, izoolnjuje Spaniia pošteno in z dobro voljo. Španija sc ho borila proti vsem poskusom razkrojitve svoiega notranjega reda in političnega stališča. Ona hoče uresničili svojo neoporečno stališče ter bo naslonila proti onim mednarodnim propagaodistom, ki so postali govorniki španskih emigrantov ali državnih sovražnikov. Kratka poročila Ženeva, 28. jan DNB. Zaradi zmotnih in nezadostnih britanskih poročil o položaju v bivši Jugoslaviji se pritožuje Fre-deric Voigt v listu »N:neteenlh Century and After« ter pravi, da z »Jugoslavijo«, čeprav je zavezniška država, v britanskem tisku najslabše postopalo. Vsi listi pišejo enako, brez ozira ali je to »Times«, »Daily Telegraph' ali celo sam »Daily Worker«. Voigt označuje to dejstvo kol enega izmed mnogih znakov vistosmerje-nja britanskega tiska in obravnavanja zunaniepolitičnih vprašanj. Neposredno in resnicoljubno poročanje zamenjujejo z uradno narekovano tcndenčno.«tjo Glavni vzrok vsega tega je, zaključuje Voigt, da se preveč zanašajo na radijske oddaje takozvane »svobodne Jugoslavije«, ki uganja enostavno komunistično propagando. Stockholm Alžirski radio poroča, da je de Gaulle v sredo sprejel Roosevelto-vega posebnega zastopnika v Dakaru vi-ceadmirala Classforda- Amsterdam, 27. jan. Reuter poroča, da je vlada Liberije napovedala osi vojno. Sovjeti odklanjajo ameriško posredovanje Ženeva, 27. jan. Reuter priobčujc i Posebno pikanten pn postane polj-v posebnem poročilu uradno izjavo I sko-sovjetski primer s poročilom lon-iz Moskve, da Sovjeti niso sprejeli donskega komunističnega lista -l)nily ameriške ]>osredovalne ponudbe v poljskem sporu. A' nekem nadaljnjem Reuterjevem poročilu poročajo k pojasnilu te odklonitve, da sovjetska vlada čuti, da odnošaji med Sovjeti in Poljaki »šc niso prišli do točke. Odklonitev Moskve ne more več presenečati. Sicer je bilo itak mišljeno tejšim napadom Angležev in to zaradi, zgolj kot Rooseveltov svetohlinsk 6vojih dobrih postojank in homogeno sti sredstev. Te čete bi lahko predstavljale resno ogrožanje angleške obrambe Sudana in tako Egipta ter bi bilo treba takoj samo f>otlvzeti hitro ofenzivo iz Libije, katero jc Balbo tudi zagovarjal, ker je vedel, da je bil tedaj Egipt brez močne obrambe. Kakor je znano, pa je Badoglio načrte te ofenzive ogorčeno zavrnil, ker ni spa- never, da je podvzel posredovalni jhi-skus v poljsko-sovjetskem sporu. Pri tem ga brez dvoma niso vodila kakšna prijateljska čustva do Poljakov, temveč so ga do tega napotili zgolj voliv-ni obziri in je hotel vzbujati videz, da se zavzema za Poljake. Itoosevelt se že itak boji za poljske glasove, ki jih potrebuje za svojo jioiioviio izvolitev . . . ~ - — . in zato poskuša vse, da bi teh glasov dala v njegove izdajalske načrte in bi popolnoma ne izgubil. Sicer pa je pro-morebiti zadala »njegovemu angleške- daja Evrope Sovjetom bila že skic- inu prijatelju« odločilen udarec Namesto tega so pričeli več izčrpujočih nastopov, do so osvojili angleško Somalijo in tako dosegli »lep prestižni uspeli«. Zlom somalijske fronte je dal znak za izgubo imperija. Za to je odgovoren general Gustav Pesenti, eden najožjih prijateljev Budogliu in prostozidar. Kot značilen dogodek označuje ravnatelj tega lista zajetje celotne itali- njena na moskovski in teheranski konferenci in sta Anglija in Amerika to soglasno priznali. Sovjeti pa si pri tem pridržujejo rok zu izvršitev svojih načrtov in taktiko. Njihovi načrti so postopna sovjetizaciju Evrope. Na primeru Poljske naj bi sc izvršil prvi jjo-skus. Pri tem pa je potrebno ponovno opozoriti, da si v zavezniškem taboru razdeljujejo medvedovo kožo. najsi medved še živi. Worker«, ki poroča, da je poljska begunska klika v Londonu predložila ta-mošiijim novinarjem osnutek neke poljske note. ki jo namerava predložiti Moskvi. Ta nota je spisana v zelo energičnem tonu. šele zu tem, tako piše »Duilv \Vorkcr«, so Poljaki pokazali Edemi to noto in Eden je zahtevni »dokaj drastične spremembe'-. To pa potrjuje, du je bil Eden pisec |>oljsko-ga odgovora, ki pa je tudi on poslal dalje v Moskvo. »Dokaj drastične spremembe« kažejo, da je Eden že v naprej gledal, samo da ne bi spravil Stalina v tem vprašanju v slabo voljo. Kako malo je vredno ameriško in angleško posredovanje v poljsko-sovjetskem sporu, kaže tudi članek lista >Ncws Statesman and Nation«, v katerem odkrito izjavljajo, du je bil ta spor žc od vsega jiočetka brezupen za Poljake. Ce so Sovjeti, tako čitnmo v članku, iskali vojaško varnost na zapadli, jim niti Anglija s svojimi imperialističnimi metodami ni mogla oporekati, niti niso tega mogle storiti Zc-din jene ameriške države, katerih Monroeva doktrina se naslanja nn prav iste varnostne principe, llull je lahko, tako končuje članek. Moskvi še hvaležen, ker je z odklonitvijo Roo-seveltovega posredovan jn prihranila Ameriki mnogo skrbi. Nekaj iz arhiva komunističnih tolp V Ljubljani 28. januarja. Opažamo, da razni komunistični krogi silno hlastajo po našem časopisju iz razumljivih razlogov, saj jim posvečamo precej pozornosti. Seveda, ko preberejo sebi namenjeno tvarino, agitirajo okrog in govorijo: »Saj je vse zlagano.« Imena, ki jih mi navajamo, so jim tudi zlagana. Pravijo namreč: »Saj tega ne morejo vedeli.« Da pokažemo tem dvomljivcem in rdečim agitatorjem, da marsikaj vemo, česar morebiti niti oni ne vedo, prinašamo danes celoten seznani belokranjske komunistične lolpe, ki se megalomansko naziva »tretji bataljone. Iz imenika je dovolj razvidno, kakšnim poklicem in kakšnim starostim pripadajo razbojniki, med katerimi jo pa morda tudi še nekaj prisilnih mobilizi-rancev. Ime v oklepaju pomeni lažno komunistično ime. datum za poklicem pa dan vstopa med komuniste. I. četa. I. vod, I. desetina: šlembalj Jože (Brglez), vodnik, rojen 2.IIL1019 v Stožicah, mizar (21.111.1942); Vukšinič Martin (Boris), desetur, 2. V. 1922, Zelebej, kmet (2. II. 1943. dez. 5. IX. 1943); Gregorič Janko, 14. IX. 1923, Črnomelj, trg. pomočnik (24. VIII. 1943, prekom. 27. IV. 1948); Zlogar Jože, 12. VIII. 1922, Ravnoce, kmet (8. IX. 1043); Gornik Jože, 29. V. 1014, Hušinja vas, kmet (8. IX. 1043); Kos Vilko (Zoran). I. V. 1923, Sp. Kašelj, učit, dijak (18. V. 1942, v Divizijo l.X. 1943; Ahina •lože, II. Ul. 1926, Lok, kmet (10. III. 1043, v Divizijo 9. X. 1043); Jaklič Ivan, 4. XI. 1808, Dolščake. kmet, 16. IX. 1913); Tratar Ignac (Nace), 14. VIL 1907, Malkovec, čevljar, 23. IX. 1042, komora, pri kom. čevlj. del 11. X. 1943); Kosec Leopold, 28. IV. 1.913, Beriča vas, tesač (8 IX. 1043); čopič Andrej (Nace), desetar, II. VI. 1009, Zagorje Knižeki, kmet (0. X. 1043. artil); Senkinc Viklor, 1.1.1023, St.Riga, kmet 9. X. 1943); Marega Emerik (Nace), desetar, 17. IV. 1915, Gorica, del. (9. X. 1913). I. vod, II. desetina. Jenič Jožo (Štefan), 24. VIII. 1914, Lo-kvice, kmet (4. II. 1043, dezer. 5. IX. 1943); Gorup Silvo, desetar, 8. V. 1925, Gaberje, kmet ((>. XII. 1942); Butala Tone, 22. V. 1920, Petrovci, kolar (13. VIII. 1943, Komora); Hribar Ivan, 8. IX. 1892, Bizovik, pleskar (14. IX. 1943, b. g. Komora); Zgonc Hajko, 31. X. 1926, Tomažine, kmet (16. IX. 1948, pogr.); Brelih Frane, 25. lil. 1905, Lokarce, Sv. Lucija, oglar (10. II. 1913); Hočevar Tončka, polit, del., 26. X. 1018, Vel. Lašče, uradnica (10. V. 1012); Fir Leopold, U. VI. 1921, Beriča vas, kmet K. IX. 1943, prekom. 27. IX. 1043); Mlinar Franc, 4. VI. 1925, Rakek, delavec (26. IX. 1913, pogr.); Pavlovi« Miha, 25. IX. 1925, Stara Cerkev, delavec (0. IX. 1943); K ranic I.ojze, 5. II. 1925, Čepno, kmet (20. II. 1043); Hiti Andrej. 13. XI. 1921, Bačkovo, delavec (16. IX. 1943); Marega Emerik (Štefan, |>olit. del.), 19. IV. 1915, Gorica, d d. (9. IX. 1948, Ital.), Jenko Ivan (Štefan, polit del.), 23. VI. 1925, Painpoje, kmet (25. IX. 1943, Ital.); Javornik Albin (Štefan, pol. del.). 12. VI. 1925, Pampojc, kmet (25. IX. 1943, Ital.). II. vod, I. desetina. Klobučar Janez (vodnik), rojen 3. XI. 1910, Kočevje, kmet (17. II. 1943); Kre-lnesec Pepi t (desetar). 6. II. 1926, Črnomelj, trg. pom. (24. VIII. 1943, prekom. 27. IX. 1913); Kosmač Ivan (pol del ), 3. III. 1902. Lokve, kmet (16. II. 1943); špacapan Mirko (MaliČek, deselar), 9. IX. 1924, Ozeljan, električar (9. IX. 1913); Hutar Edvard, 20. II 1925; Rožni dol, kovač (28. VII. 1943); Kramar Lojze, 18. II. 1928, Slrahomer, kmet (14 IX. 1943, b. g.); Hribar Marjan, 27 VII. 1925, Bizovik, pleskar (14. IX. 1943, b. g.); Mihelič Janez (prekom v III. četo); Bavdck Janez, 26.11. 1919, Marinčki, kmet (16 X 1943, pogr.); Primožič Zofka, 6. IX. 1922, Selšček, kmetica (20. IX. 1943, pisarka v šahce); Stra-žišar Anton, 12. IV 1924, Dolenja vas, delavec (15. IX. 1943). II. vod, II. desetina; rvovačič Lojze (Efendi), desetar, rojen 24. VI. 1909, Milava, tesar (17. IV. 1942); Kamenšelt Jože (Pave), desetar, 17. II. 1923, Sedinja vas, kmet (28. V. 1942, v boln. 29. IX. 1943); Judnič Jože. 20. III. 1925, Ručetna vas, kmet (10.V1II. 1943, v boln. 29. IX. 1943); Jankovič Malija, 30. IX. 1924, Mihelja vas, kmet (10. VIII. 1943; Gruden Tone, 14. X. 1922, Bavdki, delavec (tO. IX. 1943, pogr.); šuštarič Tone, 14. I. 1020, Gor. Paka, dclavec (10. VIII. 1943; Mazi Ivan (Vencelj), komisar, 17. V. 1913. Ljubljana, delavec (26. V. 1912); Zabukovec Izidor. 23. III. 1927, Krnče, mesar (15. IX. 1943, dezer, 2C. IX. 1943); čemič Vilko, desetar, 31. I. 1025, Bedenj, kmet (24. II. 1943, tečaj); Se-gina Ignac ,desetar, 26. II. 1924, Adlešiči, delavec (16. II. 1943, tečaj); Jančar Stanko, 21. X. 1924, Strletje, delavec (10. IX. 1943), Popovič Janko, 19. IV. 1907, Škem-levcc, kmet (8. IX. 1913). III. vod, I. desetina; Kočevar Lojze (Smreka), vodnik, roj. j III, vod, II. desetina: Kirn Jožo (Marjan), desetar, rojen 16. 11. 1917, Gabernik, delavec (13. I. 1913, v štabu bat. kurir); Vukšinič Tone, 2. VIII. 1926, Želebej, kmet (10. IX. 1043); liratauič Ivan, 16. 1. 1927, Lokvlca, kmet 10. IX. 1943, v šolo 3. VIII. 1943); Klop-čič Jože, 15. VII. 1910, Tomažini, delavec (16. IX. 1943, dezer. 26. IX. 1943); Gorše Tone, 15. IX. 1915, Obrh, rudar (14. VIII 1943); Mahek Vinko 12. III. 1017, Vevče, dtdavec (15. IX. 1943); Pi-lipovič Dane, politični delegat, 26. X. , Lampič Avgust, 28, VIII. 1923, Bizovik 6, pleskar (15. IX. 1943), pri kom. 16. X. 1943; Ržek Miroslav, kurir bat., 10. IV. 1925, Rakek 21, delavec (26. IX. 1943); Pirman Franc, 30. III, 1923, Rakek 138, špediter (26. IX. 1913)," v šoli; Turšič Jože, 19. II. 1905, Bezuljak 2, delavec (16. IX. 1913); Ljubič Franc, 19. X. 1911, Javorje 25, krojač (17. IX. 1943); Nedoh Bogomil, 17. VIII. 1926, Požana 14, delavec (17. IX. 1943); Čenelak Jože, 25. IV. 1926, Jelovec 5, delavec (25. II. 1943); Ivančič Slavko, 31. III. 1925, Male Loče 17, delavec (25. IX. 1943); Colin 1014, Kočevje, šofer (19. VIII. 1943); Mu- » v «nJ v . - 'j . star Ignac, VI. XII 1911, Predstruge, de- , fndrej, M X. 1903, Kutezov, delavec avec (13. IX. 1943, j>ogr.); Peterlin Ivan, 20. XII. 1911, Dolščaki, delavec (16. IX. 1943, dezer. 26. IX. 1943); Purkat Jože, 25.1.1926, Strletje, delavec (16. IX. 1943); Kraševec .ložo, 24. IV. 1901, Beneča vas, kmet (8. IX. 1943, tež. koc.); Marolt Janez, 24. IV. 1923, Marinški, dclavec (16. IX. 1043, tež koc.); Ormek Ivo, 21. XII. 1905, Sv. Lucija, Ulrorn. kmet (13. II. 1943, komora); Ivančič Stanko, 24. IV. 1918, D. M. v Polju, trg. pom. (15. IX. 1943, ustreljen); Šavora Janez, 0. VII. 1899, Pule, delavec, 8. IX. 1943, komora);, Savora Jože, 24. II. 1903, Pule, delavec (8. IX. 1043, komora); Prudič Franc, 7. IX. 1927, Rakek, delavec (26. IX. 1943, v šolo 3. X. 1943); Prudič Anton 13. V. 1926, Rakek, delavec, 26. IX. 1913, v šoli). Komanda I. čete: Cvelbar Viktor (Stane), nam. bat. koman., roj. 28. 7. 1922, Sela, kmet (15. V. 1942, v štabu batal.): Romih Rihard (Piki), pol. kom.. 30. 1. 1912, Novo mesto, mizar (3. 3. 1942, bolnica); Badovinac Vlado, nam. kom. 15. 10. 1925, Rosalnica, ključ. (22. 5. 1942); Lotrič lline, nam. pol. kom., 20. 2. 1923, Ljubljana, štud. med. (9. 6. 1942); Petrič Miran, kurir. 4.9.1926, Črnomelj, trg. pom. (8. 9. 19-13, prekoin. 27. 9. 1943); llumovec Franc, bolničar, 27. 0. 1917, Vrhnika, delavec (16. 9. 1943); Strle Franc, kurir, 3. 6. 1927, Podcerkev, dijak (27.3.1943); Klančar Lojze (Kovač), komandir čete, 28. 7. 1923, Rudnik 36, pleskar (10. 9. 1941). II. četa. I. vod, I. desetina: Jc-enovec Vinko, vodnik, roj. 25. 12. 1916, Vrhnika 27, natakar (20. 9. 1943); Grom Jože, vodnik, 21. 2. 1923, Vrhnika 25, tesač (20. 9.1943); škof Martin, 10.11. III. vod, I. desetina: Otrin Jože, vodnik, rojen 1. 10. 1917, Vrhnika 12, krojač (20. 9. 1043); Golob Jože (Rudi), desetar, 18. 1. 1924, St. Ru-pert 19, delavec (11. 1. 1943); Cvelbar Anton, 25. 3. 1922, Obrije 8, delavec (15. 9. 1943); Povše Franc (Blaž), 1. 3. 1920, Klenovik 1, delavec (15. 1. 1943), komora; Zvokelj Milka, 14. 5. 1928, Slap 90, delavka (8. 3. 1943); Rauh Jože, 7. 7. 1925, Bojan ja vas 48. delavec (2.9.1943); Slobodnik Janez, 14. 12. 1907, Bojanja vns 40, delavec (2. 9. 1913), premeščen v Laško; Pavletič Vojo, 1. 9. 1922, Vrh-nikn 5, dijak (20. 9. 1913), prekom. 27. 9. 1943; Pavletič Rado. 29. 9. 1923, Vrhnika 5, dijak (20. 9. 1943), prekom. 27. 9. 1913; Vučinič Dako, pol. del.. 30. 3. 1917, Vrhnika 2, brivec (20. 8. 1943); Bartol Lojze, 11. 6. 1921, Segova vas 18, delavec (27. 9. 1943); Česnik Franc, 6. 10. 1899, Zagorje 10, kmet (1. 10. 1943); Stankovič Marko, 26. II. 1910, Bojanja vas, kmet (2. 9. 1943), prem. v Laško; Petrič Martin (Martin), brigadni inten-dant, 5. 8. 1916, Notranje gorice, mizar (U. 9. 1943); RJožo Anton, 8. 12. 1908, St. Maria Magdalena 192, sodar (17. 9. 1943); Jordan Marjan, (i. 6. 1926, Triesle polo 8, elektr. (17. 9. 1943). III. vod, II. desetina: Grofol Franc, bolnič. č., rojen 1. 12. 1921, Vrhnika 26, delavec (20. 9. 1943); Prijatelj Mirko, 10. 3. 1020, Mavšiče 4, žel. delavec (14. 9. 1943); Vančas Tone, pol. del., 7. 5. 1924, Otok 24, delavec (17. 2. 1943); Mravinc Stanko, desetar, 9. 9. 1912, CerkviŠče 19, delavec (24. 3. 1943); Korenčič Anton. 26. 5. 1922, Rakek 143, ključ. (26. 9. 1943); Albreht Franc, 15. 8. 1926, Vrhnika 5, tesar (20. 1908, G Lokvica 52, delavec (U. 9. 1943); 9. 1943); Lovšin Jernej, 19. 10. 1914, Go Molek Franc, L 6. 1914, Trnovec 22. mi- J Spinovo 2, mlinar (15. 9. 1943), pogre-zar (8. 9. 1943); Albreht Franc. 18. 11. San; Sedmak Pavel, 27. 3. 1904, Za 1924, Vrhnika 11, delavec (20. 9. 1943); .................. Gruden Albin, 10. 10. 1924, Predstruge, dijak (13. 9. 1943); Fortun Franc, 18. 10. 1012, Domelj 28, delavec (29. 8. 1913); Pikel Flrnest, obvešč. čete, 24. 6. 1915, Vrhnika 3, brivec (20. 9. 1943); Bogataj Tine, kurir, 8. 2. 1922, Vrhnika 12,'krojač (20. 9. 1043); Volek Janez, 8. 9. 1903, 1'olšeče 5, čevljar (17, 9. 1913); Česnik Ivan, 19. 2. 1909, Zagorje 51, kmet (1. 10. 1013), Barbič Oto, 6. 1. 1921, St. Bije. delavec (9, 10. 1943, pobegnil 12. 10. 1943). I. vod, II. desetina: Povše Justin, pol. del., rojen 25. 10. 1925, Uršno selo 71, zidar (25. 1. 1943); Nagode Pavel, 30. 9. 1920, Vrhnika 22, strojar (20. 9. 1943), Oblak Tomaž, je bil samo začasno desetar, 11. 8. 1924, Vrhnika 26, del. (20. 9. 1943); Škoporc Ivanka, kuharica, 12. 9. 1921, Malkovec 6, delavka (3. 8. 1912, komora), Sladin Vekoslav, 12. 8. 1913, Dantelj 15, delavec (12. 8. 1913, komora), Mavec Franc, 30. 8. 1021, Golo U, delavec (28. 8. 1013, komora); lleršie Vinko, 11. 1. 1921, Cerknica 291, žel. del. (26. 9. 1943); Movi Ivan, 26. 5. 1923, Rakek 165, delavec (28. 9. 1943;; Indes Ludvik, 3. 6. 1914, Kočevje 139, uradnik (8. 9. 1943, rez. štab. podnar.); Vraničar Martin, 29. 10. 1910, Kočevje 154, uradnik (8. 9. 1913, rez. pod.); Lakota Albreht, 23. 8. 1922, Koseze 26, delavec (3. 9. 1943); Davdič Anton, 17. 9. 1902, Obrava 66, kolar (28. 11. 1S43); Mi-klavec Anton, 16 11. 1903, Obrava 46, delavec (28. 11. 1943); Cegiar Ivan, 17. 1. 1901, Obrava 12, delavec (25. 9. 1913); Gustinčič Franc, 7. 5 1919, Snožice 7, čevljar (21. 9. 1913); Ciglar Zorko, 4. 5, 1908, Obrava 19, delavec (27. 9. 194::); Manilovič Jože, 5 5. 1900, Jelovec 31, delavec (27. 9. 1943). II. vod, I. desetina: Dragar Anton (Ciril), deselar, rojen 27. XI. 1923, Pokojišče 3, delavec (5. V. 1942); Guštin Janez, 25. X. 1922, Lokvica 22, delavec (14. II. 1943); Klemenčič gorje 100, kovač (L 10. 1943); Vidmar Ivan, 4. 12. 1909. Begunje 2, kmet (10. 9. 1943), dezert. 17. 9. 1913; Turšič Jože, 18. 3. 1926, Bezuljak 35, delavec (16. 9. 1943); Zalokar Franc, 31. 10. 1913, Ško-cjau 32, kovač (17. 7. 1943), prek.; He-uigman Anton, 19. 3. 1907, Prigorica, delavec (10. 9. 1943), v 3. Četo; Ivane Ka-rol, 10. 1. 1009, Ponikva, obrtnik (10. 9. 1943), v 3. četo; Knaus Alojz, 27. 3. 1913, Mali Log, dclavec (3.10. 1913), v 3. četo; Ilenigman Franc, 20. 11. 1911. Prigorica, delavec (10. 9. 1943), v 3. četo. Komanda čete II. Ločniškar Franc (Sine), koman. č., rojen 15. 2. 1926, Galjevica 56, ldep. vaj. (4. 8. 1941), prekom.; Dolničar Janez (Janošik), nam. bat. komisaaja, 31. 8. 1921, Šujica 24, zlat. pom. (b. 6. 1942), prekom. Stab.; Remih Milan, nam. kom. č., 4. 9. 1923, Zeljne 43, delavec (3. 5. 1942); Suhadolc Tone (Uran), nam. komi. č., 20. 9. 1921, 1'odsmreka, zidar (12. 12. 1942). III. ČETA. I. vod, I. desetina: Fopčic Janko, vodnik, rojen 1. 11. 1922, Ribnik 10, krojač (5. 2. 1913); Škedel Anton, 22. 12. 1923, Zajčji vrh 3, kmečki sin (18. 8. 1943), v prek. 27. 9. 1943; Krašovec Jože, 6. 6. 1009, Lokvica 42, kmečki sin (8. 9. 1943; Klemenčič Jože, 19. 2. 1912, Gor. Lokvica 38,.kmečki sin, 8. 9. 1913; Starešinič Tone, 5. 3. 1925, Kra-sinac 17, krojač (8. 9. 1943); Pcčaver Fr„ 0. 6. 1914, Rodine 10, miz. pom. 18. 0. 1913); Muiič Marlin, 4. jan. 1904, Tmo-vcc 10, kmet (20 8. 1943), komora; Koknl Franc, 2. 2. 1925, Trnovec 13, kmečki sin (8. 9. 1943), komora; Kovačič Jože, 26. 9. 1907, Urmanc 10, kmet (16. 9.' 1943), dezer.; Klančar Lojze, kovač, vodnik, 28. 7. 1923, Rudnik 30, pleskar (10. 9. 1041), v preko. I četa; Primožič Janez, 25. 7. 1925, Bezuljak 41, kmečki sin (15. 9. 1943), iz delav. čete; Debevc Franc, 26. 12. 1903, Begunje 11, kmet (15. 9. 1943), iz dclnv. čete; Božič Franc, 17. 10. 1924, Gor. Ze-men, kmečki sin (21. 10. 1913; Ilrovalin Ivan, 30. 5. 1909, Gor. Zemen 44, kmet (11. 10. 1943); Vičič Stane, 16. 7. 1925, Gor. Zemen 34, kovač. (11. 10. 1943), težki bac.; Gržina Jožef, 8. 11. 1922, Gor. Zemen 47, kmet (10. 10. 1943), težki bacač. II. vod, II. desetina. Ncmanič Jože, vodnik, rojen 19. XII. 1907, Gor. Lokvica 36, kmet (8. IX. 1943); Bačir Anton, kuhar, 12. I. 1904, Sv. Lucija 16, kmet (5. II. 1943), komora; Muc Anton, 4. IV. 1921, Primostek 10, kmečki sin (13. II. 1943), komora; Zakrajšek Karol, 6. XI. 1899, Sv. Duh 1, kmet (20. IX. 19-13), komora; Zakrajšek Franc. 6 IV. 1904, Runarsko 5, kmet, (20. IX. 1943), pegr.; Marinček Janez, 4. IV. 1910, Vel. Vrh 20, kmečki sin (20. IX. 1943); Lah Jože, desetar, 2. VIL 1922, Zales 1, kovač (20. IX. 1943); Pirman Jože, 4. VIII. 1921. Bočkovo št. 1, kmečki sin (20. IX. 1943); Zakrajšek Jože, 14. IX. 1915, Hiteno 4, kmečki sin (20. IX. 1943); Valenčič Avgust-Zvonko, pol. de!.. 2. VII. 1927. Košbana 2, kmečki sin (5. I. 1943); Jager Franc, 20. XII. 1023, Bizovik 8, štud. trg. (16. IX. 1943), Bg. prek.; Slavec Anton-Zvonko. pol. del., 18. XII. 1916, Knežaki 102, kmet (16. IX. 19-13); Tomšič Josip, 24. IX. 191-1, Knežaki 50, gostilnič. (25. IX. 1943); Tomšič Alojz, 4. VIL 1914. Bač 25, del. (29. IX. 1043); Požar Viklor - Zvonko, pol. del., 3. IX. 1922, Bač 49 (15. IX. 1943). III. Tod, I. desetina. Štanger Franc, vodnik, rojen 27. 8. 1924, Slan 19, kmečki sin (4. 1. 1943), tečaj; Kočevar Izidor, obvešč., 22. 12. 1909, Hrast 9, orožnik (7. 9. 1943); Galej Miha. 10. 9. 1908, Novaki, kmečki sin (11. 2. 1943); Živec Lojze, GoČc, kmečki sin (3. 2. 1913), pogr.; Savora Janez, 16. 1. 1903, Hrast 9 (7. 9. 1913); Dragovan Franc. 19. 9. 1908, Gor. Lokvica 15, kmet (8. 9. 1943); Gorišek Janez, 17. 1. 1926, Novo mesto 4, delavec (1. 9. 1943), prekom. v divizijo; Tekavec Franc, 28.0. 1901, Pavac 12. kmet (20. 9. 1943), vrnil, pogr.; Žurga Franc, 3. 7. 1920. Topol 8, kmečki sin (20. 9. 1943); Ponikvar Jakob, 25. 5. 1915. Potseče 3, kmečki sin (20. 9. 1943), v 4. bat.; Hren Jože. 23. 2. 1927, Bezuljak 32, kmečki sin (15. 9. 19431; Anžič Franc, 21. 9. 1926, Bizovik 100. vodom. (15. 9. 1943); KoŠčak Franc, 20. 9. 1918. Pikovnik št. 2, šofer (15. 9. 1943); Oblak Anton. 29. 5. 1925, Bač 20, uradnik (15. 9. 1943); Mejak Franc. 20. 2. 1916. Juršec 71, kmet (11. 9. 1943), v 4. bat.; Jeksetič Peter, 8. 6. 1905, Trepčane 42, kmet (15. 9. 1943); Štam-berger Alojz. 5. 5. 1905, Kuteševo 61, kmet (15. 9. 1943), v 4. bat. III. vod, II. desetina. Stanišič Lojze, desetar, rojen 4. 4. 1915. Cerkvišče 2, kmečki sin (14. 2. 1943), dezer.; Koho Andrej, kurir, 2. 1. 19'25. Dobri dol 5, kmečki sin (21. 1. 19431: Mavern Lojze, 21. 9. 1915, Vapča vas 87, kmečki sin (15. 8. 1943), v prekom. 27. 9. 1943: Selakovič Janko, 2. 8. 1905. Škenievac 12, delavec (7. 9. 1943); M od i c I.ojze, 1. 6. 1909, Vel. Rloke 14, Franc, desetar, 17. 10. 1909, Gahc-rje 106, | Vmet (20. 9. 1943); Sierle Jože. 10. o! orožnik (16. 2. 1913), odšel 1 ' " 1 samovoljno; Starešinič Krasinec 17, kmečki pri komori pogrešan; Velikonja Anton, deselar, 2. 11. 1914, Orehek 10, delavec (12. 1. 1943); Ravnikar Andrej, 7. 11. 1897, Pokojišče 6, kmet (10. 5. 1042); Ravnikar Jože, 8. 3. 1925, Pokojišče 6, kmečki sin (10. 5. 1942); Vlahovič Mirko, 10. 12. 1926, Vinica 15, kmečki sin (10. 7. 1913); Rupar Jože, 20. 11. 1911, Mački 2, kmečki sin (12. 9. 1913), pogr. 6. 19-12); Glavan Ludvik, nam. komand., 1. 3. 1910, Gor. Straža 40, kmečki sin (21. 1. 1943); Goli Stanko-Ilija, komisar, 15. 10. 1913, Ljubljana, Cerkvena ul. 1, akademik (14. 7. 1942); Snoj Jože-Piki, nam. kom., 23. 2. 1925, Ljubljana, Tovarniška ul. 18, študent (28. 6. 1942); Slak Alojz, nam. intend., 10. 3. 1905, Dobrnič 38, mizar (1. 4. 1942), pri komori; Malko Janez, kurir, 18. 4. 1925, Gabrje 60, kmečki sin (17. 2. 1943), v prekom. 28. 9. 1943; Kolenc Jože, 17. 2. 1917, št. Rupert, Bistrica 33, delavec (6. 5. 1942), pri komori. Težki bacač, III. četa Svetek Alojz, vodnik, roj. 19. 6. 1907, Bizovik 62, zid. polir (16. 9. 1943); Mohor Lojze, 19. 1. 1925, Loški potok 23, delavec (17. 9. 1943); Marolt Janez, 24. 4. 1923, Marinčki 7. delavec (10. 9. 1943), pogr.; Benčina Lojze, 29. 1. 1925, Loški potok 23, delavec (17. 9. 1943); Kraševec Jože, 24. 10 1901, Bereča vas 23, kmet (8. 9. 1943); Gradišar Karol, 24. 5. 1908, Boštetje 2, kmet (16. 9. 1943), pogr.; Nagode Andrej, desetar, 19. 9.-1921, Vrhnika 22, kovač (20. 9. 1943), v prekom. v III. vodu 28. 9. 1943; Debevc Tone, 1. 10. 1919, Begunje 11, ključav. (15. 9. 1943). Minerski vod Marinič Nikolo, 15. 9. 1918, Boždtovo 1, čevljar (1. 7. 1942), preh. tečaj; Bo-bek Pepca, 3. 3. 1923, Vovčo 5, kmečka hči (29. 3. 1943); Čcbej Ciril, 29. 3. 1914, Gor. Tribuša 59, kmet (6. 2. 1943); Čerin Ivan, pol. del., 24. 6. 1921, Ljubljana, brivec (11. 7. 1942); Drečnik Ant. (Zvone), vodnik, 2. 4. 1922, Vinji vrh 28, kmet (22. 5. 1942); Jaklavič Lojze (Ciril), 4. 2. 1920, Gor. Lokvica, delavec (20. 2. 1942); Jager Leopold, 7. 9. 1923, Dobrunje 33, ple-' ar (15. 9. 1943); Jager Anton, 4. 2. 1922, Dobrunje 33, kmet (15. 9. 1943), prek.; Konkaš Lino, 10. 3. 1919, Trst, pek (9. 9. 1943); Papič Lojze, 18. 10. 1900, Bereča vas 27. kolar (7. 9. 1943); Sturm Jože. 12. 2. 1927, Mcdana 37, kmet (14. 2. 1943); Želko Franc, 20. I.1924, Dol. Lokvica 2, kmet (7. 9. 1943). Delavska četa Gruden Bene, roj. 20. 3. 1905, Nova vas 23; Hiti Rafael, 1. 10. 1914, Nova vas 30; Habič Ančka, 6. 6. 1921, Podli-poglav 19; Hočevar Janez, 29. 3. 1914, Dobernič 29; Intihar Jože, 15. 3. 1925, Bločce 20; Kocman Jože, 1. 10. 1914, Za-vrh 14; Intihar Jože, 1. 12. 1905, Cerknica 184; Lesar Andrej, 16. 11. 1908, Ravne 10; Mihevčič Janez, 30. 5. 1911, Metulje 1; Modic Lojze, 19. 1. 1904, Volčje 1; Molek Franc; Obreza Lojze, 10. 8. 1903, Sevšček 21; Plus Lojze, 8. 6. 1906, Ravne 1; Paternost Franc, Pav-šnar Viktor, 15. 4. 1L99, Cerknica 209; Struna Bogdan, 15.4.1921, Galjevica 101; švigelj Matevž, 4. 11. 1911, Selšček 4; Šega Ciril; Turk Karol, 8. 9. 1910, Topol 18; Zalar Anton, 13. 11. 1906; Bezuljak 25; Zalar Janez, 18. 5. 1907,.Bezuljak 14; Pintar Lojze, 22. 0. 1923, Studenec (Bločce) 19; Kateren Jakob; Debevc Leopold, 23. 9. 1908, Bezuljak 18; KranjcJože, 29. 3. 1907, Topol 22; Petrič Janez, 17. 10. 1908, Bezuljak 57; Žgajnat^fciril; Ponikvar Lojze, iz 3. čete; Tomšič Gregor, 3. 4. 1899, Knežak 159, delavec (9. 10. 1943), dez. 18. 10.; Sedmak Tone, 27. 1. 1921, Podtabor - Knežak, delavec (9. 10. 1943). dez. 18. 10.; Šenkinc Franc, 30. II. 1903, St. Bija, kmet (9. 10. 1943); Puar Jožef, 25. 4. 1191, Trst, delavec (14. 9. 1943). Stab III. bat. Horvat Ignac (Jure), bat. komandant, roj. 15. 9. 1905, Ljubljana, zidar (12. 5. 1942), iz 3. čete; Cvelbar Viktor (Stane), nam. komand., 28. 7. 1922, Sela, kmet (15. 5. 1942), iz 1. čete; Sedej Ferdinand (Nande), bat. kom., 13. 7. 1921, Aleksan-drija, dijak (11. 7. 1942), iz 1. bat.; Dolničar Janez (Janošik), nam. kom., 31. 8. 1921, Šujica 24, zlat. pom. (6. 6. 1942), Lojze, 12. IX. 1924, Krupa 2, delavec (14. I. 1043), prekom. 27. IX. 1943; 02-bolt Franc, 10. III. 1921, Babno polje 85, delavec (12. V. 1942), prekom. pri D. č.; 113), odšel v bolnico ' 1012, Topol 17, kmet (20. 9. 1943), de- ' 11 2- £ete: K'«" ^ie (Marjan), kurir, nnič Janez, II. 7. 1923, I ./Pr.; Prcložnlk Vinko, obvešč. bat.. 30. 1 16- 2- 1917> Gabernik, delavec (13. 1. čki sin (24. 8. 1913), j 12. 100.8, Desterniko 22, orožnik (25. 2. i m3)> L čete; Ržek Miroslav, kurir, - '-*- 1013). bat. obv.: Škof Ivan, 27. 4. 1925, I 10- 4- 1925, Rakek, delavec (26. 9. 1943), Dragomlja vas št. 27, kmečki sin (0. 9. lz 2- cete; Lokar Franc, kurir, 9. 1. 1925, 1913). tečaj; Korošec Niko, 4. 1. 1923, I5acie. kmečki sin (10. 3. 1943), iz 1. če-Bizovik 94, trg. vaj. (16. 9. 1943); Skrlj te: Preložnik Vinko, obveščevalec, 30. Ančka. 7. 7. 1924. Begunje 3, kmečka 12- 1908. Desternika 22. orožnik (25. 2. hči (24. 9. 1943); Žugelj Rudi, pol. del., 1 ?943)< iz 3. čete; Lavrič Rudolf (Gašper), 28. S. 1025, Podzemelj 20, kmečki sin »ntendant bat., 14. 4. 1914, Gor. Polje, (16. 2. 1943); Suhle Jože. 20. 12. 1905, Posestnik (24. 1. 1943); Zaje Ančka, bat. ..... Bereča vas 14. kmet (1. 9. 1043); Mihe- boln., 18. 6. 1922, Šmartno o. S., kmečka 29. 9.; G.onelli Pepe, 24. 12. 1923, Cala- lig Ivan. 23. 7. 1022. Dev. Mar. v Polju h8i (14. 7. 1942), tečaj; Primožič Zofija, ! vorno 12, kmet (3. 8. 1943); Mihelčič , 36, kmet (12. 9. 1943); Šernec Janez, pisarna bat., 6. 9. 1922, Selšček 7, kmeč-Vrnko, 26. 5. 1913, Babno polje 11. de- j 13. 12. 1910, Bač 142, kmet (15. 9. 1943); ka hči (23. 9. 1943; Judeszt Ludvik (Lud- ,nvp* ,ai 7 w vns ' ' "------ " " 1900, Bač 1, kmet vik), pisar, 3. 6. 1914, Kočevje 129, pis. č Stane, 11.9.1922, "rad. (8. 8. 1943), prekomand. od 2. četo sin (11. 9. 1913). ' " " " Komanda III. čete. Shufca Jože-Marlin, komandir, rojen !5, 12. 1921, Stranska vas 20, tesač (28. Brancelj Jakob, 26. 7. 1914, Bezuljak 10, priv. uslužb. (15. 9. 1913); Ivančič Ivan, 16. 4. 1902, Male Loče 16, kmet (1. 10. 1913), v 4. bat.; Ivančič Andrej, 14. 0. Videlič Ivnn, 25. III. 1925, Stara lipa 17, 1 1007 Malo Lo£e' 9 kmGt (2H "" - - — ......- 1020) U. 1923, Brdo. delavec (6. II. 1943); Su- kovač (1. VI. 1912); Benčina Lojze, 10. l,at.; llular Anton, pol. del., 18. 2. kle Jože, 20. XII. 1005. Beriča vas. kmet n. 1925, Šcgova vas 22, delavcc (17. IX. Vrbovc 15, krojač (23. 9. 1943). (8. IX. 1943); Jelenič Anton (Metod), ku- 1943), prekom. bacač. t.; Bavdok Lojze, , .. , T . . har, 11. XII. 1912, Lokvica, kolar (14. II. 24. VI. 1922, Marinčki 1, delavec (10. IX. vod> L 1913); Mermolja Ivan. 21. X. 1919, Selo 1943), komora; Zupančič Matija, komi-' Jakovčič Viktor, vodnih, 16. 7. 1025, pri černičah. kmet (7. 11. 1013); Vrani- sar, 17. II. 1022, Sp. Ilrušca 40, pleskar Cerkviče 3, kmečki sin (24. 2. 1943), de- čar (Kranzar) Marlin, desetar, 28. X, 1910, (20. IV. 1942); Zugclj Franc (Boris), 22. zcr.; Kure Marlin, deselar, 4. 8. 1927, Grm Kočevje, uradnik (8. IX. 1913). I VIL 1922, Otok 9, delavec (16. II. 1943); 5, kmečki sin (13. 2. 1943), dezer.; Jališa cele zgodbice o tem, kako je bil oče odpeljan doma jih torej zločinsko vodstvo komunistične parlije uporablja za svoje kurirje. Železniško osebje ua postajah in po vozovih ima s temi otroki vedno velik križ. Po vlaku se pode in kriče ter se polnili tudi že vedno bolj pritožujejo čez nje. Če kdo od potnikov le mlade nadlcž-neže posvari, se od kake strani hitro oglasi kak ofarsko usmerjen potnik, ki dn eljan v internacijo in da jc zaradi tega mora pojamrati nad »nesociainim« čutom, 011111 beda zelo velika. Zopet drugi otro- ko so ti otroci " " vendarle živ dokaz o tem. ci pripovedujejo, da so slarši begunci, da kako velika jc beda in stiska, itd. Neka-so morali odili iz svojih bivališč iz lega teri dečki pa so začeli svojo nalogo opravah onega razloga. Njihovi starši so sedaj ljati že lako »dobro«, da sc spuščajo žc brez vseh sredstev in zato je treba ponin- v propagando in skušajo trositi novice, gati, itd. Kmetje se jih večinoma usmili- kakor jim to naroče v raznih koniunistič-jo in jim dajejo živila, kolikor pač 1110- nih središčih, rejo. Toda ti dečki in deklice sc večinoma 1 s tem ne zadovoljc in prosjačijo naprej šc za denar, vsaj za toliko denarja, da bi sc mogli z vlakom odpeljati tja, odkoder so prišli. Večkrat se jc že zgodilo, da so ti maloletniki polem krenili še v gostilno in se tam opijanili ter polem počeli razno odvratnosti. Komunistični kurirji Toda ti otroci nc opravljajo snmo bč- Kdor pozna brezobzirnost komunistično stranke pri Izbiranju sredstev za svojo propagando, se ne more čuditi tej nečlovečnosti, ki izrablja otroke o lako žalostno namene. OF razpolaga z zadostnimi sredstvi in dejansko tudi z velikimi sredstvi plačuje tisle, ki vrše njene naloge. Večina teh olrok mora ledaj hoditi beračit samo iz propagandnih razlogov. Ljudje si žele, da bi hila ta podlost ko» raških poslov. Zadnje čase je bilo opa- munislične taktike zatrta Kjer je dobra volja, je vse mogoče Vsa meščanska šola itna pouk v eni sami sobi Zaradi vojnih nujnosti so morali mno- j Šolskih nalog seveda ne bo mogače gl zavodi prenehati s poukom, ker niso pisati, zato pa bodo dobivali učenci to-imeli več prostorov. Taka usoda je zadela liko več domačih nalog V slovenščini, tudi tretjo mešano 'meščansko šolo v Mostah. Vendar učiteljski zbor ni obupal, ampak je "iskal možnosti, kako bi vsaj v omejenem obsegu nadaljeval s poukom. In možnost se je našla. Mestni cestni odbor je odstopil sobico, veliko 3X5 metrov za pisarno ravnateljstva in konferenčno sobo. Gostilna Lasan je od- nemščini in računstvu so mesečne naloge predpisane. Pri zgodovini, zemljepisu itd pa bodo dajali g. učitelji učencem navodila, kako naj si delajo iz snovi izvlečke, ki jim bodo zelo olajšali študij pred izpiti Razumljivo je, da v tistih nekaj minutah ne morejo gg učitelji izpraševati Za- stopila svojo točilnico, ki jo uporablja le to je v načrtu, da bi se vršili izpiti ob poleti, kadar je odprt gostilniški vrt, za polletju in na koncu leta Znanje, ki ga | šolsko sobo. In sedaj se vrste v tem pro štoru vsi razredi. Vsak razrend ima eno dopoldne ali popoldne pouk, le četrti razred, s katerim se meščanskošolski študij konča, ima pouk dvakrat tedensko. Učiteljski zbor je izdelal skrčen učni načrt, ki je poudaril le najbistvenejše. V štirih urah tedensko je treba namreč povzeti vse, kar se je nekoč predavalo v 35 in več urah Odpasti so morali predmeti kot petie, telovadba in lepopisje. Ženska ročna dela imajo le 5 minut te- bodo učenci pokazali pri teh izpraševanjih, bo odločilno za njihova spričevala. V času izpitov bo imelo ravnateljstvo novo skrb, kje dobiti kaj več prostorov, kajti v štirih urah ni mogoče v vseh predmetih izprašati 30 in več učencev. Učiteljski zbor tretje mešane meščanske šole je dokazal, da se da tudi v težavnih okoliščinah marsikaj storiti. Žel 1 bo hvaležnost učencev, 'ki bi sicer izgubili leta in še večjo hvaležnost njihovih staršev. Pri večjih učnih zavodih so take I l zasilne rešitve težko izvedljive, vendar densko, kar zadošča, da se določi učen kam delo za sledeči teden Tudi prirodo- tudi v teh primerih, kakor čujemo, priza-pia in zemljepis imata le nekaj minut, v deti skušajo pripraviti tečaje, ki bi r«-katerih zvedo učenci, katera poglavja šili učencem uspeh šolskega leta Brez iz učnih kniig naj do prihodnjega tedna . vsakega pouka pač ne bo mogoče dajati predelajo. Slovenščina in računstvo se ' spričeval, tega se zavedajo učitelji in poučujeta 60 minut tedensko, estaii pred- | profesorji, zavedajo pa naj se tudi di-meti pa po 35 minut. I jaki in posebej še starši. Zgodovinski paberki 29. prosinca 1790. leta se je rodil na Poličkem in edino uspešno, kakor se mu je zdela potrebna v šoli. Udejstvoval sc je nekoliko kot pesnik in šolnik, predvsem pa kot nabožen pisatelj in zgodovinar. Glav- vrhu pri Gornji Radgoni narodni budi- no Kremplovo delo so »Dogodivščine telj, pisatelj in zgodovinar Anton Štajerske zemle«_, romantično m vnadu- Krempl. Ljudsko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, gimnazijo v Mariboru in Gradcu, v Gradcu je dovršil tudi bogo- šena zgodovina Štajerske. 1852. leta je umrl na Dunaju Jan K o 11 4 r , rojen 1793. 1, v Mošovcih na slovje. Leta 1809. je bil med štajerskimi Slovaškem. Deloval je kot pastor v Pešti, Zn dunu&njl dan Koledar Sobota, 29. prosinca: Franc Sal-ski, škof in cerkveni učenik; Valerij, škof; Barbea, inučenica. Nedelja, 50. prosinen: Feliks IV., papež; Martina, devica in mučeni-ca; Savina, sveta žena. Dramoko gledališče »Cvrček za pečjo« — Red Sobota, ob 16. Operno gledališče »Mrtve oči« — Izven. Ob 16. Kino »Matica« »Takrat...« — Predstave ob 15 in 17.30. Kino »Union« »Kohlhieselovi hčerki*. — Predstave ob 15.30 iu 17.30. Kino »Sloga« »Bolha v ušesu«. — Predstave ob 13 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imnjo lekarne: dr. Piccoli, Bleiwcisova c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljul od sobote, 29. t. m. od 20. ure do ponedeljka, 31. t. m. do 8. ure mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, telefon 32—84. brambovci. Služboval je kot kaplan v Svetinjah, v Ormožu, odšel nato v Ptuj,, kjer je ostal do septembra 1826, ko je prevzel župnijo Sv, Lorenc v Slovenskih goricah. Zaradi spora z dekanom je odšel nato v Malo Nedeljo, kjer je ostal do smrti 21. decembra 1844. leta. Kremp-lova preporoditeljska fiziognomija se je v glavnih obrisih nedvomno izoblikovala še v Gradcu, kjer je v letih njegovega šolanja Primož zbiral slovenske bogoslov-ce in jih vnemal za materinščino. Zaključil in poglobil je to pripravi njegov prvi župnik, navdušen Ilirec M. Jaklin, ki je vsak dan imel z njim vaje v slovenščini. V Ormožu je bil K. že dograjena osebnost, z jasno lastno ideologijo, v svojem rodoljubnem mišljenju tako neustrašen, naravnost agresiven, da je prišel navzkriž s predstojniki in sodiščem Tak poln ognja, odločen in neupogljiv je ostal do svoje smrti. Ta ogenj so vžigali v njem »krasni KollSr^vi nazori«, značilno zanj pa je, da kljub veliki navdušenosti za ilirsko idijb nikoli ni zapustil domačih tal. V pFak^l11 jc vse življenje ostal Slovenec, prepričan), da resnično prosvetno delo uspeva le v domačem jeziku. Naravno je, da je mož s takimi nazori tudi učiteljsko delo postavil na domačo podlago; videč smoter tega dela v poučevanju, izobraževanju ljudstva, je moral smatrati slovenščino v knjigi za prav tako nujno nato kot profesor na dunajski univerzi. Dva nesmrtna mojstra slikarstva in kiparstva opisuje In N slikami komentira nova knjiga: Ilafncl Sanli (napisal Balsamo Crivelli) Michelangelo (napisal Merežkovskij). In Prevedel Joža Lovrenčlf. llmetnostno- Oddajniška skupina Jadranskoprimorje RADIO LJUBLJANA ( Dnevni spored za 29. Januar: f Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vme.s: 7.30 Poročila v slovonščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini .— 12.45 Koneert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 27 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldnnski koncert — 17.45 Gospodinjsko predavanjo — 19 Koncert L. M. Skerjanca — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled sporeda — Kollar je početnik in glasnik misli o slo- zgodovin-kl uvod napisal ln slike Izbral Fr. vanski vzajemnosti Najpomembnejše pes- | S t e 1 6 ,25* str. vez. 15 lir. niško delo je lirsko-epska alegorična pes- LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI nitev »S14vy hčera«. ' Pred škofijo 3 — Miklošičeva 3 Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih Občni zbor Prirodoslov. društva i ki so jih stranke prejemale, ne da bi ■ . 1 bile upravičene. Višek prestopkov pre- V četrtek |e imelo v prostorih univer- , , . r . '„.„■_ • j„ . , .' , . ... , , i • hrunjevalnih predpisov je menda do-zitetnega mineraloškega instituta občni , 1 , . 1 , i- „ .i.,.,u -u— __________i segla neka stranka v Siski, ki je v dveh zbor Prirodoslovno društvo. Iz poročila, ki ga je prebral tajnik g. dr. Maks Vraber, posnemamo, da šteje društvo 238 članov, 5 novih je pristopilo letos. Društvenega življenja se zaradi vojnih razmer večina ne more udeleževati, vendar jih je nad 70 poravnalo svoje finančne obveznosti do društva. Članarina je 10 lir letno. Dokaz, da društvo doseza svoj namen je III. zvezek »Zbornika«. Uredniški odbor so sestavljati un. profesorji gg. Rc-bek, "Košir in Petcrlin. G. prof. Rudolf Kolarič je bdel nad pravilnostjo jezika prirodoslovnih razprav. Zlasli je pazil na enotnost strokovnih izrazov v prispevkih različnih znanstvenikov. III. zvezek »Zbornika« obsega 142 strani in je tako posekal II zvezek za 5, I. zvezek pa za 69 strani. Razprav je v letih neupravičeno prevzela in si tudi pridobila vsega skupaj 50 mesečnih nakaznic. Največ prestopkov jc bilo do sedaj odkritih v primerili, ko stranke niso odjavile odhodu družinskega člana. Za vse in podobne prestopke bodo sedaj seveda tudi prišle kazni, ki bodo morda še vse bolj neprijetne kakor pa občutek sruinote, ki mora navdajati vsakega, ki sc je skušal okoristiti na račun skupnostL Obsojen zaradi navijanja cen Nek mlad mesarski pomočnik Janko, doma nekje na deželi, je bil na okrožnem sodišču pred kazenskim sodnikom-poedincem obsojen zaradi prestopka člena 7 uredbe o cenah z dne 12. marca 1941 na 1 mesec in 15 dni zapora ler nn 2000 lir denarne kazni. Lani oktobra je skupine, 5 iz kemične, 2 iz mineraloške, 3 iz botanične. 3 iz zoološke in 3 iz bio-loško-mcdicinske skupine Ker so bili stroški za tisk veliki, bi III. zvezka »Zbornika« ne bilo mogoče izdali brez izdatne podpore prosvetnega oddelka pokrajinske uprave in nekaterih slovenskih gospodarskih krogov, bil izvoljen v glavnem stari odbor. Pregledi živilskih nakaznic njem 21 in sicer 5 iz matem. fizikalne , v mesnici svojega očela na deželi prodal nekemu Ljubljančanu 41 kranjskih klobas po 17 lir komad, 7 klobas-peče-nic po 16 lir, 1 kg sveže slanine po 130 lir in pol kg svinjskega mesa za 30 lir, torej za cene, ki so daleč presegale takrat od pristojnega oblaslva določeno maksimalne cene. Obtožsnec jo priznal, Pri volitvah je da je klobase, slanino in meso prodal po —-JI--- ' omenjenih cenah. Državni tožilec je proli sodbi prijavil priziv zaradi odmere kazrei. IjaS^lSu1 medŠ1ŽoŠd^^ If''se i P« gorah je ivje, po ravnin, slana srečava jo na živilskem trgu: »Ali veste, | Vreme se hitro menjava. Po krat Prevod je začel pregledovati živilske kem deževju in od jugi je pritisnil zno nakaznice od hiše do hiše!« No, naj va mrzli val. Podnevi pa vlada za ja- 19.45 Mala glasbena medigra — 20 Poročila ,------------ ------ — _---- —, —„ . .. . . _ v nomščini — 20.10 Iz dežele operet Izvaja i povemo resnico. Mestni prehranjevalni nuar nenavadno toplo vreme, ko se pod vodstvom prof. A. Dermelja radijski urad pregleduje in njegovi uradniki dnevna temperatura dviga za več sto- hodijo sedaj s posebnimi seznami od pinj nad ničlo. Samo 22. t. m. smo imeli ulice do ulice, od hiše do hiše in od podnevi temperaturo pod ničlo, ko jc stranke do stranke ter primerjajo, ko- bila druga leta dnevna temperatura liko stanovalcev je v stanovan ju in ko- ' največkrut še pod ničlo. V četrtek zju- liko nakaznic prejemajo družinski po- traj je pritisnil zmeren mraz. Po gorah glavarji. Lepe stvari odkrivajo tu in na drevju in tudi drugod se je nabralo tam, marsikoga bo zaradi njegove brez- gosto ivje, po pol jih pa je padla moč- vestnosti bolela glava. Ne izdamo no- na slana, da je bilo vse pobeljeno. Le- bene skrivnosti, če povemo, da so samo tos je zelo malo ledu. Zu naravni led do sedaj že odkrili nad 3000 nakaznic, je veliko povprašei n aje. orkester — 21 Mali kabaret — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za laUko noč. RADIO TRST Opozarjamo radijske poslušalce na slovensko radijsko oddajo, ki jo oddaja rudlo Jadransko primorje postaja Trst vsak dan od 18—18.31 na srednjem valu 263 m. Vse spremembe radijskih oddaj bodo vedno Jav-Ijene v radiu Iu v dnevnem časopisju. KULTURNI OBZORNIK Posmrtna maska Nika Štritofa ko i? ',c zain,st;1 oživljajoči „ .... . v, , , .... duh. Irenutek, ko se poteze cloveške- Poslednji izraz človekovega obličja ga obraza umirijo in razpno na svoje prekaša po svoji pretresljivosti in res- mrtvo ogrodje. Ju vendur je prav ta ničnosti vse druge. Je ze podoba prsti, okameneli mir silovito veličasten. Niso stari zaman primerjali smrti spanju. Je to v resnici poslednje spanje, spa-j nje brez san j in duševnega vzburka-j nja. Spanje, ki čuva svojo poslednjo j skrivnost in o katerem vemo, da se j nikdar ne bo prebudilo, da bi jo iz-: povedalo. Vse te poteze vsebuje prelepa posmrtna maska pokojnega glasbenika Nika Štritofa, ki jo je posnel akad. kipar St. Dremclj. Obraz živega je ohranil skoraj vse poteze nespremenjene. Izrazito čelo, oči, nos, usta in brada so še prav iste kakor so bile. Le nek čudovit mir je razlit preko vsega obraza. Čelo je brez gub, oči so se v poslednjem snu mirno, a trdo zaprle, le okrog ust je ostal nedopovedljiv izraz, jKidoben usnevu človeka, ki je že spoznal zadnjo skrivnost in se ji tiho smehlja. St. Dremel j je svoje delo, kakor je razvidno, odlično opravil. Skrbna ! predpriprava obraza pokojnega in precizno izvršeni prvi sloj gradiva so omogočili uspeli dela, kakor kži pred nami. Tako nam je ohranjeno poslednje obličje moža, ki to gotovo zasluži poleg trajnega hvaležnega spomina. i M Vigred — Ve3tnik — Prosvetni oder. Izžla je prva številka mesečnika, ki nosi gornji naslov in ki priča, da so se združile tri dosedanje revije, ki jih je izdajala Prosvetna zveza v en sam list, ki bo odslej izhajal mesečno na 20 straneh. Ženski list, potem list za ljudsko igranje ter oficielni list Prosvetne zveze bodo odslej 6kupno prihajali v hišo ter opravljali še naprej delo slovenske ljudske krščanske prosvete. Na čelni strani prinaša ta skupni list govor sv. očeta Pija XII. delavcem, nakar nadaljuje pregled slovenskih mladinskih iger po raznih naših revijah. Lepo delo, ki bo prišlo prav vsem prosvetnim praktičnim delavcem, ker označuje vsako delo vsebinsko in ga tudi ocenjuje. Nekaj besed o deklamaciji služi prav tako praktičnim nastopom. Celoletno povest i z naše Dolenjske bo pisal Vigrednim naročnicam že poznani Janez Kmet pod naslovom »Nove brazde«. Gospodinje se pogovarjajo in Naši razgledi, Za pridne rokd in Naša posvetovalnica so rubrike, ki jih vse doslej goji Vigred. Uredništvo tega lista je v roltah Vigredine urednice gospe Z. Poženelove. Uredništvo pripominja na koncu: »Tudi v novem letu bo Vigred prihajala vsak mesec v vs« domove naših naročnic. Zelo rada bi prihajala tudi še k onim tisočem, ki so bile nekoč že prav dobre prijateljice, pa zaradi bojne vihre ne more do njih. Za vse te se v upravi hranijo vse številke, ki jih niso prejele. In tako bo tudi v bodoče. Saj pričakujemo od vseh kak glas, da vemo, da še žive in se še zanimajo zn svoj list.« Cena listu 15 lir letno Priporočamo. (Prosvetna zveza, Miklošičeva J OBVESTILA »PREVODA« Oddaja naročilnic trgovcem Vsem prejemnikom živilskih nakaznic v I.jubljaui sc strogo naroča, da takoj, ko prejmejo nakaznice, oddajo svojemu trgov-cu — to je trgovcu, kjer so bili vpisani v novembru mesecu p. I., ali kasneje vpisani pri »Prevodu« — vse naročilnice, razen onih za meso, ki jih je oddati mesarjem, in sicer zložene po gospodinjstvih. Potrošniki, ki sc celodnevno branijo v javnih kuhinjah, mrnzah ali gostilnah, naj naročilnice oddajo lam. Kdor naročilnic nc odda, ni upravičen zahtevati na nakaznico odpadajočega blaga, četudi je prijavljen pri trgovcu. Priseljenci v Ljubljano, ki so na novo prejeli nakaznice od Mestnega preskrbovalnega urada, naj se takoj po prejemu nakaznice zglasijo pri »Prevodu«, Novi trg 4-IL, solm 12, zaradi vpisa trgovca, kajti trgovci sami niso upravičeni sprejemati novih prigla-šencev. Tudi vsako spremembo trgovca sme dovoliti le »Prevod«. Poziv trgovcem zn oddnjo naročilnic Potrošniki mesta Ljubljane so pozvani, da takoj po • prejemu živilskih nakaznic oddajo trgovcu, pri kalcrem so prijavljeni, vse naročilnice, urejene po gospodinjstvih. Vsak trgovec naj sprejme te naročilnice, jih spne po gospodinjstvih in napiše na zunanjo stran ime iu naslov glavarja družine. Te svežnje naj uredi po abecednem redu lako, kot jc sestavljen v decembru predložen seznam potrošnikov. Novi priglašene!, ki jih je vpisal »Prevod«, naj se priključijo na koncu. Tako urejene naročilnice je oddati najkasneje do 10. II. /944 v papirnati vrečici, na kaleri jc napisano število posa- I ■nežnih naročilnic, ki sn v vrečici. Opozarjajo se trgovci, da sami v nobenem primeru niso upravičeni sprejemali novih priglašcnccv, (udi ne bolniških, in jim zu le »Prevod« ne bo nakazoval živil. Trgovec, ki misli, da je sedanje stanje potrošnikov različno od onega, ki ga je predložil v začelku decembra, naj sestavi nov abecedni seznam po obrazcu kol ga je bilo predložili v decembru -p. 1. Ilol-uiške dodatke je navesti v vrstah blaga in v gramih. Ta novi seznam je prav tako predložiti do 10 II. t. I. »Prevodu«, Novi trg št. 4-II, soba 14. I'onovno opozarjamo, da v bodoče trgovec sam v Številu potrošnikov ne sme vriitl nobenih sprememb in mu take tudi ne bodo priznane. Nakazila soli, vžigalic in olja trgovcem Zadruge in trgovci v Ljubljani naj dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg šl. 4-11 nakazila za olje, sol in vžigalice po naslednjem vrstnem redu: v soboto, 29. t. m., vse zadruge in trgovci z začclnicami 11 do Ž; v ponedeljek, 30. I. m., trgovci z začetnicami O do KH in v torek, 1. febr., trgovci z začclnicami KO do A. Po tem času se nakazila za blago do ponovnega obvestila ne bodo izdajala. Prijava zalog vžigalic in soli Vsi trgovci in zadruge v Ljubljani sc pozivajo, da do 10. febr. 1944 prijavijo »Prevodu«, Novi trg, šl. 4-IL, soba 14, pretehtano stanje zaloge soli in preštelo število škatlic vžigalic po stanju 1. febr. 1914, t. j. zaloge, preostale i/, januarja 1914 za delitev v februarju 1944. — Za napačne navedbe kazen. Nakazovanje oglja za obrtnike in industrijce Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da bo v soboto dne 29- januarja izdaial onim obrtnikom, ki rabijo oglje neobhodno v svoji obrti, nakazila za 'lesno oglje Upravičenci obrtniki naj se javijo v soboto popoldne od osmih naprej s pismenimi vlogami v uradu za kurivo, Beethovnova ulica 10., kjer bodo dobili nakazila. S temi nakazili bodo mogli v ponedeljek dne 31. januarja dvigniti oglje v skladišču Ranzinger na Massarykovi cesti. Opozarjamo, da se po soboti z ozirom na malo razpoložljivo količino nc bodo več izdajala nakazila ter da bo oddaja oglja v ponedeljek dne 31. januarja zaključena. Bencin in petrolej za obrtnike Obrtniki, ki prejemajo pri pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebnih pismenih prošenj na podlagi seznamov, se opozarjajo, da se morajo meseca februarja dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: Mizarji: začetnica A do O: 1. februarja, od P do Ž 3. februarja. Slikarji in pleskarji: 4- februarja. Urarji, knjigovezi in torbarji: 5. februarja. Mehaniki: 7. februarja. Kleparji in ključavničarji: 8. februarja. Elektrotehniki in steklarji: 9. februarja. Upravičenci se opozarjajo, da bodo boni izdajani samo na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati. Pošta Kočevje zopet posluje za pisemsko službo. A N T iN LUSKAH; »OBREDNI PRIROČNIK« t'šel * Mlsd nška za ožba, Stari *rg Dramsko gledališče Sobota, 29. januarja: ob 16. »Cvrček za peč ! . Jo.« Ited Sobota. Nedelja, 30. Januarja, ob 14: »Sneguljčlča«. | j Mladinska predstnva. Izven. Ceno od 18 I lir navzdol. — Ob 17: »Vera la nevera«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. j Ponedel.ek, 31. januarja: Zaprto. i Q™rrot gledališče ' Sobota, 29. januarja: ob 16. »Mrtve oči« Izv. Cono od 32 lir navzdol. Nedelja, 30 januarja, ob 16: »Melodije srca«. Opereta. Izven, Ceno od 36 lir navzdol. I Ponedeljek, 31. JaaaarJ-s: Začrta. i Dnevne novice Škofijska dobrodelna pisarna sporoča, da so bodo za mesec februar Izplačevalo podporo v naslednjem redu: v torek t. febr, od A do O, v četrtek 3. febr. od II—O, v, petek 4. tebr. od V—t. Sta dijake v ponedeljek 31. januarja. Nove prošnjo se te dul ne sprejemajo. Vsi, kt prejemajo mesečna podpore, morajo tiuetl s aeboj od Mestnega podpornega urada, (Frančiškanska ul.) pod. poruo knjižico. Urei to knJUlce so podpora v denarju nc bo Izdajala. Za begunce te dul pisarna ne posluje. Duhovna obnova zrn mole In fante ljubljanskih župnij bo v nedeljo 30. jan. ob 17.30 in v ponedeljek 31. jan. ob 6.30 v uršu-llnski cerkvi po običajnem sporodu, Priditn polnoštevllaol Celodnevno feščenje na Rakovniku ho danes nu praznik sv. Frančiška Sni., Klavnega patrouu Bulozijunsko družbo. Sv. maše bodo do 10. Zvečer ob 6. bo govor in sklep poi božnosti. V nedeljo pa bo zunuuji prazuik sv. Janeza Bosca, Četrti tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih so znčno v ponedel.ek, 31. t. in., ter bo trnjal do konca todnn. Predavanje jo vsak dan od 17.30-19 v sejni dvomili mestnega magistrata t dohodom poleg trgovino mestne elektrarne lia Mestnem trgu. Ono udeleženko, ki bi bile po 17 znposleuo, naj proiljo svoje delodajalce, naj jim omogočijo prihod k preda, van.em 0 pravem času. Vsako predavanja prlčno točno ob napovedani url. Z« srednješolce ke prične nov tečaj strojepisju v torek 25. januarja. Priporočljivo posebno onim, ki nimajo rodnega pouka. In-formacije, prospekto dajo: »Clirlstofov tr. govsk| učni zavod«, Domobranska 15. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji (dnevni In Tcčcrni) prično v četrtek 3. februarja. Največja moderna strojepisnlea. Drsetprstnn metoda. — Praktično znanje, koristno vsakomur. — Vpltova. njo dnevno. Učnina zmerna. Zahtevajte prospekt: Trgov ko učllUfn »l'liristofo¥ učili zavod«, Domobranska 15. PUalne stroje In radio apnrate kupuje In plača po najvišji dnevni eeul tvrdka Everest, Prešernova 44 IN8TIM1KCIJE za SOI.O!!! NOVI TItG S, Frančiškanski oder. V sredo 2. februarja, lo je na Rvečnlro In v nedeljo d. februarja, bo frančiškanska prosveta priredila v frančiškanski dvorani obnkrat oh 5. pop. »Svojo-glavček« zabavno burko v treh dejanjih, ki jc to v lnn«kl sozoni J.ela tako velik uspeli. Ceno od 10 lir navzdol, Predprodnja vstop-nlo bo od ponedeljka daljo v trgovini Sfl-ligoj, na dan predstave pa od 10—12 in od 3 dalje pri dnovnl blagajni. Zgodba o prebujajočrm so dekletn, Po-slt-žku, Jo vsem čitnteljem slovenčeve knjižnico v živahnem upornimi. Isto snov v dramatiki obliki nnip bo predstavil Rokodelski oder t nedeljo oh 4 popoldne. Vstopnico so dobo v predprodajl dopoldne od 10—12 in od 2 do pričotka prždstave v društvoui pli tarni, Pelrarkova 12.1, Za darila nngradnrga frehnnja gledališkega koledarčka, kt so te dni razstavljena v Izložbenem oknu palačo Bato, vlada veliko zaninuinjo. Po-ctiuo pozornost vzbujajo kipi in sliko upodabljajočih domačih umetnikov: kiparjev Knlina in Putriba ter slikarjev Oodea In Sajovien. Pa tudi brezplačen polletni abonma »a Dramo in Opero nli dvajset brezplačnih vstopnic si marsiknteri iell dobiti. Bogate ln lepo so tudi ostale knjiJne nagrade. — Vsak Gledališki koledarček jo numerlrnn in predstavlja srečko za to žrebanje, ki bo neproklieno na Svcč-nlco, 2. februarja t. 1. Poizvedovanja Zgubila sem ves denar. Sein revna i i brezposelna. Poštenega najditelja prosim, da vrno denar proti nagradi v ogl. oddelku »Slovenca« v Kopitarjevi ulici. Dr. Švara zopet na koncertncm podiju 4'o več kot dveletni odsotnosti bo dirigiral IV. slnfoničnl koncert velikega radijskega oVkcstra dirigent ljubljanske opere dr. Danilo Svara. Globoka muzikalič-nost, južnjaški temperament ler dovršena Iclinika odlikujejo lega dirigenta, ki jo pri nas ustvaril že toliko Izvrstnih del. Spominjamo se na tllorisa Godunova«, »Lohcngrina«, »Aido«, Kidelia«, »l-'igarovo svatbo« itd., ki so dajale našemu gledališču visok nivo in prenesle primerjavo tudi z inozemskimi predstavami. — Neumoren delavec, pri skušnjah malce oso-rcn ter trd, kleše in oblikuje dokler kompozicija ne dobi oblike, ki jo sliši v svoji notranji predstavi »Nikdar Ii ne dA zadoščenja« — to pritožbo sc večkrat sliši o njem iz vrst solistov in članov orkestra. — Pa ludi sebi nc da zadoščenja, vedno bi holcl šc več in več. Redko mu zaigra zadovoljen nasmešek na licu šele na predstavi se sprosti. Po generalki »Lobengrina« jc rekel: »Tako, šc kakih dvajset skušenj, pa bi bilo kar dobro!« Orkester se boji njegovih skušenj, n po premierah je kar zadovoljen. Zdaj skuša že od ponedeljka in pravi, da bo dobro. Program, ki je na sporedu, je zelo izbran in pod njegovo taktirko bo to najbrž eden najlepših sinfoničnili koncertov te sezone. las Ksvi podlistek Kakor je kranjski orel raztrgal v bit ki pri Sisku Mohamedovo zastavo s polmesecem in zvezdo, enako bodo slovenski domobranci, ki jim krasi levi rokav modri orel, poteptali krvavo komunistično zastavo s srpom in kladivom ter peterokrako zvezdo. O turških vpadih, najbolj krvavem poglavju slovenske zgodovine, ho govoril prihodnji »Slovcnčev« podlistek. Zgled prodnikov naj nas krepi v sedanjih hudih časihl v- Si ^ Kaj je novega pri naših sosedih? Iz Trsta Označitev cen. Občinski urad ponovno opozarja vse trgovce, da morajo na vsakem predmetu v izložbah imeti označeno cono. To velja za vse predmete. Mestni stražniki in drugi čuvarji javnega reda bodo gledali, du se bodo te določbe izvrševule. Avto je povozil v ulici Guardia 58-letno Antonijo Jurman ter jo precej poškodoval. V bolnišnici bo morala ostati skoraj dva meseca. — V ulici Montccchi pn je prišel pod motorno kolo osemletni Jurček Krcševič, ki jc zndobil preccj lahkih poškodb, izgubil pn je en zob. Nn dosmrtno ječo jc bil obsojen neki Bruno Bnravelli, star 30 let, doma iz S. Venonzia di Galliera blizu Bolo-gne. ker je 10. oktobra lanskega leta v Vidmu ubil policijskega agenta Kriza L., ko ga je ta aretiral in peljal na kvesluro. Obtoženec je bil že v novembru obsojen na 30 let ječe. Najvišja oblast pa je razsodbo razveljavila in odredila nov proces pred izrednim sodiščem za javno varnost v '1 r-stu, ki mu je sedaj prisodilo dosmrtni zapor. Ukradeno olje. Iz rezervarja družbe AGIP so neznanci ukradli 700 kg olja. Tatvino so odkrili 16. t. m- ponoči. Morebitni kupci se opozarjajo, da to olje ni užitno, ker ni čisto, ter torej nujno povzroči nevarne motnje v prebavnih organih. Namenjeno jo bilo za indu-B!ri'o. Torej pozor! Iz Gorice Pokrajinski upravni odbor je imel SO. t. ni. sejo, na kateri je odobril razne ukrepe, ki se tičrjo delovanja podrejenih občin. Med drugim je potrdil nckutcriiu občinam proračun za L 1944. Zaplenjeno blago. V trgovini z jestvi-r.nmi v Carduccijevi ulici, ki je last Franca Klavore iz Gorce in Marije Sabotič iz Bovca, je policija odkrila dva stota soli, 10 stolov paradižnikov, 136 jajc in 32 škatel karbida Vse to so zaplenili in spravili na tovorni avto ter odpeliali. Gospodarja so pa zaprli in postavili pred sodišče. Ranjena sta bila trinajstletni Marijan Persič doma v Ravnah pri Črnučah in 21 leti Silvester Vcnaramin iz šmartna v Btdili. Oba so zadeli drobci granate, in sicer oba v levo nogo. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico. Njuno stanje ni nevarno. 100 kilogramov riža so našli pri 'trgovcu z usnjem Juriju Lupiju, ki stanuje v ulici Baimonti št. 8. Vse kaže. du ga je podjetni Lupi hotel prodati nn črni borzi. Stvar ima v rokah Rodnijn. * Z Goriškega Smrtna žrtev morilskega napada. »Deutsche Adria-Zcitung« poroča, da so neznani storilci v Plavi ob Soči zahrbtno napadli 55 letnega postajenačelnika Pietra Punzija. Ko je stopil postajenačelnik iz hiše, kjer je stanoval, ie padlo več strelov iz puške. Krogle so ga zadele le, ker t-o streljali nanj iz velike bližine. Smrtno ranjen se ie zgrudil in kmalu nato, ko so g.i prenesli nazaj v stanovanje, izdihnil. ; Punzi sc 'e preselil iz Ritemberga, kjer je bil prefekturni komisar in kasneje žu- , pan. Šele nekaj dni je služboval v Plavi. ' Zapušča ženo in dva otroka. O neznanih storilcih ni sledu | Izvajajte strogo predpise o zatemnitvi- Med letalskimi alarmi v zadnjem času je bilo opaziti, da prebivalci ne izvajajo dovolj natančno predpise o zatemnitvi. Tako se zgodi, da skozi okna lc še ponekod prodre kakšen žarek svetlo- j be. Zlasti pa moraio biti dobro zastrta tudi okna na zadnjih straneh hiše. Oblasti bodo z vso strogostjo postopale proti tistim, ki bi zatemnitve točno ne izva- i .jali. ' Solkan. Ubila sc je na stopnicah svojega stanovanja "i letna Terezija Zavrtunik. — Zdrsnilo se ji je, da je padla in z glavo udarila na ostri rob stopnic ter si razbila lobanjo, Umrla jc kinitlu nato. Avtobus, ki vozi v Tolmin, je živilska policija že nekajkrat ptcgledu-ln. Vedno je našla enega ali več potnikov, ki so hoteli spraviti domov nekaj kilogramov soli. Ta jih je imel 20, oni kar 40, tretji 25 itd. Eden i zine d njih je izjavil, da je sol kupil / Trst ii po 20 lir kg. Včasih se pa lastnik noče oglasiti, če vidi, da so agenti odkrili njegov tovor. Sol seveda zaplenijo. Z Gorenjskega Zbirka za zimsko pomoč na kranjskem učiteljišču. Lep zgled požrtvovalnosti so pokazali fantje in dekleta na kranjskem učiteljišču. Darovuli so vsega skupaj pri pokrajinski nabirki za zimsko pomoč nekaj nad tisoč mark, tako da pride povprečni znesek na posameznika nekaj več kakor pet mark. Nekateri letniki učiteljišča so v celoti žrtvovali ves denar, ki ga |im za cel mesec dovolijo starši kot priboljšek kljub temu, da mladina z učiteljišča v splošnem izhaja iz ne-premožnih slojev. Pester večer v Kranju. Pred nedavnim je bil prirejen na pobudo vodje krajevne skupine Jungschafferja pester večer, na katerega so prihiteli mnogi Kranjčani. Delavno ženstvo je pridno poskrbelo, da so se navzoči tudi lahko dobro založili. Večer je v celoti ob godbi in smehu lepo uspel in zbral znaten znesek za zimsko pomoč. Zborovanje v Kranjski gori- Javno zborovanje je bilo pred nedavnim prirejeno v dvorani hotela »Pri pošti« v Kranjski gori. Ob polni dvorani je predaval štabni vodja Walter Mayer o aktualnem i vprašanju »Hitler ali Stalin«. Temperamentni govor je vse navzoče globoko prevzel. Smrtna kazen za plenilce. »Karntner Zeitung« poroča, da so v Celovcu po bombnem napadu zalotili nekega italijanskega in nekega hrvaškega državljana, ki sta skušala izkoristiti razmere in ropati po hišah, ki so ostale brez nadzorstva. Zaposlena sta bila namreč pri očiščevalnih delih Ker so jih zalotili pri kraji, so tudi hitro obračunali z njimi. Kakor določajo vojni zakoni, sta bila po hitrem postopku ustreljena. pod vodstvom g. Marka Bilo je tudi več zabavnih in humorističnih točk, ki so vse bile gledalcem zelo všeč Veliko darilo obmejnih stražnikov za zimsko pomoč. Godba obmejnih stražnikov v brežiškem okraju ie priredila za praznike javen koncert. Ob tej priliki je vodja obmejne straže za štiri odseke izroči! zastopnikom štajerske domovinske zvezo za zimsko pomoč 10 705 mark, ki so jih člani obmeine straže zbrali. Na koncertu samem pa je bilo nabranih za zimsko pomoč še nadaljnjih 866 mark. Prostovoljci orožja - SS v Ptuju. Pred nedavnim so obiskali Ptuj prostovoljci orožja SS iz Sedmograškega in Banata. Dvajset mož-gostov so že na postaji pričakovali predstavniki nemške mladine in dekliške organizacije, odkoder so jih pospremili v dvorano, kjer jim je bil prirejen zabaven večer Naslednji dan so si gostje ogledali Ptuj in okolico, zlasti zanimiva je bila vožnja čez haloške vinske gorice. Gostje so prišli na oddih z bojišč na vzhodu in ie bilo med njimi več takih, ki so se borili tudi pred Stalin-gradom. Zborovanje šolnikov ptujskega okrožja je bilo pred nedavnim v Ptuju. Na sestanku so poleg strokovnih vprašanj obravnavali navzoči šolski upravitelji zlasti vse odredbe, izpeljane v korist letalski zaščiti na šolah. Upraviteliica Czerny je poročala o gojitvi sviloprejk in dala vsa potrebna navodila. Zborovanje je zaključilo predavanje o političnem in vojaškem položaju. j Nesreče. 18 letni poljski delavec Fc-1 liks Šprogar iz Spodnje Polskave se je pri padcu hudo potolkel v kolku- — 32- letni ključavničar Alojzij Koctanjevec Iz Maribora se je hudo porezal po desni nogi. 29i.letna Marija Zupane iz Maribora je padla s kolesa in si ranila nogo. Na cesti je spodrsnilo 44-letni delavki Ljubici Vilijevič. Potolkla se je po glavi. Iz Hrvaške Lovro Matnčič na Dunaju. Znnni hrvatski dirigent in glavna osebnost v vodstvu hrvatske državne opere Lovro Matačič je te dni odpotoval na Dunaj, kjer bo dirigiral več glasbenih prireditev. Tehnična razstava v Zagrebu. Pod pokroviteljstvom nemškega poslanika v Zagrebu von Kascheja in hrvatskega ministra za trgovino, obrt in industrijo dr. Cabasa so te dni odprli v Zagrebu razstavo, na kateri so prikazani najboljši izdelki nemške obrti in industrije. Hrvatska delovna služba. Hrvatski uradni list »Narodne novine« objavlja zakonsko odredbo o organizaciji in ustrojstvu hrvatske delovne službe. Po tej zakonski odredbi je hrvatska delovna služba i>opoliioma državna ustanova. Njena naloga je mladino z delom in poukom seznanjati s telesnim delom ter vsbujnti v njej zavest, da je tudi telesno delo častno opravilo v službi države in domovine. Lep pridelek medu v Hrvaškem pri-morju. Kljub temu, da je suša v L 1942 uničila čebelarjem v Hrvaškem primorju mnogo panjev in da je tudi vojna marsikateremu čebelarju prizadejala dokaj škode, je vendar povprečni pridelek medu v letu 1943 znaten- Na vsak panj računajo približno po pet kilogramov medu. Pripravite zaklonišča V zaklonišču mora biti sledeče orodje: 1. za gašenje (gasilna metla, požarni kavelj, vedra za vodo, zelo se priporoča tudi ročna brizgalnica); 2. za izkop iz ruševin (lopate, seki-re, lomilke, krampi, žage, motikc itd.) Fosior-odkrltfe alkimistov Čarobni ogenj v retorti pač S Spodnje Štajerskega Spominska slovesnost v Zagorju. V noči od 12. na 13. januar so v Zagorju podli banditi umorili zakonca Kline in njunega sina. Pogreb žrtev je postal pra- I va manifestacija Zagorjanov in okoliča- | nov za borbo proti tolovajem. Velika je bila množica, ki je pospremila žrtve iz. dvorane Štajerske domovinske zveze, kjer so bile položene na mrtvaški oder. Za slovo se je ob grobu jioslovil v imenu štajerske domovinske zveze od umorjenih okrožni vodja Eberhartli. Simfonični koncert v Trbovljah bo 9. februarja. Tu sedmi simfonični koncert bo vodil dirigent Konrad Stekel. Višek prireditve bo prva simfonija Ludvika vun Beethovnu. Kulturni filmi v Trbovljah. Odsek za ljudsko prosveto je poskusil prvič predvajati v Trbovljah zgolj kulturni spored. Izbral je za to kulturni film »Slike z indijskega potovanja«. Film jc vzbudil veliko pozornost in ga niso predvajali lc v Trbovljah, ampak tudi v Hrastniku ter v Loki pri Zidanem mostu. Odlikovana Spodnještajerca. Iz. krajevne skupine Loče sta bila odlikovana z železnim križcem druge stopnje gre-liadirja Rudolf Veber in Bogomir Zojč. Adolf Bruderman iz Slovenskih Konjic je bil odlikovan z železnim križccm druge stopnje. Zborovanje v Zlatolčju pri št. Janžu na Dravskem polju je zbralo številne Oba iznajditelja fosforja si pred dobrimi 250 leti v svojih najnujnejših fantazijah niti malo nista niogia misliti, v kakšne zločinske vojne namene se bo njiju slučajna najdba v retorti za iskiinje zlata uporabljala v dvajsetem stoletju. Eden obeh iznajditel jev, ki je našel fosfor leta 1687., se je imenoval Jo-hannes Kunckel; bil je tajni komor-nik Velikega voiivnega kneza in je v svoji delavnici, v družbi svojega na-kaženega sluge, iskal zlato in »kamen modrih«, la Kunckel ni bil slepar, pač pa izvrsten kemik. Vera v alkimijo, oziroma praznoverje, du je moči iz raznih snovi pridobivati zlato, pa je bila takrat splošna bolezen časa. Kunik-kh#sc je najprej posrečilo, da je začel delati barvno steklo in iz tega je na rej al lepe. rubinaste kozarce. Ker so bili znanstveniki takrat mnenja, da se mora zlato kot dragocena snov pri-rode nahajati brez. dvoma tudi v človeškem tele,su, jc Kunckel mnogo preskušal s kostmi in poleti letu 16S7. je imel nenadoma neko |>opolnoma nepoznano snov v svoji retorti, neko rumenkasto, vosku stično tvorbo, ki se jc močno držala stekla in se čudno svetlikala. Kunckel je iz te snovi napravil paličice in, če jih je prižgal, 1 so gorele s prekrasnim plamenom in | se je razširil zoprn vonj. Kunckl je to snov nazval »fosfor«, ne da bi bil | slutil, da sc mu je posrečilo odkritje, ki bo imelo nekoč toliko zlih posledic. | Le dve leti kasneje, leta 1689., jc nn sličen način odkril fosfor Hambur-žan H. Brand. Svoj čas je bil častnik in njegovo življenje je bilo tukrut polno pustolovščin. Potreboval je mnogo denarja in se je zato ukvarjal z ulkimističnimi poskusi, mimo tega pa še z narejunjem raznih »čudežnih« mazil. Leta 1689. je Brand destiliral črni sesedek človeškega urina 16 ur nil je, da bi se dala uporabiti za streljanje. Zato je začel na debelo proizvajati fosfor iz človeškega urina in sicer v nekem skritem kraju v hosti, kjer je imel tozadevno tvornico. Surovino je dobival na poseben način, namreč od svojih brambovcev, ki jih je imel 14.000 pod svo jim, poveljstvom. Iz 700 litrov urina se jc dobilo 50 tramov fosforja, vsak dan pa je imel ta modri poveljnik kakih 14.000 litrov urina na razpolago. Po vsem tem jc proizvajal prav čedne množine fosforja. To njegovo »kemično tovarno« je vodil A. W. Leibniz, ki jc znal nevarno snov izvrstno izrabljati kot politični pritisk na francoskega finančnega ministra Colberta. Vendar se fosfor kot vojno sredstvo praktično ni nikdar uporabljal, saj je bil J. F. llan-nover mnogo prepameten in prečlo-veški, da bi bil resno mislil na fosfor kot orožje. Potem se fosfor kot bojno sredstvo več stoletij niti omenjal ni in kot tak se je pojavil šele v prvi, predvsem pa v sedanji svetovni vojni, ko povzroča neizmerno škode in gorja. Zdaj. seveda, poznamo za proizvajanje fosforja drugačne pridobitvene in proizvajalne načine. Narcjajo ga iz Tomaževe žlindre, iz kostnega pepela, u tudi sicer se dobiva fosfor že pri roden in čist v naravnih nahajališčih. (Berliner illustr, ,El KINO »MAT i C A«™ Toliko zaželjeni in do «cdoj ie ne videni film najvišje umetniške vrednosti »Takrat...« Najnovejši film Zurah Lcondrovel Severno-nemško mesto, klinika v Švici, kabaret T l.isboni in pristaniško mesto t Južni Ameriki Hi postaje pustolovskega življenja neke žene. — Ostali soigralci: llnns Stiiwe, Ros- tano Brazzi, Juta v. Alpen itd. PREDSTAVE ob dolavnlklh: It In «M0! ,El lil IVO »SLOGA« vu SENZACIJA! Napet francoski kriminalni film s presenetljivim koneeiu »Bilo jih je šest« V nemškem jeziku! :: V glavni vlogi: Mi-chcle Alfa, Pierre Fresnay, Suzy Dclair. PREDSTAVE: ob delavnikih ob in 17; ob nedeljah in praznikih: ob <0.10. tJ.30, 15.30 in 17.30! ,EL KINO »UNION« "" Kako so je premeteno kmetsko dekle od-kri/ulo neljubega ženiuu, ki je hrepenel le po njeni bogati doti ... » Kohlhieselovi hčerki« Sijajno kmetska burka duhovitih potegavščin. — llcli Finkenzeller, Oskar Sima, Krika Thcllmann, Josef Eiclikeira, Paul Richlcr itd. PREDSTAVE ob delavnikih: 15.50 In 17.501 Spoštovane naročnike jSvcta« opozarjamo, da je izšla sedma Svetova knjiga pod naslovom »Sprehodi po nebu« Knjigo je napisal ravn- P. Kunnver. Krnsc jo lepe in zanimive slike! BBBBBBBBBBBBBBIUBBBBBBBBBBB MALI OGLAS Šegavost egiptovskih statistik Poslednje štetje v Kairu je pokazalo čudovit pregled, ki ga objavlja časopisje: Statistika je dognala, da živi v aKiru 200.000 samskih, za zakon zmožnih ljudi; od teh je 150.000 moških in 50.000 žensk. Poročenih je približno pol milijona. Torej je skoraj tri četrtine odraslih moških v sam- zborovalce timošnie kraievne skuiVine dhlgo in je pri tem opazil, kako se je I J ". četrtine oarastin mosK.n v sum zborovalce tamošnje krajevnei skupine. , . ' J skem stanu, medtem ko le ena četrtina »SMET« Vnm nudi bogato ttivo Okrožni vodja Bauer je govoril o političnem in vojaškem položaju v petem vojnem letu in pozval vse navzoče, naj napnejo vse sile za dokončno zmago. Pester večer na Pobrežju pri Mariboru je bil prirejen v korist zimski pomoči. Po nagovoril vodje krajevne skupine so jiolagoma javljala »bela svetloba«, ko - , . M . . > jc nato vse preiskal, je našel razen < Je ls,k n,'na m"z?- Nasprotno pa je od 1,: L___......,i„i._ .-.„ četrt milijona ločenih tri petine žensk. tekočine, ki je razširjala svetlobo, še »snov, ki se je trdno oprijemala stekla in jc bila kakor jantar...«. Tudi on jc iz, človeškega urina napravil fosfor. Brand je svojo iznajdbo prodal in sledile pevske in glasbene točke, nasto- , siccr J. F. Hnnnoverju, ki je prvi spo-pal je tudi salonski orkester s Pobrežja znal vojaški pomen tc iznajdbe. Mc- Tudi vdov je več ko vdovcev — in 6icer je 65.000 vdov in le (2.000 vdovcev. Vse to pa izhaja od tod, ker je v Kairu mnogoženstvo v navadi. Med poročenimi je 6000 mtiogožencev, in sicer ima 450 moških po tri in 100 j>o štiri žene. STENOTIPISTKA mlajša moč — vešča nemškega in po mož-nnsli italijanskega jezika, sc išče za uradno mi-slo v Trstu. — 1'redslaviti sc v ponedeljek dne 51. januarja 1144 od 14 ilo 15 [mpoldne v hotelu Mi-, llič, snbu St. 230, IZGUBIL SEM zlalo zaposlilo irtoSko uro znamke Korge-inont Watcli v četrtek, 27. jonunrja po I peti liri nn tramvaju iz Most do glavnega kolodvora. Pošten najditelj noj odda proti nagradi svoj naslov v upravi »Slov.« št. 708. i SUIIO GARAŽO prostorno, po možnosti izven strogega centra iščem za takoj. - Ponudbe no upr. »Slov.c pod »Garaža št. 675*. Orehovo JEDILNICO s lcaučein ter različne spalnice nudi najceneje mizarstvo »fttigl« vsak torek, četrtek iu nedeljo od 3—5 v gostilni, Celovška c. 72. DIRO NA PERESIH ogrodje zopravljivčka in .stiskalnico zn zelje ugodno prodam. Poizvc se: Drnvljo - Vodnikova 287. I KROJNI TEČAJ za vso uamsko garderobo priredi Jožica Rus - Kumclj. Pri-čclck tečuja 3. februarja. Informacije: Puc-cinijcva 4'IL, levo. r PLEVICE majaronovc, nudimo. Sever & Komp., Go-sposveiska cesta 5. ŠIVALNI STROJ »Singcr«, pogrezljiv t okroglim čoluičkom, Siva naprej ili nozoj. tovarniško nov. ugoil-li o prodam. Podmil-ščakova ul. 25, p. pritličje. M 1*1. PODGANE in 'čnrke' -zanesljivo pokončale s sirupom, ki gn dobile v llliige-riji kane, Zulnvsk« I. *_ninrfc- PISALNE STROJE in radio Aparate kupuje in plačo po najvišji dnevni ceni — Ivrdkn EVEREST -Prešernova 44. PRSAI.KE vseh velikosti dobile pci »Prometu*, nasproti križevniške cerkve. SPALNICO šperono v imitaciji orehove korenine, solidno izdelano, proda Kržc, mizarstvo, Vrhnika. — Ogledu se v skladišču Ljubljana -Tvršcva c. 47 b, polcjr knvurnc Majcen. FINA SITA. rešetn in rele prodoja Gospodarska zveza na Bleiweisovj c. 29. 1 BREZOVE METLE držaje za lopate, motikc, onu-.lo itd. dobilo pri Gospodnrski zvezi. Bleuveisova c. 2*). 1 POSODO za nasolitcv meso in kislino, iz mehkega in trdega lesa. dobite pri Gospodarski zvezi na Blei«eisovi c. 2<). I KLAVIR še v precej dobrem stanju (Konzertflllgel), prodom. Naslov v upr. »Slov.« šl. 702. 1 »Ali slišiš^ Lovrenc?« je milo zap"0- | sila. »Za božjo voljo, saj menda vendar ; na misliš, da bi bila to le količkaj slu-tila?« _ 1 Zares, preveč je bil zmeden, da bi bil vedel, kaj počenja. Nekaj se je zrušilo v njem — in ta ali oni — to ali ono — je pač moralo biti krivo lega. Loviza se je dvignila, stala je pred njim in sc mu ni upala približati. Ali pa ga bo nemara kar koj krenila po prstih? Naj le poskusi! Zdaj je pa vendarle čas za to, da se pokaže, kako jo nadkriljuje. Loviza je stala m drhtela. Ali je čakala na svojo obsodbo? Na vsak način je hotel biti velikodušen, vendar pa ga jc nenadoma prevzelo nekai povsem drugega. Saj je oilo brez smisla, vendarle se je slišal, kako je rekel: »Ali smem to noč prebiti še tukaj?« »Kaj praviš?« Ni ga razumela. »Saj zuaj sem tu brez domovinske pravice.« Krčevito je stisnil roke skuoai »Vrgli ste me po stopnicah z nekaj denarja za prehrano Toda — ali dobim še streho za t> noč?« Zdaj mu ni odgovorila, temveč se je še bolj visoko zravnala, ko da bi jo bil v licc udaril. ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER Nato se je obrnil in se je opotekel ven. »Lovrenc!« je slišal, kako ga ie poklicala, bil je bolesten krik in ta krik je prihajal od njegove la6tne sestre, toda on se je opotekal dalje in ven. 6. Bil je fant, ki je kar tjavendan tra-pal čez griče, in nemara da je bil to on sam. Ali jc bil brez klobuka? Ali ie deževalo? je sijalo sonce? Bil jo fant, ki se je danes s sestro prav neumno vedel in zavedel se je, da je bil to on sam. Pa še ni bilo dovolj tega — kmalu se bo vrnil in bo stekel v hišo in bo vse še tisočkrat hujše. Srečal je ljudi, ki so zijali vanj. Ali 60 ga pozdravili? So mu kaj dejali? Saj, saj, — tu prihajajo riovi gospod, novi gospodar z Bruseta! Zdaj iola svet spet nekaj, da se lahko smeje. Hribi, jezero, nebo, gozdovi, vasi so bili tu in so se na ves glas zasmejali: »Revež — ali te je zabolelo? Ali naj pihamo na rano?« Stisnil je pesti. Dobro, da se človek bori za tisto, kar se mu zdi jrav. tO mora biti kaznovano. In tu vidita komu-I nista, ki kar besni, ker m podedoval nekaj milijončkov — Hej hribi, gozdovi, do- line, jezero, le smejajte se! Joj, joj, joj! . Lc počakajte da pride v mestol Ondi so ' pa tovariši brez dvoma že vse zvedeli in se mu bodo rogali — oni tudi. Že ; prav, a če ni še doslej dovolj rovaril, bo pa to poslej temeljito opravil. Svet naj dobi druge misli, ko da bi se smejal. Spomnil 6e je dijaka, ki je bil pripravljen v dokaz svoje neodvisnosti glede na trapaste občutke do družin, dvigniti samokres zoper lastno mater To je bilr možato. Tako naj se zgodi sed&nji družbi. Kaj pa je hudega storil? Svojo neodvisnost je branil, se potegoval za to, kar se mu je zdelo pravilno. Kaznujte fanta-linal Pobijte gal Dajte, da njegova sestra vse dobi! Saj se ona zna prilizovati denarni vreči, saj zasluži, da je poplačana. »Loviza, pazi se1 Jaz utegnem postati nevaren.« Na koga naj bi naperil samokres? Na svojo mater? Saj nima nobene. Na svojo sestro? Bedarijal Najhujši je bilo to. da se je vedel kakor bedak. Blebetal je same neumnosti, divjal je napram vsem, namesto da bi bil sam sebe zgrabil za vrat. Kam pa naj bi zdaj šel, ko je bil tako stekel od doma? Opazil je da stoji tu in se razgleduje po gozdovih in vaseh. Zbogoml Spodaj hodi Ola I.angmoen s konji in brano po njivi . »Zbogom. Ola! Jaz nimam tu več svoje strehe!« Obrne se k dvorcu. Te bele in rdeče hiše. vrt, kjer ie cvetelo sadno drevje, drevored, ta prekrnsni dom ki bi bil dane9 lahko njegov! Zbogoml Glavo je stisnil med ramena in je strmel na jezero Imelo ga je, da bi se bil pognal po obronkih nizdol in skočil vanj. Loviza je hodila dolgo po sobah in je čakala, kdaj se bo vrnil. Pa jc trajalo dolgo, pa je minil čas in ni ga bilo. Le kakšne misli mu bodo šinile v glavo? Oskrbnica je odprla vrata, rekoč, da je večerja pripravljena. Loviza je skušala brezbrižno odgovoriti, da je šel brat ven in bo morala počakati, ali se bo vrnil domov. Stara bleda žena je postala za hip in je uprla v Lovizo svoje poglede, ki jih je morala Loviza vrniti. Tedaj pa je bilo, ko da bi se mlado dekle povzpelo in pr. stalo podobno vdovi iz Bruseta. Če bi bil Lovrenc pred gospodično Norbergovo, bi bila pristopila k njemu in ga prijela za obe roki, a Loviza ni bila take vrste. Oskrbnica je vzela svoj pogled spet nazaj in je odšla. Čakali sta približno uro dolgo. Ko je bilo devet, jf rekla Loviza, da morata edaj vendarle večerjati. Tako sta sedeli te dve ženski druga napram drugi in sta skušali jesti in se tako delati, ko da bi se ne bilo nič pripetilo. Lovizi je bila oskrbnica ista zdaj, kot prej, ko je še živela vdova, pač služabnica v hiši, če je človek hotel biti sam zase, in pa članica družine, če s« je zdelo komu primerno, a zmeraj v neki določeni razdalji najbolj pa takrat, kadar je bile kaj resnega v družini. In tako ti sedi zda: tukai s svojimi temnimi očmi in vč vse in je skozi vrata dolga leta bila priča vsemu, in je vse razumela, a se ni nikoli udeleževala ničesar s kakim nasvetom, večno je bila nema. Loviza je začela vneto govorili o velikem pranju, ki se ga bo treba kmalu lotiti, a njen glas je vendarle malce podrhteval in nemara je ihtelo in vpilo v njej: »Kje je Lovrenc, kaj počenja zdajle?« Vendar se je navzlic temu vse dobro izšlo Obe ženski sta govorili o velikem pranju in razpravljali o delu v hiši, medtem ko sta navidezno jedli in bržkone ni nobena ve-vcdela, o čem prav za prav govorita. A ko je bila ura že deset, ne da bi se bil brat vrnil, je Loviza nemudema opazila,' kako so se ji čustva preokrenila. Saj ima vse svoje meje! Če hoče da bo nastal škandal, bo sklicala vse ljudi skupaj, da ga bodo šli iskat in skoraj, da jo je kar veselilo, da bi naprosila Oio Lan-gmoena, naj pomaga, da bo fant tepen. Slednjič je zaslišala njegove znane korake v veži. Ni prišel v jedilnico, ampak je krenil navzgor v svojo sobo. »Nemara bi mu dali večerjo v sobo?« je predlagala oskrbnica. »Ga bora vprašala,« je rekla Loviza. »Ko je prišla k njemu, je ležal na postelji z rokami, spodvitimi pod glavo. »Mislim, da bo najbolje, da bi se tu-kajle porazgovorila,« je začela Loviza, »Saj morava na vsak način prebaviti to zadevo — in to prav tako ti ket jaz « Zamrmral je in se zagledal v strep. Sedla je »Najprej se pač strinja« z menoj v tem. da se vse to ne tiče drugih ljudi. Telefonsko sem poklicala Pra-hla. Ta bo molčal.« »Hm!« se ie ogla.dlo proti stropu. ^ili »Ljudska tiskarna« — 2a »Ljudsko tiskar o«i jožc Krainurič — Uerausgebet, udajatcij; inž, jožc aodja — bchriftleiter, urednik; jaoko Ualucr