Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32-—. polletno Din 16'—. četrtletno Din 9"—. inozemstvo Din 64"—. toštno-fiekovnJ račun štev. 10.603.
Urednisi
V P
[pravništvo: Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000"—, pol strani Din 1000'—» četrt strani Din 600'—, '/• strani Din 250—, 'I ii strani Din 125—» Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—»
Blagoslovljeno
Movo leto 1&371
7,elita cen j. naročnikom in čitateljem:
Uredništvo In uprava „¡slov. gospodarja".
Dolžnost
na§a tal vasa.
Leto 1936 je bilo za naš list jubilejno leto. S prvo številko tega letnika smo začeli svoj sedemdesetletni jubilej in z današnjo številko ga končamo. Jadrno je minila naša jubilejska doba. Dokaz, kako hiti čas. Dozdeva se nam, da je bilo pred kratkim, ko smo pisali članek za novoletno številko 1936, pa je bilo pred enim letom. In zdaj ga pišemo ob zatonu leta. Pravilno je ocenil bežnost časa pravični Job, ko je izpovedal: »Moji dnevi so minuli hitreje, kakor tkalec prereže platno« (Job 7, 6). Bežen je čas, hitro mineva življenje človekovo, ostane pa to, kar je rojeno iz duha, ki je zasidran v večnosti. In iz tega duha je živel »Slovenski gospodar«. Živel je 70 let in še več jih bo živel v naprej. Živel je in živi iz krščanskega, katoliškega duha. Vsakega drugega duha je zametaval, odločno in dosledno. Nikdar ni dovolil, da bi se vanj naselil le majhen utrinek kakšnega libe-ralističnega, laži-naprednjaškega in ma-terialistično-SGcialističnega duha. Celotno krščanstvo je vedno bilo naše najvišje geslo.
Nauk Španije«
Da smo hodili po pravi poti, ko smo vodili svoj narod dosledno v katoliško smer, ki naj se uveljavi v vseh panogah njegovega javnega življenja, dokazuje poleg zgodovine tudi vsakdanje izkustvo. Za primer nam bodi nesrečna Španija. Ljudstvo globoko vdano katoliški veri, toda zakoni javnega, političnega, socialnega in gospodarskega življenja v direktni protivnosti s krščanstvom. Ljudstvo je v cerkvi molilo Boga, izven cerkve pa či-talo protiverske časnike. V cerkvi se mu je propovedovalo s prižnice, da nikdo ne more služiti dvema gospodoma, zunaj cerkve pa so španski verniki pripuščali, da jim je urejeval življenje in vse njegove odnose protikrščanski liberalizem in njegov dedič, Bogu, veri in cerkvi strupeno sovražni marksizem in komunizem. Posledica teh razmer, ki jih moramo imenovati »zamujene prilike« katoliškega
ljudstva, pa so strahote državljanske vojne, ki divja v Španiji.
Krščanski list — prijatelj ljudstva.
Iz tega primera se vidi, kakšen škodljivec in sovražnik je versko mlačni, brez-in protiverski časnik, kakšen dobrotnik in prijatelj pa je krščanski časopis. Med nami in našim ljudstvom vlada prava prijateljska vez, ki je ne more pretrgati, pa tudi ne zrahljati nobena zloba in sila. Nekdaj se je trudilo liberalno nemškutar-stvo, ki je za njim stala ter ga moralno in gmotno podpirala oblast nemške države, da bi naše ljudstvo odtrgalo od nas. Ni se mu posrečilo. Ponesrečil se je tudi sličen poskus slovenskega meščanskega in kmetskega liberalizma in pozneje jugoslovanskega liberalizma. Naše ljudstvo dobro ve, da je njegov pravi prijatelj samo tisti, ki brani njegove verske in narodne svetinje. Kjer pa ni verskih načel, ki naj vodijo zasebno in javno življenje, tam tudi ni tistega poštenja, ki je vredno zaupanja. Iz našega globokega verskega prepričanja je izvirala ter izvira tista velika ljubezen do našega ljudstva, ki nas je vnemala ter nas bodri, da delamo ter se potegujemo samo za blagor našega ljudstva, za njegove politične pravice in svoboščine, za vpostavitev prave ljudo-vlade v občini, deželi in državi, za gospodarski napredek in vsestransko blaginjo našega naroda in vseh njegovih stanov.
Dolžnosti do krščanskega lista*
Prijateljstvo nalaga dolžnosti. Z naše strani se teh dolžnosti zavedamo v polni
meri ter damo in nudimo našemu ljudstvu vse, kar moremo. Ali se pa tudi vsi člani našega ljudstva zavedajo svoje dolžnosti do nas? Splošno se sliši tožba, da se katoliški tisk med katoliškim ljudstvom ne ceni tako, kakor zasluži. Veliki socialni papež Leon XIII. je imenoval dober tisk »najboljši misijon, ki ne traja le osem dni, marveč od 1. januarja do 31. decembra«. Ko je papež Pij X. videl, kako se širi nekrščanski in protikrščanski tisk, se je bridko pritožil: »Katoliško ljudstvo ne razume, kakšnega pomena je tisk.« Sedanji papež Pij XI. opominja ljudstvo, da je skrb za dober tisk njegova stroga dolžnost. Skupini romarjev je sv. Oče 3. marca 1934 tako-le govoril: »Z vso resnostjo resnice moramo buditi v srcih sodobnikov zavest, da je širjenje dobrega tiska dandanes postalo ena najvažnejših dolžnosti vsakega krščanskega bojevnika — in da spadajo grehi zanemarjanja te dolžnosti med najstrašnejše, za katere bo človek dajal nekoč odgovor svojemu večnemu Sodniku.«
Izvršimo papežev opomin!
Resna beseda sv. Očeta. Ravnajmo se po njej! Starši, ali se zavedate svoje odgovornosti, ako slab, nekrščanski časnik zahaja v vašo hišo, ki kvari vaše otroke? Krščanski bojevniki bi morali biti, pa prav mnogi pospešujejo pri svojih otro-kih versko mlačnost in odtujenje veri s tem, da dovoljujejo, da so njihovi otroci člani nekrščanskih društev in čitatelji slabih knjig in listov. Naj bi starši kakor tudi mladeniči dobro pomnili, da veliki naš škof Slomšek v svoji prelepi knjigi za mladeniče »Življenja srečen pot« uvršča slabe knjige in nekrščanske časnike med strupene kače, ki so mladini posebno nevarne. Zato mladina samo v krščanska društva, v roke pa samo krščanski časnik! Naj ne bo hiše na našem Slovenskem Štajerskem in v sosednih pokrajinah, ki bi ne bila naročena na »Slovenskega gospodarja«! Pridobivajmo mu novih naročnikov! Sedanji papež Pij XI. vernike prav resno in nujno opominja: »Da bo mogel katoliški tisk vršiti svoje visoko poslanstvo, ga morajo vsi podpirati s pridobivanjem številnih naročnikov.« Izvršimo ta opomin zlasti ob novem letu!
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Predbožična seja skupščine je bila dne 22. decembra. Ob tej priliki je bilo izvoljenih šest odborov za proučitev od vlade
predloženih zakonskih načrtov, med katerimi je konkordat ali pogodba z Vatikanom. Po tej izvolitvi je razglasil predsednik skupščine Stevan čirič, da bo prihodnja seja sklicana radi božičnih praz* nikov sredi januarja.
Naš predsednik vlade na političnem lovu v Romuniji. Ministrski predsednik ia zunanji minister dr. Stojadinovič je od-
0101020000000100010100010153310201020100010100010001021002010201020102010101020100014801020001010201020101000102010001020101000100000101000100010006010201010101000100
potoval na Božič v Romunijo, kamor ga je povabil romunski šef vlade Tatarescu, da se ude'"zi lov. na romunsko-jugoslovanski meji. Dr. Stojadinoviča je zastopal v njegovi odsotnosti notrajni minister g. dr. Anton Korošec. V Temešvaru je dr. Stojadinoviča pozdravil poleg romunskega predsednika vlade Tataresca še zunanji mi ;ster Antoi ..... in razni drugi dostojanstveniki. Na Štefanovo je bil lov in drugi dan je pa poročal romunski zunanji minister o svojem obisku v Varsa i in v Parizu. Naš predsednik vlade je bil povsod v Romuniji sprejet prisrčno.
V DRUGIH DRŽAVAH.
V avstrijski vladi ni vse v redu. Koncem tega leta poteče čas za zakone, po katerih je bilo v Avstriji prepovedano narodnim socialistom in socialnim demokratom vsako politično udejstvovanje. Kancler dr. Schuschnigg je sklical pred Božičem sejo, na kateri bi naj bili omenjeni zakoni zopet podaljšani. Temu predlogu so se uprli hitlerjevski ministri in je prišlo do tako burnih nastopov, da je moral kancler sejo prekiniti. Končno so se gospodje pobotali v toliko, da bo sporno zadevo proučil poseben ministrski odbor. Ako kancler in njegovo krilo ne bosta popustila, bodo po praznikih odstopili Nemčiji naklonjeni ministri.
Na tisoče avstrijskih hitlerjancev za Božič pod ključem. Avstrijski narodni socialisti ali hitlerjanci so priredili za praznike zbirko v pomoč onim političnim jetnikom, katerih še vlada ni izpustila, ker so še vedno zaprti radi hitlerjanske propagande. Zbrali so na milijone v denarju, v obleki, obutvi in v drugih potrebščinah. Radi političnega ozadja nabiralne akcije jo je vlada prepovedala, nabrano zaplenila in nabiralce vtaknila r»od ključ. V vsej Avstriji je bilo za božične praznike aretiranih krog 3000 hitlerjancev. Samo v Gradcu je moralo v zapore 600, na Dunaju pa 1000 narodnih socialistov, ki so delovali pri nabiralni akciji. Vlada je podarila zaplenjene darove patriotski fronti, ki jih je razdelila med svoje člane.
Zasedba Abesinije priznana od Anglije in Francije. Dne 22. decembra sta obvestila angleški in francoski poslanik v Rimu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano, da sta se odločili angleška in francoska vlada za ukinitev dosedanjih poslaništev v abesinski prestolnici v Ad-dis Abebi, ki bosta spremenjeni v generalna konzulata in s tem sta priznali obe velesili Italiji zasedbo Abesinije.
Italija se ne bo več vmešavala v špansko državljansko vojno. Ker sta priznali Anglija in Francija zasedbo Abesinije, izjavlja Italija, da bo njena protiusluga ne-vmešavanje v špansko državljansko vojno za bodočnost.
Nadaljna priznanja zasedbe Abesinije. Zasedbo Abesinije po Italiji so priznaie: Rumunija, Belgija in Švica.
Vlado na Grškem je preosnoval kralj. Notranji minister in državni podtajnik pri ministrskem predsedništvu sta odstopila 26. decembra. Kralj je ostavko sprejel in je imenoval za. začasnega notranjega ministra dosedanjega podtajnika Vur-gulisa. Za državnega podtajnika pri predsedstvu vlade je pozvan dosedanji podtajnik ministrstva za določevanje cen.
Nemški prostovoljci se na tisoče vpisujejo v tujsko legijo španskega nacijonai-nega generala Franca. Celo prvi nemški
-rmjenci so se že vrnili iz Španije v Nemčijo na posebnih v ta namen zgrajenih
velikih letalih, bpanija generala Fianca odplačuje nemški stroškovnik z železom in bakrom, ki ga potrebuje Nemčija za svojo oborožitev.
Državljanska vojna na Španskem je tudi za božične nraznike divjala naprej in so se posrečili vladnim rdečim četam uspehi v smeri proti zapadu, kjer niso naleteli na resen odpor od strani Francovih nacionalnih čet. Božično premirje je vladalo samo na guadaramski fronti, kjer so ¿C za ti dni sporazumeli rdeči in beli na počitek z orCžje"'», — Vladna torpe-dovka je pred Bilbaom ustaVil* nemško vojno ladjo »Palos« in jo pozvala, naj odpluje v določeno luko, ker je imela na krovu veliko zalogo orožja in streliva za generala Franca in tudi večji oddelek nemškega vojaštva. Ker se ladja pozivu ni pokorila jo ie torpedovka zasledovala in tudi ujela. Znatno podpirajo nacionalnega voditelja generala Franca samo še Nemci, o katerih trdijo Francozi, da imajo s pošiljanjem čet v šnaniio svoje no--ebne namene. Nemčija je po francoskih domnevah odnos1 sla v zadniem č^u »^nogo svojega vojaštva in najmodernejšega vojnega materiala v Španijo radi tega, da bi ustvarila protifrancosko fronto na španskem ozemlju. Ta protifrancoska bojna črta bi se naj raztegnila od vzhoda,
-1
kjer sta si Francija in Nemčija sosedi, še na jug, na špansko pogorje Pireneje. Na ta način bi naj bila Francija obkrožena ter ogrožena od nemškega vojaštva od dveh strani.
Vladar Kitajske zopet na svobodi. V
zadnji številki smo poročali, da vlada radi upora kitajskega maršala čansulijana na Kitajskem zmeda, ker je uporni Čan-sulijan še povrh zajel vodilno osebo kitajske vlade v Nankingu maršala Čan-kajšeka. Nankinška vlada je zahtevala od puntarja takojšnjo izpustitev Čankajše-ka, ker sicer bi bilo prišlo do državljanske vojne, kakor že divja tako dolgo na Španskem. K redu in miru pozvani Čan-sulijan je za Božič izpustil visokega ujetnika, ki se je že vrnil na veliko veselje udanega mu prebivalstva v Nanking.
Vseamerfšld	odklonil vojno kot
sredstvo za reševanje spore?- O vseame-riškem kongresu, ki se vrši v argentinskem prestolnem mestu v Buenos Airesu, smo že parkrat poročali. Vseameriška konferenca je 22. decembra sprejela 37 predlogov, med katerimi je za celotni kulturni svet kažipot oni, v katerem izjavljajo zastopniki držav obeh Amerik, da zavračajo vojno kot sredstvo za reševanje sporov med državami. Kongres odklanja nadalje uporabo kemičnih sredstev v vojni, ker povzročajo čisto nepotrebno strahovita opustošenja. Civilno prebivalstvo mora ostati pred vojno zaščiteno.
Papeževa božična poslanica. V četrtek pred Božičem je govoril papež svojo božično poslanico po radiju celemu svetu iz bolniške postelje, katero mora čuvati radi zrahljanega zdravja. Papeževe besede so izzvenele v poziv svetu, naj po Kristusu išče pota k miru. Papež izraža najprej svojo bolest, ker mora na praznik rojstva Sinu božjega, ki naj bi človeštvu oznanjal dobro in ljubezen, opozoriti na krščanstvu sovražno propagando, ki se je poslužujejo na eni strani komunizem, na drugi pa novo poganstvo, ki predstavljata nevarnost ne samo za Cerkev, temveč tudi za človeštvo sploh, ker rušita osnove družbe in družine. Proti tej propagandi je najboljše sredstvo krščanska ljubezen, ki sloni na mirovnih naukih Cerkve. Danes, ko sta Evropa in ves svet močno ogrožena od tega velikega sovražnika krščanstva, moramo še bolj poudariti, da temelji odpor proti tej protikrščanski propagandi samo na izpolnjevanju krščanskih kreposti v javnem in zasebnem življenju. Treba se je postaviti v obrambo, vendar samo v znamenju ljubezni do Kristusa, v znamenju usmiljenja, posebno v znamenju usmiljenja do vseh revnih. Papež opozarja vse vernike pred sodelova njem z navedenima revolucionarnima elementoma. Sv. stolica je storila in bo storila tudi v bodoče vse, da bi ta rušeča propaganda ne zastrupila človeštva. Kot posebno uspešno sredstvo proti njej priporoča sodelovanje laikov v Katoliški akciji. Papež kliče vernike vsega sveta k delu na tem področju.
Pred beatifikacijo dveh Avstrijcev. V
Avstriji vlada veliko zanimanje za dva procesa beatifikacije (proglašenja blaženim), ki se tičeta dveh Avstrijcev, od-nosno enega, ki je bil po vzgoji, drugega pa, ki je bil tudi po rodu Avstrijec. Prvi je frančiškanski pater Liberat Weiss, o katerem je naš list že lani pisal. Rojen je bil v Konnersreuthu na Bavarskem (kraju, kjer znana Terezija Neumann trpi Kristusove muke), v mladosti prišel v Avstrijo ter je v Gradcu vstopil v frančiškanski red. Na svojo željo in prošnjo je bil poslan kot misijonar v Abesinijo. Meseca julija 1. 1712. je prišel v mesto Gon-skim uspehom. Njeguš (kralj) Justos je bil naklonjen misijonarjem in od njih dar, kjer je deloval štiri leta z velikan-oznanjevani veri. Hotel je celo vso svojo državo pridružiti katoliški Cerkvi. To ->'9 vzbudilo zavist in sovraštvo krivoverskih menihov, ki so ljudi nahujskali zoper misijonarje in njihovega pokrovitelja njegu-ša Justosa. Ta je moral odstopiti in novi mladi kralj David je misijonarje, ki niso hoteli odpasti od katoliške vere, obsodil na smrt. V jutru 3. marca 1716 so se odprla vrata ječe in trije frančiškani, njim na čelu p. Weiss, so bili odpeljani na mo-rišče in od nahujskane množice kamenjani. Proces njegove beatifikacije se bliža koncu ter je pričakovati, da bo p. Liberat Weiss kmalu proglašen za blaženega. — Drugi pa je tudi po rodu Avstrijec. To ie namreč p. J. Freinandemetz, roien v Južni Tirolski. Vstopil je v Družbo Besede božje ter bil kot misijonar na Kitajskem. Umrl je mučeniške smrti 28. junija 1908 v kitajskem mestu Šantungu.
Ljudstvo v Mehiki goji najsrčnejšo željo, da bi se moglo udeležiti božje službe. To pa večinoma ni mogoče, ker to pre-
<
Tako piše mnogoletni naročnik Slov. gospodarja: Denarnica se mi je posušila, toda če bi se mi tudi roka posušila, zvest bom ostal r jemu listu Slov. gospodarju!
poveduje mehiška komu liutična vlada. Dovoljen je po en duhovnik na 50.000 do 100.000 ljudi. Kako bi mogel en sam duhovnik zadostiti takšnemu številu verni» kov?! Zato pa se ljudstvo obrača s prošnjami na vlado, naj mu dovoli več duhovnikov. Tako je v mestu Cindod Camargo prišla ženska deputacija k zastopniku državne oblasti ter ga prosila, naj dovoli več duhovnikom izvrševanje dušnega pa-stirstva, ker en duhovnik ne zadostuje za vso pokrajino. Kakšen odgovor so dobile te vrle krščanske žene? Komunistični divjak, ki predstavlja mehiško državno oblast, je zapovedal, da nastopi vojaštvo ter strelja na te hrabre žene. Tri žene so bile na mestu mrtve, večje število je bilo ranjenih, 20 so jih zaprli. Zanimiv je bil prizor, ki se je odigral na meji države Teksas (v Zedinjenih državah Severne Amerike). Tam so imeli o priliki neke javne svečanosti sv. mašo pod milim nebom. Oltar je bil postavljen na meji, kjer so pred 350 leti stopili frančiškanski misijonarji na ozemlje Mehike. Tako ie bilo omogočeno, da so mehiški katoličani z druge strani državne meje prisostvovali sv. maši. Nepregledne vrste so prišle, ljudje so pokleknili ter so se z največjo
pobožnostjo udeležili sv. maše. Amerilian-ci iz Teksasa so se Čudili izredni pobož-nosti mehiškega ljudstva, kateremu bolj-ševiška državna oblast n dovoljuje, da bi javno molilo svojega Boga.
Verski pokret na Uralu. Varšavski ruski lfst »Meč« poroča v iS. številki 1936 to-le: »Komsomolsks, Prpvda;: piše v eni zadnjih številk: »V sverdlovski oblasti (Jekaterinburg) so se verniki in duhovniki obrnili ra vodstvo stranke z zahtevo, da bi prenehala brezbožniška propaganda. Značilno je, da se ja ta zahteva stavila v kr;.ju, kjer glavno množico ljudstva sestavljajo delavci. Kaže se, da na Uralu ■versko življenje sploh ni ugasnilo. Ob cerkvenih praznikih se ne dela in se obhajajo zelo slovesno. V delavskih vaseh se sklicujejo shodi za popravo cerkva. Otroci ne hodijo le v cerkev, marveč prejemajo i zakramente, pri čemer tudi učitelji niso izključeni. Učitelji se drže nevtralno, a duhovniki imajo med ljudstvom veliko avtoriteto. List poroča, da je bil enkrat primer, da je duhovnik naravnost prepovedal učenje protiverske pesmi. — Vpliv cerkve se ne kaže le pri učencih, marveč tudi pri članih Komsomola (komunistične mladinske organizacije). Dopisnik poroča, da tudi ljudstvo hodi v cerkev, daje otroke krstiti in se cerkveno poroča.« Seveda se »Komsomolska Pravda« obrača na merodajne kroge, da temu narede konec. Kakor je iz poročila razvidno, pa versko živlienje v Rusiji še vendar ni povsodi zamrlo.
Žepne svetilke
izdeluje edino domača ivornica
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb, Koluraška 69

NOVICE
Nesreče.
Dve nesreči v Mariboru. V Studencih pri Mariboru je povozil avto pomožnega delavca Ignaca Gomola, katerega so spravili v mariborsko bolnišnico z notranjimi poškodbami in s pretresom možganov. — S kolesa je padel v Mariboru na Glavnem trgu krojaški pomočnik Florjan Završnik in se je pri padcu hudo poškodoval na glavi. Do nesreče je prišlo, ker so se zlomile vilice na kolesu.
Trgovska vajeiika smrtno ponesrečila. Na kolodvoru v Šoštanju je smrtno ponesrečila 18 letna trgovska vajenka Milena Lichtenegger, hčerka železniškega uslužbenca v Pesjem. Milena je bila v uku v trgovini Natek v Šoštanju, odkoder se je vozila domov v Pesje. Najbrž je skočila prehitro s stopnišča. Spodrsnilo ji je na spolskih tleh, prišla je pod kolesa .'laka, ki so jo razmesarila.
Smrtna nesreča medžimurskega voznika. Na kvaterni sejm je pripeljal kmet J. Novak iz Brezovčaka pri Sv. Martinu v Medžimurju v Ljutomer voz premoga iz premogovnika v Vučkovcih. Ko je izložil premog, se je pomudil v krčmi in pil s sejmarji. Krog poldne se je odpravil proti domu, kamor pa ni prispel. Njegov voz in konje so našli drugi dan v močvirju med Dokležovjem in Bakovci v Prekmurju. Konja bi bila utonila, če bi se eden ne bil zataknil na nekem štoru, čudno je bilo to, da je bila na vozu pet cestnih tabel z drogi, katere so zginile pri lj' ¿merskem pokopališču, na železniškem prelazu v
Noršincih in pri Varžeju. Obstoja sum, da so odpeljali Novakov voz sejmarji brez gospodarja in ti so potem izdrli omenjene table, jih naložili na voz in konje obrnili tako, da so se odpeljali v Prekmurje. Novaka je našel neki kmet iz Cezanjevcev, ki je trosil gnoj na travniku v Šariu ob Ščavnici, mrtvega na sveti večer. Novak je iskal vinjen konje ter voz v napačni smeri, dokler se ni toliko utrudil, da je legel na travnik, kjer je zmrznil, ali pa je podlegel kani. Smrtno ponesrečenega so v Cezanjevcih sodno raztelesili in tamkaj pokopali. Zapušča ženo in sedem otrok.
Delavec ob roko. Anton Krivec, 211etni delavec v steklarni pri Sv. Križu v Rog. Slatini, je hitel proti železniškemu prelazu na cesti v Slatini. Ravno je peljal preko nevarnega mesta vlak, katerega je hotel Krivec prehiteti. Na tračnicah se je spodtaknil, padel in vlak mu je odrezal levo roko. Revež, ki je tudi sicer razpra-skan po telesu, je pustil od koles odrezano roko na tiru in se je zatekel v celjsko bolnišnico.
Padel iz drvečega vlaka in se hudo po-škodo^l. V Tremerju pri Celju je padel iz drvečega vlaka 231etni brezposelni delavec Alojzij Zakrajšek, doma iz Ravnika v okraju Logatec. tT Celje se je pripeljal, da bi dobil zaposlitev. Ker ni dobil dela, se je hotel odpeljati v Zidani most in med potjo ga je doletela radi nezaprtih vrat na vagonu nesreča, pri ka-
Lepe rozine, orehe, fino banaško moko, praženo in surovo kavo, zdravo koruzo itd. itd. po prav ugodnih cenah v trgovini
ANION MZARINC, CELIC
teri se je vsled padca na tračnice hudo poškodoval na glavi.
S prebito lobanjo in a poškodbami po vsem telesu je bil prepeljan v celjsko bolnišnico Stanko Vajs, 35 letni fotograf iz Trbovelj. Omenjenega je na posti.,i uaško sunila lokomotiva s tako silo, da ¿e je življenjsko nevarno poškodoval.
Dve uri klical na pomoč. Franc V'"ant, 601etni posestnik z Igra pri Ljub^ni, ie podiral drevo v gozdu. IzpodseK?:io deUo je padlo nanj tako, da ga je pruiicMo na tia. Zlomilo mu je roko v rami ter L ogo pod kolenom in povrh je še bil ujet, di. ni mogel nikamor. Dve uri je klical na pomoč, predno je nekdo slučajno prišol v gozd in so ga prepeljali v bolnico v Ljub ljano.
Dve žrtvi božičnega streljanja. Iz Zgor.
Stranj pri Kamniku so pripeljali na Štefanovo v ljubljansko bolnico kmečka fanta : 27 let nega Janeza Arneža in ?61etnega Franca Špruka. Na svelo noč sta streljala iz mežnarja, ki se je razletel. Eksplozija je odtrgala Arnežu desnico v zapest ju, Špruk je ob levo oko.
Požarne nesreče. V Št. Ilju pri Turjak je zgorela posestniku Jožefu Jeromelju 30.0CJ Din vredna domačija. — V Sp. Gorici pri Račah je komaj triletni sinček posestnika Ivana Lenerta zažgal na domačem dvorišču velik kup lepo zložene slame z vžigalicami, katere je v hiši izmaknil. — V noči na Štefanovo je v Mestnem logu pri Ljubljani nastal požar v hiši Marije Lindič, ki ima 30.000 Din škode, zavarovalnina znaša 20.000 Din. — V Račah se je iz neznanega vzroka pojavil rdeči petelin na podstrešju hiše posestni-ce Marije Bauman. Požarna škoda znaša 15.000 Din. — Pri Sv. Martinu na Pohorju je zgorelo 10.000 Din vredno gospodarsko poslopje Juriju Motehu. — Dne 27. decembra zjutraj je začelo v Celju na Kralja Petra cesti 31 goreti ročno skladišče Alojzija Božiča, ki je za prodajalno in je bilo v njem shranjeno razno blago. Vnele so se škatle z nekim sredstvom za krpanje in razni drugi predmeti. Gasilci so preprečili razmah ognja, ki bi bil lahko postal usoden za vso okolico. Božič ima za več tisoč škode.
Brat ustrelil po nesreči bratca. V vas Jordankal na Dolenjskem sta se podala rakonca Springer zjutraj v cerkev. Doma sta ostala 141etni sin Ludvik in triletni Aaolf. Po odhodu očeta je snel Ludvik lovsko puško in jo začel ogledovati. Ko se mu ie približal triletni bratec, je iz neprevidnosti nanj pomeril, orožje sa je sprožilo in Dolfek je obležal na mestu mrtev s prestreljeno glavo.
Ugasli ognjenik začel bljuvati med potresom. V srednjeameriški republiki San Salvador je uničil potres mesto San Vin-cente, ki šteje 27.000 prebivalcev. Potresni sunki so sledili tako naglo drug za drugim, da ljudje ob pol desetih zvečer niso moril 5z hiš, ki so se podirale. Med
Možje,
fantje,
zene,
dekleta,
mladina,
vsakdo hoče prvi citati Slov. gospodarja, ko pride v hišo. Kdo se sedaj briga za to, da bo tudi pravočasno plačan za vse leto 1937? Vsi!
potresom je pričel bljuvati bližnji ognjenik, o katerem so menili, da je ugasnil, in je visok 2600 m. Lava se je razlila iz žrela v dolino in pepelni dež je pokril kraje daleč na okrog. Nad 3000 je mrtvih in 25.000 ljudi brez strehe. Nesreča je hudo prizadela tudi šest vasi po okolici San Vincente.
Huda nesreča pri izkrcavanju delavcev. Italijani prevažajo v zasedeno abesinsko ozemlje predvsem delavstvo. V pristanišču Masava v vzhodno-afriški italijanski koloniji Eritreja ob Rdečem morju se je zgodila 23. decembra huda nesreča. Ko so iz domovine pripeljane delavce izkrcavali, se je naenkrat razletel parni ladijski kotel. Ubitih je bilo 26, ranjenih pa 100 delavcev. Ranjence so takoj prepeljali v As-maro in so iih razmestili r>o bolnicah. Ke-do je bil pri nesreči ob življenje, je nemogoče ugotoviti, ker so bili radi eksplozije uničeni osebni dokumenti ponesrečencev v ur? du novelistva.
eisarte novice.
jve poštno-avtomobilske zveze. Pošt-
uprava bo uvedla s 1. aprilom 1937
^štno-potniški avtomobilski promet na progi Ptuj—Sv. Marko—Bori—Sv. Barbara v Halozah—Okič—Sv. Andraž—Sv. Vid pri Ptuju—Ptuj.
André Gide, francoski komunistični pisatelj, je šel v Rusijo opazovat »komunistični raj«. Pet mesecev je bival v Moskvi in v provinci. Vrnil se je razočaran. Izdal je knjigo »Vrnitev iz SSSR«. V tej knjigi piše tudi to-le: »Če sem se prej motil, je treba predvsem priznati zmoto, ker sem odgovoren za te, kateri so se po moji zmoti ravnali. Dvomim, da bi v kaki drugi deželi, ne izključujem niti ne Hitlerjeve Nemčije, misel bila manj svobodna, bolj tlačena, bolj strahovana in bolj
podjarmljena.« — To naj vzamejo na znanje naši komunisti.
Velikost Rusije. Rusija obsega 21 milijonov 353.000 kvadratnih kilometrov, t. j. eno šestino suhe zemeljske površine. Dolžina meja znaša 65.000 km, dolžina štiridesetih glavnih rek 76.706 km. Zemlje za obdelovati je 223,900.000 ha, obdelane pa je le 133,700.000 ha. Ljudi ima 168 milijonov in 102 narodnosti.
Obžalovanja vrecšnl slučafL
Obmejni posestnik okraden. Posestnik Alojzij Dopler ima svojo posest na Špič-niku, kakih 200 korakov od severne državne meje. Iz zaklenjenega hleva so mu uzmoviči odpeljali v Avstrijo 7000 Din vredne vole.
Hitro prijet pobegli kaznjenec. V mariborski kaznilnici prestaja desetletno kazen Ivan Godec, katerega so oddali na zdravljenje v splošno bolnišnico. Godec je pobegnil iz bolniške sobe, a so ga hitro
imeli v Spesovem selu in so ga pripeljali nazaj v bolnišnico.
Brezplodne denarne žrtve. O izpraznje-nju ponarejevalnice za jurje in stotake v Radvanju pri Mariboru smo že obširno poročali. Med zaprtimi je Franc Greif, posestnik iz Spodnjih Hoč. Omenjeni je izpovedal preiskovalnemu sodniku, da je žrtvoval za prazen nič za ponarejevalce 70.000 Din. Leta 1935. se je natepel k njemu brat že rajnega mojstra vseh ponarejevalcev Jurija Potočnika Gašper Potočnik. Pripovedoval mu je, da se je naučil od brata izdelovanja denarja s pomočjo fotografičnega aparata. Greif mu je dal denar, da je kupil aparat in vse razne druge ponarejevalne potrebščine. Gašper je nekaj mesecev fotografiral pri Greifu tisočake in stotake, vendar mu ni uspel prenos slik s plošče na papir. Greif je izmetal za Gašperja in njegove brezplodne poskuse 40.000 Din. Letos sta ga pa pretentala z njim vred zaprti mesar Medved iz Cirkovc in pobegli stari fotograf in ponarejevalec Franc Rupnik, da je iz-
• 1
Ruski maršal Bliicher, poveljnik sovjetskih Aet na Daljnem vzhodu, kjer grozi spopad med Rusi in Japonci.
Na Kitajskem bi skoro prišlo do državljanske vojne. Na sliki vidimo kitajsko
vojaštvo v zimski uniformi.
Civilno prebivalstvo beži iz bombardiranega Madrida.
Pravilo: Vsako leto novo leto, vsako leto ttov Slov. gospodar, vsako leto enkrat vso naročnino!
dal za opremo ponarejevalnice v Radva-nju 30 j ur je v. Za to, da bo pomilovanja vredni Greif sedaj obsojen in bogznaj kako dolgo zaprt, je potrošil brez vsake koristi 70.000 Din.
Najdena morilčeva sekira. Čitateljem je
v	živem spominu roparski umor poštnega sla Ludvika žunka v Št. llju v Slov. goricah. Zločin je zagrešil mladi Adler s sekiro, katero je pozneje po lastni izpovedi odvrgel. Sekiro je našel zadnje dni posestnik R. Thaler ob poti od svojega doma proti kolodvoru. Domnevajo, da je nekdo sekiro kmalu po umoru našel in jo je sedaj odložil.
Vlom v mesnico. Na Spodnji Radvanjski cesti 6 pri Mariboru je bilo vlomljeno v mesnico Regine Klarič. Tatovi so odnesli za 900 Din prekajenega mesa ter klobas.
Pobegli kaznjenec kradel v kompaniji kure. Po okolici Poljčan je bilo pri šestih posestnikih vlomljeno v kurnike in tatovi so odnesli perutnino. Orožniki so ugotovili, da je kurji tat pobegli kaznjenec Franc Klevže, kateremu pomaga delavec Ivan Verglez. Izsledili so oba v Verglezo-
vi	hiši, ko sta imela dve kuri v loncu, osem pa zaklanih v vreči. Prijeli so Ver-gleza, medtem ko je Klevže pobegnil.
Dolgoprstnež na delu. Na Bučki je nočni vlomilec ukradel iz župnijskega kurnika 12 kokoši. Najbrž isti dolgoprstnež je hotel suniti iz kleti posestnika Bukovca na Slemenu žganje. Bukovcev sin je šel zgodaj v klet po žganje in je pozabil klet za seboj zapreti. Ko je gospodar Bukovec vstal, je čul, da se nekdo kreta po njegovi kleti. Začel je klicati sosede na pomoč. Klici so preplašili tatu, ki je pobegnil iz kleti. Uzmovič je že bil natočil 201itersko steklenico do polovice, a jo je v strahu, da bi ga ne zagrabili, odvrgel in se je rešil praznih rok.
Izjalovljen roparski napad. Franc Pov-šič je trgovec in gostilnickr na Bučki. Ko je zaprl krčmo v noči, se je vrnil k počitku na svoj stari dom. Kmalu za njim je prišel nekdo drugi in Povšič je bil pre-piičan, da se je vrnil njegov sin, ki je bil 2..>®ma. Neznanec je koj po vstopu v spalnico ugasnil na pol privito luč in je zahteval od dremajočega gostilničarja denar. Ker se na predajo denarja pozvani ni pokoril, je sunil tolovaj proti Povšiče-vi postelji z nožem. Zadel in presekal je pa odejo in krčmarju je razrezal uho. Šele zabodljaj je napadenega vzdramil, da je skočil iz postelje in vrgel po tleh roparja, ki se je pa z vso naglico pobral ter zginil v noč. Lopovu so morale biti pri Povšiču znane hišne razmere in tudi to, da je prejel pred dobrim mesecem od svojega sina Franca iz Amerike večjo vsoto denarja.
Izpred sodišča.
Na smrt obsceni roparski morilec.
Smo že poročali, da je vladalo največje zanimanje za obravnavo proti roparskemu morilcu Br. Govediču iz Maribora. Govedič, ki je star komaj 24 let, je po poklicu brezposelni trgovski pomočnik, ki ni storil nikjer dobro. Letos & novembra je zvabil proti Kamnici io letnega trgovskega vajenca Branka Puschauer.
Loče pri Poljčanah. Naš katoliški prosvetni parlament je zboroval nekoliko pred božičem in nam dal prosv, društvo, ki smo ga Ločani pač bili že krvavo potrebni. Kde nas bo vzgajal, če ne naša katoliška prosvetna društva! Kolikor znaš, toliko veljaš! Toda kako, če nič ne slišiš drugega kot kvanto, kletev in aufbiks!? In če dobiš in imaš v rokah le kol In nož. Ne. Temu ¿e hočemo odpovedati in prijeti za uma svetli meč. To bo naše orožje v boju s kvanto, klet-
Omenjeni je imel pri sebi 5420 Din, katere mu je izročil njegov šef trgovec Kotnik na Grajskem trgu, naj jih nese trgovcu Preacu na Glavi)- -rg. Pred oddajo denarja na pravi naslov je zvabil Govedič žrtev na samoten kraj. Ko sta bila čisto sama, je Govedič najprej pobil fanta 3 kamnom, nakar ga p xe zadrgnil z motvozom in mu odvz«l fipnar. Na razpravi ni kazal zloba neben* g'», kesanja in so ga obsodili na vešala.
Slovensko Mrafina.
Naš dopisnik iz Slovenske krajine smrtno ponesrečil. Hudo nas je dirnila vest, da je zadela smrtna nesreča g. Franja Horvat, ki je bil naš pridni ter vestni dopisnik iz Slovenske krajine. Rajni Je bil rodom Prekmurec in je študiral tehniko na vseučilišču v Ljubljani. Nekaj časa ja bil nastavljen pri cestnem odboru v Ptuju in v Novem mestu. Zadnja njegova služba je bila pri cestnem odboru v Lendavi, kamor je prišel na svojo lastno prošnjo iz Novega mesta. Na stopnišču stanovanja v Lendavi je padel tako nesrečno, da je podlegel poškodbi v najlepši dobi. Zapušča ženo in enega otroka. BlagopokojnI je veliko dopisoval v naš list in za naše časopisje v Ljubljani. Bil je mirne ter resne narave in ga je nemila smrt mnogo — mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Dobremu rajnemu ohranimo hvaležen spomin, žalujoči rodbini naše sožalje!
vijo in ponočevanjem. Na korajžo kličemo vse dobre farane: može, žene, predvsem fante in dekleta. Na korajžo jih kličemo in vabimo, da vstopijo v naše prosvetno društvo. Toda cele može, žene, fante in dekleta hočemo! Polovi-čarjev, ki bi bili z eno nogo še v nasprotnem taboru, pa v kateremkoli, ne maramo! Dvigni-mo svoje glave, kajti naše rešenje iz mrtvila in zaspanosti se približuje. Vsi na delo za katoliško prosveto v Ločah in pa za prosvetni dom. Odbor z Alojzem Svetčjem na čelu je že zasta*'il plug v ledino. Prva bo društvena knjižnica. Ka^ur kaže, jo bomo že januarja, vsaj koncem, otvorili. Iz malega raste veliko! Naši fantje pa se bodo gibali v fantovskem odseku,
Vrnitev zgubljenega sina
Znani voditelj Indijcev Mahatma Gandhi, ki je povzročal pred leti Angležem velike nepri-like, ima sina Hiralala, ki je odpadel od indijske vere in prestopil v muslimansko. Oče ga je radi odpada zapodil od hiše. Sedaj je zgubljeni sin izjavil, da se vrača nazaj v vero Indijcev, ki je izhodišče vseh drugih veroizpovedi. Vrnitev mladega Gandhija v «laročje vere očetov so slavili s posebnimi obredi. Skesanega grešnika so oblekli v z roko tka-ao belo oblačilo, Indijski duhovniki so ga poškropili s sveto vodo iz reke Ganges, mazilili ga z rdečim mazilom in spo-kornik sam je metal darove na ogenj. Nazadnje je moral izpiti piia-
Petančič Davorin:
Svete gore,
Povest.
43
po
»Spoved ali smrt?« je vprašal duhovnik navadi. Janez se je ozrl in si popravil klobuk:
»Nobeno! Samo odprite!«
»Tako znan glas, pa le ne vem, kdo bi bil.«
Odklenil je in poiskal došleca z očmi.
»Janez?« Ni mogel odmah do sape.
»No, to je dobro, da si prišel! Čakal sem.«
Peljal ga je v sobo in ves čas zadovoljno vzklikal:
»Pot te je ulaknila. Boš jedel in pil.« šel je sam, prinesel in mu postregel.
Ko se je okrepčal, je sezul škornjce.
»Kaj te zebe?« se je brigal gospod.
»Ne, ne! Nekaj drugega.« Segel je z roko v škorenj do konca, kjer počivajo prsti noge in privlekel iz škornjevega gobca, ki je bil neprimerno velik, vrečico in jo vrgel na mizo. Ravno tako je poiskal po drugi škornjici.
»Tu je pa pisanje. Vsakega, kateri je kaj dal sem zapisal.«
Duhovnik je sklenil roke in se čudil:
»Moj Bog, kdaj si nabral ves ta denar?«
Janr. se je popravil in povedal:
»Ko so me pregnali iz volčje jame, sem bežal
na Hrvaško na Klanjec in sem se ob Sotli na hrvaški strani vrnil na Slovensko zgoraj pri Podčetrtku. Od tod sem pa obhodil v teh dveh mesecih vse fare, odkoder romajo k naši Mariji na Gore.«
Preštela sta denar in izračunala, da ne bo več manjkalo.
»Kaj pa zdaj?«
Janez se vjezil pri misli, da bo moral zopet-bežati.
»Trenutno si brez skrbi. Samo glej, da te nihče ne vidi. Boš že videl, kako dolgo bo šlo s skrivanjem tu v bližini!«
Janez je bil vesel tega nasveta, da je mogel vsaj nekaj dni preživeti blizu , svetih Gor. Bil je truden in zmučen in ura je bila že pozna, a vendar se je odpravil takoj proti vrhu. Drevje na Rožci se je majalo v vetru. Zemlja in vse je bilo kakor pobeljeno od mesečine.
Bršlinje okoli Lenčkinega okna je šelestelo v vetru in polkne so popevale škripavo pesem. V Dramlji so kvakale žabe, v gori je zalajal lisjak ...
»Lenčka!«
Prebudila se je Iz sanj in zazdelo se ji je, da nekdo poje pod uknorA Legla je na stran in prisluhnila ...
»Lenčka!« je iAkllcalo in potrkalo na okno.
»Janez!« V hipy je «rasla pred njo njegova podoba. Oblekla se je lr. se zavila, p« planila k vratom in jih odprle.
ki so si ga že tudi ustanovili s predsednikom Senker Ivanom na čelu. To bo življenje pri nas prav po besedah, ki so nam jih na občnem zboru govorili v bodrilo gg. BratuS Marij, šibanc Ivan in Vesel Joško iz Konjic ter Pihler Nace iz Poljčan. Veselo in koristno spada skupaj. In za veselje bodo poskrbeli naši fantje in dekleta v dramatičnem odseku. Bodi dovolj našega veselja nad ustanovitvijo prosvetnega društva. Cas in delo naj pokažeta, da smo ga bili potrebni.
TofUe zoper denarne zavode.
Zadnji čas ljudje vedno bolj vprašujejo, če je mogoče tožiti gotove denarne zavode. Tudi v naših odgovorih je naš jurist dal take odgovore. Moramo pa k temu pripomniti še nekaj! Ce kdo hoče tožiti kak denarni zavod za izplačilo vlog, mora računati s sledečim dejstvom: Tožba bo dolgotrajna in draga! Imamo sedaj neki slučaj v Mariboru, da se taka tožba vleče že tretje leto. Med tem časom, če bi ne bilo tožbe, bi dotični dobil že lepe svote ven, tako pa ni dobil ničesar! Nadalje tožba ne da nikakšne sigurnosti, da prideš res do denarja. Zavod, ki je brez zaščite, ker moreš le zoper tak zavod nastopiti z grožnjo tožbe, se lahko vsak dan posluži zaščite. Morda se je bo moral ravno zaradi tvoje tožbe! In potem? Uredba o zaščiti prinaš navadno tudi to določilo, da se ustavijo vse tožbe in da morajo dotični, ki so tožili, plačati vse stroške sami! Tak
rnmmmmmmmmmamm
Na oglede! Ne hodijo samo ženini na oglede, tudi Slov. gospodar gre, če nam sporočijo naši prijatelji, da je kje hiša, ki ga čaka, da bi ga sprejela! V vašem kraju še je dovolj takih hiš, kamor bi -es spadal! Ob praznikih nam sporočite naslove!
mmmmmmmmmmmmm
-
slučaj je v Ljubljani. In če gre zavod pod zaščito, potem je čotičnemu vlagatelju in vsem drugim še mnogo slabše kot preje. Največja skrb vseh vlagateljev pri tr.kih zavodih, ki niso še pod paščito, bodi, da se ti zavod4 ohranijo v delovanju brez zaščite! Tako bodo vlagatelji imeli vedno mož-
Sv. Križ nad ¿Mariborom. V četrtek 17. dec. smo položili v prerani grob vrlega križanskega mladeniča Gartner Joškota, sina ugledne kršč. hiše Minkličove na Slemenu. Zavratna bolezen jetika je bila vzrok njegove prezgodnje smrti. V cvetu mladosti, v 26. letu starosti, je odšel tja, kjer lepše sonce sije, lepša zarja rumeni. 3 njim je izgubila fantovska Marijina družba svojega zastavonošo in svečarja, Kmečko bralno društvo pa vnetega oderskega igralca. Velika množica ljudi ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Na domu se je od njega poslovil njegov bivši učitelj, ob odprtem grobu pa nam je v lepih besedah povedal domači g. župnik, koga smo položili v prerani hladni grob. Dragi Pepek, bodi ti lahka križanska žemljica in uživaj večno veselje v rajskih višavah!
Gornja Radgona. Na praznik sv. Štefana Je izdihnil svojo blago dušo posestnik Franc Ko-vačič v Crešnjevcih. Iz skromnih početkov je ustvaril svoji družini prijazen dom. V javno življenje ni segal, ves se je žrtvoval le za srečo svojih otrok. Sveti Cerkvi je vzgojil duhovnika Petra, ki je profesor verouka na celjski gimnaziji. Mlajši sin Alojzij se prav zdaj kot bogo-slovec pripravlja na duhovniško posvečenje. Starejši sin Jakob je obratovodja pekarne v Rog. Slatini, štiri hčerke žive pri materi na domu. Pokojnik je zapustil svetel zgled žive vere in narodne zavednosti. Dokler je mogel, je rad tudi med tednom obiskal cerkev. Vedno je zidal na zaupanje v božjo previdnost. V hudih letih nekdanjih bojev ob narodni meji in ob poznejših političnih borbah ni nikdar klonil. To odloč-
nost, da bodo vsaj v najskrajnejšem slučaju dobili kaj! Enako bi naj bila skrb vlagateljev s starimi vlogami, da bi za zavod dobili kar največ novih vlog! S tem bi se zavodu tudi zelo pomagalp na noge in samo na tak način pridemo do boljših časov v naših denarnih zavodih!
nost, značajnost in načelnost je vcepil v srca svojih otrok. Materi zemlji so izročili njegove telesne ostanke v pondeljek 28. decembra na župnijskem pokopališču v Gornji Radgoni. Bog mu bodi usmiljen sodnik! Naj v miru božjem počiva!
Negova. Pri nas je v Gospodu zaspala v visoki starosti 76 let Marija Simonič, rojena Sipek. Na zadnji poti so jo spremile žene članice Marijine družbe. Rajna je bila v življenju vzor izpolnjevanja verskih dolžnosti. Blagi Mariji svetila večna luč, preostalim naše sožalje!
Devina pri Slov. Bistrici. V naglici se je razširila 23. decembra 1936 žalostna vest po okolici, da je, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče preminul po dolgem trpljenju na neizprosni jetiki v 31. letu starosti g. Hostej Jakob, posestniški sin in mizar, dober krščanski fant. Pred hišo žalosti se je od rajnega poslovil gosp. Breznik Anton, oskrbnik, ter orisal njegovo lepo in pošteno življenje, in da je mogel skupno voditi posestvo s svojim pred enim letom umrlem bratu Antonom, k?terega je zapustil pred šestimi leti umrli oče. Pogreb, katerega je vodil župnik šolinc Ivan ob asistenci dveh gospodov duhovnikov, se je vršil 25. decembra t. 1. ob 10. uri predpoldne na mestno pokopališče v Slov. Bistrici. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojni naokrog priljubljen, saj se ga je udeležila velika množica sorodnikov, sošolcev in drugega občinstva. Zapušča 76 let staro mater in šest sester, ki so mu bile v njegovi dolgi in težki bolezni vedno ob strani in ga tolažile. Rajnega Ja-keca ohranimo v dragem spominu, in ga toplo
»Janez!« je zapelo iz nje.
»Lenčka!« je dahnil on.
Pogledala ga je po rokah in nogah, v glavo in obraz, pa se čudila.
»Kaj nisi bil ranjen!«
»Nič! Z ognjem sem se rešil. Goreče treske, slamo in oglenje sem metal po njih. Nisem gledal, kam je.padlo. Rešiti sem se moral! Umrl ni nobeden ...«
»Čigava pa je bila kri malo vstran od jame?«
Janez se je nasmejal:
»Ah, zajca sem ustrelil, ki ga je lisica drla, pa je krvavel. Ti si mislila...«
»Da je tvoja, sem mislila ves čas in bala sem se, da si ranjen, bolan ali mrtev. Pa nisi nobenega poznal?«
»Nobenega!«
Lenčko je stisnilo v grlu nekaj pekočega in dejala je jezno:
»Veš, Pavle je bil potem hudo bolan. Tončka je bila pri njem, pa ni nič povedala, kako mu je bilo. Da se je prehladil pri drvih, je menila kar tako. Drugi, ki so ga videli, so pa pravili, da je opečen in da je na pogled silno "čuden, ker so mu zgoreli l^sie in obrvi pri očeh.«
Janez se ni nič začudil:
»Lahko, da je bil on! Ne mara me, vem.«
Petelin je zapel na sedalu ...
»Lenčka, z Bogom. Stopil je do vrta. Ona je šla
za njim. Segla mu je na glavo in mu vzela klobuk. Janez je napel uho v- zrak.
»Zrak ni čisto miren.«
Lenčka se je stresla:
»Kaj je?«
»Nič! Za vremenom gledam.«
Jutranja zarja je ugašala in sonce se je poljubilo z Rožco.
»Jutro je.«
Lenčka je včesnila vejico rožmarina in ga zataknila za klobuk.
»Adijo!« je komaj jecnil in se povzpel po stezi na Goro.
»Grem s teboj do cerkve!« se je ponudila in se mu pridružila.
Janez je bil nemiren.
»Kaj ti je?« Lenčko je zaskrbela njegova vznemirjenost.
»Lenčka, vrni se! Prosim te, vrni se!« Glas je zvenel žalostno in res proseče.
Lenčka se je čudila: »
»Kaj me ne maraš?«
Janez je postal in se opazno okrenil proti gozdu, potem pa odgovoril nežno:
»Ne, Lenčka. Nikar napačno ne razumi moje prošnje! Povedal ti bom resnico: Slutim, da ne bo mirno prešlo to lepo jutro. Lahko se zgodi, da umrem.«
V Lenčki se je pretrgalo in jok jo je posilil:
ici /
čo, ki bi naj očistila njegovo dušo in ki je bila pripravljena iz mleka, sirovega masla ter kravjih odpadkov. Po končanih obredih je zgubljeni sin poudaril v nagovoru, da ga je ganilo k pokori pismo njegove matere in radi tega se je oklenil zopet vere svojih prednikov.
čudno srečanje.
čuden udarec usode je zadel pri nekem zborovanju v Berlinu 70 letnega starčka in 60 letnega zdravnika. Starca je zadela med govorom predsednika srčna kap in je padel s stola na tla. Ko mu je hotel priskočiti na pomoč zdravnik, ki je sedel nekaj vrst zadaj, se je tudi on zgrudil, ohromljen od možganske kapi. V prav
mmmmmmmmmmmmmm
Hišna številka! Mi imamo velik seznam hišnih številk po krajih in poštah. Manjka nam pa še precej do popolnega seznama! V nekatere hiše še ne prihaja Slov. gospodar. Kdo ve za te hišne številke? Kdo nam jih sporoči z natančnim naslovom? Vsakdo, ki je prijatelj takih hiš, naj to stori, ker jim bo napravil veliko uslugo. Piše naj nam: Pošljite na ogled Slov. gospodarja na tale naslov.....
priporočamo v molitev. Ostalim žalujočim pa jiaše iskreno sožalje!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Pred kratkim smo položili k večnemu počitku Ogrizek Marijo, prevžitkarico iz Cerovca. Stara je bila 75 let. Bila je takorekoč prava mučenica. Okrog pet let se ni ganila iz postelje. Bila je mrtvoudna. Svoje težave je prenašala vedno potrpežljivo in Bogu vdano, za kar je gotovo dosegla zasluženo plačilo.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Ravnokar, ko se smo pripravljali na božične praznike, je presenetila vso župnijo vest, da se je posestnik g. Conč Jurij iz Rogaške Slatine s svojo dušo preselil k božjemu Detetu. Pokojni se je rodil v Nezbišah 8. 4. 1854 od dobrih in premožnih krščanskih staršev. Starši so mu dali na pot v življenje največ kar so mu dati mogli, namreč že kot otroku so mu vzgojili plemenito krščansko dušo. Kot mladenič si je poiskal zakonsko družico, vzorno dekle Ceček Terezijo iz Rogaške Slatine, s katero sta si pozneje ustanovila ter zgradila lastni krasni dom. V srečnem zakonu jima je Bog dal troje otrok, od katerih sta že dva umrla. Svoje otroke sta vzgojila v strogo krščanskem duhu. Zakonsko življenje jima je bilo srečno vse do 26. januarja 1935, takrat pa je Bog poklical njegovo nad vse drago ženo Terezijo v večnost. Mož je ostal neutolažljiv, želeč skorajšnjega svidenja onkraj groba. V poletnem času ste ga dostikrat videli, kako se je krepko upiral na prijazni hrib Sv. Trojice k svoji rodbinski grobnici, ter tam molil in iskal tolažbe
od \ lemogočnega. Vsako nedeljo in praznik kljub svoji visoki starosti še tudi zadnjo nedeljo svojega življenja je bil ppi sv. maši. Podlegel je srčni kapi. Pogreb se je vršil na božični praznik popoldne ob pol štirih od hiše žalosti k Sv. Trojici v rodbinsko grobnico. Da je bil rajni priljubljen med ljudstvom, je pokazal njegov pogreb. Ogromne ljudske množice so prihitele od blizu in daleč, da skažejo zadnjo čast svojemu dragemu pokojniku. Na, domu so mu pevci zapeli žalostinko »Vigred«, na kar se je sprevod ob zvokih turobnega zvonenja počasi pomikal k Sv. Trojici. Ob odprtem grobu se je domači g. župnik Vaj da Julij v kratkem govoru poslovil od pokojnika, orisal je vrline iz njegovega življenja. Pevci so zapeli »Blagor mu«. Položili so njegove ostanke v grobnico h krsti njegove nad vse drage soproge. Na njegovi desni strani pa počivajo ostanki njegovega sina Viktorja, levo mu počiva hčerka Mici. Tako sedaj počiva skupno v krogu svojih dragih. Doma pa je zapustil zadnjo živečo, globoko žalujočo hčerko Regino, kateri izrekamo naše sožalje!
Iz pisarne IfrnečKe zveze.
Kmetje! Vaša stanovska organizacija je Kmečka zveza.
Ali ste že uvideli potrebo njene ustanovitve vsi? Mnogo je med vami še takih, ki čakajo, kaj bo dobrega prinesla. Nekateri z nezaupanjem gledajo nanjo, misleč, da je rešitev skoro nemogoča, najmanj pa, da bi mogla to doseči Kmečka zveza. Napačno je to mišljenje in gotovo osnovano samo pri mlačnežih, ki se bojijo dela in ki so se že poslovili v duhu od svoje domačije. Težko je res, celo zelo težko, vendar enkrat je treba nastopiti, če hočemo izvojevati svoje pravice. Predpogoj uspešnega nastopanja pa je močna stanovska organizacija, ki bo mogla svoji utemeljene predloge podpreti tudi s številčno izraženimi željami. Vsi vemo, da se danes slabo godi kmetu, vemo pa tudi, da je kmet to udano prenašal in se le sem pa tja kdo oglasil in prosil pomoči. Povsem razumljivo, da ni bil skoro nihče uslišan, ker je izzvenelo kot osebno prizadevanje, ki je pa veilikokrat neupravičeno. Ce hočemo rešiti kmeta težavnega po-
ložaja, moramo skupno nastopiti in gotovo bomo upoštevani. Stanovske zavesti manjka š« našemu kmetu, ne zaveda se povsem še, kaj V današnjih časih pomeni organizacija. Odkrito moramo sicer priznati, da je precej boljše, kot je bilo še pred kratkim, vendar pravega in odločnega dela pogrešamo.
Mlada je še naša organizacija, pa je vendar kljub vsem okolnostim, ki smo jih omenili zgoraj, že močno popolna. Vse podeželje je več aU manj pravilno prisluhnilo klicu njenih ustanoviteljev, zraslih iz njihovih vrst in oklenilo se je svoje organizacije, pozdravljajoč njen namen in program. Komur ni bilo mar niti toliko, da bi pogledal in poizvedel, kaj naša organizacija hoče, je seveda ostal še do danes izven nje. Dolgo ne bo ostal, zakaj prišlo bo kot je n. pr. glede belgijske Kmečke zveze, da tamkajšnjemu kmečkemu človeku sploh ni obstanka zunaj Kmečke zveze, ker dan na dan čuti na lastni koži, da nikamor ne more, dokler ni njen član. Počasi se bo naša Kmečka zveza tako razrasla, da bo imela vpliv kot v Belgiji, vendar zavisi ta moč od kmetov samih, s kakšno vnemo bodo v njej delali in v kolikšnem številu bodo v njo prirtopaii. Zares ni zadosti, da je samo veliko število članov, če niso delavni hkrati. V čem to delo obstoji, smo že večkrat omenili v okrožnicah in to ponavljamo povsod.
Za pobožične dneve priporočamo vsem kmetom, da razmišljajo o najuspešnejšem delu v organizaciji Kmečke zveze, da se pripravijo na tečaje in da poiščejo tudi one mlačneže, ki od daleč gledajo njihovo delo. Navdušenja je treba vlivati v nje, razložiti jim pomen in potrebo stanovske organizacije, kot izraza stanovske zavesti in malokateri bo še vztrajal in ne hotel b!ti njen član. Ne strašite se tega dela, zakaj upoštevati morate, da niso vsi za vsako stvar enako navdušeni, da so pa dostopni za iskreno tolmačenje ideje, ki je njim v prid.
Vprašalne pole.
Za prednovoletne dneve priporočamo vsem krajevnim Kmečkim zvezam poleg okrožnice tudi vprašalno polo, katero naj bi izpolnili in poslali glavnemu odboru do konca decembra. Do sedaj še ni veliko krajevnih edinic teh pol vposlalo. Povdarjamo, da podatke iz njih zelo
resnem stanju so odpeljali zdravnika v bolnico v istem vozu kakor starca v mrtvašnico.
Razbojnik — policijski ravnatelj.
Limkijen je bil eden najhujših razbojnikov v kitajski provinci FuČov. Tam so ga proglasili za »sovražnika države štev. It in razpisali na njegovo glavo visoko nagrado. V največje presenečenje kitajskega pravosodnega ministra pa je dospelo pred kratkim pisanje tega razbojnika, v katerem je izjavil, da hoče svoje dosedanje življenje popolnoma spremeniti. Predlagal je, naj bi ga vlada vzela v službo kot — policista in še njegove pajdaše zraven. Min:_':-r je sklenil, da bo tvegal originalen poskus
»Ne, ne smeš umreti. Ce pa, jaz moram zraven umreti. Ne ločim se od tebe, ravno zdaj nikakor ne!«
»Kako si dobra!« jo je pohvalil Janez in pospešil korak. Pri cerkvi sta se ustavila in se razgledala po pokrajini, ki je rasla iz noči. Prevorje sta videla silno lepo. Bohor je že ozelenel in Veternikova snežna kapica se je bleščala v soncu. Kukavica je pela in po cerkvah je zvonilo dan ...
Janez in Lenčka sta hodila okoli cerkve in si ogledovala novo stavbo, ki se je dvignila že visoko.
»Ce le zidarji ne dajejo . iesto rezanega kamna, navaden kamen!« je mislil Janez. Pri kapelici sv. Jurija sta pokleknila in molila ...
Janez je vstal. Zožil pogled in zaiskal. Uho je napel, da bi slišal pretakanje krvi po žilah .. . Lenčka se ga oklene in krikne ...
»Kaj je,« sprašujejo prestrašene oči.
Listje je zašelestelo. Kamen se je odtrgal od apnenčaste skale in se zrušil navzdol. Pozornemu Janezovemu ušesu ni ušel odzvok korakov.
»Lenčka v kapelico se skrij! Jaz bom bežal.«
»Ne! Jaz grem s teboj!«
»Ne moreš, ne smeš! Zakaj bi tebe —?«
»Kaj je to?« sta dahnila oba naenkrat.
»Kakor da bi se zemlja dvigala.«
»Kako to hrumi, kakor da bi se pogrezala ...«
Janezu se je pognala kri po žilah, mišice so se mu napele. Pograbil je Lenčko in bežal z njo ...
Grmenje je šlo za njim pod zemljo ... Bobnelo
je; kakor da bi se mogočno skalovje valilo in treskalo v hiše, kakor da bi vse rušilo...
Lenčka prebledi in pade v nezavest.
»Stoj!« zakriči glas od cerkve.	*
Janez se okrene. Proti cerkvi beže biriči. Vidijo ga. Zdaj je nastavil, napel petelina ... Še ...
Rrrrr...
Cerkev se je zamajala. Zvonova sta zaklenkala tožno. Zidovje se je zrušilo. Zbobnelo na tla... Krik in vik in — v hipu molk, le tu in tam pade še kamen s stavbe in zvonova vpijeta ...
Janeza je vrglo na zemljo. Pobil si je glavo na kamenu, da krvavi... Šele čez čas vstane in dvigne Lenčko.
»Sanjala sem!« je dahnila.
»Zdaj ni časa za sanje!« je mislil Janez. »V eni sekundi bi bila lahko mrtva. Ce bi spodaj ostala, bi naju zasulo, kakor je ona in zdaj, če ne bi bilo potresa, — bi naju ustrelili. Pojdiva in rešiva beriče, če se da.«
Lenčke je bilo groza, ko je gledala, kako teče izpod kupov kamenja kri... Tu gleda odtrgana roka, tam noga ali celo glava z očmi, ki so močno izstopile.
Smrt! ...
»Kako je to strašna smrt!«
Janez je planil na kamenje in ga razmetaval z močjo, kar je je imel.
potrebujemo, ker hočemo napraviti točen seznam vsega kmečkega udejstvovanja in dela v krajevnih organizacijah. Dejali smo, da bomo mogli samo na ta način imeti vedno ozek stik ■ svojimi edinicami in da bomo informirani o vsem, kar kmeta teži. Z vsakomesečnimi vpra-šalnimi poiami je to najpriročnejše, ker ne nalaga nobenega dela. Na seji, ki jo itak mora imeti vsaka krajevna Kmečka zveza vsak mesec, se prerešeta o vprašanjih in nato izpolni obrazec. Fohitijo naj torej zakasneli odbori in nam čimpreje pošljejo te pole.
Kmečke zbornice.
Uresničitev želje kmečkega ljudstva po svojem stanovskem zastopstvu je vsak dan bližja. Pred kratkim smo dobili v vpogled zadnji osnutek uredbe o kmečkih zbornicah, ki sicer ne odgovarja povsem razmeram našega kmeta, a vendar upamo, da bodo naši predlogi, ki smo jih stavili kot spremembo, upoštevani. Tudi v tem oziru bo imela Kmečka zveza še mnogo dela, zakaj priprave za organizacijo zbornic ne bodo majhne. Cim popolnejše bo naša organizacija izpeljana do takrat, tem boljše si bo uredila svoje zastopstvo. Mislite že sedaj na to in podvizajte se!
Koledar Kmečke zveze.
Tudi nabava koledarja Kmečke zveze spada v dolžnost člana Kmečke zveze. Vemo, da primanjkuje denarja vsepovsod, vemo pa tudi, da se zapravlja velikokrat brez potrebe in za nevredne stvari. Ali ni to že velika propaganda, če ima vsak član tudi koledar svoje organizacije? Saj je to njegova legitimacija in prikrojena tako, da jo lahko uporablja povsod in za vsako priliko. Poleg tega pa je v ceni, katero daste za njega, vsebovana tudi članarina za glavni odbor, katere letos drugače nismo po-lbirali. Poskrbite, da boste imeli vsaj vsi člani koledar, priporočite ga pa tudi onim, ki zaenkrat še niso naši člani.
pniiiiiiiimiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Zavarovanje celoletnih naročnikov ostane tudi v prihodnjem letu! Pravilnik bo priložen eni prihodnjih številk. Nihče nai
na to ne pozabi! RiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
milil I Ml
■Upori si nJM-HL
Loče pri Poljčanah. Kot že v našem listu sporočeno, so je v nedeljo 20. t. m. vršila v proslavo enoletnega obstoja občinskega društva RK božičnica, prilikom katere je bilo obdaro-vanih s čevlji, perilom, oblekami, nogavicami in urugim okoli 90 šoloobveznih revnih otrok. Nad vse ganljiv je bil- prizor, ko se je po lepi deklamaciji nadarjene učenke, po predhodnem odpet ju večno lepe: »Sveta noč, blažena noč« dvignil zastor in je predsednik društva Ivan šalamon iz Zbelove pozdravi otroke ter vse navzoče, se zahvalil celokupnemu odboru za požrtvovalnost, s katero je bila omogočena v tako kratki dobi nabava obširno segajoče obdaritve. Glavno zaslugo pri tem pa nosi tudi ravnatelj »Drave« d. d. v Mariboru g. Josip Chmelik, ki je šel odboru vsestransko na roko ter s svojimi zvezami poleg lepe osebne pomoči v denarju omogočil cenen nakup oblek, perila itd. iz prvih virov. Iskrena, iz ust predsednika izrečena hvala pa gre tudi onim našim malim, bornim posestnikom, ki so se odzvali klicu iz leče našega č. g. župnika M. žičkarja in kateheta č. g Modrinjaka ter darovali nabiralcem vsaj po eno do dve jajci, ker niso imeli pod streho niti dinarja! Taki darovi so pred Bogom gotovo vee vredni, kakor prispevki v obliki drobtin iz bogataševe polne mize, kot se je predsednik pri koncu tudi izrazil. Saj se je dogodil slučaj, da so otroci čakali dobre četrt ure pri vratah dobro znane, gmotno dobro stoječe osebe, ki uživa od strani države še lepo pokojnino, katero moramo mi davkoplačevalci nositi, zafrkaoijo: »Za take reči jaz nimam denarja«, šli so potem ti otroci k borni koči, kjer so pa dobili namesto denarja, ki ga ni bilo pod streho, pa pet jajc! Naj bi ta oseba bila gledala veselja žareče obraze in oči nedolžnih otrok, ki so bili obdarovani potem s požrtvovalnostjo odbora, in gotovo bi se taki primeri ne bili pripetili. Odbor se še enkrat zahvaljuje vsem tem potom in prosi, da prilikom prihodnjega občnega zbora, ki se bo vršil tekom januarja, pristopijo občani v to samaritansko društvo, ki ne gleda ne na
levo in ne na desno, *emveč ima edino le pred očmi dobrobit in usmiljenje do svojega bližnjega. Če bo društvo imelo svojo trdno podlago, bo božičnic prihodnje leto še lepše izpadla.
Loče pri Poljčanah. Smučali bi se že radi, a se nimamo kje. Proti Suhadolu pa gradimo novo cesto. Ce bo ugodna zima in kaj kredita, bo šlo tudi delo lepše izpod rok. — Pred kratkim smo vodovodne cevi odkopali. Nekateri so jih hoteli videti in so s svojo radovednostjo dosegli, da sedaj vsak od daleč ve, kje so zakopane, ker se je na novo nametana zemlja nanje vsedla. Pa bo tudi tako prav. — Miklavž nas ni v preveliki meri obiskal. Ta najpridnejši so dobili šibo, drugi pa dolg nos. Toda Božiček je preteklo nedeljo po večernicah v šoli obdaroval našo najrevnejšo deco. Priporočamo mu le, da "si naj drugič najame večje denarno posojilo, če nima drugega kredita. Pa tudi za te darove, ki jih je prinesel, lepa hvala! — Dovolj! Drugič več! Vsem veselo novo leto! Basta!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini, še samo par dni, pa smo že v novem letu 1937. Gotovo vidimo vsi v novem letu veliko svoje sreče, imamo dobre upe in nade. O, da bi Vsemogočno novo rojeno Dete blagoslovilo in uresničilo naše želje. Ta teden je najbolj primeren, da smo na delu za dobro krščansko čtivo. Predragi gospodarji: če vam kateri izmed naših prosvetnih delavcev potrka na vrata, prosimo, odprite mu jih z veselim srcem. Ko vam bo priporočal dobro krščansko čtivo, zlasti "-Slovenskega gospodarja«, ne zaprite svojega srca. »Slovenski gospodar« bi moral biti v vsaki naši krščanski hiši tedenski gost. On vam je v najtežjih časih najboljši prijatelj in učitelj. Prinaša vam novice, poučne članke, dopise, razvedrila, inserate, posebni pouk za naše grospodarje, vprašanja in odgovore, sejmska poročila in mesečno prilogo slik. Vse to stane letno samo 32 Din. Zraven so še pa celoletni naročniki in lastniki stanovanjskih hiš v slučaju požara zavarovani za 1000 Din, kar je tudi v nesrečnem slučaju lepa pomoč. Vidite li, kaj vse vam naklanja »Slovenski gospodar« za tako malenkosten denar. Vsi morebiti izgovori bi bili neopravičeni. Naše geslo je in mora biti: V vsako krščansko hišo »Slovenskega gospodarja«! *
»Lenčka, kamen tu-le! Ta-le še diše!«
Pomore in odvali nekaj kamenov, ki so tiščali nesrečneža k tlom. Pogleda in prepozna.
»Pavle!«
Janez ga prime in zanese na travo.
»Lenčka, zakliči dol! Lojza zakliči in Maro!«
Ko sta prišla še onadva, je šlo delo hitreje. Kamenja ni bilo tako silno dosti, ker se je razletelo na vse strani in je ostalo več kot polovico stavbe nepokvarjene.
Samo dva sta bila mrtva, ker ju je zadelo ravno v glavo in ju s hrbtom pribilo na zemljo. Enemu je odtrgalo roko, drugemu nogo, Pavletu pa je stisnilo prsni koš in razmrcvarilo obraz. Dihal je še.
Zanesli so ga v hišo in skrbeli zanj. Tončka je bila čisto pobita in zmešana, čeprav še ni vedela, kako se je zgodilo. Mara je potlačila upor, ki je vstal v njej proti Pavletu in mu stregla z vso ljubeznijo.
Še predpoldne so prihajale žalostne procesije na Gore. Materi in očeta, bratje in sestre obeh mrtvih in mnogo drugega ljudstva. Štirje vozovi so se premikali počasi od stopnišča navzdol. Dva sta vozila umrla biriča, na drugih dveh pa ranjenca, ki nista mogla govoriti.
Zvonova sta pela turobno, da je bolelo v duše. Ljudje so se držali, kakor da bi jih zeblo. Skrivali bo solze pred drugim, pa vendar vsi jokali.
»Marija! Kaj si nam naredila?« so jo tožili, kakor da bi ona hotela nesrečo. Pozabljali so na božje sklepe, ki vidijo daleč in vodijo vedno v dobro.
Janez je resnično žaloval, potočil pa ni niti ene solze. Njemu je bilo tako, da ni mogel povedati.
Skrival pa se ni več. Šel je k župniku popoldne in mu pojasnil nesrečo.
Dekanu ni bilo potem za nobeno besedo. Izpil je kozarec in se vsedel, star in slab.
»Sami mladi ljudje! Dva sta umrla, drugi bodo pohabljeni.«
Čez čas je dejal Janezu, mehko brez očitanja:
»Vidiš, da Bog ni kakšen paragraf. To so bili objestni fantje, ki so ti hudo želeli, pa jih je udaril, Tebe pa ni, pa si mogoče hujše grešil. Bog dobro ve, kdaj šiba zaleže, kdaj pa ljubezen.«
Ko je že hotel oditi, se je še obrnil:
»Skrival pa se ne bom več!«
»Se ti ni treba. Poglej pismo! Zjutraj je prišlo! Grofica, ki si ji življenje rešil, te je izprosila.«
Janez je mislil:
»Da sem prost, piše! Ko je prispelo, bi že lahko bil mrtev.« Dekanu pa je povedal še nekaj:
»Zidarji so nas goljufali. Slabo kamenje, nere-zano so dali vrhu. Zato se je zrušilo.«
»A? Jih bomo prijeli! Reci jim, da tri dni ne smejo zidati. O kamenju pa molči za enkrat!«
in je moža res vzel v policijsko službo. Sedaj bo Limkijen s svojimi ljudmi pomagal zatirati raz-bojništvo, s katerim se je preživljal doslej.
žareče cvetlico
Neka pariška tovarna dišav je izumila snov, ki v temi svetlika, če namažeš cvetlico s tenko plastjo te snovi, razširjajo v temi nežen sijaj okrog sebe. Sestava snovi je tovarniška skrivnost. Spojine, ki se v temi svetlikajo, niso sicer nič novega, znano je, da jih uporabljajo v fotografiji za posebne reprodukcije, plošče itd. Toda novi preparat ima to prednost, da svežini cvetov ne škoduje, zato je še posebno pripraven zanje.
lageri (taborišča) smrti t šovfetstfi Rusiji.
Nadzorniki, poveljniki kaznencev.
Vsak, ki je do zdaj čital članke »Lageri smrti v sovjetski Rusiji«, je mogel spoznati divjo surovost in neusmiljenost nad-zornikov-čekistov. Ti ljudje so za uboge kaznence bog, car in sodnik obenem. Prišli so iz mestne sodrge. Po revoluciji so bili v službi zloglasne Čeke. Izvrševali so smrtne obsodbe in so več let klali uboge žrtve, obsojene na smrt. Postali so nenormalni, izgubili so ves človeški čut, pogled na kri in na brezsrčno mučenje nesrečnih kaznencev jim je nudil posebno veselje. Vhi so pravi sadisti. Poveljstvo severnih taborišč daje tem zverinam nagrade v denarju in v posebnih odlikovanjih. Najbolj neusmiljeni se hvalijo z ducati odlikovanj.
Čim bolj trd in brezsrčen je do kaznen-ca, tem bolj napreduje v službi. Najprej je nadzornik, potem poveljnik ali napreduje še višje. Najprej ima oblast čez stotine in potem čez tisoče ljudi. Vsi so mu izročeni na milost in nemilost, kaznenci so pravi sužnji brez vseh pravic. Naj navedem en zgled. Nadzornik Avdejev je bi1 prej v službi v Moskvi pri upravi velike kaznilnice Lubjanke. Imel je službo ra belja, moril je obsojence. Ker je tam nekaj pregrešil, so ga za kazen poslali na sever, kjer je kmalu postal poveljnik neke komandirovke. Bil je silno predrzen in oblasten človek. S strelom iz puške je zaustavljal vlake, da je prisedel in se je peljal do bližnje postaje. Ker se je uprava murmanske železnice vsled tega pritožila, je Avdejev pri obravnavi dokazal, da je prisiljen tako delati, da ujame iz barak pobegle kaznence. Verjeli so mu in Avdejev je še dalje ustavljal vlake.
Niso pa samo nadzorniki-čekisti take neusmiljeni; tudi višji uradniki niso ni' boljši. Naj imenujem tu juda Semjonr Kamforin (Finkelstein). Zasliševal je 7C let starega duhovnika Pusanova. Ko se jc duhovnik približal, se je pokrižal in je rekel: »Bog s teboj, državljan-pooblašče-nec!« Ko je Kamforin to videl in slišal je odskočil, kot bi ga kača pičila in je na-hrulil duhovnika: »Oh, ti grda kača, ti prihajaš sem molit? Ti, kam si prišel, ti dolgogrivec, govori! Govori, kača!« je rjovel Kamforin in je nameril revolver na čelo duhovnika. Izpraševal ga je dolgo, mi priobčujemo le konec. Kamform je zahteval od duhovnika, da bi mu imenoval 20 protirevolucijonarjev in bi naznanil, kje se nahajajo njegovi sinovi. Duhovnik je odgovoril, da so njegovi sinovi služili v beli armadi, a da zdaj nič ne ve, kje se nahajajo. Kar se tiče protirevolucijonarjev, so mi neznani in poleg tega, če bi jih ovadil, bi smatral to za velik greh.
Kamforin je kar besen postal in zmerjal: »Ti dolgogrivi lump' Ti prokleta kača, hudič naj te vzame s tvojim Bogom in s tvojim Kristusom vred, z vsemi tvo-
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
jimi bogovi in z vso nebeško kanclijo, ti prokleta živina! Odpri gobec, ti kača, da bom pljunil vanj! Kotlete bom dal nare-uiti od tebe, prokleti tepec! Odpri gobec!« je kričal Kamforin in je utaknil duhovniku samokres med zobe, obenem mu je še pljunil v obraz, da se je umazana slina cedila po licu.
Kamforin je zasliševal tudi mladeniča, starega 12 do 13 let. Obdolžen je bil, da je Leninu na sliki iztaknil oči.
»Dober dan, moj dobri gospod«, ga je pozdravil deček. »Dober dan, dober dan, ušivec!«, mu je odgovoril Kamforin. »No, ali boš povedal, ali ne, kdo je še tebi pomagal Leninu oči iztakniti?«
»Dobri gospod, priznal sem že, da sem to storil sam. Odpustite mi, nikoli več tega ne bom storil. Nisem vedel...« — »Ušivec, povedati mi moraš, kdo te je na to napeljal!« — »Nobeden, gospod, Bog mi je priča. Sam sem to storil. Nekega večera sem šel mimo hiše. Jaz nisem opazil slike, ki je bila pritrjena nad vrati. Eden deček Je opomnil iT rekel: Poglejte, fantje, to je slika nekega juda. Pridite, iz-aknirno judu oči! Jaz sem molčal in ni--em zinil besedice. Potem smo žrebali in :reb je padel na mene, da mu iztaknem iči. Odpustite, gospod, tega ne bom nikoli več storil.« Kamforin je vzel nato lečka med noge in ga je neusmiljeno te-pel z jermenom. Deček je kričal in jokal, a Kamforin mu je dal usta zamašiti, in ga je tako dolgo tepel, da je izgubil zavest. Potem je dal dečka zanesti v klet in ga ie dal umoriti. Kisselev-Gromov piše, da je bil ob njegovem času ta zidov Kamionu poveljnik nekega taborišča in 3000 ljudi je bilo pod njegovo oblastjo.
Kisselev-Gromov piše tudi o bogatih pojedinah čekistov, ki se vrše zlasti ob obletnici ustanovitve Čeke. Ob takih prilikah pripoveduje čekist strahotne zgodbe iz svojega življenja. Judovski čekist TCiel n. pr. je to-le pripovedoval: »Enkrat mo ujeli dve kači, eden je bil polkovnik, Irugi navadni kazak. Težava je bila z zasliševanjem. Vse sta tajila. Jaz sem iz-:avil, da imam dosti dokazov, da sta oba ?elovala proti revoluciji. Nič ni pomaga-'o. Veste, kaj sem napravil? Dal sem po-Vlicati dva komisarja, kačam pa sem zapovedal, da se naj do nagega slečeta. Komisarja sta nastavila v debelo črevo ivtopumpo in začela sta pumpati . . . En. kača je takij priznala, druga pa, a, ha, ha — bums«, je končal jud svoje Poročilo. Ta čekist Kiel je silil kaznence, -la so pod lizali. »Desetkrat ves pod poli-zau, ti kača!« je zapovedal duhovn:,—»m, ticirjem in vsem, kateri so mu pr!v,li v kremplj
Čekist Kisjatin je pa ob taki priliki takole pripovedoval: »Jaz pa sem eni kači zasolil, da je takoj vse priznal. Bilo je v Orenburgu. Vedeli smo, da je bil na čelu neke protirevolucijonarne organizacije, a on nikakor ni hotel priznati, ta nagnusna kača! Zapovedal sem dvema komisarjema, da sta mu roke držala in prste položila v špranje pri vratih, jaz pa sem počasi vrata zapiral. Kača je v začetku obledela, potem je začela jokati in me prositi, da ga izpustim, češ, da bo vse priznal. Jaz sem vrata malo popustil in sem vprašal: »No ali mi boš izdal svojo organizacijo? In 25 mož mi je izdal, ta
kača, katere sem vse postrelil. Sem ga pošteno pritisnil, prijatelji moji. Je bilo pa tudi posebno veselje poslušati, kako so mu kosti na prstih pokale.« Tako se čekisti hvalijo, ko pridejo skupaj, s tem, na kak način mučijo uboge kaznence.
Vse, kar je napisano v člankih »Lageri smrti«, je Kisselev-Gromov sam doživel in videl. Ko tega ni več mogel prenašati, je pa bežal iz Rusije in napisal knjigo, da bo svet izvedel za strašne muke ruskega naroda. To jo resnica o Rusiji. Večina čekistov je judovskega pokolenja, ker le judje, ki so Kristusa križali, morejo biti tako kruti, da ruski narod tako strašno mučijo. Tudi zgodovina potrjuje, da noben paganski oblastnik s svojim narodom ni tako ravnal kot delajo v Rusiji judovski marksisti.
Peter Rešefar rešeiarL
Srečno novo leto!
Končano prejšnje, novo je začeto! Kako bo kaj? Najbrž napeto! Maček bo dalje vlekel dreto, a jaz pa dalje sukal bom rešeto!
Vendar enkrat! V Belgradu so dobili dve davkariji na enkrat! Vendar enkrat!
Senzacije! Za praznike smo imeli senzacije pripravljene, pa nič ni bilo. O praznikih imamo tudi mi politikarji radi mir, ta mali in ta veliki. Morda za Kraljevo kaj! Ta datOm je bolj nevaren!
Srečna Jugoslavija! Vsak večji praznik obhajamo dvakrat,	Katoliški Božič je minil, pravoslavni pa se je začel.
Škoda, da nisem Nemec! Bi lahko himno nemško pel, to tudi v časopise dal. Kot tak, kar sem, tega ne smem!
Italijani so se umaknili iz Španije. Morali so napraviti Nemcem prostor!
Kaj se godi v Kini? Vojsko so vprizorili, da so jo filmali za kino.
Moj novi pomočnik! Za novo leto sem dobil pomagača, ki rešeto v verzih obrača! Za danes mi je poslal sledečo pesmico. Ce va mbo ugajala, mi sporočite, če ne, mu bom pa odpovedal.
Kastor, puci! Bilo je po zadnjih volitvah — po nekrvavih divjih bitvah, — ko JNS smo v nič zdrobili — in zmagoslavje smo slavili. — Po zmagi treba je obiti — sovražnike, jih pridobiti! — Med temi bil je naš Tomaž — zvest JNSarski pajdaš. — Tako so godci se zmenili: Za god mu bomo zatrobili! — Preljubi sosed naš Tomaž, pozabi vse, pa daj za en glaš. — Tomaža to še bolj razkači — zapre se v hišici domači! — Pa misli, da mu bode k nuci, — zavpije: Kastor, puci! puci! — Mercina Kastor pa se skrije, — med noge hitro rep zavije, — braniti JNS je kvarno — jaz pojdem raje kar takoj na varno!
pili«
¡¡j Tiskovine za likvidacijo kmets-	pg
kih dolgov.
¡§j Potrdilo (novo), ki ga občine izdaja-	|||
§J jo, je že izšlo. — Obvestilo dolžnikom,	j|i
fH ki ga morajo zavodi poslati dolžnikom,	pp
II uredbo (besedilo), že imamo na za-	^
n logi, pravilnik,, ki so splošno potrebni.	1H
Naročila sprejema
HI Tiskarna sv. Cirila v Mariboru In v	1
P»§S£flnf€ ¥CSfl.
Politične novice iz naše države.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič zopet v Belgradu. Spredaj poročamo, da je imel ministrski predsednik dr. Stojadinovič v Romuniji sestanek z romunskim predsednikom vlade in z zunanjim ministrom. Dr. Stojadinovič je zapustil 28 .decembra romunska tla in se je vrnil v Belgrad.
Politične novice v drugih državah.
Velika ofenziva španskega nacionalističnega generala Franca. Dne 27. decembra zgodaj zjutraj je pričela velika, od generala Franca cele tedne pripravljena ofenziva, v vseh najbolj važnih odsekih. Bele čete so prešle v napad istočasno. General Franco je pognal v boj vse čete, s katerimi razpolaga. Nemški prostovoljci so bili uvrščeni v napad na najnevarnejše točke. Topništvo je dobilo zadnje dni znatna ojačenja na moštvu, topovih in glede streliva. Najbolj ljuti boji so divjali v madridskem vseučiliščnem okraju. Tudi letalci generala Franca so posegli v boje, pa so se morali umakniti rdeči zračni premoči. Bitka je trajala pozno v noč in se je ponovila 28. decembra zjutraj z ravnoisto srditostjo kakor prvi dan. Odločitev 28. decembra ni bila izbojevana. V obeh taborih so imeli veliko mrtvih in ranjenih.
Oster nastop Nemčije radi zaplembe nemškega parnika »Palos«. Spredaj poročamo, da so Španske rdeče bojne ladje pri mestu Bilbao zaustavile nemSki parnik »Palos«, ki je vozil po trditvah rdečih 1500 ton vojnega materijala za generala Franca. Vest o zaplembi nemškega parnika je povzročila v Berlinu največje ogorčenje. Po nemški uradni izjavi je imel zajeti parnik tovor za Afriko in ne za Španijo. Nemška vojna mornarica je takoj odposlala več bojnih ladij v španske vode z nalogo, da rešijo ujetnika. Istočasno je prejela nemška vojna mornarica povelje za strogo pripravljenost, ker se hoče Nemčija za bodoče zavarovati napram napadom rdečih španskih ladij na nemške tovorne. Nemška vlada je istočasno naslovila na rdečo vlado v Valencijo zadnji opomin, v katerem zahteva takojšnjo izpustitev zaplenjenega parnika »Palos«. Na parniku zaseženi tovor s tremi potniki mora rdeča vlada tekom 24 ur izročiti onemu, na katerega je bil odposlan. Za slučaj, da bi rdeči prezrli to zahtevo, si bode Nemčija že znala izsiliti svoje pravo.
Novice iz drugih držav.
Vsi sovjetski diplomati brezbožniki. Najnovejša uredba ruske sovjetske vlade ukazuje vsemu uradništvu zunanjega ministrstva, najsi bo uslužbeno v Moskvi ali v tujini, da mora biti do konca leta 1936 včlanjeno v organizaciji brezbožnikov. Vsi sovjetski diplomati, ki so po prestolicah držav, katere so priznale povojno Rusijo, morajo biti od Novega leta naprej organizirani brezbožniki.
Odprava božičnega praznika v Kataloniji. V španski pokrajini Katalonija, kjer gospodarijo rdeči in anarhisti, letos niso več praznovali Božiča, ki je bil proglašen za navaden delavnik.
Nemški generalni oberst Seeckt umrl. Iz Berlina javljajo, da je preminul nemški gene-ral-oberst Seeckt. Rajni je po sklepu miru po končani svetovni vojni reorganiziral nemško vojsko. Bil je tudi po vojni preustrojitelj kitajske nacljonalne armadfe.
Prometne nesreče v Združenih ameriških dr-tavah. Za letošnje božične praznike so imeli po Združenih ameriških državah izredno toplo vreme, ki je privabilo na ceste številne avtomobi-
liste. Poleg izredno lepega vremena pa so doživeli za letošnji Božič Amerikanci 400 smrtnih prometnih žrtev.
Bivši angleški kralj na Dunaju. Bivši angleški kralj Edvard VIII., ki se imenuje sedaj vojvoda Windsorski, je obiskal na Božič na Dunaju anglikansko cerkev, v kateri je prečital eno poglavje Iz novega zakona in je pel angleško himno. V soboto 26. decembra, na Štefanovo, popoldne je obdaroval v Enzersfeldu pri Dunaju 140 revnih otrok. Darila je razdelil tudi med štiri kmečke fante, ki so mu napravili zadnjo nedeljo 27. decembra podoknico.
Domače novice.
G. kaplan J. Kuk umrl. Na Štefanovo popoldne je v Gospodu zatisnil oči v Križniški Komendi g. Jožef Kuk, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Rodil se je v Slovenskih Konjicah leta 1890. Mašniško posvečenje je prejel v Mariboru leta 1914. Kaplanoval je v Galiciji pri Celju ter pri Sv. Lovrencu na Pohorju, odkoder
Veselo in srt^.io novo leto 1937 želi svojim cenj. odjemalcem in se priporoča
JAKOB ZABAVNIK
galanterija, pletenine, trikotaža, perilo,-• čevljarske in krojaške potrebščine. Na debelo in drobno
Ptuj
je bil med vojno poklican za kurata na Dunaj. Po prevratu je bil kaplan pri Mali Nedelji, na Hajdini, v Sevnici ob Savi in od leta 1930 pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Njegove zemeljske preostanke so prepeljali v torek 29. decembra skozi Marjeto v rojstni kraj v Konjice, kjer se je vršil slovesen pogreb v sredo 30. decembra. Rajni je bil blag duhovnik, ki se je veselil priljubljenosti pri duhovnih sobratih in pri vernem ljudstvu, kjerkoli je pastiroval. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin v molitvah!
Španski „vojaški" roman
šaljivega junaka
DON KIHOT
IZ MAKČE
nam bo pokazal, kaj so Španci čitali v zabavo, ko niso imeli vojske. Roman stane 12 Din broširan in 20 Din vezan. Naroča pa se v Tiskarni sv. Cirila Maribor-Ptuj.
Studijska knjižnica v Blariboru. Knjižnica In čitalnica poslujeta vsak delavnik od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 15. do 17. ure. V četrtek 31. decembra popoldne bo knjižnica zaprta.
Denarni zavodi ne poslujejo za stranke dne 2. januarja, ker morajo zaključevati račune.
Prireditve.
Sv. Bolftnk v Slov. g-.xh.ah. Prosvetno društvo sfciomšekov tabor« pri JJv. Rupertu v Slov goricah bo na praznik sv. Treh kraljev, to ze 6 januarja, popoldne ob treh igralo pri nas prelepo igro »Podrti križ«. Kaj takšnega še Bolfenčant nismo videli Igra je vzeta Iz sedanjih časov, ko se val komunizma in brezverstva širi med naše mladino. Zato v obilnem številu posetimo prireditev naših sosedov, kar nobenemu ne bo žal, Prisrčno vabimo tudi sosede od Sv. Andraža is od Sv. Urbana. Na veselo svidenje!
črešr.jevec pri Slov. Bistrici. Naše Prosvetno društvo priredi v nedeljo 3. januarja, popoldn« po večernicah, igro »Organist v škripcih«. Vsi. ki se želite v predpustnem času pošteno razveseliti in polne koše smeha užiti, pridite! Vabi uljudno: odbor.
Sv. Bolfenk pri Središču. Na Silvestrovo dne 31. decembra vprizori Katoliško prosvetno društvo Sv. Bolfenk pri Središču v šoli ob šestih zvečer lepo igro »Lovski tat« v sednuh slikah. Vstopnina bo samo 4 in 2 Din. K mnogoštevilni udeležbi iskreno vabi: Odbor.
Vurberg. Kot je bilo že objavljeno, se ponovi v nedeljo 3. januarja v župnijskem domu igra: »Črna žena«. Ne pozabite torej priti vsi, ki še niste videli te lepe zgodovinske igre, ker vam bo gotovo žal za deset let. — Tem potom pa še objavljamo, da gre Prosvetno društvo iz Vur-berga z Igro »Orna žena« na dan Sv. Treh kraljev gostovat na oder Bralnega društva v gostilni g. Bračiča na Rogoznici pri Ptuju. Priče-tek bo ob pol štirih popoldne. Na to se opozar» jajo In gorko vabijo Ptujčani, da si ogledajo to zanimivo igro. Upamo na lep obisk! Torej vrli Ptujčani, zlasti iz okolice, na Kraljevo na veselo svidenje!
Poljčane. Na praznik sv. Treh kraljev dne 6. januarja, popoldne ob pol ¡"¡tirih, bomo igrali: »Božično igro« s petjem. Stare slovenske pesmi tam bodo napolnile duše. s hrepenenjem po sreči priprostega družinskega ognjišča. S to igro vam nudimo nekaj res novega v vsakem oziru. 23 starih božičnih pesmi, zapetih v dveh zborih, ena v dvo- in trospevih, vam bo vrnilo pripro-atost in ljubezen, ki zna potrpeti in pozabiti težave in skrbi Ker je to edinstvena prireditev blizu in daleč, vabimo farane in sosede, prijatelje in vse, ki so blage volje. Na svidenje v Prosvetnem domu!
Gornja Ponikva pri Žalcu. V nedeljo dne 3. januarja priredi naš novo ustanovljeni fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva svojo prvo prireditev. Vprizorila se bo igra »Vrata«. Vsi prijatelji lepe igre in poštene zabave vljudno vabljeni!
Sv. Frančišek Ksaverij. Katoliško jrosvetno društvo prične svojo sezono z uprizoritvijo nove drame v treh dejanjih »Kadar se utrga oblak«. Nastopi tudi pomnožen mešani pevski zbor in na novo ustanovljen tamburaški zbor. Začetek točno ob pol treh popoldne. Vsi prijatelji katoliške prosvete iskreno vabljeni!
črensovcl. Občinski odbor društva Rdečega križa je priredil na Štefanovo 26. decembra v Našem domu koncert. Nastopil je moški zbor že nekdaj poznanih pevcev in godba, ki je že od časa Orla poznana daleč na okoli. Spored je bil zelo pester, Izbrane so bile najlepše pesmi, na
U5555555555555555555555555555555555555
Kari Edison, sin že rajnega znamenitega iznajditelja, zavzema važno mesto v ameriškem vojnem ministrstvu.
čelu katerih je bila nova izseljeniška pesem: »Slovenska krajina, mili moj dom«. Dvorana je bila nabito polna in vsi so šli domov z najlepšimi vtisi. Nereda ni bilo, Rdečemu križu, prav posebno pa g. Hancu in njegovim fantom kakor tudi godbi prav iskreno čestitamo in si želimo Selimo še spet kaj takega. Le naprej po taki poti!
Ljutomer. Krajevna Kmečka zveza v Ljutomeru priredi prihodnjo nedeljo 3. januarja po 8. sv. maši v dvorani katoliškega doma v Ljutomeru javno kmetijsko zborovanje, na katerem govori o današnjih perečih kmetijskih in drugih narodnogospodarskih zadevah odposlanec glavnega odbora Kmečke zveze iz Ljubljane. — Kmetovalci, pridite v polnem številu! Številna udeležba na tem javnem kmetijskem zborovanju naj bo dokaz, da v Kmečki zvezi organiziran kmečki stan hoče in bo dosegal zboljšanje današnjih gospodarskih razmer. —■ Dne 4. in 5. januarja se nadalje vrši v meščanski šoli v Ljutomeru dvadnevni kmetijski tečaj, na katerem predavajo o raznih kmetijskih panogah naši najboljši kmetijski strokovnjaki. Osebe, ki se želijo tega tečaja udeležiti, naj se prijavijo do 3. januarja Okrajni posojilnici v Ljutomeru.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Krajevna Kmečka fcveza pl Sv. Lenartu v Slov. goricah bo priredila v nedeljo 3. januarja tečaj, na katerem bodo predavali domači predavatelji o vseh panogah
Vsem mojim dragim odjemalcem se najprisrč-nejše zahvaljujem za obisk v tem letu. Obenem želimo vsem prav blagoslovljeno novo leto! Se priporočam zanaprej:	1517
HELENA LUKEŠ
Grajska starinarna in manufaktura, Maribor,
Vetrinjska ulica 10.
gospodarstva, kakor: živinoreja, sadjereja itd. Tečaj se prične ob 8. uri zjutraj ter traja pred-poldan. Opozarjamo vse okoliške gospodarje na ta tečaj, da se ga udeležite!
Dopisi.
Vurberg. Kdo to dela? Po 14 dni in še več včasih so nabiti pri cerkvi reklamni veselični plakati ali podobni oglasi. Pa nikdo jih pred časom ne iztrga. Ko pa si pribije prosvetno društvo svoj oglasni plakat za prireditev, pa hitro izgine. Zakaj? Dotičnik, ki to dela, naj si ne misli, da to kaj škoduje stvari. Prav nič! Le na svoje čelo tak brezmiselnik udarja pečat otročje neomike in kulturne sramote. Pamet v glavo! Na Novega leta dan popoldne po večernicah se vrši v Prosvetnem društvu slavnostno zborova, nje. Nastopajo nove osebnosti. Pridite, da bode lepa udeležba, kajti le tedaj prideta misel in beseda do globokega odmeva.
Vurberg. Protituberkulozna liga, ki se je ustanovila meseca novembra, že deluje. Slabokrvni otroci dobivajo ribje olje. Dne 3. decembra je g. dr. Okolokulak imel predavanje o jetiki, katero so spremljale slike na skioptikonu. Božič-nici smo imeli dve, eno v šoli, za katero so prispevali tudi Rusi in bolniki 594 Din, drugo na graščinskem marofu, kjer je gospa grofica Her-berstein obdarovala 60 šolarjev.
Laporje. V nedeljo 20. decembra je umrla M. Berglez, ki je več let bolehala ter potrpežljivo prenašala bolezen vodeniko, stara 81 let. Bila je pridna in skrbna mati svojih otrok ter vsakega oskrbela za življenje. Mnogi, ki so jo poznali, so jo imenovali tudi »dobra mamica«. Kako priljubljena je bila pri ljudeh, je pokazal njen p^-reD, ki se je vršil dne 22. decembra. Vsi, ki so njo poznali, jo bodo ohranili v trajnem spom.nu. Od hiše žalosti je v ganljivih, besedah vzel slovo g. Kamenik Franc iz Laporske gorce. Bog ji daj večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti! žalujoči rodbini in sorodnikom naše iskreno sožalje!
Sv. Frančišek Ksaverij. Sporočamo, da je v Radmirju pri zadnjih občinskih volitvah nekaj ljudi ustrelilo kozla. Pojedine niso imeli, ker je bila zmaga kljub temu naša, vsa čast zavednim našim katoliškim možem in fantom! Bog živi!
Koncem 1936 bo minulo 10 let, odkar je zasedel japonski prestol cesar Hiroliito in
njegova žena Nagako (levo).
Anglikanski nadškof dr. Lang, ki se je odločno uprl poroki bivšega angleškega kralja Edvarda VIII. z dvakrat ločeno Simpsonovo.
Sv. Frančišek Ksaverij. Dne 12. t. m. eo nenadoma zapeli zvonovi, naznanjajoč žalostno vest, da je zapustila to solzno dolino zvesta Marijina družbenica in tretjerednica ter vneta prosvetna delavka Eliza Zalesnik, katero je Bog v 66. letu starosti poklical k sebi, da sprejme zasluženo plačilo. V Marijini družbi je bila zvesta članica 32 let, v tretjem redu 41 let. Do predzadnjih let, ko ji huda bolezen nI več dopustila, se je prav pridno udeleževala prosvetnega življenja kot dobra gledališka igralka in je s tem pokazala, kako ničev in prazen je govor mnogih, ki se izgovarjajo, češ, sem zato že prestara. Naj ti bo za ves trud in požrtvovalnost ljubi Bog obilen plačnik, med nami pa ostane na tebe, draga sestra in sodelovalka, trajen spomin! Bodi ti žemljica lahka!
¥priišaiita In ongovori.
Samolastna uporaba poti skozi tuj gozd. — J. K. v L. — Pred 10 leti je Vaš sosed prodal dvema posestnikoma dve gozdni parceli. Do teh parcel vodi bližnjica skozi Vaš gozd. Eden izmed kupcev vas je prosil za dovoljenje, da bližnjico uredi kot vozno pot in ker ste mu Vi to dovolili, je res napravil cesto ter po njej vozi. Drugi kupec pa samolastno istotako uporablja to pot skozi vaš gozd, ne da bi bil kaj prispeval. Vprašate, ali mu smete pot zapreti, čeprav jo uporablja že deset let. — Imate pravico, da prepoveste nadaljno uporabo poti drugemu kupcu. Ako se vaši prepovedi ne bo udal, ga morate tožiti s takozvano negativno tožbo na priznanje, da mu ne pritiče nikaka pravica voziti skozi vaš gozd. Sam pc- mu poti kratkcmalo ne smete zapreti pred pravomočnostjo sodbe v negativni pravdi, ker bi vas sicer on tožil radi motenje posesti.
Izmvanje mejnika. — Isti. — Po paragrafu 224 kazenskega zakona je izruvanje mejnika kaznjivo, ne glede na to, ali so bili s to odstranitvijo kakšni konkretni interesi oškodovani. Napravite lahko prijavo pri žandarmeriji ali pri sodišču.
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
HHHHHHHnraraRnHRnra

TTTTTTTTTTTTTTTTTTT i
ITTTTTT
ALA OZNANILA
SLUŽBE:
Hlapec za krave in drugo se išče, priden, zdrav, srednjih let. Nastop 15. januarja. Katarina Lerch, Ptuj, Muršičeva.	1519
Mlinar, pošten in zanesljiv, zmožen tudi samostojno voditi mlin, želi sprejeti službo takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista pod št. 1513.
Sprejmem kuharico-oskrbnico, veščo hišnih del, vrta, gospodarstva. Ponudbe, prepis spričeval, navedb oslužb pod »Zanesljiva« na trafiko Kovač, Celje, Aleksandrova.	1515
Viničarja s 4 do 5 delovnimi močmi išče dr. Marcius, Vodole 28, Sv. Peter pri Mariboru.
1504
Majerja s 4 delovnimi močmi sprejme Josip še-rec, lastnik kavarne Jadran, Maribor. 1506
Viničarja s 5 delavnimi močmi in takojšnjim nastopom potrebuje: Lubienski, Jarenina. 1516
POSESTVA:
Malo posestvo na prodaj v Zlatoličju štev. 82,
Sv. Janž na Drav. polju. 1500 - * — _______________
Stanovanjska hiša se takoj poceni proda, nekaj tudi na obroke. Vprašati v trgovini Ceh, Ptujska cesta, Tezno.	1510
RAZNO:
Gostilno na račun vzamem takoj na deželi pod šifro »Gostilna«.	1509
Slnger šivalni stroj za šiviljo in krojača proda poceni in proti garanciji mekanik Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11. Istotam popravila šivalnih strojev in koles. Zaloga novih in rabljenih koles.	1518
Nov mesarski voziček se proda; okopalnik in osipalnik, vse po nizki ceni. Poizve se v gostilni Filipčič v Celju.	1503
Srečno novo leto želita vsem cenj. prijateljem in znancem Vinko in Ivanka Zorko, trgovina v Mariboru, Slomšekov trg 6.	1499
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča za obilen obisk skozi celo leto 1937, zagotavljajoč najboljšo postrežbo, tvrdka Senčar, trgovina mešanega blaga, nakup jajc, masla, vseh poljskih pridelkov in svinjskih kož. Stalna zame-niava bučnic in sončnic za prvovrstno olje. Ma'a Nedelja, Ljutomer in štrigova. Zaloga vsakovrstnih sveč za svečnico.	1501
Srečno flovo leto 1937!
želijo svojim cenjenim odjemalcem ter se priporočajo za obilen obisk sledeče tvrdke:
POZOR! Plačam najvišje cene za kože od veveric, kun, dihurjev in zajcev. Arnošt Kohnstein, Maribor, Koroška c. 6.	1507
Posteljne odeje samo z belo vato, močno prešite (domači izdelek), od Din 70.— naprej pri A. STUHEC, izdelovanje in specijalna trgovina post. odej, Maribor, Stolna 5.	1508
Hranilno knjižico za 100.000'*Din, tudi v manjših svotah, in knjižico »Kmetski hranilni in posojilni dom« za 4000 Din kupim. Samo pismene ponudbe na: Josip Badoko, Maribor, Bet-navska cesta 31.	1502
„Slov. Gosoodar" stane:
četrtletno Din 9.— polletno Din 16.— celoletno Din 32.—
KAREL JANČIČ trgovec manufakture
Maribor	Aleksandrova cesta 11
JOS. KARNIČNIK Maribor	Glavni trg 11
EDVARD ČIČEK
elektromehanična delavnica
Maribor	Vodnikov trg 3
TRPIN IVAN
manufakturna trgovina
Maribor
Vetrinjska ulica
EKSPORTNA HIŠA »LUNA«
lastnik A. Pristernik
Maribor
Glavni trg 25
A. SPRAGER
elekt'—tehnično podjetje
Maribor
1505 Vetrinjska 14
CVETKO ALBIN
trgovina z mešanim blagom, nakup vseh deželnih pridelkov
Sp. Polskava	podružnica Fram
Maribor
BEZJAK IVAN
sedlar
Cvetlična ulica 83
STANKO MURKOVIČ
trgovina z mešanim blagom
Dornava
DRAKSLER RUPERT
specijalna mehanična delavnica, zaloga novih in rabljenih šivalnih strojev in koles. Telefon 2379
Maribor	Vetrinjska ulica 11
OOOOOu
Veliko Izbiro
klobukov in športnih —— cepič
vam nudi po zelo nizki ceni
klobučarna
Bogataj & Jane
Maribor, Gosposka ulica 3.
1439
^v ¿rti jTt j/x. jrv jn,. .«i m, rf v jrv <»> jr*. ,»>
yyyyuuuyyyuyyyyy
Knjige Cirilow€ kniilnicc:
Petančič Davorin: Svete gore. V tisku.
Przerwa-Tetmajer: Rokovnjači izpod Tatre.
Povest. Prevedel Benkovič. Str. 202. Cirilova knjižnica, 23. zvezek. Broš. 16 Din, vez. 28 Din. Reynaud I. Ch.: Čudež, čudež!
Sodobni roman. Priredil Fr. Kolenc. Str. 94. Cirilova knjižnica, 113. zvezek. Broš. 8 Din, vez. 16 Din. Savage H. R.: Snubitev kneza šamila.
Povest iz rusko-turške vojne. Iz angleščine prevedel Po-ljanec Josip. Str. 332. Cirilova knjižnica, 22. 2vezek. Broš. 32 Din, vez. 42 Din.
Sills Arthur: Smrtna past.
Ameriški roman. Priredil Fr. Kolenc. Str. 108. Cirilova knjižnica, 24. zvezk. Broš. 9 Din. Strachwitz: Kakor hrasti v viharju.
Priredil Fr. Kolenc. Str. 174. Cirilova kniiinica, 99. zvezek. Broš. 12 Din, vez. 24 Din.
MLADINSKI SPISI
Burrough: Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. Prevedel Paulus. Cirilova knjižnica, 12. zvezek. Prvi del. Str. 259. Broš 18 Din. — Drugi del. Str. 217. Broš. 14 Din.
Cervantes Miguel: Don Kišot iz Manče, vitez ža lostne postave.
Slovenski mladini priredil Pavle Flere, Str. 158. Broš. 12 Din, vez. 20 Din.
Erckmann Chatrian: Zgodbe Napoleonovega vojaka. Povest. Iz francoščine prevedel Benkovič. Str. 183. Cirilova knjižnica, 15. zvezek. Broš. 12 Din. '¿osi Anton: Iz otroških ust.
Smešno-modre črtice iz življenja naših malih. Prvi zvezek. Str. 64. Cirilova knjižnica, 17. zvezek. Broš. 8 Din. Drugi zvezek. Str. 120. Cirilova knjižnica, 25. zvezek. Broš. 16 Din.
May Karl: Križem po Jutrovem.
I. knjiga, 1. zvezek: Jezero smrti. Cirilova knjižnica, 28. zvezek. Broš. 13 Din.
I. knjiga, 2. zvezek: Kako sem v Mekko romal. Cirilova knjižnica, 30. zvezek. Broš. 13 Din. I. knjiga, 3. zvezek: Pri šammarih. Cirilova knjižnica, 31. zvezek. Broš. 13 Din.
I. knjiga, 4. zvezek: Med Jezidi. Cirilova knjižnica, 33. zvezek. Broš. 13 Din.
I.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Po divjem Kurdistanu.
n, knjiga, 1. zvezek: Amadija. Cirilova knjižnica, 35. zvezek. Broš. 13 Din.
II.	knjiga, 2. zvezek: Beg iz ječe. Cirilova knjižnica,
36.	zvezek. Broš. 13 Din.
II. knjiga, 3. zvezek: Krvna osveta. Cirilova knjižnica,
37.	zvezek. Broš. 13 Din.
II. knjiga, 4. zvezek: Med dvema ognjema. Cirilova knjižnica, 38. zvezek. Broš. 13 Din.
II.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Iz Bagdada v Stambul.
IH. knjiga, 1. zvezek: Smrt Mohammed Emina. Cirilova knjižnica, 39. zvezek. Broš. 13 Din.
III.	knjiga, 2. zvezek: Karavana smrti. Cirilova knjižnica, 40. zvezek. Broš. 13 Din.
III. knjiga, 3. zvezek: Na begu v Evropo. Cirilova knjižnica, 41. zvezek. Broš. 13 Din.
IH. knjiga, 4. zvezek: Družba En Nasr. Cirilova knjižnica, 42. zvezek. Broš. 13 Din.
III. knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
CITAJTE „NEDELJO"!
štorklje — slabi tovarši
Znano je, da meče štorklja svoje mladiča klaj pa kdaj iz gnezda, in sicer se dogaja to baje zlasti v vročih poletjih. Raziskovalci so ugotovili, da so bili izvrženi mladiči hudo okuženi s črevesnimi črvi, da so odklanjali hrano in so jih potem starši, ki hočejo vzrejatl samo zdrav zarod, vrgli iz gnezda.
V suhih dobah je nevarnost okužitve s črvi dosti večja, in to nam pojasnjuje, zakaj ravnajo štorklje s svoj. mladiči tako posebno v suhih poletjih. Vmesne gostiteljice za črevesne črve so žabe. V vročih poletjih ličinke črvov bolj napadajo žabe, zato so tudi pri štorkljah ti paraziti v takšnih poletjih češči.
Nogavice iz usnja
To zimo bodo pariške dame nosile nogavice iz novega tvoriva: iz usnja. Več tovarn izdeluje ta čas damske nogavice iz najfinejšega usnja. Te nogavice so izredno ten-i ke, učinkujejo zelo elegantno in ščitijo noge pred mrazom bolje nego svilene nogavice. Barva jim bo v glavnem tobačno rjava. Cena zavisi od vrste usnja, goveje usnje je seveda ceneje nego usnje kakšne gazele ali antilope.
Negušev sin v angleški gimnaziji.
Med učenci šole sv. Krištofa v Bathu, znane ail^eskc srednje šole, v kateri živijo gojeiiO! v internatu je nedavno zavladalo nemajhno razburjenje. Ta dan so dobili namreč novega tovariša, ki so ga vpisali pod imenom »Vojvoda Harar-ski«. To ni nihče drugi nego 12 letni sin abesin-skega neguša. Ob svojem vstopu v šolo je nosil popolnoma evropsko obleko. Njegov oče je odredil, da mu ne smejo dati v nobenem pogledu kakšnega posebnega položaja med ostalimi učenci. Spi s svojimi tovariši v skupni spalnici in obiskuje gimnazijski razred, ki ustreza njegovi starosti.
živ pokopan.
V vasi Kružanj v okolici Mostara v Hercegovini je umrl po daljšem bolehanju muslimanski posestnik Mujan Ačkar. Svojci so ga imeli za mrtvega in so pripravili vse za pokop. Po stari turški navadi so zagreb-J; Ačkarja pred nočjo. Pol ure za tem je šla mimo pokopališča starejša ženska. Zdelo se ji je, da čuje iz zemlje klice. Zbežala je v vas in je povedala, kaj da je čula. Več korajžnih se je podalo na mirodvor, kjer odkopali Ačkarjev sveži grob, iz katerega so odmevali glasbi. Ačkar se je v grobu prebudil iz navidezne smrti. Kadi strahu in pomanjkanja zraka je dve uri po rešitvi resnično umrl.
Inserirajte!
■.....milil ■■■! IWWB—
May Karl: V gorah Balkana.
IV. knjiga, 1. zvezek: Kovač šimen. Cirilova knjižnica. 43. zvezek. Broš. 13 Din.
IV. knjiga, 2. zvezek: Zaroka z zaprekami. Cirilova knjižnica, 44. zvezek. Broš. 13 Din. IV. knjiga, 3. zvezek: V golobnjaku. Cirilova knjižnica, 45. zvezek, Broš. 13 Din.
IV. knjiga, 4. zvezek: Mohamedanski svetnik. Cirilova knjižnica, 4^. zvezek. Broš. 13 Din.
IV.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Po deželi Škipetarjev.
V.	knjiga, 1. zvezek: Brata Aladžija. Cirilova knjižnica,
47.	zvezek. Broš. 13 Din.
V. knjiga, 2. zvezek: Koča v soteski. Cirilova knjižnica,
48.	zvezek. Broš. 13 Din.
V. knjiga, 3. zvezek: Miridit. Cirilova knjižnica, 49. zvezek. Broš. 13 Din.
V. knjiga, 4. zvezek: Ob Vardarju. Cirilova knjižnica, 50. zvezek. Broš. 13 Din.
V.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Žuti.
VI.	knjiga, 1. zvezek: Boj z medvedom. Cirilova knjižnica, 51. zvezek. Broš. 13 Din.
VI. knjiga, 2. zvezek: Jama draguljev. Cirilova knjižnica, 52. zvezek. Broš. 13 Din.
VI. knjiga, 3. zvezek: Končno ------ Cirilova knjižnica, 53, zvezek. Broš. 13 Din.
VI. knjiga, 4. zvezek: KJh in njegova poslednja pot. Cirilova knjižnica, 54. zvezek. Broš. 13 Din.
VI.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Winnetou I.
VIL knjiga, 1. zvezek: Prvikrat na divjem zap%3u. Cirilova knjižnica, 55. zvezek. Broš. 13 Din. Vn. knjiga, 2. zvezek: Za življenje. Cirilova knjižnica, 53. zvezek. Broš. 13 Din.
VH. knjiga, 3. zvezek :Nšo či, lepa Indijanka. Cirilova kniižnica, 57. zvezek. Broš. 13 Din. Vil. knjiga, 4. zvezek: Prokletstvo zlata. Cirilova knjižnica, 58. zvezek. Broš. 13 Din.
VII.	kniiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Winnetou II.
Vni. knjiga, 1. zvezek: Za detektiva. Cirilova knjižnica, 59. zvezek. Broš. 13 Din.
Vin. kniiga, 2. zvezek: Med Komanči in Apači. Cirilova knjižnica, 60. zvezek. Broš. 13 Din. • VITI. knjiga, 3. zvezek: Na nevarnih potih. Cirilova knfžnica, 61. zvezek. Broš. 13 Din. VITI. knjipa, 4. zvezek: Winnetouov roman. Cirilova kniižnica. 62. zvezek. Broš. 13 Din.
VTTT. krnica, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslov, sliko 75 Din.
May Karl: Winnetou III.
IX. knjiga, 1. zvezek: Sans ear. Cirilova knjižnica, 63. zvezek. Broš. 13 Din.
IX. knjiga, 2. zvezek: Pri Komančih. Cirilova knjižnica, 64. zvezek. Broš. 13 Din.
IX. kniiga, 3. zvezek: Winnetouova smrt. Cirilova knjižnica, 65. zvezek. Broš. 13 Din.
IX. knjiga, 4. zvezek: Winnetouova oporoka. Cirilova knjižnica, 66. zvezek. Broš. 13 Din.
IX.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Satan in Iškariot I.
X.	knjiga, 1. zvezek: Izseljenci. Cirilova knjižnica, 71. zvezek. Broš. 13 Din.
X. knjiga, 2. zvezek: Yuma šetar. Cirilova knjižnica, 72. zvezek. Broš. 13 Din.
X. knjiga, 3. zve'ek: Na sledu. Cirilova knjižnica, 73. zvezek. Broš. 13 Din.
X. kniiga, 4. zvezek: Nevarnosti nasproti. Cirilova knjižnica, 74. zvezek. Broš. 13 Din.
X.	knjiga, štirie zvezki. Vezani v eno knijgo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Satan in Iškariot II.
XI.	knjiga, 1. zvezek: Almadén. Cirilova knjižnica, 75. vzezek. Broš. 13 Din.
XI. kniiga, 2. zvezek: V treh delih sveta. Cirilova knjižnica, 76 zvezek. Broš. 13 Din.
XI. kniiga, 2. zvezek: V treh delih sveta. Cirilova knjižnica, 76. zvezek. Broš. 13 Din.
XI. knjis-a, 3. zvezek: Izdajalec. Cirilova knjižnica, 77. zvezek. Broš. 13 Din.
XI. knjiga, 4. zvezek: Na lovu. Cirilova knjižnica, 78. zvezek. Broš. 13 Din.
XI.	knjiga. Štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: nolplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Satan in Iškariot III.
xn. knjiga, 1. zvezek: Spet na divjem zapadu. Cirilova knjižnica, 79. zvezek. Broš. 13 Din.
XII.	knjiga, 2. zvezek: Pueblo. Cirilova knjižnica, 80. zvezek. Broš. 13 Din.
;<■ .ji '11
Xn. knjiga, 3. zvezek: Rešeni milijoni. Cirilova knjižnica, 81. zvezek. Broš. 13 Din.
xn. knjiga, 4. zvezek: Dediči. Cirilova knjižnica, 82. zvezek. Broš. 13 Din.
XH. knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platnp 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Sužnji I.
Xin. knjiga, 1. zvezek: V Pairi. Cirilova knjižnica, 87. zvezek. Broš. 13 Din.
Xni. knjiga, 2. zvezek: Konji ln ljudje v Siutu. Cirilova knjižnica, 88. zve-iek. Broš. 13 Din. Xin. knjiga, 3. zvezek: V grobnicah tn po puščavi. Cirilova knjižnica, 89. zvezek. Broš. 13 Din. Xm. knjiga, 4. zvezek: Bele sužnje. Cirilova knjižnica, 90. zvezek. Broš. 13 Din.
XIII.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Sužnji II.
XIV.	knjiga, 1. zvezek: V levjem brlogu. Cirilova knjižnica, 91. zvezek. Broš. 13 Din.
XIV. knjiga, 2. zvezek: Jezero krokodilov. Cirilova knjižnica, 92. zvezek. Broš. 13 Din.	» XIV. knjiga, 3. zvezek: Abu hamsa mija. Cirilova knjižnica, 93. zvezek. Broš. 13 Din.
XIV. knjiga, 4. zvezek: Ob ravniku. Cirilova knjižnica, 94. zvezek. Broš. 13 Din.
XIV.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Sužnji III.
XV.	knjiga, 1. zvezek: Zadnji lov na sužnje. Cirilova knjižnica, 95.. zvezek. Broš. i3 Din.
XV. knjiga, 2. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Ciri-JvV<V kniižnica, 96. zvezek. Broš. 13 Din. XV. knijga, S. zvezek: Na seribah. Cirilova knjižnica, 97. zvezek. Broš. 13 Din.
XV. knjiga, 4. zvezek: Ugnan. Cirilova knjižnica, 98. zvezek. Broš. 13 Din.
XV.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Bela reka.
XVI.	knjiga, 1. zvezek: Dvojnik. Cirilova knjižnica, 100. zvezek. Broš. 13 Din.
XVI. knjiga, 2. zvezek: Pred vojnim sodiščem. Cirilova knjižnica, 101. zvezek. Broš. 13 Din. XVI. knjiga, 3. zvezek: Ob Uruguayu. Cirilova knjižnica, 102. zvezek. Broš. 13 Din.
XVI. knjiga, 4. zvezek: Crez mejo. Cirilova knjižnica,
103.	zvezek. Broš. 13 Din.
XVI.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: V Cordillerah.
xvn. knjiga, 1. zvezek: Gran Chaco. Cirilova knjižnicav
104.	zvezek. Broš. 13 Din.
XVII.	knjiga, 2. zvezek: Puščavnik. Cirilova knjižnica,
105.	zvezek. Broš. 13 Din.
XVII. knjiga, 3. zvezek: Lov na sendaddra. Cirilova knjižnica, 106. zvezek. Broš. 13 Din.
XVH. knjiga, 4. zvezek: Božja sodba. Cirilova knjižnica, 107. zvezek. Broš. 13 Din.
XVII.	knjiga, štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din
May Karl: Zaklad v Srebrnem jezeru.
xvm. knjiga, 1. zvezek: Med drvarji divjega zapada. Cirilova knjižnica, 108. zvezek. Broš. 13 Din.
XVIII.	knjiga, 2. zvezek: Na Buttlerjevi farmi. Cirilova knjižnica, 109. zvezek. Broš. 13 Din.
XVIII. knjiga, 3. zvezek: Dvoboj za življenje. Cirilova knjižnica, 110. zvezek. Broš. 13 Din. XVin. knjiga, 4. zvezek: Potopljeni zakladi. Cirilova knjižnica, 111. zvezek. Broš. 13 Din.
XVIII.	knjiga, Štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Dolina smrti.
XIX.	knjiga, 1. zvezek: Miss Alma. Cirilova knjižnic», 118. zvezek. Broš. 13 Din.
XIX. knjiga, 2. zvezek: Derviš. Cirilova knjižnica, 119, zvezek. Broš. 13 Din.
XIX. knjiga, 3. zvezek: Spletke in zanke. Cirilova knjižnica, 120. zvezek. Broš. 13 Din.
XIX. knjiga, 4. zvezek: Pekel. Cirilova knjižnica. 121« zvezek. Broš. 13 Din.
XIX.	knjiga,štirje zvezki. Vezani v eno knjigo: polplatno 65 Din, celo platno 70 Din, z naslovno sliko 75 Din.
May Karl: Soboljar in kozak.
XX.	knjiga, 1. zvezek: Kozak številka 10. Cirilova knjižnica, 122. zvezek. Broš. 13 Din.
XX. knjiga, 2. zvezek: Na obedu. Cirilova knjižnica, 123. zvezek. V tisku.
XX. knjiga, 3. zvezek: Ob Bajkalskem jezeru. Cirilova knjižnica, 124. zvezek. V tisku.
XX. knjiga, 4. zvezek: Domov. Cirilova knjižnica, 125. zvezek. V tisku.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Sprejme se starejša služkinja v župnišče za vsako delo.	1487
Išče se vinlčar s 4 delavnimi močmi za takoj. Vprašati v upravi lista.	1491
Sprejme se krojaški vajenec iz poštene kmečke rodovine. Hrana in stanovanje v hiši. Zglasiti se o3ebno pri krojaču in konfekcija Janko Kogelj, Loka pri Zidanemmostu.	1488
Čevljar, krojač z obrtjo, * če mogoče za konfekcijo, dobi hrano in stanovanje, letno plačo, založit mora 15.000 Din kavcije, vknjiži na posestvo. Skrabl, Tezno, Dobrava, pošta Maribor.	1492
RAZNO:
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo' stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Kupujem vse vrste trdega lesa v okroglem in rezanem stanju, kakor tudi večje količine bukovih in hrastovih železniških pragov, franko vagon postaja prodajalca. Ponudbe na naslov: Ivo Cater, lesna industrija, Celje.	1498
Kupim star harmonij, amerikanski, pokvarjen sme biti. Ponudbe: org. Grliče, Podplat. 1496
Veveričje in druge kože od divjačine kupuje po najvišjih dnevnih cenah: I. Rataj, Slovenska Bistrica.	1479
Kupujem od makolske posojilnice knjige do 70 tisoč Din. Ponudbe do 15. januarja na upravo lista pod >70.000«.	1494
P. n. cenjeno občinstvo opozarjani, da prodajam radi preselitve obrata v drugi lokal po znatno znižanih cenah: stenske ure, kuhinjske ure, budilke, žepne ure, moderna očala, zlatnino, srebrnino, poročne prstane v zlatu in srebru. Priporoča se: Plr.oza Alojz, urar, draguljar in optik, Ptuj.	1419
Ni boljših kakor klobase prirejene z »AROMA-TINOM«.	1251
častna izjava. Podpisana Tašner Antonija, po-sestnica v Crmlji pri Sv. Bolfenku v Slov. g., prekličem in obžalujem žalitev, ki sem jo izrekla glede g. Muršak Tomaža, posestnika v Crmlji. Zahvaljujem se mu, da je proti plačilu kazenskih stroškov odstopil od tožbe. — V Crmlji, dne 17. decembra 1936. — Antonija Tašner.	1497
Prvovrstni stanovski premog
(jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu) po 32 Din dobite vsako količino v Mariboru, Kopališka ulica 10, telefon 26—14, nasproti mestnega kopališča, zadaj za frančišk. cerkvijo. 1275
Snežite
galoše, čevlje za slabo vreme in šport, puloverie, rokavice, varovala za ušesa i. t. d. Najugodnejši nakup!
Pri nakupu zim3kih nogavic, pletenin in perila obrnite se na 1368
Maribor, Aleksandrova cesta 24,
kjer dobite po tovarniških cenah.
HRANILNE KNJIŽICE
vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor
znamk za 3 Din.
1345
Kupujte pri naših, inserentili!
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Soraiorif v Marmor«, ®o§po§lia ni. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
VSA
PREVDAHEN SLOVENSKI GOSPODAR
AVARU]E-
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E TP
VZAJMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
jf^T KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
'1	r		£M* m	alozit<	^ najbolje trt najvarneje pri	
	Spodn(esta|cr§fti lfudskl posojilnic Gosposko ulica 23 f Millilllllll Ulico 10. ohfol»r< registrovana zadruga z neomejeno zavezo. ^ Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000					i a i
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru,