Naročnina mesečuo	mmb ^^ ^	Cek.
25 za inozem- ^MP W ^^^^^^^	^^^ »	Ijana
Mm BBH ^KS MM	■ m	^^m 10.349 za
ce- JIESf MSK fin	M M	^^m
loletno 46 Din, za MM — H	flE3W ^ MgH ff^H^f	Hi
inozemstvo 120 Din ^UH figH «81 JMf	JHV ^^ |H K	Praga-Dunaj
Uredništvo je v JjHLv	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.b/HI	jeva b. telefon 2«9J
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994	in 2050 ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku
,,Eksperiment"
h uvedbi nove avstrijske ustave
Včeraj, 1. novembra je avstrijski zvezni kancler von Schuschnigg v velikem govoru v radiu naznanil, da stopa Avstrija s 1. novembrom v »drugo razvojno dobo svojega življenja kot ustavna stanovsko organizirana država«. Nova avstrijska ustava je stopila v veljavo že 1. majnika, toda vlada si je takrat izrecno izgovorila pravico, da sama določi, kdaj naj nova ustava dejansko zaživi v vseh tjjenih zakonodajnih ustanovah. Od 1. majnika pa do konca septembra je zvezna vlada zares izvedla potrebne predpriprave, ustanovila najprej vrhovne državne nadzorne ustanove, kot sta državno računovodstvo in najvišje državno sodišče, ter stopila v stik z nekaterimi stanovi, da jili pripravi na njihovo zakonodajno vlogo. Ta prva pripravljalna doba je torej končana, ker so z včerajšnjim dnem zaživele že tri stanovske organizacije in sicer Državni svet (50 članov), ki mu bo predsedoval dr. No-uackh, zvezni gospodarski svet (80 članov) ter zvezni kulturni svet (40 članov). Dr. Schuschnigg je oznanil, da so pripravljeni za sodelovanje tudi drugi stanovi, kot industrijska zveza, delavska strokovna zveza in zveza uradnikov in nameščencev, toda treba je še nekoliko izboljškov, predno bodo mogli tudi ti stopiti v ustavno življenje. Ustava sicer predvideva stanovske organizacije, ki bodo svoja zastopstva volile po pravilih demokratične ljudske volje, a tudi v tem pogledu 1. november še ni zadostil ustavnim predpisom, ker bodo člani omenjenih treh svetov še vedno imenovani od vlade, prepuščajoč poznejšemu, bolj ugodnemu času" nalogo, da imenovanje članov nadomesti s pravimi splošnimi in tajnimi volitvami.
S tem stopa Avstrija v zelo zanimivo razdobje, ki bo povedalo, če je njen »eksperiment«, kot je ustvaritelj avstrijske ustave dr. Ender sam imenoval svoje delo, posrečen doprinos k iskanju novih državnih in družabnih oblik, ki jih baje s takšno silo zahteva nova doba. Ko se je Avstrija odločila, da si poišče drugo ustavo, je prevladovalo v vladnih krogih naziranje, da je treba ustavo zgraditi na načelu čiste avtoritativne, to je poveljujoče moči državnega voditelja, ki ne dopušča nobenega vmešavanja ljudske volje. Proti temu načelu pa so zmagali pristaši stare demokratične šole, ki so rekli, da osebne diktature, četudi imajo idejno podlago, niso trajne rešitve družabne stiske in da bo končno le ljudstvo tisto, ki bo prej ali slej prišlo zopet do svojih pravic. Slednjič so se nasprotujoča mnenja zedinila v tem kompromisu med osebno samovoljo državnega vodstva in med ljudsko demokracijo, tako da se ustanovijo stanovske zbornice, ki jih bodo stanovi sami svobodno izbirali, s to izjemo, da bo njihove prve člane imenovala še diktatura, da si zagotovi za nekoliko dobo let sodelovanje rodoljubno neoporečnih članov stanovskih svetov. Tako se je zgodilo tudi, da volijo zveznega predsednika enakopravni župani vseh avstrijskih občin, ki ohranijo svojo popolno avtonomijo, s to izjemo, da pripada avtoritativnemu, to je osebnostnemu vodstvu države pravica, da svobodno izvoljene župane potrdi ali jih pa odkloni. Ono, kar je v Avstriji s 1. novembrom začelo živeti, je živ kompromis med diktatorskimi načeli fašizmov in med demokratičnimi nazori ljudskega soodloče-vanja pri vodstvu države. Zato pravimo, tla bo ta »eksperiment« zanimiv, ker bo pokazal, kako se, ali kako se ne obnesejo kompromisi v življenju.
Najbolj otipljiva posledica stopanja v veljavnost nove avstrijske ustave pa je nastavitev okrog 3000 novih mest v raznih ustavnih svetili, pri deželnih odborih in po občinah. Od najvišjih državnih ustanov pa doli do občinskih županov se bodo te dni vršile spremembe, ki dajejo notranjemu življenju v Avstriji še poseben pečat politične razburjenosti. Kajti, kdo bo ta mesta zasedel? Člani »domovinske fronte«? To se lepo sliši za one, ki mislijo, da sedijo v domovinski fronti, ki je edina v Avstriji dovoljena državna politična organizacija, samo složni bratje, ki bodo iz svoje srede zbirali le najboljše, ne glede na njihovo prejšnjo politično pripadnost. Toda domovinska fronta je le skupna streha, skupno ime za različna idejna stremljenja, ki so ohranila svoje lastno življenje in ki za navidezno nesebično skupnostjo v globinah mirno trajajo dalje. In te idejne struje se bodo borile za teh 3000 mest, ker je gotovo, da bo ona prevladala v državnem vodstvu, ki bo imela najvplivnejše in največje število v svojih rokah.
V	domovinski fronti najdemo najprej staro krščanskosocialno gardo, ki jo vodi še vedno priljubljeni Leopold Kunschak, ki ga pa je njegov sočlan v domovinski fronti in celo njen vrhovni vodja knez Starhemberg pred par dnevi ozmerjal za »okamenelo trdnjavo, ki jo bo treba s silo porušiti, če sama «we bo hotela razpasti«. Krščanski socialci so omogočili novo avstrijsko ustavo, oni so dali Avstriji Dollfussa, oni so rešili Avstrijo z vojsko, ki jo je hvala Bogu še pravočasno očistil boljševiških prirastkov vodja krščanskih socialcev general Vaugoin. In ti krščanski socialci ne bodo marali, da zasedejo nova ustavna mesta v državi »privrženci fašizma, ki mu v Avstriji manjka Mussolinija«, in ki je v ravnem nasprotju z načeli papeževih okrožnic, kot je Starliembergu odgovoril Kunschak.	,.
V	domovinski fronti sedijo tudi predstavniki mlajših katoliških rodov, ki so se Izšolali v vrstah katoliške akcije in ki stojijo pod zastavo Ostmarkische Sturmscha-ren. Ti bi radi dali državi katoliško oznako na zunaj in katoliško vsebino na znotraj — »i v duhu novih zahtev družabnega življenja. Ti s težavo prenašajo očitke, da so v
Japonska je udarila po mizi
Svetovno morje je tast vseh"
AtŠntSrCii J d m omot O ,c s^ovesno proglasil feonec angleške in ameriške nadvlade
na morju — Pred novo tekmo v oboroževanju na morju
99
London, 2. novembra. TG. Pomorska pogajanja za višino dovoljenega bojnega brodovja med Anglijo, Ameriko in Japonsko so končno trčila na trmoglavo izjavo, ki jo je izreke! iaponski veleposlanik v Ameriki Saito, da Japonska ne dovoli več, da bi ji predpisovali manjše brodovje, kot pa ga imata Amerika in Anglija. Dosedaj je veljalo razmerje 5:5:3, odslej pa naj velja popolna enakopravnost. »Čast in narodni ponos Jap&nskc sta ranjeni s takšnim omalovaževanjem japonskega brodovja. To mora nehati, ker Japonci tega nc moremo več prenašati.«
Admiral Jamamoto, ki je predsednik japonske delegacije, pa je izjavil k temu, »da je svoje dni, ko so Amerika, Anglija in Japonska podpisale prvo pomorsko pogodbo, Japonska pristala na žaljivo manjvrednost svojega brodovja, ker so Zdru-
žene države na drugi strani dale besedo, da gotovih otokov v Tihem morju ne bodo oborožcvalc. Ta obljuba danes ne velja več, odkar vemo, da so letala dobila prvenstveno važnost v vojskovanju.
Japonska od srca želi, da l»i mogla znižati svojo izdatke za vojno mornarico, toda isto naj store tudi druge države. Japonska je že enkrat pobesila glavo in si pustila dopasti ponižanje, ki ga jo takrat japonski narod svoji vladi zameril. Naj razorožijo vsa druga brodovja, a sama Japonska noče več biti, niti noče več priznati, da bi bila slabša ali manjvredna od katerekoli druge države. Svetovno morjo danes ni več last nikogar. Japonska no prizna nobeni državi več. da bi imela kakšno prednost na svetovnih morjih.
Japonska pa se tudi ne zoperstavlja temu, da tudi druge države, kot recimo Francija in Italija, dobijo brodovja, enakovredna japonskemu, ameriškemu ali angleškemu. Kar jc zahteval naš narodni ponos, to upravičeno zahteva tudi narodna čast drugih držav. Samo prelomiti jc treba z lažjo, da naj ima en narod večje pravice na morju, kakor jih imajo drugi.« Admiral Jamamoto je še pristavil, da je japonsko ljudstvo le zaradi tega v notranjosti tako razburjeno, ker so dosedanje vlade trpele la madež, ki ga je dobila Japonska na prvi pomorski konferenci, ko so jo ponižali na velesilo druge vrste. »Londonska konferenca bo imela lepo uspehe,« je dejal admiral, »če bo načelo enakopravnosti priznala čim prej. Če pa tega ne bo. je boljše, da se razide in bo Japonska sama vedela, kako naj ščiti ponos in čast svoje domovine.«
»Kje so tisti časi,« pišejo k tej izjavi »Times«, »ko se je Velika Britanija smatrala še za neovirano gospodarico morja ...?«
Pogajanja prekinjena
London, 2. nov. b. Preliminarna pogajanja med Veliko Britanijo, Ameriko in Japonsko so
trenutno prekinjena. Prekinitev pogajanj naj služi obenem delegacijam, da podrobno proučijo dosedanja razorožitvena pogajanja. »Times« trdijo, da pomeni odmor v pogajanjih, da je glavna razprava končana. V ponedeljek se ponovno sestanejo delegati Velike Britanije in Amerike, da proučijo predloge, ki jih je izročila japonska delegacija. »Times« trdijo, da se japonski predlogi, knkor jih je predložila, nikakor ne morejo sprejeti. Velika Britanija in Združene države bosta predloge sicer proučili., razen tega pa bosta zahvali podrobne informacije o stališču, ki ga bosta zavzeli Francija in Italija vsled morebitnih sprememb, ki bi se na temelju japonskih zahtev izvršile v \vashing-tonski pogodbi o omejitvi pomorskega oboroževanja.
Odgovor Amerike
Washington, 2. nov. b. Državni tainik za mornarico Svvanson jc izjavil, da bo od kongresa zahteval dovoljenje za gradnjo 42 vojnih ladij, da na ta način Amerika doseže ono moč na morju, ki ji gre po zadnjem pomorskem sporazumu.
Washington, 2. novembra, c. Mandžurska vlada je pred kratkim časom uvedla petrolejski monopol nad vso trgovino s petrolejem. Sedaj pa je japonska vlada odgovorila na vse to na ta način, da je mandžurski vladi svetovala, da prepove ameriškim tvrdkam zgraditi tovarno avtomobilov v Mandžn-riji, ki je bila že pred tem. da sc do konca dozida. Vse to dokazuje, da se bo sedaj borba prenesla na gospodarsko polje, ker je očividno, da hoče Japonska izpodriniti Evropo in Ameriko iz ,-uij-fkega trga.
Avstriia uvaja novo ustavo
Zmaga Heimivehra . ..
V državnem svetu vodi Heimwehr, v kulturnem krščan. socialci
Dunaj, 2. nov. b. Zvezni predsednik je imenoval člane treh stanovskih svetov, s čemer stopa avstrijska ustava z dne I. majnika v veljavnost, vsaj delno. Imenovani so člani za
DRŽAVNI SVET,
ki ima vsega 50 članov. 28 članov in s tem večino, je dalo mesto Dunaj samo. Po svetov-nonazornem načelu sestoji državni svet iz 15 Heimwehrovcev, 13 pristašev bivše krščansko socialne stranke, 3 predstavnike Ostmarkische Stiirmscharen. Ostali pripadajo zaslužnim znanstvenim in umetniškim krogom. Heim-wehr ima odločujočo veljavnost v zastopništvih iz podeželja. V državni svet jc bil imenovan polkovnik Adam, ki je tajnik domovinske fronte, nadalje deželni voditelji Ostmiirkische Stiirmscharen polkovnik Kimmel in dr. Tschur-tschentaler iz Celovcu, glavni urednik »Reiclis-poste« Funder in še vedno vplivni delavski voditelj Kunschak. Od Heinnvehrovcev so prišli v državni svet grof Coreth, grof IIoyos, grof Thurn s Koroške, baron Morsey i.n podobni. Vojsko zastopa general Schonburg, policijo deželni glavar Dunaja Streitmann. V državnem svetu se nahajajo tudi predsednik Narodne banke, državnih železnic, zveze industri jcev, znanstvene akademije in višjega apelacijskcga sodišča.
začetku nekoliko preveč simpatizirali s Heimwehrom in pri tem »preganjali starine iz lastnih katoliških vrst«, ker so s tem pomagali le Ileiimvehru, tla se je proglasil za edinega nosilca avstrijskega rodoljubja, mlajše katoliško izobraženstvo pa_ potisnil v ozadje z očitkom, da so le pomočniki Vati; kana, kot se je pred par dnevi moglo slišati iz merodajnih ust na Dunaju. Katoliška mladina bo strogo pazila na zasedbo teh 3000 novih služb, ker je od tega odvisno, kakšno obliko bo država dobila po zaslugah na papirju tako prikupne ustave.
V domovinski fronti ima vodilno besedo Heimvvehr, ki je ponekod pobral vse proti-krščanske struje, saj jc vodja I~Ieimwehra postal vodja vse domovinske fronte. Krvne žrtve, ki jih je doprinesel v januarju in v juliju, so tako velike, tako pravi Heiimvchr sam. da mu pripada izključno vodstvo države. S položajem, ki si ga je pridobil, .ic verjetno, da bo zasedel večino teh 3000 mest sam s svojimi ljudmi, »črne gavrane«, kot imenuje svoje krščanske zaveznike, pa pognal na drugovrstna mesta.
Ta razpredelitev domovinske fronte nam pove, kako prav je imel predsednik Miklas, ko je majnika meseca resno posvaril Avstrijce, »da naj se nikar preveč ne vesele nove ustave, ker je vse odvisno od tega, če se ho ustava izvajala po tistih načelih, jk) katerih je bila sestavljena, in če se bo našlo blagoglasje med potrebno državno avtoriteto ui meci nevenijivimi pravicami ljudstvu.
KULTURNI SVET
(40 članov) vodijo predstavniki katoliške cerkve, ker pošilja iz vsake zvezne dežele po enega zastopnika. Polagali so veliko važnost nn to, da kulturni svet, ki sc ne peča s političnimi vprašanji, ne vsebuje nobenega vladi ali režimu nasprotnega člana. Slikar Ranzoni, pesnik Guido Zernatto in pevec Duhan so člani tega sveta.
GOSPODARSKI SVET,
ki ima 80 članov, tvorijo nekoliko nejasne skupine industrije, obrti in trgovine. Imenovani so
med režimu prijaznimi ljudmi zares strokovnjaki, toda boleče se mora občutiti, da ni nikjer pravili delavskih zastopnikov. Koit zastopnike delavstva so poklicali nekaj predsednikov izenačenih strokovnih organizacij ter predsednike delavskih zbornic na Dunaju, v Gradcu, v Salzburgu in Inmsbrucku, ter nekaj birokratov iz delavskega ministrstva.
Na splošnem laltko rečemo, da ima v državnem svetu Heimwelir vodilno moč, meti tem ko so se krščanski socialci v kulturnem in gospodarskem svetu močno uveljavili. Ženska ni bile imenovana nobena v gornje tri svete.
Novi deželni glavarji
Dunaj, 2. nov. AA. Za deželnega glavarja štajerske je imenovan bivši vodja patrijotične fronte Stepan.
Koroški deželni glavar general Iluelgerth je danes imenoval vlado in dežel iti odbor Koroške.
Sprememba francoske ustave
Doumergue grozi z razpustom parlamenta - Radikali oklevajc
Pariz, 2 .novembra, c. Borba za spremembo francoske ustave je v polnem razmahu. Časopisja in ljudskih množic se je polastilo gibanje, ki ga ni mogoče več zavreti. Pred dnevi se je še pričakovalo, da bo Herriotu in radikalom uspelo odložiti debato o ustavi vsaj za čas po posaarskein plebiscitu, oziroma po sprejemu proračuna. Radikali so tako zatrdno zaupali v Doumergueovo dobrohotnost. da so računali, da bo celo grožnja z de-misijo radikalnih članov vlade zadostovala. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Doumergue jc dal vedeti, da l>o demisijo takoj sprejel, imenoval nove ministre in šel takoj na kongres v Vcrsailles po razpust parlamenta. Radikali so nalo izvršili pritisk na predsednika republike Lebruna. ki naj pregovori Doumergoua k popustljivosti. Toda rahli poizkusi Lebruna v tej smeri niso prinesli nikako spremembe položaja. Tako radikali niso ničesar pridobili na času, načelno pa so zašli v zagato, i r,
katero sc hodo le težko rešili. Radikalni ministri so 6e večkrat sestali in so končno morali prepustiti Herriotu, da se naj pogaja sam z Doumergueom.
Doumergue pa je svoje delo za spremembo ustave še pospešil in je za danes zvečer ob 17 sklical sejo vlade, na kateri bo sporočil, da jc sklenil iti v Vcrsailles po spremembo ustave. Kako daleč je položaj že dozorel, sc najbolj vidi iz tega. da so danes že pričeli pripravljati kongresne prostore v Versaillcsu in da so že tudi instalirali pomožne telefonske postaje za časnikarje.
Tik pred sejo ministrskega sveta so se razširile govorice, da je prišlo do sporazuma v vprašanju razpuplu parlamenta. Predsednik vlade hi imel privaco razpustiti parlament v slučaju, če parlament vrže vlado na prvi svoji seji in pa če v šestih mesecih dvakrat vrže vlado. Vendar bi senat še ohranil pravico sveta, vendar pa samo s kvalificirano večino.
Sprejemi pri sv. očetu
Vatikansko mesto, 2. nov. »Osservatore Romano« javlja, da je sveti oče v torek v zasebni avdi-jenci sprejel g. Jevrema Sintiča, jugoslovanskega pos'anika v Vatikanu, in vid:mskega nadškofa g. Nogaro.
Kard. Paccelli v Špani i
Bercelona. 2. nov. c. Na poti z evharističnega kongresa se je v Barceloni ustavil kardinal Pacceli. Na parniku ga je obiskal španski opolnomočeni minister pri Vatikanu, bivši zunanji minister Pita Ro-inoero in se s kardinalom Paccelijem zelo dolgo razgovarjal. Nadaljevala sta razgovore glede španskega konkordata.
S pom eni h v Marseilleu
Marseille, 2. nov. c. Marsejska občina je postavila na trgu borze začasen spomenik kralju Aleksandru in pokojnemu Bnrtliouju. Na spomeniku se vi jota jugoslovanska in francoska zastava. Na začasni plošči sta »liki kralja Aleksandra iu BuriilOuja.
Demonstrativna interpelacija radi italijanščine na Malti
Rim, 2. nov. Senator Do Vecchi d i Val Cis-1110.11 ie predložil ministrskemu predsedniku Mussoliniju kot zunanjemu ministru v imenu 320 senatorjev interpelacijo, v kateri vprašuje zunanjega ministra, kaj meni o ukrepih angleške vlade proti italijanskemu jeziku nn Malt' in še posebno glede ukinitve italijanščine kot uradnega jezika na sodnijah. — .Nn drugi strani je poslanec Delcroix v imenu 350 poslancev vložil na zunanjega ministra podobno interpelacijo, v kateri vprašuje italijansko vlado, kni namerava ukreniti v obrambo italijanskega jezika iu italijanske kulture nn Malti, ki ju je angleška vlada tako sililo zadela r. ukrepi proti pouku italijanščine iu uporabi italijanščine kot »pravnega jezika na soonijnh.
Dunajska vremenska napoved: Jasno oh povišanju temperature.
Francija ho zasedla Posaarje ?
Anglija bo lojalno podpirala Francoze v obrambi miru v Posaarju
Izsledovanje atentatorjev
London, 2. novembra, b. »Dai]y Exprese« čuje, da je dal britanski zunanji minister sir John Simon francoskemu poslaniku v Londonu Cprbinu zagotovilo, da se Velika Britanija ne bo upirala morebitni zasedbi eaanskega področja po francoskih četah, če bi to za ohranitev notranjega miru v Posaarju bilo potrebno. Isti list trdi. dn «ta ol« saarski meji utaborjena dva francoska armadn/ zbora. Te čete bodo stavljene na razpolago saarski komisiji, da jih uporabi za ohranitev miru v mesecu januarju, ko se izvrši plebiscit v saarskem področju.
Italija se noče nikomur zameriti
Rim, 2. novembra c. V Rimu silno pozorno spremljajo svetovno debato, ki je izbruhnila z ozirom na vzdrževanje reda v Posaarju. Predvsem se ne mara ustvarjati videz, kakor da bi hotela italijanska vlada podvzemati s tem v zvezi kakšno svojo akcijo. Povsod se izjavlja, da Italija čaka, kakšno stališče bo zavzela Anglija, in je zato že naprej jasno, da bo stališče Italije isto kot stališče Anglije. Pač pa s« povdarja že sedaj, da se čuti tudi Italija popolnoma vezana po pogodbi v Locarnu in zato prav nič ne prihaja v poštev dejstvo, da govorijo locarn-sfce pogodbe trenotno v korist Franciji, Vsekakor
Verski boji v Nemčiji
pa pa še ivi nikakega povoda za razburjanje, ker nikakor ni računati s tem, da bi Nemčija izvedla puč v Posaarju, ali pa, da bi Francija brez predhodnega obvestila v Londonu in Rimu vkorakala v Posaarje, V isti sapi pa povdarja italijanska diplomacija, da se posaarsko vprašanje nikakor ne sme spravljati v zvezo z avstrijskim vprašanjem. Oba problema sta popolnoma neodvisna in ima Italija glede Posaarja prav gotovo drugačno pot, kakor pa glede Avstrije,
Edini list, ki napada stališče Francije in jo dolži, da povzroča razburjenja zaradi Posaarja, je »Tevere«. Vendar pa se tudi ta list ne izraža podrobno, temveč napada samo na splošno. Zaključuje pa svoje negodovanje samo s tem, da pravi, da Italija nikakor ne sme poslali svojih čet v Posaarje, da bi tam vršile policijo in pripravljale plebiscit.
London, 2. nov. c. Angleško zunanje ministrstvo uradno demantira vesti, ki so se razširile v nemškem časopisju, da bo Anglija zaprosila francosko vlado, da umakne svoje čete s posaarske meje.
London, 2. nov. c. Angleša vlada izjavlja kol dodatek k popoldanskemu demantiju, da so vsi koraki Francije glede Posaarja dosedaj popolnoma v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki vežejo Francijo in Anglijo.
Usoda nemškega protestantizma
V nemškem listu >Deutsclie Pressec, ki izhaja i Pragi, je znani praški bogoslovec, opat Prokop, napisal jako zanimiv članek, iz katerega povzamemo naslednje misli:
Verska revolucija Luthra v 10. stoletju ni pojem Cerkve nikjer tako ruzrušila kakor v vrstah nemškega protestantizma. Velike konference za zopetno združenje cerkva, ki so bile v Stockholmu, Ženevi in Lausauni in ki jih je posebno propagiral rajni luteranski nadškof iz Upsale "Nathan Siider-blom, so jasno pokazale, da ti i od starega cerkvenega izročila in cerkvenega bistva v Nemčiji med protestanti takorekoč nič ostalo. Iz navidez upravičene kritike nevzdržnih razmer je Lulher segel po globoko segajočih osnovnih reformah nauka, ki ga je mogel vzdržati le, ako je dotedanje cerkveno predstojništvo popolnoma zavrgel. Tako se Luther sklicuje na posebno božje |>oslanstvo in pričenja uničujoč boj proli obstoječemu redu v Cerkvi. Novi red, ki ga postavlja — ki pa je bolj nered kakor red — ima močno demokratičen značaj. Uči splošno duhovništvo in postavlja počelo svobodne cerkvene občine, ki ima pravico, da sodi o vseh naukih, da izbira učitelje in dušne pastirje in jih po svoji volji ludi odstavlja, Luthrov poskus nove ureditve cerkvenega organizma odgovarja popolnoma revolucionarnim dogodkom tedanjega Časa na socialnem polju. Luthrova poslanica upornim kmetom je bolj razplamtela strasti, kakor pa jih pomirila. Toda socialna revolucija ni uspela in upor kmelov je bil v krvi zadušen. V tem trenutku ' se Luther popolnoma preorientira in so postavi popolnoma na stran zmagoslavnih knezov. Luther n Melanchton sla tedaj naenkrat postavila kršfan-, .ko-germanskeinii pravu popolnoma nepoznan političen nauk u neomejenem gospostvu svetne oblasti nad podloiniki. Ustvarila sta nov pojem Cerkve, ki se ne more drugače označiti kakor ce-saropapizem. Svojo cerkev sta [>opolnoiiia podredila svetni nadoblasti, oznanjenje verskega nauka popolnoma nadzorstvu deželne gospode. S tem pa je svoboda vere, ki jo je Luther hotel prinesti svojim pripadnikom, bila popolnoma pokopana. Po znamenitem stavku: Čigar oblast, tegn je tudi vera!, je deželna gosposka dobila pravico, določati religijo svojih podanikov. Kje je ostala svoboda krščanskega človeka? Luther je olresel s sebe rimski jarem, kakor je rekel, prišel pa je pod tiranijo absolutističnih knezov, taistih knezov, ki ;o še 200 let pozneje prodajali svoje podložnike in jroti katerim je Schiller tudi napisal svojo dramo »Rihiber* z motto: Proti tiranom! Za pripadnike
verske ločine ni katoliška svetovna cerkev nič več eksistirala, nastale pa so male deželne cerkve. Rimskega papeža niso več priznavali, zato pa je na vsakem sedežu kneževine sedel mali papež, deželni gospod, ki je neomejeno komandiral vero, vernike in pridigarje.
Luther je torej razbil pojem Cerkve, ustvari! pa novo predstavništvo v obliki deželne gosposke. Svojo cerkveno ločino je oddvojil od Rima, podredil pa jo je nemškim knezom. Deželni knezi so bili vrhovni nositelji cerkvene oblasti in so ostali do svetovne vojne. S svetovno vojno in z zlomom cesarstva po izgubljeni vojni pa so nastopili odločilni dnevi za evangeličansko cerkev v Nemčiji. Kaj naj bo sedaj z evangeljsko vero, ko pa so se morali vsi knezi odpovedati? Kje je bilo sedaj cerkveno poglavarstvo? Morda pri predsedn.ku nemške -e-publike, ki sploh ni nobeni krščanski veri pripadal? Ali ni s tem Luthrovo počelo bilo pritirano ad absurdum? Ali ni Bog jasno pokazal, kam pride cerkveno občestvo, ki se je odtrgalo od matere Cerkve?
Toda razvoj gre dalje; zlasti sedaj, ko se pričenja oblikovati verska politika t-etjegn cesarstva. Na povelje politične oblasti se morajo združiti razne deželne cerkve, ki dobe škofe ■/. državnim škofom na čelu. Nemški protestanti za razliko s protestantovskimi cerkvami na Švedskem in na Angleškem niso nikdar imeli škofov. Znane so sovražne besede Lullirove proti škofom in škofovski oblasti. Sedaj pa evangcljska cerkev v deželi svojega razkola naenkrat dobi škcfc, in sicer vsiljene od državne oblasti. Vsekakor čudno božje pripuščenje! Toda ne le to. Luleranske cerkvene občine, ki so nastale z razpustitvijo stare katoliške cerkvene organizacije, se s silo zopet združujejo v eno Cerkev, lahko bi rekli, tla po katoliškem vzorcu. Ali ni s tein Luthrovo delo uničeno? Ali je za to bilo Ireba reformacije? Borba prolcs-tantovske opozicije v Nemčiji proti državnemu nasilju je popolnoma razumljiva. Toda ali iii nujno moralo priti do tega? Ali se sme cerkvena ločina, ki se je iz nasprotstva do obstoječe cerkvene avtoritete vrgla v naročje državi, pritoževati nad svojo usodo? Vsekakor je čuden razvoj nemške proles-lantovske ločine. Z najostrejšimi protesti, se je ločila od Cerkve in je 400 lot pozneje dobila cerkveno ustavo, ki je ne mara in ki jo odklanja. Ali niso to znamenja božja, da hoče imeti le eno Cerkev? Ali ni v tem izraženo povabilo, naj ločeni bratje zopet pridejo nazaj k skupni materi?«
S črno kocko izžrebali morilce
Iz učiteljske službe
Belgrad, 2. nov. m. Premeščeni so naslednji meSčanskošolski učitelji in učiteljice: na meščansko šolo v Škof ji Loki Josip Štancer iz Subotice, na meščansko šolo v Tržiču Josip Gorišek, upravitelj meščanske šole v Senovem, na meščansko Solo na Viču Anion Osterc, upravitelj meščanske čole v Tržiču, na meščansko šolo na Viču Marija Lapajne iz Mežice, na 1. dekliško meščansko Solo v Ljubljani Marija Fajdiga iz Št. Vida, na meščansko šolo v Zgornji Šiški Iva Kune z Rakeka, na II. deško meščansko šolo v Ljubljani Karel Kopitar iz Tržiča, na meščansko šolo v Novem mestu Just Hvala iz št. Vida, na meščansko šolo v Sio-venjgradcu Stanislav Praprotnik iz Ormoža, na II. dekliško meščansko šolo v Mariboru Marija Zaherl, predmetna učiteljica na moškem učiteljišču v Mariboru.
Nadalje so premeščeni sledeči učitelji in učiteljice: Matilda Aničič in Josip Aničič iz 1'olšnika k Sv. Jakobu ob Savi. Mara Apih iz Hoč v Ljutomer, Katarina llerce od Sv. Jakoba ob Savi na dekliško licejsko šolo v Ljubljani, Franja Prah i t. Prevalj v Trbovlje, Ludvik Burja iz Kostanjevice v Izlake, Alojzij Colja iz Belo cerkve v Prečno, Viktor Černi od Sv. Jurija v Markovce, Ciril l)el-kot iz Razborja v Radvanje, Milan Deškovič iz liakovcev v Slivnico, Ida Grosinan od Sv. Duha na Slari gori k Sv. Juriju ob Ščavnici, Justina Habič in Anton Habič iz Štor pri Celju v Leše, Beneš llari iz Tišine v Fokovce, Matevž Janžekoviž iz Slov. Bistrice v Kamnico, Fran Jurečič iz Smarja-Sapa na Vič. Pavla Kotnik in Viligoj Kotnik iz Lehna k Sv. Marjeti niže Ptuja, Draga Kramar iz Vranskega v Kamilico, Josipina Kumer iz liibni-re v Štore, Anton Lazar od Sv. Martina pri Vur-li( rgu v Hazvanje, Marija Lešnjak iz Luč v Gorico, VLikI i m iin Levstek iz Krškega na Vič, Srečko Ma-jer iz Vurberga v šošlanj, Teodora Majer iz Toplic pri Zagorju k Sv. Petru pri Ljubljani, Ivan Vlihelir Iz Selc v Predoslje, Marija Purin iz Krup-livnikn k Sv. Križu, Franica Podlesnik iz Spodnje 1'olskave v Ribnico na Pohorju, Viktor Porenta iz Vitanja v Resnik, Vaclav Požar i/. Adlešičev k Sv. Pidru pri Novem mestu, Pavel Požar in Matilda Požar iz Rob. Bistrice k Sv. Petru v Savinjski do-ini, Antonija Kupnik od Sv. Etne v Slov. Bistrico, Franc Samec s Polja pri Muljavi k Sv. Marku niže Pluja. Marija Šoban iz DobliB v Podbrežju, Josi-jina Šoban iz Domanševcev v Šmarje, Amalija Sovre od Sv. Ožbolta v Loški potok. Cecilija Štele '.z Mengša v Kamnik, Amalija Tomažič iz Maribora v (iiištani. Alojzij Trnbn i? Ljutomera v lloče, Josip Trošt in Josipina Trošt iz Dobrovnika v šoi-
tali-č,. Herta Tuta iz Zaloga pri Komendi v Domžale, Marija Uhlir iz Sodražice v Boh. Bistrico, Zora Uršič za učiteljico v Krškem, .Stanislava Višnar iz Črenšovcev v Metliko, Henrik Voršič iz Trbovelj v Hajdino pri Ptuju, Ivan Zagažen od Sv. Jerneja v Rakovec, Franja Zaje iz Cermošnie v Št. Jernej in Julija Pfauenfuchs od Sv. Ane v Slov. goricah v Turnišče.
★
Zmaga angleške delavske stranke - Komunisti pa so povsod propadli
London, 2. nov. AA. Po najnovejših vesfeh so dobili pri londonskih občinskih volitvah laburisti -148 sedežev, konservativci pa 362. Laburisti so pridobili 220 mandatov, od katerih so jih 200 vzeli konservativcem.
Po dozdaj znanih izidih v podeželju pri včerajšnjih občinskih volitvah je stanje tole: Delavska stranka je dobila 203 mandate, konservativna stranka je dobila 13 mandatov, izgubila pa 100 mandatov, neodvisna delavska stranka je dobila 5 mandatov, izgubila 74, liberalna stranka dobi 4 mandate, izgubi pa 34. Komunistični kandidati so povsod propadli.
London, 2. novembra. AA. Po dosedaj znanih rezultatih občinskih volitev, je delavska stranka dosegla velike uspehe, zlasti v prestolnici in v velikih industrijskih središčih. Laburisti so ohranili občinske uprave v vseh mestih, kjer so bili že doslej na oblasli, zraven so si pa izvojevali večino v celi vrsti drugih mest, kakor n. pr. Leicesteru, Odlliamu, Barnlirju itd. V drugih mestih, kakor n. pr. v Liverpoolu in Manchestru, je pa število delavskih odbornikov znatno naraslo. Med izvoljenimi kandidati je tudi lady Simon, gospa zunanjega ministra.
Doslej manjkajo še rezultati 575 mandatov.
3 mladi banditi napadli vlak
Dunaj, 2. nov. TG. Veliko senzacijo je vzbudila po vsem mestu vest, dn so po ameriških vzorih trije mladi banditi s skrbno zastrtimi obrazi napadli vlak, ki je davi zgodaj vozil iz Scmmeringa proti Dunaju. Banditi so skočili na lokomotivo in začeli daviti strojevodjo. Strojevodja je imel toliko prisotnosti duhu in toliko moči, da je pometal Imndite ven i/, stroja in peljal vlak dalje s povečano brzi-ho. V rokah je obdržal samo dele n jihovo obleke, kar jc ptfl i c i j i pomagalo, da je našla sled zu nilcčuozotbimi tolovaju
Perčevič -
vojaški poveljnik teroristov
Pariz, 2. nov, V glavnem je preiskava v Marseilleu zasledila vse niti, ki jih je teroristična organizacija razpredla skoro po vsej Evropi, da bi s terorjem razbila Jugoslavijo. Pri zaslišavanju glavnih atentatorjev, ki so zaprti v Marseilleu, prihajajo zdaj na dan vedno bolj podrobne vloge, ki so jih igrali posamezni atentatorji marsejskega atentata, Tako jc povsem razčiščena tudi vloga bivšega avstrijskega podpolkovnika Ivana Perčcvača, ki je zdaj aretiran na Dunaju in katerega izročitev jc zahtevala Francija.
Kakor je bil na eni strani Kvaternik Paveličev »delegat«, ki naj da atentatorjem podrobna in zadnja naročila, kako naj izvedejo atentat, tako je bil na drugi strani Perčevič tudi neke vrste Paveličev delegat, ki je v prvi vrsti nadziral taborišče teroristov v Janka Puszti, oziroma pozneje v Nagv Kaniži na Madjarskem. Kakor znano, so teroristi prenesli svoj tabor iz Janka Puszlc v Nagy Kanižo, ko je jugoslovanska vlada protestirala v Budimpešti proti toleriranju terorističnih tolp od strani madjar-skih oblasti. Po izpovedbi aretiranih atentatorjev je 26. septembra nenadoma prispel v Nagy Kanižo Perčevič in se pojavil v taborišču v ulici Horthy Miki oš št. 23. Sklical js takoj vse teroriste, katerih je bilo tedaj še 15. Prvotno je znašalo njihovo število 35, toda teroristi so bili pozneje porazdeljeni v raznih madjarskih mestih, da bi ne vzbujali pozornosti. Perčevič je imel na vse tajin-stven nagovor, v katerem je poveličeval nalogo, ki jih čaka. Opozoril jih ie zopet na prisego, da bodo izpolnjevali voljo svojih predstojnikov in da bodo o delu tajne organizacije molčali. Perčevič ni članom teroristične organizacije povedal, kaj pripravljajo njihovi poveljniki. Odprl je skrivnostno torbico, v kateri je bilo 5 kock. Štiri so bile bele, a peta črna. člane je razdelil v tri skupine po 5 mož. Povedal jim je, da bo tisti, ki potegne črno kocko, določen za veliko nalogo. To kocko so potegnili Zvonimir Pospišil, Mio Kralj in Ivan Rajič. Perčevič je tem trem naročil, naj bodo stalno pripravljeni, naj do -adaljnega povelja čakajo na mestu. Nato je odšel s koreki pravega vojaškega poveljnika.
Teroristi tedaj niso vedeli, kakšna naloga jih čaka. Tako so izjavili preiskovalnemu sodniku v Marseilleu. Domnevali pa so, da gre na vsak način za kak umor, kajti le v tem primeru so bili atentatorji določeni s kocko. Na drugi strani so pa vedeli, da je prej njihovo glasilo priobčilo smrtno obsodbo kralja Aleksandra. Vedeli so, da je on obsojen na smrt. Naslednjega dne, 25. septembra se je v njihovi »vojašnici« pojavil Mio Bzik. On jc ponesel povelje poglavarja, da morajo 26. sept-jmbra odpotovati. Prinesel je tudi ponarejene potne liste, železniške listke in seveda tudi denar. V povelju jc bilo zapisano, da morajo Kralj, Pospišil in Rajič izvršiti vsako povelje, ki jim ga bodo d^li predstojniki. To pisano povelje je bilo podpisano z začetnicami S. V. To eo bile začetnice Vekoslava Serva-cija. Kakor znano, je bil Vekoslav Servacij tudi eden izmed »višjih«. Naša jugoslovanska oblastva so zahtevala, da ga madjarska policija aretira; toda ta ga ni »mogla« odkriti. Sporočila je našim obla-stvom, da je »zginil«. P-> nekaterih vesteh je bil Servacij ubit, po drugih je sam izvršil samoumor; verjetno je tudi, da ga kj. skrivajo,
O Perčeviču poročajo, Ja kot bivši avstrijski podpolkovnik sploh ni znal hrvatskega jezika in da se ga je začel učiti še'e, ko je bil povišan za voditelja emigrantov. Ko je v prvih letih Jugoslavije zbežal iz Zagreba na Dunaj, je tam prišel v stik z avstrijskimi legitimisti, ki so sanjali o po-vratku stare avstroogrske monarhije. Tam so organizirali poseben »komite«, ki je začel delovati za povratek avstroogrske monarhije. V tem odboru je bil tudi polkovnik Dujič, ki si je nedavno vzel življenje v Karlovih Varih na Češkoslovaškem. Radi notranjih prepirov se je organizacija razbila. Ko je 1. 1929 Pavelič zapustil Jugoslavijo, so s pomočjo Perčeviča in Perčeca ustanovili teror/stično organizacijo, katere delovanje je danes dobro znano. Njihov glavni stan je bil v Karolinengasse št. 7. Delovali so pod tujim imenom in nosili pri sebi madjarske potne liste. Artukovič, Singer, Kvaternik, Peč-nikar in drugi so vsi imeli madjarske potne liste. Znano je, da 60 bili organizatorji atentata na jugoslovanske železnice prav iz teh vrst. Ko ni bilo nikakega dvoma, da prihajajo peklenski stroji iz Avstrije, je postala zadeva Avstriji silno neprijetna, Oblastva so teroristom nekoliko stopila na prste, toda njihovi idejni voditelji so imeli tako dobre zveze navzgor, da jim nikdo ni prišel do živega. Z Dunaja so se včasih zatekli v Budimpešto, a iz Budimpešte so se vrnili zopet na Dunaj. Poskusni atentat, ki sta ga hotela izvršiti na kralja Aleksandra v Zagrebu Oreb in Begovič, je Per-čecevo delo. Dne 25. marca jc avstrijska policija zaplenila pri teroristih 6 kovčegov, peklenskih strojev in bomb, nadalje mrogo propagendističrega materiala in tudi kilogram strihnina. Perčevič se je tudi tedaj znal rešiti, medtem ko so ostali v zaporu Frijakovič ,Kodanič, Artukovič, Singer in drugi. Edino Singer je bil obsojen na 6 mesecev ječe, Artukovič je bil izgnan, Tedaj je zbudilo splošno pozornost, da niso oblastva postopala proti areti-rancem na podlagi obtožbe, da so imeli ponarejene potne liste. Artukoviču so ponarejeni potni list celo vrnili in s tem potnim listom je potoval po Franciji in tudi prispel na Angleško.
Zakaj si je Duic vzel življenje?
Praga, 2. nov. Listi zahtevajo pojasnila glede samomora bivšega , podpolkovnika Stcva Duiča. Duič je izvršil samomor v Karlovih Varih proti koncu meseca septembra. »Pravo Lidu« piše, da je bil Duič v prijateljskih zvezah z ljudmi, ki so poveljevali v Janka Puszti. Zahajal je v družbo generala Sarkotiča in podpolkovnika Perčeviča. Značilno je, da je »Der Oesterreicher« napisal za njim topel nekrolog, v katerem ga jc proslavil kot zvestega sina Avstrije. Obdukcija Duičevega trupla ni bila izvršena. Baje se je Duič umoril — našli so ga obešenega — potem, ko Jc prejel neko pismo. Še isti dan so ga prepeljali v Avstrijo, Ob prihodu na avstrijska tla je krsto pregledal general Sarkotič. O njegovi smrti je bil obveščen tudi dr. Pavelič v Italiji. Policija išče prav tega človeka, ki je telefonsko obvestil Duičeve prijatelje o njegovi smrti. Sumijo, da jc lo neki Gruber, ki je nekaj časa živel z Dlučem v Karlovih Varih.
čudna trojka treh ,,čehoslovakov'<
Pariz, 2. nov. Švicarska policija je obvestila francosko, ilii se ;ji je posrečilo priti nn sled tajinstveni trojki, ki .je bi In po vsej verjetnosti v zvezi ■/> rnarsejskim atentatom. To trojko tvorijo: Kleimnmi Samuel, rojen 1896 nn Češkoslovaškem, trgovec, stalno bivanje v Bratislavi; Alcks Kraus, rojen 18%,
trgovcc, stanujoč v Bratislavi; Viljem Zvolenski, rojen 5. decembru 1909 v Romuniji, trgovec, stanujoč v Szigetu. Ta čudna trojica je 2!1. septembra tega leta prispela v mestece Nion, ki stoji nedaleč od Lozano, ter se nastanila v hotelu. Tu je ostala dva dni iu odpotovala šele 25. septembra v neznano smer. Ko je policija podrobno pni-glcdovala seznani hotelskih gostov, jc ugotovila čudne reči. Povsod je govoril samo Kleimann v imenu ostalih gostov. V knjigo se je vpisal za Cehoslovaka, toda na zelo sumljiv način. .Napisal jc »Cseh oslova k Znano jc, da Čenoslovaki ne označijo na ta način svojega državljanstva. Označba je v kateremkoli jeziku zgrešena. O svojem poklicu je napisal, da jo »cominercant«, to .ie trgovec. Aleks Kraus je zapisal, da je »Oe-choslovak«. Svojo državljanstvo je torej označil nekoliko drugače, kakor n. pr. Klei-mann. Tudi ta način označbe državljanstva ni običajen pri Čehoslovakih. O svojem poklicu je zapisal, da je »kaufmann«. Klei-mann in Kraus sta vpisala najprej svoj priimek in šele nato svoje krstno ime. Posebno pri Madjarih .je navada, da se na ta način vpisujejo. Viljem Zvolenski se je vpisal takole: Wilhelm Zvolensky, rojen 1909 XII. 5. Nationalite Romania, Profossion K. Fm. Domicil ie a Sziget Pays, št. 085598. Najprej je hotel vpisati svoj priimek, a je prvo začetnico prečrtal iu napisal nato najprej ime in nato šele priimek.
Policija je seveda zaslišala hotelirja in hotelsko osebje, da bi zvedela kaj podrobnosti o teh čudnih potnikih. Hotelir je izjavil, da so pokazali neko vrste knjižice, o katerih je domneval, da so potni listi. Bliže so zanje ni zanimal. Kraus in Zvolenski sta ves fea.s molčala, govoril je le Kleimann in sicor nemško. Videlo se je, da ni nemščina njegov materin jozik. Sobarica ,ie povedala, da jo je Kleimann vprašal, ali zna italijanski. Hotelsko osebje je opazilo, da vsi trije gosti govore med seboj zelo tiho in sicer v jeziku, ki ga ono ni razumelo. Jedila jc na-ročeval in plačeval vedno Kleimann. Ves njegov nastop je vzbujal pozornost. Že njihov vpis v hotelsko knjigo priča, da niso bili to izobraženi ljudje, to velja posebno za Krausa in Zvolenskega. Francoska policija je seveda z veliko pozornostjo proučila listine švicarskih varnostnih oblastev in je takoj izdala na vse svojo organe povelje, da omenjeno trojko aretirajo, ako bi jo kje zasledili.
Izročitev Paveliča
Milan, 2. nov. b. Časopisi poročajo, da se šo vedno ni razpravljalo o vprašanju izročitve dr. Paveliča in Kvaternika Franciji, Rimski dopisnik »Tempsa« poroča svojemu lisLu nekaj zanimivih podatkov glede možnosti izročitve Paveliča in Kvaternika, ki sta obtožena, da sta sodelovala pri raar-sejskem zločinu. Treba je povdariti, pravi list, da do danes v Rim ni prispela od Francije nobena uradna zahteva za izročitev Paveliča in Kvaternika. Zaradi tega italijanske sodne oblasti tudi še niso pretresale tega vprašanja. Fotrebno pa takoj omeniti, da je Italija v zadnjih letih večkrat zahtevala od Francije izročitev nekaterih svojih državljanov. Tako je Italija zahtevala 1. 1926, ko je bil v Bo-logni izvršen atentat na Mussolinija in pa istega leta, ko je bil izvršen atentat na italijanskega kralja, od Francije izročitev soudeležencev v atentatu. Francija je vedno izročitev odklonila. Istotako je bila poslana tudi Belgiji zahteva, da sc ji izročijo atentatorji na italijanskega prestolonaslednika Um-berta, pa je bila tudi ta odklonjena. Predpisi novega italijanskega kazenskega zakona pa dovoljujejo Italiji, da sama obtoži oba udeleženca v marsejskem atentatu. List končuje s tem, da bosta oba obtoženca, če se jima dokaže, da sta kriva, občutila vse strogost italijanskega zakona, ki je zelo oster ,
Izročitev Perčeviča
Dunaj, 2. nov. m. Francoski poslanik na Dunaju je obiskal avstrijskega zunanjega ministra Ber-ger-Waldenegga in mu izročil pismeno noto svoje vlade, v kateri francoska vlada zahteva takojšnjo izročitev bivšega avstrijskega podpolkovnika Perčeviča, za katerega je dokazano, da je soudeležen pri marseillskem atentatu. Nota navaja konkretne dokaze o Perčevičevi krivdi in dostavlja, da je v interesu nadaljnje preiskave, ki se vodi v Franciji, da se Perčevič takoj odpošlje v Francijo, kjer bi bil zaslišan in konfrontiran z ostalimi aretiranimi atentatorji, ki vsi po vrst; hudo obremenjujejo Perčeviča. Francoska vlada je dala avstrijski vladi za izročitev Perčeviča zelo kratek rok. Če bi avstrijska vlada ne hotela ugoditi tej zahtevi, bo Francija pri-morana storiti druge strožje korake.
Dr. Kojič - pravosodni minister
Belgrad, 2. nov. m. Za začasnega namestnika ministra za pravosodje, ki je po odstopu B. Maksimoviča izpraznjeno, je bil postavljen kmetijski minister dr. Kojič.
Semensko žito - brez carine
Belgrad, 2. novembra. AA. Finančni minister je 6 soglasjem kmetijskega ministra in na podlagi odloka ministrskega svela predpisal za carino prost uvoz semena cvetlic in žila (pšenico, rži, ječmena, ovsa in lurščice), rižu v zrn,iu in sočivja (fižola, graha itd) v zrnju, kadar se uvaža zaradi pridelovanja boljših vrst teh rastlin. Zn carine prost uvoz boljših vrst kulturnih rastlin je potrebno potrdilu pristojno banske uprave in dovoljenje carinskega oddelka finančnega ministrstva, da je uvoz prost. Prošnje za dovoljenje naj vložijo kmetje pri okrajnih načelstvih, zadruge pa preko svoje Zveze.
Nov most črez Donavo
Vršac, 2. nov. m. Mešana jugoslovanska-ro inunska donavska komisija je imela svoj letošnji se staiek v Vršcu. Med drugim so razpravljali (udi o vprašanju zgradilve velikega železniškega mostu čez Donavo pri Oršovi. Neka francoska družba si jo namreč ponudila, da bi bila pripravljena zgraditi most pri Oršovi za približno 300 milijonov frankov. Sprejeli so v načelu sklep, da se sprejme ta ponudba trancoske družbe.
Belgrad, 2. nov. ni. Dne 4. t. m. bo v gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani seja izvršnega od-bora začasne uprave za razlaičcvanie gozdov. Sej t se bo udeležil tudi minister ra gozdove iu rudnike dr. (Jlinanski.