Poitnina plačana r totorint
S ped. in abboa. portale. - II Ontppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
n	
	gV
m
Leto XXV. - Štev. 16 (1248)
Gorica - četrtek, 19. aprila 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Granitni temelj naše vere
v v
iL
eUfcau&cuv vdala
»Gospod je res vstal,« tako so govorili med seboj učenci, potem ko se jim je prikazal od mrtvih vstali Kristus. Njihova žalost se je v trenutku spremenila v veselje. Po dogodkih velikega petka je namreč njihovo razpoloženje bilo takšno kakor sta ga izrazila učenca na Potu v Emavs: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izraela« (Lk 24, 21).
Po teh žalostnih dogodkih niso več upali. Pozabili so na Kristusove besede o vstajenju, ker jih je vse preveč pretresla njegova smrt na križu. Kristus in njegovo delo, vse to jim je pomenilo tiste dni samo še lep spomin, pomenilo jim je doživetje nečesa, kar se je končalo s »polomom« na križu. Takrat pa se zgodi nepričakovano: Kristus se jim prikaže in v njihovo notranjost se zopet naseli veselje, ki jim ga poslej nihče več ne more vzeti. Spoznali so resničnost Kristusovih besed: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24, 25).
Vendar se ob velikonočnih praznikih ne spominjamo samo omenjenih dejstev, temveč nam mora biti pred očmi tudi spoznanje, da je Kristus za nas trpel in umrl, pa tudi za nas od mrtvih vstal. A to zopet samo takrat v polnem pomenu, če smo z njun povezam po vezi, ki jo imenujemo božje življenje ali milost, če smo z njim povezani P° ljubezenski službi bližnjemu in če smo končno z njim povezani tudi po življenjski poti, ki nas vodi večkrat preko Golgote in Kalvarije, ee vzamemo vsak svoj križ in ga za njim nosimo.
Samo na tak način se tudi sami bližamo svojemu velikonočnemu jutru, ki nam bo zasijalo ob smrti, ki mnogim pomeni danes le po-Poln življenjski polom, nam pa izpolnitev največjega upanja. Kristus je jasno povedal: »Na svetu boste imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jan 16, 33).
Tako so velikonočni prazniki za nas obenem opomin, naj začnemo novo življenje, katerega kal je položil v človeštvo Kristus s svojim trpljenjem in vstajenjem od mrtvih, katerega kal smo prejeli vase na Poseben način pri krstu in tako bili »poklicani k enemu upanju svojega poklica«, kakor pravi apostol (Ef 4, 4).
Zato more v polnem pomenu praznovati veliko noč samo tisti, je za praznike napravil v sebi še bolj prostor Kristusu, ki^ ga je^še olj prevzela ljubezen do Boga in do bližnjega, ki ga je še bolj osvojilo krščansko upanje, da bomo nekoč »s Kristusom«.^
In prav to, dragi bratje, vam želimo za praznike. Potem namreč ne bo več govorila samo beseda, temveč bo govorilo vse naše življenje: »Gospod je res vstal.« Potem bo ta vstajenjska luč posvetila po nas tudi v življenje tistih, ki so se od Kristusa oddaljili. Potem nam našega veselja ne bo mogel nihče več vzeti.	.»»»»,
Tako sta svojim vernikom voščilu oba mariborska škofa, tako voščita naročnikom, bralcem in vsem zamejskim rojakom
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA« 111111   mi imunimi   iininimm imninini n  .............    mini
ljubka sorli
Dan se veliki poraja, vse nebo žari.
Sonce z daljnjega obzorja božji grob zlati.
Križani iz njega vstal je; tih mu je korak, rane svete pa gore mu ko v pšenici male.
V zgodnje jutro se razlega src pobožnih vzklik:
»Hvaljen bodi, Jezus Kristus, nas Odrešenik.«
Po Gospodu posvečena je trpljenja pot,
v	križ njegov oči upira ves človeški rod.
Poveličan gre pred nami, z bleskom o istja , na njegovi svetli poti ne zatone dan
V Zgodnje jutro se razlega src pobožnih vzklik.
»Hvaljen bodi, Jezus Kristus, nas Odrešenik.«
Velika noč je središče cerkvenega leta. Vse nedelje in prazniki se razvrščajo tako, da pripravljajo na veliko noč ali pa pomenijo njeno logično nadaljevanje. Tako je bilo že od starih časov.
Na veliki petek obhajamo smrtni dan učlovečenega Boga Jezusa Kristusa. Vse, kar je povezano s kalvarijsko dramo: sovraštvo judovskih voditeljev, sodni proces s smrtno obsodbo, križanje, ni nekaj slučajnega, ampak izpolnitev večnega božjega načrta. Te stvari so bile mnogokrat napovedane v stari zavezi, pa tudi Kristus sam je o njih govoril svojim učencem. Tako Kristus ni bil slučajna žrtev spleta dogodkov, ampak njihov režiser in prostovoljni glavni igralec, da izvrši delo odrešenja.
Kristusovo vstajenje ob zori velikonočnega jutra je bilo nujna dopolnitev na veliki petek opravljenega odrešenj skega dela. Božji odrešenjski načrt se ni mogel končati na veliki petek, ampak se je moral nadaljevati. Gospodar nebes in zemlje, življenja in smrti, ni mogel ostati uklenjen v smrtno spanje. Zmagovalec nad peklom in grehom se je moral pokazati tudi kot zmagovalec nad smrtjo. Učencema v Emavs je Gospod pomenljivo dejal: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus vse to pretrpel in tako šel v svojo slavo?« (Lk 24, 25).
Kristusovo vstajenje je bilo vedno tarča napadov. Tudi danes se pod vplivom zmotnih filozofij in ideologij zaganjajo v velikonočno skrivnost. Nekatere muči črv dvoma, drugi pa odločno zanikajo zgodovinsko resničnost Kristusovega telesnega vstajenja in zapečatenega groba.
Če je Kristus res Bog in je storil v življenju toliko čudežev, zakaj ne bi mogel tudi tega, da vstane od mrtvih? Res, za poveličano nesmrtno telo veljajo drugačni zakoni kakor v našem sedanjem svetu, toda zakaj se Zmagovalec nad smrtjo ne bi mogel prikazati svojim učencem in jim dokazati, da je res od mrtvih vstal? Poveličano telo je drugačno, a še vedno isto. Ali bo mar nova zemlja na koncu sveta nekaj kot namišljeni sen in ne stvarna snov?
Apostoli po vrsti naglašajo, da so vstalega Gospoda videli, otipali, govorili, pa tudi jedli z njim. Kdo ima pravico te preproste, zdrave galilejske ribiče dolžiti samoprevare in halucinacije, ker nepopustljivo spričujejo za nekaj do tedaj nezaslišanega?
Apostol Pavel postavlja Kristusovo vstajenje za najtrdnejši dokaz resničnosti krščanske vere: »Ako pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera, še ste v grehih. Toda Kristus je vstal od mrtvih, pr-
vi	od njih, ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje« (1 Kor 15, 17, 20, 21).
Tako je Kristusovo vstajenje graniten temelj, na katerem trdno stoji zgradba naše vere. Zelo se moramo varovati, da nam ne bo kdo s podcenjevanjem zgodovinske vrednosti svetopisemskih poročil o vstajenju omajal vere. Prvi kristjani so verovali, kar so jim govorili apostoli. Pisatelji evangelijev so opisovali delovanje zgodovinskega Kristusa, čeprav so se pri tem ozirali na potrebe vernikov, katerim so spise namenili. Kljub vsej evangeljski širini, ki se čuti iz razlik v spisih, vsi evan-
geliji zvesto podajajo apostolsko izročilo. Zato jemljimo radi v roke svetopisemska poročila o Kristusovem prikazovanju po vstajenju in ob njih pobožno premišljujmo !
KRISTUSOVA ODREŠENJSKA MOČ
Kristus ni prišel na svet zaradi sebe, ampak zaradi nas ljudi in našega zveličanja. Ker je Adamov greh prekrižal prvotni božji načrt, je Bog na drug način omogočil človeškemu rodu pristop v družinsko skupnost z njim. Svojega edinorojenega Sina je določil za Odrešenika sveta. Ob dopolnitvi časov si je božji Sin izbral Devico Marijo za mater ter stopil v narodno občestvo izvoljenega judovskega ljudstva. Kot napovedani Mesija je oznanjal prihod božjega kraljestva. S kalvarijsko žrtvijo samega sebe in z zmagoslavnim vstajenjem od mrtvih ter odhodom v nebeško slavo je izvršil Očetov načrt odrešenja človeškega rodu.
Cerkev kot univerzalni zakrament odrešenja prešinja Sv. Duh, vidno pa jo vodi od Kristusa postavljena hierarhija. Po oznanjevanju evangelija in duhovnem pre-rojenju v Kristusa pri svetem krstu postanejo verniki deležni sadov odrešenja. Krščenci, skrivnostno deležni Kristusove smrti in njegovega vstajenja, postanejo božji otroci, bratje in sodediči Kristusovi ter člani vidne Kristusove Cerkve. V njej imajo verniki na voljo vsa sredstva, da morejo vedno bolj odmirati grehu, duhovno rasti v Kristusa ter se po končanem zemeljskem romanju pridružiti nebeški Cerkvi. Božji odrešitveni načrt bo dopolnjen, ko bodo na koncu sveta vsi Kristusu zvesti verniki v poveličanih telesih s Kristusom kot svojim kraljem deležni Očetove slave v nebesih.
Velikonočna skrivnost ne obsega torej samo Jezusove smrti in njegovega vstajenja, ampak tudi deleženje vseh udov skrivnostnega Kristusovega telesa v vseh časih in krajih, iz vseh narodov in jezikov na Kristusovi smrti in vstajenju. Veletok milosti, ki izvira izpod Kalvarije in blagodejna svetloba iz Kristusovega praznega groba sta na voljo vsemu človeštvu.
Vse to duhovno bogastvo ima v oskrbi katoliška Cerkev. Kako srečni smo, da smo brez lastnega zasluženja deležni Kristusovega odrešenja!
Z Bogom smo vsak dan povezani. Veletok milosti nikoli ne usahne. Vendar so spominski dnevi Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja še posebno milostni časi: »Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve« (2 Kor 6, 2).
Velika noč s svojim vencem liturgičnih opravil ustvarja čudovito razpoloženje za notranjo duhovno prenovo. V komer še tli vsaj iskrica vere, se za veliko noč zgane in zahrepeni po prazničnem doživetju. Kolikor največ moremo, porabimo te milostne trenutke.
Avtonomni človek atomske dobe zaman išče odrešenja v civilizacijskem razvoju in napredku. Človeški duh more s svojimi iznajdbami proizvajati boljše materialne življenjske pogoje, ne more pa re-
ševati duševne problematike ne posameznika ne celotne človeške družbe. Ta vprašanja se vedno bolj zapletajo.
Edini izhod iz slepe ulice je Kristus, v katerem edinem se more svet zveličati. Samo on s suvereno oblastjo posvečuje in zdravi posameznika in skupnost. O Kristusovi odrešenjski moči spričujejo toliki bolni, stari in zapuščeni kristjani, ki jih ožarja vera v Kristusa in upanje na častitljivo vstajenje. Zlasti zgovorne priče te vere so svetniki.
POROŠTVO ZA NOVO POMLAD
V	CERKVI
Ko gledamo na velikonočno skrivnost v njenem načrtu, njeni zgodovinski izvedbi in njenem dopolnjevanju na človeškem rodu v teku cerkvene zgodovine, vidimo, da je Bog glavni nosilec vsega odrešenj skega dela. Bog, neomajen gospodar, najde čudovita pota za dosego svojih ciljev. Sovražne sile morejo njegovo delo samo ovirati, ne pa preprečiti.
Poražen je bil faraon s svojo vojsko, ko je hotel preprečiti izraelskemu ljudsvu izhod v svobodo skozi Rdeče morje. Podrli so se načrti judovskih veljakov, ki so hoteli s pečatom sinagoge in rimsko vojaško stražo zadržati Kristusa v grobu. Nič ni pomagalo rimskemu cesarju Dioklecijanu, da je dal kovati denar z napisom: »Ko je bilo uničeno krščansko ime.« Vsi preganjalci Cerkve, vsi napovedovalci njenega konca so se ušteli v svojih računih, vsi so neslavno propadli, Cerkev pa nepremagljiva stoji.
Pestra je zgodovina Cerkve; naj bi nam bila učiteljica vse življenje! Krščanski vladarji so večkrat po eni strani ščitili in varovali Cerkev, po drugi strani pa ji vsiljevali svojo voljo in ji nadevali zlate okove. V tem pogledu si danes Cerkev želi predvsem svobode in neodvisnosti.
Morda bi smeli reči, da je v svoji zgodovini Cerkev imela največ težav od svojih lastnih sinov. Začelo se je morda s hvalevredno gorečnostjo, končalo pa večkrat z bolj ali manj odkritim krivoverstvom.
S pojavom krivih ver so imeli opravka že apostoli, kakor beremo v apostolskih pismih in Razodetju. V apokrifnih spisih prvih stoletij je prav tako veliko zmotnega. Komur je nekoliko bolj poznana patrologija, spisi starokrščanske dobe, ve, koliko je bilo v Cerkvi zmotnih nazorov, s katerimi se je srečavalo cerkveno učiteljstvo.
Nobene dobe cerkvene zgodovine ne poznamo, da se ni vodila borba idej, da ni posvetni duh skušal okužiti pravega krščanskega duha. Nekatera nevarna in zmotna gibanja se niso odkrito ločila od katoliške Cerkve, ampak jo od znotraj hromila in slabila življenjsko moč, kakor galikani-zem, janzenizem, modernizem in drugi.
Tudi danes preživlja Cerkev raznovrstne krize, tako na zunanjem kot notranjem področju. Kakor je doslej Cerkev na svojem romarskem potovanju premagala vse zunanje in notranje sovražnike in nasprotnike, tako jih bo tudi odslej. Velika noč nam daje poroštvo za to.
Na belo nedeljo 29. aprila bo v prijazni kraški vasici v Samatorci pri Zgoniku tradicionalna »velika noč«. V popoldanskih urah bo pred cerkvico prijeten nastop: petje cerkvenih in narodnih pesmi, izvajanje zabavnega ansambla in srečolov za popravilo tamkajšnje kapelice, ki ima zanimivo zgodovinsko preteklost. Na sliki: razpadajoča kapelica, v ozadju cerkev v Samatorci
Mature 1973
Deželno srečanje predstavnikov zborovskih, godbenih in folklornih skupin v Vidmu
Na pobudo deželnega odborništva za razvedrilne in športne dejavnosti se je v soboto 14. aprila popoldne zbralo v grajski dvorani v Vidmu precejšnje število predstavnikov folklornih društev, pevovodij in godbenih kapelnikov, ki vodijo tovrstne ansamble na področju dežele Furlanije-Julijske krajine. Namen srečanja je bila izmenjava misli in objektiven prikaz razmer, v katerih delujejo razna pevska, godbena in folklorna društva s posebnim ozirom na odnos, ki ga do njih udejstvovanja zavzema pristojno odbomištvo deželne uprave. Udeležencem srečanja, ki ga je smotrno vodil deželni odbornik Romano, so prinesli pozdrave in izrekli voščila za plodno delo: videmski župan v imenu občinske uprave in meščanov, prof. Vale-rio kot zastopnik furlanskih izseljencev, ravnatelj ustanove ENAL in predstavnik SPZ iz Gorice.
Delovni spored prireditve, ki se je odvijala pod pokroviteljstvom deželne uprave, katero je zastopal že omenjeni odbornik Giacomo Romano, je obsegal predavanja profesorjev Perusinija s tržaške univerze, Claudia Nolianija in Luigija Paoli j a, ki so vsak s svojega zornega kota skušali razčleniti pestro problematiko glasbeno-folklornega delovanja amaterskih skupin v območju naše dežele s posebnim ozirom na nove pogoje, ki so jih ustvarili vsestranski tehnološki napredek, vpliv potrošniške glasbe in spremenjeno socialno obeležje ne samo večjih, temveč tudi manjših do nedavnega v tradicije trdno zasidranih skupnosti.
Medtem ko je bila v posegih naštetih predavateljev prisotnost slovenske manjšine le megleno in platonsko omenjena, je njena pravica po samostojnem oblikovanju lastne kulturne bitnosti prišla vidneje do izraza v govoru etnologa Aurelija Can-tonija, čigar poseg je izzvenel polemično bodisi v odnosu do samega predavanja prof. Perusinija kot do samega kriterija, po katerem je do danes spremljala amatersko glasbeno in folklorno dejavnost pristojna deželna oblast.
Pri zaključnem razgovoru se je oglasil k debati tudi zastopnik Zveze cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega, ki je v jedrnatem posegu orisal vzgojno, glasbeno in kulturno delovanje te organizacije, obenem pa izrazil željo in potrebo, da bi ji glede na poslanstvo, ki ga opravlja, pristojna deželna oblast v bodoče posvečala več pozornosti.
Tone Kostnapfel
Opomba uredništva. - Dobra je bila zamisel o videmskem srečanju. Toda zakaj niso povabili nanje tudi Zvezo slovenske katoliške prosvete, ki je kljub vsemu le najbolj delavna skupnost na glasbenem in ljudsko-prosvetnem področju med slovensko manjšino na Goriškem? So nanjo pozabili ali so jo nalašč spregledali. Ne eno ne drugo ni v čast objektivnemu in pravičnemu postopanju, ki bi ga deželno odbomištvo moralo imeti do vseh tovrstnih organizacij v deželi.
Skedenj
Od začetka leta ;do vahkonočnih praznikov se je odbor Ukmarjevega doma večkrat sestal. Na dnevnem redu so bile po-sprave in načrti za leto 1973. Omenjamo le glavne.
Konec maja bomo pripravili v Domu razstavo vsega orodja, ki ga je rabila Skedenj ska krušarica, ko je mesila dobro znani škedenjski kruh. Poleg tega bo razstavljeno še vse drugo, kar spada k temu: dokumenti, fotografije in razni predmeti. Lani smo pripravili uspešno razstavo narodnih noš, predlanskim pa motiv iz življenja starega Skednja. Upamo, da bo tudi tokrat prav toliko sodelovanja kot ga je bilo v preteklosti. Zato se ponovno obračamo do vseh Škedenjcev, da bi sodelovali pri letošnji razstavi Skedenj ske peke kruha. Vsaka najmanjša stvar je dragocena in zato dobrodošla.
Zadeva škedenjskega muzeja se premika vedno bolj v pozitivno smer. Prvi del formalnosti gre h koncu, kmalu bomo vložili prošnjo za potrebna popravila, vsaj najnujnejša. Hiša ima svojstveno preteklost. Tu (kakor tudi na trgu) so nekoč prodajali drva (fašine) za peči. Hiša ima tri velike prostore: v pritličju, v prvem in v drugem nadstropju. Odborniki so si ogledali sedanje stanje ter se zedinili za prvo ureditev. Za to našo pobudo se ne zanimajo samo slovenski domačini. To znači, da smo dobro zadeli.
Vsak mesec prihajajo redni prispevki, pa jih že dalj časa nismo utegnili objaviti v časopisju. Vsem stalnim in novim dobrotnikom se iskreno zahvaljujemo.
Ob velikonočnih praznikih pa voščimo vse najboljše vsem našim družinam.
Proslava puntov v Tolminu
Tolmin bo prihodnji teden središče proslav velikih slovenskih kmečkih puntov. Višek proslav bo v soboto 28. in v nedeljo 29. aprila. Proslave bodo imele kulturni in politični značaj. V nedeljo ob 10. uri bo o kmečkih uporih govoril Mitja Ribičič, bivši predsednik izvršnega sveta Jugoslavije in sedanji predsednik SZDL Slovenije.
★
LJUBKA ŠORLI
cAh* cAiencjorazvoni
Nad Sočo meglica prozorna leži, na Mengorski gori zvon v jutro zvoni. Kot misel otožna oblak-samotar potuje prek jasnih nebesnih ozar.
Bolest se mi tiha prikrade v srce, da v trudni nasladi oči me skele: zaprla bi vase trenutek svetal, da ne bi sedanjosti hlad ga izpral.
Na Mengorski gori zvon v jutro zvoni — kot nekdaj, ko puntarjem v trg in vasi k uporu za pravdo dajal je ukaz.
Izvija Tolmin se iz nočnih kopren, do njega čez Sočo most pelje meglen. Spomin iz davnine mrači mu obraz.
Umrl je deželni podpredsednik
Umrl je podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Enzo Moro. Njegova smrt je žalostno odjeknila med karnijskim prebivalstvom, za katerega je pokojni žrtvoval mnogo časa in energij.
Enzo Moro je pripadal PSI. Med vojno se je udeležil osvobodilnega boja, stopil nato v vrste PSI in bil. izvoljen tako v videmski pokrajinski svet kot kasneje (leta 1964) v deželni svet Furlanije-Julijske krajine, v katerem je večkrat spregovoril o vprašanjih slovenske narodne skupnosti in pokazal pri tem svojo demokratično odprtost.
Kot podpredsednik deželnega odbora je opravil več potovanj v tujino, tudi v svoj-stvu odbornika za turizem; vendar pa ga je bolezen napadla kmalu po volitvah leta 1964 in ga počasi izčrpavala.
Pogreba so se udeležili predstavniki oblasti in strank ter velika množica ljudstva. Med izrazi sožalja je zabeležiti tudi sožalje Slovenske skupnosti.
Premiera SAG
V	petek 13. aprila se je Slovensko amatersko gledališče (SAG) predstavilo občinstvu s premiero dramske epizode Arkadyja Leokuma »Sovražnika?«. Delo, ki je bilo napisano za radio, je dramatiziral in režiral Adrijan Rustja. V glavnih vlogah sta nastopila Sergij Verč in Boris Mihalič, kot igralec na orglice pa še Danilo Gla-vina. Za jezikovno vodstvo je poskrbela članica SSG Mira Sardočeva, za sceno Robert Ota, za kostume Lučana Pribac.
Uprizoritev je nov dokaz odrske ljubezni in požrtvovalnosti amaterskega ansambla. »Sovražnika?« je že tretje delo, ki ga je SAG letos postavilo na oder. Nastopili so po raznih krajih, v nedeljo 15. aprila tudi v Ljubljani s farso »Povečevalno steklo«.
Priprava na prvomajski praznik
v	Bazovici
Leta 1966, na prvem prvomajskem slavju v Bazovici, na napol urejenem igrišču in ob veliki udeležbi občinstva je bila izrečena želja, da bi ta praznik postal tradicija; da bi to srečanje pripomoglo k vedno globljemu pojmovanju dela in k utrjevanju zavesti, da z delom služimo Bogu, sebi in človeštvu.
Skromna želja se je razvila v že pravo tradicijo, saj letos praznujemo osmo obletnico in vedno, bodisi v lepem ah slabem vremenu, kljub očitnemu nasprotovanju in odvračanju domačih ljudi, da bi veselo praznovali prvi maj in dostojno proslavili pridobitve vseh delavcev sveta, je bila udeležba zadovoljiva. Poleg raznih domačih pevskih zborov (predvsem otroških) in ansamblov so na prvomajskem slavju nastopili že dvakrat Planšarji, Beneški fantje, domači pevski zbor Lipa, Veseli študentje iz Celovca, Pleiades in Taims z Opčin, gostje iz Postojne s pevskim oktetom, ansambloma Aldabor ter Metro-nomy. Že več let prav pridno nastopa domači ansambel Kondor.
Tudi .letos se Slomškov dom pripravlja na dostojno prvomajsko slavje, ki bo obsegalo popoldanski kulturni spored in večerno zabavo. Veliki in glavni delež pri letošnji proslavi bo nosila glasbena šola Slomškovega doma, ki si je pridobila v kratkem času velik ugled. Nadalje bo tu Kondor z ženskim sekstetom Planiko. Kot gost bo nastopil Bruno Bajt z elektronsko harmoniko. Posebna novost pa bodo nagradna darila, ki si jih bo občinstvo prisvojilo med kulturnim programom z medsebojnim tekmovanjem.
Natančni spored bomo še objavili, da si bodo številni prijatelji Slomškovega doma rezervirali prvomajski dan za izlet v Bazovico, saj se bo kar prilegel po muhastem aprilskem vremenu. Tu se bomo lahko okrepčali z domačim vinom, pršutom in kuhanimi klobasami, poleg tega pa se zabavali na igrišču Slomškovega doma. Tudi za lovce na srečo bo poskrbljeno.
Začetek popoldanskega sporeda bo ob 16. uri na igrišču Slomškovega doma. če pa vreme ne bo preveč naklonjeno, se bomo zbrali najprej v kino dvorani, zvečer pa v prostorih Slomškovega doma.
Prijatelji! Delavci! Meščani in deželam! Fini in manj fini! Prvi maj preživite v Bazovici. - A. M.
Zoper okmjenje postaje Radio Trst A
Direkcija RAI-TV je tudi za Radio Trst A zmanjšala proračun, in sicer za 10 %. Zaradi tega bodo programi utrpeli na svoji kakovosti. V zvezi s tem krivičnim posegom v življenje slovenske radijske postaje je deželni svetovalec dr. Štoka vložil na deželne oblasti interpelacijo, v kateri zahteva, naj deželni odbor intervenira pri pristojnih oblasteh, in sicer pri vladi ter pri osrednjem vodstvu RAI-TV, da ne bo slovenska radijska postaja v ničemer prikrajšana.
Šolsko ministrstvo je objavilo navodila za maturitetne izpite v šolskem letu 1972/ 73 na višjih srednjih šolah v Italiji. Odločba pravi: Mature na vseh višjih srednjih šolah se začnejo dne 2. julija ob 8,30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Druga pismena naloga bo dne 3. j uh j a. Ustni izpiti se začnejo tretji ali najkasneje peti dan po končanih pismenih nalogah. V tem času morajo izpraševalne komisije popraviti in oceniti pismene izdelke.
Ustno izpraševanje bo obsegalo dva predmeta, enega izbere kandidat, enega izbere komisija med skupino štirih tvarin, ki jih določa ministrska odredba.
Na slovenskih višjih srednjih šolah bodo potekale mature takole:
Na vseh šolah (klasični licej, znanstveni licej, učiteljišče, trgovska akademija) bo 2 julija pismena naloga iz italijanščine. Tu je letos novost. Prejšnja leta je bila namreč pismena naloga iz slovenščine.
Naslednji dan, 3. julija, bo na klasičnem liceju prevod iz grščine, na znanstvenem liceju bodo pisali nalogo iz matematike, na učiteljišču bo prevod iz latinščine, na trgovski akademiji bodo prevajali iz tujega jezika.
Ustni izpiti bodo obsegali naslednje štiri tvarine: na klasičnem liceju: italijansko slovstvo, latinsko slovstvo, filozofijo, slovenščino; na znanstvenem liceju: italijanščino, slovenščino, zgodovino, kemijo in naravoslovje; na učiteljišču: italijanščino, pedagogiko, matematiko, slovenščino; na trgovski akademiji: italijanščino, računovodstvo, blagoznanstvo, slovenščino.
*	*
Iz povedanega sledi, da so na manjšinskih šolah porinili materinski jezik na raven prosto izbranih predmetov, na njegovo mesto pa postavili italijanščino. To ni prav. Na manjšinskih šolah je materinščina učni jezik. Zato bi morala ohraniti prvo mesto kot doslej. Ne vemo, kako bodo reagirali na to ponižanje materinskega jezika na manjšinskih šolah. Saj ne zadeva samo Slovencev, temveč tudi Nemce na Južnem Tirolskem in Francoze v Dolini Aosta. Nam se ta odredba ministra Scal-fara zdi krivična in diskriminatorska. Italijanski dijaki bodo namreč pisali maturitetno nalogo v svojem materinem jeziku,
Zadnji teden je prišlo v Italiji do hudih nemirov, ki so spet terjali smrtno žrtev.
V Milanu so neofašisti MSI priredili manifestacije, ki jih je sicer prefektura prepovedala, vendar so potem demonstrantje iz raznih delov države vseeno uprizorili bučne izgrede in nerede, ki so se končali z metanjem ročnih bomb na policijo. Eden izmed agentov je bil ubit, več jih je bilo ranjenih, policija pa je nato priprla veliko število izzivačev in nekatere izmed njih že formalno obdolžila pokola.
Ni prvič, da pride v državi do tako hudih izgredov. Lombardska prestolnica pa ima žalostno prvenstvo za vse podobne nerede, ki jih zlasti netijo skrajneži izven-parlamuntamih skupin z leve in z desne.
V zadnjem primeru je šlo za jasno neofašistično provokacijo in za masovno obuditev škvadrizma. Fašisti so nalašč za to pripeljali v Milan cele kolone svojih najbolj razboritih pajdašev in se nato izzivalno postavili za nekake »branitelje« reda. Vse to ob uradni in očitni podpori raznih svojih parlamentarcev, kot so Franco in Servello. Fotografije z milanske dramatične demonstracije kažejo brez vsakega dvoma na izvor zadnjih izgredov, saj so
manjšinski dijaki pa jo bodo morali pisati v državnem jeziku, ki vendar ni učni jezik na manjšinskih šolah.
To pomeni za nas povratek v čase stare Avstrije in zato korak nazaj v demokratični Italiji. Zoper tako nazadnjaštvo odločno protestiramo. (Ured.)
Zgonik
Postna predstava v isdbioto 14. aprila zvečer je pritegnila lepo stavilo faranov v cerkev, kjer smo — pred velikim križam na rdečem zagrinjalu — prisostvovali sledečemu sporedu: 1. ubrano petje domačega mešanega cerkvenega zibora, ki je zapel: Gledani te, Zveličar mali, Jagnje božje,: Presvete rane; 2. prizor mladine: Jazius vabi Levi j a, Samarij aniko, Zaiheja in Mag-: daleno; 3. prizor: »Postne akcije« za laične in gobavce v Manikro s petjem »človeštvo: je lačno« in »Ko bi ljudje ljubili se«; na kitaro je spremljala gdč. Sabina Kovic; 4. program na pestrih tablah celega veli-; kega tedna; 5. živahno podan odlomek j Rebulove drame »Pilatova žena«, .ki so ga doživeto predstavili igralci Radijskega odra iz Trsta pod vodstvom prof. Peter-; lina. Vsem iskrena hvaila in potovala ter' nasvidenje!
Dve krasni narodni noši je daroval Stanko Žigon vsam občanom riiz Zgonika v spomin svoje pokojne dobre žene Vide Milič. Namen idarila je, da bi noši služili ver-j skim in ‘narodnim prireditvam, izvzamišd političnih. V varstvo sta izročeni domačemu župniku, ki naj ju hrani in posojujfi: brezplačno po zgoraj navedenih namenih.:
Na belo nedeljo 29. aprila bo tradicionalna »velika noč« v Samatorci pri Zgoniku s številnimi izletniki od blizu in daleč, katere privlači izredno lep in spokojen kraški svet. Zjutraj db 10,30 bo slo-; vesraa maša; popoldne ob štirih — po ve-: čennicah — pa bo pred cerkvijo petje ve likomoenih in narodnih pesmi, nastop ansambla, zabavne točke, bogat sračollov (stoj dobitkov) za pqpiravilo tamkajšnje zgodo-, vinslke kapelice (piilja), M je v nevarnosti, da se razsuje. Baje saga njana zgodovina; še v turšike čase. Znano je, da se v teli tednih toči v Samatorci odlično k raško vino v osmicah. Vabljeni vsi na vse!
demonstranti ostentativno dvigali roke V: zloglasni rimski pozdrav.
Vsa demokratična javnost, stranke ustavnega loka, tisk, združenja, posamezni ki. vlada, parlament, vsi so odločno in brezpogojno obsodili novo javljanje črnega naši* Ija. Pogreba padlega policista sta se udeležila tudi predsednik vlade Andreotti tet notranji minister Rumor. Vsi soglasno zahtevajo nujne ukrepe za dokončno zaje zitev fašističnega izzivanja ter pričakujejo* da bo vlada nastopila z vso odločnostjo.
Andreotti na poti v ZDA ter na Japonsko
Ministrski predsednik Andreotti je skup1 no z zunanjim ministrom Medicijem odpe toval na daljši uradni obisk v VVashingtofl in v Tokio. V ameriški prestolnici bost«! italijanska državnika imela vrsto pogovorov s predsednikom Nixonoin ter zunanji# ministrom Rogersom. Na Japonskem P« se bo Andreotti sestal s svojim japonski# kolegom Tanako, obiskal pa bo tudi razo* japonska mesta.
Pisanka rdeča, ljubezen goreča, če sem dekle za te, pa ozrl se na me
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiniiHiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiNiiiiiiiii
Izbruh fašističnega nasilja v Milanu
Nove odločbe o delitvi sv. Evharistije Novice iz Zambije
V četrtek 29. marca je papeška kongregacija za zakramente objavila nov dokument, ali kakor se temu reče instrukcija, o prejemanju sv. obhajila, ki naj bi še olajšal dostop do sv. Evharistije.
Instrukcija, ki nosi po začetnih latinskih besedah naslov »Immensae caritatis« (»Neizmerne ljubezni oporoka, ki jo je Kristus Gospod izročil svoji nevesti Cerkvi...«), nosi datum 29. januarja 1973 ter ima štiri dele: najprej govori o izrednih delivcih sv. obhajila, nato o določenih možnostih Prejeti sv. Evharistijo dvakrat na dan, potem o novih olajšavah glede evharističnega posta in končno o potrebi spoštovanja do sv. hostije, če se jo prejema na roko.
Zgodovina prejemanja sv. Evharistije ima svoj razvoj kot vsaka druga stvar v razvoju človeškega rodu. V prvih časih so jo kristjani prejemali enkrat tedensko, od tretjega do petega stoletja dnevno, kasneje je cerkveni zbor v Tridentu dal večji poudarek vrednemu prejemu sv. obhajila kot Pa pogostnemu, kar je povzročilo enkrat-m> obhajilo na leto za velikonočni čas. Šele evharistični papež Pij X. je spet odprl tabernaklje, ko je pozval vernike, naj pogostno, tudi dnevno, prejemajo sv. Evharistijo. Ta prejem sta kasneje papeža Pij XII. in Pavel VI. še olajšala z zmanjšanjem evharističnega posta na najmanjšo mero.
IZREDNI DELIVCI SV. OBHAJILA
V bodoče bodo mogli vsi škofje (ne da bi za to morali posebej prositi Sv. sedež kot do sedaj) samostojno izdajati dovoljenje, da delijo sv. obhajilo poleg duhovnikov, diakonov in akolitov tudi drugi verniki in sicer v tem redu: lektor (bra-
*ec)> gojenec višjega semenišča, redovnik, redovnica, kateliist, navadni vernik ali vernica. Slednja se morata odlikovati v krščanskem življenju, veri in dostojnem °bnašanju. Paziti je treba, da ne bi delili sv- obhajila taki verniki, ki bi vzbudili ^čudenje (odpor) pri ostalih.
Izredne delivce lahko imenuje škof za Posamezne primere ali za nekaj časa ali Za stalno; lahko poveri za tako imenovanje tudi župnike, duhovnike, predstojnike in predstojnice redovnih skupnosti.
Kdaj lahko pridejo v poštev izredni de-hvci sv. obhajila, je v instrukciji točno določeno: če ni na voljo duhovnika, diakona ali akolita; če so sicer na voljo, a 540 ovirani zaradi drugega dela, starosti aU bolezni; če je obhajancev toliko, da bi se delitev zakramenta zelo podaljšala; prav tako, če je treba hitro nesti sv. obhajilo kakemu umirajočemu ali bolnemu. Tisti, ki deli drugim sv. obhajilo, se lahko tudi sam obhaja.
Da lahko tudi laiki delijo sv. obhajilo, ,zhaja iz splošnega duhovništva, ki ga Pt-ejme vsakdo, ki je krščen, kar je zlasti Poudaril zadnji koncil.
SV. OBHAJILO DVAKRAT NA DAN
Ze sedaj je bilo mogoče prejeti sv. ob-ajHo dvakrat na dan pri božični polnočni 'baši hi temu sledeči božični dan; pri ma-S ve,Ikonočno vlgllije in na velikonočni Praznik; na veliki četrtek dopoldne pri ofovi maši blagoslovitve olj ln zvečer j>ri SV- maši ustanovitve sv. Rešnjega Te-Psa, ter pri sv. maši ob sobotah in pred ^"•povedanimi prazniki zvečer, čeprav je kdo k obhajilu tudi zjutraj. Seveda
je to veljalo za tiste, ki v nedeljo ali praznik niso utegnili iti k sv. maši.
Instrukcija »Immensae caritatis« predvideva še nove primere: drugič isti dan greš lahko k obhajilu, če se pri sv. maši deli tudi kak zakrament (krst, birma, sv. maš-niško posvečenje, sv. zakon); sv. maša prvega sv. obhajila; redovne zaobljube; posvečenje ali blagoslovitev cerkve; sv. maša ob raznih kongresih, zborovanjih, pastoralnih obiskih, ljudskih misijonih, romanjih; sv. maša ob smrti, pokopu ali obletnici smrti kakega vernika; kadar se deli sv. popotnica.
Ni pa dovoljeno iti k sv. obhajilu dvakrat na dan iz same pobožnosti, kajti sv. obhajilo ne sme postati zgolj navada, temveč mora voditi k dejanjem ljubezni, pobožnosti in apostolata.
OLAJŠAVE GLEDE EVHARISTIČNEGA POSTA
Za zdrave ostanejo v veljavi dosedanje določbe; bolni in ostareli pa so dolžni odslej vzdržati se trde hrane in alkoholnih pijač samo četrt ure pred sv. obhajilom. Ni nujno, da mora biti bolnik v postelji; dovolj je, da je betežen. Do te olajšave imajo pravico tudi vsi tisti, ki bolnikom ali ostarelim strežejo ter želijo z njimi vred prejeti sv. obhajilo.
Instrukcija priporoča, da vsi tisti, ki so deležni omenjenih olajšav, z vso zbranostjo prejemajo sv. Evharistijo in se pripravijo nanjo v tihoti ter premišljevanju, kajti prihod Gospoda pod podobo kruha mora vzbuditi v duši neizmerno veselje nad izredno milostjo, ki je dana verniku v njegovo tolažbo, okrepitev in povezavo s Kristusom.
SPOŠTOVANJE DO PRESV.
ZAKRAMENTA
Z instrukcijo »Memoriale Domini« z dne 29. maja 1969 je Sv. sedež dovolil, da se sme, če škofovske konference za to prosijo, deliti sv. obhajilo tudi na roko. To sicer ni nič novega, saj je bilo to v navadi že v prvih časih krščanstva. Ker pa je prišlo do težkih zlorab, je bila ta navada kasneje odpravljena.
Do zlorabe bi utegnilo priti tudi sedaj, ko se obhajanje na roko znova uveljavlja. Nujno je zato potrebno, da se vernike vzgoji v globokem spoštovanju do presv. zakramenta: treba jih je poučiti o načinu božjega bivanja pod podobo kruha, opozoriti na potrebo pozornosti do delcev, ki se lahko ločijo od sv. hostije ob prejemu sv. obhajila in jih vzpodbujati, naj po prejemu nekaj časa preživijo v iskrenem zahvaljevanju in nemoteni zbranosti. Kdor hodi k sv. obhajilu, naj pozna sadove tega zakramenta in naj raste v ljubezni do nebeškega Očeta, ki nam po Kristusu daje ta čudoviti kruh iz nebes.
Končno je v instrukciji rečeno, da še vedno velja, kar je tridentinski cerkveni zbor dejal o prejemanju sv. Evharistije: kristjan naj se zaveda svetosti in božanstva tega zakramenta, zato naj po besedah sv. Pavla »presodi samega sebe« (1 Kor 11, 28), preden prejme sv. obhajilo, kajti »kdor nevredno je in pije, sl sodbo je in pije, ker ne razločuje Telesa Gospodovega« (1 Kor 11, 29).
V	soglasju s cerkveno prakso velja še naprej, naj nihče, ki se zaveda smrtnega greha, brez predhodne spovedi ne pristopa k sv. obhajilu. To velja tudi za duhov-
nike, ko opravljajo sv. daritev. Le če morajo maševati v dobro ljudstva, a nimajo spovednika na voljo, naj pristopijo skesani k oltarju, sv. spoved pa potem čim-prej opravijo.
Namen nove instrukcije je jasen: naj bi se okrepilo versko življenje v naših občestvih s pomočjo evharističnega življenja, ki je in ostane središče krščanskega življenja ter zahteva zato vedno globlje spoznanje te skrivnosti in vedno bolj intimno njeno doživetje. Cerkev se zato trudi, da bi postalo sv. obhajilo vedno bolj pogosto, udeležba pri sv. maši vedno bolj učinkovita, spoštovanje do Telesa in Krvi Gospodove pa vedno bolj doživeto.
JOŽE JURAK
Tak je naslov knjige, ki jo je pred dobrim mesecem na pobudo deželnega ravnateljstva za gozdove izdala dežela Furla-nija-Julijska krajina. Knjigo večjega formata krasi 86 barvnih slik iz čudovito lepega sveta pod Mangartom in Poncami med obema Belopeškima jezeroma. Tu se sedaj razprostira naravni park, ki je prvi te vrste v naši deželi. V programu so še druge slične ustanove, ki naj bi služile spoznavanju narave, razvedrilu in duhovni poživitvi obiskovalcev. Dobršen del besedila v omenjeni knjigi je trojezičen, italijanski, nemški in slovenski, kar je za nas še posebno razveseljivo.
V	odstavku »Vzorec narave« pravi Ric-cardo Ouerini med drugim: »Parku je bila odkazana obširna naloga, da služi za razvedrilo, premišljevanje, opazovanje, razmišljanje in študij. Park je miniatura narave, ki v mejah, potrebnih za ohranitev njegovega okolja in pokrajine, nudi posebne oblike razvedrilnega in kulturnega užitka.«
Po uvodnih besedah nas izdajatelji povedejo v kraljestvo tišine in naravnih lepot, ki bi jih malokje na svetu našli enake: od rožnatega teloha do mogočnih bukev in smrek, ki se zrcalijo v kristalni gladini jezer, od mahovitih skal do mogočnih zasneženih skladov Mangarta in žolte le-
Bralci pišejo Velika noč in radio Trst A
Zelja tržaški radijski postaji, objavljena v »Katoliškem glasu«, me je ponovno napotila k temu, da napišem, kar mi že dolgo leži na srcu, pa ne more na dan, kajti zdi se mi, da smo na Primorskem pozabili na srce in na dušo; da ne vemo več, kaj smo čutili in doživljali; ne vemo več, za kaj smo se žrtvovali in trpeli.
Ko je poslala leta 1947 razmejitev Primorske dejstvo, je bilo razdeljeno nekaj, kar je bilo stoletja eno. Bilo pa jih je tedaj le malo, ki so tragedijo razumeli in občutili.
Tedaj je le malokdo slutil, da prihaja nekaj težkega in nerešljivega, tisto nekaj, ki bi razdejalo, česar niti fašizem ni mogel v dolgih letih.
Rešitev izpod fašizma ni prinesla samo svobodnih manifestacij, prinesla je tudi obuditev katoliške prosvete in cerkvenih prireditev. V priključenem delu Primorske Jugoslaviji so mogli še svobodno praznovati cerkvene praznike.
Takrat sem imel komaj šest let. Toda tudi če bi bil še mlajši, bi bil doživel vso mogočnost velike noči. Veličastna jutranja procesija, zmagoslavna vstajenjska pesem, eno samo zmagoslavje.
Toda že po enem letu so prepovedali vstajenjske procesije, prepovedali zvonjenje, prepovedali že gnan j e po vaseh, razgnali cerkvene zbore, prepovedali še in še...
Od tedaj nosimo v srcu bolečino. Dnevi in prazniki so enolični in vsi enaki. Človek se počasi vsega navadi. Toda ko pridejo prazniki, posebno velika noč, pride vse hrepenenje znova na dan.
Tako minevajo leta in za veliko noč ni več doživetih slovesnosti, zmagoslavnega petja in prekipevajočega navdušenja. Cerkvenih zborov skoraj da ni. Razglašeno ljudsko petje jih za naše razvajeno uho ne more nadomestiti.
Človek hrepeni, da bi za velikonočni čas slišal še kako slovesno pesem vstajenjskega zmagoslavja. Že leta obračam radio na Trst A, da bi od tam ujel vsaj nekaj. Pa ostajam nepotešen. Poprej so prenašali dolgo latinsko mašo in še kako Bachovo
Naš stari znanec p. Radko Rudež SJ je imel najboljšo voljo, da bi za lansko misijonsko nedeljo napisal kaj zanimivega za brošuro »Misijonska nedelja 1972«. Pa ga je čas prehitel in pismo je prišlo v Gorico šele po novem letu. Pa je prav tako zanimivo, saj zna p. Rudež prijetno kramljati. Prisluhnimo mu!
Leto 1971 sem preživel v domovini, leta 1972 pa sem spet bil v Zambiji. Predstojniki so mi dali v oskrbo podeželje, ki se razprostira severno od zambijske prestolnice Lusaka. Na tem področju je 32 podružnic, 25 šol in 40.000 ljudi. In za vse to sem sam, popolnoma sam. Zraven je prebivalstvo razdeljeno v dva jezika: nyanja in lenje.
pote jesenskih gozdov.
Miro Corsi in Marino Peronio nas na zaključku knjige seznanjata z morfologijo in hidrologijo kotline Belopeških jezer, Silvio Poli pa nam razlaga raznolikost podnebja, ki zaznamuje na tem področju precejšnje nihanje od minus 25 do plus 30 stopinj. Albert Hofmann pa govori o rastlinstvu, ki je na tem področju zelo preprosto, a obenem tudi raznoliko.
Elvezio Ghirardelli nas povede v živalski svet, ki je precej bogat in pisan, čeravno za navadnega obiskovalca neviden. Težko, da bomo srečali na poti skozi park jelena, srnjaka, divjega in planinskega zajca, veverico in kuno, dihurja in jazbeca ah slišali petje ptic od divjega petelina in ruševca do jereba in snežno bele jerebice. Toda vsi ti stalni prebivalci naravnega parka imajo v njem svoja skrivališča in se zelo težko prikažejo človeškim očem. Zato je svet na področju obeh jezer kot začaran v skrivnostni molk.
Naravno okolje, lega in sestavina parka, barve in zvoki vzbujajo globoko občutje miline, vedrosti in veličine, tako da se obiskovalcu zdi, da hodi skozi mogočno katedralo, edinstveno in veličastno in se mu ustnice kar same premikajo v hvalnico vsemogočnemu Stvarniku.
Zora
ali koga drugega orgelsko skladbo, sedaj pa je maša slovenska, potem pa tista vedno enaka glasba po željah z vsemogočimi popevkami in še kaka prevedena radijska igra. In to za velikonočni dan!
To je sedaj na Primorskem »velika noč«, kakor da ne bi nikoli imeli ničesar. Kakor da se ne bi žrtvovala dolga leta pod fašizmom vrsta duhovnikov, pisateljev, skladateljev, škofa Sedej in Fogar. Kakor da danes ne bi imeli cerkvenih zborov od Ukev do Trsta. Kakor da bi Soča, Vipava in Kras nehali biti Primorska. Nihče ne čuti njihovega velikonočnega hrepenenja.
Kje je ona mogočna »Kristus je vstal«, kje je »V nedeljskem jutru«, »Skalovje groba«... Kaj nam bo še slovenstvo in katolištvo, kaj naj bo Primorska brez Vstajenja!
In koliko nas je še, ki tako občutimo? Koliko nas je, ki bi hoteli našo veliko noč ohraniti, in ne samo ohraniti, ji tudi ponovita dati sijaja, jo ponovno dati spoznati mlademu primorskemu rodu?!
Predmejski bralec
Mehika in Kolumbija prednjačita
V	deželah Latinske Amerike je največ duhovniških poklicev v Mehiki in Kolumbiji. Statistika pove, da je bilo leta 1971 v semeniščih omenjenih dežel 3.420 duhovniških kandidatov, novomašnikov pa 229. V vseh ostalih deželah Latinske Amerike skupaj pa je bilo v semeniščih 2.408 bogoslovcev in 187 novomašnikov. Torej nad polovico vseh bogoslovcev in novomašnikov je v Mehiki in Kolumbiji, ki štejeta skupno 69 milijonov prebivalcev; ostala Latinska Amerika pa ima 216 milijonov prebivalcev.
★
Skrb belgijskih škofov za priseljence
Belgijski škofje se zelo zavzemajo za priseljence. V Belgiji je 750.000 priseljencev, kar je približno 8% vsega prebivalstva. V skupnem pastirskem pismu so razčlenili položaj tujih delavcev in pokazali, za katera izboljšanja se je treba truditi. Preprečiti je treba izkoriščanje tujih delavcev, pospeševati združevanje družin, odstranjevati žaljiva zapostavljanja in podpirati razne pobude v korist izseljencem.
Sicer pa se ne smem preveč hvaliti! i\ joze h.oKaij osKrouje v Busaki največ-jo župnijo: vv.uuu aus! ima samo enega Kupiana, ki Komaj začenja razumevati jezni nyanja, no oi ouo treoa ooviadati vsaj ava jezika. Sedaj načrtuje p. Kokalj graanjo nove cerkve.
Hun p. Lovro Tomažin gradi že svojo peto cerkev. Za 81) km dolgo dolino je praktično sam. Ima 1U podružnic. Z njim je neki pater, težak bolnik, ki lahko na postojanki samo mašuje, ne more pa iti na nobeno od podružnic.
Moje delo je zaenkrat pionirsko. Pripravljam teren svojim naslednikom. Skrbno vse beležim, da bo ostalo zapisano za bodoče rodove. Kdor bo prišel za menoj, bo našel izčrpne podatke o delu, ki je bilo izvršeno na šolah in vaseh mojega misijona.
Glavni podružnici sta dve, kjer je stalna neaetjska maša. Na obeh se je število prisotnih podvojilo. Ub petkih obiskujem po tri podružnice, ob sobotah štiri, ob nedeljah kar pet. Mnogokje se pred mašo moli tožni venec. Tudi petja ne manjka, ki sem ga pa moral šele naučiti. Če ljudje sprva ne pridejo, jih grem pa jaz iskat. Neko soboto sem obšel kakih petdeset družin, aa jih povabim k božji službi. Ni bilo prav prijetno, kajti v oktobru je sonce v Zambiji — smo pod ekvatorjem — že zelo vroče.
Ponedeljek velja uradno zame kot dan počitka. Tedaj vpisujem krste v knjigo in razmnožujem knjižice s pesmicami, ki jih sam sestavljam. Do sedaj sem razmnožil
4	knjižice (vsaka po 32 strani). Dve knjižici vsebujeta pesmi s svetopisemskimi motivi, dve pa skavtske pesmi. Na nekatere je moj katehist že dal afriške napeve. Pri razmnoževanju knjižic mi veliko pomaga s. Zora, ki drugače opravlja službo tajnice vseh katoliških organizacij ter pomočnice v škofijskem uradu.
In splošen položaj v Zambiji? Zaenkrat je prav dober. Zaradi bogatih rudnikov bakra je življenje udobno. Predsednik države Kaunda, po veri presbiterijanec, je velik prijatelj katoličanov. Samo, da bi imeli na voljo več duhovnikov! Ljudje so tako odprti za vero!
Bojim se pa, da dolgo ne bo več tako. Ljudje uhajajo z dežele v mesta, kjer hitro izgubijo smisel za duhovne vrednote. Preveč dobro zaslužijo. In potem zaslužek v nekaj dneh zapravijo. Tu se noro pije in pitju se Afrikanec le težko odpove. Jim je edino razvedrilo. Duhovni užitki so jim tuji, šport se jim zdi pre-težak, saj zahteva disciplino in odpoved, planinstva ne poznajo, saj v Zambiji nimamo gora.
Moderna civilizacija je uničila v črnem človeku smisel za tradicijo; celo misijonarjem se to očita. Morda to tudi drži.
V	Kasisiju je velik zavod za dečke in deklice. Vsakih je po 250. Ob nedeljah zvečer poslušam njih petje (beri kričanje). Lepo, ubrano kričanje. Je to duhovni užitek, ki dušo obogati? Sam se ne upmn soditi. Toda prav bi bilo tudi o tem narediti temeljito študijo. Mene samega mika, da bi se tega lotil, a kje naj dobim čas za to?
Moje delo bo še naprej povezano s področjem, ki mi je bilo dano v obdelavo. Tako rad bi, da bi nam Slovencem cerkvena oblast poverila v oskrbo lastno ozemlje, a očividno za to ni na merodajnih mestih posluha. Zato se pa tolažim s tem, da imam kar sam dve področji. Tudi to je nekaj. Čeprav sem sam, sem pa vedno veder in vesel. Morda tudi zato, ker je prijetno kljubovati oviram in nerazumevanju. Bog vas blagoslovi vse in molite zame!
Italija ima prevod nove mašne knjige
Italijanska Cerkev je končno dobila celoten prevod novega misala - mašne knjige v italijanski jezik. Prvi izvod so tiskarji poklonili sv. očetu. V prodajo bo prišel ta novi misal 15. aprila. Tudi slovenski verniki težko čakamo, da bi že dobili prevod mašne knjige v slovenskem jeziku, katerega pripravljajo že skoraj dve leti.
★
Pohvala indijskim katoličanom
Indira Gandhi se je udeležila zaključnih slovesnosti ob 1900-letnici smrti apostola Tomaža, ki je deloval v Indiji. Slovesnosti so bile v stolnici v New Delhiju. Predsednica indijske vlade je tudi sama spregovorila. Poudarila je, da so kristjani od vsega začetka del Indije. Sedanja ustava spoštuje vsa verstva. Posebej je pohvalila prizadevanja indijskih kristjanov na šolskem področju.
«11 Parco di Fusine»
ZaPOStavlianie slovenskeoa zamejstva Maša v kitajski prestolnici
Pred leti je priznan jugoslovanski teoretik o družbenem samoupravljanju zapisal (iz Manca) za Slovence usodne besede: »Narod je zgodovinski pojav. Kakor je v času kapitalizma... nastal, tako bo tudi v novi brezrazredni družbi prešel.«
Pri tem je Manc imel, kot se zdi, v mislih predvsem nemško narodnost ter nekatere večje narodnosti kot zgodovinsko dejstvo. Nemštvo in njemu podobne narodnosti so res nastale šele v kapitalizmu, ko je narodni jezik postal tudi povezovalni znak raznih narodnosti. Pri Nemcih seveda nemški jezik; zato si nemštvo napačno prilaščajo starejše narodnosti kot so to Bavarci, Sasi, Švabi... Vsi ti so bili že samostojne narodne skupnosti, z oblikovanim jezikom in svojo državotvornostjo.
Z njimi na isti zgodovinski ravni in ob istem času tudi Slovenci, Slovaki, Hrvatje, Poljaki, Ukrajinci niso bili neka brezlična slovanska plemena, ampak polna državotvorne narodnosti. Za razliko od prej omenjenih germanskih, ki si jih današnje nemštvo prisvaja, pa te narodnosti obstajajo še danes.
Toda Marxu je bila očividno merodajna le nemška narodnost, četudi je nastala šele v kapitalizmu. Še več: do vseh drugih, po njem nezgodovinskih narodnosti, kaže togo stališče šovinističnega Nemca, ko pravi, da jih bo sila nemškega duha vsrkala vase. Toda Mancovo in marksistično tolmačenje narodnosti je brez stvarne podlage in v tem pogledu je treba Manca jemati s pridržkom.
Vprašanje marksističnega tolmačenja narodnosti pa ni brez vsakega pomena, kot bi si nekdo na prvi pogled mislil. Je predmet ideološkega gledanja naše matične domovine oziroma njenega odločujočega organa, uradne Ljubljane, do našega zamejstva.
BREZBRIŽNOST LJUBLJANE IN BEOGRADA
Uradna Ljubljana priznava in podpira samo tiste marksistično usmerjene slovenske skupine v zamejstvu (pri nas se imenujejo »napredne«), ki se zavzemajo za vključevanje zamejskih Slovencev v italijanske stranke iste ideologije, kjer pa se slovenski ljudje prav nasprotno od samooklicane naprednosti hitro poitalijančijo.
Da bi mogla uradna (toda še zmeraj slovenska) Ljubljana sama tako protislovensko postopati, je kljub vsem teorijam in njenim tradicionalnim ideologijam s kakršnimi koli predznaki vendar hudo dvomljivo. Ostane živa le še domneva, in ker gre tudi za zunanjo zadevo, da takšno ideološko stališče določa Beograd.
Tam pa ideologij nikoli niso v praksi preresno jemali in jim slepo verjeli. Iz državnih sredstev so npr. preko beograjskih bank prej kapitalistično kot socialistično s posojanjem ogromnih količin denarja iz vseh republik prišli do dobičkov kot si jih kdo komaj more predstavljati. Samo do slovenskega zamejstva pa naj bi se držali uradne ideologije, ki pomeni konec naše skupnosti.
Vsiljuje se zato neka druga misel. Slovensko zamejstvo, dasi v drugi državi, je del domovine. Toda ni pod kontrolo jugoslovanskih oblasti. Toda lahko, četudi v stalni borbi za svoje narodne pravice, svobodno slovensko deluje in ustvarja. Tega v matični ljubljanski domovini ni mogoče. Slovensko ustvarjanje in delovanje mora biti včasih bolj, včasih manj, podrejeno višjim interesom jugoslovanstva.
Pravilno gledano in tudi po jugoslovanskih zakonih ter po ustavi ne more priti do močnih navzkrižij slovenstva in jugoslovanstva. Toda tega pravilnega gledanja tam nikdar ni bilo. Vsa leta so se morali Slovenci v Jugoslaviji boriti za enakopravnost slovenščine na zvezni ravni. Pred leti še celo v kinematografih. Potem silno obubožanje Slovenije na račun političnih tovarn na jugu, ob silnih milijardnih izgubah, ki jih spet morajo pokrivati Slovenci. Pa tudi slovenščina sama kaže v ljubljanskem tisku že hude vplive srbščine, ki jo poleg drugega učijo tudi po šolah. Obstaja uradno tudi »jugoslovanska« narodnost, ki jo s precejšnjim uspehom propagirajo zlasti v južnih republikah.
V	najslabšem primeru bi takšno stališče Beograda do zamejstva, ako bi držalo, pomenilo, da je nestvaren Ideološki odnos do zamejstva samo krinka za njegovo likvidacijo. I>a bi potem slovenstvo v domovini bilo popolnoma v okviru jugoslovanstva in lahko sčasoma tudi pojugoslovanjeno.
K takim domnevam navajajo tudi drugi znaki. Ko je na Koroškem zavrelo, se je tudi Jugoslavija nekoliko zganila, ko je poprej petindvajset let popolnoma diplomatsko ignorirala koroške Slovence. Ko se je vretje nekoliko poleglo, jih sedaj ponovno
prepušča tihemu uničevanju ne da bi preko svojega tiska jasno in natančno odkrivala svetu vse zahrbtne igre germanizirajočih sil, ki jih celo sama označuje za neonacistične.
ZAPOSTAVLJANJE DEMOKRATIČNIH SLOVENCEV
Zakaj se pri državljanih sosedih, ki poslujejo z Jugoslavijo, nikoli ne gleda na to, ali so dotične osebe krščanskega nazora aU maoistične ali morda celo bivši iašisti? Te mere veljajo edinole za slovenske poslovne ljudi v zamejstvu, ki so zaradi svojega katoliškega stališča ali ne-ideološkega slovenstva izključeni od poslov z Jugoslavijo, ko pa bi jim prav ti posli ob pogosti tukajšnji diskriminaciji mogli ob pravem pojmovanju vloge matične domovine prinašati kos kruha in življenjsko neodvisnost.
Še celo več! Pri poslih z Jugoslavijo bogatijo predvsem tisti ljudje, ki jim slovenski jezik služi, kolikor ga še znajo, edino za jugoslovanske stike. Tukaj pa pošiljajo svoje otroke v neslovensko šolo, ignorirajo slovenske prireditve, se izživljajo v na tak način pridobljenem blagostanju, zaničujejo slovenstvu zveste ljudi s svojim prezirom. Slovenske ustanove in tisk pa podpirajo predvsem siromašni slovenski ljudje.
Tako nastaja razred bogatih zamejcev, ki se enačijo s kapitalistično plastjo druge narodnosti. Do svojih rojakov v zamejstvu, ki so ubožnejši pa igrajo vzvišenost in mogočnost. Še zlasti ko gredo v Jugoslavijo, kažejo svojo »imenitnost« v tem, da po hotelih in gostilnah z italijanščino ali nemščino kažejo, da tamkajšnjim niso enaki.
Takim pojavom voda na mlin je znana ljubljanska servilnost. (Mimo vseh mogočih marketov, selfov in servicev naj bi bil zadnji čar »bistro«, na izhodu ljubljanskega kolodvora pa se vsiljivo blešči nemški »Ausgang«.) številno osebje po ustanovah in podjetjih čaka pripravljeno, da takoj napiše v Trst ali v Celovec nemško oziroma italijansko polomljeno pismo, kot da nikoli ni bilo slišati o zamejskih Slovencih. Tu gre predvsem po naši slovenski logiki za nezrele predstave o romantični mednarodnosti. Zagreb si npr. ne utira svoje mednarodne poti po nenaravni poti in ima zato večji uspeh.)
Bati se je konec koncev, da Ideološka podpora pri izginjanju »zgodovinskega« pojma narodnosti v zamejstvu, podpiranje bogatenja razreda zamejskih odpadnikov, zapostavljanje slovenskih zamejskih poslovnih ljudi, do nedavna silno bogatenje skupine ljudi v Sloveniji, pritisk jugoslovanstva na slovenstvo ipd. ne bo ostalo brez odmeva med slovensko javnostjo ne le po svetu, temveč tudi doma. Upadla bo vera slovenskih ljudi v samoupravni in jugoslovanski model, v tako delujočo domovino. Tragikomedija z zamejstvom bo k temu le še spoznanje več.
Na idejno rahljanje jugoslovanskih pojmov gleda zamejstvo s skrbjo. Položaj matične države, akoravno se ta nikoli ni odločno zavzela za izpolnitev meddržavno sprejetih obvez do zamejstva, je le dajal vedeti, da nismo čisto brez kritja. Ob rahljanju pa bo pritisk nacionalistov, birokracije in kapltalov na naše skupnosti v zamejstvu lahko usoden. Tragična naložba, kako in kje bo, ako bo, poravnana.
Na sliki vidimo Mireille Negre, ki je bila prva balerina pariške Opere. Sedaj je v starosti 27 let sklenila, da gre v samostan: izbrala si je karmellčanski red kakor že preti njo sv. Mala Terezika. Mireille Negre Je plesala skupaj z Rusom Nurejevlm.
Poslanec Vittorino Colombo je nedavno obiskal Ljudsko republiko Kitajsko kot predsednik društva »Prijatelji Kitajske«.
V	njegovem spremstvu je bilo tudi nekaj časnikarjev. Eden od teh, Sergio Bini, je opisal, kako je bil pri maši v Pekingu.
S spremljevalcem je šel v Nan Tang, predmestje Pekinga, kjer je cerkev Marijinega oznanjenja. V tej cerkvi je bila pretekli božič tudi maša, prva po kulturni revoluciji.
Nedelja je. K oltarju pristopi Ši Yu Knam, še mladosten duhovnik. V cerkvi je v klopi skupina črnskih diplomatov, za njimi nekaj Špancev in drugih zahodnjakov. Na drugi strani je v klopeh skupina štirih Kitajcev; vsi so stari. Maša je v latinščini. Ob očenašu, pravi časnikar, vsi molimo naglas. Pri obhajilu pristopijo nekateri diplomati in trije Kitajci, dve ženski in en moški ter prejmejo obhajilo.
Po maši se v zakristiji sreča z mašni-kom in se s pomočjo tolmača porazgo-vorita. Vpraša ga:
»Ali imate v Pekingu škofa?«
»Že -več let je tega, kar je umrl; imamo samo generalnega vikarja.«
»Ali so v Pekingu še druge cerkve odprte?«
»Dve sta odprti in dve sta zaprti.«
»Ali se vrši v njih liturgija?«
»Vsak dan se bere sv. maša.«
»Koliko katoličanov je v Pekingu?«
»Od pet do šest tisoč; precej je starih in malo mladih.«
»Kje ste vi študirali?«
»V semenišču v Pekingu.«
»Ali je še odprto semenišče v Pekingu?«
»Imamo bogoslovce.«
»Koliko?«
»Pet ali šest; jaz poznam dva.«
Pozneje je časnikar pri generalnem vikarju zvedel, kako je z bogoslovci. Nimajo semenišča, pač pa med srednješolci izbirajo tiste, ki kažejo nagnjenje k duhovnemu poklicu .Ti se pri kakem duhov-
Velika noč
Morda vas bo zanimalo, kako na Filipinih obhajajo veliko noč izven cerkve.
Nekateri začno s praznovanjem že na pepelnično sredo. Nalože si na ramo težak križ in ga nesejo kam visoko v hribe. Romanje se konča na veliki petek. Lani ga je nekdo nesel iz Manile v Bagmo, to je približno 300 km daleč. Tam je naložil križ na tovornjak, sam pa se je bos in razcapan vrnil v Manilo, kjer ga je sprejela velika množica.
Na veliki četrtek, medtem ko so cerkve polne vernikov, ki čakajo na spoved, hodijo po cestah moški s pokritim obrazom, brez srajce in do krvi razbičani. Pred vsako cerkvijo se ustavijo in se na novo bičajo ali pa svoje spremljevalce naprosijo, da jih pošteno ošvrkajo, tako da jim kri curkoma teče po do pasu golem telesu. To se ponavlja tudi ves naslednji dan, na veliki petek. V cerkev jih seveda ne pustijo.
Na veliki petek opoldne se ponekod začne tako imenovana pridiga o sedmerih Jezusovih poslednjih besedah, ki traja do treh^ ali še dalje. Govori sedem različnih ljudi, laikov. Po zadnjem govoru mladina kar plane po zelenju, ki krasi veliki križ na odrskem ozadju. To zelenje ljudje uporabljajo kot zdravilo in se da tudi dobro prodati. Zato je naval velik.
Drugod pa gredo še dosti dalje. Tudi lani se je v vasi San Pedro, nedaleč od našega zavoda v San Fernandu, dal križati 31-letni delavec Juanito Pering. Ko je bil še zelo mlad, se je v težki bolezni zaobljubil in sedaj je to obljubo spolnil v navzočnosti 5.000 ljudi. Pod nogami je imel podstavek, roki pa so mu z jeklenimi žeblji pribili na križ. Čez nekaj časa so ga sneli s križa in odpeljali v bolnišnico. Časopisi so prinesli tudi zadevne slike...
Zvečer se povsod razvijajo procesije z raznimi kipi, med katerimi je tudi Jezus s križem na rami. Ljudstvo spremlja procesijo s prižganimi svečami. Procesija je navadno v bližini cerkve in traja nekaj ur.
Na velikonočno nedeljo zjutraj,
niku učijo filozofije in teologije. Trenutno imajo pet ali šest fantov od 14. do 17. leta, ki so izrazili željo, da postanejo duhovniki.
Časnikar je spraševal dalje:
»Ste krstili kaj otrok v teh zadnjih časih?«
»Ne veliko.«
»Ali imate kake stike z rimsko Cerkvijo?«
»Z Vatikanom nimamo stikov; mi smo neodvisni.«
»Kaj menite o papežu Pavlu VI.?«
»Mi gradimo Cerkev po evangeliju. Prej je Vatikan kontroliral našo Cerkev, sedaj ne več. Vatikan je že izjavil v posebni noti, da s kitajsko Cerkvijo ni mogoče sodelovati.«
Za razumevanje vprašanja in odgovora
na Filipinih
navadno okrog dveh, se začneta izpred vsake cerkve dve procesiji s svečami. V eni nosijo kip Žalostne Matere božje, v drugi pa kip vstalega Zveličarja. Prvi pojejo žalostinke in postne pesmi. Pri drugi, ki gre v nasprotno smer, pa se razlegajo vesele velikonočne pesmi z alelujo.
Nekako sredi pota jim pride naproti kip izdajalca Judeža. Takoj ga začno obdelovati z raketami, ki predstavljajo strele, dokler ga povsem ne zdrobijo in uničijo.
Po kakih treh urah blodenja sreča vstali Zveličar svojo Mater. Z visokega slavoloka ali s stolpa spuste dečka, ki je napravljen v angela. Le-ta sname Mariji višnje-
vi	plašč, ogrne jo z belim plaščem in na glavo ji posadi zlato krono. Veselega vzklikanja ni ne konca ne kraja, zakaj Jezus se je prikazal svoji Materi ter jo potolažil in osrečil. Ko se začne daniti, je procesije »surat« (menda »surgat« = vstani) konec. Množica se razide in nihče ne misli na velikonočno nedeljsko mašo.
V	vseh teh velikonočnih ljudskih običajih, kakor tudi v drugih verskih ljudskih navadah, je veliko španske zapuščine, nekaj pa tudi pravih poganskih ostankov. Od začetka so mi te stvari šle precej na živce, a počasi se človek vsemu privadi.
Br. Jožko Kramar SDB
4.
Ko je pred kratkim umrl v Trstu nekdanji tržaški župan Bartoli, je tržaški italijanski dnevnik objavil vrsto spominskih člankov, hvalnic in žaloslink. Med drugim je objavil tudi brzojavke, ki so jih razne osebnosti poslale žalujočim sorodnikom. Mnogi hvalijo pri bivšem županu globoko versko življenje in katoliško doslednost. Njegovo »visoko človeško iit krščansko moralno doslednost« hvali tudi papeški državni tajnik kardinal Villot.
Znan je latinski pregovor, da se po smrti govori le o dobrih lastnostih umrle-
je treba vedeti, da je komunistični režim na Kitajskem že v prvi dobi revolucije po zadnji vojni prisilil kitajsko Cerkev, to je kitajske škofe in duhovnike, da so pretrgali stike s papežem. Tisti, ki tega niso storili, so končali v ječi ali pa v iz- j gnanstvu. Od tega časa dalje živi katoliška Cerkev na Kitajskem dejansko ločena od Rima.
Sv. oče Pavel VI. si ves čas veliko prizadeva, da bi prišlo do ponovnih stikov. Zadnja leta je bilo v tem oziru napravljenih nekaj korakov. Leta 1970 so izpu-stili iz kitajskih zaporov škofa msgr. Walsha. Ob svojem potovanju na Filipine istega leta se je Pavel VI. ustavil na povratku za nekaj ur v Hongkongu ter iz-	‘
rekel nekaj dobrohotnih besed na račun Kitajske.
Ker išče sedaj Kitajska stikov z zahod-nimi državami, predvsem z ZDA, je upati, . da bodo napredovali tudi poskusi za ureditev odnosov med Vatikanom in kitajsko ljudsko republiko. To se zdi Vatikanu tembolj potrebno, da se rešijo kitajski katoličani pred sedanjim razkolom od rim-	1
ske Cerkve, v katerega so dejansko zašli	^
bolj zaradi političnega pritiska in prega-	*
njanja kot pa zaradi lastne odločitve.
Prav zaradi tega je italijanski časnikar	'
vprašal dalje: »Kakšni so vaši odnosi do	!
države in do- komunistične partije?«
»Kitajski katoličani ljubijo komunistično	*
partijo, ljubijo predsednika Maocetunga.	1
Partija ne veruje, toda v Kitajski obstaja	1
Širite »Katoliški glas" \
svoboda kulta. V ustavi je vsem državlja--nom zagotovljena svoboda kulta. Imamo muslimane, budiste, protestante: številne	^
narodnosti in številne vere.«
Kitajski duhovnik je odgovoril, kakor odgovarjajo vsi režimski ljudje pod diktaturami. Prezrl pa je, da je bilo leta 1949 na Kitajskem 112 škofov, tri milijone in pol katoličanov. Kitajska Cerkev je vodila tri univerze, 202 srednji šoli, 1.849 osnovnih šol, 194 bolnišnic, 257 sirotišnic in 29 tiskarn. Od vsega tega je ostalo danes približno poldrugi milijon vernikov,	j
nekateri škofje in generalni vikarji, ki so	j
izjavili zvestobo režimu, nekaj duhovni-	g
kov; vse ostalo je bilo uničeno.	v
Kitajska Cerkev doživlja, kot je videti, enako usodo kakor povsod drugod, kjer vlada pravoverni komunizem: nekaj navidezne svobode, za katero se skriva dejan-; sko preganjanje vsake vere, posebej katoliške. V kolikor Cerkve ne morejo tako hitro uničiti, se trudijo, da jo privežejo v svoj režimski voz.
ga. Nedvomno je imel Bartoli tiuli svoje■ zasluge, a Slovenci se ga spominjamo kot župana, ki je bil do Slovencev zelo nepra vičen. Doba njegovega županovanja pome ni nadaljevanje marsikake tradicije črne diktature pod drugo oznako.
Piavičnost je bistvena sestavina krščanstva. Pravičnost do vseh občanov m le stvar politike, ampak tudi vesti in vere-; Spominske brzojavke se lahko sestavljajo na več načinov. Vsekakor ni treba žaliti Živih, da počastimo mrtve. Tako pisanje ]
gotovo ne koristi ugledu in rasti naše Cerkve.	1
Ij, Trs«
I
Kamenčki
Kitajski duhovnik obhaja med mašo v Pekingu, Pri obhajilu so črnski diplomati in trije kitajski verniki. Kje so diplomati iz katoliškega sveta?
P. CUKALE ZIDA
Tragični nesporazum
Takole je zapisal misijonar p. Jože Cukale SJ v pismu g. Juraku:
Nekje v sv. pismu je zapisano: »Vir oboediens narrabit victoriam!« (Poslušen mož bo slavil zmago). Kar na smeh mi gre, kadar pomislim, kako sem se obiral, Preden sem prikimal svojemu provincialu, da sem pripravljen iti v Evropo. Danes vidim, da sem pametno ukrenil. Med drugim sem spoznal ljudi, ki prebivajo med Trstom in Gorico ter govorijo po naše. Prav narahlo sem potrkal, pa so mi vrata odprli na stežaj kot da bi se bili vedno Poznali.
Odkar sem odšel iz Gorice, sem po tvojem posredovanju že ponovno prejel lepe vsote. Zlasti občudujem tisto skrito dobrotnico iz goriških Brd, ki ti vsaka dva meseca prinese po 50.000 lir zame. In prijatelja iz Ljubljane, ki mi je namenil 2.000 Ndin in si jih ti »pretopil« v 70.000 lir. Pa še druge dobrotnike mi omenjaš.
»Dobrota je sirota«, pravijo pri nas tam zadaj za Vrhniko po Menišiji. Ti si mi poslal samo za božič dvakrat voščilo, ki je vredno sv. Treh kraljev z Vzhoda. Jaz pa tebi in po tebi raznim dobrotnikom niti »salom« (hvala) nisem do sedaj izrekel za zlato, kadilo in miro, ki ga poklanjate Kristusu v Bengaliji. Prvič sem dvignil na pošti 411,98 Rs (rupij), drugič Pa 321,85 Rs v skupni vrednosti kakih »to dolarčkov, kar ni malo. Zato ponav-ijam: še bomo gradili, ker barometer v Trstu, Gorici in v ZDA ter v Argentini kaže na sončno.
Bog ti povrni, dragi Jože, ter vsem zlato-srčnim in zlatorokim misijonskim dobrotnikom z Goriškega ali iz domovine! Vidim, da je božji Odrešenik pridno sejal in Prav dobra semena vrgel po Slovenskem.
Pozdrav tudi vsem sodelavcem okrog »Katoliškega glasa«! če sem nekje v pesmi Opisal: »Jaz sam ne vem, kako, a vsak večer me misli domov neso«, je v veliki meri »kriv« tudi »Katoliški glas«, ki ga ob večerih prebiram. Izvlečke porabim večkrat za nedeljske pridige. Tudi za to Bog povrni!
Sedaj pa naj razložim, kako uporabim Prispevke, ki mi jih pošiljaš!
7. septembra 1972 sem dvignil na pošti tvoj tretji znesek. Kam je šel? Naš faran Mondol ima štiri sinove in le en oral zem-Ue, ki je na pol preplavljen z vodo. Za zdravnika nima denarja in ker je star in Bolehen, ga grem večkrat pogledat. Njegova koliba je iz blata in sinovi imajo na kupe otrok, zato očetu ne morejo pomagati. Ker mu je voda tekla na glavo, sem mu poslal odvišno posteljo, dekleta iz Matejine družbe pa so mu napela plastični Papir nad njo.
Včeraj (5. septembra 1972) smo pokopali mlado mater, ki je pustila tri otročičke.
silo zbito krsto smo morali potopiti v vodo, saj je južni del Bengalije praktično pod morsko gladino. Ob teh stiskah Pridejo prav tvoje vsote, ki kakor balzam Blažijo ter pokrivajo notranjo in zunanjo goloto Tretjega sveta...
Prejel sem (4. oktobra 1972) še četrti °Brok tvojih darov. Zato bo skladišče žita za naše reveže kmalu pod streho in bomo Padaljevali, kjer smo pred deževno dobo °Bstali. V načrtu je po božiču velika peka P°1 milijona kosov opeke. Vse na domačih Poljih. Kruha bo spet dovolj.
Spet imam v roki (28. februarja 1973) Bajno vsoto 463 Rs, kar odgovarja 35.000 uram. Ena tretjina vsote bo šla za naše Študente, ki jih pošljem jutri na duhovne vaje v Morning Star College v Barakpur.
Ostali tretjini pa bosta šli za potrebe apostolata, nekaj pa bo tudi za okrasitev cerkve sv. Antona Padovanskega, ki je naš patron.
Naša mlada fara pridno raste in zgleda kot mlad bengalski deklič, poln zdravja in dobre volje. Gradim cerkveno dvorano. Streha je že cementirana. Sto tisoč kosov opeke je v peči, cilj je pa, kot sem že omenil, pol milijona kosov. Stroške krijem v glavnem z ameriškim žitom, ki ga zaenkrat hranim v dvorani, za kurivo (premog) pa me zalagate dobrotniki z Goriškega in drugi misijonarji iz zaledja.
Bodočo farno cerkev mislimo začeti graditi konec leta, ko se bo nabralo dovolj denarja. Polovica vsote, tj. 50.000 Rs je že nabranih. Predložil sem škofu načrt za cerkev, ki bo imela obliko ladje ali čolna. Tukaj smo namreč predvsem ribiči ter obdani od vseh strani od kanalov, zato je čoln važno prometno sredstvo.
Sveto noč smo imeli zelo lepo. Potegnil sem električne žice v cerkev in jo povezal z dinamom. Tako je bilo vse bajno razsvetljeno. Vso noč so prihajali koledniki in peli tako milo, da so mi solze silile v oči. Polovica med dečki so bili hindujci, pa so prav tako navdušeno prepevali slavo Kristusu. Enega takih zborčkov je vodil gluhonem dečko. Bilo je zares kot pravi sv. pismo: »Iz ust otrok si mi pripravil hvalo.« V cerkvi so se ljudje drenjali in darovali dvakrat več kot prejšnja leta.
Sedaj pišem pisma, naj me dobrotniki oskrbijo z mašnimi intencijami. Opravili jih bodo zame nekateri misijonarji, ki nimajo mašnih štipendijev. Ne dobi daritev sv. maše, opravljene pod palmami, poseben čar in ovije vso pobožnost v orientalske dišave? Naša indijska liturgija je prava poezija, čeprav še zmeraj nekoliko komplicirana. Darovanje cvetja in zažiganje kadila diši po hindu templjih, a liturgija božje besede je zelo izvirna. Kesanje molimo kleče, sklonjeni z glavo do tal, pri »Po njem, z njim in v njem« pa otroci sipljejo cvetje kakor pri vas med procesijo sv. Rešnjega Telesa.
Naj zaključim! Poseben pozdrav vsem, ki bodo brali te vrstice. Naj se spomnijo samotnega misijonarja sredi Gangesovih kanalov v Bengaliji s kako molitvijo in darom! Pozdrav vsem prijateljem po Gorici in goriških hribih naokrog ter ob tržaški obali in na tržaškem Krasu! Pozdrav vsem duhovnim pionirjem našega božjega ljudstva okrog svetogorske Gospe, s katerimi sem se seznanil ob zadnjem obisku in so me obilno podprli: dr. Humarju, Oskarju Simčiču, Bogomilu Breclju, Antonu Prinčiču in Stanku Zorku! Pozdrav gdč. Zori Piščančevi, ki je v Katol. glasu tako lepo opisala pot na Velehrad na Moravskem. Za vse dobrotnike svojega misijona pridno molim, za nadaljnje denarne pošiljke pa iskren »Bog plačaj«!
Nov način volitve papeža
V	oktobru leta 1974 se bodo v Rimu zbrali škofje, člani škofijske sinode, ki bodo razpravljali o evangelizaciji v sodobnem svetu. Te dni je imel v Rimu svoje zasedanje glavni svet te škofovske sinode. Člane sveta je sprejel sv. oče in jim v kratkem nagovoru povedal, kako si zamišlja preureditev konklava ali volitev papeža. Študije o tej zadevi sicer še niso zaključene, a je že jasno, da bodo poleg kardinalov volili novega papeža tudi nekateri škofje.
Med srbsko in makedonsko pravoslavno Cerkvijo še vedno traja tragičen in škodljiv nesporazum, ki je nastal takoj v začetku proglasitve samostojnosti makedonske pravoslavne Cerkve, ko je bila obnovljena avtokefalna (neodvisna) ohridska arhiepiskopija.
Trdi se, da je bila ohridska ar-hiepiskopija ustanovljena že leta 1018, a gotovo je, da je ob nesrečnem carigrajskem razkolu 1. 1054 (pod carigrajskim patriarhom Ke-rularijem) ohridski arhiepiskop bil zelo važna in vplivna osebnost, ki je imel velik delež pri tistem nesrečnem razkolu.
Zgodovina ohridske nadškofije je zelo zapletena in malo proučena, ker so pač neprestane vojne na tem delu sveta, zraven pa intrige iz Carigrada, uničile mnogo dokumentov. Drži, da so nekateri ohridski arhiepiskopi nosili tudi naslov patriarha ter da so nekateri od njih bili v duhu Klimen-
V nedeljo 1. aprila so Slovenci v Torontu (Kanada) slavili pomemben jubilej ene izmed svojih kulturnih ustanov: 20-letnico slovenske šole pri Mariji Pomagaj na Manning Ave. v Torontu. Ta dan so učitelji šole Marije Pomagaj — letos šteje učiteljski zbor 14 članov — gojenci in starši spremenili v občestveni praznik ponosa in radosti.
V dvorani Marije Pomagaj je bila ves dan odprta šolska razstava; smiselno in estetsko jo je uredil učitelj g. Vilko Če-kuta. Razstava je bila posvečena slovenski besedi in domovini. Razstavljene so bile pomembne slovenske knjige, ki so ohranjene v redkih izdajah in izvodih; šolski učbeniki iz preteklosti in sedanjosti; sestavki in risbe ter celo plastike gojencev in gojenk, npr. knežji kamen, vojvodski prestol, relief Slovenije itd. Nad razstavo v cvetju pa so kraljevali kipi in slike velikih slovenskih mož: Trubarja, Prešerna in Barage. Učiteljica gdč. Marija Bajt je z gospemi, materami gojencev imela v oskrbi kuhinjo; servirale so zajtrk, domače pecivo in kosilo. Dvorana in mize so bile do popoldanskih ur temeljito zasedene: prišlo je ogromno ljudi.
Za 4,30 popoldne so učitelji pripravili kulturno prireditev. Slovenska beseda in ideje slovenskih mislecev so zavzele prvo točko v obliki zborne deklamacije; sesta-
Z veseljem pozdravljamo pobudo g. dr. Prešerna, ki se v članku »Dušno pastirstvo med Slovenci v Trstu« (KG 22.3.1973) zavzema, da bi se v mestu ustanovilo samostojno dušnopastirsko središče, to je slovenska župnija oz. cerkev. Tako reševanje pastoralnih problemov je zelo važno, če hočemo, da bo tudi v bodočnosti preskrbljena dušnopastirska služba za vse katoličane slovenskega jezika, ki živijo v mestnem središču.
Ze danes bi slovenska župnija oz. cerkev krepko pripomogla k rešitvi nujnih problemov, ki se tičejo vernikov, ki spadajo v italijanske župnije, kjer slovenski kaplani niso nastavljeni. V teh župnijah slovenski verniki nimajo nobene direktne možnosti, da bi bili v svojem jeziku deležni dušno-pastirskih dobrin. Prepuščeni so dobri volji mestnih kaplanov, ki pa so že itak obremenjeni z delom za slovanske in italijanske vernike, svoje župnije, da se za te naše brate ne utegnejo dovolj zanimati. Za tako delo tudi nimajo ustreznih pooblastil, kot je med razpravo o slovenski Cerkvi na Tržaškem v ul. Donizetti dne 19. februarja 1973 med drugim povedal sve-toivanski kaplan g. Peter Šorli. Za temeljito dušno pastirstvo med temi verniki ne zadostuje dobra volja kaplanov. Tak dušnopastirski center bi gotovo predstavljal izhodišče za nadaljnje učinkovitejše in bolj kontrolirano delovanje. Prav zaradi tega se strinjamo z dr. Prešernom, ko piše: »V sedanjem ustroju Cerkve se mi zdi ta rešitev edina, če naj se dušno pastirstvo za slovenske vernike v Trstu postavi na trdno podlago.«
Mislimo, da bi tako dušnopastirsko sre-
tove ohridske tradicije zelo naklonjeni edinstvu Cerkve, nekateri celo formalno zedinjeni z Rimom. Zanimivo je, da je v upravnem aparatu ohridske arhiepiskopije z arhiepiskopom na čelu bilo vse grško, po župnijah se je pa povsod ohranila slovanska liturgija.
Turške oblasti so uničile samostojnost ohridske arhiepiskopije 1. 1767, ko so te kraje vključili v carigrajski patriarhat.
Srbska Cerkev je dobila svojo neodvisnost — arhiepiskopi j o — s sv. Savom 1. 1217. Prvega patriarha je imenoval car Dušan, zaradi česar je carigrajski patriarh carja s patriarhom in vso državo izobčil iz Cerkve. Pozneje so se sicer pobotali, vendar je turška oblast (sultan) na predlog carigrajskega patriarha ukinila pečki srbski patriarhat 1. 1766, torej še eno 'leto pred ohridskim ter ga priključila carigrajskemu.
Z osvoboditvijo izpod Turkov so
vil jo je g. Vilko Cekuta in jo vodil z g. Francetom Pajkom. Na drugem mestu se je oglasila slovenska pesem iz grl otroškega, mladinskega in dekliškega zbora. Petje je vodil g. Tone Zrnec. Nato je govoril v imenu staršev in čestital g. Franc Velikonja. Učitelj g. Franc Pajk pa je podal izčrpno in strokovno poročilo o življenju in delu šole v teh 20 letih. Za zaključek je ravnatelj šole g. Tone Zrnec razlagal in kazal barvaste skioptične slike iz šolskega in kulturnega življenja slovenske mladine pri Mariji Pomagaj. Za to prireditev so starši in prijatelji slovenske šole napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Dvajsetletnica — čas in obdobje v sedanjem rodu! A dvajset let nepretrganega kulturnega dela naših ljudi v tujini! Dvajset let vzgojnega dela, prostovoljnega, nesebičnega garanja učiteljev! Dvajset let zavednosti in volje staršev: umreti nočemo! Šola Marije Pomagaj v Torontu zasluži posebno pozornost. Bila je prva slovenska šola v Kanadi. Sestavila, založila in natisnila je svojske slovenske učbenike za slovenske otroke rojene v tej deželi: »Materina beseda« in »Veseli dom«. Knjigi sta edinstveni primer slovenskega šolstva. Šolski ustanovi, njenim voditeljem in učiteljem, staršem in gojencem ter vsem rojakom v Torontu naše priznanje in iskrene čestitke!
dišče sploh ne odtujevalo, kot so nekateri izrazili bojazen, vernikov, ki že redno hodijo k pobožnostim v svoje župnije, temveč bi prav nasprotno privlačevalo tiste vernike, ki hodijo k italijanski maši zaradi oddaljenosti župnij s slovensko službo božjo in še bolj zaradi neprimernih umikov. S tem ne mislimo, da bi se ukinile službe božje, kjer se že vršijo. Vok-virili bi jih v delovanje nove slovenske Župnije, v kateri bi vsi mestni kaplani pod vodstvom svojega' župnika smotrneje in samostojneje vodili svoje vernike.
Ker smo vedno izpostavljeni nevarnosti raznarodovanja, bi ustanovitev takega središča pripomogla k dviganju narodne zavesti: predvsem bi pa pomagala pri izpopolnjevanju verskega življenja, ker bi vsi duhovnikove besede pravilneje razumeli in bi se s tem njihov čut odgovornosti povečal.
Najvišja odgovorna cerkvena oblast se gotovo zaveda važnosti bogoslužja v materinem jeziku za vse vernike in ji gotovo ni vseeno, ko vidi, da se njena čreda redči, tudi zato, ker ni za vernike dovolj poskrbljeno. O obliki novega dušnopastir-skega središča bi bilo treba še razmislili in razpravljati, da se najde najprimernejša rešitev. Seveda ne verjamemo, da bi ustanovitev sama rešila vse probleme našega občestva. Po našem mnenju pa je ustanovitev slovenske župnije najučinkovitejše sredstvo za delo v našem položaju.
Mi mladi laiki, ki živimo v mestu, globoko čutimo to potrebo in smo pripravljeni sodelovati, da bi do ustanovitve takega dušnopastirskega središča čimprej Prišlo.	Edi Čermelj
Srbi dobili samostojne »mitropo-lije« v kneževini, pozneje kraljevini Srbiji in v Avstriji (Sremski Karlovci). Po prvi svetovni vojni je bil obnovljen srbski pečki patriarhat. Srbi so se z Grki sporazumeli tudi o nekdanji ohridski arhiepiskopiji ter jo za odškodnino dobili. V stari Jugoslaviji se je poskušalo Makedonce proglasiti za Južne Srbe. Velesrbstvo se je širila tudi s pomočjo pravoslavne Cer-Kve, zato so nekateri škofje (posebej skopski Josit in bitolsko-onriaski ivikoiaj) ostali med Makedonci slabo zapisani.
ro drugi svetovni vojni so Makedonci dobili svojo republiko v okviru Jugoslavije m priznanje, da so narod. Duhovščina je takoj zahtevala samostojno cerkveno upravo v dunu vznocmega pravila, da nna vsaka narodnost (.kar predpostavlja državo) samostojno Cer-xev. Zantevaii so svoje Škote; bili so pa v začetku pripravljeni priznan skupnega patriarha, ki naj bi nosil naslov: srbski in makedonski.
Posredovala je tudi svetna oblast, ki ji je bilo mnogo na tem, da se tako proti sovražni bolgarski propagandi uveljavi makedonski narod. Do sporazuma pa ni prišlo zaradi tistih srbskih krogov, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo o makedonskem narodu. Zanimivo je, da je celo car Dušan, kljub temu, da je proglasil srbski patriarhat (da je mogel biti kronan za carja), ohranil samostojnost ohridske arhiepiskopije.
Makedonci so potem kljub odporu srbske Cerkve proglasili obnovitev ohridske arhiepiskopije in samostojnost makedonske Cerkve. Za prvega arhiepiskopa ohridskega in makedonskega je bil imenovan Dositej, nekdanji atoški menih, pozneje pomožni škof v Beogradu. Sedaj imajo v Makedoniji štiri metropolije (tako imenujejo škofije), peto pa za Makedonce v Ameriki in Avstraliji.
Oblast je ponovno posredovala, naj se obe Cerkvi sporazumeta, ali doslej brez uspeha. Zaradi obzirnosti do srbske patriarhije tudi druge pravoslavne Cerkve niso formalno priznale obnovljene o-hridske arhiepiskopije in makedonske Cerkve. Zato se večkrat sliši v krogih makedonskih intelektualcev mnenje, da je za makedonski narod velikanska škoda, da ni uspela makedonska unija z Rimom, ki se je v preteklem stoletju tako lepo razvijala.
Makedonsko narodnost zanikajo tudi Bolgari, ki od časa do časa oživljajo svoje zahteve po Makedoniji. Tako so Makedonci skozi stoletja med dvema ognjema; vendar ne popuščajo. Pri tem jim pomaga sedanji politični in državni položaj v Jugoslaviji, ki je naklonjen razvoju makedonskega naroda.
Ta izolacija (nepriznan j e s strani srbske pravoslavne Cerkve) pa je prisilila odgovorne cerkvene kroge v Makedoniji, da so poiskali prve stike s katoliško Cerkvijo. Tako je že prišlo do uradnega romanja na grob sv. Cirila v Rimu.
V	začetku je srbska patriarhija zagrozila, da bo vse makedonske škofe in duhovnike izobčila, če ne priznajo pripadnosti srbski Cerkvi, pa tega ni mogla izvršiti zaradi nastopa državne oblasti. Nekateri srbski škofje in intelektualci mislijo, da bi se pač moralo priznati sedanje stanje, ki ga ni mogoče zanikati. Toda drugi so še vedno močni in zato ostaja napeto stanje med obema sosednjima Cerkvama, ki sta imeli v preteklosti precej podobno tragično usodo, saj sta bili obe skoro istočasno po turškem nasilju ukinjeni in vključeni v carigrajski patriarhat.
Upajmo, da bosta razum in krščansko gledanje premagala ozkosrčni nacionalizem ter da bo prišlo do bratskega sporazuma na potu do končnega sporazuma, zedinjenja med vsemi kristjani, posebej med katoličani in pravoslavnimi.
TAL
misijonar p. Cukate SJ Iz Indije: »Dvorana naše fare leze vse više hvala a misijonskemu zaledju iz Gorice in Trsta!« - Misijonar Cukale je prvi od leve s čepico na glavi
Jrtilei slovenske šole v Toniti
  imimiu im nimim  ...........................  mm...imiiimiiiimiiiiiiiiii...
Za slovensko pastoralno središče v Trstu
Maša in liturgična proslava za puntarje v Gorici
Simfonični orkester Slovenske filharmonije v Kulturnem domu
Menda se je zgodilo prvič v zgodovini goriškega mesta, da so slovenski puntarji bili deležni javne maše in slovesnih liturgičnih molitev. V preteklosti so gledali v puntarjih predvsem upornike zoper zakonito oblast, ki so »rušili od Boga dani red«. Zato se ni zdelo primerno zanje javno moliti in maševati.
Daneis pa vemo, da ni bilo taiko. V bistvu je šlo za ljudi, ki so razočarani nad tistimi, ki bi morali skrbeti za javni blagor in pravico, sami segli po sredstvih, ki so se jim zdela za to primerna, segli so po uporu. To so pa storili z namenom, da priborijo sebi in svojim otrokom človeka vredno življenje, ki so jim ga poklicani odrekali. Zaradi tega tudi Cerkev priznava danes njih upravičenost do upora, potem ko so izčrpali druge zakonite poti.
Tako smo tudi v našem listu poročali o slovesni liturgiji za žrtve slovensko-hr-vaškega kmečkega upora v Zagrebu. Na oljčno nedeljo pa smo v cerkvi sv. Ivana obhajali slovesno liturgijo za vse slovenske puntarje. Bilo je to pomenljivo slavje in izrazito versko, ki ga je pripravilo slovensko vemo ljudstvo in slovenska duhovščina.
SLOVESNOST V CERKVI
Ob 12. uri je bila cerkev napolnjena in tudi zunaj so čaikah Ijuidje, iko se je začela liturgija oljčne nedelje. Msgr. Močnik je v spremstvu msgr. Klinca in g. Eržena opravil najprej blagoslov oljk po sedanjih .liturgičnih predpisih. Na koru mu je odgovarjal zbor »Lojze Bratuž«, ki je nato pel med mašo, in pa ljudstvo, kajti pri Sv. Ivanu vsa cerkev poje. Sledila je maša, pri kateri sta brala berila Emil Cingerli iz Standreža kot zastopnik kmetov in dr. Danilo Cotar kot zastopnik slovenskih izobražencev. Msgr. Močnik je prebral evangelij o Jezusovem trpljenju, nakar je msgr. R. Klinec, namesto pridige povedal takole:
Ob cerkvi sv. Ivana, ki je naše versko in duhovno središče v Gorici, smo se zbrali k izredni proslavi: k spominski proslavi primorske kmečke vstaje, ki ji običajno pravimo »veliki tolminski kmečki punt«. Točno pred 260 leti, leta 1713, se je sprožilo množično uporniško gibanje, ki je zajelo vso slovensko Primorsko: Tolminsko in Kanalsko, Brda in Vipavsko, Idrijo in Kras do Devina in globoko v Istro, in ki se je leto kasneje tragično zaključilo na Travniku v Gorici z usmrtitvijo enajstih vodilnih tolminskih puntarjev. Nesrečnike so obsodili na smrtno kazen, jih obglavili in njih trupla okrutno razmesarili. Da bi ustrahovali slovensko ljudstvo, ki se je vsepovsod upiralo, so trupla devetih usmrčencev razsekali na kose in razobesili te izmučene in krvave telesne dele zunaj mesta na poteh, ki so vodile proti Solkanu in Posočju, proti Grojni in Brdom, proti Vipavski in Krasu, v grozeče svarilo in opomin vsem našim deželanom. Dvema pokojnikoma so pa le prizanesli z razmesarjenjem: truplo Gregorja Kobala so pokopali na goriškem župnijskem pokopališču pri Sv. Antonu in truplo Andreja Laharnarja so pogrebli tu ob cerkvi sv. Ivana, na starem mestnem pokopališču, prav tu, kjer danes začenjamo vrsto spominskih proslav, ki se bodo vršile tudi v goriškem zamejstvu.
ZGODOVINSKO POROČILO
V	mrliški knjigi stolniške župnije sv. Hilarija in Tacijana v Gorici beremo naslednje poročilo o smrti In o razmesar-jenju voditeljev tolminskega punta:
»Die vigeslma aprilis... Dne 20. aprila leta 1714 so bili obglavljeni štirje na smrt obsojeni Tolminci; eden teh, Gregor Kobal, je bil pokopan na župnijskem pokopališču. — Die pariter vigeslma prima ejusdejn... Prav tako so dne 21. aprila pretrpeli isto smrtno kazen nadaljnji štirje; eden teh, po imenu Andrej Laharnar, je bil pokopan pri Sv. Ivanu. — Item die 23... Dalje, dne 23. aprila so enake smrti umrli nadaljnji trije Tolminci, katerih trupla, podobno kakor telesa poprejšnjih, ki niso bila pokopana, so bila na kose razsekana ter obešena na javnih poteh zaradi upora, ki so ga bili povzročili med kmeti proti gosposki.«
Na najbolj prostranem goriškem trgu, na Travniku, pred največjo gorlško cerkvijo, Sv. Ignacijem, ob prisotnosti deželnih oblasti in sodnikov, meščanov in de-želanov In še zlasti županov hi ključarjev, ki so se morali na povelje udeležiti usmrtitve, je bila obglavljena enajstorica obsojencev, namreč: Janez Gradnik, Lovrenc Kragulj, Martin Munih hi Gregor Kobal; Andrej Laharnar, Simon Golja, Stefan Maraž in Andrej Golja; Valentin Lapajne, Matija Podgornik in Tinče Munih. Kakih
150 mož pa je bilo obsojenih na zapor v goriškem gradu.
UPRAVIČENOST KMEČKIH UPOROV
Spominu teh žrtev in vseh slovenskih ljudi, ki so se tedaj, poprej in pozneje upravičeno borili zoper izkoriščanje in krivico, se danes spoštljivo klanjamo in z bogoslužnimi daritvami zanje molimo.
Ko proslavljamo kmečke punte, ne omenjamo samo slovenski odpor zoper krivični fevdalni red, slovensko upornost in nasprotovanje davkom in opravkom, dajatvam in robotam, izkoriščanju in stiskam, ki jih je slovenskemu človeku povzročala gosposka, pač pa glejmo globlje v samo bistvo in moralno upravičenost tedanjih kmečkih vstaj.
V	bistvu je šlo za to: Naši pradedje so živeli v človeka nevrednih socialnih razmerah: v glavnem so bili tlačani, podvrženi tuji gosposki, ki jim je nalagala neznosna bremena, da so garali, trpeli in ujnirali od bede, medtem ko se je plemstvo zabavalo po svojih palačah v mestu in gradovih na podeželju. Leta 1706 pa so kmetu naložili spet nove davke: davek na meso, ki je hudo prizadel naše gorjane, ki so si pomagali z živinorejo, in davek na vino, ki je pritisnil na vinogradnike v Brdih in na Vipavskem. Te nove dajatve je naš človek občutil kot novo krivico, ki ga je še bolj pehala v smrt od pomanjkanja in lakote. Ker ni našel razumevanja niti pri cesarju, kamor so poslali posebno odposlanstvo, niti pri deželni oblasti, si je moral pač sam iskati pravico, če je hotel živeti. Poziv na vstajo za »staro pravdo«, za poprej uzakonjene in priznane pravice, je bil vabilo na borbo za pravičnejši družabni red, je bil zahteva, naj oblastniki spoštujejo človeško dostojanstvo tudi slovenskega kmeta, njegovo pravico do življenja In njegovo svobodo.
V	splošnem je šlo torej za iste vrednote in pravice, za katere se bori današnji delovni človek s sindikalnimi organizacijami in stavkami.
NEUVIDEVNOST OBLASTI
S	tem, da priznavamo moralno upravičenost kmečkih uporov, nikakor ne odobravamo nepremišljenih nasilnih dejanj, ki jih med sličnimi množičnimi podvigi vršijo na lastno roko neodgovorni elementi; obsodbe, ki so jih izrekli goriški sodniki, so bile preostre in kazni prehude, zlasti pa je vse obsodbe vredno okrutno ravnanje s trupli obsojencev, in to v zgolj zastraševalne namene. Deželna oblast bi se bila raje zamislila ob dejstvu, da je uporno gibanje zajelo vse kraje na Goriškem, kar je zgovorno pričalo, da so se nezaslišane krivice vršile nad vsem
V	Italiji se vsaka tri leta obnavljajo delovne pogodbe. Posledica je, da imamo vsaka tri leta težke sindikalne boje za obnovo pogodb. Sindikati zahtevajo za delavce zmeraj boljše pogoje na delu in boljši zaslužek, udruženja delodajalcev pa se zmeraj upirajo zahtevam sindikatov. Zaradi tega imamo pred obnovo katere koli delovne pogodbe daljši ali krajši čas stavk prizadetih delavcev, ki hočejo s stavko prisiliti delodajalce na sprejem sindikalnih zahtev. Ta začarani krog se ponavlja vsaka tri leta. Tako smo tudi preteklo jesen in zimo imeli vrsto stavk na vseh področjih. Stavke se pa niso še polegle, ker so še nekatere kategorije delavcev, ki niso še obnovile delovnih pogodb.
PRIDOBITVE KOVINARJEV
Najtežje je bilo s kovinarji. Ti so najštevilnejša kategorija delavcev v držaivi, saj jih je skoro poldrugi milijon. Po šestmesečnih pogajanjih in stavkah je prišlo do sporazuma najprej v podjetjih z državno udeležbo, nato pa še v privatnih podjetjih. Delavci so dosegli razne ugodnosti; glavne so:
Delavci in uradniki bodo tvorili eno samo delavsko skupnost in ne več dveh kot doslej. Glede na plačo bodo razdeljeni na sedem plačilnih vrst.
Vsak delavec je dobil povišano plačo za 16.000 lir na mesec, prav tako uradniki. Povišek torej je bil za vse enak. Razpon v plačah bo šel od najnižjih 105.000 lir na mesec, do najvišjih 208.000 mesečno. Seveda brez družinskih in dingih doklad.
Prehod iz nižje v višjo kategorijo bo avtomatičen po določenem roku. Delovni urnik so skrči na 40 ur tedensko. Izredno delo ne sme presegati 190 ur na leto. Poletne počitnice bodo od 1. januarja 1974
ljudstvom. Namesto da je tolminski grof tožil pri vladi, da stojijo za uporom duhovniki, ki so pač kot sinovi svojega ljudstva stali ob njem, bi bil raje ugotovil vzroke in razloge, zakaj je bil slovenski duhovnik na strani zatiranih in teptanih.
Kmečki upori so vzklili iz vsenarodne bolečine in trpljenja; ista beda in brezpravnost so vse povezali v enotno uporniško gibanje, ki pa ga je vojaštvo zatrlo in sodna oblast zadušila. Odprti pa so ostali nerešeni problemi in neodpravljene krivice.
Letošnje proslave slovenskih uporov naj ne bodo samo spomin na stiske in bridkosti prošlih stoletij, pač pa opomin in vzpodbuda, kako naj se trudimo, da bi zagotovili vsakemu človeku in narodu pravico do življenja, do razvoja in do duhovne in tvame blaginje.
LJUDSTVO MOLI ZA ŽRTVE KRIVIC
Po končanem govoru so zastopniki slovenskih kmetov in delavcev prebrali prošnje vernikov (Slavko Klanjšček iz Štever-jana, Marija Ferletič iz Doberdoba, Jože Vižintin iz Gorice in prof. Vida Bitežnik iz Gorice). Dva zastopnika mladine (Franko Bagon iz Jamelj in Silva Klanjšček iz Števerjana) sta prinesla k oltarju pridelke naših kmetov in jih darovala za cerkev, kakor je bila stara navada.
Po maši se je ljudstvo zbralo pred cerkvijo. Dva zastopnika kmetov (Slavko Klanjšček in Ladislav Zavadlav) sta prinesla lovorjev venec; za njima je prišla tudi duhovščina. Moški zbor Mirko Filej je zapel »Ecce quomodo moritur justus. Sledile so molitve za rajne upornike in za vse, ki so se borili in umrli za pravico. Lovorjev venec z napisom na rdečem traku: »Pravico ste kovali — s krvjo ste jo skovali«, so obesili na steno cerkve in moški zbor je z žalostinko zaključil slovesnost.
*	* *
Oljčna nedelja 1973 bo gotovo vsem navzočim pri nedeljski slovesnosti ostala v živem spominu. Zbrali smo se iz vseh krajev naše dežele, od Števerjana do Jamelj na Krasu, bili so navzoči zastopniki naših demokratičnih organizacij in krščanskih prosvetnih društev, slovenski delavci in kmetje, slovenski izobraženci in duhovščina, bila je navzoča slovenska mladina. Bilo je zbrano, vsaj po svojih zastopnikih, tisto slovensko ljudstvo na Goriškem, ki še čuti slovensko in krščansko, kakor so čutili uporniki, katerih smo se spominjali.
»Pravdo ste kovali — s krvjo ste jo skovali!« To je opomin tudi nam danes in za prihodnje čase.
za vse enako dolge in sicer štiri tedne. Poleg tega bodo smeli delavci vzeti 50 ur na leto za študij oziroma specializacijo.
V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nesreče ohrani delavec pravico do delovnega mesta 18 mesecev z možnostjo, da prosi odlog še za nadaljnje 4 mesece. Delodajalec ne more premestiti delavca v kak drugi kraj, če delavec s tem ne soglaša.
Izboljšave so precejšnje. V resnici pa niso tolikšne kot se zdijo. Delavci so npr. s stavkami izgubili od 180 do 200 ur dela, to je praktično en mesec dela in plače.
V tem času so nastali določeni premiki v cenah, to se pravi, da je narastla draginja in je lira izgubila na vrednosti. Računajo, da so cene porastle od 7 do 8%. In še vedno rastejo. Inflacija in draginja sta torej pobrali že skoraj vse, kar so si delavci pridobili na izboljšanju plač.
ENOSMERNA POLITIKA NI DOBRA
Iz tega sledi, da sindikalna politika, ki sloni predvsem na zahtevi po višjih plačah in po nižjem delovnem času ni najboljša. Taka politika vodi nujno v inflacijo in v dviganje cen. Od tega pa delavci imajo samo škodo, dobiček kujejo trgovci in špekulanti.
Boljša je tista sindikalna politika, ki skuša ohraniti trdnost domače valute in s tem brzdati draginjo in ki istočasno išče tudi boljše plače in boljše delovne pogoje za delavce. Toda ne na račun inflacije in draginje, kot se dogaja pri nas. Zaradi tega politika italijanskih sindikatov ima tudi svoje šibke strani. To čutijo gospodinje, ki hodijo v trgovino, upokojenci, ki jim pokojnina ne raste, in ostali, ki živijo od stalnih dohodkov.
V	četrtak 12. aprila je nastopil v Kulturnem domu v Trstu simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta. Na sporedu je bila simfonična pesnitev »Škocijanska jama« našega rojaka Ubalda Vrabca, violinski koncert v d-duru ob. 77 J. Brahmsa ter peta Beethovnova simfonija. Vlogo solista je imel Dejan Bravničar.
Novost večera je bila Vrabčeva simfonična pesnitev, ki je doživela prvo izvedbo v Trstu. Skladba spada v zvrst programske glasbe, kjer že naslov pove, kakšna je vsebina, slika in razpoloženje kompozicije. Avtor nas s pentagramom vodi po tej še tako pristno naravni jami, a polni še neobdelanih in nič negovanih lepot. Posamezni instrumenti nas spremljajo po raznih krajih sicer ne velike jame, dokler nas konec ne privede do svetlobe. Negotovo izvajanje nam ni dalo možnosti, da bi se poglobili v avtorjevo zamisel ter razčlenili posamezne prehode.
Druga točka sporeda je bil Brahmsov violinski koncert. Koncert hamburškega skladatelja, ki spada v dobo pozne nemške romantike, nima tiste privlačne zamisli za širšo publiko; sam po sebi je te-žak, akoravno gradi posamezne stavke na podlagi ljudske motivike. Poleg Beethovnovega spada ta koncert med najznačilnejše violinske koncerte 19. stoletja, kjer se spajata romantika s klasicistično obliko.
Vsa izvedba se nam je zdela v precejšnji meri medla, tu pa tam razvlečena, utrudljiva, pa tudi solist se ni povzdignil mnogo -više. V drugem stavku sta se borila za prvenstvo oboa in solist, v sklepnem delu pa, kjer zablesti virtuozizem instrumenta s celoto, je odpovedal živahni dvogovor
Slovenec novi opat v Stamsu
Stams je kraj na Severnem Tirolskem, 25 km zahodno od Innsbrucka. Ne bi bil ravno pomemben, če ne bi imel častitljivega samostana, ki je star že 700 let in pripada cistercijanskemu redu. Letos 12. marca so to obletnico v samostanu in v vsem naselju slovesno obhajali. Pri tem je najbolj zanimivo, da je novi opat, 42. v vrsti tega tirolskega samostana, p. dr. Bernard Slovša, doma iz Vrzdenca pri Ljubljani. Kako je do tega prišlo?
Ob koncu te vojne je težka roka komunističnega režima, ki je prišel na oblast v Sloveniji, udarila tudi po cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem. Oblasti so zasegle vse samostansko premoženje, poslopja napolnila s tujimi ljudmi, preostalim patrom pa dodelile le nekaj prostorov v samostanu. Samostan je praktično nehal obstajati.
Mlajši patri in bogoslovci so to predvideli in so se še pravočasno umaknili v tujino. Zvečine so se zatekli na Severno Tirolsko in dobili streho v bratskem samostanu v Stamsu. Tam so jih z veseljem sprejeli, saj je bil samostan skoraj brez redovnikov in na tem, da ga zapro. Prihod več bratov, bogoslovcev dn patrov iz Stične je dal samostanu v Stamsu novo injekcijo razvoja.
Leta 1947 je prejel mašniško posvečenje tudi sedanji opat dr. Bernard Slovša. Kot samostanskemu ekonomu mu je uspelo obnoviti mogočna samostanska poslopja in poživiti dejavnost zavodske gimnazije. Po smrti opata p. Evgena Fiderarja leta 1970, ki je bil sicer Nemec, a je lepo znal slovensko, saj je čas med obema vojnama preživel v Stični, je bil p. Bernard Slovša najprej izvoljen za upravitelja samostana, pred kratkim pa za novega opata. Vsekakor pomeni ta izvolitev veliko priznanje zaslužnemu slovenskemu redovniku v tujini. - jk
Zmagoslavna turneja dveh ljubljanskih skupin
V	preteklem februarju in marcu sta bila na turneji po ZDA akademski zbor »Tone Tomšič« in folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Oba ansambla sta nastopala skupno, tako da je vsak nastop obsegal pevski in folklorni del. Obiskali sta Združene države od enega oceana do drugega in nastopili skupaj 33 krat po številnih mestih in predvsem po raznih univerzah. Za slovenske izseljence sta nastopili v Clevelandu, Chicagu in Irvvinu. Drugod so bili njih poslušalci pretežno domači Američani. Dvorane so bile povsod
med orkestrom in solistom.
Odmor pri koncertih ima svoj pomen? To vprašanje se bo zdelo morda banalno, toda ne toliko, kot je na prvi pogled vi- j deti. Odmor je potekel v pričakovanju zadnje točke, preizkusni moment za orkester in za dirigenta.
V	Beethovnovi 5. simfoniji, ki je bila j sklepna točka sporeda, sta stopila bodisi dirigent kot orkester čisto na novo stopnjo večjega prepričanja, globlje zavzetosti in primerne odločnosti. Tako se je ločil prvi od drugega dela, kjer se je posluša vec lahko zamislil v koncept skladatelja in se prepustil zamisli te tolikokrat poslušane simfonije, a vedno bogate na vsebini in poslanstvu.
Anton Nanut se je posvetil pedagoške- j mu delu, zato nam daje vtis, da je kdaj odmaknjen od gospodovalnosti in odločnosti, ki jo terja vodstvo orkestra.
Naj mi bo dovoljena še ta pripomba: . Nastop je bil v okviru koncertne sezone j Glasbene Matice. Naloga glasbene ustanove je tudi ta, da vzgaja svoje poslušavce. Vzgojeno poslušavstvo ve, kdaj je treba ploskati, kdaj pa ne, oziroma da v ploskanju med posameznimi stavki ene in iste skladbe pretrga izpovedni tok glasbe. Obnašanje občinstva na tem koncertu, in to ni izjema, temveč rajši pravilo, govori za to, da ni Glasbena Matica v vseh teh letih po vojni imela dosti uspeha pri svoji vzgojni vlogi občinstva, ki obiskuje njene koncerte.
Številno občinstvo je navdušeno ploskalo prof. Ubaldu Vrabcu, solistu Dejanu Bravničarju, dirigentu in seveda članom orkestra Slovenske filharmonije.
Dušan Jakomin
dobro zasedene, največkrat docela razprodane. šlo je pa za dvorane po dva do tri tisoč sedežev. Umetniško je bil morda najbolj uspešen nastop v Washingtonu v Ken-nedyjevem centru, ki sodi v vrh kulturnih ustanov ZDA. Dvorana ima 2.750 sedežev in je bila v celoti zasedena. Ravnatelj Centra Patrick Hayes je izjavil, da je bil to eden najboljših koncertov v zadnjem letu v Centru.
Ko so se slovenski akademiki vrnili z dolge turneje, jim je Ljubljana pripravila dostojen sprejem in so v veliki dvorani V Tivoliju ponovili tiste pesmi in plese, ki so v ZDA najbolj užgale. Tudi Ljubljančani so bili navdušeni in se ploskanje po končanem nastopu ni hotelo poleči.
Obe skupini sta svoj čas že gostovali ludi v Gorici v dvorani Katoliškega doma in v Trstu. Lepo bi bilo, ko bi ju mogli znova slišati in videti.
Katehistinje v Sloveniji
Ker v nekaterih župnijah slovenskih škofij duhovniki niso zmogli sami verouka, so jim priskočile na pomoč dekleta, redovnice in tudi poročene žene. Zaradi zahtevnih nalog so te pomočnice začutile potrebo po dopolnilni izobrazbi. Zato je ž« pred leti teološka fakulteta začela s posebnim tečajem za katehistinje, ki ga pa obiskujejo tudi druga dekleta. Letos bo ta štiriletni tečaj končalo 45 tečajnic, med njimi 21 katehistinj. Dve izmed katehistinj sta tak tečaj končali v Zagrebu, nekaj deklet pa študira na teološki fakulteti V Ljubljani oziroma v Mariboru.
Delokrog prvih povojnih katehistinj s<3 je tako razširil, da je bilo potrebno spre' meniti tudi njihovo ime. Tako govorijo danes že o pastoralnih delavkah. Njihov položaj bo v Cerkvi vedno bolj pomemben in njihovo sodelovanje vedno boli po' trebno.
Za notarja pri cerkvenem sodišču v Mariboru je bila imenovana Nežič Julijana, ki je diplomirala na teološki fakulteti v Ljubljani.
Izraz zaupanja redovnicam
Milanski nadškof kardinal Colombo j6 napovedal, da bodo smele v njegovi škO' liji od 15. aprila dalje nositi sv. obhajil®! na dom redovnice. To novost je povedal nadškof, ko se je 1. marca srečal z redoV mcami škofije. Zbranih je bilo okoli ti' soč redovnic. Nadškof je dejal, da je to dovoljenje izraz zaupanja in spoštovanj*1' ki ga imajo cerkveni predstojniki do r?
uOVTllC.
1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
8 shdlkalai nliliki i Italill
iiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Koncert orkestra Glasb. Matice in organista Huberta Berganta
Zadnjo soboto je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku koncert, na katerem sta nastopila orkester Glasbene Matice iz Trsta Pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra ter organist Hubert Bergant. Koncert sam je bil v toliko novost za naše mesto, v kolikor smo prvič — vsaj po vojni — v našem mestu slišali skupaj orkester in orgle.
Na koncertnem sporedu so bile skladbe starih in modemih skladateljev. Od klasičnih mojstrov so bili zastopani de Gri-§ny, Haydn, Haendel, Buxtehude ter Albinom. Moderno oz. sodobno glasbeno ustvarjalnost za orgle pa je zastopal slovenski skladatelj Pavel Šivic. V kratki oznaki sobotnega koncerta bi v glavnem omenili zelo skladno igro godalnega orkestra GM v koncertantnem dialogu z orglami. Pri tem smo zlasti občudovali bri-Ijantnost in barvitost orgelske igre s posrečeno registracijo, obenem pa zelo široko muzikalno sintezo solističnega inštrumenta z blokom godal. Vse to je najbolj izstopalo v Haendelovem koncertu v g-molu, morda najboljšem delu celotnega sporeda. V solistični zasedbi pa je prišel do svojskega izraza »Prelude-fantaise« Pavla Šivica s svojo drzno harmonsko zasnovo in virtuozno bravuro. Posebne omembe Je vredna tudi izvedba Haydnovega koncerta za orgle in orkester v c-duru, kjer Je izzvenela prava komorna vloga orgel ter že klasicistična zgradba dela.
Koncerta se je udeležilo lepo število ljubiteljev glasbene umetnosti, ki pa bi °b boljši organizaciji lahko bilo še večje. 2 veseljem tudi ugotavljamo, da je zadnje
Letošnjim udeležencem romanja v Francijo!
Prijavilo se je 120 udeležencev. Tisti, ki z®le potovati v ležalniku (cuccetta) ali imeti v Parizu sobo z eno posteljo, naj to takoj javijo tam, kjer so se priglasili. Za ležalnik je treba doplačati 4.000 lir, za sobo pa 6.500 lir.
Ceno potovanja (98.000 lir) je treba poravnati do 25. maja. K temu bo treba dodati še 2.600 lir zaradi valutnih sprememb (vrednost lire se je namreč do francoskega franka zmanjšala, zato je nastala razlika v prej sklenjeni ceni v frankih).
Za potovanje je dovolj osebna izkaznica,
ki
Pa mora biti veljavna (ne srne biti stara
Več kot pet let).
prodno svetišče Srca Jezusovega na griču Montmartre sredi Pariza, kjer bodo imeli Oaši romarji eno svojih občestvenih maš. svetišču je stalno izpostavljeno Najsve-in se vršijo zadostilne pobožnosti.
čase prav travniška cerkev postala središče večjih koncertnih prireditev, in kaže, da bo še posebej v mesecu maju v njej več zelo posrečenih koncertov orgelske in vokalno-instrumantalne glasbe.
Seja sindikata slovenske šole v Gorici
Na svoji zadnji seji dne 12. aprila je odbor sindikata slovenske šole pretresal vrsto vprašanj, ki zanimajo šolsko življenje na Goriškem. Člani odbora so razpravljali o delovnem šolskem odboru in o njegovih nalogah. Pogovarjali so se o proslavah obletnice tolminskega punta, ki bo v soboto 28. aprila v Tolminu in na katere so vabljene tudi slovenske višje srednje šole v zamejstvu. Sindikat je za to zainteresiral ravnateljstva višjih srednjih šol na Goriškem za potrebne korake pri odgovornih šolskih oblasteh. Sindikat je nadalje vzel na znanje opravljeni izpit štirih kandidatov za ravnateljska mesta slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici. Odbor bo napravil potrebne korake za nastavitev pomožne tajnice na srednji šoli v ul. Randaccio. Člani odbora so še razpravljali o v parlamentu izglasovanem zakonu Belci-Skerk za ureditev slovenskega šolstva. Določili so tudi predstavnika sindikata v komisijo za nastavitve profesorjev. Na koncu so odborniki še poudarili potrebo po utrditvi članske zavesti v sindikalni organizaciji ter se zavzeli za okrepitev in razširitev članstva.
Števerjan
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V svojstvu župana števerjanske občine smatram umestno razložiti naši javnosti nekatere stvari, ki so prišle zadnji čas v javnost preko tukajšnjega časopisja. Tolmačim tudi želje občinskega odbora, če pojasnim sledeče:
1. Po obstoječih zakonih je občina dolžna skrbeti za red na šoli, ki spada pod občinsko pristojnost. Zato sem uslužbencem števerjanske osnovne šole dal točna navodila glede vodenja kuhinje.
2. Mojim navodilom nista imeli za umestno slediti dve uslužbenki in sta zaradi tega. dali ostavko na svoji mesti, in sicer dne 28.3.1973.
3. Občinski odbor je na svoji redni seji dne 3.4.1973 sprejel njuni ostavki s sklepom št. 30. Na isti seji je sprejel v službo dve novi uslužbenki, ki sta nastopili 5. 4.1973.
4. Vse besedičenje in polemike, ki so nastale s tem v zvezi, nimajo nikakšne osnove in vse se žalibog zdi, da sta dve uslužbenki, ki sla dali ostavki, le žrtvi določenih zakulisnih spletk, ki ne bi smele imeti s števerjansko šolo in njenim razvojem nikakršne zveze.
Števerjan, 18. 4.1973
Zupan: Stanislav Klanjšček
Važno za civilne invalide
Deželni zakon z dne 20. februarja 1973, št. 12 je v nekaterih določbah spremenil deželni zakon o civilnih invalidih iz leta 1971. Po novih določbah imajo civilni invalidi, ki so nesposobni za delo, pravico do posebne doklade za ves čas invalidnosti.
Prizadeti morajo vložiti prošnjo na občinsko dobrodelno ustanovo (E.C.A.) svoje občine najkasneje do 14. junija 1973. Prošnji morajo priložiti kopijo potrdila, ki ga je izdal odbor za javno pomoč in dobrodelnost (C.A.B.P.), ter potrdilo o bivanju.
Za informacije naj se vsekakor sami ali kdo drugi zanje obrnejo na občinsko podporno ustanovo (E.C.A.) ali pa v Gorici v urade L.A.N.M.I.C., via Cascino 20 od 16. do 18. ure vsak dan razen ob sobotah, v Tržiču pa na P. Unita dTtalia št. 4 od 17. do 19. ure vsak torek, petek in soboto.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ?-VEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V DORICI v sodelovanju z ustanovo za kulturo in umetnost EMAC v Gorici priredijo
Ivan Pregelj
»TOLMINCI«
Dramatizacijo pripravil Mitja Mejak, za Stalno SG priiedil
Filibcrt Benedetič.
V petek 27. aprila ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici.
Nastop je veljaven za abonma red A, B in C.
SLOVENSKO KATOL. DRUŠTVO »HRAST« - DOBERDOB
vabi na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
ki bo v ponedeljek 23. in v sredo 25. aprila v DOBERDOBU!
V ponedeljek od 17. ure dalje nastopa znani ansambel
»LOJZE SLAK« s Fanti iz Praprotna
V sredo ob 20. uri tekma v briškoli in prosta zabava.
Sožalje
Svet staršev osnovne šole v ul. Randaccio v Gorici izraža težko prizadeti družini Waltritsch iskreno sožalje ob smrti gospe Mirande, članice omenjenega sveta.
S
R
Nadškofovi velikonočni obiski
Goriški nadškof msgr. Cocolin tudi letos obiskuje delavce po tovarnah in veletrgovinah. V preteklem tednu je že obiskal delavce v številnih tovarnah v Tržiču in tudi v Gorici. Tako je že bil v podružnici podjetja Fiat in v veleblagovnici Standa. Povsod se ustavi z delavci, se z njimi raz-govarja, kjer je mogoče tudi mašuje ter ima primeren nagovor. Nadškofovi obiski se bodo nadaljevali tudi po veliki noči.
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 22. do 28. aprila 1973
Nedelja: 8.05 Slovenske velikonočne postni. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Igraj se z nami«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.20 »Čudež na Dunaju«. Drama.
17.30 Šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 19.25 Zgodovina ital. popevke.
Ponedeljek: 9.00 Praznična matineja. 10.00 Leoš Janaček: Glagolska maša. 10.40 San Remo 1973. 11.15 Mladinski oder: »Obtožena kukavica«. 12.05 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 15.45 »Probleme je treba reševati...«. Rad. igra. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Mlade korenine - pesmi Bruine Pertot.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Marija Pirjevec. 19.20 Mladinski oder: pravljice. 20.35 H. Berlioz: »Faustovo pogubljenje«, drarnat. legenda.
Sreda: 9.00 'Praznična matineja. 10.00 Simfonični plesi. 11.35 Opoldne z vami. 15.45 »Mučeniki tržaške Rižarne«. 16.25 Pesmi odporniškega gibanja. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.15 Iz spominov Radoslave Premrl. 19.35 Zbori in folklora. 20.30 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Slovenski ljudski plesi. 19.10 Ob stoletnici ManzonAjeve smrti. 19.25 Za maj-mlajše: Pisani balončki. 20.35 »Nočni razgovor«. Drama. 21.40 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šale. 18.50 Sodobni slav. skladatelji. 19.20 Liki iz naše preteklosti: »Milan Klemenčič«. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo1.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Konoertisti naše dežele. 19.10 Društvo »Slovan« iz Padrič. 19.25 Revija Zborovskega petja. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 »Anton Lajovic«. Rad. igra.
OBVESTILA
Velikonočni obredi v Gorici. - Veliki četrtek: ob 20. uri sv. maša v spomin zadnje večerje, nato češčanje:	od	21.	do	22. ure
za žene in dekleta, od	22.	do	23.	ure za
može in fante. Veliki	petek:	ob	17. uri
obredi velikega petka;	ob	20.	uri	zadnja
postna pridiga pri Sv. Ignaciju. Velika sobota: ob 19.30 obredi velike sobote s .sv. mašo in blagoslovom velikonočnih jedil. Velikonočna nedelja: ob 6.30 vstajenjska procesija in sv. maša v stolnici.
Slovenska maša pri kapucinih. Od bde nedelje 29. aprila bo maša za slovenske vernike pri kapucinih v Gorici ob 20. uri in ne več ob 19h kot do sedaj.
Mladinski krožek iz Gorice priredi 6. maja ob 14. uri na »Dan mladine« v štever-janu slikarsko tekmovanje >»ex tempore« v okviru praznovanj kmečkih uporov. Na tekmovanju sodeluje mladina od 14. leta dalje.
Proslavo kmečkih puntov bodo proslavile Zveza slovenske katoliške prosvete in kmečka društva na Goriškem v soboto 5. in v nedeljo 6. maja. V soboto zvečer 5. maja ob 21. uri bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici kulturni večer posvečen slovenskim puntarjem; v nedeljo pozno popoldne pa bo velika ljudska proslava v Štandrežu na igrišču župnijskega doma.
Tudi v Trstu se naši naročniki, ki dobivajo list /po pošti, ponovno pritožujejo, da list neredno prejemajo. Pri tem krivijo upravo, (ki je pa čisto nedolžna, kajti vsa odprava lista se konča v Gorici že v četrtak opoldne. Tedaj so vse pošiljke že na pošti. Kaj pa potem delajo na pošti, že ni več stvar uprave. Vačkrat sicer protestiramo, a 'danes se na to nihče več ne ozira. Kdor v Trstu in okolici ne dobi lista po pošti pred nedeljo, mu svetujemo, naj ga raje kupuje pri oarkvenih vratih pri slovenski službi božji.
V knjigami »Fortunat« v Trstu je na voljo Katoliški glas v večji količini. Kdor ga ne dobi v cedavd ali v kioskih '(zadnje čase ga večkrat že v petek zmanjka), ga lahko še vedno fcupd pri Fortunatu,
Odbojka. Preteklo -soboto so se odbojkarji Dlympije spet udejstvovali kar na treh »frontah«. »Najmlajši« -so tekmovali na Mladinskih igrah goriške občine; premagali so »Azzurro« iz Gorice z 2 : 0 (15 : 0, 15 : 5) in »Dijaški dom« iz Gorice z 2 : 0 (15:6, 15:5). »Srednji« so se pomerili z ekipo »AGI« iz Gorice in (So izgubili z 0:3 (15 : 10, 15 : 7, 15 : 10). »Veliki« pa so imeli v -gosteh moštvo »libertas« iz Tunria-ca in ga odpravili s 3 : 1.
Atletika. Sezona tekem »čez drn in stm« se je zaključila preteklo nedeljo: vršila se je [pokrajinska faza Mladinskih iger. Marij Bagon je v svoji kategoriji zasedal četrto mesto (tekal je na progi 1.500 m).
DAROVI
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Roza J. v spomin F. Zorauta 5.000; N. N. ob poroki 2.0.000; N. N. ob 20-letnioi smrti drage -tete
15.000 lir.
V spomin Ljube čuk: N. N. za slovansko župnijo, za Aloj-zijavišče, za Zavod sv. Družine in za Katol. dom po 25.000 lir.
Za Katoliški glas: družina Kogoj, Gorica, 5.000 lir.
Za Katoliški dom: U. Z. 6.000; M. M. 5.000; družina K. 8.000; Marijina 'družba 10.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.500; pet oseb po 1.000 lir; N. N. 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 20.000; upokojeni duhovnik, Gorica, 200.000; Milka Goričan 2.000; M. Orel v spomin na pok. Rozo čučat 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 30.000; L. škeriavaj, mesečni prispevek, 2.000 lir. Za popravilo orgel: Marija 'Milič 15.000; Petpka in Mario Dolanc v (spomin Pepija Grzamčič
5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: v spomin pok. očeta Dora Živic 5.000, v spomin pok. moža Marija Zivic 10.000, družina Kalc-Gosipadavi oz Gropade v počastitev pok. očeta Andreja 10.000, ob krstu Aleksandra Debenjak starši in botri 15.000, ob krstu Kristine RoggiGrgič 10.000, Zofka Križ-mančič v spomin pok. moža 1.000, Gro pada 36 1.000, Kristina Kalc 3.000, N. N. iz Gropade 2.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Ivanka Dolenc v spomin pok. moža Papija 5.000; družina Dal-fo Sosič (Dmjackotavi) v spomin pak. sina Rudija 5.000 lir.
PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ
priredi na belo nedeljo 29. aprila ob 15. uri v Rupi pri cerkvi
TRADICIONALNO PRAZNOVANJE SV. MARKA
„FRTALJA“
Nastopili bodo: 1. Glasbeni ansambel »Lojze Hlede« iz Šte-verjana. 2. Moški zbor »Kras« iz Opatjega sela«. 3. Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. 4. Moški zbor Rupa-Peč. 5. Mešani zbor Rupa-Peč. 6. Zbor osnovne šole Rupa-Peč. Moški zbor »Fantje izpod Grmade«, 8. Folklorna skupina Rupa-Peč. 9. Skavtska skupina Rupa-Peč.
Deloval bo dobro založen buffet s pristno domačo kapljico m domačimi jedili.	VLJUDNO	VABLJENI!
V primeru slabega vremena se prireditev prenese na nedeljo 13. maja.
TRŽAŠKA
KREDITNA
BANKA
želi
vsem rojakom tu, v domovini in zamejstvu obilje notranjega zadovoljstva in jih vabi, da se
z zaupanjem poslužujejo njenega poslovanja
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000
Vse bančne operacije.
Bančne privolilnice za izvoz in uvoz.
Petletna hipotekarna posojila.
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST
Brzojavni naslov: Bankred
UL. F. FILZI št. 10 Tel. 38-101 — 38-045
      it H   .  milil...minil.Hlinili"""!'"«'«1...1111.1."H"1""".             milnim.........m..
Vsi v BAZOVICO NA veselo praznovanje PRVEGA MAJA!
Ob velikonočnih praznikih čestitajo	in	pozd
URARNA IN ZLATARNA	
VIŽINTIN	JOŽEF
	GORICA - ul. Monache, 9
TVRDKA
IMPORT - EXPORT
Bogata zaloga kmetijskih strojev
Duca cTAosta, 42 - Tel. 87-218 GORICA
Kmečka banka
GORICA - ul. Morelli, 14 - Tel. 2206
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)
TVRDKA
Košič Benedikt
illlllllllllHIIIIIIIIlNlllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllillNIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllltlllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllltlllllllll
V obnovljenih prostorih v pritličju in v prvem nadstropju dobite zelo veliko izbiro vseh vrst obutev.
Tel. 5162	GORICA	Ul.	Rastello,	1
Potujete v RIM- Italijo ?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov
Hotel BLED in Hotel DANIELA
Via S. Croce in Gerusalemme, 40	00185	ROMA	- Tel. 750587 - 771051
00185 ROMA - Tel. 777102 - 7579941	Via	Luzzattl,	31
Lastnik: Vinko Levstik •
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. - Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. - Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. - Počutili se boste kot doma. Dobrodošli!
TVRDKA
Florijan Vetrih
Velika zaloga nafte, gazolija za centralno kurjavo ter kerozena znamke Chevron
GORICA, ul. Lantieri, 5 - Tel. 2527	MOŠA,	ul.	Isonzo,	23
GOSTILNA
Pri Mirkite"
SOVODNJE OB SOČI
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
VIA TORE
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja, dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah.
GORICA	Tel.	2645
Elia
Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline
GORICA, Trg Cavour, 9 Tel. 83536
TRGOVINA ČEVLJEV
AND. ČOTAR
GORICA - UL. RASTELLO, 72 - TEL. 83-667
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA, 48 Tel. 88005
TRGOVINA
z jestvinami in vsemi kmetijskimi potrebščinami
Bukovje, 6 - Tel. 81108
U
ŠTEVERJAN
TRGOVINA ČEVLJEV
ALPINA
GORICA - Corso Verdi, 78 - Tel. 2517
DROGERIJA
VIDA.
GORICA - ul. Seminario, 10 - Tel. 2887
Tiskarna BUDIIM Gorica - Riva Piazzutta 18
Tel. 26-76
TRGOVINA
“AGRARIA „
(Pri Darkotu)
GORICA
Ul. Carducci, 45
TVRDKA	
Anton	Koren
IZDELAVA	STEKLA
Podružnica:	Glavna trgovina:
Corso Italia, 42	Ul. Carducci, 6
GORICA	Tel. 2234
★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vošči vsem dobrotnikom, prijateljem in članom vesele velikonočne praznike in vabi vse na prvomajski praznik v Bazovici-
ir SLOKAD vošči vsem, ki so preživeli svoje počitnice v krogu Slokada veselo alelujo in vabi starše, naj vpišejo čim-prej svoje otroke za kolonijo v Dragi-Vpisovanja bodo te dni po šolah.
★ SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA na Tržaškem vošči vesele velikonočne praznike vsem gojencem, njihovim učiteljem in staršem in že sedaj vabi vse prijatelje na skupni nastop, ki bo 24. junija letos v Kulturnem domu.
★ KROŽEK VELIKO GRADIŠČE- iz Gro-čane vošči vsem vaščanom vesele praznike in jim zagotavlja, da se bo v novi sezoni spet pridno lotilo prosvetno-za-bavnega dela.
★ VESELO VELIKO NOČ VOŠČIJO: Slovenska prosveta v Trstu Slovensko ljudsko gibanje na Tržaškem Slov. skupnost za tržaško pokrajino-
★ ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE V Gorici lil vsa včlanjena društva, pevski zbori in druge kulturne skupine voščijo vesel praznik Kristusovega vstajenja-
Italija brez velikonočnih voščil
V ponodcljctk so italijansko pošte pr glasile vsedržavno stavko, ki se je v srec še nadaljevala. Zdi se, da se sindikati t morejo pobotati z vlado in da se bo sta ka še ponavljala. Zato je pričakovati, < bodo Italijani ostali brez velikonočn voščil in tudi brez ostale pošte. Stavi zavzema tudi telefonsko in telegrafsl osebje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpci I rgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, * temu dodati 12 % davek IVA
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Goric
Izdaja Katoliško tiskovno društvo