----- 252 ----- Narodne stvari. ¦ Trst in njegovo obmestje. Pod tem naslovom je rajni dekan Peter Hicinger 1865. leta v „Novicah" spisal zgodovinsko črtico od početka tržaškega mesta noter do poslednjih časov. Nepozabljivi nam zgodovinar takrat ni mislil, da bode tako kmalu njegov sestavek tolike zanimivosti, kakor je dandanes, ko se je po sili talij anski med mestom in okolico njegovo vnel razpor, kteremu še ne znamo pravega konca. Mnogokrat še se ponavljajo siloviti napadi talijanske drhali na mirne slovenske kmete, kadar po kakem poslu pridejo v Trst, in unidan so nekteri strastni meščani ce!6 delo jim odpovedali in namesti njih Furlane poklicali na delo. Ako Trst še hoče ostati v starodavni zvezi z okolico, mora se ta razpor poravnati kakor koli, ali pa se mora razvezati stara vez in okolica ločiti od mesta. V tacih okoliščinah, kakor so dandanes, radoveden je vsak poznati razmere med mestom in okolico, in zato mislimo, da vstrezamo onim našim bralcem, ki nimajo prejšnjih tečajev našega lista, da jim podamo odlomek iz Hicingerjeve zgodovinske črtice, in sicer oni del, kteri govori o novejših časih tako-le: Cesar Ferdinand I. je leta 1839. zopet dal novo ustavo za tržaško srenjo, namreč magistrat s svetovalstvom združen, kterega udje so bili: predsednik, Štirje prisedniki in osemdeset svetovalcev. V tej ustavi je bilo prvikrat izrečeno, da v srenjsko sveto-valstvo se smejo voliti veljavni možje, ki stanujejo bodi-si v mestu ali obmestji tržaškem. Vendar še le glas 1848. leta je naznanil enake pravice vsem državljanom; mestnjan v Trstu in selan ali kmetovalec v okolici sta si prišla na enako stopinjo v državnih in srenjskih rečeh. Cesarski patent 12. aprila 1850. leta je za „neposrednjo mesto tržaško" in njegovo okolico odloČil mestno svetovaistvo, ki je imelo oskrbovati srenj s ke in deželne reči. Po imenovanem patentu, kterega glavni stavki so tudi obveljali v novi 26. februarja 1861. leta razglašeni ustavi tržaškega mesta, oskrbuje mesto in njegovo okolico ali obmestje poseben mesten zbor ali svet, ki šteje štiri in petdeset odbornikov, in ima na vrhi predsednika ali starešina (podesta) z dvema namestnikoma. Vendar v mestnem zboru je okolica z malo odborniki zastopana; tržaško mesto voli samo iz svoje srede osem in štirideset odbornikov, po dvanajst iz vsacega izmed štirih volitnih razdelkov; okolica ali obmestje pa le šest odbornikov voli, po enem iz vsacega okraja, ki se vjemajo z okraji šestih stotnij (kompanij) domače obmestne straže. V prvi stražni okraj se štejejo Skedna, Carbola gornja in spodnja, sv. Marija Magdalena gornja in spodnja; v drugi Rocol, KjadininLonžera; v tretji Gvardjela, Kolonja in Skorkola; v četrti Barkola, Greta in Rojan; v peti Bazovica, Bane, Grropada, Trebič, Padrič in Občina; v šesti Prosek, K on-tovelj in sv. Križ. Koliko nepristojna razmera med mestom in ob-mestjem je v takem številu odbornikov, se kaže iz števila stanovalcev; mesto namreč šteje 65.000, obmestje pa 31.000 duš, tedaj skoraj polovico mimo mesta; odbornikov pa ima obmestje samo deveti del mimo mesta. To nepristojnost je hotela poravnati nova postava cesarska preteklega leta, ki je za mesto odločila samo štirideset, za obmestje pa štirinajst odbornikov, Res, da mestnjani imajo v primeri s svojim številom toliko veče premoženje, kakor pa stanovalci obmestja; pa v srenjskih in deželnih rečeh tudi glave nekaj veljajo, in ne samo zlati. Tedaj pa, kako se hočejo izteči razmere med mestom in obmestjem? Mestni odborniki skrbijo za mesto obilno, ker njihovo število premaguje; obmestje pri mnozih rečeh zastaja, in vendar mora z mestom vred pri davkih prikladati, in vrh tega še domačo vojaščino opravljati. Mesto je za velik del poitalijančeno, in čisla skoraj le italijansko narodnost; obmestje je slovensko, in slovenska narodnost in njene potrebe so v nevarnosti, da se ne bi puščale bolj in bolj, in poslednjič popolnoma v neraar. Z radostnimi srci je tedaj obmestje prejelo novo postavo, ki mu daje več odbornikov in zagovornikov; mesto pa, ali prav za prav neka stranka med njegovimi odborniki, je z nevoljo sprejela tisto odločbo, ter jej išče s tem v okom priti, da hoče mestne meje razširiti, več kot za polovico okolice, zlasti Gvardijelo, Skorkolo in Rojan v svoj obsežek sprejeti, in tako moč slovenskega naroda prekreniti in oslabiti. Tak sklep je bil v poslednjih sejah mestnega zbora z večino glasov sprejet; ali ga bo pa vlada potrdila, to se vpraša. Čudno je, da se je tržaško mesto kdaj tako tesno držalo, da še „novega mesta" dolgo časa ni hotelo med svoje meje sprejeti; zdaj pa isto mesto se hoče skoraj vse okolice po-lakomniti, kar v eni priči noče več razločka delati med mestnjani in med kmetovalci. Čudno je pa tudi, da bi razglašeni cesarski postavi nasproti se obmestje smelo po sili k mestu prikleniti, čeravno volja njegovih stanovalcev ni v to nagnjena. Po druži h deželah seje malim soseskam na prosto puščalo, če so se hotele v veče srenje združiti ali ne; tudi pri vravnavi novih političnih okrajev se je slušalo na glasove posameznih ----- 253----- srenj, če so želele se v drugačen okraj vdružiti. Kaj tacega mora pač tudi v mestu in obmestji tržaškem veljati.