Leto LXXHI, st. 40 Mtalu plataM » - (m «mUt Preis • Cena L 2 UredadtTu ta oprav«; Ljubljana Kopi ta rjava 1 Telefon 13-61-UM MeaeCna naročnina ti IU - Cek rti Ljubljana 10 6M ia naroimn« ta 10.394 (a inaerate Izključno »a atopatvo m OBlaae ta Italije ta tnozemstvai DPI S. A IIliano Bokopleov a« Tratam« SLOVENEC FEBRUAR - 1945 20 TOREK Giinstiges Fortschreiten unserer Angriffe gegen den Gran-Briickenkopf Voller deutscher Abvvebrerfolg im Abschnitt Strehlen - Kanth — Schwcre Abvvehrkiimpfe in Ostpreussen — Durchbruchsversnche der Sowjets in Kurland vereitelt — Starke Angriffe der Kanadier ostlich Kleve und an der Maas wiederum geseheitert — USA-Angriffc an der nordluxembnrgisc'..en Grenze aufgefangen DNB. Aus dem Filhrerhauptquartier, 19. Februar. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Unsere konzentrisehe Angriffe gegen den Granbriickenkopf sind im giinstigen Fortschreiten. In der Slovake i wurden die an Heftigkeit nach-lassenden feindlichen Angriffe ubgevvie-sen. . _ , Ztvischen Bieiitz nnd Schvarz-wasser, sowie nordlich Ratibor hat sich die Lage im Wechsel von feindlichen Angriffen und eigenen Gegen-ungriffen nicht veriindert Einen vollen Abwehrerfolg errangen unsere Vcrban-de im Abschnitt Strehien-Kanth gegen besonders heftige sowjetische Angriffe. Die Besatzung von Breslau verteidigt sich entsehlossen gegen den von Siiden und Westen angreifenden Feind. Im Raum siidSstlich Lauban vvarfen unsere Panzer die Sowjets zu-riick. An der Front nordlich Lauban bis Sstlich G u b e n stehen unsere Truppen in heftigen AbwehrkHmpfen. In Pommern niirdlich der Linie KBnigsberg Dentsch - Krone traten auf beiden Seiten neue Kralte tn die Schlacht, die dndnrch an Heftigkeit zunahm. Debei schoss eine Kampf-grnppe im Zusammenwirken mit der Lufhvaffe 49 feindliche Panzer ab. In der Tncheler Heide nnd »ordvrestlich Graudenz wnrden ge-ringe Angriffserfolge des Gegners ab-gerlegelL In Ostpreussen verst&rkten sich die Bolschevristen siidlich Brauns-b e r g und nordostlich M e h i s a c k. la den schvveren Abvvehrkampfen wur-den aach bisherigea Meldungen 41 so-wjetische Panzer vernichtet In Knrland nordtvestlich Doblen scheiterten von Panzern und Schlacht-niegern nnterstfitzte Durchbruchsver-sacne mehrerer feindlichcr Schatzen-divisionen. Im Seegebiet vor Libau warde e n tovjetisehes Schnellboot vernichtet, ein weifcres erlitt schwere BescbSdigungen. Vcrbande von Jagd- and Schlacht Vojaško poročilo o položaju fliegem bekfimpfen feindlichc Panzer-, Gcschiitzstcllungen und Marschkolon-nen. tlber 50 Panzer, zahlreiche Batte-rlen und mehrere hundert Kraftfahr- i zeuge wurden zerstort bzw. schvver be-schiidigt. In Lultkiimptcn und durch Flakartillerie der Luftvvaffe verloren die Sovvjets 45 Flugzeuge. Auch um gestrigen Tage scheiterten im W e s t e n die starken Angriffe der 1. knnadisehen Armee im Raum ostlich Kleve und an der M u a s am ent-schlossenen Widcrstand unserer Truppen. Nur im Abschnitt von G o c h kam der Feind geringfiigig vorvvfirts. Amerikanische Krafte, die in den Abendstnnden bei L i n n i c h den tlber-gang iiber die Roer erzwingen woll-ten, blieben im Abvvchrfeuer liegen. An der nordiuxcinburgischen Grenze greifen Verbande der 3. amerikanisehen Arinee scit gestern am Siid-ostrand der Schnec-Eifel nach Siiden nnd aus dem Sauer-Briicken-kopf in norlicher Richtnng gleichzei-tig an. Die Angriffe wurden in heftigen Orts- und Stellungskfimplen teilvveise in Gegenstossen schon kurz nach dem Antreten anfgefangen. Im Abschnitt von R e m i c h an der M osel lebten die Kampfe wieder auf. Im Saar-Briickenkopf wird um Stelnngsabschnitte ostlich Forbach gckiimpft Eigene Gegcnangriffe im Raum von Saargemiind gewanncn verlorenes Gelnnae zuriick. In Mittelitalien danert die Kampfpause an. Anglo-amerikanische Terrorbomber fDhrtcn schvvachcrc Angriffe gegen Westdeutschland. Nordamcrika-nisehe Vcrbande vvarfen Bomben auf Wohnvicrtel von L i n z. London lag auch gestern unter anscrein Fernbcschnss. Der von unseren Kleinstuntersee-booten im Wehrmachtbericht vom 1«. Februar als lorpediert gemeldcte Nach-schubdampfcr ist nach endgiiltigen Fest-stellungen vor der Themse-Miin-d u n g gesnnken. Berlin, 19. fabruarja. Konec petega tedna zimsko bitke aa vzhodu postaja vedno jasneje, da je boljševiški naval izgubil prvotni značaj generalnega napada, ki bi obsegal vse vzhodno bojišče. Najbolj nevaren |o bil v poslednjem času brezdvonmo razvoj na srednjem odseku Frankfurt ob Odri do KU-strina, v spodnji Sleziji in na južnem odseku pa se Je razdelila sovjetska splošna ofenziva v delne nastope tor je občutno popustila njena prvotna silovitost. Tu pa se je pokazala prednost nemških trdnjav in oporišč, ki eo kot valobrani vzdržali kljub temu, da so bili obkoljeni. To so trdnjave Poznanj, SchneidemOhl in Vratislava. Tudi herojski boj v velikih trdnjavah Kurlundijo in vzhodne Prusije Je imel svoj strateški vpliv na splošne vojne dogodke. Predvsem se lahko ugolovi ojačenjo nemškega odpora, do česar so dovedli nemški proti nastopi za razbitje sovjetskih napadalnih oddelkov na spodil je-Slezijskem področju, s čemer Je bilo prisiljeno sovjetsko vrhovno poveljstvo premestiti svoje oddelke. Sedanja nemška taktika hoče z lastnim delovanjem spremeniti »mer sovjetskih premikov. To so pa sicer za enkrat še več ali manj le krajevni podvigi. V glavnem vzeto se lahko ugotovi, da je postal tu sovjetski glavni sunek v smeri proti za|w-du Se počasnejši ter da uporabi nasprotnik vedno več sil čo se hoče prebiti skozi nemško letalstvo, ki je z uničenjem celih oskrbovalnih kolon zadelo sovjetsko vodstvo na zelo ranljivem mestu. Boljševiki s« sed.Tj trudijo, da bi zavarovali ogrožene boke svojega napa- Ugodno napredovanje naših napadov proti predmostju ob Hranu Popoln nemški obrambni uspeh na odseku Strehlen-Kanth — Težki obrambni boji v Vzhodni Prusiji — Prebijalni poskusi Sovjetov v Knrlandiji preprečeni — Močni napadi Kanadčanov vzhodno od Kleveja in ob Maasi so se znova izjalovili — Ameriški napadi ob severni lnkscmbnrški meji prestreženi ---- hod preko R o c r e, so obležale Ffihrerjev glavni stan, 19. 2. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javljaš .. ,, , Naši osredotočeni napadi proti predmostju ob Hrann dobro napredujejo. V Slovaški smo zavrnili napade, katerih silovitost popušča. Med Bjelskom in Schwarz-vrasserjem ter severno od R a t i -b o r j a menjajoči se sovražni napadi in lastni protinapadi niso spremenili položaja. Popolen obrambni uspeh so dosegli naši oddelki na odseku Strehlen-Kanth, kljub posebno silovitim sovjetskim napadom. Posadka Vratislave se odločno brani proti z juga in zapada napadajočemn sovražniku. Na področju jugovzhodno od L a u b a-n a so vrgli nasi oklepniki Sovjete nazaj. Na bojišču severno od Laubana pa do vzhodno od G n b n a bijejo nase čete silovite obrambne boje. Na Pomorjanskem je postala bitka severno od črte Konigsberg-Deutsch-Krone z vstopom nov.h s., na obeh straneh silovitejša. tem je uničila neka bojna skupina skupno z letalstvom 49 sovražnih oklepnikov. Na Tuholski planoti in severozahodno od Grudziadza smo zajezili majhne nasprotne napadalne uspehe. V vzhodni Prusiji so se ojačili boljševii jugovzhodno od B r a u n s -berga in severovzhodno od Mehl-sacka. V težkih obrambnih bojih smo uničili po dosedanjih vesteh 41 sovjetskih oklepnikov. V Kurlandiji so se severnoza-hodno od Dobi en a izjalovili z oklepniki in borbenimi letalci podprti prebijalni poskusi več sovražnih strelskih divizij. Na morju pred L i e p a j o smo uničili en sovjetski brzi čoln, dočim je bil drugi poškodovan. Oddelki lovskih in borbenih letal so napadli sovražne oklepniške in topniške postojanke ter kolone na pohodu. Uničili ali težko poškodovali so preko 30 oklepnikov, številne baterije in več sto motornih vozil. V !etalsk;h bojih in zaradi ognja protiletalskega topništva so izgubili Sovjeti 45 letal. Tndi včeraj so se izjalovili na za- Sadu močni napadi 1. kanadske arma-e na področju vzhodno od Kleveja ter ob Maasi ob odločnem odporu naših čet. Le na odseku pri G o c h u je sovražnik malenkostno napredoval. Ameriške sile, ki so hotele v večernih arah izsiliti pri Lih niča a pre dalnega klina, ki soga do področja Frankfurt ob Odri—KUstrin ter da bi ta napadalni klin razširili. Toda boji so zavreli drugačno obliko. Boljševiki podvzemajo sicer nadalje večjo Število napadov večinoma s hitro spreminjajočimi se težišči, vendar manjka celotni sliki enotnost vsled ojačeno nemško obrambo Toda no smemo so varali. Boji na vzhodu so sedaj v lazi .ned zbi-r a njen ln velebitko, pri čemer se nemška obramba z vso žilavostjo trudi, da bi zadržala nasprotnika ter s tem pridobila še več časa za protlprlpravo. ki vsled izrednega obsega in pomena bodočega odločilnega boja no morejo biti odkončane v par dnevih nli tednih. Tudi boji na zapadu so sedaj v znamenju nemških obrambnih uspehov. več kot en teden napadajo Angloamori-kanci na celi vrsti težišč, namreč med Maaso in spodnjim Runom, na področju Kleveja, Gennepa, med Roero in dolinsko zaporo Urita, v Schnee-Ellelu, ob Ourl in Suuorju, nc da bi dosegli kakšno operativne uspehe. Iz. poročil iz glavnega stana Elsenhowerja je razvidno, da se nahajajo britansko-ameriško armado na zapadu pred ogromnimi tež-kočami: Slabo vreme, odpornost zapad-nega branika ter odločen od|>or nemških čet. Pri tem je tudi pripomniti, da je bila z razmeroma majhno mero, kot jo bilo to odprtje zatvornic Roera, pomaknjena vsa britansk - ameriška ofenziva za nedoločen čas nazaj. Brez-dvomno Angloamerikanci na zapadu nimajo takšnih sil, kakršne mislijo, da jih morajo imeti pri svojem previdnem In bojazljivem vedenju vojno. Neomajnost zapadnegn bojišča in vztrajnost nemških sil v Italiji jamčita, da bodo na vzhodnem bojišču vedno bolj priSlo do izraza sile, prihajajoče iz domovine, da bodo končno lahko obračunalo s sovjetskimi požigulci ln morilci ter sknmilci nemške zemlio. Bojna sredstva, ki jih še nihče ni videl Berlin, 18. lebr. Nek vojni poročevalec navaja zanimivo poročilo o novih nemških majhnih podmornicah, o »vozilih, ki lih še nihče ni videl,« ki so, kot Je javilo vojno poročilo v nedeljo, do seglo veliko uspehe proti neki sovražni spremljavi m>>d Temzo in Scheldo. Govora je o »dolgih železnih ladjah, ki izginejo pod vodno gladino«. Poročilo pravi nadalje: »Sredi vozila je majhen stolp, ki je ravno dovolj velik za enega človeka in na njem steklena kupola ter periskop«. Vojni poročevalec opisuje vožnjo nekega podmormčarja- To jo bila njegova prva pot s to novo podmornico, »Jalta: prevara in resničnost« Berlin 17. febr. O dogodkih na tajni konlerenci ob Črnem morju piše namestnik tiskovnega šefa nemškega Reicha Helmut SUndermaim v članku z gornjim naslovom naslednje: »Vsakdo, ki tona šo trohico razuma, ▼e, da ne more voditi izročitev narodov samovolji mednarodnih oblastnikov k utemeljitvi miru, temveč da mora pomeniti neskončno podaljšanje vojne. Na tleh Sovjetske zvezo je bila podpisana v Jalti kapitulacija Anglije in Združenih držav pred Stalinom. Ta program o evropskem zasužnjen ju pa bo strastni I K) j Nemčije in naroda raztrgal v korist vsem delovnim narodom. Mi Nemci ve; mo tole: Razlika med prevaro in resničnostjo ter notranje nasproUtvo med zla-gatnimi in z židovskim sovraštvom na- polnjenimi goljufivimi slikami naSih sovražnikov in resničnostmi boja na bojiščih bosla nekoč vidni. Prav v glasovih, ki se oglašajo ob priliki novo prevaro v Jalti )K> vsem svetu, vidimo znako takega preobrata. Ml ne mislimo, da bi Churchill in Roosevelt odpadla od Stalina, zato sta se mu žo preveč zapisala ter mu predaleč sledila, toda mi vemo, da ju bodo nekoč njuni laslni narodi odstranili s prisvojenih oblastnih položajev. Nemčija so Je dovolj vztrajno borila, da je še med bojem razgalila neresnična gesla svojih sovražnikov. Borila pn se bo šo nadalje tako hudo. da so bodo končno židovske sovražno fantazije pokazale z vso jasnostjo kot to, kar so: namreč proizvod splošnosti nevarnih možganov.« Nova kriza De Gaulle-zavezniki so obležale ▼ obrambnem ognju. Na severnolnksemburski meji napadajo oddelki 3. ameriške armade od včeraj ob jugovzhodnem robu Snežnega Eifla proti jugu, s predmostja ob S a u e r j n pa istočasno proti severu. Napade smo v sdo-vitih krajevnih in pozicijskih bojih zaustavili deloma s protisunki že kmalu po pričetku. Na odseku pri R e m i c h n na Mo-zeli so boji zopet oživeli. Pri Saar-skem predmostju se vrše borbe za odseke postojank vzhodno od F o r-b a c h a. Z lastnimi protinapadi smo okrog Saargemiinda ponovno osvojili izgubljeno ozemlje. V srednji Italiji se nadaljuje bojni odmor. Angloameriškl strahovalni bombniki so slabše napadli zahodno Nemčijo. Severnoameriški oddelki so vrgli bombe na stanovanjske predele L i n c a. London je bil tudi včeraj pod našim daljnostrclnim ognjem. Po dokončnih ugotovitvah se je pred izlivom Temze potopil oskrbovalni parnik, o katerem smo javili v vojnem poročilu z dne 18. februarja, da so ga torpedirale naile najmanjše podmornice. Stockholm, 19. febr. Med Francijo m zavezniki je nastala nova kriza, ki bo imela morda resne posledice. To pot pa jo očividno udeležena tudi Sovjetska zveza. Tako pravi vsaj newyorško poročilo »Stockholms Tidingena« o de Gaullovi odklonitvi Rooseveltovega povabila. Poročilo pravi namreč, da pripisuje de Gaulle RooseveJtu glavno krivdo, ker ni bil povabljen na konforenco v Jalti. De Gaullova odklonitev Rooseveltovega povabila je Izzvala v francoski vladi veliko ogorčenje in močna nasprotstva. Zunanji minister Bidault je svetoval de Gaullu, naj sprejme Rooseveltovo povabilo. Veliko razočaranje, ki je nastalo zato, ker ni bila Francija povabljena v Jalto, je vzbudilo v ostalem ozračje nezaupanja glede obnašanja zaveznikov napram Franciji. Odnosi med Francijo in tremi zavezniki so tako napoti, da Francija morda ne bo sledila Angliji, Združenim državam in Sovjetski zvezi pri njihovih evropskih načrtih Kaže, da je Stalinovo obnašanje v Jalti vzbudilo nezaupanje Francije tudi napram Sovjetski zvezi. Ne da bi so s Francozi posvetoval, je Stalin očividno pristal na različno koncesije glede fran-oosko-sovjelskega zveznega razmerja ter je tako močno zmanjšal možnost franco-sko-sovjetske akoije. Po odklonitvi de Gaulla, da bi obiskal Roosevelta, smatrajo po londonski vesti »Stockholms Tidningena t kot samo ob sebi umevno, da Roosevelt v bližnji bodočnosti ne bo obiskal Pariza ter da ne bo de Gaulla ponovno povabil v Ameriko. Splošno Rabeljsko delo se pričenja Berlin. 18. febr. Nemško časopisje danes ostro nasprotuje prvi deportaciji nemških delavcev v Sovjetsko zvezo. Naslovi kot: »Nas odgovor — neizprosen boj proti trgovcem s sužnji« in »Naša politična vojna in naš meč sta jamstvo za nemško ohranitev«, »Prve deportaeije so znamenje z ognjem« označujejo enotno voljo nemškega naroda boriti se proti »sklepu trgovine s sužnji iz Jalte«, kakor jih imenuje list »Morgen Poste. »Volkischer Beobachter« ugotavlja, da sovražniki nočejo samo uničenja državnega obstoja Nemčije, marveč predvsem psihični izbris nemškega naroda. V načrtu konference v Jalti, tako piše list nadalje, zavzema nemški delavec posebno mesto. Do poslednjega ostanka svoje delovne moči naj bi garal v sibirskih tovarnah j pod bičem boljševiških komisarjev. Dejstvo deportaeije tisočev nemških delav- i cev v Sovjetsko zvezo dokazuje, tako piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da boljševizem nikakor ne namerava iztre- I biti samo inteligence, marveč da je i usmerjen njegov uničevalni načrt brez I izjeme proit vstrm, teko vojakoia, kia&- s toni kot delavcem. To, da razširjajo ameriški viri poročilo o deportaciji nemških delavcev brez kakšnega sledu občutka za sramotnost tega postopanja dokazuje, da preveva angloameriško in sovjetsko uničevalno voljo proli nemškemu narodu isti duh. Ce upajo nasprotniki Nomčije, da bodo s takšnimi grožnjami odvzeli nemškemu narodu moralno trdnost ter da bodo brutalno omajali nemško voljo do življenja, da bo ta narod dvignil roke in da bo pripravljen na vse, potem no vidijo, tako piše »Berliner Morgenpost«, da bodo imele njihove grožnje ravno nasproten učinek. Ce je bilo kar koli, kar bi lahko vzbudilo pri vsem nemškem narodu sveto jezo ter mnogo tisočkrat oja-čilo njegovo voljo, osvoboditi nemški življenjski prostor enkrat za vselej od teh večnih mučilnih duhov, potem je to boljševiška sla po divjanju, ki se skuša sedaj razširiti v gotovih delih nemške zemlje. Nemške energije so bodo gigantsko stopnjevale in svet bo doživel, da se bo to ravno v pravem času izpreme-menilo tudi v vojaški učinek. smatrajo, da se bo Rooseveltovo »tališče do de Gaulla sedaj še bolj zaostrilo ter da se l>o položaj Francozov v VVashingto-nu poslabšal. Bern, 19. febr. O krizi Roosevelt do Gaulla je izvedel diplomatski sodelavec »Exchanga« od visokih francoskih osebnostih, ki imajo zveze s Quai d' Or-sayem sledeče: Dejstvo, da jc Roosevelt povabil de Gaulla naj bi se na povratku sestal z njim v Alžiru, da bi dobil izčrpno poročilo o krimski konferenci, je prav tako resnično, kot dejstvo, da je de Gaulle to povabilo odklonil. Sedaj, ko so vse to objavili, povemo lahko tele podrobnosti: Odklonitev je sledila po vladni seji v sredo ter so je v četrtek zjutraj sporočili ameriškemu veleposlaniku. Istočasno pa jo de Gaulle povabil Roosevelta, naj pride v Pariš. Opozoril ga jo na obljubo, ki jo je dal predsednik v Washing-tonu. Nadalje so sporočili veleposlaniku, da bo mogla francoska vlada šele takrat zavzeti stališče o krimski konferenci, ko bo razjasnila nekatero točke. Veleposlanik si jo prizadeval, da bi prepovoril do Gaulla ter ga je nujno prosil, naj ne prepreči razgovora z Rooseveltom. ker želi doseči predsednik takojšnjo in popolno jasnost za obe državi. De Gaulle pa Je vztrnlal pri trditvi, pri čemer se je opiral na to, da je sprejela ta sklep vsa francoska vlada ter da jo mnenja, da so potrebni z Rooseveltom samo formalni, no pa »osebni« razgovori. Roosevelt je bil obratno mnenja, da ne more priti v Pariz, ne da bi potem obiskal ludi Ix>ndon. Nek visok član francoske vlade jo zagotovil nato »Exchangovemu< dopisniku: Poudarili bi radi, da niso francoska mesta prelomila dano besede o tajnosti vse stvari. Boji na Corregidorju Tokio, 17. febr. Severnoameriške čete so pričele 16. t. m. zjutraj s pristajanjem na otočni trdnjavi Corregi-dor, ki leži v zalivu Manile. V južnem delu otoka so v teku ogorčeni boji, v katere so posegle tudi sovražne letalske pristajalne čete. Po pripravljenem bombardiranju i z, zraka je 13. februarja začela obstreljevati otok sovražnu mornariška skupina, ki so jo sestavljale: dve bojni ladji, 4 križarke in 5 rušilcev. 20 iskalcev min je skušalo istega dne pripraviti prevoz, vendar pa so jih japonske obalne baterije prisilile k umiku, predno so dosegli minske zaporo. V zadnjih dneh so opazili deset prevoznih ladji s četami v vodovjih otoka, tako da je bilo možno že takoj računati s tem, da bo sovražnik poskušal vdreti v manilski zaliv ali si nazaj osvojiti Corrcgidor, ki so ga Japonci v maiu 1942 v drzne« napadu osvojili (totem ko Jo meseco delal na veliki pod-mornici ter se jo dolgo časa bavil s tem novim orožjem. Bil je kot vsi njegovi tovariši skrlino pripravljen na novajim« telesno zahteve te vožnjo. Tri dni je jedel samo lahko hrano. Sredstev proti spanju ni uporabljal. Vse v njem se j« sedaj osredotočilo na veliko priliko. Ko jo nastopil mrak. Jo bil že na operacijskem področju. Bil Jo sam, nekaj mnjli-nega plavajočega v gosti megli. Videlo se je komaj miljo daleč. Odprl je pokrov ter sedel na rob, da bi boljo videl. Rav. no je hotel zlesti nazaj v notranjost čolna, ko se je pojavil v neposredni bližini nek rušilee. Nasprotnik ni ničesar slutil. Podmorničar Jo izstrelil en torpedo. Ali je bila razdalja premajhna, ali |>a hitrost nasprotnikove ladje prevelika, torpedo ni eksplodiral. Zopet Jo bil mladi po morščak sam. Počasi so jo pričelo daniti. Nenadoma se Je pojavil nek drug rušilee. Podmorničar jo izstrelil drugi torpedo. Ko Je bil izstrelek ravno na |«1 poti. jo nenadoma pojavila vmes neka petro-lejska ladja, ki je peljala v obratni smeri. Toda v istem trenutku jo žc sledila eksplozija in videti je bilo velik plamen. Nasprotnik Jo bil zadet, a seveda drug, kot jm je mislil podmorničar. Toda kmalu se jo zaslišal groin vodnih borab-Majhno vozilo se je takoj obrnilo ter *o z vso naglico odpeljalo nazaj v oporišče. Tito se ne zmeni za krimsko izjavo Bern 17. febr. Da bi vsaj na zunaj vzbudil vtis gotovih pristankov, ki sta jih Churchill in Roosevelt na Krimu dosegla, je dobila krimska izjava v srbskem vprašanju stavek, po katerem liodo sprejeti v protifašistični svet, ki ga jo osnoval Tito, člani bivšo skupščino, ki so niso >kompromitirali«. Poleg Suba-šičevega kroga naj bi se vrnili v Beograd tudi drugi nadaljnji krogi jugoslovanskih beguncev, da bi razširili podlago Titove vlade. Kako malo resno pa jemlje Tito te koncesije, kažo izjava Titovega projiagandnega ministra Ribnikarja, ki je ugotovil pred zastopniki časopisja, kakor trdi agencija Reuter, da je izzval ta svet v beograjskih demokratskih krogih veliko presonečenjo. Ta omenjeni parlament Je bil izvoljen pod fašistično zakonodajo ter predstavlja najpodkuplji-vejšo nedemokratsko elemento države, ki so deloma pobegnili, deloma pa bili ubiti. Nobenega ni, ki bi ne bil kompromitiran ter je že sedaj najavil, da ne-kompromitirnnih članov bivše skupščino sploh ni. Na ta način prehaja proko krimsko izjave k dnevnemu redu in jo malo dvomljivo, kakšna usoda groz.i eventuelnim povratnikom v Beogradu. Titov zastopnik jo v ostalem o nameravanem Subašičevem prihodu izjavil, da jo potrebno najprej videti, nli jo Subašič pripravljen izpolniti pogoje jiogodbe, torej dovršiti pod vrže nos t kralja Petra regentom, imenovanim v pogodili. Vsak up je pokopan Berlin, 17. febr. Arciszcvvski, Sel londonskih begunskih Poljakov jo potrdil na spreiemu novinarjev, tla bo odbil jaltski dogovor. Po poročilu >G6-teborgs Handels- und Scliiffuhrtszei-tungi jc iz.juvil Arciszevvski, da poljski narod ne verjame sovjetskim obljubam. Vsak izbor je čista fikeija, dokler ie Poljska pod nadzorstvom GPU-ja. Proti Sovjetom je dvignil obtožbo, da so odpeljali iz Poljske živilu in zlato. Razmere so sc poslabšale, odkar so se umaknili Nemci. Aretirani so bili častniki in vojaki poljske domovinske armade, ki so jih deloma deportirali, deloma pa ustrelili. Ta novinarski sprejem pa je moral, kakor javlja madridski časopis »Va«, predčasno prekiniti, ko ga je nek britanski novinarski zastopnik vprašal, nli misli kaj več storiti, kakor posedati po Londonu in govoriti. Omembe vredno je Reuterjevu ugotovitev, du jo Roosevelt brezobzirno v nasprotju /. dogovorom pristal na izročitev polovico Poljske Stalinu. Mikolajczyk se brani v pismu dnevniku >Daily Mail« proti trditvi, da je on igral gotovo vlogo pri ustvarjanju krimskega nučrta. /a ureditev meje morujo nositi tri velesile polno odgovornost. Varčujte z vodo! jSEOFEMC*. t oreh, 20. svečana 1045 - St. 40. Večerni tečaj v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica, 17. febr. Naši Primorci dobro vedo, da je ma-terni jezik tisti kl jih je in jih bo ohranil Slovence. Zato vse storijo da jim bo slovenska beseda ros domača. Prav radi se udeležujejo raznih prireditev iu iger, ne samo zato da pri tem radovednost pasejo, ampak da se tudi izurijo v materinščini. Ilirska Bistrica je prav gotovo eden tiatih krajev na Primorskem, Id gornje v polni meri vrli. Slovenakeg« Časopisja tu vedno primanjkuje, tako vnelo tukajšnji prebivalci tega jo po ujem. Kar nenasitni »o pa naši ljudje glede sloven-skih knjig, katerih je v ta kraj bilo poslanih že ogromno število. Več kot polovica knjižnice je vedno v prometu. Ilirska Bistrica pa jo šla v svoji vnemi ie naprej. Kaj je novega pri naših sosedih? S Koroškega Kuhinja ta mladino. Celoška okrožna uprava nur. soo delavske zveze je poskrbela za kuhinjo. kjer bodo mladostnik! prejemali vsak dan teriio ln obilno kosilo po 70 to-nigov za osi bo. Nesreča zaradi Izstrelka. Te dni so je v Strpni vesi pri Dobrll vesi pripetil prav žalosten primer, kjer so našli izstrelek zunaj na polju ln ga doina v sobi odprli. Izstrelek so js s tako silovitostjo rnzpočil, da se jo podrl strop in je odtrgalo desno roko 75 lot-netnu lastniku hiše Mihaelu NViillu In mu povzročilo hude opekline. Njegova 30 letna elnalia je utrpela opeklino po vsem telesu, zlasti po obrazu ln rokah. Oba ponesrečenca so takoj prepeljali v celovško bol-nišn.oo Ta žalostni primer nas sprt opozarja, da naj se izstrelkov nikar no doti-kamol Smrtna kosa. Zaradi letalskega napada •ta umrla 33 lelna liana Kijavee, rojena Ahao in njen sorodik, 50 letni lesni prekupčevalca Hans Ahao iz Celovca. Pokopana sta bila 11. februarja t. 1. v Blačnh okTaj fimohor. — Daljb Je umrla v Coloven 73 letna Frančiška H ob iS. V spomin poročnika Ivana Žvana Komaj pred tednom •1 odhajal. Roko si nam dal v slovo, naamehntl si se, »zbogom lo na avl. denje, ko zopet pri. dem,« si rekel In odšel, poln načrtov ln lelja, da bt uspešno branil dom. Veael st bil TI, ve. seli to bili Tvoji fantje, ko ste se r ranem zimskem Ju. irn peljali proti trpeči Dolenjski, kl ras Je klicala. V srcu TI Je bilo lepo, upal al, da boš zopet doprinesel nekaj žrtev za vsta. JenJe. In glejl Vsemogočni Bog je sprejel Tvojo dobro voljo ln TI naložil največjo Irtev — žrtev življenja. Tam na Dolenjskem si omahnil po Njegovi odločitvi že nekaj dni po prihodu. Zločinska krogla Je ▼ hipu pretrgala Tvoje delo ia življenje naroda. To delo si začol že v avgustu 19«, ko si ilopii v Vaške straže. Bela Krajina, naša Ralvarija, To Je takrat sprejela T svojo sredo, na njenih poljanuh si med prvimi jjj^boj proti zločinskemu komunizmu. Skup. no a prijatelji lz Topile ln okolles, na katere si v tistih težkih dneh tako močno vplivaj, si se odločil v svojem pravem spoznanju za ta boj. Brez strahu pred trpljenjem ln žrtvami st, čeprav ie mlad, itopll T vrsto prvih kladlvarjev naše svobode. Kratke dopuste, ki si jih dobil, >1 izrabil za nadaljevanje študija. Vedel si, da Te čakajo mlada srca, kl jim boš moral vse življenje samo dajati. Bogatil ti tato svoj duhovni zaklad, ki naj bi bil poleg Tvo-Joga velikega duševnega bogastva vedno na ttežaj odprt mladini. A zaman ho čakala mladina na Tcbel Ne boš JI učitelj ln vzgojitelj na zemlji, preje si moral — morebiti prav zanjo — darovali svoje Ilvljenjel Drogi Ivani Tudi velike želje, da bi svojega dragega očota - mučenoa, kl so ga zločinci umorili o binkoitlh 1943, pokopal ▼ blagoslovljeno zemljo, nisi mogel Izpolniti. Preje si se združil « njim pri Bogu, kjor bosta v zboru tisočer drugih nedolžnih žrtev prosila za mimo ln leplo bo. dočnost svojega naroda. Zbogom, dragi Ivan, In Iskrena hvala ■a veliko Srtevl iininiiiinmmnniiii DENAR V STRANIŠČU bi morda še ne bil izgubljen, če bi visel na žebljičku za higijenski papir. Toda zanj ni rešitve, če ga voda odnese v kanal. Ravnateljstvo mestnega vodovoda je na podlagi skrbnih proučevanj in statistike ugotovilo, da^za-radi pokvarjenih naprav v straniščih izteče na leto 1 milijon m* vode _ne-izrabljene, torej preveč. Ta množina vode stane 1,200.000 lir. Za črpanje te vode v rezervoar se porabi 1000 ton premoga, kar bi zadostovalo 400 do 500 družinam za kurjavo vse leto. Zato: BOJ POTRATIt Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani X Gorenjskega Umrla je v Kranju 83 letna Rezika Dom. zl, roj, snažno ln popolnoma čisto snežno tenčloo. Rakovničan že vozi Rnkovničan — tako pravijo tramvaju na dolenjski cestnoželezniškl progi - Je začel vo. tltl. V ponedeljek dopoldne eo najprej progo pregledali. Jo očistili razne navlake ln na nekaterih mestih popravili. Najprej je Roke, oborožene z bodali, dobijo manj bitk kot roke, ki se dvigujejo k nebu. (Ivana