PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 231 (8324) TRST, sobota, 30. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČEN POLITIČNI DEL TANAKOVEGA OBISKA Dogovor med Kitajsko in Japonsko o navezavi diplomatskih odnosov Tokio priznal pekinško vlado kot edino zakonito vlado Kitajske - Prekinjeni odnosi med Japonsko in Formozo PEKING, 29. - Kitajska in Japonska sta z današnjim dnem ponovno navezali redne diplomatske odnose ter se dogovorili za nadaljnja pogajanja, ki naj privedejo do podpisa pogodba o miru in prijateljstvu. Istočasno je Formoza prekinila diplomatske stike s Tokiom. Formalnost podpisa skupnega poročila je potekla v svečanom vzdušju v zavesti, da gre za zgodovinski trenutek, ko sta obe državi odprli novo stran v sicer dokaj razburljivi zgodovini svojih medsebojnih odnosov. Uradno poročilo se začanja z Ugotovitvijo, da sta Kitajska in Japonska sosednji državi ter da obstaja tradicionalno prijateljstvo med obema narodoma. Takoj v uvodu Japonska stran priznava odgovornost Japonske za Ogromno škodo, ki jo je vojna v preteklosti prizadejala kitajskemu narodu, ter izreka svoje globoko obžalovanje. Japonska pristaja tudi na tri načela, ki jih je postavila pekinška vlada za obnovitev diplomatskih stikov. Poročilo se nadaljuje, da Japonska in Kitajska kljub razlikam v družbenih sistemih «morata in mo-reta» navezati miroljubne in prijateljske odnose. Normalizacija teh odnosov ter razvoj dobrososedskih in prijateljskih stikov med obema državama — dodaja dokument — sta v interesu obeh narodov ter •iiuaiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiitiiimiumummumimHMiiiiiiiiiniiiiMiiimiiiiiiiiiHiimnuiiiuHiiiHi POLEMIKE MED SOCIALISTI 0 ODNOSU DO VLADE Sestanek sindikalistov s kmetijskim ministrom Stališče CGIL glede perečih sindikalnih vprašanj - Danes seja vlade RIM, 29. — V političnem življenju so še vedno v ospredju tri najpomembnejša pereča vprašanja: priprave za sindikalno jesen, priprave za pričetek zasedanj parlamenta in odnosi v strankah zlasti z vidika socialističnega kongresa, ko je že v polnem teku predkongresna kampanja in z njo tudi polemike med predstavniki struj v PSI. Predstavniki federacije CGIL, CISL in UEL so se danes ponovno sestali z ministrom za kmetijstvo Natalijem, s katerim so že pred dobrim tednom razpravljali o cenah kmetijskih pridelkov, tokrat pa so bile na dnevnem redu strukture kmetijstva in z njimi povezane reforme. Sindikati so bili predvem zainteresirani za načrte, da se izvede modernizacija kmetijstva, s čimer pa so seveda povezane tudi cene in ukrepi Skupnega evropskega tržišča. Sindikati so zaradi tega mnenja, da je nujen vsedržavni načrt kot tudi deželni načrti, katerih izvajanje bo slonelo na deželnih ustanovah za razvoj kmetij-gtva. V ta okvir spadajo tudi nerešena vprašanja spolovinarjev in obnpvitev zakona za kmetijske najemnine. V zvezi z zadnjim zasedanjem izvršnega odbora Federacije CGIL, CISL in UIL, na katerem se niso mogli dogovoriti za enotno sindikalno akcijo, je danes tajništvo CGIL izdalo oprezno uradno sporočilo, ki ni niti med vrsticami polemično in v katerem se najmočnejša italijanska sindikalna organizacija sklicuje na skupno izdelane predloge, ki predstavljajo osnovo za rešitev vpra šanj, ki zanimajo vso državo. CGIL ugotavlja, da so delodajalci vedno bolj napadalni, vlada pa se izmika in nadaljuje s politiko zavlačevanja, ki traja že dve leti. V takem položaju je nujna enotna in široka mobilizacija vseh delavcev, da se zagotovi raven zaposlitve, reševanje socialnih vprašanj in nove delovne pogodbe. CGIL poziva svoje organizacije, da so pobudnice skup-pnih skupščin, na katerih naj se razpravlja o skupno izdelanih pred logih in obširno preuči položaj. Načelnik socialistične parlamentarne skupine Bertoldi je danes v Genovi govoril o vedno večji možnosti enotnih stališč na socialističnem kongresu, češ da je tudi De Martino ugotovil, da tako KD kot PSDI in PRI v bistvu izsiljujejo socialiste in jim predlagajo nesprejemljivo centristično vlado, kar seveda pomeni za celotno PSI, da je nujno prisiljena preiti v opozicijo in voditi oster boj s tako imenovano demokristjansko centralnostjo. Na to stališče, kot tudi na podobna stališča, ki so jih že pre, izrekli Mancini in drugi, je danes ostro odgovorila De Martinova struja «Riscossa socialista* s poluradnim sporočilom, v katerem govore o teoriji «kartela levice v PSI*, ki govori o obnovitvi razgovora s katoličani v dolgem in zelo dolgem razdobju. V tem poročilu nadalje ugotavljajo, da De Martino ni govoril razdobjih, temveč o zelo veliki nevarnosti preokreta na desno z vsemi možnimi protidemokratičnimi in prevratniškimi posledicami. V tem okviru predvideva De Martino za PSI edino stvarno in odgovorno politiko programiranja in reform v jasnem demokratičnem in protifašističnem obeležju z jamstvi za metodo in za vsebino. Socialisti ne morejo biti niti posredno soodgovorni za centrizem. To pa bi bil. če bi sprejeli takšna politična stališča, da bi govorili o možnosti dolgega razdobja centrizma, s čimer bi nudili demokraciji nevaren alibi za nadaljnji preokret na desno. Danes se bo sestala vlada, ki pa nima na dnevnem redu pomembnih vprašanj, saj je na zelo enostaven način potegnila iz zaprašenega arhiva 64 manj pomembnih ukrepov, kj so bili na dnevnem redu že prejšnje vlade. Zanimivo je zaradi tega. da vlada tudi tokrat ne bo razpravljala o ključnih gospodarskih vprašanjih, niti ne bo obravnavala barvne televizije in končno ne bo rešila zapletenega vprašanja plač visokih državnih funkcionarjev. Predsednik vlade Andreotti je danes odgovoril predsedniku deželnega odbora Sardinije, ker je vlada prepustila otok Maddailena za oporišče ameriških atomskih podmornic. Andreotti pravi, da bodo o tem govorili v parlamentu 6. oktobra. Direkcija KPI se bo sestala v četrtek 5. oktobra. Kitajska delegacija v FIAT DUNAJ, 29. — Generalni tajnik avstrijske ljudske stranke Kolhmo-ier je vodil sejo političnega biroja evropske zveze demokristjanskih strank, ki je pripravil 11. kongres zveze. Italijanski predstavnik odv. Bemassola se je ob tej priložnosti sestal z voditelji avstrijske ljudske stranke, s katerimi je razpravljal o dvostranskih vprašanjih in jih uradno povabil na obisk v Italijo. bosta prispevala tudi k popuščanju napetosti v Aziji in k zaščiti svetovnega miru. Uradno poročilo našteva nato devet točk kitajsko-ja-ponskega dogovora. 1. Dosedanje nenormalno stanje med Kitajsko in Japonsko se preneha ob datumu objave uradnega poročila. 2. Japonska vlada priznava vlado LR Kitajske kot edine zakonito vlado Kitajske. 3. Kitajska vlada potrjuje, da je Formoza neodtujljiv del njenega teritorija. Japonska vlada popolnoma razume in spoštuje to stališče ter bo spoštovala člen 8 potsdamske deklaracije (ki izključuje japonsko suverenost nad Formozo — op. ur.). 4. Kitajska in Japonska sta sklenili navezati diplomatske odnose začenši z 29. septembrom 1972. Obe vladi bosta sprožili vse potrebne ukrepe za ustanovitev in delovanje veleposlaništev v obeh prestolnicah ter bosta izmenjali veleposlanika, brž ko bo to mogoče. 5. Kitajska vlada se v interesu prijateljstva med obema narodoma odreka zahtevi po povračilu vojne škode. 6. Obe vladi sta sklenili navezati trajne prijateljske in miroljubne odnose na osnovi načel medseboj-, nega spoštovanja suverenosti in teritorialne nedotakljivosti, nenapadanja, nevmešavanja v notranje zadeve, enakopravnosti in obojestranske koristi ter miroljubne koeksistence. V skladu z omenjenimi načeli in z listino Združenih narodov se obe državi obvezujeta, da bosta vsa nesoglasja v medsebojnih odnosih reševali z miroljubnimi sredstvi brez uporabe sile ali groženj s silo. 7. Normalizacija odnosov med Kitajsko in Japonsko ni naperjena proti drugim državam. Nobena od obeh držav si ne bo skušala lastiti hegemonije v Aziji in na Pacifiku, obe državi pa bosta nasprotovali vsakemu morebitnemu poskusu druge države ali skupine držav, da bi uvedla podobno hegemonijo. 8. Za utrditev in razvoj odnosov sta se obe vladi dogovorili, da se bosta pogajali z namenom, da pride do podpisa pogodbe o miru in sodelovanju. 9. Končno sta se vladi dogovorili, da bosta začeli pogajanja za sklenitev sporazumov o trgovini, plovbi, letalstvu, ribolovu v skladu s potrebami in ob upoštevanju že obstoječih konvencij. Skupno poročilo so podpisali Čuenlaj in Tanaka ter oba zunanja ministra. Takoj po svečanosti podpisa poročila je japonski zunanji minister Ohira imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je mirovna pogodba iz leta 1952 med japonsko vlado in Čan-kajškovim režimom zapadla ter da jo je treba smatrati za neveljavno. Minister je tudi povedal, da bodo japonsko veleposlaništvo v Taiva-nu in taivansko v Tokiu zaprli, ko bodo opravljene potrebne formalnosti. Popolnoma drugačna je bila seveda danes atmosfera na Formozi. Čankajškova vlada se je takoj po objavi kitajsko - japonskega uradnega poročila sestala na izredni seji, na kateri je sklenila takoj pretrgati odnose s Tokiom. Objavili so tudi uradno poročilo, ki med drur m govori o »perfidnem dejanju* japonske vlade ter o «po-bratenju s komunisti*. Ameriški nadzvočni lovski bombniki »F 111» so včeraj bombardirali železniško progo, ki povezuje Hanoi s kitajsko mejo. To je bilo prvič po letu 1968, da so se Američani poslužili teh letal v Vietnamu. Večje število teh letal so poslali pretekli teden iz ZDA na Tajsko, kjer imajo Američani veliko letalskih baz. Na sliki tri nadzvočna letala «F 111» pred včerajšnjim napadom na severnovietnamsko ozemlje iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KLJUB ZADNJIM GOVORICAM 0 ODLOČILNIH PREMIKIH NA TAJNIH POGAJANJIH ZA VIETNAM ŠE NI BILO -BISTVENIH NAPREDKOV To je vsaj uradno stališče washingtonske vlade Van Thieu glavna ovira na poti k politični rešitvi WASHINGTON, 29. - Zadnji dvodnevni razgovori med Nixonovim odposlancem Kissingerjem ter se-vernovietnamskima pogajalcema Le Duc Tojem in Xuan Thuyjem so bili «pomembni», niso pa privedli do toliko pričakovanega «bistvenega napredka*, ki bi omogočil rešitev vprašanja o novi juinovietnamski vladi. To je uradno stališče ameriške vlade po zadnjih nekontroliranih vesteh, po katerih naj bi tajna pogajanja med VVashingtonom in Hanoiem stopila v odločilno fazo. To stališče je bolj ali manj potrdil ameriški obrambni minister Melvin Laird, ki je dejal, da pogajanja «še nikoli niso bila tako resna*. Vsekakor pa tudi danes politični opazovalci opozarjajo na nekatera dejstva, ki naj bi kazale, da se v pogovorih za rešitev vietnamske krize vendarle nekaj premika. Eno od teh dejstev naj o: bil napovedani odhod Kissingerievega asistenta generala Haiga v Saigon na pogovore s predsednikom Van Thieu-jem. Namen potovanja neg bi bil preučiti možnost, da bi v Sai-gonu sestavili koalicijsko vlado, kot jo zahtevata Severni Vietnam in južnovietnamska revolucionarna vlada, ne da bi to pomenilo strmoglavljenje Thieujevega režima. V sedanjem položaju je namreč jasno, da je prav Van Thieu glav- na ovira na poti h kompromisu o politični bodočnosti Južnega Vieta-nama. Sam Van Thieu je danes še enkrat zavrnil možnost sestave vlade, v kateri naj bi bili zastopani | sedaj ukvarjala predvsem z ustvar- i !■ 1 ■ i _• rnu: • ion i n m nnuarta to tr TTtrr*/-»r\i Do vlade čuenlajem. Do normalizacije odnosov med Bonom in Pekingom je prišlo relativno pozno, ker se je Brandtova vlada do Ameriške vojaške oblasti nemudoma «vzele v varstvo osvobojene pilote tudi »komunisti*. Thieu se je v današnji izjavi zavzel za prekinitev ognja v vsej Indokini ter dopustil tudi možnost prenehanja ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, vendar je dal odločno razumeti, da ne misli odstopiti niti v primeru, da bi to zahtevali njegovi ameriški zavezniki. Mednarodna nadzorna komisija za Vietnam je medtem sporočila, da bo svoj sedež preselila iz Saigona v Hanoi. Komisija, ki so jo sestavili po ženevski konferenci iz leta 1954 in v kateri so Indija, Poljska in Kanada, je sklenila zapustiti Saigon, potem ko tamkajšnje oblasti niso dale vstopnega vizuma indijskim članom komisije. Obnovitev odnosov med ZR Nemčijo in L. R. Kitajsko Scheel obišče 10. oktobra Kitajsko BONN, 29. — Danes so uradno sporočili. da bosta Ljudska republika Kitajska in Zvezna republika Nemčija 10. oktobra vzpostavili diplomatske odnose, ko bo v Pekingu na obisku nemški zunanji minister Scheel. Sporočilo o obnovitvi diplomatskih odnosov so istočasno objavili v Bonnu in v Pekingu, kjer so se danes zaključila pogajanja, ki so trajala dva meseca. V poročilu je rečeno, da bo nemški zunanji minister obiskal Peking od 10. do 14. oktobra na vabilo kitajskega zunanjega ministra čipengfeja. Preliminarne razgovore sta vodila za Nemčijo ravnatelj za politična vprašanja pri ministrstvu za zunanje zadeve Von Stade in predstavnik uradne kitajske agencije »Nova Kitajska* Vangšu. Pogajanja so se pričela julija, ko je Kitajsko obiskal predsednik komisije za zunanje zadeve nemškega parlamenta bivši demokristjanski zunanji minister Schroeder. V poročilu je nadalje rečeno, da bo Scheel v Pekingu podpisal uradno pogodbo o obnovitvi diplomatskih odnosov in da bo prišlo do imenovanja veleposlanikov. Nemški zunanji minister se bo razgovarjal tudi o dvostranskih odnosih in o mednarodnem položaju s predsednikom kitajske janjem novega ozračja v Evropi. Peking se v to ni vmešaval, čeprav so hoteli prej videti, kakšen bo izid pogajanj med Bonnom in Moskvo. Med Kitajsko in Nemčijo ni odprtih vnra-šanj, saj Nemčija tli nikoli imela diplomatskih odnosov s Formozo, po drugi strani pa je Kitajska že izjavila, da bo podprla vključitev obeh Nemčij v OZN. Britanski premier v ponedeljek uradno obišče Italijo LONDON, 29. — Predsednik britanske vlade Edvvard Heath bo v ponedeljek in torek uradno obiskal Italijo. Glasnik britanske vlade je danes na tiskovni konferenci govoril o tem obisku in je dejal, da bodo z italijanskim predsednikom vlade in z drugimi italijanskimi predstavniki razpravljali predvsem o evropskih vprašanjih, saj predstavlja ta obisk pripravo za pariško zasedanje na vrhu. Zelo pomembni so tudi zunanji odnosi evropske skupnosti in predvsem odnosi z ZDA in Japonsko. Glede ostalih vprašanj, pa je glasnik britanske vlade dejal, da nameravajo v Rimu razpravljati o odnosih z Vzhodom in o predvideni konferenci o evropski varnosti. To vprašanje je povezal s položajem na Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu ter z razvojem stikov z državami v razvoju. PISMO 12 RIMA niiiiiiiiiiimuiniiiiiimnimiiiiiiiiiiimiiimuitiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiifiiimiiiiiiiiiMiiiiiimmmmiiiiiiiiiiin ODGOVOR V SKUPŠČINI NA VPRAŠANJE POSL BRANKA FURLANA Kosin o pravnem statusu prebivalcev bivše coneB «Aktivizirajo se sile, ki so jim napoti dobri odnosi med državama* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — »Dejstvo, da je Italija končno uredila pokojnine tudi tistim delavcem — jugoslovanskim državljanom, ki so od leta 1920 do 1926 bili zaposleni na takratnem italijanskem ozemlju, je samo po sebi pozitivno. Ni pa sprejemljiv postopek, ki ga izvaja italijanska stran pri priznavanju te pravice jugoslovanskim državljanom* — je izjavil načelnik urada izvršnega sveta Slovenije za mednarodno sodelovanje Marko Kosin, ko je danes v slovenski skupščini odgovarjal na poslanska vprašanja. Poslanec Branko Furlan je zahteval odgovor na vprašanje, kako pristojni jugoslovanski organi ocenjujejo postopek, da se jugoslovanski državljani s področij občin Koper, Izola, Piran, ki hočejo realizirati to pravico, obravnavajo kot italijanski državljani, ki živijo v coni B londonskega sporazuma. Ta postopek je — kot znano — naletel na obsodbo jugoslovanske javnosti. V odgovoru predstavnika izvršnega sveta Slovenije je poudarjeno, da je »v odnosu med suverenimi in enakopravnimi državami povsem neobičajno, da ena država opravlja postopek za priznanje pokojninskih in drugih pravic brez so- 1 \ |! . C E “ 6 NEW YORK, 29. - Trije ameriški piloti, ki jih je Severni Vietnam pretekli teden osvobodil, so danes dospeli v New York, kjer jih je ameriška varnostna služba takoj «vzela v varstvo*. Osvobojenim pilotom so samo dovolili, da so objeli svojce, nato pa so jih vkrcali na vojaška vozila ter jih odpeljali v tri različne vojaške bol- nišnice. Ameriške oblasti niso niti dovolile časnikarjem, da bj se približali osvobojenim pilotom. Delegacija ameriških pacifistov, ki je pospremila tri pilote iz Ha-noia v New York, je ostro protestirala zaradi ravnanja washing-tonske vlade, kj so jo obtožili, da ni izpolnila danih obljub. Pilotom so namreč zaffrtovili, da bodo lahko preživeli nekaj dni v družini, preden bi prišli v roke Pentagonu. Neki član delegacije pacifistov je tudi povedal, da je že med poletom iz Kopenhagna v New York neki ameriški major prisilil pilote, da so oblekli ameriško uniformo. Japonika in Kitajska sta z včerajšnjim dnem navezali diplomatske odnose ter bosta v najkrajšem času izmenjali veleposlanika. Uspeh obiska japonskega premiera Tanake, ki se danes vrača v domovino, je bil torej popoln. Med obema državama obstajajo še nekatera odprta vprašanja, vendar sta se obe strani že dogovorili o nadaljnjih pogajanjih, ki naj privedejo do podpisa mirovne pogodbe. Čankajškov režim pa je pretrgal diplomatske odnose s Tokiom. Po dolgih in mučnih pogajanjih, ki so se zavlekla vso noč, (Nasliki: prvi stik osvobojenih pilotov s svojci po dolgem ujet- je bil dosežen sporazum med u-ništvu v Severnem Vietnamu). I pravo ACEGAT in uslužbenci, ki so pred tremi meseci začeli stavkovno akcijo. Doseženi sporazum omogoča že v prihodnjih dneh popolno normalizacijo javnih prevoznih storitev v Trstu in obnovitev 13 rednih avtobusnih prog, ki jih je zaradi stavke ACEGAT »zamrznila*. Podoben sporazum je bil dosežen tudi na pokrajini, kjer so u-siužbenci pričeli z včerajšnjim dnem stavkovno akcijo. Stavko so prekinili ob 14. uri, ko so pokrajinski uslužbenci ratificirali doseženi dogovor. Včeraj se je v Trstu pričel teden francoskih vin in prehrambenih artiklov S tem v zvezi se je večje število trgovskih obratov prijavilo za poseben natečaj. delovanja z diržavo, v kateri živijo delavci, ki imajo do tega pravico in ki so državljani te države. Med predpisanimi dokumenti za priznavanje pokojnine zahtevajo tudi formular prošnje, ki zahteva od jugoslovanskih državljanov, da od generalnega konzulata v Kopru prosijo za potrdilo, da so ohranili status italijanskega državljana. Tak postopek — je dejal Kosin — govori o tem, da so se ponovno aktivirale sile, katerim so napoti dobri odnosi med obema državama, kakor tudi pozitivni procesi v Evropi in ki si celo prizadevajo, da vprašanje pokojnin izkoriščajo za oživljanje teze o nekakšni coni B, nad katero naj bi Italija imela nekakšne »posebne* pravice. Znano pa je — je dejal Kosin — da cona B že davno ne obstaja več in da obstaija samo suverena Jugoslavi ja, kar je ponovno potrdil s svojo izjavo tudi italijanski minister za zunanje zadeve Aldo Moro 21. januarja 1971. leta. Kdor zanika stanje na osnovi mirovne pogodbe in memoranduma o soglasju — je dejal Kosin — ta avtomatično odpira vprašanje statusa ozemlja, ki je na osnovi londonskega memoran duma prišlo pod upravo republike Italije. Izvršni svet Slovenije ocenjuje tak postopek italijanskih u-stanov in organov v obalnih občinah kot nespoštovanje mednarodnih dogovorov in kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije, kar ni v skladu z dobrimi odnosi med obema državama. Načelnik urada za mednarodno sodelovanje je 8. septembra tega leta opozoril generalni konzulat republike Italije v Kopru o nedopustnosti takega postopka, izvršni svet pa je obvestil pristojne zvezne organe.* Bora Ratkovič V ponedeljek se prične kongres laburistov LONDON, 29. — V ponedeljek se v Blackpoolu prične kongres laburistične stranke, ki .je razbita na štiri struje glede vstopa Velike Bri-tanje v Evropsko gospodarsko skupnost Tudi ta teden vam bom govoril o Koloseju. Gotovo boste rekli: «Kaj pa nam ta človek toliko govori o nekem spomeniku, pa čeprav znamenitem, ko pa nas tare toliko važnejših problemov — Andreottijeva vlada, naraščanje cen, grožnja z referendumom o razporoki.» Takoj vam razložim. Epizoda s Kolosejem (toda kmalu bomo videli, da je vprašanje mnogo širše) je nekakšen simbol: simbol odstopa države od dolžnosti, ki ji pritičejo kot zaščitnici interesov skupnosti, v korist privilegiranih interesov špekulatorjev. če je res fin prav gotovo je res), da pomenijo umetniški zakladi javno bogastvo, potemtakem je naloga države, da za te zaklade skrbi in jih upravlja. Toda ker je ta država, ta vodilni razred, opravila svojo izbiro — politično in kulturno izbiro — ki pomeni kapitulacijo pred določenimi interesi, dovoljuje, da gre vse umetniško bogastvo po gobe, saj tiste, ki imajo oblast, niti najmanj ne briga, če se Kolosej poruši, če slike in kipe ogromne vrednosti kradejo in prodajajo v tujini, če se kulturna tradicija izgubi. Primer Koloseja nikakor ni edinstven, pač pa je popolnoma normalen. V Italiji je namreč najmanj tri tisoč arheoloških kompleksov — predvsem spomenikov — ki so v istem stanju kot Kolosej, kot milanski Duomo, kot Palatin itd. Točne podatke lahko najdemo v arhivu združenja «Italia No-stra». če pa upoštevamo še posamezne umetnine v muzejih, v cerkvah, v kolekcijah javnih ustanov, potem pa pridemo do astronomske številke 80 milijonov umetniških del, ki bi jih bilo treba nujno popraviti ali na kak drug način zaščititi pred uničenjem. Za sedaj je v teku nekakšno štetje, ki ga opravlja posebni urad, toda za izvedbo tega štetja bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in osebja potrebno — kot so uradno pojasnili — «ne-verjetno število let». Kot kaže, bomo torej tudi tokrat zvonili po toči, kot pravi pregovor. Po drugi strani pa razpolaga o-srednji urad s štirinajstimi restavratorji' V takem položaju soglašam z Giuliom Carlom Argonom, znanim umetnostnim kritikom, po katerem «je treba izbirati med špekulacijo in družbenim ter kulturnim prevrednotenjem zgodovinskih centrov*. Argan pravi tudi, da «samo kdor je nor ali v slabi veri lahko misli, da je mogoče uskladiti sedanji .spontani razvoj’ mest — ki pa ga v resnici usmerjajo maloštevilni monopoli — z zaščito spomeniškega bogastva, mogoče tako, da bi postavili spomenike pod steklo.» Neki drugi izvedenec. Siviero, ki je posvetil vse svoje življenje poskusu, da bi rešil umetnine pred uničenjem, pa dodaja: «če neka država ne zna rešiti .statičnih problemov’ u-metnin, kako naj potem rešuje .probleme, ki so v stalnem razvoju’, kot so vprašanja gospodarskega in družbenega značaja? » Siviero je točno začrtal politično naravo vprašanja, pokazal je na odgovornost vodilnega razreda, ki se je odrekel obrambi kolektivnih interesov, kot se dogaja na področju šolstva, cen in pridobitev omikane družbe, kot je razporoka. Država je torej izbrala logiko, ki bi jo lahko imenovali logiko «kulturne protirevolucije» in ki prepušča tako imenovanim «spontanim silam», da determinirajo strukturo naše družbe. Usodno pa je, da se v taki strukturi znajdejo na eni strani redki privilegiranci, ki imajo v rokah dejansko oblast, na drugi pa skupnost, ki so ji odvzeli njene pravice. Tolažimo pa se lahko ob misli, da se med razdrapanimi kamni Koloseja, zaprtega v kletko, «spontano razvijajo* plodna figova drevesa. Mogoče je to simbolična revanša narave nad človeško brezbrižnostjo. MARIO DEZMANN PO M URNIH POGAJANJIH V NOČI MED ČETRTKOM IN PETKOM ! V ČETRTEK, 5. OKTOBRA PO SPORAZUMU V ACEGAT PREKLICANE STAVKE republike uo„e UPRAVA BO OBNOVILA 13 AVTOBUSNIH PROG ” “ v Poudarjeno načelo reforme javnih prevozov tudi v Trstu - Ob 6.30 zjutraj dosežen sporazum tudi na pokrajini * Peripetije predsednika Zanettija na poti v Trst S pravim »tour de force», ki je trajal ves dan in del noči, so sindikalisti in predstavniki ACEGAT končno dosegli sporazum, kar omogoča takojšnjo normalizacijo na področju javnih prevozov. Dogovor so sklenili prejšnje jutro ob 1.30, ko je bil naš dnevnik že v tisku. Ob 6.30 pa so včeraj zjutraj, po dolgih nočnih pogajanjih, ki jim je prihod predsednika pokrajinske uprave dr. Zanettija iz Strassbourga dodal še obeležje pustolovskega romana, podpisali tudi sporazum o ureditvi vprašanj pokrajinskih uslužbencev, ki je preprečil napovedano stavko za nedoločen čas in krizo v pokrajinski upravi. Najprej sporazum o koncu sindikalnega spora v ACEGAT, ki je trajal že dolge tri mesece in povzročil mestnemu prebivalstvu nemalo nevšečnosti (pomislimo samo na to, da tri mesece niso vozili avtobusi na 13 rednih progah in so bili celi rajoni odrezani od centra). Spor se je pričel konec pomladi, ko so sindikati zahtevali obnovitev dopolnilne pogodbe. Ta je namreč zapadla 1. julija 1972. Tedaj je uprava ACEGAT odgovorila, da se ne more pogajati takoj in predložila, naj bi vso zadevo odložili do decembra - januarja, ko bodo znana finančna bremena nove delovne pogodbe vsedržavnega značaja. Tedaj so sindikati enotno oklicali «stavko nadur*. Ker pa so šoferji v ACEGAT krili pomanjkanje osebja prav z nadurami, so avtomatično morali »zamrzniti* 13 avtobusnih prog. Tej stavki so sledile druge s čedalje večjo ostrino, dokler ni bil sklenjen prvi sporazum o »predujmu* na bodoče poviške. Uprava ACEGAT je namreč ponudila uslužbencem 8000 lir mesečnega predujma do sklepa vsedržavne in dopolnilne pogodbe. Sindikata CGIL in UIL sta se s takim dogovorom strinjala, ne pa CISL, ki šteje v podjetju večino članov. Stavke so se prve dni septembra nadaljevale in zaostrile, kazalo je, da sporu ne bo konca. Po posegu vsedržavnih voditeljev kategorije je CISL v Trstu nekoliko popustila in obnovila akcijsko enotnost s CGIL in UIL. Pogajanja so obnovili, tedaj pa je uprava ACEGAT nastopila ostreje. V nekaterih primerih ni sprejemala več točk sporazuma, glede katerih prejšnje mesece ni delala težav. Tako se je spopad zavlekel še za en mesec ob splošnem ne godovanju javnega mnenja. Politično razčiščenje med sindikati, verjetno pa tudi v okviru občinske uprave, je omogočilo četrtkov sestanek. Sindikalisti in upravniki občinskega prevoznega podjetja so se sestali v občinski palači ob tihem dogovoru, da ne bo nihče zapustil svojega mesta za mizo pogajanj, dokler ne bo dosežen sporazum. Razgovori so tako trajali celih 14 ur in pol (s krajšimi premori, ko so se sindikati v večernih urah posvetovali na samem). Zapisali smo že, da je bil dogovor sklenjen v prvih jutranjih u-rah, točneje ob 1.30. Kaj predvideva? Poleg 8000 lir predujma na bodoče poviške osebnih dohodkov se je uprava obvezala, da bo konec leta uskladila osebne dohodke uslužbencev podjetja z dohodki, ki jih prejemajo v sorodnih občinskih prevoznih podjetjih velikih i-talijanskih mest. V ta namen so u-stanovili posebno paritetično komisijo, katere naloga je. da v roku enega meseca preuči finančni položaj omenjenih podjetij v mestih, ki veljajo za glavna mesta italijanskih dežel. Uprava ACEGAT se je prav tako obvezala, da bo sprejela v službo (v najkrajšem času) kakih 50 šoferjev in s tem omogočila reorganizacijo delovnih umikov šoferjev. Tem ne bo več treba opravljati utrujajočih nadur. Pomembna je še tretja točka sporazuma, ki je predvsem političnega značaja. Občinska uprava, oziroma upravna komisija ACEGAT, sta se namreč obvezali, da bosta izboljšali storitve avtobusnega podjetja v skladu z načeli organske reforme javnih prevozov. V ta namen se bodo še dalje posvetovali s sindikati. Osnovno načelo vsekakor bo prednost javnih prevoznih sredstev pred zasebnimi. Vsled sporazuma so sindikati prekli cali vse stavkovne akcije, kar omogoča ACEGAT, da že v prihodnjih dneh obnovi prej »zamrznjene* redne avtobusne proge. * * * Sporazum na pokrajini je prav tako terjal eno neprespano noč za sindikaliste in člane pokrajinske uprave, je pa vsaj preprečil stavko za nedoločen čas, ki je bila napovedana včeraj. Kratko povedano so člani pokrajinske uprave sprejeli vse zahteve sindikatov, predvsem one, ki zadevajo reorganizacijo karier za dninarje in vajence. Pokrajinskim uslužbencem bodo priznali pravice, ki izhajajo iz zakona št. 336 (bivši borci itd.), izplačali pa jim bodo tudi zaostanke, do katerih imajo pravico po reorganizaciji staležev. Pogajanja so se pričela v četrtek zvečer, s triurno zamudo, ker je manj kal predsednik pokrajine dr. Michele Zanetti. Bil je v Strassbourgu kot član neke italijanske delegacije v evropskem parlamentu. S pokrajine so ga poklicali, ko je večerjal in ga prosili, naj nemudoma pride v Trst. Res je v nekaj urah premostil več tisoč kilometrov, po poti izgubil celo kovčke in del osebne prtljage, ker ga je nekje zaustavila stavka osebja na letališču. Tako je prispel z zamudo. Z njim so bili na pogajanjih še ostali odborniki: Lucijan Volk, Foschi, Pacor in drugi; za sindikate pa so bili Criscenti, Bur-lo, Montedoro in Di Mattia za CGIL, Rugger za UIL in dr. Cohen za samostojni sindikat pokrajinskih uslužbencev. Kljub sporazumu so sindikati sklenili, da bodo uslužbenci na pokrajini stavkali od 6. do 14. ure. Ta čas so namreč sklicali zborovanje vseh stavkajočih, jim orisali osnovne točke sporazuma, ki so ga stavkajoči ratificirali. Sporazum so sindikalisti podpisali v prvih popoldanskih urah. Seja konzulte na Opčinah Sdnoči se je na Opčinah sestala rajonska konzulta, ki je v glavnem razpravljala o perečem problemu šolskih gradenj. Soglasno so odobrili resolucijo, v kateri navajajo zahteve po gradnji in razširitvi šolskih poslopij na Opčinah in otroškega vrtca v Bazovici ter brezplačnem prevozu šolskih otrok iz vseh vasi. Odobrili so tudi resolucijo, ki jo je predložil svetovalec Lucijan Padovan glede ureditve vprašanja jusarskih zemljišč. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. • Danes bodo ob 18. uri pri Inštitutu za ceste in prevoze tržaške univerze otvorili 21. kongres železniških modelerjev in razstavo železniških modelov. Svečanosti se bo udeležil tudi rektor prof. Agostino Origone. Ob tej priložnosti si bodo prisotni lahko ogledali maketo železniške postaje pri Sv. Andreju z železniškim parkom v razmerju 1/87. Jutri bodo udeleženci odpotovali v Postojno, kjer si bodo ogledali jamo. V naše mesto bo dospel v sredo zvečer - Otvoritev deželnega sedeža, srečanja na prefekturi in v občinski palači Predsednik republike Giovanm Leone se bo udeležil prihodnji četrtek, 5. oktobra uradne otvoritve novega sedeža sveta Furlanije - Julijske krajine na Oberdankovem trgu. Po vesteh, ki jih je posredovalo predsedstvo deželnega sveta, bo predsednik republike dospel v Trst že v sredo zvečer iz Triden-ta, kjer bo prisostvoval začetku 13. državnega kongresa italijanskih novinarjev. Predsednik Leone bo ostal v Trstu celo jutro 5. oktobra. Najprej bo sprejel na prefekturi predstavnike civilnih, vojaških in verskih oblasti, zatem bo odšel v novo poslopje deželnega sveta, kjer ga bo sprejel predsednik sveta Michelangelo Ribezzi, ki je povabil predsednika republike na otvoritveno svečanost. V sejni dvorani bo krajša slovesnost: ob prisotnosti dežel- niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiinmiiiiiiiiin OTVORITEV BO V PRISOTNOSTI AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA JONASA Tržaški odbor za propagando na graškem jesenskem sejmu Odposlanstvo tržaških gospodarstvenikov na današnji otvoritveni slovesnosti - Odbor uredil poseben paviljon V Gradcu na avstrijskem Štajerskem bodo danes zjutraj odprli mednarodni jesenski velesejem, na katerem bo nastopilo rekordno število razstavljavcev (2125) iz vse Avstrije in iz 37 evropskih in iz-venevropskih dežel. Iz Zahodne Nemčije se je prijavilo kar 400 (otvoritveni slovensnosti bodo trža-razstavljavcev, 76 odst. vseh tujih j gki predstavniki sprejeli predstav-podjetij pa prihaja iz evropskih de- 1 nike avstrijskih oblasti v tržaškem žel razširjene gospodarske skupno- I paviljonu. sti, kar spravljajo Avstrijci v zve- j z graškim velesejmom se za le- tržaškega odbora za enotno propa- verzo, za sodelovanje med glavnimi gando, ing. Colautti, ravnatelj pri- """*-------; staniške ustanove, kom. Padoa, podpredsednika omenjenega odbora, dr. De Polo, ing. Visintin, občinski odbornik Chicco ter predstavnik pokrajine odbornik Lucijan Volk. Po razstavami — graškim, tržaškim in pordenonskim sejmom — in za turistični razvoj*. Danes bo predstavništvo naše dežele prisostvovalo odprtju graškega mednarodnega sejma in imelo vrsto stikov s tamkajšnjimi političnimi in gospodarskimi operaterji. zo po eni strani s pravkar zaklju čenim začasnim sporazumom z deseterico, po drugi pa tudi s konkurenco, ki se bo med temi članicami razvila za avstrijsko tržišče. Na graškem sejmu nastopata že leta Slovenija in Hrvatska, lani pa se jima je prvič pridružila republika Bosna in Hercegovina. Za letos napovedujejo tudi nastop Srbije. Graški sejem obsega 153.000 kv. metrov razstavne površine in 17 večjih paviljonov. Gre za obsežno mednarodno vzorčno prireditev, na kateri so posebno poudarjena zlasti področja turizma, gradbeništva in kmetijstva. Trajal bo do 8. oktobra. Na otvoritveni slovesnosti bo prisoten tudi avstrijski predsednik Franz Jonas, predstavniki zveznih trgovinskih zbornic iz Gradca in dežele Štajerske. Ob tej priložnosti bo prisotna v Gradcu tudi delegacija iz našega mesta, ki jo bodo sestavljali dr. Caidassi, predsednik trgovinske zbornice in predsednik IIIIIIIIIUIIIIIIIIimilHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Včeraj začetek (Francoskega tedna» Avtobus s francoskimi dobrinami na Trgu Unita V izložbah mestnega središča in predmestja je te dni veliko fran-:oskih gastronomskih proizvodov in rin: okrašene so s francoskimi tro-»jnicami in s trobavmm petelinom, simbolom francoske družbe Sopexa, ti skrbi za reklamiranje francoskih prehrambenih izdelkov in vin j inozemstvu. Včeraj se je namreč iradno pričel francoski teden, ki bo trajal do 7. oktobra. Na Trg LJnita je privozil včeraj zjutraj star sariški avtobus, ki so ga spreme-iili v potujočo razstavo francoskih gastronomskih izdelkov. Prijazna de-tleta delijo Tržačanom ilustrirane depliante, ki opisujejo francoske sire, ki jih vsi sladokusci dobro poznajo, vina, razne paštete itd. Na kratkem sestanku s predstavniki tiska, je direktor Sopexe J. Lepecheux obrazložil, kakšni so nameni »francoskega tedna*, ki so v glavnem propagiranje francoskih izdelkov med tržaškim prebivalstvom ter vzpostavitev še tesnejših stikov med Italijo in Francije, državama, ki sta po vsem svetu znani po svoji dobri kuhinji. Dejal je, da je po prvih vtisih pobuda naletela na velik uspeh in bo zdaleč presegla tistega, ki ga je imela v drugih italijanskih mestih. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi nekateri diplomatski predstavniki Francije v Rimu, Milanu in Benetkah. Prireditelji so med tržaškimi trgovinami razpisali natečaj za najlepšo okrašeno izložbo: med nagradami naj omenimo potovanja v Pariz, zaboje vina, itd.. V prihodnjih dneh bodo prispeli v Trst predstavniki »bratovščine proizvajalcev siroy» v svojih pisanih oblekah. Vse kaže torej, da meščani sledijo prireditvi z dokajšnjim zanimanjem in če sklepamo na podlagi izkušenj podobnih prireditev v drugih italijanskih mestih, se bo prodaja francoskih izdelkov v Trstu znatno povečala. Iz varnostnih razlogov je župan odredil namestitev znaka »stop* pred križišče Ul. dei Mille z Ul. Mar-chesetti. progah 1, 5, 8 in 26 (slednja do športnega igrišča). tos zaključuje udeležba tržaškega odbora za propagandno na raznih velesejmih, medtem pa pripravljajo pobude za leto 1973. če se ozremo na letošnjo dejavnost, lahko podčrtamo vrsto stikov tržaških predstavnikov na zadnjem dunajskem velesejmu, ki je med tremi največjimi tovrstnimi prireditvami v Evropi. V pogovorih so se dotaknili prav vseh vprašanj, ki zadevajo Trst in Avstrijo ter tudi nekaterih vprašanj, ki zadevajo vso deželo. Tržaška delegacija se je sestala z ministri Fruerbauerjem (prevozi), Steribacherjem (trgovina in industrija), Morserjem (javna dela), s podtajnikom predsedstva mi rastrskega sveta Veselskim, z ravnatelji državnih industrij in zveznih železnic. Delegacija je delovala ob sodelovanju italijanskega veleposlanika Aillauda ter trgovskega atašeja Ferrarija Med temami, ki so jih obravnavali, naj omenimo železniške povezave med Salzburgom in Dunajem ter našim pristaniščem: kaže, da je precej možnosti za ureditev vlakov, ki bodo dvakrat tedensko prevažali kontejnerje iz Salzburga v Trst, ter posebnih vlakov, ki naj bi prevažali tovornjake iz Trsta in Vidma proti Beljaku in Salzburgu. Nadalje je bil govor o avtocestnih povezavah med Avstrijo in Italijo ter uresničitvi predora pod Monte Croce Car-nico, kar je prvenstvenega interesa za deželo in za naše pristanišče. Možna je tudi ustanovitev nekaterih avstrijskih industrijskih obratov ob obali dežele Furlanije - Julijske krajine. S tem v zvezi je dr. Pa schi, predstavnik našega industrijskega področja, razpravljal s predstavniki avstrijske Confindustrie. Pogovorov so se udeležili tudi drugi člani tržaškega odbora za propagando in sicer pristaniška u-stanova, ustanova za industrijsko cono, turistična ustanova, predstavniki tržaškega velesejma ter pokrajinskega središča za proizvodnjo. Treba je tudi poudariti sodelovanje, v okviru dunajskega velesejma, med tržaškim odborom za propagando in pa pordenonsko trgovinsko zbornico, ki sta zelo prispevala k temu, da je dobil tržaški paviljon ustrezno lokacijo. nih svetovalcev, parlamentarcev iz naše dežele, ter raznih drugih predstavnikov in povabljencev, bosta spregovorila Ribezzi in predsednik Leone. Zatem se bo verjetno predsednik republike srečal s tržaškim županom Marcellom Spaccinijem v občinski palači ob navzočnosti občinskega sveta. Že zgodaj popoldne bo predsednik Leone odpotoval v Re-dipuglio. Protestna resolucija zveze slepcev Prejšnje dni se je sestal deželni koordinacijski odbor zveze slepcev, ki je izglasoval protestno resolucijo v zvezi s predlogi deželnega odbora za ureditev zakonodaje za pomoč civilnim slepcem. Po mnenju slepcev bi morala deželna u-prava povišati podpore od 10.000 lir na 15.000 lir mesečno za popolne slepce in od 6.000 oziroma 4.000 lir na 10.000 lir za delne slepce. Obenem bi se morala obvezati, da jih ne bo odpravila v primeru, da bi povišali državne prispevke. Samo na tak način dežela lahko dokaže — po mnenju zveze slepcev — da ima tudi na tem socialnem področju svojo avtonomno vlogo in da ni samo zasilno dopolnilo državnih aparatov. Končno zveza slep cev zahteva, naj deželna uprava dodeljuje prispevke neposredno, ker je posredovanje občinskih podpornih ustanov ECA vse prepočasno. Obvestilo ACEGAT Od danes reden promet na progah 1,5,8, in 26 Uprava Acegata javlja, ds. bo za radi rešitve sindikalnega spora postopoma vzpostavila na vseh progah reden promet. Z današnjim dnem bodo vzpostavili reden promet na Aktiv tržaške federacije KPI o upravnih volitvah Na sinočnjem aktivu tržaške federacije KPI je tajnik Giorgio Ros-setti seznanil aktiviste partije s kandidatno listo za občinski svet, ki jo je prejšnjega dne odobril pokrajinski komite KPI. O pomenu sedanjih volitev in o osnovnih smernicah programa KPI za demokratizacijo občinskih struktur, premostitev gospodarske krize in širšem vsedržavnem političnem obeležju tega političnega spopada sta zbranim aktivistom spregovorila član osrednjega vodstva KPI Ser-gio Cavina in član vodstva tržaške federacije Stojan Spetič, ki je prvenstveno govoril o programu KPI za rešitev vprašanj slovenskega prebivalstva tako na zakonodajni, kakor tudi na upravnopolitični ravni. Kandidatna lista KPI bo objav ljena prihodnji teden, v sredo in četrtek zvečer pa bodo na sedežu federacije zbirali podpise za njeno predložitev. Deželno predstavništvo na obisku na Štajerskem Včeraj se je začel na Štajerskem uradni obisk delegacije Furlanije - Julijske krajine, ki jo vodi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Po prvem jutranjem srečanju v kraju Pak, so si predstavniki naše dežele ogledali tovarno avtomobilov in motornih koles Steyr-Daimler-Puch v Gradcu. Popoldne so bili uradni raz govori med delegacijama obeh dežel, zatem je predstavnik Furlanije - Julijske krajine sprejel graški župan inž. Scherbaum. Zvečer je bila slavnostna večerja, ki jo je priredil predsednik štajerske dr. Niedrl, katere so se udeležili najvišji predstavniki sosedne dežele. Med svojim govorom je predsednik Berzanti naglasil pomen prijateljstva in stvarnega sodelovanja med sosednimi narodi. Med drugimi je dejal: »Menim, da imamo skupne interese za povečanje avtocestne in železniške mreže iz Avstrije naravnost v Italijo ali preko Jugoslavije, za ovrednotenje energetskih infrastruktur (naftovod in metanovod), skupne interese za industrijsko sodelovanje, za utrditev kulturnih in znanstvenih stikov, še zlasti med graško In tržaško uni- Danes se poročita JORDAN KUZMIČ in MODRA KOROŠEC člani pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline jima želijo obilo sreče na novi življenjski poti. Izlet Kmečke zveze Kmečka zveza bo letos priredila svoj tradicionalni članski izlet v GORIŠKA BRDA, na BOVŠKO, v VIPAVSKO DOLINO in okolico POSTOJ NE. Ogledali si bomo razne kmetijske objekte pod strokovnim vodstvom. Prenočevanje bo v Bovcu. Izlet bo v soboto, 14. in v nedeljo. 15. oktobra. Vpisovanje v uradu Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure (razen v četrtkih, ko so uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 18. ure) do 6. oktobra. Tajništvo KZ II. Carnaro začasno zaprta za tovornjake Spričo vedno številnejših prometnih nesreč, ki se pripetijo rta končnem, ostrem ovinku Ul. Carnaro, pred začetkom državne ceste 202 — zadnja se je pripetila prav predvčerajšnjim —• je tržaški župan izdal varnostni ukrep, po katerem je Nenadna smrt vsem tovornjakom ki presegajo devetmesečnega otroka 25 stotov teže, začasno prepoveda- ... na vožnja navzdol po Ul. Carnaro Ko je včeraj zjutraj 21*letna Gina in sicer od mejnika občinskega Vesnaver por. Marussich iz Ul. Mo-podjetja ANAS do trga pred trbi- lino a Vapore 6 zbudila svojo ko ško cesto. maj 9 mesecev staro hčerko Eriko, je zapazila, da je bila ta vsa bleda v obraz. Poklicala jo je, toda otrok se ni odzval njenemu klicu. Z negibno hčerko je brez odlašanja stekla v bolnišnico Žal za malo Eriko ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik dr. Ivan Hrovatin je lahko izdal le zdravniško poročilo s pripisom, da se je »otroku iz še neugotovljenih razlogov usta vilo srce*. iiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiHiifmiiiiiimmiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiitiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiii OBJAVLJEN ODLOK PREDSEDNIKA DEŽELE NOVI UPRAVNI SVET TURISTIČNE USTANOVE Obnovili so vodstvo tako pokrajinske kot devinsko-nabrežinske turistične ustanove STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU OTVORITVENA PREDSTAVA SEIONE 1972-73 LUIGI PIRANDELLO Le premisli, Giacomino! prevod kostumi scena režija V petek, 6. oktobra ob 21. uri V soboto, 7. oktobra ob 20.30 V nedeljo, 8. oktobra ob 16. uri V sredo. 11. oktobra ob 20.30 V četrtek, 12. oktobra ob 20.30 V petek, 13. oktobra ob 16. uri V soboto, 14. oktobra ob 20.30 V nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ (ABONMA PREMIERSKI - Red A) (ABONMA RED B) (ABONMA NED. POPOLDANSKI-RED C) (ABONMA MLADINSKI V SREDO - RED D (ABONMA MLAD. V ČETRTEK -RED E) (IZVEN ABONMAJA) (IZVEN ABONMAJA) (ABONMA OKOLIŠKI RED F) VPISOVANJE ABONENTOV DO VKLJUČNO 5. OKTOBRA 1972 V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, OD 8. DO 14.) UL PETRONIO 4, TEL. 734-265. Šolske vesti Kino Današnji Uradni list dežele Furlanije - Julijske krajine objavlja odlok predsednika Berzantija o imenovanju novega upravnega sveta tržaške pokrajinske ustanove. Predsednik bo za nadaljnji dve leti odv. Berce, medtem ko bodo v upravnem svetu še naslednji svetovalci: predsedniki treh turističnih ustanov Trsta, Milj in Devina - Nabrežine, dr. Viozzi. kot predstavniki prefekture, Dario Gerlini, predstavnik ministrstva za javno šolstvo, pokrajinski odbornik Lucijan Volk, kot predstavnik predsednika pokrajine, Umberto Bertolino in Roberto Costa, kot predstavnika večine in manjšine v pokrajinskem svetu, občinski odbornik Gasparini, ki ga je določil tržaški župan, zgoniški župan Guštin, predsednik trgovinske zbornice, predsednik pokrajinskega odbora za obrtništvo, predsednik ACI, predstavniki delodajalcev Danilo Dur-nik, Antonio Rigoletti in Giorgio Ci-vidin, predstavniki delavcev Attilio Battilana, Gianfranco Annis in Clau-dio Ruggier, Lamberto Terzuoli, predstavnik ustanove za mladinski turizem, Marcello Marovelli za TCI ter turistični izvedenci Femando Dreos-si, Gianni Ferin in Enrico Borsatti. V isti številki deželnega uradnega lista je objavljen tudi odlok podpredsednika dežele in odbornika za turizem Mora, s katerim so imenovali novi upravni svet devinsko - nabrežin-ske turistične ustanove. Predsednik bo Pietro Parentin, ki bo zamenjal dolgoletnega predsednika Lenarduzzija, upravni svet pa bodo sestavljali dr. Amalia Gruber-Benco in G. Metli-kovec, kot predstavnika delodajalcev, Francesco Coni in Gianni Andreini, kot predstavnika delavcev Anton Terčon, predstavnik devinsko - nabrežin-skega župana, dr. Fulvio Ettore, predstavnik pokrajinskega zdravstvenega sveta ter turistični izvedenci Tullio Varglien, Silvio Sala in Giorgio Mi dena. Rovinjsko sodišče prisodilo Tržačanu dva meseca pripora Rovinjsko okrožno sodišče je obsodilo 28-letnega Fiordelmonda iz Ul. Madonnina 3 v Trstu na 2 me- seca pripora, ker je v občinah Umag, Poreč, Rovinj in Pulj izve del vrsto tatvin ter nasilnih de janj. Fiordelmondo se je klatil po Jugoslaviji že od 27 julija, pred aretacijo v Rovinju pa mu je jugoslovanska prometna milica na prtila globo, ker je vozil v vinjenem stanju iz Trsta proti Pulju in z avtom zdrvel v obcestni jarek. Italijanske sodne oblasti so že zaprosile jugoslovanske za njegovo izročitev, ker je tudi v naši deželi izvedel vrsto tatvin. V Trst ga bodo pripeljali, ko bo odsedel dva meseca v rovinjskem zaporu. Včeraj ob 8.50 so sprejeli na 20-dnevni specialistični pregled v glavni bolnišnici 74-letnega Pietra Cicala iz Ul. Canova 15. Priletni moški, ki so ga pripeljali v bolnišnico z rešilcem RK, je povedal, da se je malo pred omenjeno uro peljal s svojim fiatom 850 starejše tržaške registracije proti Bazovici, ko je iz nepojasnjenih vzrokov treščil v obcestno drevo. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. septembra JELKA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.48 — Dolžina dneva 11.46 — Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 15.23 Jntri, NEDELJA, 1. oktobra SEVER Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,2, najnižja 11,8, ob 19. uri 17.2 stopinje, zračni tlak 1022,4, stalen, brez vetra, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. septembra 1972 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 56-letni Mario Martini, 76-letna Luigia Tellini por. Roiz, 82-letna Maria Petronio vd. Goina, 56-letni Giuseppe Sluga, 4 mesece stara Michela Stomello, 1 mesec star Diego Rienzi, 3 ure stara Nordea Favaretto, 60-letni Reginaldo Nardini, 77-letni Valentino Maraš. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča dijakom, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 11. uri v kapucinski cerkvi na Montuci. Ravnateljstvo državne srednje šole »Igo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra 1972 ob 11. uri v kapucinski cerkvi na Montuci. Ravnateljstvo državne srednje šole «Ivan Cankar* sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo srednje šole »Sv. Ciril in Metod* sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu, na Katinari pa ob 9.30. Učenci naj se zberejo pol ure prej v šoli. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra ob 9. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred mašo. Po maši pa gredo v šolo za prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole »F. Erjavec* sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1972-73 v ponedeljek, 2. oktobra ob 11. uri v rojanski župni cerkvi. Dijaki naj se zberejo ob 10.45 v šolskih prostorih. kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole »F. Levstik* Prosek z oddaljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek. 2. oktobra na Proseku ob 8.30 in v Križu ob 9. uri. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois* v Trstu, sporoča, da se bo začelo šolsko leto 1972/73 dne 2. oktobra 1972 z začetno šolsko mašo. ki bo ob 11. uri v cerkvi na Montuci. Redni pouk se bo začel 3 oktobra ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah sporoča da se bo začel pouk v ponedeljek s šolsko mašo ob 8.30 Dijaki naj se zberejo v šoli ob 8.15. Učenci osnovne šole pri Sv. Ivanu naj pridejo v šolo v ponedeljek. 2. oktobra ob 10.30. šolska maša bo ob 11. uri. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča razpored šolskih maš za sledeče šole: Sv. Jakob — ponedeljek, 2. oktobra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu (otroci naj se zberejo pred cerkvijo). šola «Dragotin Kette*, Ul. sv. Frančiška 25 — v ponedeljek, 2. oktobra ob 9. uri v kapelici v Ul. Marconi (otroci naj se zberejo v šoli ob 8.45). Donadoni — v ponedeljek, 2. oktobra, ob 9 30 v cerkvi sv. Vincencija (otroci naj se zberejo v šoli ob 9. uri). škedenj — v ponedeljek, 2. oktobra ob 17. uri v škedenjski cerkvi (otroci naj se zberejo pred cerkvijo). Sv. Ana — v torek, 3. oktobra ob 9. uri v cerkvi na Kolonkovcu (otroci naj se zberejo pred cerkvijo). Učenci te šole imajo reden pouk že v ponedeljek, 2. oktobra, od 8.30 do 10.30. Nazionale 16.30—21.15 »Via col vento*. Vivien Leigh, Clark Gable. Barvni film. Fenice 15.30—22.10 »Jus primae noc-tis*. Barvni film. Lando Buzzanca in Marilu Tolo. Eden 15.30—22.00 Pasolinijev »I raccon-ti di Canterbury». Laura Betti in Franco Citti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Sette cervelli per un colpo perfetto*. Barvni film. Serge Reggiani, Michael Bouquet. Detektivka. Exce!sior 16.00—22.00 »Diritto d’ama-re». Barvni film. Omar Shariff in Florinda Bolkan. Ritz 16.00 «Alfredo, Alfredo*. Dustin Hoffman, Stefania Sandrelli. Carla Gravina. Aurora 16.30 «La polizia ringrazia*. Barvni film. Enrico Maria Salerno. Impero 16.30 »Io non vedo, tu non parli, lui non sente*. Montesano in Noschese. Barvni film. Cristallo 16.30 «L’organizzazione sfida 1’ispettore Tibbs*. Barvni film. Capitol 16.30 »Mimi metallurgico, fe-rito nell’onore». Barvni film. G. Giannini in M. Melato. Filodrammatico 16.30 »Signor Procu-ratore, abbiamo abortito*. Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Er pid, storia d’amore e di coltello*. Barvni film. Adriano Celentano in Claudia Mori. Vittorio Veneto 16.00 «Soffio al cuore*. Barvni film. Lea Massari in Benoit Ferreux. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «11 prigioniero di Zen-da». Barvni film. Stevvart Granger in James Mason. Ideale 16.30 «L’amante delTOrsa mag-giore*. Barvni film. Giuliano Gem-ma in Senta Berger. Astra 16.30 «11 barone rosso*. Barvni film. John Philip Law. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 19. uri «PRIMA TI PERDONO E POI Tl AMMAZZO* ' ■■■ -*f i! ^ | I * 1 U/vvcrucč S. cfatsbha, Barkovljanska mladina vabi v nedeljo, 1. oktobra na OKTOBRSKI PRAZNIK Spored: po sveti maši, ki bo ob 8. uri, procesija ob obali z udeležbo narodnih noš. Popoldne bo ob 17. uri v prosvetnem društvu, Ulica Cerreto 12, kalamarov večer z domačo godbo in ansamblom »Times*. Vljndno vabljeni! DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini. Ul. T. VeceUio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio. Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 38: Chiari - Crotti, UL Tor S. Piero 2. m Sl Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja na novejše tridimenzionalne slike Demc trli Ce.i V »Kraški hiši* razstavlja fotore porter Mario Magajna dokumentarn fotografske posnetke o kraških ohce tih in raznih prireditvah. V galeriji «Cartesius», Ul. Marcor 16, razstavlja svoja dela tržaški slika Ugo Guarino, ki sicer živi v Mila nu. Pripravil je za tržaško galerij vrsto serigrafij s skupnim naslovor »Homo faber*. Razstava bo odprt do 6. oktobra. V galeriji »La lanterna*, v Ul. s\ Nikolaja 6. razstavlja pet jugoslovar skih umetnikov. Izleti Slovensko planinsko društvo Trst organizira od 3. do 5. novembra t. 1. izlet na Pohorje, kjer nam bo lepote tega kraja razkazoval Mirko Šoštarič iz Maribora. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi Maribor. Vpisovanje od 10. do 21. oktobra v Ul. Geppa 9 pri Norči Zavadlal. Prosveta Prosvetno društvo »Tabor* Opčin Vpisovanje v baletno šolo še dane 30, septembra, pri Luciji Hrovati tel 211 161. Mali oglasi IŠČEMO hišno pomočnico za i dneva. Dobri pogoji. Veliki Rep« tel. 227-110. ZARADI PREHODA S POLETNE NA SONČNO URO OB ZAČETKU SREČANJ «MITTELEUROPE» | NA POBUDO ODBORNIŠTVA ZA ŠPORT IN MLADINO Danes opolnoči premaknite V državni knjižnici so otvorili razstavo Na H°icah bo šP°rtn° s™?”/* t , vi mladincev treh obmejnih dežel kazalce za eno uro nazaj! koroškega pisatelja Roberta Musila Spremembe v urniku železnic, trgovin in Jutri bodo stopile v veljavo tudi nove bencinskih črpalk telefonske tarife membo v poletnem urniku. Z 2. oktobrom bomo tedaj lahko hodili v trgovine že ob 15.30 in ne ob 16. uri. kot poleti, po nakupe pa bomo lahko šli le do 19. ure (poleti do 19.30). Nov zimski urnik bodo s 1. ok tobrom uvedli tudi bencdnarji. Od tega dne dalje bodo namreč bencinske črpalke odprte od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 19.30, ponoči pa od 22.30 do 7. ure zjutraj. Pa še ena novost, ki nam jo prinaša zima. Gre za nove tele ionske tarife, ki bodo stopile v veljavo s 1- oktobrom. Nekaj številk: vsak telefonski pogovor v mestu bo stal 25 lir, iz javnih kabin Med najbolj praktične ugotovitve, ki jih bo prinesel prestop s poletne na sončno uro, kar se bo zgodilo danes ponoči, ko bomo opolnoči morali premakniti kazalce za eno uro nazaj, je nedvomno treba pripoznati to, da bomo jutri lahko pospali za eno uro več, saj bo noč med soboto in nedeljo za eno uro daljša. Seveda pa s tem niso izčrpane vse novosti, ki jih bo prinesla sončna ura, saj se tisti, ki so se pred leti odločili za uvedbo poletne ure, prav gotovo niso spraševali, ali bo državljan spal eno uro več ali pa eno uro manj. A oglejmo si nekatere novosti, ki jih bo prinesla sončna ura. Najprej železniški promet, ki bo najbolj občutil ta enourni «podaljšek», čeprav je neugodnosti v zvezi s prehodom s poletne na sončno uro uprava državnih železnic rešila tako, da bodo vlaki v tisti vmesni uri, med 00.00 in 00.00, da se izrazimo v točnem časovnem terminu, nadaljevali vožnjo čim dlje do končne postaje, na katero so namenjeni ali pa do najblizjega prometnega vozlišča. S ponedeljkom pa bo stopil v veljavo tudi nov zimski urnik trgovin. Novost zadeva le polurno spre- milini miniinimiimiiimuimimmiumiiiitni Zimski vozni red vlakov (Od 1. oktobra) Taborniki ROD MODREGA VALA Trst • Gorica Taborniška organizacija Rodu modrega vala bo imela v nedeljo 1. oktobra ob 9.30 v dvorani Glasbene matice v Trstu, Ul. Ruggero Manna 29, svoj redni letni občni zbor. Vabljeni so vsi člani in prijatelji. Srečno! Glavna posta ja v Trstu BENETKE MILAN PARIZ RIM BARI - LECCE ODHODI 6.10 R Benetke - Bologna (skozi Benetke S. L.) in Milan -Genova (*) (skozi Mestre) 6.20 L Portogruaro 6.56 D Benetke Turin Rim (skozi Benetke S. L.) in Milan (skozi Mestre) 8.04 DD Benetke 9.30 R Benetke - Rim (*) 9.44 DD (Direct Orient) Benetk* Milan - Genova Domo-dossola - Pariz Calais (spalni vagoni za Atene in Istambul - Pariz) Portogruaro Benetke Portogruaro 14.33 DD Benetke - Milan - Turin 17.10 L Portogruaro (ne vozi ob praznikih) Benetke (brez vmesnih postaj) Milan - Genova (*) Portogruaro 18.55 DD (Simplon Express) Benet-kp Rim MR^n (Lam brate; Domodussola Pariz (spalni pogradi I. in II. razred Trst Pariz, spalni vagon Benetke Pariz. spalni pogradi Beograd - Pariz in Benetke Pariz, spalni vagoni Moskva Rim (1) 19.32 L Portogruaro 20.22 D Benetke Bologna in Lee ce (skozi Mestre) - (spalni pogradi Trst Lecce) 22.25 DD Benetke Milan Turin Genova Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova, spalni pogradi Trst - Rim) skozi Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim. samo ob petkih spalni vagon Moskva - Turin) 10.53 L 13.00 R 13.45 L 17.25 R 18.04 L VIDEM -- SALZBURG DUNAJ MUNCHEN ODHODI 3.40 L 6.29 L 6.15 D 6.25 L 7.20 D 10.65 L 12.25 D 12.45 L Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Pordenon Trbiž Trbiž - Dunaj - Trbiž (ne vozi ob praz- 14.00 DD Calalzo 14.15 D Videm 14.22 L Videm 16.45 L Videm -17.55 L Videm nikih) 19.10 D Videm 22.02 L Videm 20.50 D (Italien - Osterreich Ex press) Videm TrJjiž -Dunaj Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) 22.40 L Videm (1) Vozi ob predprazničnih dnevih od 7. 12. 1972 do 17. 2. 1973, razen 9. 12. 1972 PRIHODI 0.33 L 6.52 L vozi ob praz- Videm PRIHODI 6.25 L (ne vozi ob 7.25 L Cervignano praznikih) Portogruaro 7.50 DD Marseille Genova - Turin Milan (spalni vagoni in pogradi Genova Trst, spalni pogradi Turin - Trst) Rim Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim - 'Trst), (spalni vagoni Turin Moskva samo ob nedeljah) 9.16 D Benetke 10.13 DD Simplon Express) Pariz -Domodossola Milan Lam-brate Rim Benetke (spalni pogradi Pariz Trst in Pariz Benetke), spalni vagoni Rim Mo- skva (2), Lecce Bologna (spalni pogradi Lecce -Trst) 11.03 R Milan Benetke S. L. (*) Benetke Trst brez vmesnih postaj 12.10 DD Benetke 13.40 D Milan Benetke 13.58 L Cervignano 15.10 DD Benetke 17.05 D Turin - Milan (skozi Mestre) in Benetke 18.39 R Bologna - Benetke (*) 19.17 L Portogruaro 19.34 DD (Direct Orient) Calais -Pariz Milan Benetke (spalni vagoni Pariz ne ali Istambul) Milan (skozi Mestre) Rim Benetke (*) Benetke Milan Genova Benetke Ate- 20.55 R 23.00 L 23.28 DD Turin Rim (*) Samo 1. razred z obveznim prednaročilom (1) Vozi ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah in petkih Videm Videm (ne nikih) 7.36 L Videm 8.14 D Pordenon 8.49 L Videm 9.00 D (Osterreich - Italien Ex-press) Stuttgart Dunaj -Trbiž Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta) 12.04 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.04 L Videm 16.05 D Videm 18.05 L Videm 18.55 DD Trbiž 19.45 L Videm 21.09 L Pordenon 22.20 L Videm 22.45 D Dunaj Trbiž 23.43 DD Calalzo (2) (2) Vozi ob praznikih od 10. 12. 1972 do 18. 2. 1973 razen 24., 25., 31 12. 197? in 6 1 1973 TRST OPČINE LJUBLJANA BEOGRAD Videm Videm Videm ODHODI 0.05 D Ljubljana Za- Opčine greb 7.10 D Opčine - Ljubljana 10.33 DD (Simplon Express) Opčine - Ljubljana Zagreb -Beograd (spalni vagon Rim Moskva) (2) Budimpešta (spalni vagon Turin - Moskva ob nedeljah) Opčine - Ljubljana (1) Opčine (1) Opčine Ljubljana (1) (Direct Orient) Opčine Ljubljana Skopje - Beograd - Atene - Istambul Solun (spalni vagoni Pariz - Atene ali Istambul) spalni vagoni in pogradi Trst - Beograd Opčine 13.10 L 18.15 L 18.47 D 20.09 D 20.35 L PRIHODI 5.00 D Ljubljana - Op 7.10 L 8.25 D Zagreb čine Opčine (ne vozi ob praznikih) (Direct Orient) Solun - I-stambul - Atene - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni iz Aten ali Istambula in Beograda) in spalni pogradi Beograd - Trst Ljubljana - Opčine (D Ljubljana Opčine (1) 18.34 DD (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana Budimpešta Opčine (spalni vagoni Moskva -Rim (3), spalni vagoni Moskva - Turin ob petkih Opčine Ljubljana Opčine 9.06 D 13.35 L pa 50 lir. S poviškom petih lir se bodo tudi lastniki javnih lokalov, kjer imajo avtomatske telefone, rešili «drobižne more», vsaj kar zadeva telefonski žeton. Novost na tem področju zadeva tudi direktno telefonsko povezavo, saj se bo s tem sistemom lahko telefoniralo po znižani ceni 30 ur več kot doslej in sicer od 20.30 do 8 ure o delavnikih ter od 13. ure v sobotah do 8. ure v naslednjem ponedeljku V tem časovnem razdobju bo cena takega telefonskega razgovora stala 50 odst. manj od normalne tarife. Na tem mestu naj navedemo še novo trimesečno tarifo za zidne telefone. ki bo naslednja: omrežje I. stopnje (z nad 500 telefonskimi naročniki) - kategorija A (javne in privatne ustanove, šole in tisk) 1.000 lir, kat. B (privatniki) 4.000 lir simpex in duplex 2.000 lir; kat. C (ostali) 1.500 lir. Omrežje II. stopnje (do 500 naročnikov) — kat. A 1.000 lir; kot. B 3.200 lir (simplex) ter kat. C 5.500 lir In že ker smo v temi zimskih novosti, naj še povemo, da se bodo v ponedeljek odprla za šole vseh stopenj šolska vrata. Nič več odpadkov na Irebensko smetišče Občinska uprava je javila, da bodo smetišče pri Trebčah dokončno opustili s 1. oktobrom. Ves gradbeni materia porušenih poslopij bo zato treba odvažati do Oreha, kjer ga bodo lahko odlagali vsak delovnik od 7.30 do 12. ure ter od 13. do 16. ure, razen ob sobotah, ko bo urnik od 7-30 do 13. ure. Vse druge smeti pa bo treba odpeljati do upe-peljevalnika na Pantalejmunu (Ul. Giarizzole 34). kjer bodo sprejemali odpadke vsak delavnik ob 8. do 10. ure ter od 15. do 17. ure. Železne odpadke vseh vrst, (.peči, hladilniki, pralni stroji...) bodo sprejemali samo v skladiščih oddelka za mestno čistočo. Treba bo plačati 1.000 lir za vsak oddan kubični meter železnih odpadkov. Kdor Pa bi hotel, da mu odnesejo železnino kar z doma, bo moral plačati 2.350 lir za kubični meter. Uslužbenci mestne čistoče ne bodo odnašali železnine s stanovanj, podstrešij ali kleti, temveč s cestišča. Oddelek za mestno čistočo odnaša tudi vsake druge vrste izrednih smeti in odpadkov za isto ceno. Zainteresirani' sč'1 lahko obrnejo na naslednja skladišča mestne čistoče: Ul. Tigoj- 4 (tel. 37-673) Ul. Moreri 4 (tel. 414r350), Ul. Koionja 28 (tel. 795-670), Ul. Gambini 8 (tel. 744-382), Šentjakobski trg 13 (tel. 741-305), Proseška ulica 14 (tel-212-368) in Ul. dei Macelli 8 (tel. 820-778). Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so zabeležili v tržaški občini od 18. septembra do 24. septembra naslednje primere nalezljivih bolezni: 1 primer ošpic, 2 primera oslovskega kašlja, 1 primer nalezljivega vnetja priušesne slinavke. 2 primera rdečice, 7 primerov srbečice (od teh 5 izven občine) in 7 primerov nalezljivega vnetja jeter. Mesto asistenta v sanatoriju tbc Vodstvo deželnega sanatorija za pljučne bolezni «Santorio Samtorio* obvešča vse zainteresirane zdravnike. ki bi želeli dobiti službeno mesto radiološkega asistenta, naj v roku 20 dni po objavi tega obvestila predložijo prošnjo s potrebnimi dokumenti na upravo omenjenega sanatorija. Za podrobne informacije se lahko obrnejo na personalni urad bolnišnice med uradnimi urami. Pozdrav župana in drugih predstavnikov - Danes ob 17. uri začetek srednjeevropskih srečanj v palači Attems, ob 19. otvoritev Hofmanove razstave v dvorani Petrarca Danes ob 17 uri bo v prostorih razočaranjem, pa obdana z lepo po pokrajinskega muzeja v palači Attems v Gorici uradna otvoritev VIL srednjeevropskega kulturnega srečanja. Predstavnik; sedmih držav, med katerimi imat Italija in Jugoslavija najštevilnejše zastopstvo (prva okrog 25 in druga 20 udeležencev, sledijo pa jima Čehi Poljaki, Nemci, Madžari ter letos celo Švicarji in Belgijci, vsega skupaj o-krog 100 zastopnikov) se bodo zbra li v omenjeni palači kjer jih bodo sprejeli predstavniki krajevnih in deželnih oblasti ter ]im izrekli dobrodošlico. Predviden je pozdrav predsednika Zavoda za sredneevropska srečanja, ki je organizator te prireditve pod okriljem Unesca, Michela Martine; nato bo zborovalce pozdravil goriški župan Pasquale De Simone tudi v svojstvu glavnega urednika revije «Iniziativa isontina* in končno predstavnik deželne uprave. Uvodno besedo bo ime! na z bo rovanju glavni tajnik 1CM prof. Rocco Rocco, prvo poročilo pa bo podal univerzitetni profesor z Dunaja, Heinz Kindermann, ki bo govoril o temi «Gledališče kot vez med narodi Srednje Evrope Jutri in v ponedeljek se nodo zvrstili še drugi poročevalci, na kar se bo razvila diskusija, ki jo bodo zaključili v torek, 3. oktobra. Tega dne ob 12.30 se bodo zbrali kon-gresisti ob 12.30 v dvorani deželnih stanov na Goriškem gradu, kjer jih bo v imenu Gorice pozdravil župan Pasquale De Simone. Danes ob 19. uri pa bo v dvorani bivšega Ljudskega doma (Sala Petrarca) tudi uradna otvoritev raz- stave scenarijev in gledaliških kostumov češkega umetnika Vlasti-slava Hofmana. Že sinoči so v okviru kulturnih srečanj v prostorih mestne knjiž- nice v Ul. Mameli v Gorici ob prisotnosti krajevni! oblasti in ob- činstva uradno odprli razstavo del koroškega pisatelja Uoberta Musila, ki se Je rodil leta 1880 v Celovcu, ter umrl dne 15. aprila 1942 in pustil za seboj številna znamenita dela. Goriški župan De Simone je v svojem in v imenu goriške občin- ske uprave izrekel pozdrav in dobrodošlico gostom ter se zahvalil zlasti organizatorjem razstave, arhivu Roberta Musila iz Celovca in vodstvu državne knjižnice v Gorici. Prav letos je 30-letnica smrti Musila, ki je bil sicer rojen v Celovcu, s katerim pa ima Gorick pobratimstvo in prijateljske stike. Tudi na sedanjem srečanju so napovedana kar štiri poročila o življenju in delu tega pisatelja Gorica hoče tudi ob tej priliki poudariti svoje poslanstvo človeškega, kulturnega in socialnega srečanja s sosednjimi narodi in napraviti nadaljnji korak na tej svoji poti ki traja že vrsto et Prav te dni, k> imamo v Gorici večje število znamenitih m uglednih gostov iz Avstrije, Jugoslavije, Nemčije, Češke, Madžarske in Poljske, ki jih vežejo skupne tradicije in ki bodo te dni razpravljali o značilnostih kulture, ki ima za skupni imenovalnik Srednjo Evropo in katerim so se pridružili še predstavniki Švice in Belgije, je ugodno o-kolje tudi za manifestacije kot so Musilova in Hofmanova razstava. Govornik je nato omenil najbolj značilno Musilovo delo »Človek brez kvalitete*, ki prikazuje dušo z duhovno krizo, pomešano z ironijo in danim kulturnim in zgodovinskim opisom. župan je zaključi z zahvale vsem, ki znajo ceniti vrednost in pomen današnje manifestacije. Za goriškim županom je govoril še celovški župan dr. Aussenwinkler, ki je prinesel pozdrave Celovca in K<.-oške ter poudaril tesno sodelovanje tega mesta z Gorico. Za njim je spregovoril še drug predstavnik iz Celovca in avstrijski generalni konzul iz Trsta Kot zadnji pa je prof. Aspetsberger z Dunaja obširno govoril o življenju in delu Musila Sledila je otvoritev in ogled razstave, ki bo ostala odprta do 14. oktobra, dnevno od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto, 6. oktobra, bo na šolskem stadionu na Rojcah srečanje mladincev iz teh obmejnih dežel v lahki atletiki in nogometu. Tekmovanj se bo udeležilo kakih 100 srednješolcev iz Celovca, Nove Gorice in Gorice. Goriška občinska uprava, ki je pobudnik, postavlja to srečanje v okvir zbliževanja treh obmejnih dežel, da bi že dobre odnose še bolj poglobila. V letošnjem letu je občina organizirala že veliko podobnih srečanj, ki so povsem uspela. Pred letom dni so bili goriški šolarji v Zagrebu, kjer so skupno s tamkajšnjimi pripravili razstavo svojih del. Mimo umetniške vrednosti razstavljenih del, ki so bila vsekakor vredna pozitivne ocene, je imelo to srečanje mladih umetnikov poseben pomen v zbliževanju in razumevanju med narodi z različno kulturo. Velik pomen je imela tudi televizijska oddaja RTV Ljubljana, s katero so prikazali delovanje in izživljanje mladine iz Gorice in Nove Gorice. Tudi zaključni tečaj prometne vzgoje, ki je bil v Novi Gorici in katerega se je udeležilo veliko mladincev iz Gorice, spada v ta okvir sodelovanja in zbliževanja. Končno naj omenimo še izme- Sprememba glavne postaje in voznega reda na progi št. li in 7 Občinska prevozna podjetja sporočajo, da bodo s 1. oktobrom spremenili začetno postajo mestnih avtobusov št. 6 in 7 Ta dva avto- busa (eden pelje na glavno goriško pokopališče in drug na Oslavje) bosta v bodoče imela za odhod iz Gorice rezerviran prostor pred kavarno »AUa Posta*. Obe progi bosta s L oktobrom spremenili tudi vozni red ob praznikih. PROGA ŠT. 6: Odhod pred kavarno »Alla Posta* ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 16 15, 17.00. Odhod od glavnega pokopališča ob 9.20, 10.30, 11.30, 12.20, 15.35, 16.35, 17.20. PROGA ŠT. 7: Odhod izpred kavarne «Alia posta* ob 9.35, 12.35, 15.50, 17.35. Odhod izpred kostnice na Oslavju ob 9.45, 12.45, 16.00, 17.45. Brezplačno cepljenje proti gripi Občinska uprava sporoča, da bodo od 2. oktobra dalje, v prostorih občinskih uradov za Higieno, v Ul. Mazzini 7, nudili brezplačno cepljenje proti gripi vsem tistim, ki bi to želeli. V ta namen bodo uradi odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pobuda goriške občine v okviru zbliževanja in razu-mevanja med sosednimi narodi - Prisotnih bo okrog 100 mladincev iz Celovca, Nove Gorice in Gorice SPREHOD PO ZAPADNEM DELU BRD V krminski okolici bo trgatev slabša kot v prejšnjem letu Toča je uničila tri četrtine grozdja - Na Plešivem gredo h koncu dela pri ureditvi briške ceste Lepo vreme je spodbudilo vino predmestju stanovanjski hiši kake-gradnike v zahodnih Brdih, na po- i ga trgovca ali obrtnika. Za kmete dročju občin Dolenje in Krmin, da i so sedanji časi boljši od prejšnjih, so pričeli s trgatvijo. Ta letos ne! vendarle vremenske neprilike jim bo kdove kaj uspešna, kajti toča, ki je tod klestila letos na Vnebohod, je povzročila precej škode. Nekateri prizadeti vinogradniki so nam rekli, da bodo lahko letos uresničili le dvojset-trideset odstotkov predvidenega pridelka. Toča je takrat uničila precej grozdja, po vzročila precej škode tudi na mladih trtah in to škodo je kmetijski inšpektorat tudi potrdil s posebnim deželnim dekretom. Tudi vino bo zaradi letošnjih slabših vremenskih razmer nekoliko slabše od lanskega. Računajo, da ima grozdje dve do tri stopinje manj sladkorja kot lansko. V nižini krminske občine, kjer toče ni bito, pa je grozdja več kot dovolj. Še nikdar ga niso imeli toliko. Prav zaradi tega pa je cena grozdju v nižini cenejša kot prej in tudi za dvajset do trideset tir pri kilogramu cenejša od one, ki jo beležimo na Plešivem, v Dolenjah, Prevalu in Jazbinah. Kmetje upajo, da bo sedanje vreme «držalo» še nekaj dni. Tako jim bo uspelo «bendimati» brez težav in bodo lahko spravili v svoje sode vsaj to, kar so jim vremenske neprilike pustile Za kr-minsko goro so grički posejani z lepo urejenimi vinogradi, mnoge so domačini uredili v zadnjih letih. Z izkupičkom so si kmetje uredili tudi notranjost stanovanjskih hiš, marsikdo si je tudi zgradil lepo hišico, ki nima ničesar zavidati Od 15. do 22. oktobra Teden muzejev Ministrstvo za javno vzgojo obvešča, da bo po vsej državi teden muzejev od 15. do 22. oktobra, ko bodo vsi obiskovalci imeli brezplačen vstop v vse državne muzeje in galerije. 21.38 L 22.00 D (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah in petkih (3) Vozi ob ponedeljkih sredah, so botah in nedeljah Štirje ranjeni pri trčenju avtov Včeraj popoldne je prišlo v središču mesta do trčenja jugoslovanskega in tržaškega avtomobila, pri tem pa so bile štiri osebe laže ranjene. Nesreča se je pripetila na Trgu delia Liberta, malo pred 16. uro, ko se je 26-letni jugoslovanski državljan Dragan Doraevič peljal s fiatom 850 zagrebške registracije proti Ul. Cellim, ob njem pa je 3edela 19-letna jugoslovanka državljanka Jelka Dundič. Pri poslopju s hišno številko 2 je prišlo do trčenja s tržaškim fiatom 128 s katerim se je proti Korzu Cavour peljal 31-letiii Silvano Dam-brosi iz Vicolo Ospedale Militare 14/7, ob njem pa je sedel 31-letni Armando Taucer iz Ul. De A-micis 24. Jugoslovanska državljana so pripeljali v bolnišnico z rešilcem RK, Tržačana pa z osebnim avtomobilom. Vse, razen Dambrosija, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi ran po glavi in levi roki moral zdraviti dva tedna, so po razkužitvi ran poslali domov s prognozo okrevanja v nekaj dneh. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiuiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitmiiiiiiimmiiiiiiimiiiimmmiiiiiiiimmmuiiiiiiiiiiii V SOVODNJAH ŠE ODPRTA RAZSTAVA Fotografski posnetki o uničenju narave, naš vsakodnevni prah lem 7 slikarjev dalo svoje prispevke - Sredi dvorane mrtvaški oder Soče V našem dnevniku smo že poročali o slikarski razstavi, ki jo je odprl v nedeljo, 17. septembra mlad sovodenjski umetnik Bogdan But-kovič. Nekaj dni pozneje smo šli v Sovodmje in si od blizu ogledali pobudo Butkoviča. Sprejela nas je lepo opremljena soba, v kateri so viseli fotografski posnetki o uničenju narave, bodisi v vodi, v zraku, rastlinstva in živalstva. Na sredini sobe je Butkovič postavil mrtvaško krsto, v kateri je bila umazana voda naše Soče. Ob krsti pa je visela tablica, na kateri je bilo ironično zapisanih nekaj slavnih Grgorčičevih verzov o tej reki: Soča, bistra hči planin. Dandanes nam je bistra Soča le spomin iz že minulih časov. Na eni steni sloni velika mapa goriške pokrajine; take mape pa se ne dobijo v nobeni knjigarni ali kaj podobnega, kajti na njej so zarisane najbolj onesnažene točke v Gorici. Poleg tega nenavadnega zemljevida visi manjši, ki pa je normalen. Butkovič prosi namreč obiskovalce razstave, naj pritisnejo buciko na kraj, kjer se jim zdi, da je predel že onesnažen. Bucike imajo tri barve in za vsako barvo ustreza določeno onesnaženje; vode, zraka in zemlje. Kar se tiče fotografij je to razstava več ljudi, ki so skupini njihovih slik dali tudi ustrezni naslov. Na enem panoju razstavlja Claudia Bombi s naslovom »Naša lepa zemlja*, kjer hoče občinstvu pokazati, kako obstaja pri ljudeh še navada o nakopičenju smeti ob hišnem poslopju. Slike nam prikazujejo ogromne kupe smeti in otroke, ki se igrajo. Fran- ko Žerjal nam z naslovom »Trpim* prikaže onesnaženje vode in cest. Luigi Cargnel (Kdo je kriv) govori v svojih slikah o nakopičenju smeti. Berto Grendene (Štandrež) nam je posnel v štandrežu razne kraje, kjer je največ umazanije in nas s tem obvešča o problemu higiene. Robert Daneu (Tržaška pokrajina) zelo lepo prikazuje žalitev narave in njeno postopno uničenje. Domačin Jožko Pričič (Moja Soča) nam govori o umazanji in vsem drugm, ki vsebuje Soča. Ladi Boškin (Kadilci in Naše plaže) lepo opiše nevarnosti cigaretnih ogorkov za zelenje, v drugem naslovu pa govori o problemu jadranskih plaž. Zanimiva je tudi slika, kjer je naslikanih na desetine na žici nabodenih mrtvih ptičev. Izrek «mors tua vita mea* pa je Butkovič nad sliko takole spremenil: «Mors tua etiam mea*. Vsekakor zanimiv pristop angažiranega mladeniča k enemu izmed važnih vprašanj sodobnega sveta. Prijava turističnih sob za leto 1973 Pokrajinski turistični zavod opozarja osebe, ki oddajajo sobe, da morajo navesti na posebni poli število sob, celih stanovanj, njihovo opremo in ceno. Polo lahko dobijo na turističnem uradu. Ulica Mazzini 20. Rok za prijavo je do 30. sep tembra. Objava velja za leto 1973 Kdor tega ne bo izvršil pravočas no, bo moral plačati globo. pezvročajo še' veliko skrbi. Na Plešivem so zadovoljni tudi, ker lepo napredujejo razna javna dela. Električna napeljava je že skoro urejena, manjkajo še nekatere kabine. V četrtek zvečer je prvič zagorela nova javna razsvetljava pred šolskim poslopjem na Plešivem, kamor bodo, začenši s prihodnjim tednom, zahajali slovenski šolski otroci iz tega območja krminske občine, a- • »m (.-'.• Tudi cestna dela lepo napredujejo. Skoro v celoti je že asfaltira na nova briška cesta, ki bo Krmin povezovala s Števerjanom, na relaciji meja z Dolenjami-Plešivo ter od Plešivega dalje proti Prevalu. Dela vodi pokrajinska uprava, manjka še ureditev na nekaterih mostičkih in variantah, kjer morajo zajeziti zemeljske usade, na ceriišče so do sedai položili prvo asfaltno plast Nanjo bodo. ko se bo sedanja utrdila, položili še drugi dve plasti. Ko bo ta cesta končana, bo zares služila ne le domačim kmetom, marveč tudi izletniškemu turizmu. To bo prišlo do veljave posebno, ko bo na področju bivše smodnišnice za krrminsko goro urejen naravni park. Deželna uprava je to obljubila, potem ko so odprli parit pri Belopeških jezerih. Domačini pričakujejo, da bo dežela držala obljubo. čajem in ki so v težkih finančnih razmerah. Prošnje je treba nasloviti na Združenje za boj proti otroški paralizi, Ul. Toscana 10, 00187 Rim, najkasneje do 30. novembra 1972. Pojasnila daje urad pokrajinskega zdravnika v Ul. Rismondo 6. Od jutri spet v veljavi sončna ura Po vsej Italiji bo opolnoči spet stopila v veljavo sončna ura. Kazalce bomo morali nocoj ob polnoči premakniti za eno uro nazaj. S povratkom na sončno uro bo stopil v veljavo tudi novi vozni red vlakov in avtobusov Spremembe, ki jih je uvedlo avtobusno podjetje »Ribi* iz Gorice, smo v našem listu objavili že včeraj, novi vozni red vlakov bomo objavili jutri. Tečaj za otroške vzgojiteljice Z uvodnim predavanjem ravnatelja pedagoškega inštituta na pa dovski univerzi Giuseppe Floresa d’Arcaisa, se bo danes ob 10.30, v pokrajinski palači pričel tečaj za o-troške vzgojiteljice v naši pokrajini, ki ga pripravlja občinska u-prava. Flores d Arcais bo govoril o pedagoški oceni otroške dobe ter o šoli v današnji družbi. Tečaj je sestavljen iz 25 lekcij, ki se bodo z raznimi presledki zaključile 17. decembra, ter je namenjen učiteljicam ir, vzgojiteljicam v otroških vrtcih. Občinska uprava je na podlagi najnovejše ministrske okrožnice, z dne 3. avgusta 1972, št. 231, zaprosila pristojne oblasti, da bi po končanem tečaju lahko udeleženci prejeli primemo potrdilo, s katerim bi lahko zaprosili za suplence ali začasne namestitve v državnih o troških vrtcih. Občina bo vsekakor dala udeležencem potrdilo o prisotnosti na tečaju Študijske podpore za paralitične dijake Italijansko združenje za boj pro-otroški paralizi je razpisalo za šolsko leto 1972-73 natečaj za 600 študijskih podpor za paralitične i dijake, ki sledijo strokovnim te- Iz goriikega matičnega urada V Gorici se je v dneh 27., 28. in 29. septembra rodilo 17 otrok; 6 oseb je umrlo ROJSTVA. Lorenzo Casonato, Paola Antonaz, Marco Marin, Mitja FCri,*'’ Mičhelč' 'Barettinl, Giuseppe Pisano, Sergio Salvaro, Fulvia Be-nes, Michela Berti, irina Troncon, Fedora Paoletti, Davide Grattoni, Luana Tonello, Massimo Proietti, Enrico Zavarise, Francesco Bisan-zi, Hosain Reza I Dalafi SMRTI. Gospodinja 51-letna Vit-toria Visintin, upokojenec 74-letni Antonio Moscarda, 52-letni Albino Gobert, upokojenka 81-letna Maria Bodenstein vd. Codancic, upokojenka 79-letna Elisabetta Pecile vd. De Carli, upokojenec 85-letni Luigi Franco. Pr is [H* rn j h- za DIJAŠKI) MAHIH! njav0 srednješolcev med Celovcem in Gorico, ki so preživeli v enem oziroma drugem mestu 14 dni in so tako spoznali navade, kulturno in značilnosti drugega mesta. Pri vseh teh pobudah je imelo največjo zaslugo odborništvo za šolstvo, šport in mladino, občinska u-prava jih je pa vedno podpirala. Na sobotnem šjortnem srečanju, se bodo mladinci, rojeni v letih 1957-58-59-60, pomerili med seboj v teku na 80 m, 2000 m. v skoku v daljino, višino ter metu krogle; dekleta bodo pa tekala na 60 in 1000 m. Zmagovalci bodo prejeli več nagrad, ki so jih prispevale javne in zasebne ustanove. • 1. oktobra bo stopil v veljavo zimski umik tudi pri bencinskih črpalkah. Bencinske črpalke bodo odprte od 7. ure do 12.39, popoldne pa od 14.30 do 19.30. Nočna služba se bo začela ob 22.30. Kino rin- Me- (ioricu VERDI 17.00-22.00 »La polizia grazia*. E. M. Salerno in M. lato. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 »Chato*. C. Bron-son in G. Palance. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.15-21.30 «11 leggenda-rio X-15». C. Bronson in P. Owens. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »n vero e il falso*. P. Pitagora in T. Hill. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Gli orrori del castello di Norimberga*. J. Cotten in E. Sommer. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. Iršič AZZURRO 18.00 «Lo credevano uno stinco di santo*. A. Steffen in D. Martin. Barvni film. EXCELSIOR 17.30 »Choto*. C. Bronson. Barvni film. PRINCIPE 18.00 »Storia di coltello*. Franco Franchi Ingrassia. Barvni film. SAN MICHELE Zaprto. Nova Gorici. SOČA (N. Gorica) »Rafael ali rai-vratnik*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter) »Bitka za Rim*, italijansko - nemško - ameriški barvni film - ob 18. in 20. RENČE Prosto. ŠEMPAS »Idealna dojilja*, ameriški film — ob 20. KANAL «Balalajka». ameriški film — ob 20. DESKLE «Prvi mitraljez divjega Zahoda*, ameriški barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. fifa e di in Ciccio DEŽURNA LEKARNA V GORICI Dane,- "C.-, dan in ponoči ie lezurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V IRZICli Danes ves aan m ponoči le dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli. tel. 72-340. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI m ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas ljudno vabijo k vpisu abonmaja za sezono 1972-73 REPERTOAR V ABONMAJU 1. Luigi Pirandello: 2. Filibert Benedetič: 3. Ferdinand Raimund: 4. Dieter Forte: 5. Pregelj - Mejak: 6. GOSTOVANJE PRIMORSKEGA IZ NOVE GORICE 7. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA LE PREMISLI, GIACOMINO! PRAVILA IGRE KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN THOMAS MtlNZER ALI UVOD V KNJIGO-VODSTVO TOLMINCI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZVEN ABONMAJA Ljudski oder: Vojmii Rabadan: Mali oder: Ted Whitehead: Otroška predstava: Saša Škufca: KADAR SUČE SE ŽENSKI JEZIK NE ALPHA BETA JANKO IN METKA OSTALA GOSTOVANJA Mladinsko gledališče iz Ljubljane Vpisovanje abonentov do vključno 17. oktobra v Gorici pri agenciji ELO (Košuta), Ul. Mameli 8, tel. 5265 in na sedežu Slovenske prosvetne zveze (pri Jožici Smetovi), Ul. Malta 2, tel 2495; v okolici pu na sedežih prosvetnih društev. Vrste abonmajev Red A (premierski) Red B (okolica) Red C (mladinski) Red D (družinski) Cene posameznih vstopnic Cene abonmajev za sedem predstav do 18. leta 1.000 lir — Odrasli 400 lir — Mladina 5.000 Ur (Red A) 6.000 lir (Red B) 2.000 Ur (Red C) 2.000 Ur (Red D) Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk po znižani ceni. Invalidom in upokojencem nudimo abonma po 2.000 lir. V ceni okoli škega abonmaja (Red B) je vključen tudi prevoz z avtobusom. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih od tega prvi ob vpisu, drugi do L februarja 1973. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE, TUDI V TRSTU, NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTNI POPUSTI OB PROCESU V BARCELONI Tudi Katalonci doživljajo svoj Burgos V' Španski falangisti morajo računati tudi s tem, da nimajo proti sebi le antifrankiste in Baske, pač pa tudi Katalonce Pri nas le malokdo ve, da poleg večine kastiljskih Špancev in Baskov živi v Španiji še tretja narodnost: Katalonci. Ti živijo na sredozemski strani polotoka, okoli Barcelone in kot pri Baskih, je tudi pri njih narodna zavest, kot dodatni občutek zapostavljenosti pripomogla, da se je razvil upor proti Francovi oblasti. Odpor vodi FAC — Katalonska osvobodilna fronta, — ki je v zadnjih dveh letih izvedla kakih trideset akcij proti sedežem Francove stranke, vojašnicam redne vojske in narodne garde, železnicam, sredstvom vladne propagande in podobnim objektom Letos pomladi. 18. maja, je eksplozija razrušila monumento de los caidos - spomenik Francovim vojakom, padlim v državljanski vojni v Barceloni. Policija je nujno potrebovala čim bolj kričeč uspeh pri odkritju krivcev, da bi lahko rešila svoj ugled in hkrati prestrašila morebitne druge atentatorje. Politično - socialna brigada barcelonske policije je izvedla masovne aretacije in 27. maja predstavila javnosti izid protiukrepov. Barcelonski guverner Tomas Pe-layo Ros je izjavil tisku in radiu, da je španska policija zadala hud udarec katalonski odporniški organizaciji. Aretiranih je bilo 8 oseb, drugih 9 pa se je izognilo aretaciji z begom v tujino. Večina zapornikov so divje mučili. Še posebej pa sta bila mučena Garcia Sole in Lorca Lopez. Lopezu so hudo poškodovali ledvice in hrbtenico in to na račun mučenja, ki je bil omišljen nalašč za to vrsto trajnih poškodb. Pravijo mu «quirofano». Francovski režim skuša uporabiti nauk, ki ga je izluščil iz procesa v Burgosu. Takrat se je proces vlekel precej časa, mednarodno javno mnenje je imelo precej časa, da se je seznanilo z zadevo, Baski so si napravili odlično propagando, režim je bil postavljen v slabo luč in notranja opozicija se je s tem okrepila; skratka, proces je dosegel obratni učinek, od tistega, ki so si ga zamislili. španske oblasti so zato tokrat skušale izpeljati proces čim hitreje, v zatišju in poleti, ko so šole zaprte in je javno mnenje »na počitnicah*. Kljub previdnosti pa frankistom ni šlo vse gladko. Celo nekateri oficirji niso odobravali, da se z zadevo ukvarja vojaško sodišče. kar naj bi postavilo vojsko v slabo luč pred ljudstvom. Sodnik Alvarez Alvarez, ki naj bi vodil proces .je odklonil odgovornost in fašistični funkcionarji so morali v vsej naglici poiskati bolj pokornega posrednika njihove pravice. Ko .je bila prva faza «uradnega» nezadovoljstva mimo. so nastopili odvetniki barcelonske odvetniške zbornice, ki so v javnem dokumentu obsodili vse nepravilnosti procesa. In teh ni bilo malo. Obramba je morala delovati v nemogočih razmerah. Edina osnova za obtožbe naperjene proti obsojencem, so bile njihove izjave, ki so jim bile izsiljene z mučenjem. Zaporniki so ta mučenja pozneje prijavili in odklonili vsako veljavo priznanjem, ki so jim bila izsiljena v stanju polzavesti v »operacijski sobi* barcelonskih zaporov. Sami sodni zdravniki so poškodbe in znake mučenja ugotovili in potrdili. Ob tem nezaželenem nastopu tako uglednega dela javnega mnenja so španske fašistične oblasti storile korak nazaj. Sedem obtožencev so prepustile navadnemu sodišču, zase pa obdržale le dva izmed obtožencev in sicer omenjena dva, ki sta bila najhuje mučena. Tema dvema so pripisali vse a-tentate in vso dejavnost FAC. Proces se je zaključil. Ne glede na kazen lahko ugotovimo, da tridesetletni Francov teror nj zlomil zavesti in odpora španskega ljudstva, obratno: šele vzbuja zavest tudi tam, kjer je že dolgo zamrla. Katalonci so s tem procesom odprli novo fronto v ljudskem boju proti španski diktaturi. P.S. Motiv s Krasa r mm (Foto M. Magajna) •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiitiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia IZREDEN VZPON MODNEGA KREATORJA P. CARDINA Od skromne delavnice v Vichyju vse do najvišjega vrha na svetu Slavni modni ustvarjalec je po rodu Italijan, vendar je zrastel in se uveljavil v Framciji - Njegov pečat zasledimo že po vsem svetu Na pečat Pierra Cardina naletimo po vsej Evropi. Tudi v Sovjetski zvezi. Še več. Ni ga na svetu večjega mesta, kjer bi ne prodajali kakega predmeta, ki nosi pečat Pierra Cardina. Pierre Cardin je začel svojo pot kot krojaški pomočnik pred 30 leti, torej leta 1942 pri nekem majhnem, nepomembnem krojaču v tedanji prestolnici zasedene Francije, Vichyju. Danes pa je to človek, ki razpolaga z ogromnimi sredstvi in si more privoščiti celo lastno gledališče, kajti sam je že večkrat izjavil, da je »gledališče moj pravi poklic*, medtem ko je modna kreacija postala njegova nujna zaposlitev, ki mu omogoča, da uresničuje rs skušajmo ga tudi mi prikazati v kar se da preprostih podatki^: Pierre Cardin še je rodil pravzaprav v Benetkah in sicer leta 1925. Toda bolj malo je živel v svojem rojstnem kraju in svoji OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Precejšnje novosti v romunskem šolstvu Dijak in študent bosta morala takoj na prakso BUKAREŠTA, 29. — Letošnje šolsko leto bi moglo preiti v zgodovino. Če bo poskus uspel, se bo Romunija mogla pohvaliti, da je ubrala dobro pot. Njena novost pravzaprav ni nobena novost, ki bi je že ne poskusili ali vsaj proučili drugje toda ima tudi nekaj variant, ki so izključno njihove. Za kaj gre? V Romuniji je brezplačen pouk, ki je obvezen za deset let, imajo torej desetletko, ki predstavlja najnižjo šolsko raven vsega prebivalstva. Nato sledijo višje srednje šole ter univerzitetni pouk. Letos so uvedli novost, ki jo poznajo na primer v Sovjetski zvezi, namreč pouk, ki je povezan s prakso, s konkretnim delom v tovarni, na polju, v delavnici. Druga novost, ki je izključno romunska, je novost, da se s šolo ne ukvarja le ministrstvo za šolstvo, pač pa tudi ministrstva, ki se ukvarjajo z ekonomijo dežele, nadalje ministrstvo za kmetijstvo ter razna industrijska podjetja, seveda le velika, ki sodelujejo v programiranju šolstva. Posebna naloga velikih industrijskih podjetij pa je tudi oprema univerzitetnih laboratorijev in znanstvenih inštitutov. Zamisel romunske šole je naslednja: šolar oziroma dijak bo obiskoval šolo, hkrati bo poleg teorične-ga znanja usvojil tudi praktično znanje, tako da bo ob koncu šolanja mogel neposredno v proizvodnjo. Nekdo bo ob tem rekel, da je to ponekod že v veljavi. Res toda je do neke meje, namreč v tehničnih nižjih šolah. V Romuniji pa velja to za vse šole. Ker pa je šola resna stvar, niso v Romuniji vseh šol kar čez dan spremenili v nove šole. S 15. septembrom .je začelo delovati kakih 60 takih srednjih šol, tako da bo te šole letos obiskovalo nadaljnjih 60 tisoč študentov, ki bodo ob koncu pouka nared za službo, za ustvarjalno delo, kot temu pravijo. Ko že govorimo o šoli v Romuniji, bomo dodali nekaj zelo zgovornih številk. Romunija šteje okoli 20 milijonov prebivalcev. Osnovno, srednjo in visoko šolo obiskuje štiri milijone in pol otrok oziroma dijakov, kar je dokaj visok odstotek. Vsej tej masi učeče se mladine posreduje znanje 233 tisoč učiteljev in profesorjev. Kakor smo že rekli, je pouk brezplačen in to ves, obvezen pa je desetletni pouk, to se pravi da traja obvezen pouk v Romuniji dve leti več kot pri nas. Ker ta pouk ne uspeva vedno in povsod, so si romunske oblasti o-mislile rešitev za tiste mlade Romune. ki jim šola ni po volji. Dijaki obvezne srednje šole, ki do svojega 16. leta starosti ne bodo pokazali dobrih rezultatov ali bodo pouk zanemarjali, bodo morali v tovarno ali v delavnico na nekakšno obvezno delo, ki bo trajalo toliko časa, kolikor bi trajal normalen pouk. Sicer se nekateri krogi temu upirajo, češ da je tak način prisile prestrog, toda niso redki niti zagovorniki te strogosti. Ob koncu še naslednji podatek: na vseh romunskih visokih šolah študira 144 tisoč visokošolcev, To je za Romunijo kar čedna številka, ki postane še bolj zgovorna, če povemo, da je študijska podpora v Romuniji normalna zadeva, le da je odvisna ali vezana za učne uspehe. Štipendije se pač ravnajo po učnem uspehu in o njih avtomatično odloča samo vodstvo vsake šole. Poleg gornjih tehničnih novosti je vredno ob koncu omeniti tudi novost v programu: letos so uvedli na vseh šolah telovadbo, svetovno ekonomsko geografijo in nove modeme jezike, med katerimi je tudi italijanščina. Seveda sta zato stara grščina in latinščina precej domovini, kajti odrastel je v Saint Etiennu, torej v industrijskem francoskem mestu, ki pa je hkrati tudi skrajno žalostno. Odtod je modni kralj Cardin u-bral pot proti Parizu. Vendar tedaj ni mislil na krojaško iglo, pač pa na gledališče in tudi nastopil je v Paquinovem gledališču. Srečanje s scenografom Christianom Bernardom z zvezi z izdelavo kostumov za film Jeana Cocteauja «Lepotica in zver* pa mu je omogočilo, da se je spoznal s slovitim Diorom. In kmalu je Cardin prevzel delavnico velikega modnega kreator-ja v Avenue Montaigne, kjer je Dior krojil gledališke in filmske kostume. Toda kmalu Cardin zapusti Diora in si postavi lastno delavnico. Seveda ni imel sredstev in se je zadovoljil z nekim podstrešjem. To pa je bil začetek zelo naglega uspeha, kariere, ki ga je kmalu pripeljala na sam vrh pariške mode. Pravzaprav je postal eden izmed kraljev pariške mode zaradi tega, ker je bil drzen, ker je v modo uvajal revolucionarne ideje, revolucionarne rešitve, vendar rešitve, ki so mnogim ugajale. Njegova »vesoljska obleka* za moške, ki so se ji pred leti smejali, je dejansko obleka iz jerseya, ki je danes eden najbolj cenjenih moških krojev. Pierre Cardin je tudi kreator tako imenovanega moško-ženske-ga kroja, ki se vedno bolj uveljavlja. Posebno med mladino. Toda njegova glavna zasluga je ta, da je znal pravočasno izkoristiti svoje zamisli in da ni nikomur dovolil, da bi njegove zamisli izkoristil. In tako je on svoje ideje, svoje stvaritve, rekli bi lahko tudi svoj pečat vsilil mednarodnemu tržišču. In to s tolikšno energijo, s tolikšno silo, da skorajda že ni proizvajalca, ki bi vrgel kaj novega na trg in ki b; ne skušal vsaj posredno povabiti k sodelovanju Cardina, da bi ta postavil k etiketi proizvajalca tudi svojo etiketo ustvarjalca. Toda Cardin je izbirčen, zelo izbirčen. Odkloni vse, kar smatra, da ni na zadostni višini. Toda prav isti Cardin ni odklonil ponudbe, da bi napravil načrt za embalažo čokolade, kot tudi ni odklonil ponudbe za sodelovanje pri notranji opremi nekega razkošnega tipa fiata. V novejšem času nosijo njegov pečat tudi nešteti rekviziti za kopališča, pa čeprav ne spadajo v območje kopalnih oblek in druge tovrstne kopalne opreme. To pa še od daleč ni vse. Cardin je poln idej. Sam je ustvaril oziroma si zamislil opremo za svoj «Prostor», prav tako je sam napravil načrte za svojo gledališko, kino in televizijsko dvorano, za konferenčno dvorano itd. Zar mislil si je tudi nov način opreme in pri tem močno izkoristil svetlobne in zvočne učinke. Toda Pierre Cardin ni le nekakšen sinonim za estetiko; vsiljuje tudi svojo »etiko*. Glede tega pravi: «Moda pomeni ustvarjanje, ustvarjanje pa je mladost. Edini navdih predstavljajo za mene telesa dvajsetletnih deklet*. Kratke hlače, ki jim pravijo »vroče hlačke*, po njegovem za žensko niso primerne. Toda to ne zaradi tega, ker niso primerne vsaki ženski, pač pa zato, ker »vroče hlačke sploh ne olep-šujejo ženske*. Kljub temu pa je Cardin tudi to vrsto ženskega oblačila vključil v svoje kolekcije, ker so to od njega zahtevali, vendar je »vroče hlačke* prekril s krilom, da so postale še bolj »vroče* kot so ugotovili psihologi, ki so rekli, da so kratke hlače, prekrite s krilom, še bolj erotične. Sicer pa se Cardin drži naslednjega načela. »Vse, kar počnem, kar ustvarjam, je čutno, žensko in primerno za nošnjo. Moji kroji so napravljeni za to, da se v njih živi, da se v njih sede v avtomobil, da se v njih ukvarjamo s športom, da v njih igramo, da z njimi letimo z reakcijskim letalom*. K tej samozavestni izjavi Pierre Cardin dodaja še naslednjo, ki ni prav nič manj samozavestna: »Sposoben sem predvideti in vreči na trg obleko, kakršne ni bilo še nikoli, ki pa se bo takoj prilagodila potrebam moškega ali ženske jutrišnjega dne*. In če hočemo biti zares objektivni, moramo priznati, da je sleherna njegova kolekcija dejansko korak naprej. Teh korakov pa je bilo doslej več. Pierre Cardin živi sredi zelenja, obdan z nenavadnimi rastlinami, osvetljen z nenavadnimi lučmi, njegovo delavnico krasijo čudoviti akvariji. Mož dela zelo veliko in se oddahne le da bi zadostil fizičnim potrebam po spanju. »Delam veliko, zelo veliko, več kot kdor koli od mojih sodelavcev, veliko več kot sleherni moj nameščenec* — pravi Pierre Cardin in v tem mu nihče ne more oporekati. Seveda je Pierre Cardin ustrezno tudi bogat. Pred dvemi leti so cenili, da ima 150 milijonov frankov. Po njegovih besedah pa bogastvo ne pomeni nič, ali vsaj ne toliko. Glede denarja ima svojevrstno mnenje. Pravi, da bi bilo prav, če bi pogosto prihar jalo do razvrednotenja denarja, pa čeprav vsak dan, kajti s tem bi bil sleherni človek prisiljen svoj zaslužek takoj potrošiti, denar pa ima prav to nalogo, da gre v promet, ker le tako vrši svojo funkcijo: denar ki čepi, je mrtev, sicer ohranja vrednost, deloma veljavo, ne vrši pa svoje vloge. Sleherna modna kolekcija, ki jo pripravi Pierre Cardin, je »spektakel*. Tudi sam je zelo primeren za tovrstne prireditve. Hkrati ljubi velikopotezne akcije in prireja velike prireditve. Ne zadovolji se, kadar nastopa sam, z majhnimi »odri*. Nastopati hoče na velikih odrih. Pravijo, da je on »človek gledališča* in če zares ne igra na odru, igra na modnih revijah. Vedno ga obdaja skupina ljudi, ki ji njegovi nasprotniki pravijo Pierrotova tolpa. Pravijo, da ima Cardin enega samega, edinega prijatelja in sodelavca. Je to Andre Olivier. Pierre Cardin daje veliko pozornost ženskam, eno žensko pa je skorajda sovražil. Bila je to Co-co Chanel, ki se je velikokrat delala norca iz njega. Zato se ni udeležil njenega pogreba, na katerem so se zbrali modni ustvarjalci vsega sveta. Če Cardin ni mogel prenesti Chanelove, še vedno obožuje drugo žensko, slavno Jeanne Moreau, ki mu je pravzaprav omogočila, da se je v Parizu uveljavi). Toda med njim in slavno filmsko umetnico ni kakih sentimentalnih vezi. Tako vsaj zatrjujejo. Sicer pa kdo bi verjel vsemu, kar se o nekom govori. Dejstvo pa "jč. da se je Pierre Cardin iz skromnega krojačka povzpel na položaj najpomembnejšega modnega kralja v Se vedno hudo aktualna pikra Groszova satira Več kot petdeset let je že, odkar so začele pretresati vest sveta jedko groteskne risbe, ki jih je ustvarjal Berlinčan Georg Grosz v prvih letih toeimarske republike. Toda ta njegova dela so se vsaj najavljala že med samo prvo svetovno vojno, v njegovih karikaturah, ki jih je objavljal dnevni tisk. In čeprav so Groszova dela nastala pred tolikim časom, so po svoji vsebini po svoji aktualnosti še vedno blizu degajanjem naše dobe, seveda z razliko, da sedanji porast njenih senčnih strani prekriva blišč tehničnih pridobitev potrošniške civilizacije. Zanimanje za Groszovo grafiko potrjuje izreden obisk občinstva, kakršnega že dolgo v palači Costami niso zabeležili. V palači Costami namreč tržaški Goethejev inštitut posreduje tržaškemu občinstvu razstavo Groszovih del, ki jih je razstavil že na svojih sedežih. v Rimu, Milanu in Genovi. V z velikimi barvnimi reprodukcijami opremljenem katalogu Dui-lio Morosini in Walter Huder zgoščeno prikazujeta delo in življenje tega nemškega umetnika, u-stvarjalca likovne groteskno podčrtane socialne satire, zaradi katere je avtor moral leta 1933 pred Hitlerjem, pred nacionalsocializmom v izgnanstvo. Grosz se je tedaj zatekel v New York, kjer je deloval do ponovne vrnitve v osvobojeni Berlin leta 1959, kjer pa je kmalu umrl. Georg Grosz je ime, ki je postalo nekakšen splošen pojem, rekli bi celo nova vsebina satire. Na razstavi v razstavni dvorani palače Costami so razobesili šestdeset listov iz zbirke sto listov, ki je leta 1922 izšla pod naslovom «Ecce homo» (glej človek) in mu prinesla obsodbo 6.000 mark, ki jih je moral plačati za to ker «je žalil javno moralo». Da bi mogel vo-nazoriti gnilobo tedanje družbe, trpljenje in izkoriščanje razdedinjenih. ki jih je gnala v kriminal in prostitucijo povojna beda ob hkratnem že bogokletnem izobilju in veseljačenju vojnih dobičkarjev ter verižnikov vseh vrst, si je Grosz iz prvin futurizma in dadaizma izoblikoval svoj učinkovit način risbe. Le-ta, posebno v akvarelih, močno pritegne gledalčevo pozornost in mu jo vodi skozi raznoličnost mnogoterih prizorov iz moralnega močvirja podzemlja velike metropole, mimo obupnih dejanj revežev ter preračunanih ukrepov vsega sitih novih bogatašev ter v cojni pokvarjenih razvratmežev. '/.a serijo graftf,; «Gott mit tms* (Bog z nami rek na sponki nemških vojaških pasov) je bil Georg Grosz obsojen na 5.000 mark globe ker da «je žalil vojsko». Hkrati so mu zaplenili tudi publikacijo. Leta 1928 pa je moral Grosz plačati globo 2.000 mark, ko je izdal novo zbirko risb z naslovom tHintergrund». Beseda Hintergrund pomeni ozadje, Grosz pa je prikazal tisto ozadje Nemčije, ki poganja vojaški stroj. Pobudo za to zbirko satire in pikre kritike mu je dala uprizoritev Haškovega «Dobrega vojaka Švej-ka» v tedanjem slovitem Piscator-jevem eksperimentalnem gledališču. In verjetno so prav te risbe ostale skozi čas vsebinsko še najbolj življenjske, saj se vojna žarišča širom po svetu še vedno in neprestano ponavljajo, pa čeprav se neprestano govori o miru, toliko kot še nikoli, in čeprav je veliko tudi tistih dobro mislečih ljudi, ki vendarle upajo v mir. Čeprav postaja vojna vedno bolj kruta, podobno kot v Groszovem listu »Kmalu novost»: bolj kot je grozljivo, bolj je humano. To unovost» je Grosz ustvaril v času, ko so na francoskem bojišču v prvi svetovni vojni uvedli v prakso — metalce plamena. Tako se nam na tej razstavi Georg Grosz odkriva ne le kot umetnik, pač pa še bolj kot oster kritik, ki je s preroškim očesom in z grenkobo v sebi predvideval vedno večje omejevanje človeške svobode in beležil že pot v zopetno vojno, v pogubo lastnega naroda, kamor je gnala nemško ljudstvo blaznost porajajočega se nacizma. MILKO BAMBIČ imi»iiiiiiuiMiiiii|lllllliailll,lllll,l,IIIIIIII,lllllll,lll>lllinl,,,lllllimillllllll,lllllll,ll>,>llllllllllll>>llllllll>ll>nll> NOVOST NA KNJIŽNI POLICI SIEGFRIED LENZ: KRAGULJI SO BILI V ZRAKU Mladinska knjiga nam je posredovala pred nedavnim roman Nemška ura, sodobnega nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, ki se s psihološko pronicljivostjo spušča v problematiko sodobnega človeka. Zdaj smo pri isti založbi dobili drugo delo istega pisatelja, krajši roman «Kragulji so bili v zraku* Roman, ki izpričuje nedvomne kvalitete uglednega sodobnega avtorja, ki se s svojo zgodbo sicer spušča nad prostor in čas, ki pa vendar obravnava notranjo stran svojih junakov in njih hrepenenje po sovobodi in prostosti. Simbolična zgodba torej ni bistvena niti za ta roman, morda še manj kot za Nemško uro, pač pa predstavlja okvir, v katerem nam pisatelj prikaže notranje stiske ljudi v njih neuresničljivem hrepenenju. Zgodba se dogaja nekje na Finskem, kjer se v majhen kraj zateče preganjani učitelj, nasprotnik režima, ki ga je obsodil na smrt. Učitelj se skrije pri nekem vrtnarju, kjer najde delo, stanovanje in oskrbo. Pa tudi prijatelja, drugega vrtnarskega delavca. Toda režimski ljudje pridejo na sled beguncu, ki zaman skuša uteči svoji usodi, že večkrat jo je premagal in se že večkrat skoraj rešil, toda slednjič je vendarle Kader iz filma »Osvoboditev*, izgubili na veljavi. ......mn.............................................................n......................... meni odgovor prijateljem. Potrebni bodo napori za ohranitev družinskega ravnotežja. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Deležni boste priznanj zaradi original-zamisli. Izpolnjena bo obljuba, Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsaka drzna odločitev prinaša s seboj določeno tveganje. Dobri odnosi z ljubljeno osebo. Možno potovanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izogniti se boste morali neprijetni diskusiji. Nadzorujte svoje reagiranje na neupravičeno ljubosumnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Popoldanski razgovori utegnejo pospešiti neko delo. Več zanimanja za finančne probleme v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Srečen dan. če ste podvrženi hazardnim i-gram. Preproste, toda zelo prijetne večerne zabave. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z mirom in optimizmom lahko gledate v bodočnost. Poravnava majhnega nesporazuma. Odlična moralna kondicija. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobre možnosti za uspeh v priložnostnem delu. Neko potovanje vas lahko reši skrbi. Splošno zdravstveno izboljšanje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zavrzite odločitve, ki so bile sprejete v trenutni jezi ali nervozi. Darilo od ljubljene osebe. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Posvetite nekaj trenutkov za pis- ki vam je bila dana pred časom. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne podvzemajte pobud, če niste za to pooblaščeni. Vaše težnje imajo znatne možnosti za realizacijo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se nikar ne lotevajte obsežnih problemov. Verjeten prestižni uspeh v novem delovnem okolju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V improviziranih diskusijah se boste prav gotovo uveljavili. Verjetno povečanje zaslužka. Možnost sporov z mlaj. širni. ga je režiral Ozerov in ki so ga te dni vrteli na tednu sovjetskega filma v Sorrentu TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Duo Perpich in Passaglia; 19.10 Bednarik: Moja srečanja; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.45 F. Celestin-M. Mahnič; »Roza*; 21.30 Plesna glasba: 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Nove popevke; 16.00 Strani iz albuma; 16.10 Zborovsko petje. KOPER 7.30 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30,'18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Dopoldanska glasba; 10.00 Orkester Last; 10.35 Pisana glasba; 11.00 Ansambel «Yamasuki»; 11.15 Plošče SAAR; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni spored; 18.00 Veselo popoldne; 18.40 Popevke; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni vveekend; 23.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Popevkarji; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.20 Znanstvena srečanja; 17.10 SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1972 Veliki variete; 19.15 Kotzebue: «1 provinciali*; 21.00 Trije ansambli; 21.30 Jazz; 22.10 Nočna serenada. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.15 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke: leto 1930; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Popevke; 15.40 Alto gradimento; 16.35 Program s F. Valeri; 17.40 Ping pong; 20.10 Verdijev «Otel-lo». III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 13.00 Hoffman, Liszt, Paganini; 14.00 Simf. koncert; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.10 Guamieri, Borlenghi, Mannino; 17.45 Lahka glasba; 18.15 Bachov Koncert za čelo in orkester; 19.15 Koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.40 G. Gatti: «Una cattiva moglie*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Smetana: Moja domovina; 9.25 Telemannov Kvartet štev. 5; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Bachov trio; 12.00 Straussove skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11,00. 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Pihalni orkester RTV; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Naši operni pevci; 13.30 Kmetijski na- sveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Jug. pesmi; 16.40 Donizetti in Bellini 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Orkester An-thony; 18.50 Ansambel J. Kampi-ča; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Iz opernega sveta; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel M. Dovžana; 21.00 «V soboto zvečer*; 22.15 Zabavna igra — P. Levi: «Metoda inšpek torja Righija*; 23.20 Za naše izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.30 Izžrebanje loterije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Večer z Vit-toriom Capriolijem; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Portret avtorja: Jehudi Menuhin; 22.35 Film »I cani di Nantouillet*. JUG TELEVIZIJA 10.35 TV v šoli; 18.45 Po domače na loškem gradu; 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klobukov — film; 19.55 Obisk v živalskem vrtu — barvna oddaja; 20.25 Na poti k zvezdam — barvna oddaja; 21.00 TV dnevnik; 21.30 «Sabor narodne pesmi* — prenos; 22.30 Pribočnik njegove ekscelence — film; 00.00 TV kažipot; 00.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Zabavna glasbena oddaja; 21.15 Poročila; 21.30 Obramba ima besedo; 22.20 Nastopa Jerry Le-wis. propadel. Ko s pomočjo svojega prijatelja zadnjič uteče zasledovalcem in ko že beži k odrešilni meji, naleti v gozdu na blaznega drvarja, ki mu je v času njegove odsotnosti žena postala nezvesta z njegovim bratom. Tega brata išče, da bi ga ubil, najde pa njegovo hčer in jo ubije v gozdu. Dekle pa je zaročena z begunče-mm rešiteljem, ki je prepričan, da mu je begunec ubil dekle. Tragičen zaplet se ponovno skoraj srečno razplete, toda na bližnji meji stražarji s puškami pokose oba, begunskega učitelja in njegovega prijatelja, vrtnarskega delavca. Ta zgodba je bolj kot epska pripoved, ki pa ji je treba vendar priznati vse kvalitete kompozicije in psihološke prepričljivosti, bolj pripoved o neuresničljivi želji po svobodi. To simbolizirajo leteči kragulji, ki se preletavajo nedosegljivo visoko. Prav tako je simbolična zgodba o blaznem drvarju, ki zaradi maščevanja išče svojega brata, a ubije njegovo hčer. In rekli bi lahko, da je simbolična tudi smrt glavnega junaka, preganjanega učitelja, ki predstavlja simbol nevarnosti ljudi, ki so drugačnega prepričanja od trenutne oblasti. Zato je založba na platnice knjige natisnila tudi pisateljeve besede, ki najbolj točno označujejo to delo: «Vsak je zasledovan, zasledovan od ljubezni, zasledovan od sovraštva, od vseh mogočih potreb. Ne moreš uiti, nima smisla. Sledili ti bodo do konca sveta»! Roman Siegfrieda Lenza je lepo prevedla Meta Sever. Sl. Ru. NA FILMSKIH PLATNIH VILGOT SJOMAN: «Syskonbiidd 1782» Švedski film «Syskonbddd 1782» (II letto della sorella, 1966), ki ga je režiral Vilgot Sjdman, pripoveduje zgodbo o erotičnem odnosu med bratom in sestro, ki trči ob konformizem dobe in se zaključi tragično. Otrok, ki se rodi iz tega odnosa, pa je normalno bitje, drugače kot so zatrjevali predsodki. Ob gledanju filma se takoj zar vedamo, da ni vovsem prepričljiv: rekonstrukcija neke dobe (1782) in analogija z današnjo realnostjo se malo povezujeta: konec koncev izpade precej abstraktno obravnavanje odnosa med posameznikom in družbo. Tudi drama se razvija precej zunanje. Nekaj stvari je vendar zadetih: razmišljanje o možnosti človeške sreče je precej iskreno. Dobra je interpretacija: v glavnih vlogah nastopajo nekateri izmed najboljših švedskih igralcev: čudovita Bibi Andersson, Per Oscarsson, Jari Kulle in Gunnar Bjbmstrand. BOB KELLJAN: «Count Yorga, Vampire» iCount Yorga, Vampire» (Yorga il vampiro, 1970) je precej izvirna ameriška grozljivka Boba Kel-Ijana (ki je že pripraml drugi film iz serije). Vampirizem je postavljen v današnje dni v veliko a-meriško mesto — Los Angeles in je obravnavan s stalno ironijo. Posebno zadet je prizor, ko vampir napade mladi par. ki spi v avtu; v tem kot v drugih momentih izpade negotovost človeka v družbi. Igrajo Robert Quarry, Donna An-dres, Judith Lang, Marsha Jordan itd. S.G. FRANCO ROSSETTI: «Una cavalla tutta nuda» V okviru serije filmov, posnetih po Boccacciovih novelah, je Franca Rossettija «Una cavalla tutta nudan (prosto posnet po Giovanni-ju Boccacciu — novelo je vendar že uporabil Pasolini na neprimerljivo višjem nivoju - in Francescu Sacchettiju) nedvomno med najbolj praznimi dolgočasnimi in nerodno režiranimi proizvodi. Pretenzija satire nad ^oblastmi*. ki se tu pa tam pojavi le poveča neznosnost filma. Igrajo Don Backy, Renzo Montagnani, Barbara Bouchet, Vit-torio Congio, Leopoldo Trieste. SERGIJ GRMEK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. OLIMPIADA V SKOPJU Občni zbor ŠD Zarja v Bazovici SFRJ poslabšala svoje možnosti po poraza proti Češkoslovaški Jugoslovani so trenutno na 2. mestu lestvice za ČSSR JUTRI TRIESTINA PROTI UDINESEJU Trener Petagna je na treningih posvečal več pozornosti obrambi aWMMHMHR>Mi V DEŽELNEM DERBiJU C LIGE SKOPJE, 29. - Na 20. šahovski olimpiadi za moške so igrali danes prekinjene partije iz drugega kola. Češkoslovaška je premagala Jugoslavijo v prvi finalni skupini z 2,5:1,5. Posamezne partije Hort-Gli-gorič 1:0, Smejkal Ivkov 0,5:0,5, Janša - Ljubojevič 0,5:0,5 in Pribyl - Matanovič 0,5:0,5. Ostali rezultati prve finalne sku- pine. Nizozemska - Danska 2,5:1,5 ZDA - Švica 2 :2 Španija - Švedska 1,5:2,5 Argentina - Poljska 2 :2 Romunija - NDR 3 :1 Madžarska - Bolgarija 2,5:1,5 ZRN - Sovjetska zveza 1,5:2,5 V prekinjeni partiji prvega kola je Nemčija premagala Nizozemsko z 2,5:1,5, Poljska pa je igrala s Španijo 2:2. Lestvica po drugem kolu prve finalne skupine: Češkoslovaška 6, Jugoslavija 5,5, Madžarska 5, ZDA in Romunija 4,5, obe Nemčiji, Bolgarija, Sovjetska zveza. Poljska. Švedska in Nizozem- aNmniiiimiiiiiiimiiiiiiiimmimimimiiiiiMuuiiii DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1972 NOGOMET ZAČETNIKI 16.30 v Trstu, Sv. Ivan Tergeste — Zarja JUTRI NEDELJA, 1. OKTOBRA 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Štandrežu Juventina — Pro Farra * * * 15.00 v Nabrežini Aurisina — Vesna * * * 15.00 v Škocjanu S. Canzian — Zarja * * * 15.00 na Proseku Primorje — Fogliano ,u * * * 15.00 v Zagraju Sagrado — Breg * * * MLADINCI 10.30 v Križu Vesna — Gaja » » » 13.30 na Proseku Primorje — Costalunga * * * 8.30 v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanni — Union NARAŠČAJNIKI 9.45 v Dolini Breg — Rosand ra ZAČETNIKI 11.00 v Dolini Rosandra — Breg PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 na Proseku Olimpija — Primorec KOTALKANJE TROFEJA POLETA 9.30 na Opčinah, Prosvetni dom 14.30 na Opčinah, Prosvetni dom Nastopa osem ekip KOLESARSTVO TROFEJA VETERANOV 10.00 v Krminu Sodeluje tudi Adria NAMIZNI TENIS MOŠKA A LIGA 10.00 v Tarantu Taranto — Sokol ska 4, Argentina 3, Švica in Dan ska 2,5. Druga finalna skupina: Filipini - Belgija 2,5:2,5 Indonezija - Albanija 2 :2 Kuba - Peru 2,5:1,5 Kanada - Mongolija 2,5:1,5 Islandija - Grčija 2 :2 Anglija - Avstrija 2,5:1,5 Izrael - Italija 2,5:1,5 V nadaljevanju iz prvega kola Grčija je izgubila proti Kanadi z 1,5:2,5. Po drugem kolu vodi Anglija s 5,5, Islandija Albanija, Kanada 5 itd. Tretja skupina: Tunizija - Portugalska 2 :2 Iran - Finska 2 :2 Nova Zelandija - Domink. rep. 1 :3 Turčija - Japonska 1,5:2,5 Portoriko - Avstralija 1 :3 Škotska - Wales 1,5:1,5 z eno prekinjeno partijo. Avstralija je v 1. kolu premagala Švedsko s 3,5:0,5. Stanje po drugem kolu: Avstralija in Brazilija s 6,5, Škotska 5,5 itd. 4. skupina: Singapur - Ciper 2,5:1,5 Faroer - Francija 2,5:1,5 Luksemburg - Libanon 2 :2 Partija iz prvega kola: Guerne sey - Singapur 0:4. Stanje po drugem kolu: Singapur 6,5, Maroko 4, Faroer ^ itc*' , MILAN, 29. — Merckx, Gimondi, V tretjem kolu igrajo v prvi fi- Guimard in drugi profesionalni ko- nalni skupini: Danska - Jugosla- lesarji bodo nastopili 14. oktobra vija, Bolgarija - ZRN, Sovjetska na dirki na kronometer, ki bo raz-zveza - Nizozemska, NDR - Ma-; deljena na dva dela: najprej na del džarska. Poljska Romunija, Šved- j v ravnini s startom v Boario Ter- ska - Argentina, Švica - Španija, j me, nato pa z vzponom na hrib Češkoslovaška - ZDA. Campione. Proga bo dolga 26 km. V današnjem kolu vodi pri moških Jugoslavija proti Danski z 2,5:0,5. Zmagala sta Ljubojevič in Gligorič, Matulovič je remiziral, Ivkov pa prekinil. Med ženskami je Jugoslavija premagala škotsko z 2:0 in je trenutno tretja na lestvici. ATLETIKA PALERMO, 29. — V Palermu se je danes pričel atletski miting med moškima reprezentancama Italije in Bolgarije. Po prvem dnevu vodijo Italijani (ki so zmagali v sedmih izmed desetih panog na sporedu) s 66:40. Rezultati na splošno niso bili dobri zaradi slabega stanja tekmovalne proge in utrujenosti atletov po izredno naporni sezoni. 400 m ovire: Ballati 51”8 5.000 m: Atanasov 14’19"6, 2. To-masini 14'23"2 3.000 m ovire: Želev 8'43”9, 2. Fava 8’44"8 troskok: Mihaelov 15,02 m, 2. Buz-zelli 14,71 m skok s palico: Fraquelli 5 m kopje: Cramerotti 80,90 m disk: De Vincentiis 60,14 m štafeta 4x400 m: Italija 3'14"6 200 m: Mennea 20"4 KOLESARSTVO Delovno predsedstvo med občnim zborom, ko so odborniki podajali svoja poročila Predsednik Zarje dr. Sergij Kralj Za četrtkov občni zbor Zarjo je vladalo v Bazovici veliko zanimanje in člani so povsem napolnili društveno dvorano Triestina se je tudi takrat resno pripravljala ves teden za jutrišnji nastop v deželnem derbiju proti U-dineseju. Tržačani so morali svoje priprave poostriti, kajti čaka jih res težka in odločilna tekma. Če ne bodo zdržali pritiska Videmčanov, bo njihov položaj na lestvici, ki že po prvih dveh srečanjih ni dober, res kritičen. Trener Petagna je na treningih skrbel predvsem za skupno igro in za okrepitev obrambe, kjer bo manjkal izključeni De Ga-speri, katerega bo morda nadomestil Tugliach. Verjetna postava Trie-stine v srečanju z Udinesejem bo taka: Cantagallo, Frigeri, Tugliach, Macchia, Riva (ali De Luca), scd-chilone, Vastin. Brusadelli, Rizzato, D’Alessio, Oggian. Poleg Tugliacha bo tako nastopil prvič tudi Oggian na levem krilu, kjer bo nadomestil v nedeljo izredno slabega Rakarja. Medtem pa ko Triestina opravlja svoje zadnje priprave, je Udinese mnogo bolj miren, saj so igralci prepričani, da bodo izdatno zmagali proti svojim tradicionalnim nasprotnikom. Trener Comuzzi računa kar na 2:0! * * * RIM, 29. — V ponedeljek se bo sestala v Rimu evropska nogometna zveza, ki bo sestavila spored drugega kola evropskih nogometnih turnirjev. Vse pare bodo izžrebali. * * * FIRENCE, 29. - Mladinski nogometni turnir za trofejo Berretti se bo letos pričel med 7. in 22. oktobrom. Poleg vseh klubov C in D lige bodo nastopile tudi mladinske ekipe klubov A in B lige, ki so za to zaprosile. Turnir je razdeljen na 24 skupin, enajsterice iz naše dežele pa bodo nastopale v skupini F. .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................in.........................................1111111........ NOGOMET PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA KOTALKANJE JUTRI NA OPČINAH V obmorskem derbiju uspeh gostov Zaradi številnih udeležencev Nepričakovana zmaga Komna v Vipavi Tekma v Idriji je bila zelo groba ■ Proleter in Renče na vrhu lestvice V obmorskem derbiju so Hrva- ležečega nasprotnika,. No, upamo tim premagali domačine z golom da se taki dogodki ne bodo več prednosti in tako Branik nadaljuje dogajali, da bosta sodniška orga-s porazi na domačem igrišču.! nizacija in disciplinska komisija Transport je vendarle prikazal do l opravili svoje delo in V bodoče pre-bro igro in napolnil mrežo novin-1 prečili nemile dogodke cu iz Pivke. Proleter je visoko zmagal v Biljah in tako nadaljeval z dobrimi igrami, vendar je treba pripomniti, da; so imeli igralci Bilj smolo, saj si je najboljši med njimi pri rezultatu 0:0 zlomil roko. Prijetno pa je presenetil Komen, ki je v Vipavi zmagal z 0:1. Naj si nekoliko podrobneje ogledamo še tekmo med Rudarjem in Renčami v Idriji. Povedati moramo, da je bila tekma zelo groba Rezultati: Branik — Hrvatini Transport — Pivka Bilje — Proleter Vipava — Komen Rudar — Renče 0:1 5:2 0:3 0:1 2:3 Varl Igor Lestvica po 1. Proleter treh 3 kolih: 3 0 0 8:2 2. Renče 3 3 0 0 9:4 3. Tabor 2 2 0 0 10:1 4. Rudar 3 1 1 1 6:6 5. Transport 3 1 0 2 6:7 6. Bilje 3 1 0 2 5:7 7. Komen 3 1 0 2 3:5 8. Hrvatini 2 1 0 1 2:7 9. Vipava 2 0 1 1 2:3 10. Branik 3 0 1 2 2:5 11. Pivka 3 0 1 2 3:9 in so igralci Renč potegnili kratek konec. Celo domači gledalci so se zgražali nad njihovim početjem. Kot vrhunec pa naj povemo, da je tekmo sodil popolnoma nesposoben sodnik iz Vipave. Prekrške je sodil izključno le v korist Rudarja in pri rezultatu 3:1 za goste dosodil enajstmetrovko v korist domačinom, dalje podaljševal tekmo, samo da bi domačini vsaj izenačili. Poleg vsega je iz igre izključil srednjega krilca gostov, ko sta dva igralca v dvoboju padla na tla. Kaj takega se res še ni zgodilo. Na koncu tekme je sodnik vendarle izključil še enega igralca domačinov, ki je udaril na tleh Atalanta - Napoli 2 Fiorentina - Lazio X Inter • Bologna 1 Juventus - Verona 1 L.R. Vicenza - Cagliari 1 Palermo - Torino 2 Roma - Sampdoria 1 Ternana - Milan 2 Bari - Catanzaro 1 Genoa - Reggiana 1 Ascoli - Catania 1 Parma - Padova 1 Udinese - Triestina 1 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi NOGOMEfc*^ SOFIJA, 29. — V zaostali povratni 'tekmi nogothethčga turnirja za pokal pokalnih prvakov je Schalke 04 premagal bolgarsko Slavijo s 3:1 in se je tako uvrstil v drugo kolo. Nemška enajsterica je zmagala tudi v prvi tekmi, in sicer z 2:1. HOKEJ NA LEDU MOSKVA, 29. — V mednarodni prijateljski tekmi v hokeju na ledu je Kanada premagala Sovjetsko zvezo s 6:5. T0 je bil že sedmi zaporedni dvoboj obeh moštev. organizatorji spremenili urnik Tekmovanje bo sodil bivši italijanski prvak Ljubo Stele število ekip, ki se bodo udeležile prve Poletbve trofeje v kotalkanju, se je povečalo na osem: AMCR iz Palmanove, Goriziana iz Gorice, Ferrovia-rio iz Trsta, Pieris, Ronke, Turjak, Italcantieri iz Tržiča in Polet. Zaradi večjega števila ekip so morali prireditelji anticipirati tekmovanje za pol ure. Začetek tekmovanja v obveznih likih bo torej jutri, in namreč italijanski prvak, ap()leg tega je bil eden najboljših |(u?ta!ka,rjev v Trstu na sploh. Tekmovanju bo prisostvoval tudi trener evropskega slovesa Peter Brleč, ki je nekaj časa treniral Poletove kotalkarje in je z resnim delom krepko pripomogel, da so se naši mladi tekmovalci razvili, močno napredovali in želi tudi v deželnem merilu do- sicer ob 9.30 in ne ob 10. uri. Popoldne pa se bo tekmovanje pričelo ob napovedani uri (14.30). V primeru i kajšnje uspehe. slabega vremena bo prireditev v Tr- j Danes popoldne pa se bo zaključil stu na igrišču Dopolavoro Ferr v ario prvi del tečaja za začetnike, katerega z istim umikom. j se je udeležilo 24 mladih kotalkarjev. Sodnik te za nas dokaj važne pri- j Ob 14. uri bodo tečajniki v Prosvet-reditve, bo znani slovenski ko*alkar, nem domu pokazali svoje znanje In 1 bivši italijanski prvak in trenutno sod- j nekateri med njimi si bodo priborili pravico do nadaljevanja tečajev druge iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiifiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiui V PRETEKLEM TEDNU PRI ŠD FUŽINAR Borove odbojkarice trenirale na Ravnah Treninge je vodil prof. Drasič - Naporna vadba - Več prijateljskih tekem V nedeljo so se članice prve eki- , siča so borovke trenirale štiri ure pe športnega združenja Bor vrnile z I dnevno. Zjutraj je bila na vrsti te- Raven na Koroškem, kjer so bile deset dni na skupnih treningih. Deset dni predprvensbvenih priprav je borovkam zelo koristilo, in to ne le tehnično. Dekleta so se v tem času med seboj še bolj zbližala, in med njimi se je še bolj okrepilo prijateljstvo, ki jih je vezalo že prej. Za uspehe v športu je to seveda prav tako važno kot tehnična pripravljenost. Treningi sami so bili zelo zahtevni. Pod vodstvom profesorja Dra- NAS NOVI PODLISTEK Jutri bomo začeli objavljati v podlistku spomine partizanskega zdravnika dr. FRANCIJA DERGANCA z naslovom OKRVAVLJENA ROŽA Avtor je za naš dnevnik svoje spomine, ki so izšli lani pri Partizanski knjigi v Ljubljani, dopolnil še z dvema poglavjema in vnesel nekatere korekture. Dr. Franci Derganc je daljšo dobo svojega partizanstva preživel kot zdravnik na Primorskem, kjer je kot šef kirurške ekipe IX. korpusa bil v neposrednem stiku z obema glavnima partizanskima bolnišnicama «Franjo» in »Pavlo* ter je kol borec in zdravnik sodelovat v številnih bojih enot IX. korpusa. V njegovi knjigi spominov »Okrvavljena roža», napisani s preprosto, razumljivo besedo, s toplino človeka, ki ve kaj je trpljenje, ki je spoznaval smrt v najrazličnejših primerih, pa zato toliko bolj ljubi življenje, se bo v prenekateri opisani situaciji našel marsikateri naših ljudi, bivših borcev, ki so tisti čas sodoživljali, rotrpeli in se ga obenem veselili. Dr. Derganc namreč ni pisal romana, temveč delno po spominih, delno po ohranjen h zapisih in dokumentih oživlja dogodke in žive ljudi z njihovimi pravimi ali partizanskimi imeni in priimki. Zato je njegova knjiga resnična zgodovina junaštva naših primorskih partizanskih borcev, še več - živ in krasen spomenik je njihovi predanosti narodnoosvobodilnemu boju, njihovi neizmerni sli po svobodi in njihovi pripravljenosti za to svobode, trpeti in tudi umreti. Prepričani smo, da boste, dragi bralci, te spomine prebirali S prav tako ljubeznijo, s kakršno so bili napisani za tiste, ki so ta čas živeli, in za tiste, ki naj iz njih črpajo zgled za današnjost. Na Opčinah Je pred dnevi moška odbojkarska šesterka Sloge nepričakovano premagala zgonlški Kras s 3:2 stopnje. TENIS- „ GENOVA, 29. - Od 13. do 15. septembru bo v Genovi mednarodni teniški dvoboj med reprezentancama «under 23» Italije in Francije * * # RIM, 29. — V polfinale italijanskega teniškega prvenstva sta se danes uvrstila tudi Adriano Panatta in Tonino Zugarelli. Panatta je premagal Franchittija s 6:1, 6:1, 6:4, Zugarelli pa Di Mattea z 2:6, 6:3, 6:4, 6:2. To srečanje ie jalo več kot tri ure 6:8, tra- KOLESARSTVO Maver v Krminu V enem svojih zadnjih letošnjih nastopov bo lonjerski kolesar Maver tekmoval jutri v Krminu na 75 km dolgi progi. Dirka bo precej naporna v začetnih fazah, ko bo treba dvakrat prevoziti nekaj strmin, nakar se bo končala s krožno potjo po mestnih ulicah. Predstavnik Adrie starta tokrat brez velikih ambicij. skušal pa se bo vseeno u-veljaviti predvsem pred svojimi tržaškimi nasprotniki. Start bo oh 10. uri v Krminu, cilj pa bi moral biti slabi dve uri kasneje. Poleg Triestine in Udineseja bodo igrali še Monfalcone, Belluno. Co-negliano. Pordenone, Portogruaro, Pro Gorizia, San Dona in Torvis Snia. KOŠARKA V prijateljski tekmi v Ljubljani je sinoči Olimpija premagala zahodno-nemškega prvaka Bayem s 94:70. BOKS BANGKOK, 29. — Tailandski boksar mušje kategorije Venice Borkosaw je osvojil naslov svetovnega prvaka z zmago nad prvakom Venezuele Be-tuliom Gonzalesom. Borkosaw je zmagal s k. o. v desetem krogu. OBVESTILA SPDT sporoča, da bo urnik za letošnjo predsmučarsko telovadbo tak: SV. JAKOB IN OKOLICA . ob četrtkih v prostorih PD I. Cankar, ob 18. uri. ROJAN, BARKOVLJE IN GRETA - v dvorani Marijinega doma v Rojanu ob četrtkih od 16. do 17. ure. Za to skupino je vpisovanje v čevljarni Roiano (Gec), Trg Tra i Rivi 2. ODRASLI - ob petkih v dvorani stadiona «1. maj* od 26.00 do 21.30. Vse skupine bodo začele z vadbo že v prihodnjem tednu. • • • SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela, iz Križa in ostalih okoliških vasi, da se dne 1. oktobra 1972 udeleži mladinskega izleta (predsmučarski trening). Zbirališče ob 14.00 na Kržadl pri proseški avtobusni postaji. Otroke in mladince iz mesta vabimo, da se ob 14.00 zberejo na rekreacijskem zemljišču (za športnim igriščem) v Bazovici. Ne sporedu bo kros, kronotekmo- vanje in smučarski trening. # * * ŠZ Bor organizira otroško telovadbo na stadionu «1. maj* v Trstu s pričetkom v ponedeljek, 9. oktobra ob 15.30. Prijavijo se lahko vsi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. Telovadbo bo vodil prof. Franko Drasič. • • • SZ Bor obvešča vse tiste, ki sc želijo vpisati v tečaj minibasketa, da se bo tečaj začel s sestankom, katerega naj se udeležijo tudi starši v torek, 3. oktobra, ob 17. uri na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Tečaja se lahko udeležijo letniki od 1966 do 1961. Za vpisovanje telefonirati vsak dan na št. 31119 od 9. ure do 12. in od 16. do 18.30. « * • Pri Boru so se začeli tudi treningi za dečke in naraščajnike (letniki od 1960 do 1958). Treningi so nh ponedeljkih, sredah in petkih ob 16. uri na igrišču «1. maj*. lovadba in pa ražne vaje za podajanje in obrambo. Popoldne pa so dekleta predvsem poplavljala , svoje napake in vadila sistem. Poleg tega so imele igralke po kosilu s svojim trenerjem še približno pol ure teorije. Profesor Drasič je imel na razpolago posebno železno tablo, ki je predstavljala odbojkarsko igrišče, in bele magnete, ki so predstavljali igralke. Na tak način je lahko na zelo jasen način razložil sistem, ki ga bodo borovke v letošnjem prvenstvu igrale, sistem kritja igralk in vse, kar pač sodi k igri. Igralkam je šlo tako med treningom na pravem igrišču vse lažje od rok. Vsi vemo, da je znano odbojkarsko moštvo Fužinar doma na Ravnah. Borova in domača ekipa sta se tako dvakrat srečali med seboj. Tekmi sta koristili obema: Fužinar je namreč že začel s prvenstvenimi tekmami, borovke so tako lahko preverile svojo sedanjo moč. Obe tekmi sta bili lepi in borbeni in priča smo bili res lepi odbojki na obeh straneh mreže. Zmaga je obakrat pripadla Tržačankam, in sicer prvič s tesnim 3:2, drugič pa s bolj zgovornim izidom 3:0. Borovke so se dvakrat pomerile tudi z mladinci Fužinarja, in so tudi tokrat dobro zaigrale. Zgubile so sicer obe srečanji (prvo z rezultatom 3:1, drugo pa s 3:2), vendar so s svojo igro povsem zadovoljile in so pokazale velik napredek. Mnogo zaslug za uspel trening Bora ima športno društvo Fužinar, ki je omogočilo, da so tržaška dekleta lahko ves čas trenirala v dobro opremljeni telovadnici v parku za telesno kulturo na Ravnah INKA KOŠARKA ligi SFS - zahod Peterka Sežane na vrhu lestvice Tekmovanje v 2. republiški ligi -zahod se bliža h kancu saj so v soboto odigrali že 16. kolo in so se vsi rezultati v glavnem končali po predvidevanjih. Za presenečenje je poskrbela edino Cerknica ki je premagalo moštvo Save ie Kranja. Tako se je tudi vrh lestvice spremenil in je Salonit, po porazu z vedno boljšo Sežano, prepustil vo-je zasluženo deči položaj, ki ga prevzela Sežana. Lestvica po 16. kolu: 1. Sežana 16 12 4 24 2. Salonit 16 12 4 24 3. Grosist 16 11 5 22 4. Sava 16 11 5 22 5. AET Tolmin 16 10 6 20 6. Koper 16 8 7 16 7. TIK Kobarid 16 7 8 14 8. Kladivar 16 3 12 6 9. Cerknica 15 3 12 6 10. Logatec 15 2 13 4 Rajmund Kolenc * * * SPLIT, 29. - Peter Skansi, jugo- slovanski košarkar, ki nastopa za e- kipo Max Mobili iz Pesara, bo ojačil vrste splitske Jugoplastike na košarkarskem mednarodnem turnirju v Beogradu, ki bo od 13. do 15. oktobra. Poleg Jugoplastike bo nastopila še Crvena zvezda in italijanska kluba Ignis ter Simmentbal. NEAPELJ, 29. — V prijateljski povratni košarkarski tekmi je moskovska ekipa Rdeče armade premagala peterko Partenope s 105:77. Ekipi sta se prvič srečali v torek, I ko so Sovjeti zmagali s 111:78. Poročali smo že, da je tekmovanje SPDT preteklo nedeljo na Nanosa lii‘mbio uspelo. Danes priobčujemo dva posnetka s te prireditve Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 30. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst PO ČETRTKOVEM SADATOVEM GOVORU Deljena mnenja v palestinskem vodstvu predlogu ustanovitve vlade v izgnanstvu Bombni atentat v veleblagovnici v Jeruzalemu - Spor med Egiptom in Sudanom: odpoklic egiptovskih profesorjev iz Kharluma . Vdor plačancev na ozemlje Južnega mafijo Yemena . Stiki židovskih nacionalistov z ameriško KAIRO, 29. — Palestinski begunci si niso enotni glede ustanovitve palestinske vlade v izgnanstvu. Na izredni seji izvršnega sveta organizacije za osvoboditev Palestine niso sprejeli nikakršne odločitve, ker so mnenja deljena. Člani izvršnega sveta s0 se sestali nekaj ur po Sadatovem govoru in razpravljali celo noč. Del tega sveta ugodno sprejema predlog egiptovskega predsednika, drugi pa so odločno proti ustanovitvi take vlade. Zaradi tega so člani vodstva organizacije za osvoboditev Palestine sklenili vprašati za mnenje približno petdeset prijateljskih vlad. Libanonski list »Al Moharrer*, ki je precej naklonjen vodstvu palestinskih gverilcev, pravi, da so predlog o ustanovitvi palestinske vlade dali nekateri arabski voditelji že v začetku tega leta, kot protiutež predlogu jordanskega kralja Husseina, ki je predlagal ustanovitev »združene arabske kraljevine*. V Izraelu kaže, da niso tamkajšnji voditelji zaskrbljeni zaradi predloga egiptovskega predsednika. Izraelski tisk meni v svojih včerajšnjih komentarjih, da hoče Sadat zvrniti vso težo borbe proti Izraelu na Palestince. Tudi izraelski tisk piše, da niso palestinski voditelji enotni glede tega vprašanja: nasproten morebitni palestinski vladi naj bi bil celo namestnik voditelja organizacije «A1 Fatah* Abu Aiad. Palestinski komandosi so včeraj izvršili atentat v središču Jeruzalema. V veleblagovnici je počila bomba in tri ženske, med njimi soproga venezuelskega diplomata, so bile laže ranjene. Izraelska policija meni, da je bombo v veleblagovnici pustila neka ženska. V veleblagovnici je bilo včeraj, na predvečer židovskega praznika, veliko ljudi. V isti trgovini je prišlo pred tremi leti do podobnega atentata: takrat sta bila ubita dva izraelska dijaka. Zastopnik palestinskih gverilcev je včeraj v Damasku dejal, da so ti včeraj v Tel Avivu minirali večjo tovarno in ranili nekaj izraelskih državljanov. V Tel Avivu je rabin Meir Ka-hane, leader «Lige za židovsko obrambo* dejal novinarju lista »Maariv*, da so židovski nacionalisti navezali stike z ameriško mafijo. Skupaj naj bi sodelovali proti palestinskim gverilcem in članom organizacije «črni september* ^ v raznih ameriških in evropskih državah. Kahane je dejal, da bo prihodnji teden odpotoval v ZDA, da bi se tam podrobno pogovoril z voditelji mafije. Kahane je tudi dejal, da' so mafijci njegovi organizaciji v preteklosti že pomagali. izraelska vojska je v pripravljenosti tudi na severni obali države. Palestinski gverilci v Libanonu imajo tudi pomorske edinice in njih baza v Rashdyji je bila eden izmed ciljev izraelskega letalskega napada 8. septembra. Izraelci se boje nenadnih napadov palestinskih motornih čolnov. Uradno je včeraj nastala kriza ŠAHMAT BENETKE, 29. — Iz protesta proti gospodarjevi grožnji, da jih bo pognal iz sedeža, v katerem so bili doslej, je 132 šahistov krožka *Carlo Salvio-li» v Benetkah priredilo svojevrstno demonstracijo na znanem nabrežju o.Riva degii Schia-voni» in na Trgu sv. Marka, h krožka j palači udelle Pri-gioni» so prinesi šahovnice in začeli igrati na prostem. Kot znano je krožek tSrdvioih najstarejši šahovski krožek v Italiji, saj je obstajal že v letih 1700, in je vadi sena) eaen najbolj aktimih h obiskorama Demonstracija je vzbudila zanimanje med številnimi Benečani in tujimi turisti, ki se še vedno zadržujejo v Benetkah. Smo pač v eri šaha, vprašanje pa je, kdo bo v tej svojevrstni demonstraciji matiran: šahisti ali gospodar lokala, v katerem ima krožek svoj sedež. MIŠ V 0RANŽADI TARANTO, 29. — Šestletni Pasquale Mongo je nič hudega sluteč odprl steklenico oranža-de družinskega formata in začel piti svežilno tekočino Ker pa je oranžada imela nekam grenak okus, je pogledal bolje v steklenico in zagledal v njej mrtvo miš. Takoj je to povedal očetu, ki je steklenico odnesel na komisariat javne varnosti, otroka pa odpeljal v bolnišnico *Santissima Annunzia-ta» zaradi zastrupitve z okuženo oranžado. Če že s cigaretami prodajajo črve — kot smo poročali včeraj — zakaj ne bi z oranžado prodajali miši? Samo na e-tiketo bi morali zapisati: Mišja oranžada» za nekadilce Izraelski policisti pregledujejo samopostrežno trgovino, eksplodirala bomba kjer je včeraj Še dva mrtva v bojih med Angleži in gverilci BELFAST, 29. — V glavnem mestu Severne Irske je prišlo danes do spopada med gverilci in angleško vojskp, ki mu ga skoraj ni primera v vseh teh treh letih pravcate državljenske vojne. Po vesteh, ki so jih posredovale angleške vojaške oblasti, sta pri spopadih izgubila življenje en angleški vojak, star 18 let, in neki gverilec. Vojaški oddelki so zajeli neko dekle, ki je bila ranjena. Angleške oblasti trdijo, da so njihovi oboroženi oddelki ugotovili, da je ranjena gverilka večkrat streljala na napadajoče angleške čete. Poleg dekleta so Angleži zajeli tudi nekaj drugih ranjenih gverilcev skupine »Provisionals* osvobodilne vojske IRA. Današnji spopad med gverilci in angleško vojsko je seveda ponpvno sprožil politično vprašanje, kako urediti na kolikor toliko miroljuben način odnose med katoliško manjšino in protestantsko večino v Ulstru. V nekaterih političnih krogih menijo, da je ekstremistična skupina IRA («Provisionals») prevladala druge zmernejše smeri. Ta nastop naj bi bil potemtakem odgovor severnoirskih skrajnežev na polom severnoirske konference političnih strank, ki jih je pred dnevi sklical angleški minister za severnoirske zadeve Whitelaw. V Avstriji odkrili tihotapce s hašišem GRADEC, 29. — Na mejnem prehodu Spielfeld na avstrijsko - jugoslovanski meji so včeraj avstrijski cariniki odkrili v perzijskem kamionu 1.070 kilogramov hašiša. Kamion je bil namenjen v Salzburg in dva perzijska šoferja trdita, da ničesar ne vesta o tako veliki količini hašiša. Priprta sta v zaporu v Gradcu. ČETRTI POSKUS STRMOGLAVLJENJA ALLENDEJEVE VLADE V Čilu razkrinkana nova desničarska zarota Tajnik stranke «Partido nacionaI» napoveduje boj proti vladi levičarske koalicije i SANTIAGO DE CHILE, 29. - Čilska vlada je ponovno razkrinkala pred javnostjo obstoj nove desničarske zarote, ki je nameravala strmoglaviti s silo sedanji čilski režim. Ministrski podtajnik za notranje zadeve Daniel Vergara je izjavil, da so desničarsko gibanje «Patria y Libertad* ter nekateri člani stranke «Partido Nacional* (slednji ima svoje predstavnike na kongresu), zapleteni v zaroto, ki je zasledovala namen, da se povzroči zmešnjava v državi in da se strmoglavi režim predsednika Allendeja. Gre za četrto desničarsko zaroto, ki jo je Allendejeva vlada razkrinkala od dne. ko je v novembru 1970 prevzela oblast v svoje roke. Zadnja zarota, kateri so nadeli ime »Septembrski načrt* je bila napovedana za ta mesec. Sam predsednik Allende ie javno ožigosal namere reakcionarnih krogov ter opozoril prebivalstvo na naklep, da se izvede prekucija v državi. Podtajnik Vergara je nadalje pojasnil. da spada tudi požar, ki je nastal pred mesecem dni na sedežu komunistične partije v mestu Port Montt, kakih 1100 kilometrov južno od Santiaga, v ta načrt. V okviru raznih dejavnosti, ki jih je predvidevala zarota, spadajo tudi zasedba neke višje ženske šole. zasedba raznih tovarn, tatvine eksplozivov, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih ter napad treh pripadnikov gibanja «Patria y Libertad* na nekega socialističnega svetovalca v mestu Los Angeles, kakih 530 kilo- v odnosih med Egiptom in Sudanom. Sudanska vlada je izdala odlok o izključitvi iz države ravnatelja kahrtumske sekcije kairske univerze, zaradi tega je egiptovska vlada odpoklicala nad 200 profesorjev, ki jih je pred časom poslala v Sudan, na prošnjo tamkajšnje vlade. Vlada v Khar.umu je tudi izrekla željo, da odpokliče vojaške edinice, ki so od časov šestdnevne vojne ob Sueškem prekopu. V zvezi s tem je prišlo do polemike med obema državama. Vladni predstavnik je včeraj v Kairu obsodil enostransko početje sudanske vlade. Nesporazum med Egiptom in Sudanom traja že nekaj časa, odkar je vlada v Khartumu ponovno navezala diplomatske stike z vlado Združenih držav Amerike. Včerajšnja kronika arabskega sveta beleži tudi vojaške operacije na meji med Južnim in Severnim Yemenom. Radio Aden je včeraj javil, da so oborožene skupine plačancev ob podpori tankovskih enot vdrle iz Severnega v Južni Yemen Minister za informacije vlade v Adenu je obtožil konservativno vlado Severnega Yemena, da skuša zanetiti vojno v tem delu arabskega polotoka. Motorni čoln eksplodiral sredi Jadrana CERVIA, 29. — Motorni čoln je včeraj eksplodiral na Jadranskem morju, 38 morskih milj od Cervie. Ribiška ladja je pet ur po eksploziji rešila iz valov pet ljudi, šestega pa pogrešajo in zvečer so iskanje opustili. V motornem čolnu, ki je včeraj zjutraj odplul iz Cervie, je bilo šest ljudi. Med njimi tudi Avstralec Harry Luther, ki se je hotel u-deležiti vsakoletne tekme v vodnem smučanju po Jadranu med Puljem in Cervio. Motorni čoln je počasi vozil, po deveti in pol zjutraj pa ni bilo več radijske zveze med kopnim in tem čolnom. Zaradi tega so se na poziv obalne policije, razne ribiške ladje, ki so bile tam v bližini, približale kraju morebitne nesreče in okrog 14.30 je ladja »Gioiello dell’Adriatico» našla pet ljudi, ki so bili sredi valov na praznem železnem rezervoarju. Brodolomci so se izkrcali v Cer-vii in povedali, da so s svojega čolna skočili v morje, ker so predvi deli eksplozijo zaradi okvare pri motorju. Šestega člana posadke, 51-letnega Mina Pensa, pogrešajo. Polemike o požaru v Parizu PARIZ, 29. — V francoski prestolnici je policija zastražila vse veleblagovnice v strahu, da ne bi prišlo do morebitnih atentatov. To po uničenju velikega »Drugstora* na E-lizejskih poljanah. Policija sicer trdi, da niso za požar krivi morebitni atentatorji in zavrača tudi tezo o delu palestinske organizacije »Črni september*. Palača »Drugstora* je do tal pogorela, sedaj se je vnela polemika. Sindikat trgovskih delavcev CGT trdi, da je pred nekaj meseci zahteval od lastnika stavbe, da ojači varnostne protipožarne naprave, častnik s svoje strani trdi, da so e varnostne naprave pregledali in la so bile v redu. Mož polemizira udi z gasilci, češ da so prišli na raj požara šele dvajset minut po telefonskem pozivu. Vodstvo gasil cev s svoje strani zavrača te ob tožbe. .............................................. PRED ZAČETKOM KONFERENCE 0 UGANDSKEM IN TANZANIJSKEM SPORU Somalija vabi na razgovore tajnika afriške organizacije Na slavnostno kosilo v čast tajniku OUA so pripeljali ujetega bivšega ministra v Obotejevi vladi metrov južno od Santiaga. Med tem sporočajo, da je podpredsednik stranke «Partido Nacional* poslanec Femando Matura-na izjavil na neki tiskovni konferenci v Santiagu, da je desničar-čarska opozicija pripravljena, da izvede tudi državljanski upor, če ne bi bile parlamentarne vilifcve v marcu 1973 «svobodne in demokratične*. Maturana je izjavil, da njegova stranka razpolaga z resnimi dokazi, ki kažejo na to, da se volitve v marcu 1973 leta ne bodo normalno izvajale. Desničarski predstavnik je izjavil nadalje, da so na nekam nedavnem sestanku stranke menili, da se je treba posvetiti obnovi čilske države še preden bo potekel mandat sedanje vlade. Te izjave dokazujejo vsaj delno, da desničarski krogi pripravljajo pravcat upor proti vladi koalicije ljudske enotnosti ter sploh proti socialističnemu režimu predsednika Allendeja. MOGADIŠU, 29. — Somalski predsednik Mohamed Siad Barre je danes zahteval, naj generalni tajnik organizacije afriške enotnosti (OUA) Nzo Ekanghaki sodeluje pri mirovnih pogovorih med Ugando in Tanzanijo, ki bi se morala začeti v kratkem v Mogadišu pod pokroviteljstvom Somalije. Vest je sporočil Somalski zunanji minister Omer Arteh Ghalib, ki je pojasnil, da je predsednik Barre izrazil to zahtevo v brzojavki, ki jo je poslal maroškemu kralju Hasanu II., ki je sedaj predsednik organizacije. Barre je v svoji brzojavki pojasnil predsedniku somalske pobude za pomiritev med Ugando in Tanzanijo. Minister Ghalib ni povedal, kdaj se bodo začela pogajanja. Omejil se je le na izjavo, da je tanzanijski zunanji minister prispel v Mo-gadišo že v sredo, medtem ko bi moral ugandski zunanji minister prispeti jutri. Somalski zunanji minister ni hotel komentirati dveh točk od petih, ki so sestavni del somalskega mirovnega načrta. Domnevajo, da ti dve točki, ki sta najbolj sporni, zadevata umaknitev vojaških enot iz obmejnega prostora ter bivanje bivšega ugandskega predsednika Miltona Oboteja v Tanzaniji. Na drugi strani je Ghalib izjavil, da je prepričan, da Tanzanija nima nobenega interesa, da bi podpirala gverilce, ki so vdrli v Ugando in da na vsak način niso bile tanzanijske oborožene sile zapletene v bojih, do katerih je prišlo v U-gandi. Somalski zunanji minister je še pristavil: »Lahko vam še žago tovirn. da je vse, kar se je zgodilo v preteklosti, že mimo*. Ugandska radijska postaja pa je danes sporočila, da je predsednik Idi Amin izjavil posebnemu egipčanskemu dopisniku Hasanu Bolbo-lu, da so gverilci nameravali ugrabiti pomembne ugandske osebnosti, da bi tako spravili v težavo ugandsko vlado. Po poročanju ugandskega radia je Amin izjavil, da so gverilci, ki so odgovorni za ugrabitev raznih ugandskih osebnosti v zadnjih 10 dneh, nastopali kot pripadniki ugandskih oboroženih sil. Predsednik ni sicer omenil posebej nobene od osebnosti, ki so izginile, toda v Kamnali pravijo, da so najvišjega sodnijskega funkcionarja Benedicta Kivanuko ugrabili ljudje, ki so bili oblečeni v uniforme ugandske vojaške policije. Danes je ugandski predsednik Idi Amin priredil slavnostno kpsilo v čast nekega visokega afriškega državnika. Na kosilu so pokazali gostom bivšega ministra za informacije ugandske vlade Alexa Oje-ro, ki so ga ugandske oborožene sile zajele včeraj med boji v bližini tanzanijske meje. Vest je sporočil ugandski radio, ki je pojasnil, da so bivšega ministra pripeljali na slavnostno kosilo, ki so ga priredili na čast generalnega tajnika organizacije enotnosti (OUA) Nzo Ekanghakija, ki je sedaj na obisku v Ugandi. Ugandski radio pa je sporočil, da je v trenutku, ko so Ojera pripeljali v dvorano, Ekanghaki že odšel. Ugandski radio je podrobno opisal prizore na srečanju, po pogovorih, ki jih je Ekanghaki imel s predsednikom Idi Aminom glede perspektiv miroljubne rešitve krize med Ugando in Tanzanijo. U-gandski radio je med drugim ome- ter da je njegova navzočnost povzročila precejšnjo osuplost med gosti, ki so se že dobro spominjali bivšega ministra ter ga smatrali za plemenitega gentlemana. Radijski poročevalec je še izjavil, da se bivšemu ministru ne bo nič hudega zgodilo, vendar mu bodo sodili, če hod o ugotovili, da je zagrešil kak zločin. ALEXANDRIA (ZDA), 29. - Tu so včeraj obsodili na dosmrtno ječo 50-letnega Fredericka Hahnemana. Pred nekaj meseci je ugrabil potniško letalo. Strogi ukrepi predsednika Marcosa MANILA, 29. — Filipinski predsednik Ferdinando Marcos je v nekem svojem govoru, ki ga je razširila radio - televizijska mreža, ukazal vsem funkcionarjem in uslužbencem vladnih organov, naj odstopilo s svojih položajev, tako da bi omogočili izločitev iz javne uprave vseh ljudi, ki so «pokvarjeni, ignoranti in nekoristni*. Predsednikov sklep zadeva celotno državno upravo, to je približno en milijon ljudi. Prizadeta je tudi sod-nijska uprava. Predsednik Marcos je zahteval odstop vseh sodnikov prvostopnih sodišč ter sodnikov sodišč za industrijske in kmečke odnose. V tem svojem govoru je filipinski predsednik sporočil, da bodo takoj odpustili 450 državnih uslužbencev. od katerih so nekateri »notorično nezaželeni*. Predsednik je nadalje poudaril, da so ti ukrepi potrebni, da bi se «rešila republika* in da bi se omogočila obnova »nove družbe*. Fašistična bomba v Catanii CATANIA, 29. — V največjem mestu vzhodne Sicilije, kjer so na lanskih volitvah fašisti dobili vgjiko glasov, je včeraj eksplodirala bomba v samopostrežni restavraciji zadruge CAMST iz Bologne. Omenjena zadruga, ki ima vrsto samopostrežnih restavracij v večjih mestih Italije, je dobila grozilna pisma s strani fašistov v Catanii. NO VE ETRUŠČANSKE IZKOPANIM VITERBO, 29. -- švedski kralj Gustav Adolf je vnet arheolog in vsako leto si privošči dopust, da pride v Italijo ali v kako drugo sredozemsko državo, da bi sam sodeloval v arheološki odpravi. Letos je švedska arheološka skupina pod vodstvom kralja Gustava Adolfa in profesorja Alvara Wiedena z goete-borške univerze kopala na gričku svetega Frančiška sedem kilometrov od Viterba. Na tiskovni konferenci je švedski suveren prikazal novinarjem letoš- nje dosežke svojega izkopavanja: etruščansko mestece ter nekropolo. Mestece je delno porušil potres približno 500 let pred našim štetjem, ljudje se niso več tam naselili. Po izkopavanju je moč sedaj imeti precej jasno sliko o tlorisu takratne naselbine. Z izkopavanjem bodo nadaljevali prihodnje leto. Čez mesec dni bodo v Stockholmu otvorili razstavo o etruščanskih izkopaninah v Srednji Italiji. Za to razstavo vlada na Švedskem veliko zanimanje. iiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiio LAKONIČNA VEST IZ VATIKANA Papež Pavel VI. je upokojil videmskega škofa Zaffonata Mons. Zaffonato je zaprosil za upokojitev iz zdravstvenih razlogov - Upanje beneških Slovencev, da bo novega škofa preveval koncilski duh in odprtost do njihovih bolečih vprašanj VATIKAN. 29. — Papež Pavel VI. je sprejel ostavko na škofovsko mesto, ki mu jo je naslovil, pri 73 letih, videmski nadškof mons. Zaffonato. Ostavko je Zaffonato utemeljil z zdravstvenimi razlogi. Kratka, lakonična vest iz vatikanskega mesta, zaključuje na tak način 17-letno obdobje, ki ga je Zaffonato preživel v Vidmu kot nadškof. Gre za obdobje, ki ga je bivši škof karakteriziral s svojim konservativnim in negativnim odnosom do slovenskih vernikov v Beneški Sloveniji. V tem času je mnogo ........milil..................................... ZARADI IZJAV NEKATERIH ŠVEDSKIH FUNKCIONARJEV Švedski list ostro kritizira zadržanje policije do ustašev Ameriški begunec na Švedskem Sherman Adams primerja terorizem ustašev s terorizmom CIA - Poziv javnosti sindikata kovinarjev v Goeteborgu STOCKHOLM, 29. — Glasilo švedske levičarske stranke «Ny Dag* je danes v uvodniku ostro kritiziralo izjave nekaterih švedskih funkcionarjev, po katerih »ni lahko dobiti nekaterih informacij od jugoslovanskih oblasti o aktivnosti ustašev*. Poudarjajoč, da je tako izjavo dal švedski pravosodni minister Geier v nekem radijskem __ intervjuju, «Ny Dag* pravi, da so nil, da je bivši minister Ojera imel1 švedske oblasti pred nedavnim dobile še vedno na sebi vojaško uniformo zajetno dokumentacijo iz Jugoslavije Ugandski predsednik Idi Araip oozdravlja libijske časjjuJke, ki j|h je polkovnik Gedafi poslal na pomoč v Ugando o teroristični dejavnosti, da pa to ni «izzvalo večjega vtisa v Stockholmu*. List dalje navaja seznam zločinov na švedskem poudarjajoč, da so ustaši sami priznali, da so za temi zločini. Značilno je, da se je takšna vrsta zločinov mogla odvijati brez večje aktivnosti policije, dodaja list. «Ny Dag* dalje piše, da je švedski novinar Larsson v svoji knjigi «Politični teror na švedskem* navedel primere, kako se je policija brezbrižno ponašala spričo groženj proti jugoslovanskim delavcem, ki so bili izpostavljeni napadom fašistov pozivajoč voditelje ustašev na «turinska zasliševanja*. »če švedska varnostna policija pravi, da ničesar ne ve o ustaški dejavnosti, mar potem švedskega pravosodnega ministra kdo ovira, da si oskrbi informacije od drugih virov direktno iz Jugoslavije? «Ny Dag* zaključuje, da je tudi že prej opozarjal javnost na močne sile, ki so za ustaši, in zahteva od vlade, da onemogoči tako podporo. «Ny Dag* prinaša tudi obširen članek enega izmed voditeljev ameriških beguncev na švedskem črnca Sherma-na Adamsa, ki ostro kritizira policijo in nekatere švedske meščanske liste, ki skušajo pod isto kapo spravljati osvobodilna gibanja v pregnanstvu iz nekaterih afriških držav, Azije in drugih, in «ustaški fašistični terorizem*. Adams spominja, da so ustaši med neko demonstracijo v Goteborgu napadli švedske skupine, ki podpirajo boj vietnamskega naroda in poudarja, da «ustaši nikoli niso prekrivali svoje politične ideologije*. Adams nadalje piše. da ustaši, ki so pod grožnjo revolverjev ugrabili švedsko letalo, predstavljajo teroristično skupino, ki je kradla po jugoslovanskih naseljih, zažigala in ubijala skupno s Hitlerjevimi SS hordami. Ti zločinski ekstremisti so hladnokrvno ubili jugoslovanskega veleposlanika Roloviča potem ko so ga sadistično mučili. To se je dogodilo sredi Stockholma in sredi belega dne, pravi Adams. Poudarjajoč, da ameriška obveščevalna služba na podoben način terorizira ameriške dezerterje na Švedskem, ki kar na lepem izginejo, Adams zaključuje, da je tukajšnji varnostni policiji dobro znano, da «razen CIA in ustašev ni drugih terorističnih skupin, ki operirajo na švedskem*. Iz Goeteborga pa sporočajo, da je sindikat kovinarjev naslovil na javnost sporočilo, v katerem pravi, da ugrabitelji švedskega Jetala pripadajo mali skupini ekstremistov in da je zato skrajno zgrešeno enačiti ogromno večino poštenih priseljencev s peščico teroristov. Sindikat je tudi sporočil, da se obrača na javnost zato, ker je opazil, da se v podjetjih, kjer delajo ti delavci, pojavljajo antagonizmi proti njim zaradi ugrabitve letala, ki so jo zagrešili ustaši. Sindikat je naročil vsem svojim organizacijam v podjetjih, da se v njihovih jezikih obrnejo do vseh tujih delavcev in povedo, da jih kovinarji podpirajo. »Goeteborg Posten* pozdravlja sporočilo sindikata kovinarjev in poudarja, da mora o tem razmišljati vsa javnost zaključujoč, da je sramota za Švede, če bodo tuji delavci izpostavljeni sovraštvu zaradi zločinov, ki jih je izvršila peščica fašističnih ekstremistov*. RIM, 29. — Ministrski svet se bo sestal v palači Chigi jutri 30. septembra. Dnevnega reda seje še niso objavili. V ponedeljek 2. oktobra pa se bo po poletnem premoru ponovno sestal senat. Na dnevnem redu bodo nekatera vprašanja, ki se tičejo gospodarskega položaja in zaposlitve na področju Neaplja in sektorja sladkorne proizvodnje. Senat bo nato razpravljal o zakonskem osnutku za zaščito Benetk. slovenskih duhovnikov moralo zapustiti svoje fare, mnogi so bili premeščeni v Furlanijo, koncilskega načela o liturgiji v jeziku prebivalstva v videmski nadškofiji niso uvajali, ako izvzamemo pogumne pobude skupine zavednih beneških duhovnikov. Zato beneški slovenski verniki pričakujejo, da bo na škofovsko mesto v Vidmu prišel človek, ki bo odprt do njihovih problemov in z dejanji dokazal, da je razumel koncilskega duha, ki se je odražal tudi na evharističnem kongresu v Vidmu in ob papeževem obisku v furlanski prestolnici. Morda ni le naključje, da je Zaffonato, kljub prazničnemu vzdušju kongresa v Vidmu, ostal v senci. Mnogi so imeli občutek, da ga je razvoj dogodkov prehitel. Zaffonato bi moral — po določilih okrožnice «Motu propria* — zaprositi za upokojitev pri 75 letih, zato je tembolj značilno da je škofovsko palico izgubil s tako hladnim sporočilom. ANSA, ki je vest posredovala iz Vatikana, ne omenja niti možnosti podelitve kakega simboličnega naslova, kar je v takih primerih skoraj običaj. Malezijski predsednik v Leningradu in Moskvi MOSKVA, 29. — Danes se bo začel v Sovjetski zvezi uradni obisk prvega ministra Melezije. Predsednik Tun Abdul Razak bo prispel danes popoldne v Leningrad iz Varšave ter se bo zadržal tam do drugega oktobra. Nato bo odšel v Moskvo. Partijski list «Pravda* opisuje predsednika Malezije kot človeka, ki je naklonjen razvoju dobrih medsebojnih odnosov z vsemi državami tiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii PORDENONE, 29. — Le nekaj ure sta bila na svobodi dva pobegla kaznjenca iz Pordenona. Kmalu so jih karabinjerji zasačili v Trevisu. * * * RIO DE JANEIRO, 29. — V Braziliji bodo prepovedali ženskam nošo toplessa. Pravijo, da ta mdni-obleka žali čast žene. k k k LONDON, 29. - Hugh Hefner, izdajatelj revije «Playboy», ne bo šel v Muenchen na svetgvno knjižno razstavo. Boji se, da ne bi postal žrtev atentata palestinskih komandosov. * * * TURIN, 29. — V bližini Turina so se včeraj zjutraj trije delavci zaleteli s svojim avtom v kamion, ki je prehiteval drugo vozilo. Vsi trije so bili pri priči ubiti.