PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. costale l gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 146 (9451) TRST, torek, 22. junija 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemdra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v liskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GLAVNA ZNAČILNOST VOLITEV ZA OBNOVO ITALIJANSKEGA SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE Močna polarizacija glasov na KPI in KD Socialisti v glavnem ohranili stoje pozicije - Hud poraz manjših laičnih v frank in neofašistov - Prvi komentarji predstavnikov strank govorijo o otežkočcnih možnostih za sestavo nove vlade KIJ SEMI? Čeprav ob uri, ko to pišemo, še ne razpolagamo s popolnimi podatki o izidu volitev za senat in še manj za zbornico, je po dosedanjem stanju preštetih glasov že mogoče zanesljivo ugotoviti, da se je zgodilo to, česar se je bilo najbolj bati. S polarizacijo glasov na dve veliki sili, demokristjansko in ko- , , . ^ ... munistično, je nastal zaradi dose- Janskl y0Jvcl' Dejansko je s o z I RIM, 21. — Kljub vsem uradnim I zagotovilom tudi tokrat ni bil elek-! tronski center notranjega ministrstva sposoben objaviti dokončn h podatkov za senat, kaj še za poslansko zbornico, pred polnočjo. Resnici na ljubo so dokončni izid volitev za senat napovedovali že za deveto zvečer, ob dveh ponoči pa so še manjkali podatki nekaterih volišč. Neglede na to pa je tako za senat, kakor za zbornico, jasno, v katero smer so se opredelili itali- danjih zaprtih stališč krščanske demokracije težaven položaj za vladno rešitev in iz istega razloga tudi za preokret, ki bi omogočil izhod iz politične, gospodarske in splošne družbene krize v državi. Ta globalna ugotovitev izhaja iz vrste dejstev. Krščanska demokracija je napredovala preko pričakovanj tako za senat kot za poslansko zbornico zlasti v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami. Lahko ugotovimo, da ni pridobila izgubljenih glasov, da pa je pridobila nove in to na račun svojih manjših laičnih zaveznikov in delno na račun desnice, kar je delno posledica silovite kampanje, ki jo je vodila v znaku radikalizacije političnega položaja v državi, po drugi strani pa odraz očitnega dejstva, da so bile doslej male stranke prešibke, da bi učinkovito vplivale na razvoj v državi. Zato so. s? volivci pač v večji meri u-smerili na KD in na ta način potrdili splošno težnjo krepitve velikih strank, ki je že nekaj let v teku. Po drugi strani pa je Komunistična partija Italije tako za senat kot za zbornico v priinerja-vi z zadmmi političnimi volitvami leta 1972 in tudi v primerjavi z lanskimi deželnimi volitvami izredno močno napredovala. Po podatkih, s katerimi v tem trenutku razpolagamo, se je odstotek njenih glasov v poslanski zbornici zelo približal odstotkom krščanske demokracije. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so določene odstotke na levici pobrali tudi Proletarska demokracija in radikalci. Socialisti so v glavnem ohranili svoje glasove, kar pa vendarle predstavlja precejšnje presenečenje glede na pričakovanje, da se bc-do okrepili. Očitno se je del njihovih tradicionalnih volivcev tokrat usmeril h komunistom, kar je, v sicer mnogo manjši meri, podoben pojav kot z laičnimi strankami v odnosu do KD. V celoti vzeto je torej možna u-gotovitev, da je položaj po teh volitvah ostal, kar zadeva razmerje sil, nespremenjen in da bo zato še bolj otežkočena sestava nove vlade, ker se je volilna kampanja, vsaj s strani socialistične stranice, vodila z odločnim poudarjanjem, da je sestava vlade leve sredine, ki bi bila sicer številčno možna, voliti čno povsem nemogoča brez kakršnega koli sodelovanja komunistov. Na vsak način se obeta mučno in težavno obdobje z zaključkom, ki ga danes prav gotovo ni mogoče vredvidevati. Volitve na lokalni ravni kažejo v bistvu podobne značilnosti kot na vsedržavni. Tudi pri ms na Tržaškem in Goriškem beležimo po dosedanjih podatkih nad pričakovanje velik porast glasov za krščansko demokracijo ob enakem vo-javu praktičnega izginjanja manjših laičnih strank s politične po-zorniec. Vzporedno se je močno okrepila tudi komunistična partija, kar velja še posebej za slovenske kraje. Ždi se tudi, 'da je dobršen odstotek socialističnih glasov v slovenskih krajih šel tokrat 'h komunistom, kar velja predvsem za. poslansko zbornico. Slovenska skupnost je v bistvu ohranila svoje glasove, a tudi iz zanjo oddanih glasov je razvidno, da je pri volitvah za poslansko zbornico skoraj četrtina njenih volivcev glasovala za KPI oziroma za slovenskega poslanskega kandidata na listi komunistične partije. Na Goriškem pa je KPI toliko napredovala, da je postala v slovenskih vaseh celo vodilna stranka. Za nas Slovence je končno razveseljiva ugotovitev, da je bila, prvič, v zgodovini, v italijanski senat izvoljena Slovenka Jelka Gerbec ‘na listi KPI V drugem tržaškem volilnem okrožju. Njena izvolitev ie bila sicer takorekoč gotovo dejstvo že vmprej, vendar jo moramo zabeležiti s posebnim poudarkom. dvojno težnjo: na eni strani zaznaven premik na levo, k naprednim silam, predvsem h KPI, na drugi strani pa polarizacija glasov, ki je izločila vmesne maniše stranke in ( oblikovala na desnici, oziroma v «zmernem in konzervativnem» taboru močno KD. Demokristjani so za senat zbrali okoli 39 odstotkov glasov, kar pomeni, da so se okrepili predvsem na račun manjših laičmh skupin (PSDI, PLI, PRI) in deloma tudi padca glasov neofašistične MSI. Taktika KD, ki je ustvarila vzdušje zaskrbljenosti in strahu, se je poslužila pozivov škofovske konference in papeža, vala nasilja, finančnega terorizma in naročenih svaril iz tujine, je torej povsem uspela. A za kakšno ceno? KD je dejansko zadušila vse svoje bivše zaveznike na sredini in se bo jutri le s težavo naslonila na komaj obstoječe liberalce aii socialdemokrate, kakor tudi ni jasno, v’kòfks-ni meri jo bodo lahko še podpirali razburjeni republikanci, katerim ni uspel sen o «moderni alternativi». Deloma je uspelo tudi Fanfaniju, ki je pozival zadnje čase misovce, naj glasujejo za KD v imenu antikomu-n zma, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi KPI postala prva stranka v Italiji. 2a senat je sedaj razmerje sil sledeče: KD bo imela približno 136 senatorjev, KPI pa 116. Nekoliko različni so rezultati za poslansko zbornico. Tudi teh ne poznamo v celoti, vendar domnevajo, da bo KD ohranila odstotek okoli 38-39, komunisti pa se bodo še nekaj okrepili in dosegli 34,5 - 35 odstotkov glasov. Na tej osnovi, trdi poslanec Nat ta, bo KPI lahko računala z najmanj 40 poslanci več kot prej (o-Icoli 220 - 230). Socialisti so v tej «polarizaciji» glasov med KPI, ki burno narašča in krepi svoje pozicije tudi v pri merjavi z rezultatom 15. junija lani, na teh volitvah razočarani. Svoj odstotek so ohranili na ravni ieta 1972, medtem ko je nižji v primerjavi z rezultatom lanskega 15. junija. Giblje se okoli 9 - 9,6 odstotka. Dejansko so na rezultat PSI vplivali tudi radikalci, ki se za zbornico polagoma premikajo proti cilju 300 tisoč glasov, kolikor je potrebno neki stranki, da lahko (če bo prejela vsaj en polni kvocient v Rimu ali Milanu), da izkoristi ostanke in izvoli svoje poslance iz «vsedržavnega kotla». Ta cilj so že presegli «demoproletarci», ki bodo predvidoma prejeli skoraj 400 tisoč glasov za zbornico. Tudi zanje je odprto vprašanje, ali se jim bo posrečilo izvobti vsaj enega poslanca j direktno, sicer bo na levici razpršenih okoli 609 tisoč glasov. Kar zadeva rezultat volitev za senat je značilno to, da so republikanci ohranili svoje pozicije tam, kjer so nastopili sami, medtem ko je povsem propadla pobuda «laičnega zavezništva». Povsod se namreč «seštevek» glasov PSDI, PRI in PLI ni obnesel. Prav nasprotno so te stranke izgubile poprečno vsaj polovico svojih glasov. Liberalci so skrčili svojo volilno bazo na izredno nizek odstotek (poldrugi odstotek). Svojo volilno bazo so za polovico izgubili tudi socialdemokrati, medtem ko niso uspele nekatere manjše ali krajevne stranke. Taka je, torej, prva površna analiza, ki pa že jasno kaže, da bo novi, parlament tak, da bo v njem zelo težko delati, saj so nemogoče skoraj vse dosedanje tradicionalne večine, KD pa tudi nima tradicionalnih centrističnih zaveznikov, ker jih je sama pogoltnila. Dokončnih podatkov za senat to-raj ne moremo objaviti. Ob 2.30 po polnoči je namreč minister za notranje zadeve Cossiga sporočil, da manjka za popolno analizo glasov za senat vsaj 13 tisoč glasov, ki so se «izgubili» nekje pri Foggii. STRANKE ZBORNICA 1972 SENAT 1972 DEŽELNE 1975 SENAT 1976 glasovi % sedeži glasovi % sedeži glasovi % glasovi % sedeži KD 12.912.466 38,7 266 ,11.465.529 38,1 135 12.547.480 35,5 ,11.925.060 39,0 PSI 3.208.497 9,6 61 3,225.707 10,7 33 4.235.416 12,0 3.127.253 10,2 PSDI 1.718.142 5,1 29 1.613.810 5,4 11 1.989.504 5,6 941.552 3,1 PRI 954.357 2,9 15 318.440 3,0 5 1.160.367 3,3 821.111 2,7 KPI 9.068.961 27,1 179 P.573.852 28,4 95 11.313.552 32,0 ,10.341.790 33,8 DP Psiup 648.591 1,9 — — — — 417.355 1,2 74.540 0,2 PR — — — — — — — — 255.169 0,8 PLI 1.296.977 3,9 20 1.316.172 4,4 8 890.214 2,5 424.757 1,4 MSI 2.894.862 8,7 CZ 2.767.059 9,2 26 2.403.930 6,8 2.011.197 6,6 SVP 153.674 0,5 3 113.452 0,4 2 132.185 0.4 ,158.605 0,5 Drugi 544.886 1,6 1 120.376 0,4 — 229.018 0,7 — — Ob zaključku redakcije notranje ministrstvo še ni sporočilo uradnih izdov volitev za senat, ker do 2.30 še ni prejelo nekaterih izidov iz Foggie, Ternija in nekaterih sicilskih volišč. Iz istega razlega niso' mogli določiti števila sedežev posameznih strank. Izidi se nanašajo na 71.311 sedežev od skupnih 73.178. Iz istega razloga ni znan seštevek raznih manjših list pod rubriko «Drugi». Rezultate Slovenske skupnosti smo objavili na tržaški strani I ■inmiiiiiiiuiiiiuiimiimiim mimi m imiiiiiiiiimmiiniiim miiii imn m n iMuimimimiimiMi mi mi m imiiumii im m uiiimii immillili mimi mm in mili mm murnu PO OBJAVI PRVIH REZULTATOV POLITIČNIH VOLITEV HA LEVICI ZADOVOLJSTVO IN ZASKRBLJENOST ZARADI OTEŽKOČENEGA RAZMERJA SIL V ITALIJI Berlinguer za «dogovarjanje velikih ljudskih sil»-Presenečenje med socialisti po odstopu podtajnika Mosce - Zaprepasčenost laičnih strank - Zaprtost KD (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 21. — Kako so na levici sprejeli izide političnih volitev? Že takoj, ko je televizija začela oddajati prve podatke ,je vsem postalo jasno nekaj: Italija se naglo bliža nekemu političnemu sistemu, ki je zelo podoben «dvostrankarstvu». Na eni strani KD, ki osredotoča zmerne in konservativne glasove, na drugi pa KPI, nekje na sredi pa socialisti, ki nastopajo kot «tretja sila». Ostale politične formacije pa so se bolj ali manj razblinile. Centristične zaveznike je KD v glavnem pohrustala, s tem pa izčrpala dobršen del svojega manevrskega prostora. Ob tem podf tku, ki kaže na okrepitev KD na račun manjših centri-Stičnih sil in delno desnice, porast glasov KPI, ki presega celo dobre podatke lanskega 15. junija in bistveno ohranitev pozicij socialistov, katerim so samo radikalci odjedii približno odstotek glasov, je na levici občutek dvojen: zadovoljstvo na eni strani, na drugi pa velika zaskrbljenost za poiiUčne perspektive. Bo v Italiji sploh mogoče vladati s takim parlamentom, s takim razmerjem sil? Enrico Berlinguer je, na primer, takoj izjavil, da «analiza dokazuje pritisk na levo in v tem okviru obstaja samo perspektiva širokega dogovarjanja. Komunistično vprašanje je torej močno v ospredju za vsako možnost vladne sestave». Enrico Manca, član vodstva PSI, pa nam je izjavil, da «si utira pot dvostrankarski sistem, v katerem nastopa PSI kot tretja sila. Glede na možnosti sestavljanja vlade je edina rešitev široka zasilna vlada, ! naj slede mojemu zgledu,» izjavlja v kateri naj pride do izraza to, kar | Mosca. Odgovarja mu Mancini, da Toda prve izjave iz sedeža KD, | pa se ni zrušila, kot druge manj-na Trgu del Gesù, ne kažejo dobro. : še stranke. Mancini ugotavlja, da Senatorka Franca Falcucci trdi, da so «Italijani izbrali svobodo», Fan-fani pa takoj dodaja, da so na volitvah prevladale njegove teze: KPI nima relativne večine, levica nima absolutne večine in KD je najmočnejša stranka v deželi. Galloni (podtajnik KD) pa izjavlja, da so volivci potrdili linijo KD, ki odklanja sporazumevanje s komunisti in da se jim KD sedaj ne sme izneveriti. Za Fanfanija so vladne večine možne samo v loku, ki gre od liberalcev do socialistov. KD naj izdela program, kdor se z njim strinja — pravi Fanfani — ta naj gre v vlado. Zaccagnini je sicer manj oster, v bistvu pa tudi sam ne ve, kam: «KD bo spoštovala sprejete obveze, obnovitev se je v stvari že pričela.» Pod sedežem KPI v UUci Botteghe Oscure se je zbrala velika množica. Zadovoljni so za prodo-den uspeh KPI, zaskrbljeni pa za okrepitev KD. «Kako je mogoče za stranko, ki je toliko nagrabila?», se sprašuje mlad vobvec. Drugi za železnimi vrati sedeža KPI, poudarjajo časnikarjem, da je sedaj edina možnost sporazum velikih ljudskih sil. Še večja je zaskrbljenost med socialisti. Socialisti se boje, da bi morali podleči tako v vladi s tako močno KD, kakor tudi če bi ostali v opoziciji ob močni KPI. Dokaz zmedenosti je tudi vest o nenadnem odstopu socialističnega podtajnika Mosce. «Potrebujemo splošen premislek in samokritiko, zato vabim tudi druge voditelje. je v Italiji enotnega». sicer PSI ni žela uspehov, vendar PSI ohranja svojo moč kljub radikalcem. Direkcija PSI se bo vsekakor sestala v četrtek. Sklical jo je Manca, ki je tudi izjavil, da «brez obnove in sodelovanja komunistov ne bo mogoče premostiti krize.» Za «demoproletarce» in radikalce bo noč vsekakor zelo dolga. Nekateri se boje prikazni leta 1972, ko ni PSIUP zbral potrebnih kvocientov in je tako razpršil svoje glasove brez rezultatov. Kdor je vprašal Pannello za mnenje ni tokrat radikalnemu voditelju prišel do živega. Popolna zmeda na sedežih manjših laičnih strank. Socialdemokrati sploh ne odgovarjajo na telefonske klice, edino Orlandi govori o «ravnotežju impotence» in «emotivnem dramatiziranju» ter za vlado predlaga vrnitev k levi sredini. Liberalec Zanone pa je prepričan, da se je stanje poslabšalo. Republikanci še ne marajo priznati, da je propadel njihov ambiciozni poskus, da bi ustvarili «meščansko in prosvetljeno alternativo KD». Terrana (PRI) poudarja, da ni propadla republikanska stranka, pač pa ..«laično zavezni- štvo». Televizijski časnikar pa mu je. po razgovoru pred kamero, ironično dejal, da obstaja v Italiji nova skupina strank: «centristični izvenparla-mentarci». CANDIDA CURZI Delavci iz protesta zasedli cesto pri S. Dona del Piave SAN DONA’ DEL PIAVE, 21. — Tristo petdeset delavcev tovarne Čarman iz kraja Musile di Piave je danes zjutraj za dve uri prekinilo promet na državni cesti Trst - Eenetke. Tako so hoteli opozoriti oblasti na izredno hudo stisko, v kateri je podjetje, ki mu grozi stečaj. Dosedanja pogajanja, da bi podjetje Čarman prevzela neka tvrdka iz Modene, so se izjalovila. Beneška sindikalna federacija kovinarjev, je že stopila v stik z občino Musile, z deželo ter z ministrstvom za industrijo, kajti rešitev je mogoče najti samo na politični ravni. Podjetje Čarman proizvaja poljedelske stroje. NA MINISTRSKEM ZASEDANIU OECD HENRY KISSINGER PREDLAGAL MEDNARODNO KONFERENCO 0 ENERGIJI Zasedanje se bo zaključilo v teku današnjega dne PARIZ, 21. - V teku današnjega ■ -zasedanja ministrskega sveta OECD, organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, je ameriški zunanji minister Henry Kissinger spet ponovil ameriški načrt o ustanovitvi mednarodne banke surovin ter predlagal organizac'jo ministrske konference industrializiranih držav o energiji. Zasedanje se bo zaključilo jutri. Prvi predlog ni presenetil nikogar, medtem ko je drugi povzročil med političnimi opazovalci v Parizu dokajšnjo senzacijo. Tolmačijo ga kot ponoven poziv Franciji, ki ni pristopila k mednarodni agenciji za energijo in ki naj bi tako skupaj z drugimi člani agencije pristopila k reševanju energetskih vprašanj. Kissinger je predlagal, da bi se te konference udeležile vse države članice OECD, sklicali pa naj bi jo konec prihodnje zime. Dnevni red naj bi obsegal v glavnem tri točke; zmanjšanje odvisnosti industrializiranih držav kar zadeva e-nergijo, iskanje novih energetskih virov in vzpostavitev solidarnostnih odnosov med industrializiranimi državami, če bi prišlo spet do krize v dobavi petroleja. Gre kot vidimo za stari ameriški načrt, ki je v glavnem naperjen proti državam v razvoju, ki razpolagajo z naravnimi bogastvi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiin P« POSREDOVANJU PREDSEDNIKA LIBIJSKE VLADE DŽALUDA Prvi oddelki «zelenih čelad» vkorakali včeraj v Libanon Dosegli premirje med Sirci in libanonskimi naprednimi silami Mladinci v enem od kriških sedežev BEJRUT, 21. —- Prvi oddelki med-arabskih mirovnih sil, tako imenovanih «zelenih čelad», so vkorakali danes v Libanon ter prevzeli nadzorstvo nad bejrutskim mednarodnim letališčem, med sirskimi in palestinskimi silami. Ti prvi oddelki sestojijo iz približno 1000 mož, pripadnikov sirske in libijske vojske. Sirsko-lìbànonsko mejo so medarab-ske mirovne sile prekoračile danes navsezgodaj ter nato napredovale, ne da bi naletele na kakršno koli nasprotovanje proti jugozahodu, do mesta Sindona in potem po obalni cesti do Bejruta. Poročajo, da je med «zelenimi čeladami» tudi Zuheir Mohsen, vodja prosirske palestinske organizacije Al Sajka, ki je pred mesecem dni zbežal v Damask, potem ko je Al Fatah proglasila Al Sajko za ilegalno in aretirala njene voditelje . Poročajo medtem o premirju, o katerem so se dogovorili Sirci in pa libanonske napredne sile ter palestinske organizacije. Gre za prve konkretne rezultate posredovanja U-bijskega ministrskega predsednika Džaluda. Sirski dnevnik «Al Baas» navaja tudi točke tega sporazuma, ki predvideva med drugim umik sir-I skih čet z območja bejrutskega le- prosto politično dejavnost za vse libanonske politične ljudi. Palestinska tiskovna agencija WA FA piše, da bodo medarabske čete nadzorovale umik sirskih čet s položajev, ki jih trenutno zasedajo. V torek zjutraj se bodo sirske oborožene sile umaknile iz okolice Bejruta, nato pa. še iz Sidona in Sofarja. Vest o prekinitvi ognja in premirju ter o prihodu medarabske mirovne sile prihaja prav v trenutku, ko je bila napetost na bojnih poljK na višku in ko je obstajala realna nevarnost, da se ponovno sprevrže v spopad, v katerega bi posegle vse libanonske oborožene organizacije in pa tudi Sirci. Glasnik libanonskih levičarjev je izjavil, da so' napredne sile pristale na prekinitev ognja, ker je predsednik libijske vlade Džalud osebno zagotovil, da jamči za izvajanje sporazuma. Egiptovski zunanji minister Fahmi je potrdil v svojih današnjih izjavah sodelovanje med palestinskimi organaci iami in Združenimi drža-| vami. dn katere je prišlo med eva-tabšča, odprtje slednjega za premet, ' kuacljo i !jih državljanov iz Liba osvoboditev pripadnikov organizacije nona. Voditelji Palestincev so se Al Sajka ter članov drugih napred- ! baje sestali z ameriškim opravni-nih organizacij, zmanjšanje prisot- kom poslov v Bejrutu ter se dome-nosti oboroženih mož v Bejrutu in nili, da bodo Palestinci zagotovili varnost odhoda Američanov in drugih tujcev. Ameriški državni tajnik Henry Kissinger pa se bo jutri v Parizu sestal z ameriškimi veleposlaniki v raznih bližnjevzhodnih državah, da bi z njimi proučil položaj na Bližnjem vzhodu na sploh in v Libanonu posebej. V svojem govoru gojencem letalske šole je egiptovski obrambni min ster Gamassi opozoril na čedalje bolj napet položaj v Sredozemlju ter na premike raznih brodovij v Sredozemskem morju, kar vse priča o vedno večji nevarnosti spopada v tem delu sveta. Izjave e-giptovskega obrambnega ministra so toliko bolj zaskrbljujoče, ker je Gamassi znan po svoji molčečnosti in preudarnosti. Ministrski svet OECD je poleg tega obravnaval dve točki dnevnega reda. Govor je bil o mednarodnih naložbah in multinacionalnih družbah ter mednarodnih gospodarskih odnosih še zlasti z državami v razvoju. V okviru svojih predlogov je Kissinger govoril tudi o socialističnih državah in dejal, da so pomemben element v mednarodnem gospodarskem sistemu, predvsem kar zadeva področje živil, napovedal je, da bodo postali pomembni tudi na splošnem energetskem področju. Zato postajajo čedalje bolj pomembni odnosi med Zahodom in Vzhodom, kar pa lahko privede do vrste za-pletljajev. Francosko ameriški pogovori v Parizu PARIZ, 21. — Ameriški državni tajnik Kissinger, ki je trenutno v Parizu, kjer se udeležuje ministrske konference organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, je bil danes pri francoskem predsedniku Giscardu D’Estaingu. Ob koncu njunega pogovora je Kissinger izjavil, da so ZDA naklonjene morebitnemu sklicanju konference, na kateri naj bi našli rešitev za libanonsko krizo in ki naj bi bila v Parizu. Naj omenimo, da je Francija predlagala sirskemu predsedniku Hafezu El Asadu sklicanje okrogle mize, za katero bi predstavniki razn h libanonskih političnih skupin razpravljali o rešitvi krize, ki pretresa državo. Kar zadeva francoski predlog, da bi poslali čete v Libanon za utrditev prekinitve ognja, je ameriški državni tajnik dejal, da ZDA ne bi b le proti, če bi do tega prišlo na zahtevo prizadetih strani. Odločno pa je zanikal možnost, da bi ZDA poslale svoje čete v Libanon. Giscard Dlstaing danes v Londonu MOSKVA, 21. — Danes je dopotoval v sovjetsko glavno mesto finski predsednik Kekkonen, ki sta ga sprejela predsednik sovjetske republike Podgorni in predsednik vlade Kosigin. Gre za delovni o-bisk finskega predsednika, ki je zadnjič obiskal SZ marca lanskega leta. LONDON, 21. — Francoski predsednik Valéry Giscard D'Estaing bo jutri odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, kjer ga bo sprejela kraljica Elizabeta. Gre za prvi uradni obisk nekega francoskega predsednika od leta 1960, ko je De -Ganile obiskal London Namen sedanjega obiska francoskega predsednika je okr epitev odnosov med obema državama, ki so sicer bili zelo pogosti, niso pa bili nikoli zelo prisrčni, kot bi bilo pričakovati od dveh sosednjih držav, ki imata tobko skupnih interesov. Giscarda D'Estainga bo na železniški postaji sprejela kraljica Elizabeta, nakar bo francoski predsednik imel «zgodovinski» govor pred obema domovoma parlamenta. Njegov obisk se bo zaključil v petek. Po vsej verjetnosti pa bo govor predvsem o nekaterih skupnih fran-cosko-britanskih načrtih, kot so potniško letalo concorde, lovsko letalo jaguar in nekateri drugi. TRŽAŠKI DNEVNI "Y'' ' ' -*1-I LiS.. NA TRŽAŠKEM JE ZA SENAT IN ZBORNICO GLASOVALO f^AD 96 ODST. VOLILNIH UPRAVIČENCEV Močno napredovanje homunistov in levice sploh napredek KD, hud poraz laičnih strank in fašistov Jelka Gerbec prva Slovenka v italijanskem senatu izvoljena na listi KFi v drugem tržaškem volilnem okrožju Laični kandidat Ronchey ni bil izvoljen - Slovenska skupnost v bistvu ohranila glasove - Nekaj o poteku volitev Bokmini skupni izidi za senat v obeh okrožjih tržaške pokrajine Volitve za senat in poslansko 241.038 volilnih upravičencev jih je | in 96,5 za senat, v dolinski občini zbornico so se včeraj ob 14. uri zaključile in začelo se je dolgo in potrpežljivo preštevanje glasov, ki se je zavleklo pozno v noč ob napetem pričakovanju, kakšen bo končen rezultat tega pomembnega štetja, ki bo v prihodnjih letih odločalo o politični usodi države, v kateri živimo. Že dolgo niso ljudje presedeli toliko časa ob televizijskih in radijskih sprejemnikih, lei so brez prestanka oddajali parcialne volilne izide, ali pa se nestrpno in radovedno gnetli v raznih centrih zbiranja podatkov. Volilne izide, kolikor nam jih je bilo mogoče zbrati do zaključka redakcije, objavljamo posebej. Tu naj povemo le, čeprav potrditev ni u-radna, da je bila na listi KPI v drugem tržaškem volilnem okrožju izvoljena v senat Slovenka Jelka Gerbec, ki bo tako prva slovenska senatorka v italijanskem parlamentu. Ni pa bil izvoljen na laični listi PSDI + PRI-f PLI časnikar Alberto Ronchey, ker je ta koalicija ad hoc močno nazadovala. Globalni podatki za volitve v senat v tržaški pokrajini, s katerimi že razpolagamo, dajejo naslednjo sliko: KPI je napredovala v primeru s politični volitvami leta 1972 za 4,3 odstotka in je od vseh strank najbolj napredovala. Pridobili so tudi socialisti in sicer 1,49 odstotka, radikalci pa so prvič nastopili in debili 2,56 odst. Slovenska skupnost, ki je tudi prvič nastopila na volitvah za senat, je dobila 2,61 odstotka. Krščanska demokracija je v primerjavi z letom 1972 pridobila 0,60 odstotka, medtem ko so laične stranke (PSDI, PRI, PLI), ki so skupaj nastopile, izgubile 7,50 odstotka. Neofašisti so prav tako krepko nazadovali in so izgubili 3,15 odstotka. Lahko torej govorimo o splošni okrepitvi levice, kar je prišlo še posebej do izraza v slovenskih krajih, o rahlem napredovanju krščanske demokracije in o hudem porazu laičnih strank in misovcev. Slovenska skupnost je svoje glasove v bistvu ohranila, v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi volitvami. Prvi podatki o volitvah v poslansko zbornico kažejo na še večji uspeh komunistov in levice na splošno. ...... ' Gdeležba volilnih upravičencev v tržaški pokrajini je bila izredno visoka ter je še enkrat dokazala visoko stopnjo zrelosti in odgovornosti tržaških volivcev. Tokrat je bila udeležba res rekordna, še nikoli namreč nismo v naših krajih zabeležili tako visokega odstotka. Od glasovalo za poslansko zbornico kar 96,1 odstotka, kar presega odstotek na vsedržavni ravni in kar je za 0,9 odstotka več kot na prejšnjih političnih volitvah. Za mesto samo je odstotek nekoliko nižji (95,8), kar dokazuje, da je bila v tržaški okolici udeležba večja. Za senat pa je v tržaški pokrajini volilo 95 odstotkov volilnih upravičencev. Pa še podatki za posamezne občine: V devinsko - nabrežinski občini je volilo za poslansko zbornico 100 odstotkov volilnih upravičencev, za senat pa 97,8, v repentabrski občini 99,8 odstotka za poslansko zborni- 96,7 za poslansko zbornico in 96,8 za senat, v zgoniški občini 109,1 za poslansko zbornico (pri tem so všteti tudi vojaki, ki so oddali svoj glas v zgoniškem volišču) in 91,2 za senat in v tržaški občini 95,8 za poslansko zbornico in 94,8 za senat. Dodati je treba še, da so v Trstu zabeležili zelo nizko število neodda-nih volilnih potrdil. Marsikdo potrdila ni dvignil zaradi bolezni, obenem pa sklepajo, da je 266 ljudi v obdobju od volilnega poziva do volitev umrlo. Skratka znašajo neod-dana volilna potrdila le 0,90 odstotka, kar je tudi najnižji odsto- conico in 95,8 za senat, v miljski J tek v zgodovini volitev na Tržaš' občini 96,5 za poslansko zbornico I kem. Precejšnja je bila tudi ude- ležba volilnih upravičencev, ki živijo v tujini. Za volitve se je namreč vrnilo v naše kraje 342 ljudi. Med temi so neki misijonar, ki je dopotoval iz Afrike, neka sestra, ki je prišla iz Egipta, dva volivca sta prišla iz Budimpešte in dva celo iz ZDA. Pa še nekaj besed o samem poteku volitev. Večina ljudi je volila že v nedeljo. Do 20. ure je namreč oddalo svoj glas 75,7 odstotka volivcev. Ta odstotek je nekoliko nižji kot pri prejšnjih volitvah, kar gre najbrž v veliki meri pripisati dejstvu, da so ljudje izkoristili sončno nedeljo in se že navsezgodaj. ali dan prej odpravili k morju. Tudi sicer so naj večji dotok volivcev za- ■iniiiiiiiiiiiiiuaiiiiniuiiiiiHumiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiniiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Prve ocene krajevnih vodstevsirank o volilnih izidih v državi in pri nas Krajevna vodstva političnih strank so pozno zvečer, komaj so se zvedeli bolj ali manj dokončni rezultati volitev, objavila prve ocene in izjave. Tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti je dal naslednjo izjavo: «S porastom za 3,5 odst. v primerjavi z letom 1972, tako v senatu kot v poslanski zbornici, je KPI dosegla krasno uveljavitev, saj je v obeh vejah parlamenta dosegla najvišji odstotek, kar jih je kdajkoli uresničila v Trstu, kar se tiče poslanske zbornice pa je prejela kar 2000 glasov več kot 15. junija 1975, ko je komunistična lista že napredovala sorazmerno več kot na vsedržavni ravni. To pomeni, je dodal Rossetti, da poskus KD, da bi ustvarila ozračje strahu zaradi komunističnega napredovanja, ni učinkoval na demokratične volivce. Podatek pa je toliko bolj pomemben če upoštevamo, da so se teh volitev v Trstu udeležile kar štiri liste več kot na prejšnjih političnih volitvah, in sicer same formacije, ki so se sklicevale na antifašistične, demokratične in v dobršni meri tudi levičarske volivce. še posebno zadovoljstvo vzbuja dejstvo, da so se znatno skrčili, glasovi skrajne desnice, . kar potrjuje,^, da V Trstu dokončno mineva obdobje šovinizma in da revanšistične bitke ni; majo več uspeha. Kot smo predvideli, se fašisti z Osimom niso okoristili. Pač pa se je KD okoristila s šibkostjo političnega predloga določenega dela manjših laičnih sil in izolacije same skrajne desnice. Vsekakor pa je jasno, da bo moral skupni premik na levo tržaških volivcev imeti posledice tudi na ravni političnih sil v krajevnih upravah. Bolj kot kdajkoli je potrebno v krajevnih upravah preiti od težavnih programskih dogovodov k bolj obvezujočim političnim sporazumom, ki naj dajejo večjo učinkovitost in di-namizem obema glavnima krajevnima upravama. KPI — je zaključil Rossetti — se zahvaljuje 65 tisoč volivcem, ki so ji daln svoje zaupanje; ko izraža parlamentarcem, zvoljenim na svo-jh listah, željo po koristnem delu potrjuje obvezo, da bodo ti parlamentarci delovali v interesu celotnega italijanskega in slovenskega prebivalstva mesta in dežele.» Pokrajinsko tajništvo PSI je pb prvem pregledu volilnih rezultatov ugotovilo — v potrditev tega, kar je bilo poudarjeno že med volilno kampanjo — da je bil spopad enega bloka proti drugemu, za kar se je potegovala KD, odločujoč element, ki je hudo kaznoval manjše laične stranke in je tudi zožil politični prostor PSI, medtem ko ni preprečil nadalj-njega,joofasta KPI. V celoti gledano pa volilni izid, čeprav je sad kampanje, ki je bila vodena na teqjsd1 ’z 1048. ni prinesel krščanski demokraciji rezultatov, ki jih je takrat dosegla. Nasprotno je levica v svoji celoti odločno šla dlje od pozicij iz leta 1972 in je potrdila pozicije iz deželnih volitev leta 1975. Glede volilnega izida v našem mestu. je ta v primerjavi z vsedržavnimi podatki bolj pozitiven za PSI, kljub prisotnosti krajevnih list in znatni uveljavitvi radikalne stranke. Po menju tržaškega socialističnega tajništva je bil uspeh KD dosežen tudi s hudim nazadovanjem laičnih strank in z zagotovitvijo fašističnih glasov, za kar se niso potegovale samo tako imenovane desničarske komponente v KD, Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je ocenilo volilne izide v parlament in ugotovilo pravilnost ter utemeljenost odločitve Slovenske skupnosti za samostojen nastop. Volivci so potrdili veliko zaupanje slovenski stranki, ki je v teh odločujočih trenutkih za italijansko državo izbrala slovensko pot tudi v političnem življenju. Glasovi Slovenske skupnosti so stalni in zvesti, zato je upati, da se bo v bodoče vedno več Slovencev strnilo okrog slovensko liste. Globoka zahvala gre za volilni uspeh Slovenske skupnosti, poudarja komunike, podpisnikom, ki so omogočili predstavite^ slovenske liste ter vsem volivcem, ki so od Kanalske doline prek JBenečjje, kjer so.mvič^v zgodovini«, iZPficajf §vqjq,'‘^rpdn(l5t tudi v političnem smislu, pa do Gorice in Trsta zaupali slovenski listi, ki bo svoj program, ki-ga"-je-volivcem razlagala na volilnih shodih, branila v bodoče na vseh ràvneh, kjer ima v javnopravnih organih svojega zastopnika. beležili v zgodnjih dopoldanskih u-rah. Predvsem starejši, ki navadno vstajajo zgodaj, in mlajši, ki jih je sončno vreme vabilo k morju, so raje opravili svojo državljansko dolžnost takoj, da so bili potem prosti. Zanimivo je, da je ob 11. uri oddalo svoj glas 26,58 odstotka u-pravičencev, kar je tudi najvišji odstotek v zadnjih dvajsetih letih. V popoldanskih urah se je dotok volivcev znatno znižal. Ob 17. uri so namreč zabeležili 48,78 odstotka, kar je nasprotno za deset odstotkov manj kot na zadnjih političnih volitvah leta 1972. V poznih popoldanskih in prvih večernih urah ko so se ljudje vrnili z izletov ali kopanja, pa je bilo na volišči!) spet bolj živahno. Ti podatki, ki veljajo za vso pokrajino, odražajo tud; dotok volivcev v okoliških volilnih sedežih. Volitve so povsod potekale v redu in nikjer ni prišlo do večjih težav ali nerodnosti. Naj zabeležimo le vse obsodbe vreden dogodek, ki se je pripetil v nedeljo navsezgodaj na nekem openskem volišču, kjer je predstavnik fašistične liste' grobo in skrajno neprijazno pozval slovenskega skrutinatorja in slovensko predstavnico liste naj na volišču, ne govorita med sabo in z volivci v slovenščini. Slovenska predstavnika sta se odločno sklicevala na svoje pravice, ne predsednik sedeža, ne drugi skrutinatorjj pa niso na to provokacijo reagirali. V okoliških voliščih je bilo, kot rečeno, ravno v nedeljskih jutranjih urah najbolj živahno. Med volivci, ki so najprej glasovali, je bilo veliko mladih in predvsem osemnajstletnikov, ki so se prvič udeležli volitev. Med temi sta bila tudi dvojčka Marino in Franko Kraljič iz Bo-Ijunca 227, ki sta ravno v nedeljo dopolnila osemnajst let. Skupaj sta se odpravila na volišče št. 10 v Bo-Ijuncu že pred 11. uro. Približno ob isti uri je v Borštu volila najstarejša občanka dolinske občine Ivana Južna vd. čač, ki ji bo prihodnjega 10. julija 91 let. Veselo in razigrano je stopila na volišče. Že pred 9. uro je prišla na volišče na Colu najstarejša občanka re-pentabrske občine Marija Grahor vd. Škabar, ki ji je 88 let. «Prišla sem zgodaj, nam je rekla,' da bom čimprej prosta.» Kmalu za njo je na Colu volila*, najmlajša volivka I$ira. GomizelsiNjd-Fernetičev, ki je osemnajsto leto dopolnila' 29. maja. V popolnem redu so potekale volitve tudi v bolnišnicah-in letos prvič tudi v zaporu, kjer je včeraj volilo 70 zapornikov. Njihove glasove so prišteli k glasovom volilnega sedeža 55/bis v liceju Dante. STRANKE SENAT 1968 SENAT 1972 SENAT 1976 glasovi % glasovi % glasovi % KPI 52.974 25,4 51.879 25,6 59.029 29,9 MSI-DN 18.615 8,9 26.957 13,3 20.600 10,15 PSDI (s PSI) — 13.079 6,4 PLI 17.809 8,5 14.171 7,0 20.081 9,9 PRI 4.909 2,3 7.963 3,9 PSI 23.856 11,4 13.729 6,8 16.830 8,29 (s PSDI) KD 76.489 36,7 74.485 36,8 75.890 37,40 SSk — — — — 5.304 2,61 PR — — — 5.204 2,56 Na volitvah za senat v obeh tržaških okrožjih leta 1968 in 1972 nista nastopili Slovenska skupnost in Radikalna stranka. PSDI, PLI, PRI so se na letošnjih volitvah predstavile s skupnimi kandidati. ......................................................................................... SLOVENSKA PREDSTAVNICA NA LISTI KPI IZVOLJENA V SENAT Izjava Jelke Serkee Jelka Gerbec je bila izvoljena za senatorko na listi KPI v drugem tržaškem okrožju. Ob izvolitvi smo jo zaprosili za kratko izjavo o volilnih rezultatih. «Najznačilnejše je, da je Komunistična partija Italije tako znatno napredovala, tako v. primerjavi s političnimi volitvami 1972, kot tudi z upravnimi leta 1975. Volivci so torej potrdili komunistični partiji Italije svoje zaupanje in se niso pustili prevarati. Niso nasedli trditvam krščanske demokracije, a tudi ne drugih politujnih nasprotnikov, češ da nismo, demokratični, ne spoštujemo svobode, smo podrejeni tujcu, in podobno. Volivci so znali oceniti delo, nastop in program komunistov, njihovo resnost, njihove čiste roke. In s tem, da so jim ponovno in v mnogih primerih prvič zaupali svoj glas, so povečali ugled ............................................................................................................................................................... IliiiimnHiniimiiMiiiiiiiiiiiiniiiimiiilimililllliiiiiiiiimiiiiiiliiniiiiiiiiiiiimiii.................inumili................................................... VOLILNI IZIDI V OKOLIŠKIH OBČINAH Senat OBČINA DEVIN - NABREŽINA 1976 1972 1968 KPI 1.748 1.528 1.368 MSI 310 292 174 PSI — 122 106 PLI 362** 178 166 PSDI — 282 575* PSI 577 501 — KD 1.633 1.920 1.578 SSk 562 — — PR 72 — — CEČINA DOLINA 1976 1972 1968 KPI 2.142 2.015 1.901 MSI 68 65 57 PRI — 58 95 PLI 94** 53 45 PSDI — 149 298* PSI 419 323 — KD 620 871 736 SSk 512 — — PR 52 — — OBČIMA ZGONIK 1976 1972 19S8 KPI 543 458 401 MSI 40 26 11 PRI — 15 28 PLI 44** 15 11 PSDI — 43 91* PSI 132 86 — KD 164 163 106 SSk 173 — — PR 29 — — OBČINA REPENTABOR 1976 1972 1968 KPI 181 159 155 MSI 18 26 6 PRI — 14 30 PLI 14** 16 11 PSDI — 7 57* PSI 82 48 — KD 73 115 74 SSk 91 — — PR 1 — — OBČINA MILJE 1976 1972 1968 KPI 4.657 4.412 4.249 MSI 274 284 ' 206 PRI — 292 246 PLI 692** 272 324 PSDI — 406 690* PSI 636 382 — KD 2.630 2.599 2.469 SSk 100 — — PR 181 — — * Na političnih volitvah leta 1968 sta PSI in PSDI nastopali združeno. •• Laično zavezništvo PLI, PSDI. PRI in Poslanska zbornica OBČINA DEVIN - NABREŽINA 1976 1972 1968 KPI 2.049 1.735 1.337 PR 98 — — MSI 356 307 183 MIT 61 — 11 PRI 191 128 72 PSI 554 296 247* KD 1.875 2.309 1.552 PLI 80 194 172 DP 50 — — PSDI 206 260 247* SSk 542 - OBČINA DOLINA 646 1976 1972 1968 KPI 2.428 2.160 1.848 PR 70 — — MSI 75 79 62 MIT 52 — 15 PRI 53 66 53 PSI 426 296 247* KD 658 938 565 PLI 19 54 43 DP 30 — — PSDI 91 164 247* SSk 497 — OBČIMA ZGONIK 609 1976 1972 1968 KPI 703 547 409 PR 42 — — MSI 53 28 12 MIT 12 — 1 PRI 45 18 17 PSI 155 67 73* KD 193 187 99 PLI 9 17 9 DP 23 — — PSDI 26 37 73* SS k 181 — 174 OBČINA REPENTABOR 1976 1972 1968 KPI 225 211 159 PR 4 — — MSI 34 32 9 MIT 6 — — PRI 12 16 15 PSI 88 39 38* KD 88 132 50 PLI 1 19 11 DP 6 — — PSDI 13 8 38* SSk 94 OBČINA MILJE 113 1976 1972 1968 KPI 5.089 4.728 4.341 PR 213 — — MSI 311 305 208 MIT 163 — 84 PRI 376 313 258 PSI 581 380 709* KD 2.825 2.770 2.552 PLI 153 325 357 DP 61 — — PSDI 315 424 709* SSk 77 — 79 * Na političnih volitvah sta PSI in PSDI nastopah združeno. STRANKE POSLANSKE 1968 POSLANSKE 1972 DEŽELNE 1973 POKRAJINSKE 1975 POSLANSKE 1976 glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % KPI 51.432 24,1 54.345 24.9 51.007 24,5 62.291 28,5 64.991 28,6 PR — — — — — — — — 6.938 3,0 MSI-DN 20.061 9,4 27.350 12,6 26.773 12,9 24.891 11,4 23.050 10,2 MIT 2.836 1,3 — — 3.405 1,6 4.978 2,3 4.547 2,0 PRI 4.778 2,2 9.443 4,3 10.660 5,1 10.638 4,9 10.356 4,6 PSI 25.121 (s PSDI) 11,8 14.251 6,5 17.247 8,3 18.793 8,6 15.770 6,9 KD 73.686 34,5 78.270 35,9 66.402 31,9 69.236 31,7 82.588 36,4 PLI 22.059 10,3 16.959 7,8 13.838 6,7 10.232 4,7 4.515 2,0 PSDI (s PSI) 13.642 6,3 11.394 5,5 11.158 5,1 7.043 3,1 DP — — — — — — — — 2.222 1,0 SSk 6.142 2,9 — — 7.196 3,5 6.308 2,8 4.763 2,1 PSIUP • 5.444 2,6 2.850 1,3 — — — — — — PDIUM 1.260 0,6 — — — — — — — — MPL 719 0,3 775 0,4 — — — — — — SKUPAJ 213.538 100,0 217.885 100,0 207.922 100,0 218.523 100,0 226.784 100,0 POSLANSKE, DEŽELNE M POKRAJINSKE VOLITVE NA TRŽAŠKEM IZIDI SENATNIH VOLITEV V OKOLIŠKIH OBČINAH OBČINA MILJE | VOLIŠČE št. 13 (Čampore); KPI ,„T ! 343, MSI 13, PLI-PSDI-PRI 33, PSI VOLIŠČE st. 1 (Milje): KPI 221, 31j KD 100i ssk 6> PR 8. MSI 23, PLI-PSDI-PRI 62, PSI 34, KD 171, SSk -, PR 8. VOLIŠČE št. 2 (Milje): KPI 194, MSI 9, PLI-PSDI-PRI 51, PSI 22, KD 158, SSk 4, PR 8. VOLIŠČE št. 3 (Milje): KPI 240, MSI 27, PLI-PSDI-PRI 76, PSI 36, KD 164, SSk 2, PR 6. VOLIŠČE št. 4 (Milje): KPI 320, MSI 32, PLI-PSDI-PRI 66, PSI 52, KD 161, SSk 1, PR 26. VOLIŠČE št. 5 (Milje): KPI 224, MSI 7, PLI-PSDI-PRI 31, PSI 25, KD 115, SSk 2, PR 3. VOLIŠČE št. 6 (Milje): KPI 215, MSI 6, PLI-PSDI-PRI 33, PSI 47, KD 133, SSk 4, PR 6. VOLIŠČE št. 7 (Milje): KPI 272, MSI 18, PRI-PSDI-PRI 31, PSI 36, KD 171, SSk 4, PR 16. VOLIŠČE št. 8 (Milje): KPI 150. MSI 24, PLI-PSDI-PRI 36, PSI 33, KD 272, SSk 1, PR 7. VOLIŠČE št. 9 (Milje): KPI 244, MSI 14, PLI-PSDI-PRI 54, PSI 32, KD 155, SSk 2, PR 1. VOLIŠČE št. 10 (Korošci): \KPI 384, MSI 3, PLI-PSDI-PRI 20, PSI 30, KD 68, SSk 7, PR 8. VOLIŠČE št. 11 (Zindis) : KPI 382, MSI 6, PLI-PSDI-PRI 24, PSI 38, KD 72, SSk 1, PR 3. VOLIŠČE št. 12 (Čampore): KPI 308, MSI 28, PLI-PSDI-PRI 30, PSI 39, KD 171, SSk 1, PR 9. VOLIŠČE št. 14 (Žavlje) : KPI 188, MSI 18, PLI-PSDI-PRI 34, PSI 33, KD 146, SSk 10, PR 15. VOLIŠČE št. 15 (Žavlje) : KPI 241, MSI 3, PLI-PSDI-PRI 17, PSI 33, KD 125, SSk 19, PR 14. VOLIŠČE št. 16 (Žavlje): KPI 233. MSI 14, PLI-PSDI-PRI 16, PSI 39, KD 107, SSk 26, PR 9. VOLIŠČE št. 17 (Žavlje): KPI 187, MSI 19, PLI-PSDI-PRI 14, PSI 30, KD 132, SSk 9, PR 11. VOLIŠČE št. 18 (Milje): KPI 171, MSI 12, PLI-PSDI-PRÌ 53, PSI 33, KD 130, SSk 1, PR 12. VOLIŠČE št. 19 (Milje) : KPI 140, MSI 7, PLI-PSDI-PRI 11, PSI 13, KD 79, SSk —, PR 1. OBČINA DOLINA VOLIŠČE št. 1 (Dolina): KPI 152, MSI 9, PLI-PSDI-PRI 4, PSI 35, KD 38, SSk 62, PR 4 VOLIŠČE št. 2 (Dolina): KPI 274, MSI 6, PLI-PSDI-PRI -, PSI 63, KD 60, SSk 58, PR 2. VOLIŠČE št. 3 (Boljunec): KPI 147, MSI 4, PLI-PSDI-PRI 3, PSI 35, KD 58, SSk 17, PR 3. VOLIŠČE št. 4 (Boršt): KPI 211, MSI 3, PLI-PSDI-PRI 3, PSI 44, KD 31, SSk 78, PR 4, VOLIŠČE št. 5 (Riomrnje) : KPI 293, MSI 1, pr I-Tmm PRI 8, PSI 22, KD 38, SSk 33, PR 5. VOLIŠČE št. 6 (Domjo) : KPI 287, MSI 11, PLI-PSDI-PRI 28, PSI 53, KD 138, SSk 42, PR 10. VOLIŠČE št. 7 (Pesek): KPI 52, MSI 6, PLI-PSDI-PRI 4, PSI 13, KD 23, SSk '45, PR 1. VOLIŠČE št. 8 (Mačkolje): KPI 199, MSI 4, PLI-PSDI-PRI 3, PSI 28, KD 36, SSk 107, PRI 4. VOLIŠČE št. 9 (Domjo): KPI 279, MSI 23, PLI-PSDI-PRI 36, PSI 71, KD 158, SSk 31, PR 16. VOLIŠČE št. 10 (Boljunec): KPI 248, MSI 1, PLI-PSDI-PRI 5, PSI 55, KD 40, SSk 39, PR 3. OBČINA DEVIN - NABREŽINA 'VOLIŠČE št. 1 (Nabrežina): KPI 159, MSI 2, PLI-PSDI PRI 7, PSI 37, KD 31, SSk 87, PR —, VOLIŠČE št. 2 (Nabrežina): KPI 154, MSI 21, PLI-PSDI-PRI 15, PSI 45, KD 110, SSk 35, PR 4, VOLIŠČE št. 3 (Nabrežina): KPI 103, MSI 14, PLI-PSDI-PRI 18, PSI 38, KD 54, SSk 13, PR 3. VOLIŠČE št. 4 (Sesljan) : KPI 173, MSI 35, PLI-PSDI-PRI 53 PSI 67, KD 126, SSk 37; PR 14. VOLIŠČE št. 5 (Devin); KPI 73, MSI 29, PLI-PSDI-PRI 22, PSI 32, KD 120, SSk 36, PR 4. VOLIŠČE št. 6 (Mavhinjr,: KPI 131. MSI 2. PLI PSDI PRI 5, PSI 24, KD 9, SSk 77, PR 2. VOLIŠČE št. 7 (Šempolaj): KPI 204, MSI PLI-PSDI-PRI 9, PST SSk 91, PR 1. 28, KD 20, SSk 69, PR 2. Volišče št. 8 (Nabrežina): KPI 179, MSI 11, PLI-PSDI-PRI 16, PSI 36, KD 55, SSk 80, PR 2. VOLIŠČE št. 9 (Ribiško naselje): KPI 154, MSI 17, PLI-PSDI PRI 29, PSI 29, KD 250, SSk 34, PR 5. VOLIŠČE št. 10 (Sesljan): KPI 109, MSI 44, PLI-PSDI-PRI 49, PSI 69, KD 168, SSk 36, PR 12. VOLIŠČE št. 11 (Sesljan): KPI 37, MSI 51, PLI-PSDI-PRI 38, PSI 41, KD 259, SSk 6, PR 10. VOLIŠČE št. 12 (Sesljan): KPI 53, MSI 36, PLI-PSDI-PRI 32, PSI 40, KD 266, SSk 5, PR 5. VOLIŠČE št. 13 (Nabrežina): KPI 146, MSI 20, PLI-PSDI PRI 23, PSI 41, KD 99, SSk 25, 'PR -. VOLIŠČE št. 14 (Devin): KPI 73. MSI 28, PLI-PSDI-PRI 46, PSI 50, KD 116, SSk 22, PR 9. OBČINA ZGONIK VOLIŠČE št. 1: KPI 224, MSI 16, PLI-PSDI-PRI 9, PSI 62, KD 71, SSk 80, PR 4. VOLIŠČE št. 2: KPI 170, MSI 3. PLI-PSDI PRI 9, PSI 36, KD 28, SSk 60, PR 3. VOLIŠČE št. 3: KPI 149 MSI 21, PLI-PSDI-PRI 26, PSI 34, KD 65, SSk 33, PR 22. OBČINA REPENTABOR VOLIŠČE št. 1: KPI 181, MSI 18, PLI-PSDI-PRI 14, PSI 82, KD 73, KPI in okrepili njene postojanke, tako da bo KPI z večjo učinkovitostjo in s povečanim mandatom lahko zastopala težnje in zahteve delovnih in ljudskih množic ter vseh raznih slojev, ki se v Italiji borijo za rešitev lastnih vprašanj in za one ukrepe, ki so važni, če se hoče spremeniti družba v Italiji. KD je očitno pobrala glasove med malimi strankami, pa tudi v vrstah desnice. Verjetno je s tem popolnoma pobrala, kar se je dalo pobrati na desni, in nima več možnosti manevrirati. Zato, če se čuti res odgovorna, če hoče premostiti krizo, ki je tako izredna na vseh področjih, bo morala neizbežno spremeniti svoje obnašanje in svoje odnose do levih sil. Naš predlog, da, če se hoče premostiti sedanji položaj, je potrebno po volitvah sestaviti vlado najširše demokratične, antifašistične in ljudske koalicije., ki naj bi združevala vse zdrave sile, prisotne na državnih tleh, če hočemo premostiti sedanji hud položaj, je veljaven kakor in še bolj kot prej. Padec števila mi-sovskih glasov je tudi značilno dejstvo in dokaz, da fašistični atentati in pokoli najdejo prav nasproten učinek in povzročajo postopno jfzolacijo fašistične stranke. Seveda obstaja nevarnost, da glasovi, ki jih je krščanska demokracija pobrala na desno, utegnejo nanjo negativno vplivati in jo popeljati še bolj na desno. Seveda bodo morale zato napredne sile v državi delovati v smislu, da prisilijo krščansko demokracijo, naj ubere pot napredka in socialne pravičnosti. Komunisti se zahvaljujemo volivcem za izvolitev in zaupanje, ter potrjujemo svoj namen, da se bomo v parlamentu zavzemali za rešitev socialnih, gospodarskih, političnih in moralnih vprašanj, za vprašanja ženske emancipacije in njene enakopravnosti v družbi in doma, za stotero mladinskih vprašanj, ki so še vedno odprta, skratka za potrebe vsega prebivalstva, slovenskega in italijanskega, ter da se bomo odločno oprijeli boja za demokracijo, oziroma ga nadaljevali po sledeh o-nih, ki so bili pred nami v parlamentu. Končno naša skrb, kakor smo v volilnem boju že povedali, bo, da se čimprej ratificira osimski sporazum in da se izglasi globalni zakon za zaščito, za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji.» Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. junija AHAC Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 16.05. Jutri, SREDA, 23. junija KRESNICA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,4 stopinje, najnižja 18, ob 19. uri 25 stopinj, zračni pritisk 1018,6 rahlo pada, vlaga 42-odstolna, brezvetrje, nebo jasno morje skoraj mirno, temperatura morja 21,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. junija se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Umrli so: 75-letni Giacomo Savi, 80-letni Emilio Pipan, 87-letna Amalia Brazzati vd. Visintin, 87-letna Giovanna Pecenco vd. Čermelj, 84-letna Apollonia Haffner vd. Bellomè, 89-letna Gizela Bellinger, 65-letna Romilda Frassani por. Ambroso, 49-letni Sergio Fontanot, 54-letni Romualdo Scocciai, 51-letni Aldo Facchin, 45-letni Giuseppe Scocchi, 70-letni Rocco Timpanelli, 88-letna Francesca Gorelli por. Pagliarini. Ravnateljski svet, medrazred-ni svet in združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Opčinah vabijo na sestanek, ki bo jutri, 23. junija, ob 20.30 v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Vprašanje šolskih prostorov 2. Poročilo srečanja z odbornico gdč. Bennijevo 3. Poimenovanje šole 4. Razno Zaradi važnosti sestanka prosimo, da, bi se ga udeležih v velikem številu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priporoča dijaštvu slovenskih višjih srednjih šol, zlasti letošnjim maturantom, da si ogledajo zanimivo in poučno razstavo Cankarjevih del, prevodov, rokopisov, risb idr. v Ljudski knjižnici (Biblioteca del popolo) v Ul. Teatro Romano 7. Razstava bo odprta nepreklicno le še danes, 22. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Zadruga Naš Kras vabi na otvoritev grafične raz^ stave FRANKA VECCHIE!A ki bo v četrtek, 24. junija, ob 21. uri v Kraški galeriji v Velikem Repnu. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi kvartet kljunastih flavt. Kino ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627. Ariston 21.30 «Il passato e il presente». Režiser Manuel De Oliveira. Mignon 16.30 «Gli ultimi giorni di Pompei». Igra Steve Revens. Grattacielo 16.30 «Scandalo in famiglia». Igra G. Guida. Bareni film. Fenice 16.30 «Cera una volta il West». Excelsior 16.30 «E l’alba si macchiò di rosso». Igrata Timothy Bottoms in Martin Shaw. Barvni film. Pre‘ povedan mladini pod 14. letom. Nazionale Ì6.30 «Bruce Lee, la sua vita, la sua leggenda». Barvni film-Eden 16.00 «Laure». Igra Emanuelle Arsan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Attento sicario... Crown in caccia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Per un pugno di dollari». Clmt Eastwood. Cristallo 16.30 «Marlowe, il poliziotto privato». Robert Mitchum. Capitol 16.30 «Il gatto, il topo, la paura e l'amore». Serge Reggiani; Filodrammatico 15.45 «Piaceri erotici di una signora bene». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Gioventù bruciata». Igrata James Dean, Natalie Woo Impero 15.30 «My Fair Lady». "u drey Hepburn. Vittorio Veneto 16.30 «Agente 373 po lice connection». Barvni film. Pre povedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno»-Igra Paolo Villaggio. Bareni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.30 «11 cobra». Igrata Dana Andrews in Anita Ekberg. Astra 16.30 «I cannoni di S. Seba-stian». j Abbazia 16.30 «Baby killer». Igrata J-Ryan in S. Ferrei!. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14- letom. Volta (Milje) Danes zaprto. Člani pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovcla izrekajo pevcu in odborniku Mariu Simiču globo o sožalje ob nenadni izgubi očeta. V nedeljo, 20. junija, nas je nenadoma zapustil ANTON FILIPČIČ Pogreb bo danes, 22. bolnišnice. krojač junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočajo: žalujoča žena Antonija, hči Elvira z možem» si« Zmago z družino in drugo sorodstvo Namesto cvetja dobra dela. Trst, 22. junija 1976 (Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7-c) GORIŠKI DNEVNIK 22. junija 1976 DANES POPOLDNE PRI SEŽANI Predsednik IS Slovenije A. Marino PO IZIDIH VOLITEV ZA SENAT NA GORIŠKEM Utrditev položaja levičarskih strank IVOLITVE NA GORIŠKEM ho uradno odprl sukozemni terminal RPI vodilna stranka v slovenskih občinah Zaključena prva faza del - Terminal bo po predvidevanjih dograjen v letu 1985 Predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc bo danes dopoldne uradno odprl suhozemni terminal pri Sežani. Terminal med Sežano in Fernetiči so začeli graditi skoraj sočasno s tovornim postajališčem pri Fernetičih (na italijanski strani), pri jugoslovanski strukturi pa so sedaj zaključili prvo fazo del. Pri gradnji terminala, ki bo omogočil znaten razvoj blagovnega prometa po cesti in železnici med Italijo in Jugoslavijo ter posredno med zalednimi državami in članicami Evropske gospodarske skupnosti ter čezmorjem, so sodelovala podjetja «Jadran» iz Sežane in o-srednja uprava carine iz Beograda. S posebnimi posojili sta k realizaciji nove prometne strukture prispe- vali Koprska banka in ljubljanska filiala Jugobanke. Načrte za terminal so izdelali strokovnjaki sežanskega podjetja «Kraški zidar». Po teh načrtih obsega prva faza del ureditev prometnih infrastruktur za cestni in železniški prevoz. Druga faza del predvideva ureditev kontejnerskega terminala, ki naj bi bil «pod streho» do leta 1890. tretja in zadnja faza pa obsega ureditev industrijske cone in vseh prometnih infrastruktur. Ta faza naj bi se zaključila okrog leta 1985. Suhozemni terminal bo v zaključni fazi obsegal 80 hektarov, dela v okviru prve faze pa zavzemajo 20 hektarov. V terminalu so doslej postavili vrsto skladišč, carinsko poslopje, parkirišče 25.000 kv. metrov in nekatere druge objekte ter uredili prve cestne in železniške zveze. Kar zadeva tovorno postajališče pri Fernetičih, je njegova površina začrtana v razsežnosti 280.000 kv. metrov. Od tega so doslej uredili za parkirišče ob cesti Fernetiči - Col 58.000 kv. metrov površine. Za celotno strukturo je predviden skupen izdatek v višini 13 milijard lir. Tovorno postajališče pri Fernetičih in suhozemni terminal pri Sežani bosta medsebojno povezana s posebno cesto, ki bo zaprta za reden in turistični promet. Ta se bo še naprej odvijal po sedanji cesti Opčine-Se- Del volivcev Slovenske skupnosti volil za KD • Ošibitev PSI Žana, ki jo bodo na italijanski strani nekoliko razširili in modernizirali. SIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMUIIIIIIIIHIIIHIMIIHIIIII |||,l ........................................................................... VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Ob uradnem dnevu Japonske predavanje e sodobnem Tokiu Japonska je pripravila mičen paviljon v Palači narodov • Pred skorajšnjim odprtjem kontejnerske proge Sredozemlje - Daljni vzhod Na tržaškem velesejmu je bil včeraj na sporedu «Dan Japonske». Japonci so letos uradno prisotni na prireditvi, in sicer s paviljonom v drugem nadstropju Palače narodov, mične proizvode, maziva in pletenine. Sledilo je predavanje prof. F. Ma rainija, docenta za japonski jezik i fr" na florentinski fakulteti, in sicer o ki ga je pripravila organizacija Ja- fpm. 1 pan Trade Center prek svoje po slovne izpostave JEDRO v Milanu. Popoldne je bilo v paviljonu napovedano srečanje med japonskim odposlanstvom, v katerem so bili japonski konzul v Milanu Komatsu, ravnatelj Japan Trade Center Uesu-gi in ravnatelj paviljona Shimada, in tukajšnjimi gospodarstveniki in predstavniki tiska. Na pozdravni nagovor japonskega konzula Komatsuja je odgovoril vr šileč predsedniških dolžnosti vele-sejemske uprave prof. Faraguna, ki se je Japoncem zahvalil za uradno sodelovanje na naši gospodarski prireditvi in poudaril vezi med našimi kraji in Japonsko. V tej zvezi je posebej -omenil novo kontejnersko zvezo Sredozemlje - Daljni vzhod, ki jo bodo vzdrževale kontejnerske ladje v okviru mednarodnega pomorskega sporazuma, v katerem so tudi Tržaški Lloyd in nekatere japonske družbe: Govornik je nadalje omenil naraščajočo blagovno menjavo med Italijo in Japonsko: v času od leta 1972 do leta 1974 je italijanski u-voz japonskega blaga narastel s 144 na 285 milijard lir, izvoz na Japonsko pa je v istem času narastel z 88 na 209 milijard lir. Italija uvaža iz Japonske predvsem e-lektrične proizvode, izdelke precizne mehanike, glasbila ter sveže in zmrznjene, ribe, na Japonsko pa izvaža pretežno volnene tkanine, ke- 24. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Jutri, 23. junija, o!) 20.30 otvoritev 24. mednarodnih poletnih kulturnih prireditev v preddverju festivala. Po otvoritvi bo premiera in prva ljubljanska izvedba Baranovié Parlič « KITAJSKA PRAVLJICA » balet v petih slikah po kitajski ljudski pripovedki. Izvaja balet SNG Ljubljana 24. junija «Verklarte Nacht» (Ožarjena noč) Schonberg - Kyljan , «Grosse Fuge» (Velika fuga) Beethoven - Manen «Stoolgame» Nordheim - Kylian «Septct Extra» Saint-Saens - Manen Nederlands Dans Theater 28. junija «Ana Karenina» Ščedrin - Parlič Balet NP Beograd * # * Vse prireditve bodo v Križan kah v poletnem gledališču, cerkvi, malem dvorišču, preddverju ali viteški dvorani. Informacije in prodaja vstopnic FESTIVAL LJUBLJANA Trg francoske revolucije 1 61000 Ljubljana, Jugoslavija Tel.: 21-838, 24-575 nost?». Prof. Maraini, ki je preživel več let v glavnem mestu Japonske. je prikazal najnovejši razvoj japonske kulture in se pri tem zadržal zlasti ob spremembah, ki jih je sam opazil v vsakdanjem življenju največjega mesta na sve tu. V tej zvezi je naglasil, da se Japonska, in samo mesto Tokio, sicer preobrazuje v skladu s časom, ta preobrazba pa je le zunanja, tehnološka: ideološka struktura, šege in navade pa so ostale iste, kakršne so bile v preteklosti. Predavanje je popestril z večjim številom barvnih diapozitivov, na koncu pa so zavrteli dva kratkometražna filma v ita lijanščini, in sicer filma z naslo: voma «Japonska 197i>» in «Japonci in cvetje». Jutri bo na sejmu «Dan gradbe ništva», V četrtek bo'ha vrsti mèd narodni posvet o kavi, v petek in soboto pa bodo v ospredju sejem skega življenja problemi v zvezi z razvojem mednarodne lesne trgovine. Za jutri je na sporedu tudi o-bisk širšega odposlanstva iz afriških dežel, pridruženih Evropski gospo darski skupnosti: na velesejmu na stopajo namreč s skupno razstavo Kamerun, Somalija, Gana, Srednje afriška republika, Zaire in Uganda Odposlanstvo si bo med svojim bivanjem v našem mestu ogledalo tudi tržaško pristanišče. razširila kulturno obzorje in jim koristila tudi pri njihovem študiju. Obisk le-teh pa je bil doslej zelo skromen. Obveščamo, da je razstava Cankarjevih del, prevodov, risb in ro-kopsov odprta od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, še danes, 22. junija. Še danes Cankarjeva razstava v ljudski knjižniei Kakor smo obširno že poročali, so v torek odprli v dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano Cankarjevo razstavo z naslovom «Moje delo je slutnja zarje», ki je posvečena pisateljevi stoletnici in ki jo je priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Nedvomno gre za izredno pomemben kulturni dogodek v samem mestnem središču, saj ni razstava tokrat namenjena le slovenski javnosti, temveč tudi večinskemu narodu, ki i-ma s tem priložnost, da se seznani z našo kulturo in z našim velikim književnikom. Žal moramo tud; tokrat ugotavljati nezanimanje in od-stotnost italijanske javnosti na tej razstavi. Če smo na takšen odnos navajeni (tudi druge razstave v ljudski knjižnici niso najbolje obiskane). nam je po drugi strani bolj nerazumljiva hladnost slovenske javnosti do te edinstvene razstave. Človek bi pričakoval, da si bodo razstavo ogledali vsaj slovenski «izobraženci», predvsem pa slovenski dijaki, saj bi jim prav gotovo VOZNI RED VLAKOV PRIHODI IZ TRSTA: L 6.16, D 6.51, L. 7.13, D 7.19, D 9.34, L 11,06, D 13.05, L 13.59, D 14.42, D 15.30, E 16.3o (****), L 17.52, D 18.2‘i (*), L 18.56, D 20.03, L 21.10, D 22.21, L 23.36. IZ VIDMA: L 0.02, L 5.43 (***»*), L 6.17, D 7.12 (*), L 7.47, D 9.08, L 11.07, D 13.25, L 13.57, D 16.25, L 17.00, L 18.23, E 18.58, L 19. la. L 21.42, D 22.51, E 23.00 (***). IZ JUGOSLAVIJE: L 11.43, L 17.18. ODHODI PROTI TRSTU: L 0.03, l| 5 45 (****), L 6.19, D 7.15 (*) L 7.50, D 9.09, L 11.09, D 13.27, L 14.02, D 16.26, L 17.02, L 18.26, E 19.00, L 19.51, L 21.45, D 22.53, E 23.02 (***). PROTI VIDMU: L 6.20, L 6.53, L 7.16, D 7.51, D 9.36, L 11.10, D 13.06, L 14.01, E 14.43, L 15.21, E 16.39 (****), L 17.56, D 18.25 (*), L iii.Ol (**), D 20.05, L 21.11, D 22.22, L 23.37. PROTI JUGOSLAVIJI: L 9.50, L 15.30. L (lokalni vlak), D (brzo-vlak), E (ekspres). (*) vlak ne vozi ob praznikih: (**) vlak ne vozi ob sobotah ter od 9. do 18. avgusta: (***) lak vozi samo ob praznikih od 29. junija do 12. septembra: (****) vlak vozi ob delavniku pred prazniki od 26. junija do 11. septembra: (***•*) dal. ne vozi ob sobotah in praznikih ter od 9. do 13. avgusta. Čeprav rezultati volitev v senat ne morejo nuditi najbolj objektivne slike, kako so se voLvci opredeljevali, saj so glasovali samo državljani stari nad 25 let, je na podlagi primerjav volitev v senat leta 1972 in sedaj le mogoče prit; do nekaterih podatkov, ki v glavnem potrjujejo težnjo, da se volivci združujejo okoli dveh, največ treh strank. Po slovenskih vaseh je ta usmeritev še bolj opazna. Podatki, ki so nam sedaj na voljo, govorijo o povečanju glasov za levico in predvsem za KPI, ki je postala vodilna stranka v vseh treh slovenskih občinah na Goriškem. Na volitvah leta 1972 je bila KPI vodilna stranka samo v Doberdobu, v Sovodnjah je postala prva stranka po upravnih volitvah lani, letos pa za en glas tudi v Števerjanu. Seveda ne smemo pozabiti, da so podatki za Števerjan nekol ko varljivi, ker je kljub samostojnemu nastopu Slovenske skupnosti, prejela KD kar 63 glasov. V primerjavi z letom 1972, ko je KD prejela v Števerjanu 22 slovenskih glasov, se je število glasov oddanih letos za KD in SSk zvišalo za 23, število levičarskih strank pa za 61. V Sovodnjah se je število glasov oddanih za KPI zvišalo za 141, PSI je zgubila 118 glasov, SSk in KD pa sta prejeli 393 glasov, torej 37 glasov več kot jih je KD (ko je zanjo glasovala tudi nekdanja SDZ) sama prejela leta 1972. V zvezi z glasovi Slovenske skupnosti na sedanjih volitvah velja povedati sledeče: SSk se je uradno izjavila za samostojen nastop in je tudi volilno propagando vodila v tem smislu. V zaključnem delu so se v volilni boj vključil «somišljeniki SDZ» ter so v pismih pozivali volivce SSk, naj tudi sedaj, kot že petkrat prej volijo za KD. Po naši oceni se je to tudi zgodilo v vseh treh slovenskih občinah, o katerih imamo v tem trenutku na voljo dokončne rezultate. Kako pa so glasovali mlajši volivci, tisti, ki glasujejo samo za poslansko zbornico. bomo lahko ugotovili kasneje, ko bomo imeli na voljo tudi te po datke. Potek volitev Lepo vreme in visoka zavest sta vplivala, da je bila udeležba na volitvah na Goriškem izredno visoka in da je večji del volivcev glasoval že prvi dar., čeprav je imel na voljo tudi ponedeljek dopoldne. Na Goriškem so volitve potekale v miru, volišča so se normalno zaprla in ob 17. uri so bili že znani rezultati za senat. Najprej so bili ti rezultati znar' v manjših okoliških občinah, kjer imajo po eno ali dve volišči. Pozno zvečer so s teh volišč prihajali tudi rezultati volitev za poslanski zbornico, medtem ko je bilo štetje preferenc veliko bolj zamudno in je trajalo tudi vso noč. Poprej smo omenili, kako močno so volivci čutili svojo dolžnost — pravice da volijo. Morda najbolj p-tipljiv primer je nudila Ljubka Primožič, žena našega nekdanjega pró-svetnega in javnega delavca Vida Primožiča. Takoj, ko so v Sovodnjah volišče odprli je volila, potem pa jo je mož odpeljal v bolnišnico, kjer je ob 11. uri srečno rodila. Hčerki Svetlana in Vesna sta tako dobili sestrico, ki se bo imenovala Jasna. Volilne rezultate so zbirali na prefekturi, na občini ter na sedežih nekaterih strank, predvsem KPI in KD. Volilni podatki s prefekture in z občine so prihajali počasneje, zato pa so bili preverjeni in točni. Stranke so podatke zbirale hitreje ter se ori tem posluževale svojih skrutinatorjev in zastopnikov list. Seveda so stranke tudi hitreje reagirale na rezultate in so imele okoli 20. ure že zelo jasno podobo, kako so na krajevni ravni volitve potekale. Seveda pa je bila pozornost volivcev usmerjena pretežno na vsedržavne vire, radio in televizijo. iiimiiiiitHimiiiiiMimiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimnniimiiiiHHiiHHiMiiHHHUiuniiiiiiiiiimiiiiainxiiuiitmii JUTRI NA SPOREDU ŠAHOVSKA SIMULTANKA Vrsta zanimivih prireditev oh 20-letnici SD Sovodnje Osrednja prireditev bo v nedeljo po-poldan - V torek zadnji dan praznovanj Občina SOVODNJE KPI 405 MSI 7 PLI. PRI, PSDI 18 PSI 227 KD 119 SSk 274 PR 6 Bele 38 Neveljavne 13 (SENAT 1972) KPI, PSIUP 264 MSI 14 PLI, PRI, PSDI 88 PSI 345 KD in SSk 320 Volišče št. 1, SOVODNJE KPI 199 MSI 5 PLI, PRI, PSDI 9 PSI 135 KD 73 SSk 126 PR 3 Bele 22 Neveljavne 7 Volišče št. 2, GABRJE KPI 206 MSI 2 PLI, PRI, PSDI 9 PSI 92 KD 46 SSk 148 PR 3 Bele 16 Neveljavne 6 Po dvodnevni pavzi zaradi volitev se bodo jutri v Sovodnjah nadaljevala praznovanja v okviru letošnje 20-letnice domačega športnega društva. Jutri zvečer ob 20. uri bo v Kulturnem domu šahovska simultanka. Slovenski rojak Lakovič, ki spada med najboljše italijanske šahiste, se bo pomeril s skupino domačih šahistov. Praznovanje v Sovodnjah se bo nato nadaljevalo v petek zvečer s tekmovanjem v briškoli, tradicionalno igro na naših poletnih prireditvah ter s prosto zabavo ob zvokih ansambla The Lovers. Sobotni večer bo posvečen domačim športnikom. Ob tej priložnosti bodo namreč podelili priznanja vsem bivšim predsednikom športnega društva ter igralcem. Osrednja prireditev v Sovodnjah bo v nedeljo. Že v jutranjih urah se bodo ljubitelji narave zbrali pred iiiHiiiiiiiiuiuiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiuuiiimiiimiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiMi VČERAJ ZJUTRAJ OKOLI 10.45 Roparji ukradli 20.000.000 Ur iz posojilnice v Štarancanu Po ropu so z ukradenim avtomobilom zbežali do Ronk, kjer so beg nadaljevali na dveh motorjih Včeraj zjutraj, okoli 10.45 so trije neznanci z zakritimi obrazi vdrli v obrtniško posojilnico v štarancanu in z orožjem v roki vzeli iz blagajne posojilnice za približno 20 milijonov lir. Rop je trojica izvedla zelo hi- GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE in GOSPODARSKA ZBORNICA SR HRVATSKE vabita cenjeno občinstvo na ogled raznih jugoslovanskih izdel- kov za osebno potrošnjo, ki bodo razstavljeni na 28. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU OD 17. DO 29. JUNIJA 1976 — V Palači narodov: prehrambni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske u-metnosti, kristal, knjižni sejem itd. — Na lesni razstavi: pohištvo — Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1976 Gospodarskih zbornic SRS in SRH tro. Okoli 10.45 so tri osebe prišle v posojilnico, v kateri sta bila poleg osebja še 16-letno dekle in neki uradnik. Eden od treh roparjev je prisotnim zagrozil s samokresom, če bodo kričali ali skušali obvestiti koga zunaj posojOnice. Potem jim je velel naj se postavijo z dvignjenimi rokami pred zid. V tem času sta ostala dva odprla železno blagajno in iz nje vzela ves denar. Po prvih ocenah naj bi bilo v blagajni od 15 do 20 milijonov lir. Vse se je zgodilo v nekaj minutah. Potem so vsi trije zbežali iz posojilnice in s piavo alletto, v kateri jih je čakala četrta oseba, z vso naglico odpeljali Osebje posojilnice je takoj po odhodu roparjev obvestilo bližnjo postajo karabinjerjev. Avtomobil so nekaj časa kasneje našli pri ronskem pokopališču in ugotovili, da so ga roparji ukradli včedaj zjutraj v Vidmu. Očividci so preiskovalcem povedali, da so videli štiri osebe, kako so z dvema motorjema z vso naglico drvele proti Vidmu. Policija in karabinjerji so takoj zastražili vse ceste, ki iz Ronk peljejo v Videm in v druge kraje naše dežele, a brez uspeha. DEŽURNA lekarna v gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340 . Kulturnim domom, od koder bodo startali za pohod 20-letnice. Udeleženci manifestacije bodo prehodili glavne vaške ulice, nato skozi Škerlje, Peč in Rubije spet prišli do prireditvenega prostora. Pred pričetkom popoldanskega sporeda bodo organizatorji priredili otroški ex tempore. Osrednja prireditev bo obsegala nastop harmonikarjev so-vodenjske glasbene šole, domačega mladinskega zbora, folklorne skupine, ki jo vodi Nada Križmančiče va ter skupine kotalkarjev z Opčin. Prireditev bodo sklenili s plesom in prosto zabavo. V ponedeljek, 28. junija, bo po sovodenjskih ulicah stekla nočna štafeta. V torek bo zadnji dan praz novanj. V jutranjih urah bo orientacijski pohod. Popoldan bo nogo metno srečanje med naraščajniški-mi reprezentancami z Goriškega in Tržaškega. Zvečer ples in tekmovanje v valčku. IZIDI VOLITEV Senat Občina GORICA KPI 4816 MSI 2156 PRI, PLI, PSDI 2966 PSI 2751 KD 13723 SSk 1455 PR 507 Belih 514 Neveljavnih 250 Občina DOBERDOB (1972) 3280 2919 4760 2383 14427 (SKUPNO) KPI 450 MSI 5 PLI, PRI, PSDI 4 PSI 56 KD 61 SSk 213 PR 1 Bele 26 Neveljavne 8 (SENAT 1972) KPI, PSIUP 424 MSI 3 PLI, PRI, PSDI 40 PSI 83 KD in SSk 226 Volišče št. 1, DOBERDOB KPI MSI PLI, PRI, PSDI PSI KD SSk PR Bele Neveljavne Volišče št. 2, JAMLJE KPI MSI PLI, PRI, PSDI PSI KD SSk PR Bele Neveljavne 318 3 2 28 28 119 17 7 132 2 2 28 33 94 1 9 1 Občina ŠTEVERJAN KPI 183 MSI 2 PLI, PRI, PSDI 8 PSI 32 KD 63 SSk 182 PR 1 Bele 13 Neveljavne 2 (SENAT 1972) KPI, PSIUP 88 MSI 7 PLI, PRI. PSDI 42 PSI 66 KD in SSk 222 Občina KRMIN KPI 1.910 MSI 169 PLI, PRI, PSDI 239 PSI 649 KD 2.079 SSk 70 PR 52 (SENAT 1972) KPI, PSIUP 1.673 MSI 241 PSI 463 Občina GRADIŠČE KPI 1.583 MSI 133 PLI, PRI, PSDI 226 PSI 436 KD 1.506 SSk 8 PR (SENAT 1972) 30 KPI, PSIUP 1.342 MSI 200 PSI 400 KD IZIDI VOLITEV 1.498 Poslanska zbornica Občina DOBERDOB Volišče št. 1. DOBERDOB KPI 352, PRI 4, MSI 4, PSDI 3, PSI 28, PLI —, Dem. prolet. 10, KD 28, SSk 143, belih 10, neveljavnih 12. Volišče št. 2 JAMLJE KPI 160, PRI 4, MSI 6, PSDI 7, PSI 30, PLI —, Dem. prolet. 2, KD 39, SSk 84, belih 10, neveljavnih 4. Občina DOBERDOB SKUPNO KPI 512 PRI 8 MSI jo PSDI io PSI 58 PLI _ Dem. prolet 12 KD 67 SSk 227 Belih 20 Neveljavnih 16 Občina SOVODNJE Volišče št. I SOVODNJE KPI 232, PRI 7, MSI 3, PSDI 19, PSI 153, PLI 3, Dem. prolet. 4, KD 76, SSk 118, belih 26, neveljavnih 13. Volišče št 2. GABRJE KPI 273, PRI 7, MSI 8. PSDI 17. PSI 96, PLI 1, Dem. prolet. 11, KD 46. SSk 143. belih 18, neveljavnih 11. Občina SOVODNJE SKUPNO KPI 469 PRI 14 MSI a PSDI 36 PSI 249 PLI 4 Dem. prolet 15 KD 122 SSk 261 Belih 44 Neveljavnih 24 Občina ŠTEVERJAN KPI 204 PRI 7 MSI 4 PSDI 12 PSI 36 PLI - Dem. prolet. 2 KD 80 SSk 203 Belih 12 Neveljavnih 6 Karel Bužinel iz Krmina na volišču Z volišča v Doberdobu Z volišča v Sovodnjah iiiiMimiiiiuiiiiniiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiHiiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiii VELIKA UDELEŽBA NA NEDELJSKI SKUPŠČINI Zanimiva in živahna verska skupnost v Gorici Župljani pri Sv. Ani podpirajo svojega župnika de Nodale Kot smo v nedeljski številki našega lista napovedali, je verska skupnost goriške predmestne četrti Sv. Ane pripravila v nedeljo dopoldne mašno liturgijo in javno skupščino. Za to goriško župnijo je tak način «odprte» maše, pri kateri lahko vsi udeleženci izrazijo svoje misli, svoje prošnje in predloge v delu maše, ki je namenjen besedni liturgiji, postal že splošna in ustaljena navada. Toda ob tej priliki je omenjeni verski obred i-mel še posebno važnost, saj je bil povezan z javno skupščino prebivalcev četrti Sv. Ane glede opozoril, ki jih je prejel domači župnik od goriškega nadškofa. Msgr. Coco-lin je namreč opomnil župnika Alberta de Nadaia, da njegov način odprtega pastoralnega dela. zlasti pa razne akcije v podporo stavkajočim delavcem, v podporo žrtvam potresa, in razne javne diskusije o verski in cerkveni problematiki niso povsem v skladu z navodili goriške kurije. Zato postaja njegova prisotnost v omenjeni župniji vedno bolj problematična. Za neutemeljene pa so se izkazali glasovi, ki so govorili o politični pripadnosti duhovnika de Nadaia. Ne njegova verska skupnost, ne on sam niso zavzeli točnih opredelitev glede bližnjih volitev. Kot smo poročali, je zlonamerno pisala v tem smislu le goriška fašistična svetovalka. Nedeljske skupščine se je udele žilo izredno veliko število ljudi, predvsem iz četrti Sv. Ane. Tudi iz Trsta in drugih krajev so prišli v Gorico v znak solidarnosti raznih verskih skupin. Liturgije in razgovora se je udeležil tudi znani salezijanec Lutte iz Rima, kjer živi in pomaga v skupnosti 'bara-karjev v Pratorotondo. V svojem posegu se je odločno zavzemal za to, da mora postati evangelizaci.ja in versko pričevanje tesno povezano z vsakdanjim življenjem m z vsemi kontradikcijami, ki se v njem kažejo. Nepošteno je za kristjana, da se znotraj cerkve zavzema za pravico, ljubezen in spoštovanje vseh, zunaj, v družbenem in političnem življenju pa postavlja pregrade in se odteguje jasnim pozicijam do vsega dogajanja. O podobni tematiki, vendar veliko bolj konkretno vezani na goriško in na tržaško stvarnost, so bili nato posegi številnih udeležencev tega shoda, ki je trajal več kot dve uri. Župnik de Nadai je ob sklepu izrazil svoje zadovoljstvo in veselje zaradi tako živega in prepričljivega sodelovanja pri življenju te goriške verske skupnosti. Kasneje nam je v pogovoru ome- nil svojo zaskrbljenost zaradi škofijskih opominov, ki včash napovedujejo bolj odločne in boleče u-krepe. On upa, da do njih ne bo prišlo, še posebno, ker so ga njegovi župljani v tako velikem številu, tako prepričljivo in enoglasno podprli. Vsekakor pa si ne želi, da bi zaradi vmešavanja tujih glasov ali zaradi nesporazuma prišlo do preloma med njegovo versko skupnostjo in goriško škofijo. V vsakem primeru pa sodi, da so njegovi pastoralni oprijemi pokazali zanimive sadove in so dejansko marsikomu pomagali pri poglabljanju tako verskega kot družbenega prepričanja. Zito, pravi don Alberto, si nima kaj očitati in ima namen v skladu s sklepi svoje verske skupnosti nadaljevati začeto delo... "Kino O ori ca VERDI 17.00—22.00 «Due prostitute a Pigalle». C. Deneuve in B. Lafont. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 17.15— 22.00 «Non aprite quella porta». Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Chi è Harry Kellerman e perchè parla male di me». D. Hoffman, B. Harris. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «La furia selvaggia di Bruce Lee terrorizza ancora l'Ori ente» C. C. Lui Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «Quando l’onore non è perversione». J. Duval, N. ‘ t lian. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «La fine dell'innocenza». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Emanuelle Nera Orient reportage». Barvni film. JSora Gorica in okolica SOČA «Obljubljena dežela». Ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Dve dekleti v nočni srajci». Francoski barimi film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Heroj čmega kolta». Ameriški barvni film ob 19.30. Prispevki Na upravi Primorskega dnevnika je za žrtve potresa v Benečiji prispevalo ŠZ «Mladost» iz Doberdoba 10.000 lir. PRED ZAČETKOM EEIOŠNJE ŽETVE Jevtičev sistem da se reši zrno Letina sicer ne bo odlična, kot je bilo pričakovati, bo pa boljša od napovedi pesimistov - Vedno več novosti V soboto so v Požarevcu ob navzočnosti visokih predstavnikov srbskega političnega življenja izročili kolektivu prehrambnega kombinata «Žitostig» visoko priznanje Red dela z zlat'm vencem, s katerim je kolektiv odlikoval predsednik Tito ob 30-letnici obstoja, delovanja in napredka kolektiva, ki je začel v skrajno skromnih razmerah in se razvil v veliko podjetje. Poleg odlikovanja celotnemu kolektivu pa je predsednik občine Požarevac izročil še sedem visokih odlikovanj, Red dela s srebrnimi žarki, ter le 16 drugih priznanj posameznim članom kolektiva. Posebno v zadnjih petih letih je namreč ta kolektiv veliko prispeval k napredku prehrambne industrije v Srbiji, saj je v razmeroma kratkem času povečal «obrat» za trikrat, dohodki kolektiva in posameznika so se povišali v istem času za 2,5-krat, toda vrednost proizvodnje se je v istem času povečala za petkrat. Kolektiv je torej iz lastnih sredstev veliko prispeval k povečanju zmogljivosti, saj dokončuje novi silos z zmogljivostjo 10.000 ton in mlin s proizvodnjo 12 vagonov moke na dan. Brž ko bosta ta dva objekta dokončana, bodo začeli graditi novo tovarno testenin. Kot vidimo, se kolektiv veliko trudi, hkrati pa tudi beleži lepe rezultate. Ko tako beležimo rezultate enega kraja, pa čeprav le enega, posameznega kolektiva iz Požarevca, bi mogli sproti beležiti večje rezultate tudi iz drugih krajev, koder se prav te dni pripravljajo na žetev. Res je, da žetev letos v Slavoniji ne bo takšna, kot so upravičeno pričakovali, ker je posevkom veliko škodovala preobilna moča. Posebno v zadnjih dneh. Kljub temu pa kmetijski strokovnjaki računajo, da ne bo tako hudo, kot je kazalo pred nekaj dnevi. Nepovolj-ne posledice prevelikega obilja padavin se kažejo sicer tudi v širjenju bolezni, vendar je ustrezna služba na delu in žetev ne bo slaba, kot so ocenjevali pesimisti. Na približno 166.000 hektarih pšeničnih polj v Slavoniji in Baranji bodo po ocenah službe za kmetijstvo pri regionalni gospodarski zbornici v Osijeku naželi od 69 do 70.000 vagonov zrnja. To pomeni, da bo znašal letošnji donos nad 41 stotov zrnja na hektar. Seveda bo letina različna. Na družbenem sek-'**tórju, ki ga je za obilnih 81.000 hek-•"ferjev, računajo s poprečnim pridelkom 49 do 50 stotov zrnja na hektar, na zasebnem sektorju, ki obsega 85.000 hektarov, pa računajo s 34 do 35 stoti žita na hektar. Rekli smo, da se na žitorodnih področjih pripravljajo na žetev. Kot poročajo na pristojnih mestih, je za Slavonijo nared nad 2000 kombajnov, kar pa je premalo, da bi mogli vsa žitna polja požeti v desetih do 15 dneh. kar je optimalni rok, kajti sicer se začenja žito usipati. Zato so v vsej naglici naročili še kakih 200 novih kombajnov. Slavonija in Baranja razpolagata z vekkimi skladišči. Silosi morejo sprejeti okoli 60.000 vagonov zrnja. To bi bilo skoraj dovolj za letošnjo letino, če bi v silosih ne bilo še veliko lanskoletne letine. Toda kmetijsko - industrijski kombinati se trudijo, da bi čimprej napravili prostor za novo letino, ki je pred vrati. Ko tako zbiramo podatke o najnovejših delih, rezultatih in neuspehih na žitnem področju v Požarevcu, pa tudi v Slavoniji in Baranji, se bomo ustavili za trenutek pri zelo zanimivem primeru, ki zajema za sedaj vso Vojvodino, jutri pa bo zajel vso državo. ’ Vojvodina je, kot pravijo, žitnica. Letos je «pod žitom», kot pravijo Srbi, 400.000 hektarov obdelovalnih površin. Kakor smo povedali, letina kaže dobro, pa čeprav ne odlično kot je bilo upati. Pri tem se v kompetentnih krogih trudijo, da bi «rešili sleherno zrno». To je možno ali z zares pravočasno žetvijo, kar je ob pomanjkanju mehanizacije in delovne sile nemogoče, ali pa z novim «sistemom», ki ga je začel uvajati strokovnjak dr. Stevan Jevtič. Pravzaprav je to šele poskus, ki si ga zamišlja srbski strokovnjak. Če hočemo preprečiti osipanje žita, pravi dr. Jevtič, moramo izbrati «pravi trenutek». Pravi trenutek pa jc drugi del «voščene zrelosti pšenice». To se pravi, da Jevtič noče dočakati popolne zrelosti, kajti znanost mu potrjuje trditev, da z začetkom tako imenovane «voščene zrelosti» zrno ne pridobi ničesar več. «Voščena zrelost» pa je tista, ko se pšenično zrno pod nohtom še upogiba. Je osipanje žita zares tako aktualno vprašanje? Strokovnjaki pravijo, da je, kajti v najboljših primerih se pri mehaniziranem spravljanju žita izgubi zaradi osipanja 15 odstotkov pridelka. V nekaterih primerih pa se izgubi celo 30 odstotkov pridelka. Če torej pridelajo v Vojvodini v poprečju 40 stotov zrnja na hektar in izgubijo le minimalnih 15 odstotkov zrnja z osipom, se pridelek na že omenjenih 400.000 hektarjih žitnih polj skrči za nič manj kot 2.400.000 stotov zrnja. To pa so že ogromne količine. Dr. Stevan Jevtič poudarja, da je treba vprašanje osipa rešiti na vsak način. Prej smo rekli, da i-mata Baranja in Slavonija na razpolago 2000 kombajnov, kar je odločno premalo. Vsa Vojvodina ima 6000 kombajnov. In tudi to je od- ločno premalo. Da bi preprečili ! škodo, ki jo prinaša osip, je torej treba začeti z žetvijo predčasno, to se pravi v času gornje polovice «voščene zrelosti» pšenice. To pa je v času, ko vlažnost zrnja doseže 40 do 35 odstotkov. Po tem času pšenica ne pridobi nič, le dozoreva, pšenično zrno pa lahko dozoreva tudi že v požetem stenju. Če po navadi pšenico žanjejo ko ima 28 do 26 odstotkov vlage, jo lahko žanjejo že prej, pri 35 odstotkih, ker bo dozorela v nekaj dneh v snopih. Seveda je to nekoliko v protislovju z mehanskim načinom žetve, ker to prinaša odvečno delo, toda tudi 15 ali celo 30 odstotkov osipa predstavlja veliko škodo. Zato ni nič čudnega, če so se v nekaterih krajih kot na primer v Srbobranu, Somboru in Subotici nekateri kombinati že odločili za «novost» dr. Stevana Jevtiča, j da bodo namreč žito želi nekaj dni pred dozorelostjo. Če se bo to obneslo, bi koristi bile zares velikanske. TU, PAR KORAKOV OD TRSTA IN GORICE Razdrto in Nanos od včeraj do danes Nekoč pomembno stičišče je s spremenjenim prometom zamrlo, nato pa ponovno zaživelo - Gora pa je vedno bila in vedno bo privlačna (Foto M. Magajna) Med lepe in zanimive kraje, s katerimi je naša Primorska kar precej na gosto posejana, lahko brez pomisleka vključimo bližnji Nanos in vas Razdrto pod njim. Ta kraj nudi izletnikom, planincem in letoviščarjem priložnost, da se naužijejo lepih naravnih lepot in slikovitosti tega prijetnega delčka naše dežele. Vas Razdrto je že od nekdaj znana po svoji legi — zemljepisni in narečni — saj leži kot stisnjena na prehodu iz Pivške doline na Vipavsko in Kras in kjer se tudi končujejo, oziroma začenjajo narečja teh treh naših značilnih področij. Kot zemljepisna zanimivost pa je znano razvodje na Žingarci proti Vipav-i skem, in Gmolevem proti Krasu, I kjer sta nizka, a vendar odloču ■ ! joča prelaza, od koder se vode odtekajo proti zahodu in vzhodu, in sicer prve v Jadransko morje; druge pa, ki se nagnejo na vzhodno stran, uberejo dolgo in počasno pot skozi Postojnske ja- ■lllllllllllllllllll■llllllmllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll|1|^|(ullll||||||||||||||1|||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||I|||||||l||||||||||||l|||||||||||||||||^|||||||||^ullIluuIIlllllllllllllllllllmlllllllll^lllllllllllllllll■llllll ČLOVEK BO MORAL V KRATKEM VARČEVATI TUDI Z VODO Vode je res neverjetno veliko in vendar je je mnogo premalo Le en odstotek zemeljskih voda je človeku na razpolago - Toda tudi te bi je bilo za njegove potrebe dovolj, če bi z njo pravilno ravnal in če bi bila «pošteno» razdeljena V okviru združenih narodov obstaja tudi komisija za ohranitev zdravega okolja. Ta komisija je znana pod kratico PNUE. In ta komisija je, kot je znano, tudi za letos napravila svoj program, ki mu je tokrat dala naslov «Voda — vir življenja». Namen programa ali bolje kampanje je v tem, kako pripraviti človeka, da bolj smotrno troši, uporablja vodo. Preprostemu človeku bi se na prvi pogled moglo zdeti, da to ni potrebno, saj je vode velikoi Voda je pravzaprav vse do pred nevad-nim bila najcenejše potrošno blago. Hkrati je tudi res, da je je na svetu veliko, toda vendarle ni vse tako preprosto. Sicer pa stopimo za trenutek nekoliko nazaj in začnimo problem obravnavati s pravega konca. Ni ga na svetu dejavnika, ki bi mogel več prispevati k blagostanju človeka kot je voda, toda vsakomur dostopna voda. Tako je rekla članica komisije Letitia Obeng. Vode je veliko, na pretek, toda 70 odstotkov svetovnega prebivalstva nima čiste vode. Posledice tega so strahotne. Bolezni, ki jih prenaša voda, umorijo nad 25.000 o-seb na dan. Bolezen bilharciaza napada približno 200 milijonov ljudi, njena «sorodnica» filariaza je najvèéji povzročitelj slepote in napada 250 milijonov ljudi. Malarija, ki je v Evropi že ni več, napada 100 milijonov ljudi, od katerih jih milijon na leto umre. Navesti bi morali še tifus, disenterijo, hepa- Ijenja, mogli rešiti že samo s — čisto vodo, s higiensko - sanitarnimi napravami ter s sistemom pravilnega odvajanja uporabljene vode. V Sri Lanki' 30 odstotkov bolnišnično in 40 odstotkov ambulantno zdravljenih ljudi boleha za boleznimi, ki jih «prenaša» voda. Problem se omejuje skoraj izključno na dežele v razvoju: 600 milijonov ljudi jugovzhodne Azije težko pride do čiste vode. V Afriki je 140 milijonov takšnih ljudi, v Latinski »Ameriki in na karibskem področju je 90 milijonov ljudi s težko dostopno čisto vodo, v deželah vzhpdnega Sredozemlja je teh' ljudi 'MfTTnilijonov, na zahodnem Pacifiku 60 milijonov. Najbolj prizadeto je v teh regionih podeželje. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da 90. odstotkov podeželskega prebivalstva tretjega sveta stalno uporablja nečisto vodo; odplake in smeti iz gospodinjstev ostajajo v stanovanjih ene milijarde ljudi in širijo klice bo -lezni, : kvarijo hrano, zasmrajajo vodo. V nedavnem poročilu PNUE je rečeno: «Državam v razvoju je še najbolj .potrebna higiena. Zaradi pomanjkanja higiene so štiri petine svetovnega prebivalstva v stalni nevarnosti bolezni, ki jih prenaša ali njihovo razmnoževanje pospešuje umazana, zasmrajena voda--. Boljše izkoriščanje vode ni le ključ, c’.a bi se izboljšalo zdravje ljudi. Voda je življenjsko važna za namakanje sušnih področij, za pranje, za kuhanje, za in- titis, kolero in razne druge bolez- 1 dustrijsko rabo, za energijo, za ni, ki jim človek plačuje svoj da- ! prevoz in še za marsikaj. Hkrati vek. In vse te bolezni najdejo pio- i z velikimi prednostmi, ki jih ima dna tla na svoji uničevalni poti v zasmrajeni nezdravi vodi. Nedavna ankete, ki so jo izpeljali v osmih deželah v razvoju, je pokazala, da bi 90 odstotkov o-trok, ki umrejo v prvih letih živ- obilica vode, je voda lahko tudi nevarna. Namakanje na primer močno poveča letni donos številnih kultur. Toda namakalne mreže postanejo lahko tudi nevarne, ker se preko njih morejo širiti bolez- niiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiii Razglednica z daljnega severa 3 KHOMETTfc frAn HOJS OVER^l ■ HAvrr M è ' ' Hv£- s- V Kiruni, glavnem mestu švedske Laponije, smo ujeli gornji motiv. Številke na napisu nam kažejo, kako daleč je to od naših krajev (Foto M. Magajna) ni. Pa ne le to. Jez na Volti v Gani, jez Kariba na reki Zambe-zi, jez Kajini v Nigeriji, mogočni jez Asuan v Egiptu in jez Kos-sov, ki ga bodo zgradili v Slonokoščeni obali, ter dva kompleksa bazenov na reki Senegal, vse to je vrsta mogočnih del, ki bodo v marsičem spremenila ta del centralne Afrike. Centrale na jezovih bodo dale veliko energije industriji in prebivalstvu, jezovi bodo onemogočali poplave, služili bodo prevozu, ribištvu.in še marsičemu. Hkrati pa bodo ti novi ogromni vodni kompleksi močno spremenili tudi okolje in zaradi štirih največjih jezovv Afriki bo treba preseliti v prihodnjih dvajsetih letih poldrugi milijon ljudi, kajti človekovo poseganje v prirodo prinaša s seboj tudi precejšnje spremembe. Teža nakopičene vode v samih štirih umetnih jezerih predstavlja tolikšen pritisk na geološke strukture, da lahko povzroči — potres. Pa ne le to. Vode reke Nil so odnašale 125 milijonov ton blata na leto v smeri morja. Odkar so zgradili A-suanski jez, se te sedaj kopiči za jezom. Doklej? Ključ problema vode — pravi strokovnjak PNUE Dominique Larrè — je v bolj smotrnem u-porabljanju vodnih zalog. Vodo moramo izkoriščati v interesu razvoja in varčevati v interesu okolja. Izkoristiti moramo vse prednosti in skrčiti do najmanjše mere vse negativne plati. Prva svetovna konferenca ZN o vodi bo prihodnje leto v Buenos Airesu, kjer nameravajo te probleme temeljiteje proučiti. Najprej bodo začeli obravnavati vprašanje svetovnih zalog vode. Osnovna ugotovitev je, da ima človek le en odstotek svetovnih zalog vode na razpolago. Rekli smo že, da je vode veliko in je je res veliko, toda le en odstotek vode je «razpoložljive». Gre za tisto vodo, ki kroži v teko i-menovanem hidrološkem ciklusu, kajti ostalih 99 odstotkov vodnih zalog na Zemlji predstavljajo ledeniki, oceani in podzemeljske vodne zaloge. Sonce pa predstavlja ogromen destilacijski aparat, kajti voda, ki preko potokov in rek steka v morja, je trenutno za človeka izgubljena, toda sonce segreva zemeljsko oblo, voda iz oceanov izpareva in odhaja v zračne višine, kjer se zgoščuje in v obliki dežja in snega ponovno pada na Zemljo. To je pač hidrološki ciklus, ki «objame» na leto na vsej zemeljski obli 38.800 kub. km vode. To pa je največja količina vode, s katero človek razpolaga. In te vode je kljub temu, da predstavlja le en odstotek vseh voda na Zemlji, vendarle veliko in bi je bilo na pretek, če bi človek to bogastvo smotrno uporabljal. Tudi v trenutku, če bi se ali ko se bo človeštvo pomnožilo na sedem milijard, bo prišlo 4.500 kub. m vode na prebivalca na leto, kair je še vedno trikrat več kot je porabi poprečni državljan v najbolj razvitih deželah sveta. To se pra- ! vi, da je vode na Zemlji za 20 milijard ljudi, ki bi živeli vsi na najvišji življenjski ravni. «Očitno je, torej — beleži švedska revija AMBIÒ —, da je vode na Zemlji dovolj, na pretek. Toda voda ni primemo razdeljena po zemeljski obli. Ponekod je je preveč, drugod je je premalo. V bazenu Konga, torej v Afriki, i-majo od 150 do 175 centimetrov padavin na leto. So pa bila tudi lete, ko je je padlo 500 centimetrov. To je veliko. Todà v nekaterih predelih Latinske Amerike že dvajset let ni padla kaplja dežja. Afrika kot celote dobi v poprečju le 12 odstotkov tiste vode, kar bi ji pritikalo, če bi bile vse količine vode «pošteno» razdeljene. V Združenih državah dobijo iz hidrološkega ciklusa 33 odstotkov vode. Dominique Larre pravi, da je vode dovolj, toda bolj redko jo najdemo, kjer bi jo potrebovali, kjer bi se je želeli in ob pravem času. Zaradi tega nastaja vprašanje pravilnega izkoriščanja vode. Spremeniti prirodni ciklus, to se pravi hidrološki proces, ki smo ga že omenili,' bi bila bistvena naloga. S tem bi lahko zadostili osnovnim potrebam prehrane in čistoče oziroma higiene. Ker_ pa to neposredno ni mogoče, ši bo moral človek pomagati posredno, namreč z velikimi milioracijskimi oziroma namakalnimi napravami. Vsekakor bo treba povečati vsaj za 50 odstotkov obdelovalne površine, ki jih bomo namakali ž namakalnimi mrežami. Nadalje bo treba 70 odstotkom svetovnega prebivalstva priskrbeti vodo. Mislimo na čisto vodo, kajti pogosto se dogaja, da živijo ljudje v vodi a nimajo kozarca čiste vode. Glede tega so značilne nekatere a-zijske dežele. To pa je velikanska naloga, katere se je treba lotiti čimprej in hkrati temeljito in smotrno. Problem zase je industrija in izkoriščanje voda v industrijske namene. Tu bi lahko na dolgo govorili, vendar se bomo omejili le na nekaj konkretnih zato pa zgovornih številk: Sleherni dan človek potrošniškega sveta ne le teži, pač pa hlepi za novim udobjem, za novim bogastvom. Toda za to, da bi napravili konzervo zelenjave, ki vsebuje četrt kilograma uporabne zelenjave, porabi industrija 40 litrov vode; da bi proizvedli en liter bencina, porabijo čistilnice deset litrov vode; za proizvodnjo ene tone jekla porabijo plavži 200 ton vode; za proizvodnjo enega stota cementa, porabi tovarna cementa tri tone in pol vode, S tem bi lahko nadaljevali. Končali bomo to naštevanje z naslednjim podatkom: v tako imenovanem civiliziranem svetu gre 40 odstotkov vode v izplakovanje stranišč. Razmerje je tukaj takšno: za odstranitev 25 litrov izmečka, se porabi 600 litrov vode. Svetovni strokovnjak za probleme vode Harold H. Leick je v zvezi s zadevno človekovo potratnostjo rekel, da če bi prišel na zemljo človek z nekega drugega omikanega planeta, bi se mu zdelo blazno, kako človek rešuje vprašanje svoje osebne higiene. To ni smotrno, gospodarno izkoriščanje razpoložljivih količin vode, pač pa pravo pravcato razmetavanje. Posebno zato, ker je prav v najbolj razvitem, v teko imenovanem civiliziranem svetu razpoložljivih voda vedno mani. M. Š. me, po Ljubljanici in Savi v Donavo in Črno morje. Okrog Žingarce, zlasti pa na bližnjem Golem vrhu (kraj ob nekdanji cesti proti Dolenji vasi) so se spopadali Avstrijci in Francozi, ko so se ti leta 1809 spet pojavili v naših krajih. V bitki 17. maja omenjenega lete so Francozi premagali Avstrijce ter obkolili posadko, ki se je utaborila za Golim vrhom, katera pa se je po treh dneh, sestradana in brez upanja na kakšno pomoč, predala Napoleonovim vojakom. Vas je bila nekoč tudi zelo važno cestno križišče in postajališče, ko je še prevladoval prevoz z živalsko vprego. O tem pričajo, ali bolje; so pričali (ker jih je sedaj mnogo izginilo) veliki hlevi, velika poslopja, ki so bila na razpolago številnim vozarjem Razdrto in tudi še druge bližnje vasi, je bilo v fevdalnih časih last baronov Rossetti (bili so nekje iz Italije). Ti «gospodje» so dali zgraditi vaško cerkev sv. Trojice, ki nosi letnico 1635, ter si v njej uredili tudi svojo grobnico. Njihov «dvorec» pa je bila lepa, še dobro ohranjena, verjetno pozneje prenovljena hiša na začetku klanca na cesti iz vasi proti Trstu. Pa pustimo davno preteklost in poglejmo raje v novejše čase, ki nas morda bolj zanimajo. Ko se je prevoz ljudi in blaga preusmeril na nova prevozna sredstva (železnica, avto), je bila vas zelo prizadeta: začela je propadati. Toda počasi je pridobila novo, drugačno dejavnost — costala je prijeten izletniški in letoviščarski kraj, posebno za Tržačane, katerim so ga motoma prevozna sredstva približala le na nekaj «korakov» vožnje. Do pred nedavnim je vsako jutro tod vozil avtobus iz Trste proti Ljubljani, ter se vračal pod noč nazaj v Trst. To je bilo res odlično za nemotorizirane izletnike in obiskovalce tega kraja in seveda tudi drugih, koder je vozil tržaški avtobus. Želja, vseh prizadetih je, da bi se ta proga spet obnovila! Sredi vasi, ob križišču, je domača gostilna, ki je zadnje čase nekoliko opešala, a je sedaj, ko so gostišče prevzeli novi izkušeni gostilničarji, spet zaživela v zadovoljstvo vseli gostov, ker najdejo tam dobro okrepčilo in mirnega oddiha. Na steni zadnjega od treh gostinskih prostoro v j j naslikana vas s z Nanosom v ozadju; vse ožarje-‘ no z bleščečim soncem. Gre za delo domačega slikarja Ivana Gregoriča in priporočamo ljubiteljem likovne umetnosti, da stopijo do prijaznega g. Ivana (hiša na vogalu treh cest), ki jim bo rad pokazal še druge slike, vredne ogleda in pozornosti. Ta hiša je bila nekoč last pisatelja Hin ka Dolenca, znanega po spisih: «Spomini o Cerkniškem jezeru», «Črtice o burji» in drugih. Glede vasi bodi še omenjeno, da so morebitnim letoviščarjem na razpolago sobe v gostilni, pri slikarju ter na številki 4L Če ima vas svoje privlačnosti, jih ima «sivi» Nanos še več, seveda drugačnih, bolj naravnih, že veličastnih. Zares leni in slikoviti ste obe poti, ki vodite iz vasi proti vrhu. Strma «Vojkova pot», poldrugo uro hoje, je čudovita, zlasti ko se začne vzpenjati po grebenu, od koder je prekrasen razgled na Pivško in Kras. Druga pa, katero priporočamo planincem z «omejeno sapo», pelje po bolj položnem pobočju do roba nanoške planote in cerkve sv. Jeronima, od tam pa proti vrhu, ki ga dosežemo dve uri po odhodu iz vasi. Tik za vrhom je lepa planinska koča, ki nosi ime po narodnem heroju Vojku Premrlu, ki mu je bil Nanos domači kraj in tudi prizorišče mnogih njegovih junaških podvigov. Nanos slovi tudi po svojem bogatem in raznovrstnem cvetju (flori), ter nudi obiskovalcem v času pwzne pomladi res edinstvene prizore, ki jih ustvarja na ra va, s čudovitim gorskim cvet jem vseh mogočih vrst in barv O tem izrednem bogastvu nanoškega cvetja pišejo rastlinoslovci, da je zaradi tega, ker se gora nahaja na prehodu alpskega v ob morski svet, kar omogoča rast cvetja obeh različnih predelov o-zemlja in podnebja. Še bi lahko nadaljevali z opisovanjem lepega kraja, a to bi nas privedlo predaleč; saj namen tega skromnega člančiča je le opozoriti izletnike, in one, ki si želijo v poletnem času počitka, da imamo blizu, skoro doma kraje, ki nan. nudijo lepoto in uživanje narave, od katere se današnji človek, na žalost, vedno bolj oddaljuje. L. P. TOREK, 22. JUNIJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal DNEVNIK Posebna oddaja s podatki o volitvah, vmes film «Bulli e pupe» z Marlonom Brandom, Frankom Sinatro itd. Poljudna znanost: Elektronska mikroskopija Črno in belo DNEVNIK Program za najmlajše: Viking Viki Hašimoto Program za mladino: Ihtavi simpatični Braccio di ferro: štirje risani filmi Poljudna znanost: GOERING Nabožna oddaja CON IL PASSAR DEL TEMPO Srečanje z Umbertom Bindijem DNEVNIK ROD MOGADOR Po romanu, ki ga je napisala Elisabeth Barbier. Četrto nadaljevanje La fata Moena, sledi DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal do 14. ure DNEVNIK 2 — Odprti studio: poseben program v zvezi z volitvami. Objavljali bodo volilne rezultate, vmes pa bo na sporedu film «Il più grande spettacolo del mondo» Oddaja za gluhoneme in Nove abecede Rubrike dnevnika 2 Junaki risanih filmov Buster Keaton, dva filma DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Večer šal in razne zabave, ob koncu DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Zapojte z nami: IVAN ZAJC Oddaja Zapojte z nami je tokrat posvečena ustvarjalnosti hrvaškega skladatelja Ivana Zajca, ki bo predstavljen mlademu občinstvu v risbi, glasbi in besedi. Likovno podobo znanega hrvaškega mojstra je prispevala Marjanca Jemec, pesmi pa bodo peli otroci ljubljanske glasbene šole «Franc Šturm» Uganka Silvercronskega gradu: GRAD GORI Zdaj sta Lasse in Lisa že v sedemnajstem stoletju. Kmetje so še bolj nezadovoljni zaradi revščine, v kateri morajo živeti, graščaki pa postajajo vedno bolj objestni, saj se v svojem razkošju bohotijo. Lisa streže pri ogromni pojedini, Lasse pa posname'nekaj zanimivik slik. In v tem trenutku zagori grad in nekdo spet skrije pravkar odkriti zaklad. Arhitekt Silver, svetovalec Lassejevega očeta, se zelo zanima za te slike, kajti nekam podoben je graščaku iz 17. stoletja ... Obzornik Ne prezrite: BARVITOST PLATEN JELE TRNKOCZY Narodna glasba Risanka DNEVNIK Pogovor o: Kako oživiti slovensko industrijsko proizvodnjo Pogovor je pripravil Bogdan Pleša V. J. Šiškov: MRAČNA REKA, sovjetska nadaljevanka, 4. del Povzetek tretjega dela: Čerkez Ibrahim se je javil, da je on umoril mater Kuprijanova, da bi s tem omogočil poroko med Prohorjem in Marjo, ki ju ima rad. Toda Anfisa izsiljuje Prohorja, češ da ima dokument, ki priča, da je njegov ded Danila umoril Marjinega starega očete in staro mater. S tem izsili iz Prohorja prisego, da se bo z njo oženil. Toda tudi Prohorjev oče se kani oženiti z Anfiso. Sinu Pro-horju pove, da je Anf'sa z njim že dva meseca noseča. Med neurjem poči strel. Strel ubije Anfiso. Sledi policijska preiskava ' in osumljena ste Ibrahim- in Prohor Dan po policijski preiskavi nekdo zažge Anfisino hišo. V njej najdejo zogleneli trupli. Sledi proces. Pi-ohor se nerodno izgovarja in na koncu obtoži .i. ...svojega prijatelja -Ibrahima, da je on napravil zločin 22.10 DNEVNIK Koper — barvna 20.30 ODPRTA MEJA, slovenska oddaja o Slovencih v zamejstu 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 PROCES PRAVICI, Claus Holm 23.10 Mednarodna obzorja, konferenca UNCTAD Zagreb 21.00 Aktualna oddaja, pripravila titograiska IV 21.50 DRUŽINA BOUSSARDEL 23.20 Portret pevke Zinke Kunc 8.00 12.30 12.55 13.30 16.45 17.10 17.15 18.15 18.45 19.05 20.00 20.45 21.50 8.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 18.10 18.25 19.00 19.15 19.45 20.15 20.30 21.01 21.55 film v katerem igrajo Ulla Jacobson, TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba 11.35 Pr Mika ; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; Ì7 0!i Program za mladino; 18.15 Umet nest in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Ansambel Bielo dugme; 19.10 Trideset let gledali škega amaterstva: 19.20 Pro- gram za najmlajše; 20.00 Šport; so imeli tudi te volitve. Med po 20.15 sredovanjem volilnih rezultatov pa bodo oddajali tudi glasbeni pra gram, skeče in drugi program s katerim bodo dopolnjevali odmore med zbiranjem podatkov Program se bo končal ob 1.30 ponoči RADIO Tudi Radio 2 bo od 6 ure zju traj do 1.30 ponoči sproti posredo val rezultate senatnih in poslan 20.35 Rossinijev «Seviljski brivec», skih volitev pa tudi rezultate de- ---- :------• . oo t . -1 • ... ... 22.10 Glasba za prvo dejanje; lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročite; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester Anže) mo; 11.15 želnili, pokrajinskih in občinskih volitev, vmes bodo na vrsti tudi komentarji o volilnih rezultatih ter nekaj glasbenega in drugega dopolnilnega programa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, Ansambel Latora; 11.45 interna- 20 00 Poročila; 6.15 Danes za vas 7.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.08 Glasbena mati ja; 10.05 Počitniško popotovonje od strani do strani; 10.20 Lahke note; 10 40 Slov. ljudske v priredil.35 Turistični napotki; 12 03 tional orkester; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikro fonom; 14.35 Juke box; 15 00 Je zikovni pogovori; 15.15 Ansambel «I Leoni di Romagna»; 15.35 Poldke in valčki; 16.00 Plošče; 17.45 Ansambli zabavne glasbe: 18 00 Med učenci divaške osnovne šole; 19.00 čarobna godala; 19.35 Pevci zabavne glasbe; 20.00 Pre nos RL; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Nesmrtne melodije, 22.00 Literarna oddaja: Vladimir Nazor; 22.35 Veliki interpreti: David Oj-strah, RADIO 1 bah; Promenadni koncert; 13 10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Po domače; 14.30 Pri poročajo vam; 15.05 Glasbena mladina Slovenije; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Spo mini in pisma • Mušič: Iz avtobiografije; 18 00 Studio ob 18.00; 19 01' Koncert po željah; 20.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.50 Lahko noč. otroci!; 21 (X) Od 6. ure dalje bodo iz Ulice Slov. zemlja v pesmi in besedi; Asiago prenašali volilne rezultate 21.30 Irena Koren: Nenavadno poza politične volitve torej za senat tovanje gospoda Janačka; 22 2J in poslansko zborniko za vso državo, pa tudi za pokrajinske, deželne ter občinske rezultate v de- Zvcčne kaskade; 23 20 Iz opusa Borisa Papandopula; 00.05 Lite rami nokturno - Paul Niger- Take želah, pokrajinah in mestih, koder Afrike ne maram!; 00.15 Popevke- *ililliilliiiiiiilliuiiiHiiiMiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiMHiiiiiiiiMiiiii!iiiiMiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiMmiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMrMiirininiiiiiiiiiiiiMMMniiininiiimiiminMiiiiiimiiiiiiMiil* REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. krona, 2. zbori, 9. Napoleon, 12. 0. K., 14. teleta, 15. ko, 16. pop, 18. lisa, 19. pan, 20 INRI, 22. vi, 23. Mata, 24. tenka, 26. boni, 27. oder, 28. Dedal, 29. kvas, 30. Be, 31. Amin, 33. Ren, 34. Tone, 36. Ana, 37. Al, 38. korist, 40 Ag, 4L Pakistan, 43. anali, 44. etika. NAVPIČNO: 1. klopi, 2. on, 3. Nat, 4. apel, 5. zeta, 6. boa. 7 O. N., 8. ikona, 10. oliva, 11. lesi, 13. KONTOVEL. 15 Katilina, 17. Predan, 19. Panama, 21. Ines. 23. moda, 25. K. R„ 26. B. E., 28 Denis. 29. kraja, 30. Bori, 32. na gla, 34 toki, 35. Este, 38. kal, 39. taf, 41. pa, 42. ni. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poverjena vam bo izpolnitev delikatne naloge. Neko prijateljstvo se vedno bolj utrjuje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Popusti te nekoliko v svoji poklicni dejavnosti. V čustvenem pogledu popolno zadoščenje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spričo dobro izpeljanega poste vam bo zainteresirana oseba zelo hvaležna. Ne stremite za preveč oddaljenimi ideali. RAK tod 23.6. do 22.7.) Ne bojte se modernizirati svoje delovne metode. V vašem čustvenem življenju bo prišlo do neke spre membe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če ste potrebni podpore, jo boste prejeli. Horoskop Dobro razumevanje v družini in zanimiv večer. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) U-poštevajte nasvete oseb, ki imajo več izkušenj od vas. Prejel' boste pismo, ki bo izboljšalo vaše razpoloženje. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Dan je ugoden za vse one, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici Posvetite večer dopisovanju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Skušajte svoje delo organizirati na osnovi najbolj treznih krite rijev. Dan je primeren za sklepa nje novih poznanstev. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sklenitev nekega dokaj zapletenega posla vas bo končno pomirite, Mlajši naj ne jemljejo preveč resno nekaterih obljub. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poudarjeno neupoštevanje neke važne osebnosti utegne škoditi vašim interesom. Ne predlagajte preveč tveganih načrtov. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Vaša mnénje bodo družabniki in sodelavci sprejeli z neprikritih) občudevanjem. Dosegli boste popolno moralno ravnotežje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izdatki za izboljšanje kakovosti vašega dela so več kot upravičeni. Skušajte spodbuditi ambicije neke mlade osebe. «Dan Jugoslavije» na letošnjem tržaškem velesejmu Vršilec dolžnosti predsednika velesejma prof. Paragona pozdravlja goste in časnikarje na tiskovni konferenci Za «Dan Jugoslavije» na tržaškem velesejmu. Prisoten je bil tudi ambasador SFR Jugoslavije v Rimu Jovič Jugoslovanski in tržaški gospodarstveniki v dvorani Tržaške trgovinske zbornice na izredno dobro obiska-hAf/l.yy, nem srečanju na temo gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko pozdravlja udeležence tiskovne konference v sejni dvorani tržaškega velesejma «Dan Avstrije» na velesejmu Drugi delovni dan tržaškega velesejma je bil posvečen Avstriji. Posnetek1*1'tiskovne konference v avstrijskem paviljonu IAOJUO U Posnetki z volišč v nekaterih slovenskih krajih Na volišču v Borštu je volila tudi najstarejša občanka dolinske občine Ivana Južna vd. nekaj dni slavila svojo 91-letnico mmàmmnm “T”" Čač, ki bo čez fLEHCO Dfl CANSiSAT! iSiUl 88» TSSt 1 SK8AM SAS08JATOV Na volišču na Colu je prvič volila najmlajša volivka repentabrske občine Mira Gomizelj od Fernetičev Na volišču v Boljuncu sta prvič volila dvojčka Franko in Marino Kraljič. Prav na dan volitev sta imela 18 let Na volišču v Mačkoljah. Tudi tukaj so mladi hitro opravili, da so lahko šli na kopanje Cankarjeva razstava v Ljudski knjižnici V torek je bila v Ljudski knjižnici (Biblioteca del popolo) odprta razstava ob 100-letnici Cankarjevega rojstva Na otvoritvi je o Cankarju s posebnim poudarkom na razstavljeno gradivo spregovoril ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Ljubljani prof. Jaroslav Dolar Praznik socialističnega tiska na Opčinah Na prazniku socialističnega tiska na Opčinah je v kulturnem delu programa sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Kjudra Na istem prazniku je nastopila tudi godba na pihala s Proseka - Kontovela pod vodstvom dirig. Kanteja Na volišču r.a Opčinah čakajo vol,voi, da pridejo na vrsto 22. junija 1976 NOGOMET ZAKLJUČILO SE JE PETO EVROPSKO PRVENSTVO V BEOGRADU Češkoslovaška prva v Evropi Nogometaši ČSSR so v finalu premagali ZRN po streljanju enajstmetrovk - Nizozemci so bili tretji ■ Oblak in tovariši pa so se morali zadovoljiti s četrtim mestom Peto evropsko nogometno prvenstvo za pokal narodov se je zaključilo z nepričakovano, a zasluženo zmago reprezentance ČSSR, ki je po maratonskem boju (to je po dveh podaljških in po streljanju enajstmetrovk) premagala favorita ZRN, bivšega evropskega in svetovnega prvaka iz Miinchna. ČSSR — ZRN 7:5 po streljanju enajstmetrovk p.p. 2:1; d.p. 2:2; 1. pod. 2:2; 2. pod. 2:2 STRELCI: v 8. min. Svehlik, v 25. min, Dobiaš,. v 28. mirt. D. Muller, v 90. min. Holzenbein. ENAJSTMETROVKE: za ČSSR so realizirali: Masny, Nehoda, On-druš, Jurkemik in Panenka. Za ZRN p»a: Beckenbauer, Flohe in Bongartz, nakar je zgrešil Hoe-ness. Zadnje enajstmetrovke ZRN sploh ni izvedla. ČSSR: Viktor, Pivamik, Ondruš, Čapkovič, Gogh, Dobiaš (Nogly), Panenka, Moder, Svehlik (Jurke-mik), Nehoda, Masny. ZRN: Maier, Vogts, Schwarzen-beck, Beckenbauer, Dietz, Bonhof, Beer, (Bongartz), Wimmer (Flohe), Koeness, D. Muller. Holzenbein. SODNIK: Gonella (Italija). GLEDALCEV: 40.000. Nogometaši ČSSR so kot proti Nizozemski izredno dobro startali. 5. EP V JUGOSLAVIJI Izida polfinala ČSSR - Nizozemska 3:1 ZRN - Jugoslavija 4:2 Finale za 3. mesto Nizozemska - Jugoslavija 3:2 Finale za 1. znesto ČSSR - ZRN 7:5 Končna lestvica 1. ČSSR 2. ZRN--' . 3. Nizozemska 4. Jugoslavija Takoj so nasprotnika spravili v težave in so že v 8. minuti dosegli svoj prvi gol s Svehlikom. Premoč ČSSR se je nadaljevala in tako so Ondruš in tovariši še^ povečali stanje na 2:0 z Dobiašem. Zahodni Nemci pa so se kaj kmalu zbrali m so zmanjšali zaostanek odkritjem tega prvenstva, z mladim Diftrom Miillerjem.-kr je tako na tertt* EP dal svoj četrti gol. Z izidom 2:1 v korjst ČSSR se je tudi končal prvi polčas. V nadaljevanju je bilo pričakovati ostro reakcijo zahodnih Nemcev. Zgodilo pa se je prav nasprotno, da so nogometaši ČSSR spravili v težave nemško obrambo. Nato pa so Beckenbauer in tovariši le prijeli vajeti v svoje roke in začeli oblegati nasprotnikova vrata. Viktor je v tem delu večkrat izredno posredoval, a prav v zadnji minuti je moral kloniti pred golom, ki ga je dal Holzenbein. Zahodni Nemci so torej že drugič popravili neugoden izid iz prvega dela tekme. Kazalo je namreč, da se bo ponovila slika iz srečanja med ZRN in Jugoslavijo, ko so za-houni Nemci predvsem zaradi bolj- Doba ZRN proti koncu? Zahodna Nemčija se je torej na tem prvenstvu morala zadovoljiti z drugim mestom. Po dramatični zmagi nad Jugoslavijo (po podaljških s 4:2) so veljali svetovni prvaki tudi za favorite na tem EP. Na obeh tekmah v Beogradu je ZRN pokazala svoje običajne značilnosti, ki so: dobra telesna priprava, velika želja po zmagi, zna-čajnost, solidna organizacija na sredini igrišča z izrednim branilcem ter obenem tudi veznim igralcem Beckenbauerjem. S temi značilnostmi je ZRN zagospodarila že pred leti na vseh državnih in klubskih prvenstvih. Priletni trener Helmut Schon pa je v tem izredno bogatem obdobju za ZRN lahko računal na generacijo nogometnih a-sov (Beckenbauer, Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Wimmer in drugi), katere pa bo moral prav kmalu tudi zamenjali, saj so se le-ti na vsemogočih prvenstvih in turnirjih iz- čuna na vrsto mladih talentav, tako da je pričakovati, da bodo «tulipani» še nekaj let ostali pri vrhu evropske nogometne lestvice. «Plavi» obupani EP se je za Jugoslavijo končalo že v četrtek v Beogradu, ko so «plavi» povsem nerodno izgubili z ZRN. Bil je hud udarec, predvsem psihološki, za varovance A. Mladinina, ki so v prvem polčasu tistega srečanja pokazali res vrhunsko igro. Nato pa hladna prha in še visok poraz po podaljških. Bil je hud udarec za reprezentante, zveznega selektorja in predvsem za prej navdušeno občinstvo. Tekma z Nizozemsko je bila le posledica teh dogodkov. Proti «tulipanom» so bili «plavi» nezbrani in so zaigrali, kot znajo, le v drugem polčasu. Kje iskati razloge za delen neuspeh Jugoslavije? Jugoslovanski dnevni časopisi ostro napadajo zveznega selektorja Mladiniča, ki nedvomno nosi nekaj krivde. Po našem mnenju je bila Mladiničeva največja napaka ta, da v tekmi z ZRN ni znal organizirati moštva, to je, da ni znal zaperstaviti zahodnim Nemcem enakovrednega mo- štva. Poleg že tradicionalno jalovega napada «plavih» smo lahko opazili izredno pomanjkljivo obrambo, kjer je Šurjak kot vezni igralec dal le svoj delni doprinos. Ognjen Petrovič ni bil v formi, tudi Kata-linski je v ključnih trenutkih odpovedal. Poleg tega niti Oblak ni dal svojega običajnega doprinosa. Druga, po našem mnenju, že stara napaka jugoslovanskih športnikov pa je ta, da ne znajo reagirati, ko jim ni športna sreča ob strani. Drugi polčas z ZRN je zelo jasno pokazal te hibe jugoslovanske reprezentance in jugoslovanskega nogometa na sploh. Za tekmo z Nizozemsko bi dejali le to, da nismo razumeli, zakaj Mladinič ni poslal na igrišče mladih in zato svežih nogometašev, ki so imeli več volje do igranja od razočaranih veteranov. ODBOJKA Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je odpotovala na Poljsko, kjer se bo udeležila nednarod-nega turnirja. Poleg trenerja je odpotovalo v Lodz enajst odbojkaric. To so praktično vse tiste igralke, ki so branile barve Italije na turnirju na Finskem. nogomet ITALIJANSKI POKAL' Inter in Napoli skoraj finalista Zadnje kolo bodo odigrali v soboto - 29. t.m. pa bo veliki finale V finalnem delu dveh skupin za | Po drugi strani pa lahko rečemo. Nenad Stekič je v Celju brez težav, čeprav s skromno mero, osvojil zlato v skoku v daljino ..................................................................................................ninnili».................mi............................................■■um...... Cruyff je na EP v Jugoslaviji razočaral črpali. Mladih sil (razen Dietra Muller ja) pa ZRN trenutoa,mma4b zato se nam zdi upravičeno jpraša-nje, če se je izredno bogata doba ZRN končala. Nizozemci delno zatajili V Zagrebu je ČSSR nedvomno zmanjšala ugled nizozemskih nogometašev, ki še zdaleč niso igrali tako kot na zadnjem SP v ZRN. Nizozemci so bili sicer v velikih težavah na blatnem igrišču v Mak simiru, to pa seveda ni opravičilo za tako sliromno nogometno predstavo. Cruyff in Neeskens sta le bledi senci slavnih nogometašev. Ciba sta tudi klavrno končala to EP: bila sta namreč izključena. Nizozemska pa je ugodno presenetila v drugi tekmi za 3. mesto z Jugoslavijo. Igrala je s pomlajeno postavo in je dokazala, da lahko ra ATLETIKA V CELJU SO SE ZAKLJUČILE 35. BAI Imagi za Romunijo (moški) in Bolgarijo (ženske) Več Jugoslovanov si je zapravilo pot v Montreal Nov državni rekord Hrepevnikove - Odlični Hegediš Križev pot Petra Sveta - Prihodnje igre v Turčiji ZGODOVINA EP 1960 v Parizu: SZ - Jugoslavija 1964 v Madridu: Španija - SZ 1968 v Rimu: Italija - Jugoslavija 1972 v Bruslju: ZRN - SZ 1976 v Beogradu: ČSSR - ZRN 3:0 35. balkanske atletske igre so v arhivu z zmago Romunije pri moških in prvim mestom Bolgark. V skupni lestvici, ki je tudi uradna, je Romunija najboljša. Jugoslaviji ostaja tretje mesto iz ženske konkurence, ki je bilo tudi predvideno ter enaka uvrstitev pri moških, kar pomeni hudo razočaranje za ljubitelje atletike. Cejjp s^tartali Jugoslovani na prvo mesto. Kvečjemu bi se zadovoljili z drugim, vendar ob majhni razliki. Bolgar] naj bi ne predstavljali hudega problema. Priprave, ki so potekale povsem v redu (po izjavah odgovornih v ekipi), so bile bolj ali manj znane, saj je le malokateri atlet izpolnil pričakovanja. Za mnoge je šlo tudi za dokončno olimpijsko kvalifikacijo. V tem smislu so rezultati iz Celja za zveznega selektorja Račiča prava olajševalna okoliščina. Račiča si v javnem mnenju predstavljajo kot trdosrčneža. V Celju so si mnogi kar sami podpisali obsodbo in Račiču ne bodo mogli očitat) prestrogih odločb. Izpadli so brez vsake možnosti za rešitev Temim, Božino-vič in Tomečičeva pri dekletih. Slednja je sicer naletela na zdravstveno slabo obdobje in bi se ji lahko tudi zaupalo. V zadnjem dnevu tekmovanja je ne preveč številne gledalce dobesedno shladil nastop domačina Sveta. Že dan prej se je vedelo, da je Svet lažje zbolel, upalo pa se je, da bo pred domačim občinstvom prebolel krizo in po običajni navadi z borbenostjo nadoknadil vse. Žal je bilo že po prvem krogu jasno, da je Svet v hudi krizi. Le doslednost in izrazi solidarnosti navijačev so ga privedli do konca prave križeve poti. Nerazumljiv je bil tudi popoln propad Vuloviča. Pot Nedeljski izidi in lestvice Ante Mladinič, zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance, je, po mnenju jugoslovanskih novinarjev, eden glavnih krivcev za slabo uvrstitev «plavih» na tem EP še telesne priprave in zaradi večje želje po zmagi tudi zasluženo premagali «plave». ČSSR pa je bila tudi v podaljških enakovreden tekmec svetovnim prvakom. Pri streljanju enajstmetrovk pa so se češkoslovaški nogometaši pokazali prisebnejši in so realizirali vseh pet enajstmetrovk. Zahodni Nemci pa so bili le trikrat uspešni. Zaključilo se je tako to EP z nepričakovano, a povsem zasluženo zmago ČSSR, ki se je za ta sklepni turnir odlično pripravila. Ondruš in tovariši so dopotovali v Jugoslavijo kot «četrta reprezentanca», odhajajo pa kot zasluženi zmagovalci in z naslovom prvakov Evrope. MOŠKI MARATON: 1. Aktas (Turčija) 2 uri 33’12”2, 2. Balli (Turčija) 2 uri 42’22”0, 3. Argiropulos (Grčija) 2 uri 42’23”2, 4. Budija (Jug.) 2.49'18'’ 5000 METROV: L Floroiu (Romunija) 13’59”73, 2. Andreica (Romunija) 14'05”36, 3. Jordanov (Bolgarija) 14T5”84, 7. Vulovič (Jug.) 14’47”95, 9. Svet (Jug.) 15’13”54. PALICA: 1. Kiteas (Gr.) 5,20 m, Tongas (Gr.) 5,10 m, 3. Bizjak (Jugoslavija) 5 m, 7. Sarčevič (Jug.) 4,80 m. TROSKOK: 1. Corbu (Rom.) 16,71 m, 2. Hegediš (Jug.) 16,47 m, 3. Ka-tiniotis (Gr.) 16,32 m, 4. Spasojevič (Jug.) 16,24 m. 110 M OVIRE: 1. Sebestien (Romunija) 13”76, 2, Pisič (Jug.) 14"10, 3. Mlakjov (Bolg.) 14”16, 5. Stoji-čevič (Jug.) 14”33. DISK: 1. Nagy (Rom.) 63,76 m, 2. Velev (Bolg.) 63,28 m, 3. Proha-ška (Bolg.) 57,30 m, 5. Pečar (Jug.) 56,64 m, 8. Milič (Jug.) 55,12 m. 400 M: L Alebič (Jug.) 46”28. 2. Sušanj (Jug.) 46”58, 3. Tziortis (Grčija) 46”94. 200 M: 1. Petrov (Bolg.) 20”87, 2. Susulescu (Rom.) 21”19, 3. Pe-trescu (Rom.) 2r'27, 4. Ištvanovič (Jug.) 21”78. 4x400 M: 1. Jugoslavija (Ivičak, Savič, Alebič, Sušanj) 3’06"87, 2. Bolgarija 3'07'’29, 3. Grčija 3’07”87. ŽENSKE KOPJE: 1. Pejeva (Bolg.) 60,38 m, 2. Zorgo (Rom.) 58,84 m, 3. i Vančeva (Bolg.) 58,06 m, 6. Mejn- hart (Jug.) 50,38 m, 7. Šipovac (Jug.) 49,68 m. 400 M: 1. Pavličič (Jug.) 52"80, 2. Filipova (Bolg.) 53”41, 3. Diaco-niuc (Rom.) 53”57, 6. šoš (Jug.) 57”37. 100 M OVIRE: 1. Stefanescu (Romunija) 13"30, 2. Sokolova (Bolg.) 13”31, 3. Enescu (Rom.) 13”39, 5. Fočič (Jug.) 14”54. VIŠINA: 1. Blagojeva (Bolg.) 190 cm, 2. Hrepevnik (Jug.) 187 cm (nov jugosl. rekord), 3. Popa (Romunija), 187 cm, 6. Benedetič (Jugoslavija) 174 cm. 4x100 M: 1. Bolgarija 44”94, 2. Romunija 45”74 in 3. Jugoslavija 46”24. 4x400 M: 1. Romunija 3’34”44, 2. Bolgarija 3‘35”32, 3. Jugoslavija 3'42”48. EKIPNE LESTVICE MOŠKI: 1. Romunija 146, 2. Bolgarija 127, 3. Jugoslavija 116, 4, Grčija 110, 5. Turčija 18. ŽENSKE: 1. Bolgarija 121, 2. Romunija 120, 3. Jugoslavija 59, 4. Grčija 24, 5. Turčija 4. SKUPNA LESTVICA: 1. Romunija 266, 2. Bolgarija 248 , 3. Jugoslavija 175, 4, Grčija 134, 5. Turčija 22 točk. Kolajne v Montreal postaja za Sveta problem. Od Jugoslovanov je v nedeljo najboljši vtis napravil Hegediš v troskoku. Skočil je največ 16,47 m, še prej pa tudi 16,46 in 16,45 m. Ob zadnjem najboljšem skoku je celo izgubil nekaj centimetrov, ker je nerodno padel nazaj. Ob boljši izvedbi doskoka bi brez vsakega dvoma ogrozil ali- celo 'prehitel Cor-buja- nekje pri 16,60 m. Edini jugoslovanski rekord je v skoku v višino za ženske dosegla Snežana Hrepevnik. Njen rezultat 187 cm predstavlja veliko presenečenje. V tej panogi smo lahko videli na delu Bolgarko Blagojevo, bivšo svetovno rekorderko. Atletinja je zelo lepo premagala 190 cm in tudi pri 193 cm je imela v drugem poskusu nekaj možnosti za u-speh. Zelo pozitiven je bil tudi nastop Alebiča na 400 m. Spličan je tekel na vse ali nič, ker druge izbire ni imel. Poškodba na nogi ga ni izdala in v ciljni ravnini je imel dovolj moči za odličen napad in tudi zelo dober rezultat. Alebič je bil skupno s Sušnjem in Savičem tudi junak štafete 4x400 m, ki je bila po zelo slabem teku Ivička že v izgubljeni poziciji. Dober je bil nastop Bizjaka v skoku s palico. Tretjič je preskočil 5 m pri svojih poskusih pa dokazal, da je rezultat nekje pri 5,20 m zanj razmeroma bližnji cilj. V drugih panogah so bili na boljših mestih gosti. Bolgar Petrov je osvojil drugo zlato v sprintu na 200 m. Gre za zelo močnega in še neobdelanega atleta. Primerjali bi ga lahko z neotesanim Borzovom. Na 100 m bi utegnil doseči tudi olimpijski finale. Finale pride v poštev tudi za Sebestiena na 110 m čez ovire. Romun Nagy je z močnim fi-nišem prehitel Veleva v disku. Za oba so bili rezultati zelo dobri. V maratonu je dan slave doživela Turčija z dvojno zmago. Težka proga in vročina sta močno vplivali na čase, ki bi sicer itak ne bili izredni. Strahovite so bile razlike. Organizatorji so zgrešili, ker niso start prenesli na poznejšo uro. V ženski konkurenci je prišla Jelica Pavličič do svoje edine zmage na 400 m. To zmago si je tudi pošteno zaslužila. Brez dvoma je bila daleč najbolj obremenjena udeleženka iger. Nastopila je na 100 m, 200 m in 400 m, vedno v predtekih in finalu. Vključena je bila tudi v obe štafeti. Skupno je torej pretek la kar 1900 m sprinta! Zaključna slovesnost je bila brez odziva pri razočaranih gledalcih. Za boljše uspehe bo treba čakati prihodnje prvenstvo, ki bo v Turčiji. Ob priliki BAI so se v Celju izbrali tudi bivši atleti domačega AD Kladivar, ki so osvojili kolajne na balkanskih igrah. Med prisotnimi, j je prijavljenih kar 30 tekačev z o katere je pozdravil predsednik Zve ze za telesno kulturo Jugoslavije Hakija Pozderac, so bili med drugimi Draga Stamejčič, Stanko Lorger, Marjana Lubej, Nataša Urbančič, Simo Važič in Danica Urankar. Bruno Križman Inter - Lazio 1 Fiorentina - Sampdoria 1 Napoli - Milan 1 Brindisi - Brescia X Catania - Pescara X Foggia - Novara 1 Genoa - Modena 1 Piacenza - Atalanta 2 Reggiana - Catanzaro 2 Spai - Avellino 2 Taranto - L. Vicenza 1 Z S B Ternana - Sambenedettese X Romunija 15 11 13 Varese - Palermo 1 Bolgarija 12 14 6 KVOTE Jugoslavija 7 9 6 Grčija 2 2 12 13 — 2.982.300 lir Turčija 1 1 0 12 - 99.500 lir Bruni 220 cm ! Bruno Bruni, 22-letni skakalec v višino iz Pordenona je četrti Italijan, ki je skočil 220 cm ali več. Na tekmovanju v Padovi, kjer trenutno služi vojaški rok, je dosegel mejo 220 cm, ki označuje skakalce v višino velikega mednarodnega razreda. Napredek Brunija je bil v teh zadnjih časih izreden. Prejšnjo nedeljo se je v Trbižu popravil od 215 na 216 cm, sedaj pa je sunkovito dodal še 4 cm. S tem rezultatom bo verjetno izpodrinil Del Forno iz olimpijske ekipe. V listi najboljših italijanskih skakalcev vseh časov so sedaj trije predstavniki iz naše dežele. Od treh samo slednji uporablja slog «fosbury». * * * Danes se bo v Kijevu začelo sovjetsko državno prvenstvo, ki bi moralo dati dokaj jasno sliko o ekipi za Montreal. Najavljen je tudi nastop Borzova, ki se je «skrivnostno» poškodoval pred srečanjem SZ -ZRN. * « • Posebno vroče bo jutri in v četrtek tudi na mednarodnem mitingu v Helsinkih. Na 110 m čez ovire se bo Drut spoprijel z vzhodnim Nemcem Siebeckom, na 800 m pa bo Bolt tekel proti Belgijcu Van Dammeju, trenutno enemu najboljših na svetu. Za tek na 10.000 m Med sebndmi rekordi pod 28'30”. njimi je vsa svetovna elita: Putte-mans, Stewart, Lopez, Black, Her-mens, Uhlemann, Ngeno, Boro Yif-ter in olimpijski prvak Viren. Teka se bo udeležil tudi Italijan Fava. Značilnost mitinga bi utegnila botrovati novemu svetovnemu rekordu, ki je sedaj last Angleža Bedforda s časom 27’30”8. Italija bo jutri in v četrtek na o-limpijskem stadionu v Rimu gostila Švedsko. Srečanje je v bistvu nepotrebno. Obe postavi imata namreč zaradi drugih bolj vabljivih prilik zelo okrnjeni ekipi. italijanski nogometni pokal postaja vse bolj jasno. Pred zadnjim kolom, ki se bo igral v soboto, bosta verjetno finalista za to prestižno lovoriko Inter in Napoli. Odločilna tekma bo 29. t.m. na olimpijskem stadionu v Rimu. Inter Vedi namreč v. prvi skupini z dvema točkama prednosti pred Verono, s tremi točkami pred Laziom in kar sedem pred novim prvoligašem Genoo. V prihodnjem nastopu igra Inter z Verono v gosteh in je dovolj neodločen izid in Milančani bodo premočni zmagovalci. Druga tekma med Genoo in Laziom pa bo le gola formalnost. V drugi skupini pa je vrstni red naslednji: na vrhu so nogometaši Napolija, ki imajo dve točki prednosti pred Fiorentino in tri točke pred Milanom. To pomeni, da nimajo Rivera in tovariši prav nobene možnosti za igranje v finalu. Zadnja v skupini je Sampdoria, ki bo tudi ostala, saj je v petih tekmah zbrala le eno točko. V soboto bo imel Napoli lahko delo, ker bo igral s Sampdorio, pa čeprav v Genovi. Veliko bolj pa bo zanimiv spopad med Milanom in Fiorentino sredi Milana. V nedeljo je bila v prvi skupini odigrana ena tekma, v drugi pa dve. Napoli je izbojeval dve izredno dragocem točki z zmago nad Milanom. Sama tekma je bila precej zanimiva in do odločitve je prišlo najprej z avtogolom Rivere. V nadaljevanju so gostje vzpostavili ravnotežje z najstrožjo kaznijo. Sodnik Ponzino je tri minute pred koncem dosodil 11-metrovko še v korist domačinov in tekme je bilo praktično konec. Precej lepo in tudi razburljivo je bilo srečanje v Milanu med Inter-jem in Laziom. Domačini so zmagali, toda ne brez težav. Najprej so povedli gostje, toda Inter je najprej izenačil in potem povedel z 2:1. Tudi to vodstvo je bilo izbojevano z enajstmetrovko. Gostje so izenačili kmalu potem in zadnji o-dločilni zadetek je padel šele pet minut pred koncem. V drugem spopadu te skupine je Fiorentina spravila zmago na varno že v prvih 45. minutah igre, saj je bil izid 3:0. Kot zanimivost naj povemo to, da sta bila na vsaki strani dosežena po en avtogol. SKUPINA A IZIDA Inter - Lazio 3:2 (1:1) fiorentina - Sampdoria 3:1 (3:0) LESTVICA PLAVANJE PETRIČ ZMAGAL V BRATISLAVI BRATISLAVA, 21. - Na velikem mednarodnem plavalnem mitingu v Bratislavi je slovenski olimpijec, mladi kranjski plavalec Borut Petrič dosegel še en lep mednarodni uspeh. Zmagal je namreč na progi 1500 m kravl z rezultatom 16’22”7. Ta čas je sicer za 16 sekund slabši od njegovega državnega rekorda. fntči*1' ” 1V 5 4'" or 10:5 8 Verona 5 2 2 1 6:4 6 Lazio 5 2 1 2 6:6 5 Genoa 5 0 1 4 2:9 1 SKOKI V VODO Švedinja Ulrika Knape je zmagala na velikem tekmovanju v skokih v vodo s stolpa v Gradcu, Knapova, ki je tudi olimpijska zmagovalka, je to pot premagala koalicijo in NDR. Prednost • švedinje pa jé bila precejšnja, saj je Beckerjeva zaostala za nekaj več kot 26 točk, druga zastopnica NDR Krause pa skoraj za 50 točk. Italijanka Casteiner je bila deveta. 2:1 (1:0) PRIHODNJE KOLO Lazio - Genoa; Verona - Inter. SKUPINA B IZID Napoli . Milan LESTVICA 5 3 2 5 1 4 5 2 1 5 0 1 PRIHODNJE KOLO Milan - Fiorentina; Sampodoria -Napoli. Napoli Fiorentina Milan Sampdoria 7:3 9:7 8:7 6:13 da te tri ekipe ne predstavljajo nobene novosti za A Ugo. Genoa je pravzaprav prvi nogometni klub v Italiji in se vrača med najboljše po nekaj letih igranja v B ligi. Po drugi strani je bil tudi Catanzaro že nekaj let med najbolj resnimi kandidati za napredovanje, to-da vedno so mu nasprotniki prekri- ^ žali račune in še v največji meri jd sreča, ki mu je v odločilnih trenut- tp kih obrnila hrbet. Tretji drugoliga* Foggia pa se vrača med izbrance po izredno uspešnem zadnjem delu prvenstva. Prvenstvo je prineslo tudj precej bridkih presenečenj, kar velja v največji meri za Varese in Brescio. Ta dva zastopnika sta si zapravila možnost napredovanja v končnici samega prvenstva. Verjetno pa jè Novara najbolj nesrečna enajsterica te lige, saj si je zapravila možnost «skoka» pretekli teden z odi-granjem zaostale tekme s Catan-zarom. Če je bilo na samem vrhu dokaj jasno, isto velja tudi na dnu razpredelnice. Reggiana in Brindisi sta bila že prej obsojena na selitev v nižjo, C ligo. Tema dvema kandidatoma se je pridružila še Piacenza, ki je morala v zadnjem nastopu, in povrhu še pred domačimi gledalci, prepustiti izkupiček Ata-lanti. Po drugi strani pa je Catania osvojila poslednjo in odločilno točko, ki je bila več kot dovolj za obstanek v drugi ligi. Na koncu lahko rečemo, da je prvenstvo B lige še naprej po tradiciji eno najbolj izenačenih in tudi napornih. Nogometaši morajo biti v solidni formi od samega začetka pa do konča, kar ni malo, saj je prvenstvo izredno dolgo. V zadnjem kolu se je končala brez zadetkov samo ena tekma. Skupno pa je prišlo v treh srečanjih do delitve točk. Najvišjo zmago je slavil Avellino, ki je sredi Ferrare nasul Spalu pet golov. S prepričljivo zmago je Varese odslovil Palermo, in to s 3:0. IZIDI ZADNJEGA, 38. KOLA Brindisi - Brescia, 1:1 Catania - Pescara 1:1 Foggia - Novara 1:0 Genoa - Modena 3:0 Piacenza - Atalahta 1:2 Reggiana - Catanzaro 1:2 Spai - Avellino' 1 0:5 Taranto - L. Vicenza’ 2:1 Ternana - SarhbenedetetteséVJO:0-Varese - Palermo 3:0 KONČNA LESTVICA Genoa, Catanzaro in Foggia 45; Varese 44; Bresqia 43, Novara 41; Spai 40; Modena 39; Avellino, Atalanta, Palermo, Taranto, Sambene-dettese in Pescara 38; Ternana 37; L. Vicenza in Catania 35; Piacenza 32; Brindisi 27; Reggiana 24. V prvo italijansko nogometno ligo napredujejo: Genoa, Catanzaro in Foggia. V prihodnjem prvenstvi pa bodo Piacenza, Brindisi in Reggiana igrali v nižji, C ligi. ITALIJANSKA B LIGA Genoa, Catanzaro in Foggia v višjo ligo Z nedeljskim zadnjim kolom italijanskega nogometnega prvenstva B lige se je sklenil krog letošnjih prvenstev nasploh v tej izredno priljubljeni ligi. Zadnjih 90 minut igre pa ni prineslo nobenih prese nečenj. Tri vodeče enajsterice -Genoa, Catanzaro in Foggia — so pospravile še zadnji par točk in si s tem zagotovile kakovostni skok. KOŠARKA DANES V HAMILTONU «Popravni izpit» za Jugoslavijo v» Danes se bo Jugoslavija v prvem srečanju spoprijela s Češkoslovaško Danes bo Jugoslavija začela druge kvalifikacije za vstop na sklepni turnir v Montreal. Novoselova četa se je za ta kvalifikacijski turnir v Hamiltonu dobro pripravila in seveda sodi med glavne favorite za vstop v finalni del OI. V današnjem prvem srečanju bodo «plavi» igrali proti ČSSR, to je proti i ženski košarkarski turnir, na kate- Nikola Plečaš ne bo igral z Jugoslavijo v Hamiltonu, čeprav bi bil morda njegov doprinos odločilen nasprotniku, ki so ga v zadnjih letih vedno brez težav odpravili. Vse kaže, da ne bi smeli imeti Jugoslovani tudi danes posebnih težav za zmago. Kot je znano, se bodo na tem turnirju uvrstile tri ekipe za OI. V Hamiltonu bodo nastopile naslednje ekipe: SKUPINA A Jugoslavija, Izrael, Brazilija, ČSSR, Finska in Islandija. SKUPINA B Nizozemska, Mehika, Švedska, Velika Britanija, Španija, Poljska in Bolgarija. ŽENSKI TURNIR V Hamiltonu bo te dni tudi ženski kvalifikacijski turnir. Ta se bo pričel v četrtek in igrale bodo tudi Italijanke. SKUPINA A ZDA, Poljska, Mehika, Fracija in Severna Koreja. SKUPINA B Italija, Bolgarija, Južna Koreja, Kuba in Velika Britanija. SZ premočno prva STO SAN GIOVANNI, 21. - V i kraju se je zaključil mednarodni rem sta igrali tudi Italija in Jugoslavija. Po predvidevanju je prvo mesto osvojila reprezentanca SZ, ki je visoko odpravila vse svoje tri nasprotnike. Italija je bila druga, Jugoslavija se je morala zadovoljiti s tretjim mestom pred skromno reprezentanco ZRN. IZIDA ZADNJEGA KOLA SZ - Italija 87:62 Jugoslavija - ZRN 73:56 1. — 1. Rouge Sang X 2, Art Atyle 1 2. — Neveljavna 3. — 1. Murasello 1 2. Bernarda 1 4. - 1, Villars 2 2. Galloway X 5. — 1. Naula X 2. Sorano X 6. — 1. Pago1 1 2. Hertz 1 KVOTE 10 - 8.587.490 lir 9 - 126.900 lir SLOVENSKA LIGA Mariboru naslov Zaključilo se jé tudi nogometno prvenstvo v slovenski ligi. Naslov je povsem prepričljivo osvojil Maribor, za na j več je presenečenje pa je poskrbelo Primofje, ki je zasedlo tretje mesto. IZIDI ZADNJEGA KOLA Ilirija Maribor 0:4 Pohorje - Rudar 4:3 Železničar'■“'Drava 2:0 Vozila - Mura1:4 Slovan - Kladivar 1:1 Šmartno - SlaVfja 5:2 Izola - Primorje 1:3 KONČNA LESTVICA Maribor 47; Šmartno 32; Primorje in Železničar 30; Mura 28; Izola 27; Pohorje 26; Rudar in Slavi ja 25; Kladivar 22; Ilirija 21; Slovan 18; TVm/a 17; Vozila 14 MOTOCIKLIZEM Agostiniju maraton NORNBERG, 21. - Večkratni svetovni prvak Giacomo Agostini je zmagal na dirki, imenovano «200 milj» na progi Norisring za motorje 750 ku-bikov. Dva od favoritov Johnny Ce-cotto in Phil Read» sta morala odstopiti v drugem delu dirke. Skupno se je tega maratona udeležilo 28 dirkačev in, kar je najbolj važno, se je končala brez incidentov. Prvi trije motociklisti so tekmovali na yamahi. VRSTNI RED L Agostini (yomaha) 1.29'29”6 2. Ruiz (yamaha) L30T2"4 3. Evans (yamaha) 1.35T3"9 BEZBOL Polovičen uspeh Po prekinitvi prvenstva druge lige v bezbolu je Alpina na domačem igrišču od dveh tekem v svojo korist odločila le mladinsko (v jutranjih urah). Openci so zmagali z rezultatom 3:2. Popoldan sq bili Openci tudi na tem, da premagajo nasprotnike, slednji pa so z močnim finišem najprej izenačili pri 5:5, v predzadnjem delu pa z nadaljnjima dvema točkama postavili rezultat na varno. Končni izid torej 7:5 za Ovomaltino. Pomanjkanje kondicije, ki je prišlo na dan zaradi vročine, je krivo za zelo «anemičen» konec tekme. Alpina je v odločilnih trenutkih vse premalo udarjala. Zvesti svojemu imenu nasprotniki tega problema niso občutili. PRIMORSKI DNEVNIK 7, SPORT SPORT SPORT 22. junija 1976 KOLESARSTVO S PREDETAPO NA KRONOMETER F četrtek v St. Jean de Mont su starta letošnji «Tom de France» Tekmovalci bodo letos opravili vrsto «selitev» z avti, vlakom in letali PARIZ, 21. — V četrtek se bo v St. Jean de Montsu začela največja letošnja evropska etapna kolesarska dirka «Tour de France». Imela bo 25. etap in bo tudi letos izredno naporna. Tekmovalci bodo morali namreč prevoziti skupno kar 4.057,400 km dolgo pot, kar ne bodo mačje solze, saj se bodo morali poleg teta povzpeti kar na 24 sedel, kjer ' odo cilji veljavni za veliko gorsko nagrado. Privlačnih dogodkov na letošnjem «Touru» torej ne bo manjkalo; vendar pa bo ta letošnja dirka zanimiva še po nečem: tekmovalci letos namreč ne bodo potovali le na svojih kolesih, ampak tudi z drugimi prevoznimi sredstvi. Mednarodna kolesarska zveza je namreč določila, da tekmovalci v 22 dneh etapne dirke ne smejo pre- (čeprav z nekaj km več), vendar stopili, ker bi lahko prišlo v bodo morali pri tem tekmovalce «seliti» med raznimi etapami z drugimi prevoznimi sredstvi, da so lahko vsaj v glavnih obrisih ohranili začrtano progo tako, kot so si jo zamislili. Tako bodo morali kolesarji kar dvakrat sesti celo v letalo, enkrat bodo potovali z vlakom, zelo pogo-stoma pa se bodo s cilja ene etape odpeljali na start naslednje z avtomobili. To pa še ni vse: «potovati» bodo morali celo s kolesi. Trikrat se bodo morali namreč lepo s svojim kolesom peljati v sosednje mesto, kjer bodo imeli pravi start e-tape. Za letošnji «Tour» se je prijavilo 130 dirkačev. Razdeljeni so v trinajst moštev in bo torej vsako imelo po voziti skupno več kot 4.000 km. | deset kolesarjev. Trenutno še vedno Francozi so le z največjo težavo. ni gotovo, če bodo vsi tekmovalci, «stisnili» svojo dirko na to razdaljo | ki so se prijavili, tudi dejansko na- IliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinitiiiTiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliuiinuiiiiiiiiiiiiiuiiuuii NOGOMET Pertotov memoria! V drugem polčasu se je Koper razigral Barcolana je bifa za Koprčane prešibka hodnjih dneh še do menjav. OLIMPIJSKE IGRE N. Zelandija v težavah Pred časom so afriške države zagrozile, da se ne bodo udeležile olimpijskih iger, če bo mednarodni odbor prepustil k njim Novo Zelandijo. Slednjo Afričani obtožujejo, da ima preveč prijateljskih stikov z ra-sastično vlado Južne Afrike in da njeno politiko «apartheida» celo podpira. Med drugimi je odkrito povedal svoje stališče svetovni rekorder v teku na 1500 m Filbert Bayi, ki ima v Novozelandcu Walkerju najhujšega nasprotnika za tek na olimpijskih igrah. Bayi je izjavil, da v Montrealu ne bo nastopil, če bo tekel tudi Walker. Vsa zadeva se je preselila na pravni tir. Kompromis bi lahko bil, ko bi se afriški atlet; ne udeleževali samo neposrednih nastopov z Novozelandci. Koper — Barcolana 4:1 (0:1) KOPER, Jakomin, Gombač, Miiin-kovič, Bertok, Kuban, Softič, Va-ledit, Milič, Malec, Ivankovič, Hafner. BARCOLANA: Vatto, Nadovicich, Vattovani, Tauceri, Prelaz, Lasich. Jakovič, Corretti, Gregoris, Pastore, Feresin. STRELCI: v 35. min. p.p. Tauceri, v 5. min d.p. Valedit, v 9. min. Ivankovič, v 16. min. Valedit, v 30. min. Kuban. SODNIK: Fonda, stranska sodnika: Capellina in Antonelli. Ekipa Kopra je brez težav premagala razmeroma šibko moštvo Bar-colane. Premoč Kopra je bila vidna od vsega začetka, toda Barcolana se je dobro branila in skušala biti nevarna s protinapadi. Prva je prišla v vodstvo prav Barcolana, ki je izkoristila enega izmed redkih protinapadov. V nadaljevanju so nogometaši Kopra takoj pritisnili in bili uspešni že v 5. minuti z Valeditom. Po prejetem golu so nogometaši Barcolane popolnoma popustili, kar so izkoristili nogometaši Kopra, ki so u-stvarjali akcijo za akcijo in so bili uspešni še trikrat. Sinoči je v zaostali tekmi Pon-ziana igrala proti Taboru iz Sežane neodločeno 0:0. V sredo bosta na sporedu še dve tekmi tega turnirja: ob 19. uri se bo S. Giovanni srečal z Bregom, ob 20.30 pa Tabor z Barcolano. H. V. USPEH SLOVENIJE SKOPJE, 21. — V glavnem mestu Makedonije je bil tretji turnir v rokometu «Bratstva in enotnosti» za pionirje, ki so se ga udeležile ekipe vseh republik in pokrajin. Moštva so bila porazdeljena v dve izločilni skupini in Slovenija je igrala v najtežji. Mladi slovenski pionirji so najprej premagali sovrstnike Hr-vatske in Srbije, potem pa izgubili s Črno goro. Vi finalu pa so pokazali, da so bili resnično najboljša reprezentanca in povsem zasluženo premagali drugega finalista, ekipo Makedonije z 18:16 (7:8). KONČNI VRSTNI RED: 1. Slovenija, 2. Makedonija, 3. Črna gora, 4. Vojvodina, 5. Hrvatska, 6. BiH, 7. Srbija, 8. Kosovo. CELJANI IZGUBILI V prvi kvalifikacijski tekmi za u-vrstitev v 1. zvezno rokometno ligo je Celje v Mostarju izgubilo z domačim Mostarjem s 16:11 (6:5). Rokometaši Mostarja so seveda izkoristili prednost domačega igrišča. Po drugi strani pa igralci Celja u-pajo, da bodo v povratnem srečanju prednost petih zadetkov nadoknadili. Tekma sama ni bila kaj prida kakovostna. Pri Celjanih se reprezentant Bojovič ni najbolje izkazal. EP V FORMULI 2 Premoč H. Stucka HOCHENHEIM, 21. — Nemec H. Stuck na avtomobilu bmw je bil končni zmagovalec obeh preizkušenj šeste dirke za evropsko prvenstvo formule 2. Za italijanske avtomobiliste ta dirka ni bila preveč uspešna, saj je bil Martini šele šesti, Flammini sedmi in Colombo osmi. V prvi vožnji je zmagal, kot smo že omenili, Stuck pred Leclerom in Tambayem, v drugi spet Nemec toda pred Ja-boullejem in Leclerom. KONČNI VRSTNI RED: 1. Stuck (march bmw) 1.21’27”6, s poprečno hitrostjo 200,019 km na uro, 2. Ledere 1.21’34”3 (renault), 3. Tam-bay (renault) 1.21’40”8, 4. Ja-bouille (renault) 1.21’43”1, 5. Ar-noux (renault) 1.21'58 ”9. Po šestih dirkah je lestvica za evropsko prvenstvo formule 2 taka: 1. Tambay 25, 2. Arnoux 24, 3. Ledere 21, 4. Jabouille 20, 5. Flammini 16, 6. Ribeiro 15, 7. Martini 6, 8. Deutsch 4, 9. Marassi in Cheveer 3 točke. MERAN, 21. — Na mednarodnem tekmovanju v kanuju in kajaku pri Meranu za evropski pokal so dosegli te izide: K 1 (MOŠKI) 1. N. Sattler (Av.) 2. J. Hannes (NDR) 3. D. Foerstl (ZRN) K 1 (ŽENSKE) P. Krol (NDR) U. Deppe (ZRN) B. Fejdt (NDR) C 1 (MOŠKI) P. Massalski (NDR) R. Eiben (ZRN) K. Tresnak (ČSSR) C 2 (MOŠKI) 1. Hoffmann - Klabiz (NDR) 251,4 2. Kretschmer - Berek (NDR) 257,8 3. Kudlik - Jez (Pol.) 261,3 Naslednje tekmovanje za evropski pokal bo v četrtek, 24. t.m. na Soči pri Bovcu. 224.8 225,4 225,4 254.1 256.8 266.2 255,3 262,0 265,1 V EMPOLIJU Jutri se začne dirka po Italiji za amaterje MILAN, 21. — V Empoliju se bo jutri začela letošnja kolesarska dirka po Italiji, «Giro d’Italia» za a-materjé. Dirka bo veljala tudi kot izbirno tekmovanje za italijansko reprezentanco, ki bo nastopila na o-limpijskih igrah v Montrealu. Tekmovalci bodo morali v devetih dneh prevoziti skupno 1.153 km dolgo progo. Italijanska olimpijska reprezentanca bo odpotovala v Kanado 7. julija in bo tam opravila zadnji del svojih priprav. Panatta se v 1. kolu wimbiedonsk ega teniškega turnirja ni predstavil le kot igralec, ampak tudi kot «jezni mož»: ozmerjal je celo sodnike. iiiiitiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiifuniiiiiiiiiitiiiiiiniMiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMit T^^>’ * V L' r - - V WIMBLEDONU Dokaj težek začetek za Adriana Panaiio Andrev/sa (Venezuela) je premagal šele v 4 setih LONDON, 21. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu je opravil danes Italijan Adriano Pa-natta precej težji start, kot je bilo pričakovati. V 1. kolu se je srečal z Andrewsom iz Venezuele in čeprav je to le malo znan igralec (Pa-natta pa nosilec skupine št. 5), je Italijan zmagal šele po štirih nizih igre (4:6, 6:4, 7:5, 6:4). Srečanje je trajalo kar poltretjo uro in v prvem ter v četrtem setu je Panatta celo izgubil živce: začel se je prepirati, protestirati, žalil je sodnike itd. Tudi nosilec skupine št. 1 Ame-rikanec Asche je imel precej težav s svojim 18-letnim rojakom Tayga-nom. Po dveh urah igre pa ga je premagal s 7:5, 6:4 in 7:5. Med ostalimi nosilci skupin je Argentinec Vilas (št. 6) z lahkoto odpravil dokaj znanega avstralskega tenista Phillipsa s 6:3, 6:4 in 6:1. CASALE MONFERRATO, 21. — Šved Connie Andersson je osvojil naslov prvaka Italije na avtomobilskih dirkah formule 3 v Moranu. Tekmoval je na avtomobilu znamke march. KOŠARKA V 1. DIVIZIJ! Polet je klonil šele v podaljšku Openci so igro kot tokrat pokazali mnogo boljšo v prejšnjih prvenstvenih tekmah 64:62 Scoglietto — Polet (58:58, 27:32) SCOGLIETTO: škergat 10, German 2, Conca 2, Apollonio 12, Fer-foglia, Belleli 2, Detela 13, Giu-govaz 12, Foretti 11. POLET: Adrian Sosič 12, Boris Vitez 14, Valter Sosič, Daneu 4, Dolenc 2, Edi Sosič 14, Spacal, Tavčar 6, Milko Vitez 10. PM: Scoglietto 5:24, Polet 4:10. PON: Daneu v 19. min. d.p. SODNIKA: Pittano in Boscolo iz Trsta. Poletovci bi kmalu poskrbeli za presenečenje, saj so na tujem igrišču izgubili tekmo z vodečim na lestvici le z razliko dveh točk in to šele po podaljšku. Openske vrste je tokrat ojačil Adrijan Sosič, ki je po skoraj enoletnem premoru (zaradi hujše poškodbe) spet stopil na igrišče, toda na žalost tudi to ni zadostovalo za zmago, za dosego katere bi bilo potrebno le nekaj več športne sreče. S hitrim ritmom so Poletovci povedli že v začetku in so z uspešno igro Viteza ter o-beh Sosičev bili v vodstvu skoraj vso tekmo. Domačini so jih prehiteli le trikrat in to vedno le z eno točko. Dve minuti pred koncem srečanja So Openci imeli štiri točke naskoka, toda z dvema zaporednima košema so jih domačini ujeli, tako da je bilo ob sodnikovem žvižgu stanje neodločeno. Podaljšek so morali tako poletov- ŠD ZARJA - BAZOVICA sklicuje redni OBČNI ZBOR v četrtek, 24. t.m.. Bazoviškem domu s dnevnim redom: Poročila predsednika tajnika blagajnika Volitve novega odbora Razno ob 20.30 v s sledečim NOGOMET POKAl CORRENTE iiltf Patricija Padovan si je s skokom 5,39 priborila vidno mesto v tržaški ženski atletiki. PO PORAZU V POLFINALU GAJA LE V MALEM FINALU Supercaffè je zmagal šele po streljanju enajstmetrovk Supercaffè — Gaja 4:3 SUPERCAFFE’: Paulin, Giorgesi, Repini, Rossini, Bezzalira, Cacchi, Garboz, Eretti, Porro, Giovannini in Semeraro. GAJA: Kante, Stranščak, Milkovič, Dobrilla (Baldassin), Vrše, Ris-mondo, Iztok Grgič (Egon Grgič), Zuzich, Bolcich, Savarin, Branko Grgič, 12 D. Kalc. STRELCA: v 27. min. p.p. Porro in v 38. min. d.p. B. Grgič. Gaja je v nedeljo nerodno izgubila polfinalno tekmo v tekmovanju za «Pokal Corrente» in to po streljanju 11-metrovk, saj je zastreljala svojo predzadnjo, odločilno 11-me-trovko najprej z Bolcichem, nato pa še_ z Milkovičem. Vsekakor lahko rečemo, da gajevci poraza niso zaslužili, saj so s prikazano igro popolnoma zadovoljili številno občinstvo, obenem pa je sodnik prezrl 11-metrovko. Videli smo odlične posege vratarjev in hitre protinapade na obeh straneh. Prvi udarci so pripadali «zeleno-rumenim», ki bi kmalu prišli do gola, toda strela B. Grgiča Prispevajte za DIJAŠKO MATICO in I. Grgiča je vratar mojstrsko branil. Na nasprotni strani pa je ekipa Supercaffè prišla v vodstvo: silovit strel proti vratom in odličen poseg Kanteja, toda samo do Porrà, ki je brez težav zatresel mrežo. Tudi po odmoru smo bili priča živahnemu nogometu. Gaja je prevzela igro v svoje roke, Supercaffè pa je branil pičli gol razlike in gradil hitre protinapade. Naši fantje so si v tem delu igre res zapravili tekmo; najprej ko jim ni sodnik prisodil 11-metrovke (v kazenskem prostoru je bil zrušen Savarin), zatem pa je po lepem prodoru L Grgiča zamudil stoodstotno priložnost za gol Bolcich. Končno pa je iz prostega strela le prišel zaželeni gol B. Grgiča, minuto pred koncem pa je imel še Milkovič edinstveno priložnost za gol. Gajevci bodo morali igrati zdaj le mali finale tega turnirja, in to v soboto. D. G. DELOVANJE ZSŠDI ci igrati brez ključnega moža, kar jih je seveda močno oškodovalo, predvsem v obrambi, kjer se je krepko občutila odsotnost standard-nego centra. Nasprotniki so to iz-kodistili in s košem, ki ga je njihov center dosegel nekaj sekund pred koncem, so zmagali. Kljub porazu so tokrat poletovci pokazali boljšo igro in večjo voljo do zmage kot v prejšnjih tekmah. Škoda, da je to prišlo do izraza komaj ob koncu prvenstva. LOTA BOKS LOS ANGELES, 21. - Alexis Ar-guello je z lahkoto ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka peresne teže: Mehikanca Salva-dora Torresa je premagal s k.o. v 3. krogu. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiimmuiiiiiinniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Naši športniki na voliščih NOGOMET ZARADI NEBOKBENOSTI Hude denarne kazni za igralce Rome MILAN, 21. — Italijanska nogometna zveza je potrdila kazni, ki jih je izrekla Roma nekaterim svojim igralcem, ko so ti izgubili prijateljsko srečanje z neko četrtoli-gaško enajsterico. Romini igralci se namreč v tej tekmi niso posebno potrudili in so s tem škodovali ugledu in slovesu društva. Prati in Desisti bosta morala plačati vsak po milijon lir kazni, Cordova 830.000, enako Morini in Pec-cenini, Battistoni 800.000 lir itd. NOGOMET PO ODSTOPU URUGVAJA Nili Kolumbija noče nastopili v Montrealu SANTIAGO, 21. — Za Argentino je tudi Kolumbija odklonila povabilo mednarodne nogometne zveze, naj nadomesti prazno mesto na olimpijskem nogometnem turnirju, ker se je Urugvaj odrekel nastopu na tej prireditvi. Tako bo Južno Ameriko zastopala na letošnjih olimpijskih igrah v Montrealu v nogometu le Brazilija. Nedeljskih volitev so se, seveda, udeležili tudi vsi tisti zamejski športniki, ki imajo volilno pravico. V Saležu je volila naša najboljša za-mejska športnica Sonja Miličeva. Dragica Blažina, članica odlične Krasove namiznoteniške ekipe, je postala šele letos polnoletna in je tako v Zgoniku volila prvič v svojem življenju. ZSŠDI obvešča, da bo odslej u-rad v Trstu odprt vsak dan. od 8. do 14. ure in ob torkih in petkih tudi popoldne, od 18. do 20. ure. Proseku je svoje prve volitve opravil tudi znani košarkar in trener Igor Košuta, ki je prav tako postal polnoleten šele letos. 3 ISTRSKI «o ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Z isto odredbo in nespremenjenimi nalogami je štab premestil 2. četo z območja Rjavč med Huje in Pregarje jugovzhodno od Karlovice (kota 771). Tretji četi je ukazal, da zavaruje štab bataljona na Rjavčah in po njegovem nalogu pošilja na teren patrulje, četrto četo pa je premestil z območja Suhorja na položaje med Tatrami, Orehkom in Brezovim brdom ter ji ukazal, da okrepi zavarovanje 1. čete proti glavni smeri sovražnikovega pritiska, iz Materije in Gradišča čez Mrše, Orehek in Kovčice proti Tatram, kakoi tudi iz Obrova in Podgrada čez Javorje in Brezovo brdo proti Rjavčam in Tatram. Pri tem ni šlo zgolj za zavarovanje štaba in njegovih odsekov na Rjavčah, temveč je bilo še pomembneje ščititi greben med Karlovico (kota 771) in Stražo (kota 758), severovzhodno od Tater, ter preprečevati vdore sovražnikov v šmagorsko dolino. Tam je bila bolnišnica «Zalesje», ki je imela takrat največ ranjencev in so jo Nemci trdovratno iskali. Prva in 3. četa sta se 31. oktobra vrnili iz Odoline v svoji taborišči, ki ju Nemci niso našli. Naslednji dan so se štab bataljona ter 2. in 4. četa premestili v nova taborišča. Vreme se je zelo poslabšalo. Vsak dan je lilo kot iz škafa in mrzla burja je prinašala s Snežniškega pogorja prve snežinke. Navzlic slabemu vremenu so Nemci naslednji dan okrepili pritisk izvidniških bojnih skupin po 30 do 50 vojakov na sektor Pregarje - Rjav-če - Tatre. Tako je šla 31. oktobra skupina nemških vojakov patruljirat iz Podgrada skozi Podbeže in Zajelšje v dolino Posrtvice h Gržonovemu mlinu : od tam je šla po žlebu v Celje, ne da bi se bila na tem drznem pohodu spopadla s partizani. Dne 2. novembra pa je prodrla druga nemška bojna patrulja iz Materije na Mrše in zaradi megle z neposredne bližine napadla patruljo 4. čete, ki pa se ji je uspelo umakniti brez izgub. Istega dne je prodrla iz Podgrada čez Zajelšje proti Pregarju skupina 40 nemških vojakov in poskušala nadaljevati pohod proti Babrku. Med Pregarjem in Zajelšjem jo je najprej napadla 4-članska bojna patrulja 2. čete, ki pa se je morala zaradi sovražnikove premoči umakniti. Med Pregarjem in Gabrkom je pri Karlovici (kota 771) napadla prodirajoče Nemce 10-članska zaseda z dvema lahkima strojnicama in puškami ter jih prisilila, da so se v neredu razbežali proti Hrušici. Toda Nemci so poslali nato na območje oglednika. Tako se je «neznanec» poskušal v noči na 3. november pritihotapiti na Rjavče, kjer je bil bataljonski štab. Naletel pa je na stražarja, ki sta ga nato pregnala s streh in ročno bombo. Borci 3. čete v boju niso imeli izgub, sovražnikovih pa niso ugotovili. Sorazmerno zatišje pred hujšimi sovražnikovimi napadi so v tretji četi izkoristili za pouk o stražarski službi in urejanju bojnih položajev. V 1. četi so na političnem pouku razpravljali o poskusu organizacije UNRRA* da bi z dajanjem pomoči Jugoslaviji kršila suverene pravice njene revolucionarne narodne oblasti, zato jo je moral Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije kljub kritičnim razmeram elede prehrane iz načelnih razlogov odkloniti. Na vojaškem pouku pa so borce seznanjali s tehničnimi lastnostmi mino meta in njegovo uporabo v bojih. Pet borcev je 2. novembra spremljalo prevoz materiala s kamionom iz Brkinov na Pivko. V 4. in 2. četi je 2. in 3. novembra pouk odpadel zaradi urejanja taborišča, utrujenosti borcev in sovražnih vdorov, ker je bila večina borcev na položajih. NEDIČEVCI V ILIRSKI BISTRICI IN NA PIVKI Ko smo že v uvodnem delu tega poglavja pojasnili, so se jeseni 1944 načrti jugoslovanskih kvislingov o koncentraciji sil na Primorskem ujemali z nacističnimi težnjami. Nemci so imeli v začetku novembra 1944 ob cesti Reka - Trst, med Kožno in Šapjanami, še vedno razmeščen bataljon «Heine» iz 139. polka 188. nemške rezervne divizije gorskih lovcev. Medtem so nekoliko povečali svoje sile v Lokvi in Divači, v drugih krajih v okolici Brkinov pa se nemške sile niso bistveno povečale.** Tudi 24. oktobra ustanovljeni prvi polk Slovenskega varnostnega zbora, katerega 4. bataljon je bil v Ilirski Bistrici, ni prinesel pomembnejših sprememb v razmerju vojaških sil. Bistveno pa se je odnos spremenil, ko je 2. in 3. novembra na Pivko in Ilirsko Bistrico prispel srbski prostovoljski korpus (nedičevski) — 3.700 do 4.000 mož. Ta korpus se je moral skupaj z vlado Milana Nediča 6. oktobra umakniti iz Rume čez Madžarsko v Avstrijo. To je zahteval nemški vojno-upravni komandant Velber, ker Nemci niso zaupali nedičev-cem, da se bodo borili proti Rdeči armadi. Prav tako niso bili primerni za boje proti angloameriškim četam. Hkrati pa je nemško poveljstvo vedelo, da je moštvo tega korpusa protikomunistično in protipartizansko, zato ga lahko uporabi drugod za boj proti NOV.** Hitler je že pred 20. oktobrom odločil, da je treba ves korpus (po nemških virih okoli 4.000 mož) pripeljati h komandantu za jugozahod. Srbski prostovoljski korpus, katerega štab se je pod poveljstvom poljskega generala Koste Mušickega naselil v Postojni, se je kmalu po prihodu takole razmestil: 1. polk s tremi bataljoni in približno 1.500 pripadniki v Prestranek in okolico; 2. polk — približno 1.200 mož s štabom in komandantom Marisovom Pretrovičem — v St. Petru na Krasu po vaseh Petelinje, Trnje in Klenik ; 3. polk — kakšnih 900 mož s komandantom kapetanom Zdravkovičem — v Jordane in Mučiče; 4. polk okoli 1.200 mož s komandantom kapetanom Milanom Markovičem — v Ilirsko Bistrico in 5. polk v formiranju s komandantom majorjem Blagojem Miličem na Prem, v Kilovče in Bitnjo. Moštvo je bilo dobro oboroženo, toda zelo sestradano in precej demoralizirano, zato je kradlo hrano po pivških vaseh in v okolici Ilirske Bistrice. Decembra in januarja so Nemci korpus številčno okrepili s srbskim! ujetniki iz svojih taborišč, zato je njegovo številčno stanje naraslo na 5.000 do 6.000 mož. V začetku mso bdi posebno aktivni v boju proti NOV. Konec novem-bra so jih Nemci uporabili za stražo na železnicah Postojna -Drnača in št. Peter - Reka, že sredi novembra pa so jih po- hl^v Brkineb°J N°V na Pivk°' V ViPavo- na Notranjsko 7n V f ’ V MatenJ' Nemcev in 80 it. financarjev. v Gradišču 70 t;c,.fmancarjev' v Podgradu 315 Nemcev in 85 Italijanov. in «( rto£ka PKr°Clll k°mande ‘brskega vojnega področja 4.. 5., 8. m 8. 11. 1944, arhiv odbora IO v Kopru) n, pZit0 • Srbs,kega Prostovoljskega' korpusa je pred prihodom Tn » ■Uavito po nacstičmh navodilih med moštvom načrtne rn0^agand0nda^etTlt0 Pr°dal Trst italijanskim partizanom. Zato nroH^wJnìv^0 11 ,Blstnci .govonli ljudem, da se niso prišli borit cTo kSp ii u P^4ZaAnmTn m branit lrst Pred Italiiani- (Poročilo KIVP 14. 11. 1944, AO IO v Kopru). (Nadaljevanje sledi) 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran S Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljani, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikm 13.000, ob praznikih 15.000. Ftnenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 22. junija 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in liska H ZTT - Trst KRIZA V JUŽNI AFRIKI SE STOPNJUJE PO NEREDIH V JOHANNESBURGU UPOR PLAMTI V ČRNSKIH ČETRTIH PRETORIE Štirje mrtvi in več desetin ranjenih obračun včerajšnjih spopadov - Prejšnji teden je policija pobila skupno 128 demonstrantov - Jutri in v četrtek srečanje Kissinger-Vorster PRETORIA, 21. — Po sorazmerno mirni nedelji v Južni Afriki znova plamti upor, tokrat v črnskih četrtih prestolnice Pretorie, od koder poročajo o silovitih spopadih in o številnih človeških žrtvah. Upor je izbruhnil, potem ko je vlada znatno podražila ceno vozovnic za vse mestne avtobusne proge, čeprav so v vojski proglasili stanje pripravljenosti, vojaki zaenkrat še niso po segli. Najostrejši so bili izgredi v četrti Mabopani 25 km od Pretorie, ki je kot Soweto in ostale četrti, v katerih je upor izbruhnil prejšnji teden, le neke vrste ogromno javno prenočišče, v katerem temnopolto prebivalstvo živi v skrajni bedi v barakah. V teh getih že nekaj dni primanjkuje hrane in zdravstveni položaj je izredno slab zaradi maloštevilnih in neopremljenih bolnišnic. Od kar so izbruhnili izgredi, so javni prevozi prekinjeni, zaradi česar je povsem umljivo, da je v Pretorii izbruhnil znova upor, ko so po tolikih dneh avtobusi znova začeli voziti vendar pa je bila vozovnica znatno dražja. Obračun današnjih spopadov je po uradnih vesteh dva mrtva in nekaj ranjenih, po poluradnih vesteh pa štirje mrtvi in več desetin ranjenih. Danes so po dolgem oklevanju tudi sporočili, da .je število mrtvih v izgredih prejšnjih dni naraslo na 128, nad 1.100 pa je ranjenih. Policija se vsekakor izgovarja, da je bil dober del žrtev ubit v medsebojnem obračunavanju med demonstranti, Spričo skopih vesti iz Johannesburga je težko reči, do kakšne mere je izgovor osnovan, vendar že samo dejstvo, da policijsko poveljstvo išče izgovore in skuša zmanjšati svoje odgovornosti, je dokaz, da se varnostni organi čutijo na zatožni klopi. To je posledica dejstva, da je južnoafriški tisk odločno obsodil krvavo represijo ter je pozval vlado, naj začne odpravljati družbeno - politične vzroke, ki so, mimo trenutnih, zanetili upor med temnopoltim prebivalstvom. Južnoafriški premier Vorster, ki je v soboto odpotoval iz Pretorie, jd včeraj prispel na Bavarsko, kjer se bo v sredo in četrtek razgovar-jal z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem. Uradno sta na dnevnem redu le vprašanji Rodezije in Namibije, ni dvoma pa, da bosta državnika načela tudi vprašanje hude krize, ki jo preživlja Južna Afrika. Pred srečanjem s Kissingerjem se bo Vorster še sestal z vsemi južnoafriškimi veleposlaniki v Evropi, Severni Ameriki in na Bliž njem vzhodu, v petek pa bo imel kratek razgovor z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. Poleg omenjenih vprašanj pa bodo na dnevnem redu tudi gospodarski problemi, saj ne gre pozabiti, da je Južna Afrika ena od najbogatejših držav na svetu in da nadzoruje plovno pot pri Rtu dobre nade med Indijskim in Atlantskim ocea- Prav tako bogata je republika tudi s kmetijskega vidika, pridelujejo pa. predvsem agrume, sladkorni trs in pšenico. Dodati gre tudi, da v Južni Afriki proizvedejo okrog 60 odstotkov električne energije na vsej celim. Ti podatki pojasnjujejo, zakaj za hodni svet in predvsem ZDA, kljub formalnim obsodbam «apartheida», ima zelo tesne gospodarske stike z Južno Afriko in zakaj je klavrno propadel gospodarski bojkot, za katerega se je večkrat odločil OZN. Doslej je bila Pretoria predstraža zahodnega sveta na «črni celini», o-čitno na je, da bo to vlogo lahko ohranila le za ceno vsaj postopnega odpiranja do temnopoltega prebival stva. Do tega bo Kissinger najbrž skušal pripraviti Vorsterja po odločni obsodbi, ki jo je Varnostni svet izrekel rasističnemu režimu, obsodbi, ki jo je osvojil tudi ameriški zastopnik. Potresni sunki v Uzbekistanu MOSKVA, 21. — Na območju Uzbekistana so danes zabeležili dva močna potresna sunka, čeprav je bilo središče potresa v puščavi Kizil-kum, so naprave v mestecu Gazli zabeležile, da sta bila sunka izredno močna, okrog 7 stopnje po Mercallijevi lestvici in so ju občutili tudi v Bukari in Taškentu. Zaenkrat ne poročajo o človeških žrtvah. Sovjetski strokovnjaki pa budno sledijo premikanju tal na tem območju, kjer so v aprilu zabeležili srednje močan potresni sunek, 17. maja pa izredno močan sunek, ki je porušil mestece Gazli. Na srečo so bili prebivalci pripravljeni število žrtev ni bilo veliko. in zato Spodletel poskus ugrabitve vlaka CHERBOURG, 21. - Joel Jardin je včeraj skušal preusmeriti brzec na progi Pariz Cherbourg. Fant, za katerega menijo, da ni priseben, je vstopil na vmesni postaji, približno na pol poti. V restavraciji je s samokresom v roki zahteval sendvič in pivo, nato pa grozil strojevodji tet' zahteval, naj vlak usmeri proti Limcgesu. Vse se je nato končalo na dokaj miren način. Joel se je nehote ranil ter izročil samokres. F anta, so v Cherbourgu aretirali ter ga prijavili sodišču zaradi oboroženega napada ter zaradi tega, ker ni plačal vozne karte. PO NEURADNIH VESTEM IZ ADIS ABBE BAILE SELASJE UMRL NASILNE SMRTI? Londonski «The Times» poudarja, da naj bi cesarja 27. avgusta lani zadavili v baraki, v kateri je živel PRAVICA 00 SONCA Štirje Japonci so dobil: skoraj šest milijonov lir odškodnine, ker so ob sonce, odkar so v parku blizu njihovega doma zgradili devetnadstropno stolpnico. Sodnik, ki je odločal o prizivu omenjenih, je obsodil na globo gradbenika, občinski svet in rajonsko konzulto ker je bil mnenja, «da mora zakon zajamčiti vsakemu državljanu pravico do sonca-». ROPAR, VENDAR PA ZAVEDEN DRŽAVLJAN Karabinjerji so včeraj aretirali v Neaplju 27-letnega Luciana Rioleva. za katerega je preiskovalni sodnik podpisal že pred časom zaporni nalog, ker naj bi bil vpleten v vrsto ropov. Čeprav ropar, pa je Rioleva zaveden državljan, in kot tak se je včeraj odpravil na volišče, da bi glasoval. To mu je bilo usodno, ker so ga karabinjerji, ki so stražili pred sedežem, spoznali. Komaj je oddal glasovnici je moral domnevni ropar «oddati» tudi svobodo in slediti orožnikom v zapor. nom, po kateri gre okrog 70 odstotkov nafte namenjene Zahodni Evropi. V južnoafriških rudnikih nakopljejo največ zlata, platine in antimona na svetu, kar zadeva diamante vanadij in krom je država na drugem mestu Zelo bogata so tudi ležišča urana, premoga, mangana, bakra, železa in titana. Šestdeset odstotkov zlata v zahodnem svetu so izkopali iz južnoafriških rudnikov, ki jih nadzorujejo Velika Britanija in ZDA z mogočnima večnacionalnima družbama. Navedeni podatki nazorno prikazujejo, da je Južna Afrika največ ja gospodarska sila na «črni» celini, čeprav zavzema njeno ozemlje komaj 5 odst. celotne afriške površine in prebivalstvo 8 odstotkov vsega afriškega prebivalstva. LONDON, 21. — Okoliščine smrti bivšega etiopskega cesarja Haileja Selasjeja niso bile nikoli povsem pojasnjene. Takoj po smrti «kralja kraljev» je iz Londona njegov najstarejši sin pozval vse države sveta, naj zahtevajo od novega etiopskega režima, da uvede strogo preiskavo in pojasni, kako in zakaj je umrl cesar, saj naj bi bil po njegovem mnenju utemeljen sum, da je bil Selasje ubit. Domnevo naj bi potrjevale, kot piše danes izogniti tej dolžnosti. V prihodnjem letu bo glede plačevanja prav gotovo nekaj novosti. Predvsem bodo davčni obvezane! lahko poravnali državi namenjene 'zneske tudi po pošti. Nekaj novega bo tudi glede rokov za izstavitev potrdil delodajalčev. > Poleg ugotovitve, da je velika večina državljanov poravnala svoje obveznosti, pa čaka zdaj davčno službo težka naloga oceniti verodostojnost prijav ter odkriti utajeval- Skoraj 6 milijonov davčnih zavezancev za samoobdavčitev RIM, 21. — Kljub kopici poraznih podatkov o slabem upravljanju države, utajah itd., prihaja iz Rima vest, da so Italijani dosegli določeno zrelost, kar se tiče plačevanja davkov. Kar 90 odst. davčnih zavezancev se je namreč odločilo za samoobdavčitev in tudi vplačalo zneske. Državna blagajna je tako vnovčila predvidenih 1400 milijard lir. Trenutno sicer manjkajo še podatki težko. V Kremlju kongres sovjetskih pisateljev MOSKVA, 21. — Ob prisotnosti najvišjih partijskih in državnih osebnosti se je danes začel šesti kongres sovjetskih pisateljev, ki se ga udeležujejo tudi pisci iz drugih socialističnih dežel ter predstavniki kulturnega življenja iz štirih celin. Na kongresu bodo predvsem govorili o smernicah, ki jih je začrtal 25. kongres KPSZ. Udeležba najvišjih osebnosti potrjuje pomen, ki ga v Sovjetski zvezi pripisujejo organizaciji pisateljev. gledni londonski časn k «The Ti- ce; To pa je bilo v Italiji zmeraj mes», vesti iz Adis Abebe, po katerih naj bi odstavljenega cesarja ubili 27: avgusta 1975. List, ki objavlja vest na prvi strani, dodaja, da je bil cesar najbrž zadavljen v baraki v parku palače Me-nelik, kjer je bil zaprt. Njegovo truplo naj bi zakopali skrivaj, zelo verjetno izven parka omenjene palače. Avtor članka, d'plomatski ured nik londonskega časnika David Spanier, poudarja pa, da vsekakor ni stvarnih dokazov, ki bi podkrepili domnevo o nasilni smrti bivšega etiopskega cesarja, vendar pa je njegova nenadna smrt vzbudila precej sumov. Etiopski radio je tedaj sporočil, da je Haile Selassje, ki je pravkar dopolnil 85 let in ki je bil odstavljen 12. septembra 1974, umrl zaradi bolezni na žlezi obsečnici, poudariti pa gre, da je bil le dva meseca prej operiran prav na tej žlezi. Medtem ko so uradna zdravniška sporočila poudarjala, da je pacient okreval, pa naj bi se po poluradnih govoricah njegovo zdravje hitro slabšalo. «The Times» dodaja vsekakor, da je čudno, da po cesarjevi smrti niso naredili obdukcije, da bi ugotovili vzrok smrti. Etiopska vlada je tedaj poudarila, da obdukcija ni sploh potrebna. Verjetno ne bo resnica o smrti Haileja Selasjeja nikoli odkrita, vsekakor skrivnostne okoliščine, v katerih je preminil, vzbujajo sum, da so bila uradna sporočila znatno prikrojena in da je bil konec bivšega cesarja preuranjen in nena- V GENOVI PROCES V ZVEZI Z BRODOLOMOM LADJE «SEAGULL» Sodobni pirati na zatožni klopi Ladja, ki je plula z liberijsko zastavo, je bila last treh genovskih ladjarjev - V nesreči je izgubilo življenje 30 mornarjev GENOVA, 21. — Jutri se bo v, mejni sli po zaslužku je poslal v Genovi začel proces proti lastnikom tovorne ladje «Seagull» Harryju Le-vinsonu, Renatu Calafatiju in Giu-seppu Bregantu, «črnim brodarjem», ki so se skrivali za «zastorom» majhne pomorske agencije. Vsi trije so obtoženi nenamerne povzročitve brodoloma in večkratnega nenamer-nekega umora v zvezi z brodolomom ladje, ki se je potopila pred dvema letoma. V nesreči je izgubilo življenje vseh 30 mož posadke. Jutrišnji je za Italijo prvi proces proti brezvestnim brodarjem, ki se skrivajo za tujimi pomorskimi družbami in za tujimi zastavami in katerih je na Apeninskem polotoku več kot kjerkoli drugje. «Seagull», ki je bila kot so pozneje ugotovili strokovnjaki, prava plavajoča krsta, je namreč plula z liberijsko zastavo, navidezni lastnik pa je bil neki Švicar. Na krovu, poleg kapitana in telegrafista, ki sta bila edina strokovno pripravljena, je bilo še 28 mož posadke, v večini Afričanov, ki so bili brez vsakršne izkušnje. Ladja, ki se je potopila 17. februarja 1974 v Sicilskem prelivu, je bila uradno last družbe «Seagull Shipping Company», dejanski lastniki pa so bili genovski ladjarji, ki se bodo morali jutri zagovarjati pred sodiščem. Razkrinkala jih je Rajna Junakovič, vdova telegrafista, ki je — kot je večkrat poudarila — «prebila zid molka in pomoči, ki jo brezvestnim ladjarjem nudi zakonodaja držav kot sta Liberija in Panama». Vendar pa se je na pritisk italijanskega sodstva in Rajne Junakovič končno zganila tudi liberijskega vlada, ki je uradno sporočila italijanski, da so bili genovski ladjarji «operatore» omenjene ladje, kar je v tamkajšnjem zakonu oznaka za dejanskega lastnika. Na tej osnovi je preiskovalni sodnik dr. Franco Cascini aprila lani podpisal za Levinsona, Calafatila in Breganta zaporni nalog ter jih obtožil nenamerne povzročitve brodoloma in večkratnega nenamernega umora. Minilo je več kot leto dni, odkar je poveljnik «Sea-gulla» 17. februarja 1974 po radiu sporočil: «Zaradi razburkanega morja smo v težavah in komaj kljubujemo valovom.» Od tedaj se o ladji ni zvedelo več ničesar. S potrpežljivim in vztrajnim delom je prej Rajna Junakovič in nato genovsko sodstvo ugotovilo vsaj v glavnih obrisih, kaj se je pripetilo. Med drugim so odkrili, da je bila poorečna plača navadnih mornarjev na ladji res bedna: 40.000 lir brez vsakršne zavarovalnine. Poleg dejstva, da je bila posadka strokovno nepripravljena, na ladji ni bilo zadostnega števila častnikov in vse strukture so bile močno ošibljene, Govori se tudi, čeprav ni bilo uradno potrjeno, da je bila ladja podaljšana v neki ladjedelnici v Marseillu, kar je v odločnem nasprotju z vsakršnim pravilom o varni plovbi. Končno so odkrili, da posadka ni bila zavarovana, zaradi česar je neki genovski pretor odredil za plembo zavarovalnine, kar 400 milijonov lir, ki jo je bila neka zavarovalnica dolžna ladjarjem, O Harryju Levinsonu, glavnem delničarju družbe «Seagull Shipping Company» je preiskovalni sodnik med drugim zapisal: «V svoji brez- smrt trideset ljudi, ne meneč se za njihovo trpljenje in za nevarnosti, katerim so bili izpostavljeni. Da bi nemoteno večal svoj dobiček, se je skril za «črno» zastavo.» K temu gre dodati še dejstvo, da so ladjarji čakali skoraj teden dni po brodolomu preden so zaprosili reševalno službo, naj začne z iskanjem ladje. Prav zato ima jutrišnji proces poseben pomen, ki presega državne meje, saj zaradi pomanjkljive in protislovne zakonodaje v vseh državah sveta pluje pod «črnimi» zastavami na starih in nevarnih ladjah okrog 35.0(10 mornarjev. V Italiji je ministrstvo za trgovsko mornarico končno sklenilo, da nekoliko posodobi zakon in zavaruje mornarje ter je pripravilo zakonski osnutek, ki točno določa naloge in pristojnosti pomorskega a-genta, ter mu pripisuje vso odgovornost za usodo posadke. Prav zato, kot je poudarila Rajna Junakovič, jutrišnji proces je «proces, ki bo služil predvsem živim, da se primer «Seagull» ne bo več ponovil.» Švedski kralj Karl Gustav, ki se je oženil v soboto, je včeraj prispel s soprogo v Honolulu, kjer bo kraljevski par preživel «medeni» teden. RIM, 21. — Višji zdravstveni zavod je od danes prepovedal prodajo «nar-cotala» in «fe-vita», ker sestava zdravil ne odgovarja sestavi, ki je navedena na škatli. V «narcotalu» so raziskovalci zavoda zasledili znatno količino morfija. iiMiiiiiiiiiiiuuimfnMiiminiiiiiKfiiimiiitfiiiniimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiino.-^ Umrl tajnik gibanja Polisario ALŽIR, 21. - V sporočilu, ki ga je gibanje Polisario danes objavilo v alžirskem glavnem mestu, je P°' trjena vest, da je premini glavni tajnik Sayed el Quali. V sporočilu je tudi omenjeno, da generalni tajnik Polisaria ni padel v boju, kakor so svojčas sporočili predstavniki o-kupatorskih sil Maroka in Mavretanije. Sayedu el Qualiju bo nasledil Mahfoud Laroussi Ali. PO ŠTIRIDESETIH DNEH UJETNIŠTVA F nedeljo ugrabitelji osvobodili rimskega gradbenika Filippini j a Svojci naj bi plačali okrog 250 milijonov lir odkupnine RIM, 21. — Sinoči so ugrabitelji izpustili Renata Filippinija, ki so ga 11. maja ugrabili pred njegovim stanovanjem v Drevoredu A-merica v Rimu. O samem dogodku so si poročila agencij doakj protislovna, preiskovalci, pa zaenkrat molčijo. Agencija Ansa javlja, da je Fi-iippinija našel včeraj okrog 22. ure na cesti Ardeatina, v bližini restavracije «Al mulino». Arcangelo Avati. V jarku je namreč opazil sumljivo gmoto. Ko je stopil iz vozila, je nekaj korakov stran v jarku zagledal človeka z zavezanima rokama in z obližem na očeh. Takoj je pomislil na rop, ko pa mu je Filippini z veliko težavo uspel povedati, da je bil «ugrabljen», A-vati ni izgubljal časa. Hitro je žrtev osvobodil ter jo s pomočjo avtomobilista, ki je prav takrat pripeljal mimo, naložil v poltovornjak. Filippini je bil namreč zelo slab. V bližnji restavraciji so se ustavili in šofer Avati je po telefonu obvestil Filippinijeve in karabinjerje. Gradbenik je namreč vztrajal, naj ga peljejo domov, vendar se je Avatiju zdelo bolj primerno, da ga pelje najprej v bolnico. Na kraj so kmalu prihiteli ka- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliitiiiiiiiiitiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« ČEPRAV SO DOSLEJ ZBRAN! INDICI ZELO SKOPI Aretiran genovski geometer osumljen da je dal orožje Cocovim morilcem Gre za 33-letnega Dionisio Francesca Bosia, na čigar domu so našli štiri samokrese in okrog petsto nabojev - Fant naj bi bil v stiku z brigadistom Giulianom Mario GENOVA, 21. — Namestnik genovskega državnega pravdnika dr. Olivieri je danes v kaznilnici Marassi zaslišal 33-letnega geometra Dionisia Francesca Bosia, ki je bil aretiran v noči od petka na soboto in ki ga karabinjerji dolžijo, da je v stiku z brigadistom Giulianom Nario, domnevnim morilcem Coco-vèga šoferja Antioca Delane. Na geometrovem domu so orožniki našli namreč 4 samokrese., okrog 500 nabojev raznih kalibrov in 32 sodčkov raznih kemijskih snovi, med katerimi natrij, žvepleno in dušikovo kislino in kalij, ki jih uporabljajo za pripravo peklenskih strojev. Poudariti gre tudi, da so bile bombe, ki so v zadnjih časih eksplodirale v Genovi, pripravljene prav s temi snovmi. Karabinjerji zatorej pripisujejo s prizadetega področja v Furlaniji- Precejšen pomen aretaciji Dionisia, Julijski krajini, kjer so rok za vplačila odgodili. K temu, da se je skoraj šest milijonov davčnih obvezancev odločilo za tak način poravnave obveznosti, so prav gotovo pripomogle sankcije, ki so predvidene za za-1 trdijo, da po informacijah, ki so jih mudnike in za tiste, ki bi se hoteli doslej zbrali, geometer naj ne bi katerega, sumijo tudi, da je preskrbel orožje Narii, Mjcalettu in ostalim brigadistom. ki so pripravili atentat na sodnika Coca. Povsem drugačnega mnenja pa so a-genti protiterorističnega oddrika, ki imel nobenih stikov s samozvanimi rdečimi brigadami. Dionisio Francesco Bosio je leta 1971 kandidiral na listi PSIUP, po razpustu te stranke pa naj bi se pridružil nekaterim marksistično -leninističnim izvenparlamentarnim skupinam, čeprav je na videz mirno živel, so ga karabinjerji nadzorovali že dalj časa, dokler niso v noči od petka na soboto vlomili v njegovo stanovanje. Kmalu nato so preiskali tudi stanovanje Marie Grazie Grippa, nekdanje geometrove žene, od katere se je Dionisio ločil pred nekaj leti. Med dopoldanskim zasliševanjem je vsekakor domnevni brigadist zavrnil vse obtožbe ter med drugim poudaril, da dva od štirih samokresov, ki so jih našli na njegovem domu, ne delujeta, ostala dva pa naj bi prijavil krajevnemu komisariatu. Le za en samokres naj ne bi vedel, da gre za vojno orožje in da bi ga zato na osnovi zakona Reale moral izročiti policiji. Bosio je nadalje opravičil posesti znatne količine kemijskih snovi s trditvijo, da je s prijateljem solastnii; laboratorija za kemične in fizikalne analize. Preiskavo o umoru genovskega generalnega pravdnika vodi zaenkrat še vedno dr. Nicola Marvulli, ki pa bo moral v kratkem, komaj bo uradno seznanjen s sklepom ka-sacijskega sodišča, odstopiti preiskavo turinskim kolegom. To na o-snovi zakona, ki določa, da mora preiskavo, v katero je kakorkoli vpleten neki sodnik, voditi sodnik drugega sodnega okrožja. : Danes popoldne pa so brigadisti parkirali pred vhodi Fiatovih tovarn v Rivalti in Mirafiori ukradena vozila s sporočili, v katerih si znova prevzemajo odgovornost za a-tentat na sodnika Coca. Magnetofoni, na katerih so bila posneta sporočila, so stekli ob 14,34, ko so delavci prve izmene zapuščali tovarno. Kot rečeno je šlo za kopico o-bičajnih fraz, v katerih se BR preglasujejo za nepremagljive in si prevzemajo odgovornost za podli napad. Ob koncu pa še opozorilo delavcem. naj se ne približajo avtom, češ da bodo eksplodirali. Karabinjerji in policija, ki so natančno preiskali vozila, niso odkrili razstreliva. Vozila so zaplenili in odvedli v karabinjersko vojašnico za nadaljnjo preiskavo. rabinjerji z rešilnim avtomobilom in poskrbeli za prevoz v bolnico S* Giovanni. Zdravstveno stanje Renata Filippinija je bilo ob sprejemu precej zaskrbljujoče. Bil je precej izmučen, na obrazu pa so se poznale posledice štirideset dni trajajoče segregacije. Zaradi zmedenosti zdravniki menijo, da je bil verjetno še vedno pod vplivom močnega uspavalnega sredstva. Danes si je ugrabljeni podjetnik ob intenzivni negi zdravniške ekipe že zelo opomogel, tako da so ga preiskovalci lahko zaslišali. Kaj vse so izvedeli v tri ure trajajočem pogovoru, pa ne vemo, ker o tem vztrajno molčijo. Kmalu zatem se je Filippini pogovarjal s časnikarji in jim na kratko opisal potek ugrabitve ter kako so ravnali z njim. Ugrabili so ga, kot je znano, 11. maja okrog 20. ure pred stanovanjem v Viale America. Napadli so ga trije oboroženi in zakrinkani roparji ter ga s silo izvlekli iz avtomobila. Ker se je skušal upreti, so ga onesposobili z močnim udarcem po glavi. Omamljenega so nato premestili v drugo vozilo temne barve, kjer je moral leči na pod. Zbudil se je na preprosti postelji z vklenjenima rokama. «I-mam vtis, da sem bil ves čas v istem prostoru. Vse je bilo mimo, nobenega ropota, razen stalne o-glušujoče glasbe, ki sem jo slišal, čeprav so mi zamašili ušesa.» «Ves čas sem imel tudi občutek, da me stalno nadzirajo, pa čeprav nisem videl nikogar. Hrano in pijačo so mi dali šele tretji dan po ugrabitvi. Kasneje so me večkrat prisilili, da sem svojim napisal' kratko sporočilo. Tako je minilo precej časa.» Nekega dne, to je bilo včeraj, pa je Filippini zaslišal, med že znanimi glasovi bov glas, ki je dejal: «Nocoj je končno pravi trenutek, osvobodili te bomo.» Ponovno so mu nalepili obliž na oči in popravili zamaška v ušesih. Moral je spet leči v avto, kjer so ga u-spavàli. Zbudil se je šele nekaj časa kasneje, v jarku. Ostalo pa je znano. Ugrabitelji so se verjetno pri akciji zmotili, saj so mu nekega dne povedali, da bi bili morali ugrabiti brata. Glede samega poteka ugrabitve pa je znano, da je dogodku prisostvoval hišnik stanovanjskega bloka v Drevoredu America, ki je pritekel žrtvi na pomoč, a sta ga dva izmed roparjev prestregla ter ga udarila po glavi. Na pol o-motičen se je nato priplazil do vratarice, ter po hišnem telefonu obvestil nekatere stanovalce, ki so o dogodku takoj obvestili varnostne organe. Filippini se še spominja, da sta bila v bližini tudi dva nočna čuvaja, ki pa sta ob napadu zbežala. Glede odkupnine, ki naj bi jo družina Filippini plačala, krožijo različne vesti. Ugrabitelji naj bi sprva zahtevali okrog 550 milijonov, tolikšne vsote pa naj bi družina ne zmogla, zaradi česar so se pogajanja zavlekla. Končno naj bi 1 roparji pristali na 250 milijonov. Denar naj bi izročili prejšnjo so-bntč v okolici Rima. Pogajanja je vodil družinski odvetnik Flammini. Nasilje v Ulstru LONDON, 21. — Trije mrtvi so o-bračun vrste medsebojnih obračunavanj med nasprotnimi gibanju v Ulstru. Zadnja žrtev je 27-leten fant, ki so ga teroristi ubili na njegovem domu. Fanta in očeta, ki je bil hudo ranjen, so morilci presenetili, medtem ko sta brezskrbno gledala televizijo. Tudi ostala dva mrtva sta bila žrtvi eksekucij. Concord prisilno pristal v Washingtonu WASHINGTON, 21. — Zaradi Pre' gretja motorja je moralo nadzvočno potniško letalo «concord» prekiniti P°" let iz Washingtona v Pariz in zasilno pristati v ameriški prestolnici. krovu je bilo 77 potnikov. Letalo Je pristalo normalno potem ko je dolgo krožilo nad mestom, da bi porabilo gorivo. Vzrok pregretja naj bi bila nepomembna okvara na sistemu hla' jenja. V kopalkah na volišče