St. 29. V Gorici, 18.julija 1890 „So«a" i*l»*j« v»«k petok in tclja po poftti prejemsna ali v (lorici nil dom poailjaoa: Vse leto . . . . f. 4. Pol leta.....„ 2. Cetvrt leta . . . . „ 1. Pri ozoanitib in tako tudi pri ,.po $ anicah" se plaSuje za navadno tristop no vrato: 8 kr. ie if tiaka 1 krat 7 „ „ ., „ 2 ,. 6 „ n » n 3 „ ZaveLe irke po proatoru. SOČA ;tvi!ke se dobWajo po " h na Starera trgu Dopisi naj ae poailjajo vredniittru narocnina pa opravniku „Soee", 2. g Andreju Tabaj-u Via Canonioa N,8t St. Itoku v Oorici. Rokopisi se ue vracajo; dopisi tu j so blagovoljno franliujcjo. ~ DolaTecm in drugim nepremohtim se oarocnfat sniza, ako se oglase pri opravniltvti. Zt osmino sy. Mobora fa Fortuaata. Kteremu Slovencu bi bilo ime „ Ogleja nez-nano — saj tam sta vmrla mudenika sv. Mohor in Fortunat. Sv. Mohor bit je prvi, ki je po na&ih krajih prizigal luc" sv. vere, oznanjeval resnico sv. evangeija v mestu, ki je bilo tacas za Rimom najvecje na svetu. Mesto Oglej bilo je sredi&ce vse kop&ije mod severom in jugom, bilo je pa tudi v strategicnem oziru za Ri ml jane najvecje vaznotti. Ni se torej cuditi, da so Rim-ljani za to mesto Le od zacetka posebno skrbeli. Podelili so naselnikom vsakovrstnih predpravic, in sfiasoma postali so me Scant enakovrstni Kim-skim prebivalcem. Za vse z vojsko pridobljcnc pokrajine bila je osredna vprava v Rimu, vse blagostanje podjarmeljenih ddfcl stekalo se je v Rim, vsi jzdelki umetno&ti in obrtnije nakupi-(jevali so se v Rimu. ediuo Oglej Can i bili so sain i znse. V Ogleju so imeli lastuo unravo, neod-visen senat In svoje sodiSce. Za nas katolicane je pa Oglej, kakor ze omenjeno, Se posebne va2nosti, ker od tod so se razpcSiljali ozuanovald sv. vote po naiih po-krajinab. Kakor v Rimu, tako je bila za casa preganjaitfa kristjauov tudi v Ogleju vsaka ped zemlje polita se krvjo mucenikov. A prelita kri mucenikov bila je le seme, iz kterega je \z-rastla neStevilna ranoziea novih spoznavalcev Kristusovega nauka. Vender vsaka sila traja le zacasno, Tudi kristjani so se po tri sto let tra-jajocim preganjanjn oddahnilt. Smelt so vero kerscansko ocitno spiznavati, dopuseeno jim je bilo zidati si cerkve. Nastale so nove skofije, podirali in rusili se pa tempeljni poganov. Kmali so se jeli zopet zbirati hudourni oblaki. Mesto Oglej in okolica prestati sta imela za casa ljudskega preseljcvanja marsikateri hud udarec, a premagano mesto ni ie bilo. Se le ob Lasu divjih Hnno? zapel je mrtvalki zvon mestu in njegovim prebivalcem. Ni mi namen opisovati hrabrost in srenost tacasnih Oglejcaaov, vsaj je to Sitateljem knjig dru2be sv. Mohora dovolj znano. Mesto je bilo konecno zmagano in po-morjeni prebivalci, ki se r.iso mogli do casa vmakniti na blizuje otoke, posebno na onega, kjer je zdaj mestiee Gradez ali pa na se bolj oddaljene otoke, kjer stoje sedaj Beuetke. Mesto, ki je §telo prej vec" stotisoeev prebi-valcer, postal© je podrtija in okolica, prej raj-skemu vrtu podobna, bila je opustosena. Lalostna ziraska odeja zagrinja celo pokrajiuo, — in ta zima je dolga. Ko po dolgi zimi posije zopet pomladansko solnce, oiivi na novo vsa narava. Tudi na Oglej-sko okolico posijalo je na novo pomladansko solnce; ogrevajoCe ^trke razposiijala pa je lud sv. vere. Okolj stola sv. Mohora zaceli so s6a-soma verniki na novo staviti svoj dom. VaSnost Oglej a so spoznali sedaj rimsko-nemski cesarji. Kakor so nekdaj Rimljaai mesto Oglej, tako so sedlj cesarji Oglejske patrijarhe osipali s pred-pravicami in jim podeljevalt tudi svetno oblast 5ez prebivalce po pokrajinah, katere so jim na stalni prevSitek darovali. Te pokrajine so bile jako razbirjene in ?o obsegale skoraj vse krono-vine, po kterih sedaj Slovenci razkropljeni 2i« vimo. Tudi vecji del Istre bil je iijih lastnina. Za easa patrijarhov od devetega do Stir-najstega stoletja se je Oglej zopet povspel, se ve, da ne v onem razmerju, kot poprej. A s6a-soma se je stvar zopet zasuknila. Podetkoma neznatne Benetke izpustili so svojega leva, ki je pozeljive kremplje vf^dil posebno v lastnino sv. Mohora. Nastale so dolge borbe in budi boji med benesk') samovlado in oglejskim patriar-horo, ki so se ie podvojili, ko je naia pokne-zena grotija potom podedovanja pripadla Hab?-burSki hisi. Poslediea je bila, da patrijarbi v vednem boju za obstauek svetne oblasti, niso mogli ve6 tako vspesno svojo apostoljsko oblast zvrsevati. Na edno stran morali so se oholim Bene6anom pokoriti, na drugi stavile to se jim, ker so bili veCinoma pa vplivu ReneCanov izvo-Ijeni, tudi pri nas zapreke. Propad oglejskega mesta pro.zroiile so pa §e posebno reke, ki so z grusem, nanesenim iz visokih gora, poprej zdravo okolico v mocvirjo spremeuile. Imoviti me§6anje so se izsolili in tudi patrijarbi so bivali rajc v Vldmu ali Ce-dadu, kakor v nezdravem Ogleju. Da bi se v okom priilo tennt veLucmu pre-piru, ki je bil nastal in se pmiavljal med sosed-nitna, vedno nasprotujocema si drzavama pri iz-volitvi vsako kratnega patrijarha, ker ta ni bil vec kakor nekdaj obednem samostalni svetni via-dar, ampak v svetnih resell podanik dvema drzavama, avstrijski m benecanski, dolc-cil je rim-ski papez, da ima oglejski patrijarhat prenehati. Vstanovil je mesto njega Yidemsko in GoriSko nadskofijo. Od ta^as postal je nekdaj tako po-nosni Oglej revna vas — a za nas vedno Se enako castivreden kot zibel katolicanstva za na&e pokrajine. Sv. mudenika Mohora boir.o pa najbolj ca-stili, ako smo njegovim naslednikom verno-vdani sinovi, in kot Slovenci zvest) udje druzbe sv. Mohora. V. Solsko porofiilo dyorazredne slovenske deklidke Sole v Oorici za i. I. 7839-90 ^clsko leto 1889-90 prioeio je 16. sepietubra 1880. sd sveto maSo. 13, in 14. se je Bpnjemaio in opisovalo. V pisalo se je 22 uov. udenk za prvi raz-red in 2 uCenki za drugi raz. oziromi i. i. teto. Sprejolo «e je m opiaalo skupoo st. 112 deklic, ki so m podufovale v dvsli razredih po oddelkih. Prvi razred z dvema, drugi a trema oddelkoma. KrSdauaki uk je podu6eval iz posebno prijazno-sti visokS. gospod Hilarij Zoin, One 19, sept. 1889 je dobita slov. dekliSka Sola p i- a v i c o j a v n o a t i z odlokom 14. sept. 1889. St. 18902 v emislu § 82. golake postavo od 14. maja 1889. ia to po priaaccvanji via. g. viteza dr. Touklija, Due 19. novembra, godovai dan N. V. ceearice, prasnovala je fiolska miudina ae sf, maSo. Dne 26. Bovembra 89. in 11. juuija jo obiskal Solo c. k. mestci foleki a^dzoruik ^o^od I, CttJpt ter bil z vipohora povsem zadovoljen — omenil pa, da Soliki prostoi-i ne zsdostujejo itovilu u6enk. Dae 22. dcoembra priredila je iolska inUdina z otroSkim ortom ltboiiCDico z raznovrstnlm progra* mom. Predatavljal ie je: dramatUen prisor MUbofetcM ia igrokac „K.Hr to n« itori ae no zve." Pn tej pri-liki oakrbela bo je uboiaim deklioam obleka in vain a Solaka potrebdiiaa i. t. d. StroSki so at pokrill x ra> tlodarnimi doneeki. Od 2-10 januvarja je bila tola vtikid hripe zaklju^ena in to po ukazu jl. e. k meat-nega Colskega aveta. Po prijnnem dovoljenji viiokor goap. viteza dr. Joiipn Tonkiija vadila te ja (prakti-cirala) v I. razredu vaak daa po eoo uro itpraiana u6it. kandidatinja g. Outio — c»6tuii 3. marca do 14. jul.ja. Dae 20 maroa in % je bil pri iKpraievaiiji r 1, in II. razredu navLoo via, g, vitas dr. Josip Tonkli, 17. upnla in J2, julija pa viaokfi goa. dr. Grogor5l6 iz numeim, da bi go preprioala o oapredku o poiatnitaih prcdmotilj. Meieoa iumja ao bile deklice pri ipovedi In a v. obhajilu. Na dan t>v, Reftujoga Toleia vdelelile so ie deklioo oeikveu,tg4 obhoda. Sol«ka porodila ao te delilo 4 krat k.q\ lotom. Solnino jn pladevalo 24 ucenk nobana ne ooz 30 kr. Tudi ao w izmoj teh nekojo priporooiiL, da bi bile s prihndnjim a. lotom oproafieue ftnlaioe. Solska kojiznioa fiteje le tri letnlke „Vrtoua in Smidovc povesti. — Ktn je pa materim joislk naj potiebniio aredntvo k vzujomnomu ubdovauju in naj vazniSe poBpoSovulo vaega pouka, ker je Bloreii^ki dekliiki ioli glavui namun deklioo vaeatiwriko b6 alo-veuakiin jezikom aeznanjati —- dobro bi bilo, gda bi se omiflile Soli knjige, da bi ae mlaiiua tudi znnaj ialo bavila kratkoLaanitn berilom tjr si nabirala pra-vilnih ia ranogih izc?zov, saj le z borilom ae jezik pili in bogati. Mej fi. letora ae je kupil zemljevid Evrope in uaprovila ao je nova klop za II. razred. Izmej vpiaatiih 112 ufienk je 98 od 6-12 in 4 od 12-14 let. i. j. 102 udenki rojeoe ali udoma^o-no v mestq, oatale 10 lore so iz okraja. V tern leta je u&Ia Mar. Jug ... 55 uieak g. Pavla Leban . . 57 , v dveh razrodih s petimi oddelki celodoevao v si. uLaem jeziku. Nem65:na ae je u5ila le kot proati predsnet po 2 uri v tednu. Napredek je bil v ob5e dober. V otroikem orttt je opiaaoih 86 otrok-prilicao je zahajalo od 45-55 otrok — vaak dan. Prihodoje s. leto ne bo in«igo2e '/shajati s ae-danjimi S. proslori. Ako so sola no razsiri v trorass-rednico ne more se aprejeti novih uceok, ali pa so mora 4. in 5. lotnice odpuatitt. Prvo kakor drugo bi bilo Soli Ie na kvar. Naj slavni odbor glede tega kaj vkrediti blagovoli! — Ako bi bilo mogece razSiriti v irorazrednico — napravile bi se klopi za vecja deklice, ker so to uLe aedaj prenizke, ia stare bi se purabile zo maajse deklice. Dae 15. jatija sklenilo se je iolsko leto se sveto ma§o. — po katerej so so xazdelila mej Solsko mladino spri6evaia. V Gorici, julija 1890. MARIJA JUG ucMeljioat Dopisi. 12 Kobarida li. julija. Feijal sem ae te dni a potujocem znaacera v Cedad. Yidel ni fie aikdar Nadisko dolice. Ko ptftauha pri Podbunesoi (Pulfero), med Matajurjem ia Mio pasti predol, ki potuika ne-horo spommja ael zuiSne ^rte od Pontebe proti Re-zijuti, ker sot:ska je ravao tako ozka, ia v uobo ki-peic skalioe iuge.jo vsaki trenutok poeuti te, vaktikne (ovarii: »rssf na bil bi urjfekoyal te kraaote^ Vsklik ta je pa tudi opravi&m. Okrogia okrog zsgledtJ lepo obdelano njive; nassjeno ao vinske trte,knko? jib vidi$ poravaiaak friolakih sploh. Hrib-deki so lepo obraieeai vo&aoBia so kostaojevimi dre-vesi, pa tadi dragega aataogsjfnrerja zspazia obilao. Tadi reja sviloprejk bila joja je So nekaterim vir lepega dobicka, posebao lotos, ko so ae aoailki ˇ Cedadu prodajali pocresao po 2 fl. 20 kr. naieg* denarja. Kakor je bila pa lotos reja svUosfejk a* Goriskem nekaterim a* Skodo, uk» so torn r Nj-diiki dolini ve5 njih ptodali volieke. di kapijo mar-bino perjo in koaeeno ao smetalt «Ti'oprejko n» g 10-jttta. 0 tej nesgodi, ki jo pozameanike zadala, ave-det aoat od prijaza«g4 stardok*. T* mi jo to mod teas, ko je italijaask* fiaanaaa •trail «»a# toi. in kar jo bilo aa njta, praiskavala, se voiion U ky awtri-jaosktga (oajbrfo tobaka) atboj, povtdal t arojoai aaraoja tako Io: „Ja gospoi, Ijetoa »wo, cast bod Bogu, aadost jgalose pridelali, pa la boj po dolini, akoro osaka drag* bila. Jo kak umes pa, da za ku-pit lUtje, jo prodatt kravo all uole, in par koncu jo tm rorga aa gooj. Adao, ki jo par tola prodaa, aa liitje kapit, par kooca je m aavorgu io je wlo uoa • uma parlo. Z Bogota goapod, muoram iti suiat (oattjati) tirak\ Proiskava fiaaaono strata bila jo brezvapesna ia smoli amo ao odpeljsti. Od tod do SempetM vi-dti fcakia 12-H eorkva. po doliai ia bribib, ki i re-jotoo spominjajo potnika aa verao, sloveask >, de-lavao ia kropko Ijodstvo. Nohoto ae ti vatluje misol otoioa: ,?si U aaai krvai bratje ao od aas odeep-Ijeai — ia odroaaaa atadika ae poaaii*. V Cedadu, ˇ goatilai ,al Friali* so oama to !e pravili, da jo bil tarn Z*z ao* 6iovok. ki so pred •Uvi .a goat oat" baoko „Sla?ijeu. Pil ia jedel je potratao, apal tadi v oai naj top*-U sob imeuovane gostilno. Zajatra pa prott da aaj bi patrpeli sa pla-cilo, kar nameajeai deaar, kateraga je pridakcvai. je Tiled aeljabe pomote baoko tK. di poiii. NajbrJo je bil ta moi prav isti, ki je tali pri oai v eai gostiloi tri dai poaadal, jedel ia pil, ter od baoko „L1avijeu eakat deaarja, doklor gi ni go-aUlaioar zapoaual kot sloparja. Kcda»jon> je le a be* Som pete odaeaal. T»ki eleparji to pogostoma krivi, « gostilaatarji tadi poitoae pupotoike nekako sum Ijt?o opasojejo, kar jo goto?a aeprejetno. S temi be-lodami aein hotel oboioatTo la opozoriti, da aaj se ne da op»b*rtti od Ijudi, ki raaogokrat kroiijo okoli in ae iadajajo ao agoate te mil one b»ake, ca zadnjo pa se Htvar pokaie t drugem avttu, iu agenli so aa* vadai alep«Liji. Tedaj posor 1 Iz Ogleja 12. julija. Ko aem bil pred Ieti pr-Tikrat v Ogleju in aem si ogledal Teli6astno ccrkev, vmililo ao mi je, ^ideti jo tako opustaSeno, zane-marjeao in siromaSoo. Stene imela je vse zafoaele, omet jo bil to pa tern aceloma odpadel, leseni strop bil je Tea trhel. In zdoj zagledal aem jo vso pre-novljeno, okioeano io oialjiano, kakor svetopisem»ko nevesto. PresYitli nsi rladar obvaroval je starodavno atolico bivsih patrijarbov, da ni razpadla, ker Nje-govim traSkom je sedaj vsa pienovljona. Dozidana je bila in prav sloresao posvecena od p&trijarha Popo dae 13. julija 1031 in 845 let poz-neje je ranjki prevzriseni knezonadikof Andrej Gol-mayr tso prenotljeno cerker na novo poavetil doe 13. julija 1876. Kakor 2e omenjeno, bila je ta slavna, v nasih pokrajnah najveca cerker, stoloa cerkev Oglejskih patriarhoT. Leta 1751 je patrijarhat preoeha! in me-aio ujega vtanoviJi sti so dre nadfikofiji, Goriaka in Tidemska. Papei Becad.kt XIV. hotel je spomia imenituoati te cerktre ohraniti in je ai podredil no-beni Ikofiji, ter sodstvo dez njo pridzial nepasredno _ rimski stolici. O^krboYauje te eerkro ixrodeao je bilo opalu blizojega samostana Benedektiuk v Monastera. V Ogleju bili sti dre iupniji; o Lasu pa, o klerem ravno pripoTednjem, zdtu2tli sti Se, in jedina 2upna cerke? Sv. Ivana stala je na mestnem trgu. Bila je pa celoma zanemnrjena, in biti se je bilo, da dan na dan razpadr. Kadi t>»g-t je prvi goriSkt nndskof proail in v Rimu dobil dovoljenje, da se smejo za^asno v stolni cerkri opravtjati inpne cerk-vene svicanosti in opravila. Ta aprememba, akoravoa prepotrebna, Oglej-^anom vendar ni vgajala. Ysaj je njih atolna cerker L njo zgubila svoje pradpravice, ker kot iupna cer-keT podredjena ^ bila goriski nsdskofiji. Pozneje odpravil se je samostan t Monastera in ni bilo vefi infaliranega opata, ki bi bil kolikor toliko spominjal na nekdanjo slavo te cerkre, opravljaje t ujej pon-t i fi k o 1 n o cerkvene slovesuosti. Oglejeani ao opetorano proailt, da bi se na ka-terikoli nacia nonovil od papeia Beuedikta XIV. >i-atanoTljeni spomin na nekdajno slavo te cerkve. Do-segli so Le pred leti, da ima njih vsakokratni aupnik naelor ,arhi preabi ter", ki je tudi edini v nafii nadikofiji, da iraa ta nasloT. PrevzviSeni naS knezo-nadskof Aiojzij doseglt so pa Se vt-3. Podpirali so namrec prosnjo OglejeauoT tako temetjito, da so ar. QL* papei JUeoa XUL daa 20. /ebraarja 1890 ?sa> krataega 2apnika imenoTali Apoatolakim protonotarjem se predprarico, da sme nekaterikrat ˇ leta opravljati cerkveoe slovedaoatt r Skofovski oprari. Oglejeaai io okclieaoi so zo zVljno prieakoTali doe, ko bo no?i preL. p r o 1 a t monsgr. Velesctg prvikrat opravljal pontifikaino sloibo Bozjo. Z ito je bil pa odlocen ravno god st. Mofaora ia For-tunata. Ze aa prodTeCcr vibrato ao aa vebkanskem «Tonika ia pi mesto zastttvo. Na dalee okoli sliSati je bilo ptittkovanje avonov io p-ikanje tapieov, ozna-novaje nenavadao aloVt-siu-t. Poraod pa mestu Tide! si vesete obrazo io sJs»l izraze v |ih je slove^no avooeoje io streljanje vabil.>. Ob daloeoni uri zberrjo se t pre?zviaotti grof Coronint, 2^!ni gUvar, nsuuestni-*ivi«ni svi tovaler, titez W rtischgao, O^ej^k; Japan i vsewi ©bcinskinii sva*>v »!ei, d* spre|tnejo novega prohta v dvnzbi iimogoitt'V lue duho*56int* r c»»rkev. Sla\noatni, dnevu in pomeuit primarea g>vor je imei 6. g, Tomat, ki j» dok»z>ral a ozirom na itvljenje av. niuienikor, kako slat no je Buga prav slniiti. Komtir je raogoce, posob.iu pa roraarji r Graded in Barbano naj nikar no zamudijo to svetiice ubiskati in aa groba sv. iiiuCen ko» »r. Mobjra in sv. Fortanata moliti, da Bog na nja pnproinjo obra-ni Siovenee stanovttne v vers gortrce za fast Bozjo in vuete aa olopianje Njegovth sveti56. Politidni razgled. Dezelno zborske voiitve so skoraj po vseh hronovinah kontfane; sanio na Koroikem se bodo vrSile §e le meseca avgusta, za doienje Avstri-jsko pa niso Se razpisane. Na S o 1 n o g r a S k e m je zraagala v velikem posestvu Lteiibacherjeva, ali kakor jo on zove, narodno — konserva-tivna stranka v zvezi z liberalci prott k a t <> li§ko — kcnscrvativni stranki; ker je Lien-bacher pri volitvah sodcloval z liberalci, tedaj jc itaravno, da bode tudi v zboru L njimi vie-kel na isti strani in tako dobi soinograski de-2elni zbor v prihodujem zasedanji liberal no lice. Bukovinski dez. zbor bode imei, kakor so pokazale rolitve, avtonoraao — kouservativno vecino, ker tain sti se bili pri volitvah dve stranki, avtouomna in konservativna, zjedinili proti liberalni, in sti tudi zraagaii v ve6 okrajili, kakor tudi v velikem posestvn. Kakor smo v zadnji stevilki porocali, je imelo mestno staresinstvo v Pragi vsled nove postave voliti dva zastopnika v dezelni sotskt svet, in steer ednega Ceha in ednega ISemca, kot ce5ki zastopnik je bil predlagan dr. Vladimir Srb, kot nemski pa drzavni poslanec Hein-rich. A komaj so Nemci zvedeliT da hoee mestno staresinstvo, v katerem imajo Ceht veliko ve5ino, voliti za nem§kega zastopnika Hetnriclia, ki je sicer trd Nemec in ceskega jezika niti ne ume, ali ki je pravi Avstrijec in toiiko pesten, da prizna, da biva na Pemskem ztinaj nemskega ie drugi 6eski narod, zato so uemski ztdovski listi in zastopstva neraskih mest in obtin Intro protestovali proti njegovi izvolitvi, in zahtevali, da naj se izvoli kak pravi nemski n a c i j o n a-1 e c. Ta volitev se je vrsila pretekli teden, in voljena sta bila oba omenjena kandidata. Pred volitvijo pa je ceski starestna dr. Milde v imenu svojih somisijenikov dal to le izjavo: „0menili moram se edno zadevo, in ta je necavanu in neosnovano zabavljanje glede ukrepa mestnega stareSinstva o kandidatari nemskega zastopnika v dez. Solski svet, zabavljanje od nemske strani, kakorSno je med olikanimi ljudmi skoraj nemo-goLe. 0 teh napadih nocem daije govorai. Skle-neno je bilo, da se voji za 6eskcga zastopnika prazkega mesta v dez. solski svet dr. Srb in za nemskega zastopnika drz. poslanec Hcinrich, in s tern praiko mesto izvrsuje samo po zakonu njemn zagotovljeno pravo. Nobeden ni opravicen koinu, ako se posluzuje po zakonu mu zagoto-vljene pravice svoje, radi tega 6esa oditati. V zakonu tudi ni nikjer doloLeno, da mora nemski zastopnik mesta Prage v del solskcm svetu biti nemski nacijonalec ali iibcralec. Kar se od njega zahteva, je to, da je poSte-njak, veseak v Solstvu in da je nen?§ke narod-nosti. Poslanec Heinrich zadostuje vsem tern zahtevam in v tern oziru se ma tudi ne odita niLesar. Odita se samo nam, ker ne vol imo po zeljah oncb, kateri se smatrajo za edino opra-vicene zastopnike netnstva na Ceykeni. Kdor je posten Nemec ne strinja se L njimi; v tern oVi ziru se sklicujem na nemsko kooservativno stran-k». S to volitvijo nodemo zaliti nemSkega na-roda iin nemske narodnostt, katero dislamo; da bi pa nam tu kdo veleval, kako moramor jjivrSe^ vati svoja prava, to se — daj Bog — nikoli, ae bode zgodilo. §e edno stvar moram pouda-rjati. Mi tu ne volimo zastopnika narodnosti, ampak zastopnika kraljevega stolnega mesta Prage ; da bi izvolili kakega, ki Pragi ni naklonjen, se od nas vender ne more priSakovati," Po tej izjavi in ko je §e Mladodeh dr. Podlipny ugo-varjal prott Cesko-neuiski spravi sploh, vrsila se je volitev in voljena sta bila omenjena kandidata skoraj soglasno. Alt kar nemski liberalci niso mogli dosedi pred volitvijo, to so doseglt po volitvi; vsled njihovega ropotanja in najbrze tudi vsled prigovarjanja od vladne strani Heinrich mandata ali izvolitve ni sprejel, in treba bode voliti dragega nemskega zastopnika. Iiado-vedni smo, kaj store Cehi. alt se bodo udali zahtevam liberalnih Nemcev ali ne. „Narodni list" v Zadru obsojujc izgrede dalmatinskili visokosolcev na Dunaja, ki so dr. KlaiC-ar ko se jc vracal iz delegacy, na kolod-vora juzne zcleznice, insultiraii, ker se je tetos v delegacijah pohvatno izrekel o sedanji avstrij-ski npravi v Bosni in Hercegovini, Ta list se z dr. Klai&evo izjavo popolnoma vjema, in opo* zarja visokosoke na tridesetletno, uesebidno de-lovanje g. poslanca, ter jim odita nehvale^iost, ko v svoji mladeniski razburjeaostt popolnomu vsc pozabijo, kar je dr. Klaid v tern dasu pri* boril svoji domovini. — Mladina tedaj povsod ednaka. Srbski ministerski predsedmk Gruic je postal vsem srbskim zastopnikom pri inozemskih vladah noto, v bateri omenja v Priltini umor^ jenega srbskega konzula in druge vlade opozorja, da bi one od Turcije zahtevale, da da Srbiji primerno zadoseenje. — Bivauje kralja Milana v Belemgradu je spet ozivelo stranko srbskih naprednjakov. Njihov nekdanji vodja Gara-§ a n t n je tzdal oklic, v katerem pravi, da je veljava drSave razrusena, med tem ko veljava hajdukov in roparjev vidno raste, da so se po-stenje, resnico, plodonosuo delovanju umaknili sleparji, hinavgfiini in korupciji. GaraSanin v tem oklicu izjavlja, da hode njegova stranka spet zjediojena prideti in nadaljevati svoje po-litisko delovanje. — Ni lahko vec mogode, da bi Garasanin se kedaj igral na srbshem svo-jo nekdanjo ubogo. — Novoimcnovani srbski poslanik na dunajskem dvoru je miui-sterstvu avstrijskemu za vnanje zadeve izrodil prosnjo, da bi ono posredovalo pri ogrski vladi, da bi ta spet dovolila vvazanje pres.cev v Av-strijo. Pretekle dneve se je mnogo govorilo o od-stopa bolgarskega kneza, kakor tudi o napadn na bolgarskega ministerskega predsed-nika Stambulova; novodo§la porodila zatrjajejo, da so bile vse one vesti neosnovane in izmts-Ijene. Princ Ferdinand biva sedaj v Karlovih Varih na Pemskem; tarn ga je obiskal njegov brat in drugi sorodniki, in listi trdljo, da njegovi sorodniki zunaj matere silijo na to, da se odpove bolgarskemu prestolu, ker je le malo ait nid upanja, da bi ga kedaj velevlasti priz-nale bolgarskim knezom. Turski sultan se boj da snide z r u s k i m carjem; ta shod ima biti politidnega pome-na, ker se hoceta vladarja pri tej priliki pora-zumeti glede nadina, po katerem bi se dalo re-siti zamotano bolgarsko vprasanje. Gorenje zboroica angleSka je v tretjem I'll- branji sprejela postavni nadrt o odstopu otoka Helgoland in pogodbo, sKlenJeno med Anglijo in Nemfiijo. __ Domaie in razne vesti. Na 6 tedenski odpoditek podal ae je c. kr. okr. glavar, nameatni&tveni svetovalec g. vitez Bosizio. Giavaistvena opravila vodi med tern c. kr. okr. ko- J misar g. Lasciac. Razpust .Pro Fatri-eu. C. kr. ministeratvo za notranje 7. ad eve je z odlokom doe 10. julija t. I. it. 2897 M. J. dolocilo, da se ima na padlagi §. 24 postave 15. novembia 1867 razpnsti druStvo „Pro Patria". Z razpustom droitva prenehajo tudi postavni pogoji za obstanek podruznic; radi tega je c. kr, na-mcatnistvo v Trstu zavkazslo razpustiti vae podrui-nice drufitva ,Pro Patrio" ua Primorskeui in steer: v Tntu, Gradiici-B-umi, 'Mcu (Moufaleoue), Cervinjanu, Korminu, Zagraju, Gorici iti v edenin-dvajaetib krajih po Iafcri. Ta odlok c, kr. naraostnij-itva t Trstu dne 17. t. in. podpisal je mesto c. kr. naniestnika: Reja. ! Vsled nameatnistvenega odloka, da je po vkre-pu c. kr. roinistMtva razpu&cena tudi podruzmca tPro Patria" v Gorici, zaplenila je policija f Bredo 16, t. m. vse puSice, v ktere ao ae uubirali darovi z% „Pro Patri-o*. Ob enem bili soTapecateni vsi spiai pri vodstvu tukajanje podruznice. Zupan iz Pod-gore vdobil Je pa nalog, da je ob 91/, uri zvectr s pecatom zakleuil v navzocoosti dveh komiaarjev 0-troftka vrta v Podgori io pri Sooinem mostu. Razlogi razpusta ata bila posebno dva: prvi, ker drustvo ni botelo 0 prilikl obenega zbor* v Tri-dentu razobeaiti ceaarske zastave, drugi pa, ker ao bili do dan obtfnega zbora telegrafovali v Rim pred-andutktt druStva M Dan to Algbieri*, katoro druStvo, kakor amo bili 0 svojeni casu v B8oel* ze na?nanili, goji protiavBtrtjake tendence. Imenovanja. Ha Primorskem so imenovani natneatniikim koucijiiatom: Artur Wolkenstein Rode-ntgg, If an Bat grot" Sordina do Gocini'i, Ivan Kre-W v\, Freutand, Alb«rl vitez Ptitzer-Roybugg, Emil fetch, Rudolf Lobntayr, dr. I. vjtea Scarpa, baron A1.ton Ceichi > by, Erilo. Imenovani 10 staluim uciteljem: Novak, do* zdaj auplont, na goriiki gimnaziji; Sehi. ,.rzer, auplent v Trstu, n;i realki v Gorici; auplent Sova v Trstu, na gimtiaziji v Polo, suppleot Sobletterer na Duuoju Da gimaazjji prav tam. Na giinuiaziju v Polo Bta premeSoeua tudi gimnazijalna profesorja v Pazinu : Benedetti in Kalberg. Giran. prof. Drexel v Pazinu prido v Trst. Premembe na kranjakib sredujih solah. Professor verouauka c. g. To mo Zupan je dobil mesto na uizji gimnaziji v Ljubijani, gg, profesorja Martin Karlin in Iosip Hub id raesti na n zji gimnaziji v Ljubijani, g. profesor Rutar mesto ua n'zji • gira. v Ljubijani, g. dr. Poiar je premeSCen iz No-Vfg.k Me ata na nizjo gimoazijo „L]ubljini g. Iosip Ieuko z viaje na nizjo g;moazijo v Ljubijani, g. Au- 1 ton Derganc je pndeljen niiji gimnazji v Lijubljani, 1 g. Hcnrik Pirkor je dobil rae§to na realki, goap. I Perusek v Novero Mestu nu-ato oe tukajlnji viiji I gimnaziji, gg. supleuta na ljubljanaki gimnaziji Matoj Suhad in Luka Pint\r ata imenovana za pra/a uiite-lja t Novem Mestu, g. buplcnt Lederhaa v Ljubijani. Princ Wactembsrg, korni poveljnik, si je v sredo in 6etitek ogledal tukajinjo vojaiko posadko. Na tukajSnji driavni gimnaziji koncalo je ] Solako leto 12. m. U6no osobje ateje 2 voditeljem vred 18 rednih piofe^orjev in ufiiteljev. Ucencev je bilo vptaanib zaLethom solskcga leta 422, med letom jih je izatopilo 20 tako, da jib je ostaJo koncera §ol-ekeg.t leta ae 402. Po narodnoati bilo je 179 Sloven* cev, 171 Itaiijanov, 51 Nemcev in 1 Poljak. Po va-peha je bilo 24 odlienjakov, 257 jib je dobilo L 73 II. in 25 HI. red. Iz jedoega pr«>dmeta sine ponav* Ijati po pofiitnicab izpit 17 ucencev, neizpraaanih je ostalo 6. — Pri tako nevgodnem vapohu spominjamo se nehote porotiia pra? te gimnazije leta 1853. Kon-cem tega ieta bilo je 232 ucencev in atcer 131 Slo-teucev, 75 furlauov, 18 Itaiijanov, 8 Nemcev in 1 Hi vat. Po vspeha bilo je 67 odiienjakov in 153 jib je dobiio I. red, 12 jib ni bilo izpraaiuih; padel nibtl nobeden. — VsHuje se nam Se druga prim era. L. 1853 bilo je na gimnaziji sko-raj dve tretjini Slovencev, prav ˇ praviis razraerju vseb pvebivalcev naae poknezece-grofije. a letos jih atejemo le neksj eea jedno tretjino. Radi bi pa ia Solakega izve»>ja tudi pozvedeli Itevilo pravih Itaiijanov, ker v na§i kronovini jih govori se vedno vec furlanskis kakor italijanski. Zrelostne izpite je hotelo delati ta teden 28 oimoSolcev goriike gimnazije. Kakor aliiimo, je bila izpraSevalna knniiajja nenavadno atroga; nekateri u-6enci so oUstopili-in se izpitu kar niso podvrgli, ko ao zapazili, da je od 12 terih, ki so bili izprasani v ponedeljek in torek, le 5 akuSnjo jnestalo. Mladenidi ao bili zarad take atrogosti zelo raEbuijeni, in so v torek v price komisije jeli razgrajati, zato v aredo in eetrtek skugnjo niso bile vec javne, ampak so se , vriile pri aaprtih ilurili. Natanj6cn izid nam ni se por ; polnoma zoan, 0 tern todaj v prihodojem listu. I Jetnik je vskodil in jo popihal v no2i od ao-bote do nedelje iz zapora pri sv. Antonu. Pred trend leti ia je bil vlomil skozi stieho neki Robert Gomi§6ik po domace Rulfon v atanovanje udove D, med tetn lasom ko jo bila p»>bo?,iia goapodinja pri I blagoslovu na Kostnujuviei. Ntii>i-al ai je bil razlicue zlataoinf in sreberuiue. ter tudi jiekaj denarja. Ko ga takrat dokla zapazi, kliLe ta na pomcc; all ko | vzimovifi vidi, da po poti, po ktori je priSel, vbezatt ne more, akoei iz ckna prvega nadatropja na ulieo in jo pobriiu tako naglo mimo, da ga ljudje, kt ao m zbrali na dekclno vpitje prod hiSo, Se dobro ve^ ! deli niso, zakaj ta krik. Potegnil jo je oez mejo na LaSko, kjer se je klatil do'.j oaaa. Nazadujo ga je I zagacila italijanaka pruvica pri neki tatvini. Po pre- I atani kazni dovedli so ga italijanski karabinerii do mejo in ga izrodili i.a^im redarjem. Nasi porotniki m ga nedavoo obsodili radi one tatvino na lent let jade. Akoravaojozevajcn vsenci bivnti, — bil je men-da le poprej trikrat zaprt — zdelo se ma je fender proved kar imt let naenkrar. Zdolbe ei torej v aa-boto ve6ei- zid pri dimniku in apleza po dimo'ku na atrebo. Drugi sojetnik je ropot sli§al in pokliie in-vaje, ki kmalo zapazijo, da jim je ptifiok v§el. Na-stavijo ao na vogle, da bi jim ne mogel po kaki ulici vbeLati. Cuvaj Segala gre, akoravno se je zlivala velika I ploba, vbeznika iskat po strehab. Stakno ga nnzadnjo v nekem podstresji, in ko vidi vbelnik, da nm je za» preiena pot, odskoLi iz precejinje daljavo in viiine v okence uekega strnniSaa, pobri§e jo po stopnicah I ua prosto, pa le za nekaj fiusa. Dva druga cuvaja, ki sta strata na tisti strani, jo vdereta za njim in I ga vjumeta pod KoBtaojevico. I Strela provirofiuje leios posubno pogosto nas* I redo. Nedavno je udanla na Grabovem v mm Ivana Golja in ga uigala, da je pogerel do tul. 8kodo jo I blizo 1000 gld. Hlev je bil *avaroYan, — V iiedeljo I 0. t. m. bila je nevihta po Hobaridskemu Koftu, v Kie-I di je udarila eticla v hilo loaipa Antih- Vubcani ao I precaj na pomoC pritokli in ogenj pogasili, preden I je polvr naatal. Skoda jo fleer tiezmetna, 0 ttnah I je oil, da bi ogenj dalje ne segntl. 1 Vsaboto zv«cer jo vdarila pa v klev I. Medeot- tija v Moii in vbila pitanega vola; Velik hrup po mestu provzroiilo je v torek 100 zensk, ki so popoldne motanje sviloprejskih me-sickov v tovarnt g. Lenassija oatavile. Povod nstraj-kanju" je picla plafia, nenavadno dolgo delo id ne- , zadostna, revna hrana. Povrnile so se pa zopet na | delo, ko ae jim je zagotoviio, da ae jim atanje zboljia. Slovesno blagoslovljenje in polo^itev prve- ' ga kamena pri novej cerkvi v Roeolu v Tratu bode di*e 19. t. m. dan av. Vicenca Pavljanakega ob 8. uri predpoi. Temu svelniku bode nova cerkev tudi poavecena. Napravili so se dotidmi naLrti in proraftin. Cerkev bode stala vkupe 150 tiaoi goldinarjev; zi-dana bode na tri ladije ter bode merila 50 metror doigosti in 25 metrov sirokosti; v njej bode prostora za 3000 oseb. Spredaj bode imela monumentalno procelje. Po tern takem bode pravo umetno delo na-iemu mestii v okrasbo. Dosudaj se je nabralo mile-darov gl. 8804.10 v denarju in 2350 v vrednostnth papirijib. (Edinost.) Za razsodnika naprosili «ti menda angleaka in severo-amerikauska diiavi Rimakega papeia Leona XIII. Zdruzer.e aeverne drzave v Ameriki uameravale ao zabraniti vsera tadijam prisediim z AngleSkega in iz Kandije, ribji lov pri Behringu. Zvezne drifeve, da I imajo to peavco od takrat, kar jim je Busija pre- I pustila neizmrne planjave v Alaaki, AngleJi pa trdijo, I da je tudi moije pri Bebtingu mednarodno. Z lepa si driavi nodeti pogoditi, ker nobena ne mara odsto- piti od svojih reanitSnih ali navideznih pravic. „Naj 10 r e j . r a z s 0 d i p a p e 2"; tako piSejo angleski liati. Slovanski jezik za v Cernogori bivajoce ka-toiidane Antivarake nadskofijo pri slu2bi Bozji dovo-lila je, kakor znano, Rimska stolica. Vsled tega na-tisnile so se masue in druga liturgicne knjige se ci-rilico. Ker rabijo cirilico tudi razkolniki, bal se je nadskof v Antivaru zmeSnjav in je prosil Rimsko sio lieo, da bi se liturgicne knjige tiskale z# katolicane I cdiuo le t glagolitici; sv. Oce je to pnvolil. I Poseben zabavem vlak odrino v nedeljo I 19 t. m. ob 9. uri 22 minut zjutraj z goriSke posta-I je in dojde na Dunaj 20. ob 5. uri 50 min. zjutraj. I Komur denar in cas prepuati, si pri tej priliki lahko j ogleda znamenito dunajsko goapodarsko in gozdarsko I raztavo. Vozojoa je zelo zoi2aqa, Liitki tje ino na- zaj, vcljavni 15 dui, stauejo 23 gld, za drugi, 16 gld. pa za tretji razred. Pristojbmo advokatom doloJSaje poBtava dne 20. maifia 1890. Za vse kronovine, razun Dal-macije, Tirola in Pwdarlb^r8k"gi ao dolofibe prav-nega nrniatra ze nbjavljene in ae ozirajo tudi na potno »tioskc io odda'pnoat kraja. Ta poatava za-bran; zunaprej mairaiktcio buaedikovanje. Novo do-lo8bo volj jo od 15. julija naprej. Nove poStne znamke. Trgovinako miniatr-stvo ubjavilo je dne 9. t. m. dolocbo o novih poStnih znamkah. Zaamke bodo zanaprej drugo barve in dru-gacm! obldu*. Pri znamkab, ki se najbolj rabijo, t, j. po 2, 3, 5 111 10 kr. oatane ieta barva, kakor doz«?aj, drugun ao Imva spremeni. Glede na to, da ae bodo /auupiej pua no posiljatve plafievale se znamkami in nc vec" v gotur;::i. dobimo a 1. aoptembrom 1.1. tudi znamke po 1, 12, 15. 24 in 30 kr. po 1 fl. inpo 2fl. Kolem na §pauakem le se hujio raziaja. V provinciji Valenoija vaaki dsn veC ljudi zboli in od toh jih veliko tudi vmrje. Poroo* ae, da je morilka tu3i in na Portugal:;kcm tirjala avoje zrtve. Iz Rima niSo rtOpiuionott \m 13. c. m., da 10 zboleli za ko-lore v lTod»:idi ob Rudefiem raorju nekateri turSki rouarji. Stralna nevihta ramajala je po GalioiJI, kakor ae poroca \% Lvova 8. t, m. Ravoo najbolj ro-dovitni kraji deiole zadeti ao oajhuje; noareoo ob-cutila bode britko ccla deiela. V okrajih: Zloozow, Cbodorow, Stryi, Zulowozyki, Mieloica 10 Sutatyo jt toca vae poljske piidelke popolnoma vnifiila, ravoo tako tudi v okrajih; Zydarzow, Bobrka, Robatyn io Podbajce. Po drugih okrajih nevihta ni ravno toliko hudo raasajala, pa ja vender pobrala io po petih o-krajih nad polovico poljskih pridelkov, Naihuje Je raziajala nevihta po okrajih, Zydaceow, Rohatyo in Podbajce. Tod an vnioene tudi aenozeti io pafeniki; atraina lakota duka ljudi in iivioo. Bog ao vimili 1 Meieoa julija aneg. Po Solnogralkam in Ti-rolikom zanadel je aneg via gore dne 13 in 14, t, m. Po planinah pogmilo jo viledT mraia veliko iivlno. V Goitinu bil jo v nedeljo snag no on oovelj ua do-bolem. Provii'oiona Ikoda na polju, po laduooinih vi tih in po gojzdoh je ogromna. Povodenj je od nedeljo dne 18. t. tn. aem 01 Tirolikm tako velika, kakorioe vie od 1882 no pom* nijo. Blizo Bolzan-a je voda jez na dveh krajih pro-trgala in planjavo poplavila. V Veroai ao nekateri mestni oddelkt poplavljeni. Velik polar. Ii Carigrada ae porooa dne 12. t, m. V neki zalogi atavbanega lea* v Stambulu zagorelo je. Ogenj se je vnel tudi po bliznjib skia* dilcah iu ke- je pihal tnoean voter, bilo je kmalo v tern pradmestju 900 hil v plamenu. Tudi postal uradniki v Londonu skuSajo a! bvojo mateiijalno atanje zbolj&ati in zato ho6ejo n§trajkatiK; vender ao pismeno zagotovili naooluiku vseh poStnih uradov, da do 21. t. m. ne bodo Ritraj-j kali" ako se uradniki, ki niso v zadrugi, do taoas odpuste. Tri sto piamonoiev glavae poStne pcBtaje so je hkrati vprlo. Na prigovarjanje uradnikov, da bo lord Comptou, ki je prevzel posredovanje med uradniki in glavnim nucelnikom poStnih uradov, tudi z* piamonofie skrbel, opravljvjo tudi ti Se avoj posel; — kohko data, se ne ve. Strelnega prahu ne % diraom ne brez dima za naprej ue pot:ebujerao vec. Ko je razkladal sku- pni vojni miuister Bauer letja v delegaeijah, koliko milijonov da potrebuje za amodnik brez dima, eel, da 1 ga imajo v2e druge drzave in da mi aami zaostati no I amemo, omenil jo 60 to-le: „Mugo6e pa je, da spo* [ drine brezdimni smoduik kaka druga Le bolj koriatna I iznajdba". Ako Bmemo verjeti parizkemn iaaniku „Tempatt, se je ze vresnieiio to prerokovauje. Neki inzenir P a-vei Giffard izumel je puSko, pri kteri ne potro-bi'.jo vec nikakega smodnika. Streljivo mu je neka tekofia zmes, ki so pri streljanju razpuhti v plin, ka-teri kroglo odnese Se z vecjo mocjo, kakor smodnik, in ki ima Se to prednost, da strelec ekoraj ne Cuti sunenja pri streljanju. Pred cevjo, v ktero ae devajo krogle po strani, naptavljena je jekleaa posodica, ki diii 100 gramov take tekode amesi. Vaelej kadar strelec sproii, iztefie edna tretjna grama iste tekotine, kalera hipoma izpuhli in ono silno mod provzro6t. Vsaki strelec noei aeboj v puiki streljiva sa tristo krogelj. I Da bi se le oni milijoni, ktere so dovolile de- legacy e za brezdimni smodnik, ne razkadili poprej, kakor izpuhtijo oui, ki bodo pottebni za plinovo stre -Ijivo. Za „Narodnl Dom I" Menda ni samo naa Slovencev, ampak bolj ali manj eploh Lloveska slabost, da ae marsikatere lepe ideje z veli- kim in obfiim vesaljem poprioiemo ter z novdu- I ieojera w6i eao za ojo delati, ali, ker ia ne da Hi *B5tB r krattem Sam ureani&ti, xa&ie navdnienost, aacae zanhnarije ** idejo peeeti, ker nam t oboe nedoateja one aelrzne vatrejnosti, ki ne odnehe, dokler ni na-sp* 4m*Im. Tako ae godi pri ww tudi ideji „Ha-io4a*L* Doma". Ali ai vredaa, da binaale ˇattajaa aaajawii*. is podporo pri neb Sloveactk ? Ali anna' rftara4ai Hem* napoalcd lattnina Maticc Slovenske, tcrej lafttoina laealovenskega druitva poatati ia njrga letne dohodka v posp ievaaje alorenske literature izdatoo pomnoiitiP la ?#«dar *e jeftaviio tea, ki ia ta »Narodn» Dow" kaj aVtTujejo, srlo *do akrcilo. Da bi pa to aahimanje po tsera ne nebalo, ampak •a od eaaa do *ata prebnjelo, aa ta akrbeti je glaant namaa ^rijartkwno draitru", ki je tako rekofi ekaekntivbi orgaa droit** .ffero^ni &*»¦. Po knji-iicak a aaatakaaii je oabralo po krajearijh In deseti-eah ae ekeraj oVaet tfeocakw. Ali aannaanje aa ta knjiike je ekora papoleoaa ocbalo. Zveato evojemu aetata, ketero fa jataie&o v ojcgorcm imenn, po m»j-aftlit pa ytogettatDaft irtfkak aabrati talika avote, iaamlilo ai ja nakaj novaca. Hofelo je aamrefi ta inajhne irtriee prikUniU aa aakatarn taakdenje po* tretana olikaaia aavtdaib 8Jo?eaee?, tar take od-preti trajaa fir dohodkoa aa .Narodoi Doai*. Droit** ja aamreo takole eodite: Ako dai prijntetju ali aaapea tiaiiaico, ako mu naxneaia kak veec! dogodek, aa pr. §tojo aarokb all poroko, ako mu piamo ptaei In te taa to agodi aa taken papirja, ki je okraien, aa ¦ kekiai nwnograiaotn ali •tako roiic» ali kako ooeko »li*wo braa poaMoa, ampak a aaamettjeia, ki prHJa, da — udejainje* Irtev aa akupne oarodue na-sttat, ia ki vrbu tcga kite aedao podobioo katereg* ianied tlamih Sloveaoav, ki re j»h a ponoaom in a h?eM&'jetfo aporainjauao, paten ima getovo taka vi-xitniea, tako aaananilo, uk !iat aa aatelaega Slovenca ia paaabta pomea in peeebae Tredaeat, katere iiavad* ai papir aa more imeti, ker to ao potent tako re-koS ridaa snameaja rodoljobja med naai. Ta idaja, katero ao aa podoben nnSin naii brn-tje debt ia da?ao t korbt ,Utired»f Mntice SkoKske" ureaaitili, paprijalo aa je „Kr*jcarsk<> Dru&tvo", kt ima po iapremenjeaih urojib p»*Tilib zdaj tudi pravico tiikotine t aroj namen ixdaf ali, ter jo data podobice itlrih tlavnih SloveoecT, Vodnika, Pieieraa, Slom5eka in Blaiweiaa v raitiSoih okvirih io raxli6oi velikoati, t jadoi ali dvab banrah natianhi na vizitnioe, naioa* nune kartona, liata in zavitke aa pUmi. Podobe ao kraioo itdelano, tiak in papir je od prve tvrdka v tej •troki ? AvjtrMi in tako ainaiao biti prapriaani, da podaino Slofe&vt&ni eleganten „n a r o il n i p a p i r% katerega bodo gototo prav veseli. ftodi traem rodoljnbom priporoLeno, da zacuejo adaj potnemati naiih bratov na aeveru 3ego, ter mod eeboj si le od sKra;oarskega DruStva," izdaoe tmtniee in naznamla in piama poliljati. Yizitnioa pa bi ae dale Se o maraikateri drogi prilik; rabiti, nego se adaj naTadao rabijo. Kako lepa je u« pr. na CeSkem raziirjeaa navada, da dragim in aaaluiaim pokojuikom na krsto polagajo, veoce, lire ia enake stTari, leata-Tljene ia lamih takih viaitnic, na katere ao prijatelji, ananci in Laatitelji zapisali avoje ime poleg kakega primernega reka ali versa, ali pa tudi vencem med liate vtikajo take rizitnice; gotovo posnemanja vredna narada! STaananilni kartoni pa bodo tudi naroduim druitTom lahko aluiili t ojin namene, r naznaoila, vabila, prograrae, plesne rede i. t. d. Tai ti papirji bodo res nekoliko drazji od navadnih, pa gotcro bodo rodoljubom tako ugajali, da bodo prav radi nezoatna Jrtvice poiagali na irtreuik nNarodnega Doma". V kratkem bode po caaoikih se uatanfiueje r&zglasilo, po kaki ceni, in po katerih trgovcih ae bode ta „a u-rodni papiru prodajal. Odbor „Krajearskega Draftva". Schwarze, weisse und farbige Seidell-Damaste Tfin if ! JA bi9 fl-7-75 p- Moter 09 ben- und ttaokweise porto- and zollfrvi das F*trik-Dep5t 6. Henaeaera; (K. a. K. Bof. lief.) Ziirick. Muster umgehend. Briefe ko-aten 10 kr. Porto. OZNANILO. Dne 22. t. m. podam ae iz Gorke v Ko-barid, kjer ostanem do 29. t. m. Slavnemuob-dinstvo se priporoaam, da da o tej priliki svoje slikf po meni narediti. Fotografiral bi na zeljo si. obcinstvo tudi poslopja in pokrajiue. MARE6A, foto§raf v Gorici. PaQjt fegi faiw ipaflJMt 8 finM pwte I HuUt Slahaaja snknr t &wld, Urn IM ti-17- priporoca ae Tljudno pri visofcd eastiti da* hov&ini t aapravo cerkveaiii po§od in oiodja najuovejae nblike, kot: monstrane, kelihOV itd. ltd. po najniiji eeni. Stare reLt popravi, t<>r jib Y ognji po-zlati in posrcbri. X*. blagovoljoo vptaSanje raduvuljno odgovarja. fai^i fep to i;mi,a3 a ytei p^t! C. kr. priv. zavarovaloo druitvo ,l?striis^i FeiiKs ia DdmH" ustanovljcno leta I860, Naznnnja slavnemu obdinstvo da spre-I jema zavaiovaoja prcti toil. Glavni /astop v Goriei Nunska ulica htv. 3. V oamih osmih lotih po tznajdhi na Ktotine prizaanj pridobila ai jc : Rih. Gaertocr-jeva tekoda fran-coska likavna mast za devlje. V eni minuti sretijo se tcvlji ____ kot zrcalo, ne da bi jib krta5il. Pcmastejo ae Sevlji samo a to niastjo in t «remit kit poBtanejo in ostaueio tudi crni in avetlt s«j za 8 dai. Mokrota jej niC ne §kodir da ta mast zabrani cclb, da ae iSevlji tako lahko n<» premo5ijo. Priporoca se poaebno vele6. duhovifiini, p. n. oficirjem, oskrb* tiikom, logarjem in sploh VHokemu. Pri c. id kr. vo-jakib je 2e davuo t navadi. — Tudi konjska oprava Listi se lepo s tem mazilora. Foailja se proato post.: 2 akl. za 1.30, 6 akl. za 3 io 12fkVaa'480. KemiSoa tovama RIH. GAGRTNER, c. in kr. vojoi cskerbovalec, Wien, Giselastrusae 4. Prodaja ae pri ve<5ih kupcib, usnjarjih ia fievljarjih. T Gorici ima zaiogo: EMiLIO GENTILI, Via Sigoori. «=S mm MM VINSEEIH SADNB STISKM,ra najnoTejae aeatave pray pripravne in za 200/0 bolj mocne kot drage. NA DERlAVN! SADNI RAZSTAVI NA DUNAJU moaeca oktobra 1888 knt uaj- boljSe spozoane in a Pervim daritom obdarovane. M LIN L za grozdje in sadje izgotovljajo in ptodajaje Pt. Hayfahrt et Co. Pabriken laqdwirtbacbaftli-I cber u. Weinbau-Maacbinen-I Eiaengiesaerei und Dampf-1 bammerwerk Dnnaj II, Frankfurt a. M. u. Berlin W. KATALOGr in uaako pojaauilo na znhtevanje gratis in franko. — Sposobni zastopniki se iicejo ter dobro plafiajo. — »»i+* *** <^< i-ivy ;jH hv f $++*** „ITnio catholica" * vzajemni zavod za zavarovanje ikod na Ditnaji, I, Bft«ken*trasge 14. koacet^ovan vales nlaUtaraka aaratfbt z dacM 28. februvarlja 1889. Zavod zavaruje: Premakljlvo la RaaramaMlive premeiaajt protl T ikod! po poiaru, atrell la ekepfozljl — za taka za- \ VRrovnnja jnmfjo Holidtvrno prvi vxajeinni zararo- V--i vatni zuvodi, kuteri so b\m\ rnzdelilnega drnfilta vznjflrrinih zavarovalnio. Vnlotl zveze z v/ajeronimi zarorovalnimi zHvodi zauiore „UNI0U isararovaoja r HAJveii vrednosti uklepati in daje na podUf i te ivesa *vojim KavarovflfKcin najvefjo varnogt. V»akolatni prcbitefc razdoltl ve. !>od« mod zaraiovance, Zavod vpoljal jo tudi novo, doilej ho no po-snato »ir«ko xavarovanja, iiamroe: Zavarevanja oerkvenlh xvanov protl praiomu ali razpoku. V to »troko *pnlaje one skode, katora ni«o im«!o rcvttlni Htn>ki rabijo so vsi preCaatiti corkreni preditojniki tudi poeredujo rnvod prt prvih Tzajaainih ata-varovalnicah riTawnnji u iif!j»ji in prcti Biigcto- i Vprasanja gledfe zavarovanj blagovolijo noj * ae podpisanemu glavnemu zastopu ali pa okrajnim gospodom zusropotkom dopoiiljuti. ZagtopniStva po doieli oddajnmo zaupniin o-aebam, katere ne naj pismeno ali uttno pri podpi-sanom glarnem zaatopu oglas&. Za Gorico imenovan je gospod M. Koraid na3im zastopoikom. Trat, meseca julija 18W. ikf&i nikf nroda M2 ClfflWU" r Ml za Prlmortka ia Oalaaoijo. MATKO MANDIC. >» ^>»»4^<'i^ M< 41< A<\U^?*«>1 k^S^^S^^^( lAKQ zyii^B uene )^^^^^^J- Goppag & Skert 5^ Siavna Zaloga ^ r^ * fe SemeniSkfl ulice 12. jL i^kT^a^^a^^^aTA^dl uui&iSr in papirja r fc Na Tratniku 14. J| Wa h» ArSTHlKU 1*. JJ| Priporc6a slavaemn obcinstva svojo pomnozeao zaiogo uraduega, listonega, tiskarskega in zavojuega papirja. Najveca zbirka vradnih, sol skill, risalnih in slikarskih potrebscin. Mnogobrojna zbirka inasnih in molttvenih knjig. » IflT Trgovcem in prekupcem Se poseben odbitek ^H bl^^^«3HMH8feJ8g( TQ6XA potrezba )*3H*^S*g«&g*ia Udajatalj is tufjgowmi «eduk: M. KOJBSIC. — flilarijmskA tjakarna v GoricL