LETO XXI. — številka 78 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jisenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časo-' pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO cnriAl.ISTICNE ZVEZE PELOVN ■ ■____ ______ ———— KRANJ, sobota — 5, 10. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Pred 25 leti v Kočevju Te dni mineva 25 let, odkar jc slovenski narod, zatiran, a ne zatrt, tlačen, a ne podjarmljen, prvič dobil svoj parlament. Vlada iz ljudstva in za ljudstvo je predstavljala uresničenje davnih sanj, tisočletnih Zdravstveno zavarovanje na sestanku sindikalnih predstavnikov Gorenjske --—m. prizadevanj i ljudi, da hi postali hodni, - " naših svo- , enakopravni drugim narodom, da bi sami odločali o svoji usodi. In ker se je to dogajalo sredi vojne vihre, ko sta bili postavljeni na kocko ne samo svoboda, ampak tudi obstoj ljudstva, celo obstoj vsakega posameznika, je stvar še toliko bolj pomembna. 572 poslancev, izvoljenih na svobodnih volitvah, ki so od 1. do 3. oktobra 1943 zasedali v Kočevju, je iz svoje srede izvolilo 120 članov plenuma Osvobodilne fronte in s tem svetu . Pokazalo, da je OF ne sa-j '*no vseljudsko osvobodil-' no gibanje, temveč tudi edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda. Naši ljudje so že takrat nedvoumno izpričali, da mora b»ti vsako ljudstvo, pa če ie v primerjavi z drugimi še tako majhno, samostojno in neodvisno. Dosegli so torej tisto, kar si v današnjem svetu mnogi mali narodi morajo šele priboriti. Sle po svobodi ni mogoče pregaziti, proti njej so tank in topovi brez moči. To Je veljalo za nas in to velja danes za Vietnam-ee, za Cehe in Slovake. Kočevski zbor Je spričo tega za Slovence eden od temeljnih kamnov na poti v svobodo. V četrtek, 3. oktobra, so se na povabilo koordinacijskega odbora za pripravo volitev v skupščino KZSZ Gorenjske pri občinskem sindikalnem svetu Kranj sestali predstavniki sindikalnih organizacij večjih gospodarskih organizacij Gorenjske. Namen sestanka je bil predvsem informirati . te predstavnike o Tudi tržiški komunisti za predlog, da naj bo predsednik Tito ponovno predsednik ZKJ »Prepričan sem, da izražam željo vseh tržiških komunistov, ko predlagam, da tudi i mi podpremo predlog, da naj bo tovariš Tito ponovno izvoljen za predsednika zveze komunistov Jugoslavije«, je dejal predsednik delovnega ' predsedstva tretje seje občin- J sk konference ZKS v Tjžiču Štefan Brezavšček. Tržiški komunisti so na seji poslušali najprej poročilo o delu centralnega komiteja ZKS med petim in šestim kongresom, nato so razpravljali o idejnopolitičnem izobraževanju in o nalogah komunistov v tržiški občini ob razpisu referenduma za ureditev šolskih prostorov v občini. Na koncu pa so se še odločili, da bosta tržiške komuniste na slovenskem in zveznem kongresu ZK zastopala Janez Bedina in Stane Mešič. problematiki zdravstvenega zavarovanja ter o stanju sklada zdravstvenega zavarovanja v osmih letošnjih mesecih. O problemih zdravstvenega zavarovanja je govoril direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kranju in zvezni poslanec Edgar Vončina. Poudaril je dva problema, s katerima se ukvarja naše socialno zavarovanje. Na eni strani se pojavljajo težave ! pokojninskem zavarovanju, na drug: strani pa se pojavljajo problemi, ki nastopajo v zvezi s sistemom zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je omenil linam no stanje sklada zdavstvenega zavarovanja, ki bo po sedanjih predvidevanjih tudi letošnji konec leta dokončal z izgubo kakih dve sto milijonov dinarjev. Izguba bo nastala predvsem zaradi nepričakovanega porasta porabe zdravil in pa izplačila nadomestil za bolezni j nad trideset dni. Oboje pa kaže na to, da je na škodi ' spet zavarovanec; slabša se j splošno zdravstveno stanje zavarovancev ter omejuje j pravice v zdravstvenem varstvu. Sedanje stanje še ne ka-' že rešitve iz začaranega kroga. Konec leta se tako zavarovancu spet obeta plačevanje izrednega prispevka za socialno zavarovanje. L. M. vam je za jesen pripravila V SVOJIH ODDELKIH: % ženski % moški % krojaško — bazarski % kozmetika, igrače in fotomaterial % manufaktura 0 konfekcija 4 torbice, glasbila, plastika 0 dojenček bogato izbiro izdelkov domačih tovarn in blaga iz uvoza Blagovnica K R A N J § Za obisk se priporoča § KOKRA - BLAGOVNICA KRANJ fiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmmi.....iniiiiiiiiiiiiiiniiMiiimiiiHiiiiiiiniiuiHiiiniiinnim.hi.niiHm Posojila za kmete V jeseniški občini bodo kmetom borcem razdelili 10 milijonov S din kot brez- . obrestno posojilo za popravilo stanovanj oziroma gospodarskih poslopij. 5 milijonov S din je dal upravni odbor stanovanjskega sklada pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, 5 milijonov pa občinska skupščina. Občinski odbor ZZB NOV je že zbral podatke o kmetih, ki bi potrebovali posojilo. Posojilo je zaprosilo 6 kme- tov v znesku 11,5 milijonov 5 din. Ker je zaprošeni znesek večji od razpoložljivih sredstev za posojilo, bo posebna komisija obiskala vse kmete, ki so vložili prošnjo za kredit, da bi tako dobili točne podatke o resničnih potrebah posameznih kmetov borcev. Na občinskem odboru ZZB pravijo, da bo vseh 6 kmetov dobilo posojilo. Kmetje bodo brezobrestni kredit vrnili v petih letih. J. Vidic M......MTTT"- ——MMW»»»—t Oktobra bo rdeči križ razdeljeval oblačila .._ ' i D««™" u nhlnrilih hod> Okoli dvajset ton oblačil, ki jih je rdeči križ zbral v junijski akciji, je sedaj v skladiščih lepo sortirano in njb«. obletnici Kočevskega zbora Je Gorenjski muzej KranJ v g^Jl tklll vidlino sli Jrteravil razstavo fotografskih reprodukci dokumentov I« zase bolnišnici za duševno bolne v Begunjah. 11 Pomoč v oblačilih bodo dobili res vsi tisti, ki zaradi premajhnih dohodkov lahko kupijo le najnujnejše, za obleko pa navadno zmanjka denarja. To so predvsem starejši ljudje brez pokojnine s skromno socialno podporo, družine s socialno ogroženimi otroci, družine alkoholikov in podobno. Pri tem razdeljevanju pomoči je potrebno tudi to, da so oblačila in obutev bolj primerna za nošnje pri nas kot pa je bilo podobno blago, ki ga je rdeči križ. razdeljeval pred leti, ko jc še prihajala pomoč od mednarodnega rdečega križa. Akcije zbiranja oblačil /.>■> do tudi v naslednjih letih, saj rdeči križ meni, da je to ena najbolj učinkovitih pomoči socialno ogroženim pra. bivulcem. L. M. ^97316 Kamniški komunisti premalo pozorni do mladih V torek popoldne so se člani občinske konference ZKS Kamnik zbrali na četrti seji in obravnavali oceno političnega položaja in aktualne naloge ZK, razpravljali o tezah za statut ZKS in o osnutku poročila o delu CK ZKS med petim in šestim kongresom, na koncu pa so še poslušali poročila predsednikov komisij občinske konference ZKS. V svojem uvodnem izvajanju o političnem položaju in o aktualnih nalogah komunistov se je sekretar komiteja občinske konference ZK Kamnik Jože šteh najprej dotaknil dogodkov na češkoslovaškem in poudaril, da so redki dogodki, ki so bili deležni takšne pozornosti kot ravno napad na CSSR. Ko je Jože šteh govoril o najnovejših napadih Sovjetske zveze in drugih držav članic varšavskega sporazuma na našo državo, je poudaril, da se je dokončno podrla utvara, da je SZ prva dežela socializma. »V današnjem neuravnovešenem političnem položaju v svetu lahko tudi mi veliko prispevamo za mir, s tem, da se povezujemo z vsemi naprednimi silami v svetu.« čeprav so udeleženci četrte seje občinske konference ZKS v Kamniku pretežni del razprav posvetili sprejemanju mladih v zvezo komunistov, pa so vendarle poudarili, da so vsi naši ljudje, zlasti pa še komunisti, v zadnjih dneh pokazali visoko stopnjo enotnosti, zrelosti in razgledanosti. KOMUNISTI PODCENJUJEJO MLADINO Omenili smo, da so kamniški komunisti dobršen del svojih razprav posvetili sprejemanju mladih v zvezo komunistov. Vendar niso ostali samo pri ugotovitvah, da je premalo mladih v ZK, temveč so kritično priznali, da nimajo pravega odnosa do mladih, /e samo dejstvo, da so letos sprejeli v zvezo komunistov V Kamniku le 20 novih članov, pove dovolj. Vzroki za to so, kot rečeno, v nepravem odnosu do hotenj mladih. Nekdo je celo v razpravi dejal, da mnogi komunisti preveč podcenjujoče gledajo na mladino. In kot so nadalje ugotovili udeleženci občinske konference ZK v Kamniku, je še vse preveč prisotno načelno govorjenje, premalo pa je stikov z mladimi. Več diskutantov je ugotavljalo, da morajo komunisti s svojo aktivnostjo privabiti nove člane, kajti le tako bodo mladim, ki bi želeli postati člani ZK, doka- zali, da na partijskih sestankih ni le besedičenja, temveč so tudi dejanja. Skratka, iz vsega tega se sam po sebi ponuja sklep, da bodo morali kamniški komunisti, pa čeprav so o sprejemanju mladih razpravljali skoraj na vsaki seji konference, posvetiti razpoloženju mladih več aktivnosti. Ta pozornost pa se ne sme omejiti zgolj na načelno pritrje- vanje, temveč je treba z dejanji mlade usmeriti v to, da bodo lahko s svojo mladostno zagnanostjo pomagali reševati konkretna vprašanja. In če se ne motim, večina mladih, ki jih danes sprejemamo v zvezo komunistov, ob svojem vstopu poudarja, da si žele konkretnih nalog, žele si dela, ne pa praznih, leporečnih besed. V. Guček Mladinska konferenca strokovnih šol ŽIC Jesenice V dvorani kina Radio na Jesenicah je bila v sredo popoldne letna mladinska konferenca, ki se je je udeležilo okoli 500 učencev in učenk poklicne industrijske ter tehnične srednje šole. Potem ko je v uvodnem referatu nanizal dosedanji predsednik v dokaj neprimerni obliki nekaj problemov mladinske organizacije in s tem učencev šol in mu je nanje odgovoril oz. jih pojasnil ravnatelj šole, se je razvila, sicer vnaprej pripravljena, vendar dobra razprava. V njej so govorili posamezniki o delu, uspehih in neuspehih posameznih krožkov in predvsem o težavah, s katerimi se morajo boriti. Z dokaj revolucionarnim zanosom so predlagali zboljšanje teh dejavnosti, prosili in hkrati zahtevali pomoč. V razpravo so posegli tudi predstavnik občinske mladinske organizacije, predstavnik ZMS in sekretar ZKS občine Jesenice. Vsi so pozdravili nakazane smernice za bo- doče delo šolske mladinske organizacije in podčrtali nujnost tesnejšega sodelovanja učencev s člani profesorskega zbora in ravnateljem šol. Pred zaključkom konference so seznanili navzoče o masovnem vključevanju mladine v zvezo komunistov širom po državi in sprejeli sklep izvesti med učenci zadnjih letnikov poklicne kot tehnične srednje šole akcijo za včla-njenje v zvezo komunistov. Po izvolitvi nove predsednice so sprejeli tudi sklep, da se dosedanji komite mladinske organizacije preimenuje v predsedstvo konference zveze mladine 2IC. Revolucionarni zanos mladine, pokazan na tokratni mladinski konferenci, daje upanje, da bo mladinska organizacija na poklicnih šolah železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah v bodoče v resnici prispevala k boljšemu odnosu do učenja in obenem do vzgajanja mladine. P. Ulaga Priprave na občne zbore sindikalnih organizacij Občinski sindikalni svet na Jesenicah, katerega predsedstvo je delalo že nekaj časa na pripravah za občne zbore sindikalnih organizacij na področju jeseniške občine, je izdal v zadnjih Informacijah, občasnem glasilu sveta, prispevek pod naslovom Občni zbori sindikalnih organizacij in naloga sindikata. S tem sestavkom so seznanili vse sindikalne organizacije o vsebini občnih zborov, o organizacijski in kadrovski pripravi le-teh. Za predsednike in tajnike pa so sklicali posvete, in to ločeno za sindikalne organizacije družbenih služb, za sindikalne organizacije storitvenih dejavnosti in za sindikalne organizacije industrije, gradbeništva ter prometa in zvez. Na posvetih so obravnavali priprave na občne zbore, ki bodo predvidoma zaključeni še pred koncem leta. Na teh posvetih poudarjajo posebno važnost na izbiro novih predsednikov in novih članov i/vršnih odborov. Mnenja so, da naj bi bili izvoljeni v omenjene organe sposobni ljudje, ki s svojim delom, znanjem, ugledom in zagretostjo v dovoljni meri prispevajo k uveljavljanju samoupravljanja m izvajanju reforme. Računajo, da bodo letošnji občni zbori glede na temeljite priprave in tudi glede na sklepe VI. kongresa ZSJ boljši od dosedanjih in bodo predstavljali prelomnico v delovanju sindikalnih organizacij. P. Ulaga GLASBILA GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst HERGETH KLAGENFURT — CELOVEC Burggasse 23 Kako je s stanovanji za borce na Jesenicah? Res se čudno sliši, da niti 23 let po vojni nismo uredili s stanovanji za borce NOV. Morda je tu ali tam nekdo res kar dvakrat dobil stanovanje (prvič za sebe, drugič za sina ali hčer), toda takih primerov je malo. Ce želimo o problemu razpravljati, potem se moramo seznaniti z dejanskim stanjem. Tega so se dobro zavedali na Jesenicah. Zato je občinski odbor ZZB NOV Jesenice letos prek tiska in lokalnega radia objavil razglas, naj se prijavijo vsi borci, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Na razglas se je prijavilo 35 borcev, ki so še v delovnem razmerju in 25 upokojencev borcev. Le-ti prosijo za zidavo nove hiše, za dograditev ali adaptacijo posojilo v skupnem znesku 105 mi- lijonov S din. Ker občinski odbor ZZB NOV nima denarja za posojilo, je celotno zadevo s spiskom prosilce* odstopil v reševanje glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije v Ljubljani. O bčinski odbor je zbral tudi podatke o borcih, M prosijo za dodelitev stanovanja. V občini je brez delavcev Železarne še vedno 37 borcev, ki iščejo stanovanje. Pri občinski skupščini j? ustanovljena posebna komisl" ja, ki bo pregledala dejanske potrebe in sestavila Pn' oritetno listo prosilcev, P° kateri se bodo delila stanova; nja. Seveda bo komisija tudi pregledala, če kdo na ta račun že prej ni dobil stanovanja-Težko je reči, kdaj bomo končno zbrisali to vprašanj3 z dnevnega reda. J. Vidic TURISTIČNO PROMETNEGA PODJETJA RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA GREINA . KRANJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO -vodje delovne enote servis avtobusov in tovornih avtomobilov Kandidati za sprejem morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: a) strojna fakulteta in 3 leta prakse na vodilnih delih servisnih obratov; b) strojna fakulteta I. stopnje in 5 let prakse na vodstvenih delih servisnih obratov; c) strojni tehnik in 7 let prakse na vodstvenih delih servisnih obratov. Razpisni rok je 15 dni po objavi razpisa v časopisu. Do zaključka tega roka naj kandidati P°.s' ljejo svoje prošnje na naslov: razpisna komisij3 delavskega sveta turistično prometnega podjetja »Creina« Kranj, Trg revolucije 4. Stanovanje za razpisano prosto delovno mesto m zagotovljeno. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o litvi osebnih dohodkov. d* Poskusno delo traja 2 meseca. RAZPISNA KOMISIJ Pri vsaki enoti GORENJSKE kreditne banke Je u s n h mesec žrebanje NAVADNIH HRANILNIH VLOG W poraatejo za 100.— NO Mesečno dobi IO •rečnih Izžrebancev \ ROČNE URE DARWIL z*m****** ******* *r s***^ SOBOTA - 5. oktobra 1968 GLAS * 3 STRAN veleblagovnica MlBrMB Iftibljana NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO- NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOV kozmetika HELENA RUBINSTEIN blagovnica škof j a loka Prisilna uprava v podjetju v< IBBBBOBP ■ ■ ■ ■ ■ B i s t ■ K B K C to K ■■■■■■■k Na četrtkovi seji obeh zborov občinske skupščine v Kranju je bila na dnevnem redu razprava o poročilu komisije za družbeni nadzor o Poslovanju podjetja Vodovod Kranj v letu 1967 in v prvi polovici letos. Ker je bilo v kranjski javnosti v zadnjem času precej govora o podjetju Vodovod, menimo, da smo bralcem dolžni podrobnejše Pojasnilo o nekaterih dogodkih in vprašanjih. © Poglejmo, zakaj je občinska skupščina dala nalogo komisiji za družbeni nadzor, da pregleda razmere v Vodovodu? 11. julija letos je občinska skupščina razpravljala o poročilu o delu na področju komunalnih dejavnosti v prvem četrtletju 1968 in o možnostih za integracijo določe-nm komunalnih služb. S poročiilom je bila občinska skupščina seznanjena med drugim tudi z gospodarskimi rezultati podjetja Vodovod 2£» leto 1967. V razpravi na tej seji je °uo poudarjeno, da delitev uohodka za leto 1967 zbuja Vvorn o pravilnosti gospodarenja z vodarino. V kolektivu s,° bili namreč izplačani nesorazmerno visoki regresi za popuste, hkrati pa je' služba Qružbenega knjigovodstva Prav takrat kontrolirala poslovanje. Ker je kontrola še J[aJala (zavlekla se je zaradi "Urejenosti v knjigovodstvu Podjetja) je skupščina sprega naslednja sklepa: . j 7" ^Prejme se poročilo o °cl.u na področju komunalnih jeiavnosti v I. četrtletju 1968 jj' možnosti za /.družitev llkemh koimmaln krati je samoupravnim or-j not" komunalnega podjet-Ja Vodovod in komunalnega *ervisa priporočila, da začno Pripravami za združitev. ,~~ V drugem sklepu pa je ^upščina dala nalogo komi-J^1 za družbeni nadzor, da P? vkončanem delu komisije 'uzbe družbenega knjigovod- do-služb. siva prevzame enoten material, ki se nanaša na podjetje Vodovod, ga uskladi z že sprejetimi sklepi in predloži skupščini. © Kaj je v podjetju Vodovod ugotovila komisija službe družb-nega knjigovodstva? Zaključni račun podjetja za leto 1967 ni bil sestavljen tako kot določajo predpisi. Nepravilnosti so terjale, da je bilo treba predloženi zaključna račun močno popraviti. Zaradi nepravilnosti je bil pregled za določen čas (do sestave novega zaključnega računa oziroma odprave nepravilnosti) prekinjen. Hkrati pa je bil na enem izmed sestankov v aprilu sprejet sklep, da naj podjetje za vodjo knjigovodske službe zaposli strokovno sposobnega uslužbenca. Ko je služba družbenega knjigovodstva julija in avgusta letos ponovno pregledovala zaključni račun, je ugotovila neurejenost osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe in virov osnovnih sredstev (predvsem kreditov za osnovna sredstva). Hkrati je ugotovila nepravilnosti na področju terjatev iz sredstev skupne porabe, materialnih stroškov ter pri izračunu prometnega davka. Nepravilno pa je bila prikazana tudi realizacija in ugotovljen dohodek ter njegova razdelitev. Najbolj zanimivi sta ugotovitvi o realizaciji in izračunu dohodka. Komisija SDK je ugotovila, da je do nepravilnega prikaza dohodka prišlo zaradi nepravilno prikazane realizacije. V podjetju so namreč nekatera dela dvakrat knjižili kol dohodek in le enkrat kot izdatek. Tako je preveč prikazani dohodek za loto 1967 znašal okrog 78 milijonov starih dinarjev. Do podobne napake* v podjetju pa je prišlo tudi v prvem polletju letos, pri čemer pa gre za znesek 2,6 milijona starih dinarjev. Prav to pa je imelo za po- sledico, da je podjetje letos izplačalo iz sklada skupne porabe za regrese delavcev, nagrade, za stanovanje v bloku, za posojila delavcem za stanovanja in nekaj drugih izdatkov prek 16 milijonov starih dinarjev. Po pregledanem zaključnem računu pa podjetje za ta izplačila nima kritja, saj je za vse sklade odstalo le nekaj nad 2,6 milijona starih dinarjev. Komisija je tudi ugotovila, da je podjetje posameznim delavcem izplačevalo visoke zneske za nadurno delo. Tako je računovodja v šestih mesecih letos razen rednih osebnih dohodkov (1,1 milijona starih dinarjev) dobil še 623 tisoč starih dinarjev za nadurno delo ih 200 tisoč starih dinarjev regresa za dopust. © Kaj meni komisija za družbeni nadzor? Po končanem delu komisije SDK je njene ugotovitve takoj začela preučevati komisija za družbeni nadzor. Ugotovila je, da so ugotovitve SDK pravilne. Pri presojanju ugotovitev pa je izhajala predvsem iz 12. in 55. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. 12. člen določa: Pri določanju osnov in meril za delitev dohodka mora ravnati gospodarska organizacija s skrbjo dobrega gospodarja. 55. člen pa določa: Gospodarska organizacija ne sme rabiti sredstev skupne porabe za povečanje osebnih dohodkov delavcev. Komisija je upoštevala predvsem načelo dobrega gospodarjenja. Ko je raziskovala vzroke, je ugotovila, da so le-ti v slabi organizaciji določenih služb v podjetju (računovodski in tehnični sektor) in v poslovanju podjetja v preteklosti. Pokazalo se je, po mnenju komisije, da so bili samoupravni organi, ko so odločali o razdeljevanju dohodka, premalo odporni do teženj, ki so bile v podjetju včasih žive. Prav tako so bili premalo poučeni o načelu dobrega gospodarjenja. Komisija je to trditev podkrepila s tem, da samoupravni in upravni oziroma vodstveni organi ne bi sicer mogl; pristati na tako delitev dohodka in osebnega dohodka. Skratka ob podrobnem preučevanju pojava je komisija ugotovila oziroma menila, da so za nepravilne knjižbe in Izplačila osebnega dohodka (v obliki regresov in nadur) odgovorne strokovne služba in vodstveni organi v podjetju. Komisija je odločno menila, da so izplačila regresov in nadurnega dela (ob neurejenem poslovanju in evidenci) neupravičena. Takšno poročilo in hkrati predlog sklepov kcmisi;e za družbeni nadzor je bilo potem posredovano odbornikom na četrtkvi seji skupščine. Predstavnika podjetja Vodovod (predsednik delavskega sveta in direktor) sta takoj na začetku razprave pojasnila, da samoupravni in upravni oziroma vodstveni organi niso vedeli za nepravilnosti pri prikazovanju dohodka. Menili so, da so bili s podatki strokovne službe v podjetju zavedeni. Prav zaradi tega, da je tudi prišlo do takšnega sklepanja o regresih itd. Povedala sta tudi, da so samoupravni organi v podjetju tudi že ukrepali, da bodo te nepravilnosti odpravljene. Tako so sklenili, da preveč izplačani dohodki po menijo akontacijo na osebne dohodke v prihodnje. Drugače povedano, regresi in nadure se bodo upoštevali v izplačevanju rednih osebnih dohodkov v prihodnjih me-escih. Ker pa je bil eden od predlogov komisije za družbeni nadzor tudi, da se v podjetju Vodovod uvede prisilna uprava, sta predstavnika podjetja Vodovod menila, da ni pogojev in razlogov za iakšen sklop. Menila sta, da bi samoupravni in vodstveni organi podjetja do konca leta lahko odpravili vse nepravilnosti. Po daljši razpravi so odborniki obeh zborov občinske skupščine glasovali o dveh predlogih sklepov. Med razpravo so se namreč izoblikovali naslednji predlogi: © Občinska skupščina terja od samoupravnih organov, da takoj izdelajo sanacijski program, v katerem je treba predvideti povrnitev preveč izplačanih sredstev za nadure in regrese ter vztrajati na povrnilvi škode, ki bo nastala zaradi gospodarskih blagovnica škoffa toka prestopkov. Delavski svet mora o tej zahtevi poročati občinski skupščini v dveh mesecih. © Delavski svet naj takoj začne disciplinski postopek zoper odgovorne delavce podjetja, ki so povzročili nezakonito uporabo družbenih sredstev in ki morajo povrniti nastalo škodo. © Delavski svet terja, da odgovorne osebe, ki so povzročile nastalo stanje, takoj podajo ostavko na svoj položaj v podjetju ter samoupravnim organom omogočijo rešiti nastali položaj. — Ce delavski svet gornjih zahtev ne bo uresničil, bo občinska skupščina ponovno začela postopek v smislu predlogov komisije za družbeni nadzor. Odborniki obeh zborov teh predlogov niso sprejeli, marveč so s 34 glasovi ZA, 12 PROTI in 5 vzdržanimi glasovi sprejeli naslednje predloge komisije za družbeni nadzor: © Samoupravnim organom podjetja Vodovod se sporoči, da skupščina občine Kranj ocenjuje njihovo delo glede gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot skrajno neprimerno in neodgovorno, ki ni v skladu z načeli dobrega gospodarjenja in jim zaradi ža v preteklosti ugotovljenih enakih in. podobnih nepravilnosti izreka nezaupanje. © Občinska skupščina naj izda odločbo o prisilni upravi nad komunalnim podjetjem Vodovod Kranj za dobo 1. leta © Prisilni upravitelj mora izdelati sanacijski program, v katerem je treba predvideti povrnitev preveč izplačanih sredstev za nadure in regrese ter vztrajati na povrnitvi škode, ki bo nastala zaradi gospodarskih prestopkov. © Pirisilni upravitelj mora začeti disciplinski postopek zoper odgovorne delavce podjetja, ki so pcvzročdi nezakonito uporabo družbenih sredstev in ki morajo povrniti nastalo škodo. © Z občinsko skupščino Ljubljana-šiška naj se sklene pogodba o gospodarjenju z vodovodnim omrežjem v Medvodah, ki je v upravljanju komunalnega podjetja Vodovod Kranj. Razen teh predlogov komisije pa so odborniki sprejeli še naslednji predlog, ki se je izoblikoval v razpravi: © Občinska skupščina naj začne postopek za spremembo oziroma dopolnitev zakona o komunalnih organizacijah. A. žalar V jeseniški občini Pič!o odmerjena sredstva za Ljudsko tehniko Organizacije, društva, klubi in šolski krožki Ljudske tehnike v jeseniški občini se dobro in v polni meri zavedajo svojih nalog in obvez. -Vse organizacije, ki so vključene v aktivno in prizadevno delo občinskega sveta Ljudske tehnike, imajo nalogo, da posredujejo mladini in delovnim ljudem najboljše in najkoristnejše sodobne, moderne oblike tehnike in znanosti. Zato vlagajo precejšnja sredstva v strokovnotehnično izobraževanje in šolanje prebivalcev od Rateč do Žirovnice. Ljubitelji znanosti in tehnike so prisluhnili željam in potrebam šolske in delavske mladine, ki kaže izredno zanimanje in ljubezen do klasičnih in sodobnih, modernih zvrsti tehnike in znanosti. Izreden delovni polet nekaterih pa na žalost nikakor ne more premostiti nastalih slabosti in težav, ki groze uničiti strokovnotehnično izobraževanje in šolanje mladine in delovnih ljudi v naši komuni. Sredstva, ki jih s skopo roko dobiva občinski svet ljudske tehnike, so neznatna, razen tega pa še iz leta v leto manjša. V takih razmerah številne organizacije, društva, klubi in šolski krožki težko opravljajo svoj program. Pičlo odmerjena sredstva za strokovnotehnično izobraževanje in šolanje delovnih ljudi in kmečke, šolske in delavske mladine nikakor ne zadoščajo za izvajanje minimalnega, kaj šele za razširjeni kvalitetni program pri vzgajanju mladih proizvajalcev, ki morajo biti seznanje- Problemi preddvorskih pionirjev 26. obletnico ustanovitve pionirske organizacije so pred-dvorski pionirji svečano proslavili. Lepo je bilo videti resne obraze članov delovnega predsedstva, ki so vodili ves potek praznovanja dneva pionirjev. Vodja pionirske organizacije in dosedanji predsednik sta pozdravila prisotno učiteljstvo in pionirje. Vsem zbranim pionirjem je bilo zelo žal, da niso mogli v svoji sredi pozdraviti niti enega vabljenega predstavnika krajevnih družbenih organizacij in delovnih kolektivov. Prepričani smo bili, da družba ceni njihovo delo in se zanima za njihove probleme. Razočaranje je bilo veliko. Ali bi moglo potem še učiteljstvo pustiti pionirje na cedilu, da jim ne bi nudilo želene pomoči, kljub temu da za finansiranje te dejavnosti še vedno ni denarja?! Vsa prizadevanja, da bi pritegnili k delu v pionirsko organizacijo sodelavce, so b:la v takih razmerah razumljivo brezuspešna. Po vsem tem ni čudno, da so pionirji z aplavzom nagradili besede predsednika PO, ki se je zbranemu učiteljstvu in vodstvu šole zahvalil za dragoceno pomoč pri delu pionirskih razrednih skupnosti in svobodnih dejavnosti na šoli. Iz poročila o delu pionirske organizacije je bilo razvidno, da je bila dejavnost preddvorskih pionirjev v preteklem šolskem letu zelo bogata in uspešna. Iz delovnih načrtov pionirskih razrednih skupnosti, ki so jih samostojno povedali ali pa prebrali predsedniki, je bilo razvidno, da so pionirji lanskim dejavnostim dodali še eno zelo važno točko — ureditev šolske okolice. Res je žalosten pogled na prostor okoli šole. Kjer bi imeli pionirji radi zelenice, okrasne rastline, sadno drevje, vrtne rastline, so kupi ilovnate zemlje, blato, luže. Zato so se odločili, da bodo pomagali urediti šolsko okolico. Toda za zemeljska dela bi bilo potrebno precej denarja, katerega bo šola skušala dobiti, da bi bili učenci v šoli in v PO deležni res vsestranske vzgoje za življenje. Da postajajo pionirji samostojnejši, so dokazali na sestankih odbora pionirskega odreda na sestankih pionirskih razrednih skupnost; in na pionirski konferenci. Družba jih ne bi smela razočarati v njihovem pričakovanju! Razumevanje in podpora družbenih činiteljev bi rodilo bogate sadove na področju vzgoje in izobraževanja preddvorskih šolarjev. Naj ne bodo ponovno razočarani! Naj nadaljujejo zastavljeno delo s še veČJO vnemo, naj doživljajo še večje uspehe! Tako bodo boiie pripravljeni za življenje, ki jih čaka po končanem šolanju, tako bodo tudi v poznejšem življenju samostojni, delavni in uspešni samoupravljava. Zaupajmo jim, da se bodo res odlikovali v znanju, v kulturnim obnašanju, v spoštovanju starosti, odkrivanju in občudovanju naravnih lepot ožje in širše domovine, se je učili ljubili in če treh- tudi braniti. Ob branju dobrih knjig, v interesnih krožkih .n nvi delu v PO pa sc bodo naučili kulturne porabe prostega časa! V. Poljanšek ni z modernimi dosežki in pridobitvami doma in v svetu. Mlad tehniki, ki kažejo izredno prizadevnost in navdušenje za tehnično izobraževanje, niti ne morejo razviti svoje aktivnosti v vrstah letalskih m brodarskih modelarjev, niti ne kot ljubitelji filmske, črno bele ali barvne umetniške in dokumentarne fotografije ali elektroradio tehnike, kaj šele da bi razvili jadralno, padalsko in motorno letalsko tehniko, astronavtiko ali raketno. V tem pogledu je na Jesenicah v zadnjih letih že veliko zamujenega in so nas mnogo manj razvite komune daleč prehitele. Zamujeno pa bo le težko nadoknaditi, če se stvari v najkrajšem času ne bodo obrnile na bolje. U. Župančič Vila bloki v Radovljici SGP Gorenjka je te dni v Radovljici začelo zidati dva vila bloka. V vsakem bo 30 stanovanj in 15 garaž. Bloke zidajo za občinsko skupščino, kjer so v zadnjih letih zgrajeni tudi drugi stanovanjski bloki. Stanovanjsko podjetje Radovljica je letos že oddalo blok s 27 stanovanji, v kate- rega so se vselili delavci iz Verige, Almire, obč. skupščine, pet stanovanj so zasedli borci, šest občanov pa je stanovanja odkupilo. Decembra bo zgrajen drugi novi blok, v katerem bo 25 stanovanj. Nekatera podjetja so že rezervirala stanovanja za svoje delavce, nekaj stanovanj pa je še prostih. J. Vidic fiBCBEBBBBBB ■■■■■■■CBiilllilliilOitillllBBIBitlBIiliitlii'ltiliNIl JJ J J'J« JJiKi'' B?liailllt«ll>llkIIVflS^IIIVlVf]llIllilBlllDQ3EIJ[lliJIIIIll) •VlinllI»uai lezarni, v HC Moste, sodelovali pa bodo tudi pri gradnji novega odcepa ceste v Mostah. Kovinar in Železarna sta podpisala poslovno pogodbo o sodelovanju. Železarna e tudi pomagala prebroditi začetne težave. Uspeh je očiten, če vedno kritiziramo vodilne osebe za neuspeh v podjetju, potem moramo (in to z veseljem) zapisati, da je za pravilno usmeritev in uspeh Kovinarja zaslužno vodilno osebje, samoupravni organi in celoten kolektiv. J. Vidic V nekaj stavkih s.J^^NJ — V mestni hiši v Gorenjskem muzeju je odprta n na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-j-" tn°z8°dovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši so razstav-sta"^ • iižnc ilustracije založbe Mladinska knjiga. V baročni Part r?vcarjevi ul 43 je v I. nadstropju na ogled razstava ižanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava adovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov sSi™ tIIt rnuzej, v galeriji iste hiše pa dokumentarna raz-1 .va zb°r odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. — Ga- ijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ln od 17. do 19. ure. RADOVLJICA — člani smučarskega kluba v Radovljici s ostovoljnim delom pripravljajo smučišča na Goški planini. t p0dji° delat vsako nedeljo dopoldne. n- ^r^E — Odkar imajo v Lescah nov dom družbenih orga-UUi JC *U ZC^° živahna kulturno-prosvetna in družbenopo- 'ena dejavnost. V domu imajo vaje godbeniki in člani . rugih sekcij Svobode. Tu so tudi pogosti sestanki volivcev , .razmh organizacij. Vsak prvi torek pa prirede tudi šahov-SKl brzoturnir. V stavbi je tudi bife. B. B. CERKLJE — Avto-moto društvo v Cerkljah, gasilci in drugi 'Pravijajo to nedeljo popoldan veliko parado v počastitev * jMcvnega praznika. Parada se bo vila od gostilne Kepic vorjah, skozi Cerklje v vas Vesco, kjer bo tudi zaključno Praznovanje. Tu bodo tudi izročili namenu 60.000-litrski bazen, so ga deloma zgradili s prostovoljnim delom. m SENTURšKA GORA — V nedeljo, 6. oktobra, bo na ob-°e,u Šenturške gore pod Krvavcem letošnje republiško tek-Ovanje pionirjev v orientaciji. V sodelovanju z mladinskim sekoni planinskega društva Kranj ga organizira mladinska oniisija P1"' Planinski zvezi Slovenije. Tekmovalci bodo za- • * 1 v Poženiku pri Cerkljah, cilj pa bo pri osnovi šoli na ^uurski gori. GORA — Prebivalci genturške gore in okoli-... .krajev bodo v nedeljo. 6: oktobra, zaključili praznovanje ^.ICvnega praznika s slovesnostjo pred Dobovškovo hišo v tj• i^vU V nseJie Vna. vredno upirati, , prej vse rešile zvesde. . . . fcaPitali-Danes obstajajo dolo- stičniV d7SUto4 krogi, ki je v nj jja da se astrolog a kega širi. Po P^f"^.: danes Po. lista Liberation je ^ stala astrologija P j strija s svojimi metodami. Mnogi ^oroSk0pe sopisi objavljajo po ki jih ljudje r^ebiraio in klicev pazljivo v naj). resno verjamejo sani besedi. V ZDA okrog t* )kr objavlja horoskop ■ štirideset »UU««* .^.^ kancev jih vsak " Itaofc Prodajalne k«*** časov so polne asi ^ spisov. Nekateri , ^ izhajajo v nakladi ^ milijona natisov. y Zj)^ sebnih šol PriPra.V"10^. Ti »diplomirane asv 0i kar »po dva kraja ubirali« proti Britofu. In š enckaj naj zapišem! Kakor že veste, imajo za šaljivega vaškega patrona na Lužah žabo, na Beli pa fižol. Leta 1920 je bila na Bell pri Kaštruncu oheot. Nevesta ;e bila iz Luž. Ko je minilo prvo kosilo, je rekel Kosmatov Peter: »Sit sem. če bi pa imeli pečene žabe, bi pa še jedel.« — »Jaz bi pa rad fižol,« pravi nevestin brat. Komaj je bil to povedal, je že skakala po mizi zelena žabica, ki jo je Peter spustil iz škatlice (to je imel spravljeno v žepu). Ob velikem pitju in smehu se je hiša takoj spraznila; šli so na pod plesat, žaba pa je ostala sama v hiši. Če-bi bilo to v gos'ilni, bi jo Peter moral gotovo od-kuriti. Jera Pičman, Eritof Če bi vsako sadje tako rodilo... Ta teden se je pri nas v uredništvu oglasil Jože Pokoren iz Stražišča pri Kranju. Pokazal nam je dve hruški. Bolj majhni sta bili in ne posebno pravilne oblike. To še ne bi bilo nič posebnega, če ne b» bili hruški že drugi plod hruškovega drevesa v letošnjem letu. Narava se sicer večkrat tako poigra, da drevo v enem letu drugič vzcvete, vendar sadu ni. Jože Pokoren že osem let goji na svojem vrtu hruške trorodnice. Pred leti je dobil lz drevesnice v Džurževcu drevesca hrušk trorodnic. čeprav so sadike že cvetele, ko jih je sadil na svojem vrtu, so ven- dar še isto leto obrodile in nato še enkrat. Hruška začne cveteti že aprila. Julija pa rodi velike sočne plodove, ki so tako težki, da je treba prav vsako vejo podpreti. Takoj nato hruška spet cveti, drugi plod pa je zrel septembra. Jože Pokoren pravi, da najbrž zaradi podnebja hruška ne rodi trikrat tako kot v drevesnici, kjer so jo vzgojili. Vendar je tudi tam tretji sadež istega leta zakrnel — sadje ni pečkasto. Zaradi dvakratne oziroma trikratne letine v istem letu so hruške bolj pritlikave, zdrže pa le nekaj let. L. M. Aspirin in plešavost »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii- Križanka št. 54 Vsakdo, ki iz potrebe ali pa iz navade požira aspirine, tvega, da bo poslal popolnoma plešast. Doslej jc veljalo mnenje, da je plešavost povezana z nekaterimi neugotovljivimi boleznimi. Dva zdravnika s pensilvanske univerze v ZDA pa trdita, da lahko plešavost povežemo z navado jemanja tablet proti glavobolu. Pri pregledu plešavih ljudi sta ugotovila, da jih devet desetin jemlje tablete. Ko so to prenehali, so jim lasje spet pričeli rasti. Predzgodovinski konj V gornjem toku reke Indir-ke v severni Sibiriji so rudarji odkrili popolnoma ohranjenega predzgodovinskega konja. V posebni embalaži so žival prepeljali v Jakutsk, kjer so strokovnjaki ugotovili njegovo starost. Konj je ležal v zemlji 20.000 do 30.000 let. 1 4 2 3 5 6 8 9 10 11 12 13 Vi ■ 16 n 19 I 20 21 22 23 2t> 2» 30 »1 32 aillllllllllllllllllllSMIIIIIlIllIlHIIIIlItlllllllllllllllllllllMIlllllllllIlllllllllIllllllllllllIIIIIIlllHIIIIIIIlI) VODORAVNO: 1. pred letom umrli slovenski slikar alpskih pejsažov iz Kamnika (Maks), 7. malopridnež, zvitež, 12. srbski narodni junak iz bitke na Kosovu, ki je zabodel turškega sultana Murata (Miloš), 13. roman Louisa Adamiča, kjer opisuje rojstno deželo, 14. oseba iz znanega romana Dobri vojak švejk, 15. gorsko letovišče v Romuniji ob jugoslovanski meji pri Vršču, 16. grški bog ljubezni, 17. ameriški tehnik izumitelj brzojava (Samuel), 1791—1872), 18. duša umrlih po verovanju starih Slovanov, 19. pritok Amurja na vzhodu Sibirije, 20. osebni zaimek, 23. ime Amundsenovega zrakoplova, s katerim je poletel na Severni tečaj, tudi uradni naziv Norveške, 25. drobna proizvodnja, 26. nuja, kriza, 28. za vse sposobni ljudje, 29. komična oseba iz opere Prodana nevesta, 30. ustvarjalen, 31. španski izraz za ravan v Južni Ameriki, 32. pripomoček za hojo nesposobnih. NAVPIČNO: 1. kraj na Krasu med Gorico in Trstom, 2. mesna jed, 3. kraj na Gorenjskem s staro elektrarno, 4. kratica za Elektro gospodarska skupnost Slovenije, 5. podoba, 6. naš in srbski soglasnik, 7. škoda, napaka, 8. drugo ime za janež, 9. mesto v Avstriji, kjer so se uprli slov. fantje 17. peš-polka 1.1918, 10. stara utežna mera (1282 gramov), 11. zgodovinsko mestece v Dalmaciji, 15. svojilni zaimek, 17. zloženka, ki pomeni velik, v matematiki milijon, 19. srednji del očesa, 21. zadruga v stari Rusiji, 22. naslovna oseba romana danskega pisatelja Nexoja Andeisena, 24. tablete proti visokemu krvnemu pritisku, 25. kraj, kjer voda zemljo odira, 26. kratica za »sklon«, 27. pritok reke Mahanadi v Indiji, ki se beliva v Bengalski zaliv, 28. starorimski pozdrav, 30. kratici predsednika zvezne gospodarske zbornice. Miha Klinar: Mesta, »te i ln razcestja Dom0yUia III. DEL »Kakor ukaže jO, gOJ spod P^e^v^i_ubogljlv. Kadorna, privezan k ograj , :a . ->isnePQ -------- ----------!-g09P°?S^ 01 zasih zaporom, zvedavo opazuje Morda sam v svoji, ponižanja . -M1 no urejenim dUši ~c<.]!e_nikoli.videl. ponižanje, ki ga približuje P^J, SLUsodi! Privo^ tole ga »Da mi svinjarije ne spustiš vsjj vr^ Poveljnik že tika, kakor da ne vidi v njem več sP£ ^pjjjfc cesarju zveste- ga podložnika, marveč navadne*^. ^PtItU(nn<:^ka, kakršen je davno nekoč moral biti tisti P v l^/lo, g • »V latrino, kajpak, razume ^ p^ej^^ povelj nik!« »Daj, stopi že, saj nisi iz^f fi^'L^ko .^"^ove bes ?sede Kragulja naravnost voda, ki mu pade na tilniik mrzla ostra sekira, to ledeno sekiro vode, pod na .. . kože. »Prekleti Kadorna!« f^jS hz v vežo po čeber. »Na dež bi te moral ce «p k* se Zenem jn /eljavo *ov. 2 kat< katero f tr^rat Prekolne čim, da bi mi vrnili vel££/frfJjV. % ne bom mogel storiti ničesar za ^^Ij^ in ,Vse skupaj posvinjaiš in mi nakoplješ P0^ vrhu! tole tlako po »Bo, bo, gospod povelj(ofi?^, »Kaj bi, saj po nalivu. In zaradi koga i Z~ ste jih poslali v ta P^klejL^> J6-*^1 Vse "ebeške aspod povelji"'* 0cy ^ ^ "j^ tam zunaj!« aj si pod strehj> .... Wt ***j ur poUkajo zaradi koga? JJMj, s^ a starca. »Vi device z vsemi angele i pld na-puščem natoči nebeško ga J' -l^^hota, zadovoli ^ika, le redkokdaj upo- nad sočnostjo vojaškega j rahljal. »Kakor ukažejo, gospod i« .-Ijnik i^-^J^-iS?!^??!?1^« bo cek legel, mu Kragulj zavida, kaK & ^M, . ■ ko ga CaRa ^ »In da je v pol uri P'1831^11^!« ^ »Poribana, gospod povelj«* gtofi^.i^ \ Pok^m povcl 1<> čutil ponižujoča tlaka, zave btral^p3l K^^'^o^r?v -že prej in bi že zdavnaj t*J '"l" sP«nca ne jemalo sproti pričakovanje, ^ f f%iJcJ1 ,Vrn''li in pri- i peljali ujete. Pohvalo bo seV rav mu bilo treba drugega, kakor da je mignil z jezikom in poslal žan-darje na tisto kmetijo. Tudi tem se razen po tem prekletem nalivu ni bilo treba preveč mučiti, saj so bili dezerter j i kakor v misnici. »Da, kakor v misnici,« se Kragulja loteva stara pobitost. Baj &c zavoda, da je tole ribanje novo ponižanje, v katero ga je poveljnik povaljal, kakor ga jc že zadnjič, ko mu ni dovolil, da bi onima dvema dezerterjema, ki sta kriva nesreče njegovih' tsinov, pripeljal vsaj nekaj zaušnic, ali kakor so ga povaljali na okrajnem glavarstvu in sodišču. Taka je torej povelj nik« va hvaležnost! Namesto da bi mu izplačal nagrado, razpisano na glavo vsakega dezerterja, ali mu jo vsaj obljubil, da mu jo bodo izplačali, ko jih bodo pripeljali, ga pošlje ribat kakor kakega rekruta. ' Ves Breginjski pa tudi Kobariški kot vse dol do Tolmina in gor do Bovca bi se mu režal in mu privoščil »nagrado«, ki jo je prejel za 6vojo zvestobo cesarju in cesarski očetnjavi. — Našel si, kar si iskal, — bi se mu posmehovali, ga privoščlji-vo opravljali in ga zagrmadili s sramoto, iz katere bi se nikoli več ne izkopal, kaj šele, da bi dosegel staro veljavo, ki mu, če je še pravični bog v nebesih, še vedno pripada in ki mu jo bo morala tudi oblast vrniti. Zato mora pogoltniti tudi to ponižanje, saj se ne ponižuje pred ljudmi, ki bi jih rad presegal in se jim maščeval za vse, kar so mu zadnje mesece storili, marveč pred poveljnikom, ki se mu ne sme še bolj zameriti, kakor se mu je zameril zaradi Kadornove nesnage, in ki ga mora s svojo ubogljivostjo zopet pridobiti. Ljudje, ki so se s pomočjo oblasti hoteli dvigniti nad svoje okolje, so se pred ljudmi, ki so oblast, poniževali še z vse drugačnimi svinjarijami, da jim je oblast naklonila vsaj drobtinico ali samo prahec oblasti, nato pa so že poskrbeli sami, da je ta prahec postal gora, s katerim so vladali in delili usodo svojemu okolju. Tako je! Tudi on si bo vnovič postavil goro, s katero bo pritisnil Borjano in Borjance zopet pod svoje vznožje Zato je treba potrpeti in si vnovič pridobiti vsaj drobec poveljnikove naklonjenosti. Poribal bo to pisarno, ki najbrž že odkar je bil pod nov, ni videla ne vode ne krtače. Čista bo, da bi morala biti zadovoljna z njegovim ribanjem celo tista prekleta hauptmannica, ki se je lahko spominja samo s preklinjanjem. Samo da bi mu šlo ribanje hitreje od rok, kakor mu gre in da bi lahko močneje pritisnil krtačo. Vsaj napol tako kakor v časih ko je bil še mlad in vojak. Ne, ne! Ne bo šlo' Star je Žile na sencih mu vedno bolj nabre-kajo. Kakor da se zaletavajoč prerivajo skoznje igle in potujejo od srca do senc in od senc skozi vse telo zopet do srca, ki utripa divje in vedno bolj boleče, da ga obhaja čudna slabost. Vse v njem postaja čudno težko in . razbolelo, a še zdaleč ne tako, kakor so težke in boleče njegove misli, da ne bo gotov prej. preden se bodo vrnili žandarji z dezerter j i in mlajšo Uršičevo. In prav tega se boji, da bi ga videla tako ponižanega kakor kakega psa oa tleh poveljnikove pisarne Nje ne bodo ustrelili kakor bodo dezerterje, ki bodo sramoto njegovega ponižanja nesli v grob, In ko jo bodo nekoč izpustili, bo razkričala povsod, kako je ribal umazani žandarski pod. »Samo lega me, bog, obvaruj!« Toda tudi bog se je kakor zadnje mesece že večkrat naveličal biti Kraguljev služabnik, čeprav mu je skoro vse življenje bil. Tudi sedaj ga noče slišati, saj je pravkar nastal v veži hrup. »Žandarji so se vrnili,« ugane Kragulj in nemočen obstane na kolenih in dlaneh, sklonjen nad krtačo. In v taki pasji drži naj ga najde Uršičeva najmlajša? »Ne, ne,« bi se rad dvignil, a nima moči. Res, tudi bog ga je zapustil, se zgrozi, otrpel od sramote. In že je slišati korake. »Hej, stari,« se oglasi s praga tuj glas Vodja zasede je, ki ga je poslal poveljnik po Kragulja, da bi odvezal psa. »Ne čepi kakor pes! Poribal boš kasneje! Daj, daj! In odvezi mrcino, da bomo lahko spravili dva od tvojih dezerterjev na varno!« »Dva?« zamrmra Kragulj, ko mu mokri žandar pomaea kvišku. »Dva? Samo dva? Bili so vendar trije!« »Bolje dva, kakor noben!« »Toda Uršičev je med njimi?« »Podvizaj se, ali pa nam bosta ušla še tadva!« »Dajte, dajte!« ga iz veže priganja tudi poveljnik. »Vaš leviatan nas ne pusti v zapor.« »Kadorna, ne leviatan,« se skuša Kragulj nasmehniti poveljniku, obenem pa v poltemi, kjer se gnetejo do kože premočeni orožniki išče Uršičevo in dezerterja, da bi videl, če je Uršičev med njima. Toda veža je v poltemi. »Odvežite že generala!« ga priganja poveljnik. »Ne renči, Kadorna/; miri psa. »Gospod poveljnik je dober gospod! Najin prijatelj je.« poudari glasno, da bi ga vsi slišali, posebno Uršičev dezerter in Uršičeva, a ga vzdrami stokanje v poltemi za njegovim hrbtom. Zato pridrži psa za ovratnico in se obrne za stokom dokler v temi ne zagleda obris zvezanega človeka med dvema žandarjema, a za njim še enega, prav tako zastraženega. Zaradi psa in polteme ju ne more videti v obraz, a ve, da sta ujeta dezerterja. »Tu sta barabi! Veleizdajalca! O, tudi tretjega bodo prijeli!« Toda stokanje je še glasnejše, kakor da bi se rado spremenilo v besede, a se ne more. »Kar stokaj! Boš že nehal pred puškami!« »Ooo . . ooo . « ne moreta dezerterja do besede; slišati je samo nekakšno goltanjc, kakor da ju nekdo davi »Le golči, dokler ti ne zadrgnejo zanke ali pa ti odklestijo de-zertersko glavo « »Oooo . . ooooče, ali .. . ali . . .« Oče? Ali ni to glas . . »Midva sva oče! Nisva hotela! Ali . . « »Neee! Neee . ne,« se Kragulj zgrabi' za srce., postave v polmraku se razblinjaj' samo svoja sinova vidi v "črni megli, potem pa še to rreglo preseka slepeč blisk in ugasne v temo. Te teme ne sinov ne poveljnika ne orožnikov ne svela pa za Kiagulja ni več. Istra med včeraj in jutri 25 let svobode in preseljevanj Pred dobrimi petindvajsetimi leti — 25. s.-ptembra 1913 — je v Pazinu, v srcu Istre, pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Istro enoglasno sklenil, da se Istra priključi k Jugoslaviji. V soboto in nedeljo, 28. in 29. scptembia, je bila v Pazinu proslava v počastitev tega jubileja. Ob tej priložnosti bomo v Glasu objavili nekaj reportaž o tem našem največjem polotoku, ki je jezikovno in nacionalno sila razgiban in ki je v letih po vojni doživel hiter gospodarski in politični preporod, ki pa skriva v sebi še vrsto protislovij in ki se še vedno bori s precejšnjimi težavami. Zapisi o Istri Jelijo prikazati Istro kot celoto, ne le njen ozek obalni ras, ki je našim ljudem kolikor toliko znan. Za istrski polotok nasploh smemo zapisati, da ni več siromašen kot nekdaj, ko se jc kot celota izvlekel Lz živo-tarjenja in siromaštva, da mu je pri vsem tem razvoju naša družba materialno veliko pomagala, da pa njegove potencialne materialne možnosti še zdaleč niso dovolj iz-izkoriščene. Uspehi, s katerimi se Istra danes lahko ponaša, so še vo.inoj>olov čni. Ko človek potuje po Istri, se pogovarja z ljudmi, gleda počitniški vrvež na obali in zapuščene hiše v notranjosti, ko se vozi po lepih asfaltiranih cestah ob morju in po slabih makadamskih poteh po dolini Mirne, se kar ne more znebiti vtisa, da vsa Istra živi v glavnem ob obali, da pa je notranjost skoraj prazna. Istra se zdi popotniku kot stara srednjeveška trdnjava z zatohlimi, debelimi zidovi, v katerih je ostalo le nekaj oskrbnikov, da čistijo ozke uliee in obdelujejo razdrobljene njivice po gričkih, vsi drugi pa so odšli ven, na sonce, na prostost, k morju, kamor jim prinašajo denar domači in inozemski turisti. Takšna podoba Istre je žalostna. Žalostna toliko bolj, ko človek vidi in srečuje v notranjosti Istre ljudi, ki tam kljub vsemu še vztrajajo, ki govorijo in dokazujejo, da ima tudi ta del Istre velike mt/.ncišii za razvoj, tudi za turizem. Zaradi takih ljudi kaže, da bo tudi notranja Istra počasi le szet zaživela. Bo. Mora. Na vsakem koraku je to opaziti, čeprav bo preteklo precej več vode po Mirni in drugih istrskih rekah dotlej, dokler se bedo ljudje tod spet naselili, kolikor pa jo je v letih, ko so ljudje bežali k obali. Istra med včeraj in jutri je Istra na velikem razpotju. Kljub temu pa so že doseženi taki rezultati, da po uradnih podatkih nobene od istrskih občin, v katerih živi okrog 180.000 ljudi, ne štejejo več med nerazvite občine Hrvatske. Samo v zadnih desetih letih se je narodni dohodek povečal gotovo za trikrat. Poprečno sta dohodek na prebivalca in odstotek zaposlenega prebivalstva večja v Istri kot na Hrvatskem. Dohodek na vsakega prebivalca je bil v Istri leta 1961 za 2,5 odstotka, v letu 1966 pa že za 6,6 odstotka večji kot na Hrvatskem. Poprečno dela v Istri še vedno 33% ljudi v kmetijstvu, vendar so se industrija, turizem, gradbeništvo in trgovina v času po priključitvi k Jugoslaviji zelo hitro razvijali. V industriji dela zdaj že 17% vsega prebivalstva. V zadnjih petih letih se je industrijska proiz- te*«'* vodnja povečala za več kot 32 %, vrednost osnovnih sredstev v družbenem sektorju pa je večja za 3,2 %. Posebno hitro pa se je seveda razvijalo turistično gospodarstvo. V času od leta 1961 do 1967 se je število ležišč v komercialnih turističnih objektih povečalo za okrog 3,5-krat, od 4886 na več kot 16.000. To je ogromen razvoj. Istra danes lahko sprejme naenkrat 60.000 gčstov. V teh šestih lelih se jc turistični promet povečal za trikrat. Ti podatki so poprečje, veljajo za Istro kot celoto, vemo pa, da v notranjosti v turističnem pogledu napredka skoraj ni bilo. Nasprotno: podatek, da v obalnem pasu danes živi tri četrtine Istra-nov, najbolj jasno pove, kakšno je trenutno stanje. Potem, ko se je v Istri pred približno petnajstimi leti začel proces stabilizacije in postopnega povečevanja števila prebivalstva (po osvoboditvi Istre je odšlo s polotoka okrog 70.000 ljudi, v glavnem tistih, ki so se sem priselili med obema vojnama. V Istro pa se je v tem času tudi priselilo okrog 40.000 ljudi!), se je pred nekaj leti pojavil nov val migracije — preseljevanje k obali. Notranjost je namreč gospodarsko sorazmerno počasi napredovala ali celo stagnirala, obalni pas je zacvetel — in ljudje so odšli tja, kjer_je bil kos • kruha večji. Iz notranjosti so šli k morju, kjer turistično in drugo gospodarstvo nudijo boljše možnosti za zaposlitev, predvsem pa boljše možnosti za hitrejši dvig življenjskega standarda. To jc izvor novih j protislovij in novih oblik neenakopravnosti med samimi Istrani. Andrej Triler W f Spomenik, ki v vasi Livade ob Mirni priča o žrvah, ki so padle za svobodno Istro. Taki spomeniki so v vseh krajih v Istri. — Foto A. T. UČINEK PECI 5000 kcal/h PORABA OLJA 0,24—0,64 kg/h OGREVA PROSTOR do 90 m3 učinek PECI 7500 kcal/h PORABA OLJA 0,2—0,96 kg/h OGREVA PROSTOR do 150 nr* VELEBLAGOVNICA LJUBLJANA Tomšičeva 2 prosta delovna mesta za BLAGOVNICO V ŠKOFJI LOKI: 1. obračunski referent Pogoj: ekonomska ali njej sorodna šola in najmanj 3 leta prakse v knjigovodstvu ali na sorodnih delovnih mestih, znanje strojepisja, poskusno delo 1 mesec 2. skladiščni delavec Pogoj: najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo 1 mesec. DELO ZA NEDOLOČEN CAS. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba do 15. oktobra 1968. JASENOVAC ... NAJSTRAŠNEJŠE TABORIŠČE V ZADNJI VOJNI, KJER SO USTAŠI NA NAJ-°°U KRVOLOČEN NAČIN PO-NAD 700.000 naših rodolju-ov, ki se niso mogli več braniti. Med temi je bilo tudi nekaj sto ^ovenccv, iz vseh krajev naše £°movine, ki so kot aktivisti in porci NOB padli v sovražnikove Kremplja da jih po dolgih muče- NOVACej'° V Pekel Smrti: JASE" KARTEL: Trenutki groze in strahu vN neobjavljenih zapiskov iz tališča Jasenovac.) * v taborišču smrti Jasenovac. 12- SEPTEMBER 1944 Prvi dan Bij " živino Je ze P°zen večer, ko so nas prignali kot $trešjena klavnico v taborišče in zgnetli v pod-tleh, ^tare opekarne, da tu prenočimo. Na dirnjiilj.0 og debelega opečnega tovarniškega Sčnikj \-Se nas Je snetlo največ. Stari tabori-bival!*xkl so tu brneli eno izmed svojih bornih lih bQK ?° sPali zadaj na pričnah, enonadstrop-kali ;„ i,ln" Premetavali so se na ležiščih, sto-10 kleli v snu. *n°Jna1In V prahu na 8°lin tleh- Okrog mene so iv,L.n.eniiT'ia telesa mojih sotrpinov. Ležijo *H>t>Itl- strti od strahu. Jasenovac je bil za vse pekel trpljenja, groze, ubijanja, klanja nedolžnih, katerih edini greh je bil, da so ljubili svojo domovino. In zato so zdaj tu . . . Nočno tišino je od zunaj pretrgal krik. Za njim drugi, tretji in vse več jih je bilo. Morda sto in več. Strah nam je stisnil suha grla. Kriki so parali ušesa in telesa so se skrčila, kot da je življenje ta mah zamrlo v njih. In vendar so vsi prisluhnili v noč. — Kaj se dogaja zunaj? Koljejo? Pridejo tudi po nas, ki smo šele prišli? — Kriki groze ne prenehajo. Vmes odmeva živinsko kričanje: — Naprej, komunistična svinja. — — Bože moj, kaj sem vam storil? — čujem obupen odziv. — Mati moja, kje si? Ne daj me ...— — Zaveži, rdeča psica! ... — — Joj, joj, kam ... — V meni se nekaj prelomi in nit misli se pretrga na dnu najhujšega, kar si more zamisliti človek. Tu pod nami je opekarska peč. Vanjo so ustaške zveri metale žive ljudi. To me tako strašno prevzame, da ne morem več ležati. Pri edinem podstrešnem oknu stoji človek. Ne skrbi me, kdo je. Moj strah je močnejši od groze, v kateri so vsi okrog mene otrpnili v nemem, toda budnem snu, ki tlači, ubija. Priplazim se do njega, da pogledam, kaj se dogaja zunaj. Na trgu pred Zvonaro stoji množica na pol golih ljudi. Otroci, žene, možje. Okrog njih skačejo kot popadljivi, pobesneli psi — ustaši. V mraku se zdaj pa zdaj, ko zasveti luna izza temnih oblakov, zabliska nož v rokah. — Kaj delajo z njimi? Odkod kriki? — Temna slutnja, ki se poblisne v mojih, ta čas skoraj obnemoglih možganih, je grozna, da se mi razširijo zenice in buljim v temo kot norec brez besed. — V klavnico jih vodijo, psi, prekleti...— Žrtvam zvezujejo roke na hrbtu z žico. S silo jih spravljajo v vrste. V vrste po štiri. Temu ali onemu se zdaj pa zdaj, ko pride na vrsto, utrga iz 'prsi krik, pridušen vzklik, glas po življenju, ki pa kmalu zamre . . . Blisk noža in vsega je konec. Ostali v vrstah oneme. Pogreb belih teles krene naprej. Pogreb živih, golih teles . .. Okrog njega pošastno plešejo ponoreli ustaši z noži in vpijejo: — Hura! Zdaj se bomo napili komunistične krvi! — Pošastno kričijo, norijo in z noži zbadajo ter priganjajo strte, gole in nemočne ljudi v hitrejši korak, ki jim je že skoraj odpovedal. Ta pošastni pogreb je počasi utonil za vogalom. Tam je savski pristan... Dalje čez Savo pa Gradina... Morišče nedolžnih ... Pijan in omotičen od vsega, kar sem pravkar videl, sem onemogel padel po tleh in bledel hude sanje iz dna pekla. 25. DECEMBER 1944. Zima . .. Pred tem sta lakota in tifus morila med našimi ljudmi v taborišču Jasenovac. Tako neusmiljeno sta kosila med nami, da nas je-bilo vsak dan nekaj desetin manj. Celo z mno- žičnimi likvidacijami ljudi so ustaši tisti čas prenehali. Določeno število taboriščnikov mora ostati, da bodo prisilno delali, še mi, ki smo životarili dalje, smo se nekam umirili. Premirje s strahom. Doklej bo trajalo? Zdaj pritiska zima -vse bolj, a v naših izsušenih telesih nj več nobene toplote, nobenih občutkov. Mrazi te tudi tedaj, ko gledaš smrti v oči in to je še veliko hujše kot ta zunanji mraz. Spim še vedno na opekarni, na prvem nadstropju lesenega boksa. Na predvečer božiča so med nas prišli novinci, novi izgubljenci. V mojem nadstropju sta dve prazni ležišči. Tako dobim dva od teh, da mi delata* družbo čez noč . . . Sam Spim v sredini, onadva ob meni. Eden je inženir, drugi tehnik iz tovarne sladkorja iznad Osijeka. Baje so ustaši ta dan prignali sem nad šesto svobodoljubnih ljudi. Toda Rdeča armada prodira skupaj z našimi partizani. Pravita, da bo kmalu vsega konec. Naša zmaga je pred durmi.. . Oba moja sostanovalca sta s seboj prinesla blazin in odeje Res, veliko udobje, če imaš kaj takega. Jaz tega nimam. Spim oblečen v kratkem suknjiču, pokrit s preluknjano odejo. Ne trpim uši, ki ti v taborišču delajo družbo, da bi iz tebe izpile še tisto malo krvi, ki jo imaš v sebi. Tako se jih otepam, da nosim večkrat na teden vse svoje premoženje, kar je na meni, v stroj za dezinfekcijo. Moja soseda se bojita, da sem ušiv, ker sem tako bornega videza. Vsak zase se tako zavijeta v svoje bogate odeje, jaz sem v sredi pa se skrčim v klobčič kot jež in po prestanem dnevnem garanju padem kmalu v topo, onemoglo spanje... Ne slišim več niti netopirjev, ki se podijo nad našimi glavami, ne šepeta novih prišlecev, ne hropenja in hrča^T starih taboriščnikov. Ležim sam. Nikjer nikogar ... V našem prebivališču nad opekarno nas je bilo snoči 137 taboriščnikov. Kje sta moja nova znanca, kje njuna odeja? Zakaj me nista prebudila, če sem prespal? Toda to je nemogoče . . . Tam v kotu, na vrhnjem boksu, je še živo bitje. Star taboriščnik Joco, ki mi daje znamenje, naj pridem k njemu. Kaj je bilo? ... Kaj se je zgodilo? ... Na kratko mi pove vse. Po polnoči so vdrli v naše prebivališče ustaši. Prižgali niso niti luči, temveč samo vpili: — Vstanite vsi! Poberite svoje stvari, gremo ... — Taboriščniki so se zbudili in ubogali. Le nekateri so se naredili kot da spijo, pa jim ni nič pomagalo. Joco se je pritajil, da ga niso opazili. Doslej je mislil, da je edini preživeli. Pravil mi je še o grozotni noči, božični noči, ki je požrla najmanj petsto naših ljudi, ki so jih ob praznovanju božiča poklali zverski ustaši. Ko sem mu v skopih besedah povedal, da o vsem tem nič ne vem, ker sem spal kot zaklan, truden, zvit od mraza v klobčič, me je gledal kot v čudo iz drugega sveta in kar verjeti ^ni niogel. Ko sem prišel v delavnico med tovariše, ki so me prav tako gledali kot prej stari Joco, ker so se bali, da me je požrla pošastna noč, je v meni vzklila nova moč. Moč maščevanja, ki smo ga kovali z združenimi močmi v naši tajni organizaciji. Po beograjski eksploziji M Nemoč organiziranega terorizma Set*? !"* ranJeni "z beo-ob kir JNettaf. §e Ieže v bolniških fe^M n ' 80 sc Pred n«kaj žele*niški postaji v N*Mi°u, sP«t slišali klici ne-Nralst^f1- V garderobi sPet Xe,ezniške postaje Hla ,J**PlodlraIa plastična ^Do« eksl«zUa je Iz-^vljanovm0 ogorčenJe vseh ^sPWi' ŽC peta 1,0 vrsti' k ali ja v Beogradu je tež- *Pr'la i C rani,a 13 oseb-* maja je terorist Ivan Jelić nastavil v garderobo beograjske železniške postaje dve mini, od katerih je ena eksplodirala in ranila 12 ljudi. Organi javne varnosti so hitro ukrepali in že štiri dni kasneje ujeli terorista Jelica, ki je bil kasneje obsojen na smrt. Na progi pri Topčideru in pred poslovalnico Putnika sta prav tako eksplodirali dve mini, ki pa k sreči nista zahtevali nobenih žrtev, razen materialne škode. Do najtežjega zločina pa jc prišlo 13. julija v beograjskem kinematografu »20 oktober«, kjer je bilo ob eksploziji mine ranjenih 87 ljudi, od katerih je kasneje eden umrl. Teroristov še danes niso ujeli. Danes je povsem gotovo to, da ti zločini niso delo posameznikov, niti neuravnovešenih ljudi, temveč da gre v teh primerih za organizirane teroristične akcije, za katerimi se skrivajo okoreli in odkriti sovražniki naše države. Njihovi gnusni zločini kažejo, da so pripravljeni z vsemi si- lami škodovati Jugoslaviji, vznemiriti naše državljane in ustvariti paniko. Metode s podstavljanjem min med kovčke v garderobi, na ulice so najlepši dokaz nemoči teh zločincev. Znano je tudi, odkod prihajajo ti mračneži in kdo so njihovi podporniki. Zvezni sekretar za notranje zadeve Radovan Stijačič je pred dnevi v zvezni skupščini dejal, da je službi državne varnosti znano, da v tujini deluje več stotin emigrantov, ki jih združujejo razne organizacije in pripravljajo teroristične akcije v Jugoslaviji in na naša predstavništva v tujini. Stijačič je nadalje omenil, da so te emigrantske skupine lani in letos nameravale izvesti okoli 160 terorističnih akcij. Organom javne varnosti, ki v borbi proti terorističnim skupinam in posameznikom vlagajo ogromne napore, ni lahko, kajti naše meje so odprte. Zato je potrebna patriotska pomoč vseh državljanov, da bi preprečili tiste, ki sejejo strah. Nedvomno pa drži tudi to, da države, v katerih se nahajajo ustaškočetniške emigrantsko skupine, ne morejo odvrniti s svojih ramen d?la odgovornosti za te zločine, saj dajejo gostoljubnost in, politični blagoslov mnogim zločinskim skupinam. Tanjug — vg \ Piščanec na pariški način Mladega piščanca razrežemo in nasolimo. Posamezne kose najprej povaljamo v moki, nato jih položimo v gosto testo za palačinke, potem pa jih ocvremo na vročem olju. Ocvrtega piščanca posipamo z zelenim sesekljanim peteršiljem, ki ga na hitro prepražimo na malo maščobe. Nastrgan sir ali parmezan okus še izboljšata. Skutini ocvrtki Iz 50dkg skute, 20 dkg moke, 2 jajc in malo sob na hitro zgnetemo testo, oblikujemo majhne cmoke ali svaljke, jih povaljamo v drobtinah in ocvremo na maščobi. Os-lajcne ponudimo s kompotom ali sadnim sokom, sicer pa s solato. Zavarujmo kožo pred mrazom V hladnih dneh opažamo na koži spremembe, ki jih ne moremo prezreti. Posebno je vremenskim spremembam izpostavljena koža na obrazu, ker jc ne moremo zaščititi. Velike temperaturne razlike dražijo kožo, da postane hrapava, rdeča in listasta. Edino zaščito kože pomenita utrjevanje in pravilna nega skozi vse leto. Seveda pa moramo koži posvetiti največ nege pozimi, ko mraz in veter sušita kožo, topel in suh zrak v zakurjenih prostorih pa sušenje še povečata. Zato moramo pozimi kožo mastiti. Mastno kremo natre-mo v obraz vsaj vsako jutro, da kožo tako nahranimo z maščobo in vlago. Priporočljivo je čistilno mleko in či-. stilna voda. Zelo občutljivi koži je pozimi potrebna tudi vitaminska krema. Razen obraza mastimo tudi vrat in roke. Ljudje z mastno kožo naj se pozimi izogibljejo naglih temperaturnih sprememb. Lete škodljivo delujejo, da se na obrazu širijo kapi are. ki sčasoma izgube elastičnost.in ostanejo stalno razširjene. Pozimi pravzaprav vse telo potrebuje posebno pozornost. Dovolj spanja, več kot poleti. Zdrava je jutranja telovadba in vse vrste športa. Hrana naj bo vitaminska. Zaužijmo dovolj tekočine, čeravno ne čutimo žeje, kajti koža potrebuje vlago tudi za čimlažje izločanje škodljivih snovi iz telesa. Priporočljive so tudi kopeli. Kopajte se v mlačni vodi z uporabo blagega mila, kožo pa masirajte s ščetko iz naravnih ščetin. Po kopanju nM -ite kožo z mastno kremo. Najprimernejši čas za to je večer ali čas, ko ne hodi; t k-^č iz stanovanja. Preglejte svojo garderobo Ne glede na to ali ženska želi biti elegantna oz. pozna »umetnost« oblačenja, mora včasih najti čas, da temeljito pregleda svojo garderobo, ženske običajno pravijo, da nimajo kaj obleči, čeprav je omara polna. Zato, če ste sami doma, izkoristite trenutek in odprite omare, predale in drugo ter poglejte, kaj vse imate v njih. Tedaj premislite, kaj lahko še pustite med svojo garderobo in kaj mora stran. Predvsem si zapomnite, da nikoli več ne boste mogli obleči: obleke, ki so obledele, potem tiste, ki so zapleteno krojene, sešite iz ozkih delov, z naborki itd. Ne smete reči: »To bo čez nekaj let spet moderno«. V modo se vrača linija, toda ne detajli. Varujmo svoje oči Delovno mesto mora biti pravilno osvetljeno, saj tako varujemo vid in delo z lahkoto opravljamo. Moč svetlobe mora biti usklajena z opracilom: kadar opravljamo intenzivno delo za pisalno mizo, to se pravi, da izpolnjujemo obrazce ali rišemo, naj luč razsvetljuje vso površino mize; če pišemo pri mizi, naj svetloba prihaja z leve strani, če pa beremo, pa z desne; kadar šivamo ali sedimo z ročnim delom v rokah, naj luč osvetljuje ročno delo oz. šivanje in ne nas; ob kavču ali naslanjaču oz. postelji namestimo luč nekoliko vstran in ne tik nad ležišče, ker se sicer pri branju utrujamo; tudi v kuhinji in drugih delovnih prostorih skrbimo za pravilno osvetljitev, to se pravi, da bo delovno mesto razsvetljeno direktno. Zato pomnite, da je treba po-nošeno perilo, bluze in obleke, ki so obledele od starosti in znoja, in jih ni vredno pre-narediti, zavreči. Lahko jih prodaste kot stare, lahko pa jih razrezane koristno uporabite doma, za krpe. Pri izbiranju oblačil morate biti odločni, ker sicer se vam lahko zgodi, da boste nekega dne v hitrici ali jezi oblekle nekaj, kar boste potem odkrile, da je za staro šaro. Seveda so stvari, ki jih morate obdržati v garderobi, predvsem tisto, kar je novo in kar je še vedno v modi. Razen tega obleke, ki so klasično krojene in jih lahko še vedno oblečete. Pri tem ne smete pozabiti, da lahko odstranite ali daste nov ovratnik, popravite izrez, spremenite gumbe, zavežete pentljo in podobno, pa bo vaša lanskoletna obleka kot nova. Kolbuke iz dobre kiobuče-vine ali slame morate prav tako shraniti, če jih ne nameravati takoj popraviti, dajte proč trakove in druge okrasne detajle, potem pa takoj v čistilnico. Tako pripravljeni ne bodo zavzeli veliko prostora v omari. Ponudite prijateljem Kdaj pa kdaj radi postre žemo svoje prijatelje s kakšno nenavadno jedjo ali pijačo. Mogoče vam bo ugajala naslednja mešanica za napitek: rumenjak zmešamo z 2 del rdečega vermuta, dodamo po okusu sladkorja. Pijačo natočimo v visoke kozarce vanj pa položimo rezino limone. Košček ledu bo pijačo močno izboljšal. Če bomo zraven postregli nekaj prepraženih mandeljev, pommes frites ali slano, pa tudi sladko pecivo, bodo naši prijatelji prav gotovo navdušeni nad našo domiselnostjo. h Gospodinje, ne tako Pralni stroj je vsekakor koristen pripomoček, l.ahk« je pa tudi nevaren. Kar poglejte sliko: vodovodna pipa in vtičnica sta preblizu. Pipa naj začne puščati, vodi bo prišla do vtičnice oz. elektrike iil nesreča bo tu. Izbirate obleko? Vsaka ima rada lepo in moderno obleko, Sprašujete^ morda, kakšna naj bo obleka, ki bo ustrezala tem zante Naši okusi se razlikujejo, le moda ostane vselej nm~^f0^ Obleke so v tej modni sezoni ostale zveste p"0C^t-stuni, Taka obleka daje poudarek naši postavi. Če ste m«j°\ 1 « pa ki vam prevelik trebuh dela težave, bo kroj poloprijet, ^ bo rezan v zvonec do dvajset centimetrov nad PaS.onlgarva kakor močnejše pazite, kakšno barvo si boste izbrale. gBff naj bo temna, kajti le ta vas bc naredila bolj vitke. ^ ^ vlogo imajo nogavice, ki so lahko kakršnekoli barve, le -J v kombinaciji z vašo obleko. K tem nogavicam bomo g predvsem izrazito športne modele čevljev. To so S301, fia visoke škornje iz boksa, velurja ali analinskega ■■Jj jifc obutvi pa ne smejo manjkati kovinski okraski, ki mF zasledili že na torbicah in pasovih. _j. tJ Kaj pa šolska mladina? Prav primerna je °^eka'h?^ to tero se lahko obleče pulover ali bluza. Obleka naj oO plega in ne preveč tankega blaga. Lahko je enobarvna, ^ pa deluje na oko tudi poševni karo, s katerim so se trg letos močno založile. Najboljši pa je vsekakor v temnejLr navi, saj boste obleko veliko nosile, prati pa ne morete f y prej. Da vas bo poživela, bo vaša bluza oziroma P1" svetli barvi. , je Vse torej kaže, da letos ne bo problema, kaj oble9}' jtvari' moda okusna in nam ponuja kup lepih in orakti^5^p.TA I SOBOTA — 5. oktobra 1968 S ŠOLSKIH KLOPI GT A* * 11 STRAN :: Lojze Zupane Naša nova šola Partizan v sodu S: V žireh je živel kmet, ki B je imel sina v partizanih. K Le-ta se je neke noči pri-kradel iz hoste v očetni dom, kjer ga je mati po-gostila in prenočila. Ko pa \i se je naslednje jutro na-K vsezgodaj hotel povrniti v K enoto, je spoznal, da je po-vratek nemogoč. Sredi no-I či se je namreč pritihotapi pilo v žiri toliko Nemcev, da so bile vse ceste in ste-ze polne zelenih fricev. K Mati je jokala, ker se je « bala, da bi Nemci prišli v B hišo in našli sina partiza-:! na, oče pa je — buča brihtna — odšel pod ske-S; denj, kjer je na vozu ležal K prazen gnojnični sod, v ■: katerem je odvažal gnojni-co na njive blizu gošče. ;; Odbil je sodu dno, sinu pa B velel, naj se uleže v prali zen sod. Partizan je zares S: zlezel v sod, ki mu je oče S; spet zabil dno, vpregel :: pred voz konja in — gijo-H hot! — je zapeljal voz z K gnojničnim sodom na ži-rovsko cesto ter dalje pro-S: ti njivam ob gošči. :: Ko pa se je gnojnični B s°d na vozu pomikal skozi M Žiri, so si »fini« frici zati-K skali nosove in kleli: »Ver-K dacnte Schvveincrei! Es B stinkt wie in der Hohle.« S (Prekleta svinjarija! Smr-R di ko v peklu.) — Vendar B Pa nekatere vojake smrdel tjivi sod ni motil, da bi ne SI Pristopili k žirovcu in mu B rekli: »Hej, oče, kolo pri K vozu se vam bo snelo!« B Kmet je kar zmrznil od :j strahu, ko je pomislil, da SI bi kolo pri vozu lahko •J zdaj zdaj odletelo, z voza g Pa bi zletel gnojnični sod g 'n se razsul ... Zaustavil S k konja in se trudil, da bi pričvrstil kolo k vozu. ;[ A četudi se je znojil in ■! naprezal, osi ni in ni mo- «1 gel vtakniti v pesto na ko- " lesu. Trem Nemcem se jc Zi starec le zasmilil, pa so priskočili in mu uslužno pomagali popraviti okvaro pri vozu. Ko je bilo kolo spet čvrsto nasajeno, je •! eden izmed Nemcev potap- li Ijal konja po boku ter vzkliknil: »Zdaj pa le ve- :j selo dalje, očka, da bo j; smrad čimprej iz vasi!« « Žirovcc si ni dal dvakrat I] reči! Zares jc veselo po- il gnal konja z gnojničnim ?' sodom na vozu iz vasi na ;i njivo ob gošči, kjer je so- ;] du odbil dno, da je sin jj partizan zlezel iz njega ter ■ izginil v hosti, nato pa je • kmet pokrov spet zabil in ■ s smrdljivim sodom zavil l nazaj v vas. Tamkaj pa je l naletel na švabskega ofi- ; cirja, ki mu je prepovedal, ; da bi gnojnico samo še ; enkrat odpeljal na njivo, j češ da po vasi preveč smr- ! di ... Doma je kmet povedal \ ženi, kako je opravil, partizanova mati pa je sklenila roke v zahvalo ter vzdihnila: »Oh, samo da je šlo vse po sreči! A kaj bodo fantu rekli njegovi tovariši v gošči, ko bo pri-smrdel k njim?« »To naj te pa nikar ne skrbi, mati!« se je zasmejal žirovec. »Nikar ne misli, da partizani ne vedo, da bolj ko gnojnica smrdi smrt od švabskih brzostrelk.« In od veselja, da je sinov pobeg iz okupiranih Žirov uspel, si je nažgal pipo, četudi je bila namesto s tobakom nabasana s suhim drevesnim listjem. Pohod na Sutjesko Pla SC spomnirn letošnjega skon'"skega pohoda na Sutje- *br r Cr Smo se konec jumia ju 1 ndadi planinci iz vse j K°slavije. Slovence je odpenja aVtobus iz Ljubljane. Vož-fci^j bila zelo prijetna in za-SpJ^" *e Prvi dan smo do-tJ-T do mesta Jajce. Ogledali 2S . 81 ga. Tu je bilo pred Ht>k • /g0uovitisko zasedanje. sniodJ k'lometrov iz mesta žera prelePa Plivska je- Po^t" to srno odšli v tabor. spaij V~* smo šotore in za-Dejae . ruKi dan smo veliko »ište t ?riŠli smo na TJen" ^ni v , srT>° preživeli štiri hj, 0civk em vojaškem šotore Tev er smo dclali P°ho' c>ji km°vali smo v orienta-
  • lini. Slovenci smo *«n0 ,Jo]]" v disciplini in Zato domov odnesli pla- keto. Spoznal sem mnogo prijateljev iz drugih republik. Po štirih dneh smo se odpeljali proti morju. V Dubrovniku smo sc ustavili in si ogledali staro znamenito mesto. Tudi kopali smo sc. Naš naslednji cilj je bila Makarska. Tam smo postavili šoto re. Komaj smo začeli »vleči dreto«, že nas je zbudil mo čan veter, ki je odnašal šoto re. To je bil živžav v taboru, ko smo jih zopet postavljali in si tako noč lepo skrajšali. Naslednji dan smo se ustavili še v Splitu in v Crikvenici. Popoldne smo že prišli v Ljubljano, od tam pa z lokalnim avtobusom v Kranj. Bili smo malo utrujeni, vsi ogoreli in polni najlepših spominov. Janez Cerne 7.c razred osnovna šola Stane Žagar Kranj Ob pričetku šolskega leta smo dobili učenci in učenke osnovne šole dr. France Prešeren v Kranju novo šolo na Zlatem polju. Težko smo jo že pričakovali, ker je stara šola postala pretesna za toliko učencev. Šolo so zgradili z denarno pomočjo občinske skupščine in drugih občanov. Zgradba ima pritličje in prvo nadstropje. Nižji razredi imajo pouk v prvem nadstropju, višji od petega razreda dalje, pa imajo kabinetni pouk Kabineti so moderno opremljeni, posebno kabinet za promet. Lepo imamo urejene garderobe, mlečno kuhinjo, sobo za otroško varstvo in pisarniške prostore. V otroškem varstvu so otroci V gozdu Bil sem v gezdu. Listje jc že odpadalo. Ko sem hodd po gozdu, sem srečal mlado srnico in dve veverici. Mnogokrat sem se zbodel v trnje ali malinovje. Z bratranci smo ubili tudi gada. Priplazil se je iz goste zelene trave in nam hotel prekrižati pot. Tedaj ga je eden od mojih bratrancev udaril za vrat in mu skoraj odsekal glavo. Potem se je samo še zvijal in poginil. Glavo je moj bra-| tranec vzel in jo spravil.— I Ima že mnogo kačjih glav. Ko smo šli domov, se je že j mračilo Ivan Maček, 4. a razr. osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Na počitnicah Med počitnicami sem bil en teden pri stricu v Kranju. Peljal sem se sam z avtobusom. Doma so me poslali zato k stricu, da bi hodil na plavalni tečaj. Že prvi dan pa se je pooblačilo in začelo je deževati. Zato sc tudi zunaj nisem mogel igrati. Zjutraj sva hodila s sestrično Slavico v trgovino po kruh in mleko. Dopoldne sem navijal gramofon. Popoldne sem bral in nekaj časa gledal televizijo, škoda, da se nisem mogel kopati. Marko Naglic, 3.a razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor staršev, ki so zaposleni ves dan. Taki v šoli malicajo in kosijo. Imajo tudi svojo tova-rišico vzgojiteljico, ki jim pregleduje domače naloge in pomaga pri učenju. Okrog šole imamo urejeno lepo igrišče. Žal pa telovadnice še nimamo. Dobili jo bomo drugo leto. V vseh razredih je vsa oprema nova:, nove klopi in stoli, ki so veliko bolj udobni in praktični kot prej. Sedaj ima vsak razred pet tabel, dva flanelografa in dve tabli, na katere lepimo risbe. Imamo tudi lepe omare, v katere razstavimo naše izdelke. Po tleh je položen lep parket. Srečni smo, da smo v taki lepi šoli. Obljubljamo, da bomo zelo pazili nanjo. Bojan Rebolj, 4.a razred osnovne šole dr. France Prešeren, Kranj Šah Oglejmo si še enkrat že znani diagram: fP ip lip i ■ ■ i Lastovice se poslavljajo V deželo prihaja jesen. Hladne dneve so začutile tudi lastovice. Morale bodo zapustiti naše kraje. S težkim srcem se poslavljajo in zapuščajo svoja topla gnezda. Na poti se bodo spominjale vsake vejice, kjer so vsak dan veselo prepevale. Na dolgem potovanju jim želimo srečno pot in čimprejšnjo vrnitev v našo domovino. Anica Zupin, 3. b razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Kaj se zgodi, če je v tej poziciji na potezi beli? Potem partijo z lahkoto dobi: 1. Ke4 —d5 Kd7 — e7 Če bi šel črni na polje c7, bi sledilo Keo! 2. Kd5 —c6 Ke7 — d8 3. Kc6 —d6 Kd8 — e8 4. Kd6 —c7 Ke8 —e7 5. d4 — d5 Ke7 — e8 6. d5 — d6 In črni ne more preprečiti belemu, da ne bi napravil bele dame. Pionirski dan Za pionirski dan smo šli s tovarišico učiteljico na Smar-jetno goro. Najprej smo se ustavili ob spomeniku, kjer je padel talec France Trojar. Zapeli smo dve partizanski pesmi. Nato smo sc odpravili na vrh Šmarjetne gore. Nabirali smo kostanj in se pogovarjali. Med potjo je nekaj dečkov videlo srnjaka. Pot je bila blatna. Končno smo prispeli na vrh utrujeni in prepoteni. Tovarišica je predlagala, da si kupimo čaj. Medtem, ko smo pili čaj. smo poslušali popevke. Na prostem smo se igrali. Lovili smo se, skrivali in plezali po ograji. Potem smo se zbrali v vrsto in se odpravili domov. Med potjo smo peli: »Vi se imamo radi . . .« Praznovanje pionirskega dneva mi je bilo zelo všeč. Senja Mali, 4. b, osnovna šola France Prešeren, Kranj Veseli pastir in njegova Liska Leto se nagiba v jesen. Gozdovi spreminjajo barve, dnevi so krajši, jutra hladnejša. V teh dneh so vsi travniki polni petja in smeha. Na pokošenih travnikih so začeli pasti živino. Večkrat opazujem pastirja Mihca, ko pase krave in teličke. Med vsemi kravami ima najrajši kravo Lisko. To kravo jc kupil že njegov dedek. Vsako leto ima telička in to je za Mihca vedno velik dogodek. Ce le utegne, pokuka v hlev in pogleda, kako se ima mali teliček. Ko teliček odraste, tudi njega s kravo Lisko spustijo na pašo. Zelo rad se z njim malo poigra, včasih pa mu tudi uide. Potem ga jezno pri-vežejo k drevesu. Včasih pridejo k njemu tudi drugi prijatelji. Nato se pričnejo igrati slepe miši, ali pa se lovijo. Večkrat zakurijo ogenj in pečejo krompir. Pozno zvečer sc Mihec vrača razigran in vesel domov. Ivica Vidmar, 3.b razr. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Srečanje s kiparjem samoukom Petrom Jovanovičem Pred dnevi smo mu pisali pismo in ga prosili, naj nas enkrat obišče. Res je prišel in prav nenadoma. Toda učenci smo ga spoznali, ko je stopil v šolo. Imamo ga na sliki, posneti v Kostanjevici, kjer je delal z drugimi kiparji. V naš razred je prišel, ko smo imeli na urniku slovenščino. V imenu vsega razreda ga je pozdravil predsednik pionirske skupnosti, učenci pa s prisrčnim aplavzom. Tovariš Jovanovič nas je povabil naj mu postavljamo vprašanja, on pa bo odgovarjal. Učenci smo ga zasipali z vprašanji. Odgovarjal je z nasmeškom. Nekoliko pa je prišel v zadrego, ko smo ga vprašali, kaj meni o kipu, ki je stal na polici v učilnici. Ta kip je namreč izdelal tovariš Jovanovič in ga pred leti za nagrado poklonil šoli. šolska ura je minila in tovariš Jovanovič se je moral posloviti. Za spomin nam je pustil nekaj svojih slikarskih del. Upamo, da nas b > šc kdaj obiskal, vendar ne samo I za kratkih 45 minut. Jože Llndav, 8. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor 8999 SOBOTA — 5. oktobra 1968 Menjava generacij jeseniških alpinistov r>Alnt/clfo i« 8„1-l... ~i j- .... ... . . Delavska in šolska mladina na zakajenih in zaprašenih Jesenicah, kjer je le malo svežega zraka in toplega sonca, teda tok ko več ropota, čuti iz dneva v dan vedno večjo potrebo po aktivnem udejstvovanju na svežem zraku, v gorah. Mladi na JejL\".Lcah hočejo nada- ljevati pot, ki so jo jasno nakazali starejši gorniki, plezalci in alpinisti, ki so bili pred leti na samem vrhu I slovenskega in jugoslovan- I skega alpinizma. V zadnjih letih je alpini- ' stični odsek jeseniškega planinskega društva prestajal i težko krizo. Menjale so se ■ i Pefvs* Pavel I i I • Dragi Pavel! (za osebno uporabo) Zadnje čase si prav gotovo prebral, v kakšni nevarnosti so vrh Kranjčani. Zato, ker so pojedli preveč sladoleda, se jc razpasla epidemija paralifusa. Nekateri sicer trde, da ni tako, da se je razpasla zato, ker so bile v njej klice, pa ne vem. če bo to držalo. Sc.nio pomisli. Zvedel sem, da so 16-letne »gospodične«, ki so obolele, pojedle tudi po 12 sladoledov! Le kdo naj bi od tega nč zbolel! Jaz pravim, da so imele še srečo. Veš, meni se ne zdi ravno najpomembnejše to, da je prišla okužba iz sladoleda, ki so ga prodajali. Resneje se mi zdi nekaj drugega. Uslužbenka v mestni slaščicami je imela namreč zaradi bolezni bohiiški dopust od 5. decembra dalje. 9. decembra je prišla na delo (ne vem, vendar mistirp, da jo je na delo poslal zdravnik; poprečen državljan pač ni tak, da bi šel delat sam od sebe — torej je bila uradno zdrava), 14. decembra pa so pri njej odkrili, da je klicenosec. Ne bi sedaj rad valil na nekoga krivdo, vendar mislim,, da dekle ne more biti krivo. Kaj pa bi bilo, če bi mi navadni ljudje z.j/.mjali paniko Zaradi lega? (Za vsak primer beri moje pismo malo bolj od daleč, ker imam tudi jaz podobno sitnost.) Ko sva že pri paratifusu, naj povem še to, da so sedaj izredno poostrili higienski režim tudi na šolah. Baje bodo morali nositi učenci s seboj ntilo in brisače. Ko mi je znanec to povedal, sem se začudil, češ pa saj imajo to tako v straniščih. Pa doslej ni bilo tako. Izvedel sem, da vsaj na novi osnovni šoti (veš tisti najmodernejši brez telovadnice) France Prešeren ne. Sedaj me spet skrbi, da ne bodo še mene prijeli, kot so hoteli Tebe Zaradi kruha. Saj me razumeš, s sodiščem ne gre češenj zobat! Zaradi tega me kar Ti opra\nči vsem prizadetim. • Še nekaj sem hotel napisati, pa ne vem, če bo prav. 9 Naj zato stvar napišem kar v oklepaju (Jaz nesrečnik • sem namreč izvedel, da je nova šola France Prešeren 5 rte Zlatom polju v Kranju puščala že takoj ob prvem • dežju. Tisti ki mi je to povedal, je dejal, da imajo T naročeno, da naj nikomur o tem ne povejo, zato Te lepo prosim, da tudi Ti ne boš!) Lepo Te prosiin, sploh raje ne govori preveč o tem pismu. Saj veš, kako je. Imam otroke v šoli, lahko tudi zbole in ime! bom spet sitnosti v zdravstvu. V slaščičarno rad stopim, ker so mi dekleta všeč, ker so ustrežljive, pa, če so bolne ali ne. Povsod imam. lahko same neprijetnosti. Prav povsod, da o občini niti ne govorim. Prejmi lep pozdrav Peter i 9 i e i I Zlatnina, srebrnimi, dragulji ln ure v priznanih strokovnih trgovinah (ieorg Pirker ;v ;»,-Llcsut let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. plc-zalno-alpinističnc generacije, starejši so odhajali v zasluženi pokoj, mladi veliko obetajoči plezalci in alpinisti pa še niso utegnili uspešno prestati ognjenega krsta v težjih previsnih in prepadnih, kopnih in zasneženih stenah doma in v tujini. Mladi pa so kljub slabemu vodstvu vztrajali in hoteli doseči nekaj več kot dosedanje starejše generacije. — Zelja pa napredku in mladostni polet sta mladim kazala pot naprej. Pod vodstvom starejših izkušenih plezalr-ev in alpinistov mladim ni bilo težko nadaljevati strme in nevarne poti v gore. Kmalu so prekosili samega sebe in uspehi niso izostali. Po letošnji uspešni plezalni šoli in rednih predavanjih ter skupnih izletih, turah in vzponih, so sc pokazali razveseljivi in veliko obe i a j oči uspehi. Formirale so sc naveze, pred katerimi niso bile varne najtežje previsne in prepadne stene in grebeni v domačih in tujih gorah. Najboljši obetajoči mladi plezalci so v sestavu slovenskih odprav v letošnjem poletju opravili pomembno delo in dosegli lepe uspehe v zasneženih gorah Kavkaza, skupini Cei, povzpeli pa so se tudi na najvišjo goro Turčije, na Ararat. V tako imenovani mrtvi sezoni — mod polno poletno plezalno in zimsko alpinistično sezono — bodo jeseniški plezalci in alpinisti obnovili in izpopolnili teoretično znanje in se pripravili za bližnji sprejem v aktivno članstvo alpinističnega odseka, pripravniki bodo delali izpite iz teoretičnega in praktičnega znanja, v članstvo bo sprejetih več kot deset mladih, veliko obetajočih plezalcev in alpinistov. Jesenski čas bodo koristno izkoristili tudi za popravilo in oskrwo bivakov, ki so nujno potrebni obnove. Zvone Mi-klič, Janez Zakrajšek, Niko Bernard, Hlede, Filc in Žagar so poleg Trčka in Razin-gerja prihaja ječi in veliko obetajoči kader jeseniškega alpinizma, ki bodo odlično zamenjali starejšo generacijo. U. Zupančič Mlad plezalec v fežki previsni steni STANOVANJA v Bistrici pri Tržiču še naprodaj (vseljiva v mesecu novembru) NAPRODAJ SO SLEDEČA STANOVANJA: 1 DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 2 ENOSOBNI STANOVANJI v Izmeri 13 ENOSOBNIH STANOVANJ v Izmeri 55 m2 37 m2 39 m2 Dvosobno stanovanje obsega: predsobo (8m!), garderobo (4 m2), kopalnico z WC (4,5 m2), kuhinjo (6 m2), jedilni kot (4,5 m2), dnevna soba (13,3 m2), spalnica (14 m2) in balkon (3,2 m2). Enosobno stanovanje obsega: predsobo (6 ur'), garderoba (4 m2), kopalnica /. WC (4,5 m') kuhinja (6 m), jedilni kot (5 m'), soba (13 m2) in balkon (3,2 m'). Stanovanja so sodobno opremljena, centralno ogrevana, ureditev okolice je zajeta v ceni. Prodajo oprav'jp Stanovanjsko podjetje Tržič, Can-kui jeva c. št. 1. Detajlni načrti in opis opreme so izobešeni na oglasni deski v Stanovanjskem podjetju Tržič. Znanec izza vhoda v vojašnico Morda ste ga žc srečali, mogoče pa ga še boste; najbrž pa ga ne poznate, saj jo eden izmed vojakov, ki jih zlasti ob nedeljah ne manjka na ulicah, r-a tudi v kinu ali drugje. Vendar pa sc le razlikuje ta vojak, c katerem pišem. Raz; likuje se po svoji aktivnosti med vojaki, pa tudi zunaj vojašnice. Pa zapišimo, o kom je beseda: to je Aleksander Kirhner, znan kot Aco, doma iz Kikinde, vendar aklimatizi-' ran prebivalec Ajdovščine. I Ko jc bilo treba biti vojak, je bil naš Aca vedno »voja-; ško« razpoložen, ko pa je odložil puško, pa naj je bil še tako utrujen, ni odrekel besede, da ne bi šel v vojaški klub na vajo dramske sekcije ali "drugam ... to so naši spomini na dneve pred več kot pol leta. Sedaj pa Aco aktivno dela pri dentistu - podporočniku Dušanu, in z njimje zadovoljen tudi komandir kapetan šutanovac. Kako ne bi bil starešina zadovoljen z vojakom, ki pridno dela v ordinaciji, pomaga pri urejanji1 parka, čez nekaj dni pa b0 vodil štirideseto priredit«* v času, ko je vojak. Povprašamo ga o nastopih in drugem, pa mi odgovarja-»Pred prihodom k vojakom nisem recitiral, nisem J8ra' niti bil konferansje. A tu, v vojašnici: prireditev ob obletnici oktobrske revolucije, Pn.' reditve ob vseh praznikih, jak'-več> smo jih praznovali voj prireditev za pionirje, sv"' nost pri komandantu in sP jem pri predsedniku prireditev v mestu, o/M'o(U.^ tekmovanje Mladi pred ^ krofonom k|cr smo JaZ orkester garnizijc dobil' grade. Kako mi vse to uspe ' vprašuješ. To jc kot v šP0^jj dober športnik je lahko dober študent, čc ve US*« ti čas za učenje in trening- .ditvl Aco je dobil na Pr'rLu 0 Mladi pred mikrofon?«0 ^ v narodnem stilu, ki Je n^0vi mesecev tiktakala v PJW ordinaciji. Zato sem £a. (0 vprašal, kaj mu pomen' darilo? „rr da ie Ta ura mi pripomore ,, boljše izkoristim svoj i""|Uji čas, ostala pa mi bu v spomin na vojaščino nju' . .v,do- Na današnji prireditVI ^l0. mu armije (sobota, 5- r3V bra) bo vodil progr^JP^«) tako naš znane*: Aco. 0gra" manj kot dvcurnem v x mu - po njegovi j0 bodo sodelovali P*?°2J|i Z3' pevci iz vojašnice Stan garja. Ruii* SOBOTA = 5. oktobra 1963 GLAS * 19 3TF1ANT Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 In 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. JJOBOTA — 5. oktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Možiček — baletna Pantonima — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi slovaške narodne manjšine v Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 1455 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17-35 Igramo beat - 18-00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci —_ 19.15 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Filomeno Jarc — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz ionoteke radia Koper — 22.00 °ddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija tujih popevk ~ 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Počitniški kažipot — 20.20 Z melodijami kri-zemsvet — 21.20 Operni koncert — 22.30 Španski skladatelji __NEDELJA — 6. oktobra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Ra-Jnska igra za otroke — 8.54 glasbena medigra — 9.05 Na-si Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se Pomnite tovariši — 10.25 Pe-Jni borbe in dela — 10.45 Ne-°eljski mozaik lepih melo-Fjl — 11.00 Turistični napot-*' *a tuje goste - 12.00 Na Qanašnji dan — 12.10 Naši Poslušalci čestitajo in pojavljajo - II. - 13.15 Ope-uverture in valčki — llflS Nedeljska reportaža — JJ.00 Cez hrib in dol - 14.30 |JUl?oreska tega tedna — f-45 Četrt ure z orkestrom ^e°rge Cates — 15.05 Popold-g»bo zabavni glasbi - 16.00 ^eaeljsko športno popoldne jo v,17'30 Radijska igra — in.' Iz solistične glasbe — l9oo i ,sollstične glasbe — 1915 ° noč, otroci — 20 00 v asbenc razglednice — Seren. ,ncdeli° zvečer - 22.15 t«raiSdni.veC«' - 2305 Li-artli nokturno Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora —- 15.00 Figarova svatba — komična opera — 17.45 Alpska simfonija — 18.40 Komorno-glas-beni intermezzo — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike PONEDELJEK — 7. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.25 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor France Prešeren iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.25 Godala v ritmu — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih — TOREK 8 .oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Z orkestrom Irvvin Kostal in Les Baxter — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Prizor iz opere Othel-lo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Sta-netom Mancinijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.50 Klavir in orkester — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Popevke i/, studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Peter Jereb in njegovi zbori — 22.00 Nočni koncert orkestra romanske Švice SREDA — 9. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.25 Srečanje z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 iMed koncertnimi skladbami Primoža Ramovša — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 V ritmu latinske Amerike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Narodne pesmi iz Španije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slike z razstave — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ero z onoga sveta — opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melo dije po pošti — 21.20 Koncert madžarskega tria — 22.20 Za ljubitelje in poznavalce ČETRTEK — 10. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere EKVINOK-CIJ — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Tuji pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak lepih melodij — >5.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Jelke Suhadolnik — Zalokar-jeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Der-žaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napovov — 21.00 Literarni nokturno — 22.10 Večer komorne glasbe — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 V podvečer — 22.00 Vojni requiem — 23.30 Šesta klavirska sonata PETEK — 11. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Dvakrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Victorja Herberta — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Melodije iz švedske — 16.00 Vsak dan.za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Edvinom Fliserjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert zbora Slava Klavora iz Maribora — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov Jaz-za — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Radijska igra — 20.54 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenske narodne pesmi — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1968 — 23.45 Iz srčne boli globoke — altistka Marija Bi-tenc NOVOST: AUDI 60 L PS 65 Elastičen motor Bogata oprema Udobna vožnja Pet sedežev Navaden bencin AUDI 60 L CENA VOZILA Z 2 VRATI CENA VOZILA S 4 VRATI CARINA IN OSTALI DM STROŠKI 5.500.— 13.897,10 5.750.— 14.463,20 Audi 60 L je zadnja izpopolnitev Audi-programa za letošnje leto, s 1496 cem, 65 PS pri 5000 o/min, poraba goriva 8,7/100 km navadnega bencina, pospešek 0-100 km pri 16,2 sek. Posebnosti te izvedbe so še: dva ležalna sedeža; armaturna plošča, prevlečena z leseno folijo; dvo-krožni zavorni sistem; spredaj in zadaj preproge; ura in več manjših izpopolnitev. Vse informacije in preizkušnja pri LJUBLJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd, Ka-taniceva 18; Zagreb, Varšavska 4; Sarajevo, Kralja Tomislava 1; Novi Sad, Bul. M. Tita 9; Skopje, Orce Nikolova 29; Rijeka, Račkog 28; Split, Ulica prvobo-raca 101; Koper, Verdijeva 2. Podzastopstvo: Ferromoto, Maribor, Partizanska 3-5. ■S SOBOTA 5. oktobra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 18.20 Poročila, 18.25 Kotalkarska revija v Velenju, 19.20 Šport — iz cikla sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Vi-javaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Opatija 68 — prenos festivala popevk (RTV Zagreb) — 22.05 Maksim naših dni — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 23.00 Propagandna oddaja, 23.20 Opatija 68 — prenos nadaljevanje, Poročila (RTV Zagreb) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Mala čarovnica — lutkovna-igra, 19.20 Lirika, 19.45 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 6. oktobra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.35 Dobro nedeljo voščimo s slovenskim instrumentalnim kvintetom, 10.00 Proslava I. obletnice slovenskega tabora v Ljutomeru, 11.00 Odkrivanje — film, 11.30 TV kažipot, 15.05 Republiško kasaško prvenstvo v Ljutomeru, 16.00 Reportaža z mitinga, 16.35 Zmenek z Avseniki, 17.05 Večerja pri Swithinu — Bogataš — ponovitev dveh epizod Saga o Forsvtih, 18.45 Cikcak, 19.00 Pot v začetek — nadaljevanje evrovizijskega filma, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Ob koncu poletja (RTV Zagreb) — 21.40 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 7. oktobra 9.35 TV v šoli. 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 S poli po Mehiki, 17.55 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.25 Kako so zgrajene slovenske besede (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti, 19.35 Delat let slovenske televizije, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Balada o soncu — TV drama (RTV Zagreb) _ 22.30 Maurice Ravel — Ma mere! ove, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi s»oie:l: 13.00 Kronika (RTV Zagreb) - 13.2'J /.miJttt (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 8. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli. 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 18.05 Risanke, 18.20 Obrežje, 18.40 Propagandna medigra, 18.25 Hallas — mojster risanega filma, 19.15 Svet na zaslonu, 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Lar-redo — ameriški film, 21.55 Veliki mojstri, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 9. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.20 Poročila, 17.25 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 17.45 Ob 10-lotnici slovenske TV, 18.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Dvajset slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Poje Arsen Dedič (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Gorenjski slav-ček — opera, 22.15 Ob 10-let-nici slovenske TV, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Molčeči boben — opera (RTV Ljubljana) — 21.15 Besede, ki spreminjajo svet, 2135 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) ČETRTEK — 10. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoti, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Po ročila, 17.15 Sanjica, 17.30 Pionirski TV dnevnik, 18.00 Po Sloveniji, 18.45 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — IS.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Pri Londonu — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Saga o Forsvtih — serijski film, 21.25 Slovenske novitete v novi gledališki sezoni, 22.25 Ob 10 letnici slovenske TV, 22.40 Poročila (UTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb)— 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori, 21.35 TV drama (RTV Beograd) — 22.35 Včeraj, danes, jutri ••€>•«•••#€$©©•#©••© Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 5. oktobra, ob 18. uri F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA zaklju čena predstava za člane tovarne SAVA Kranj Kranj CENTER 5. oktobra franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 16. in 20. uri, ang. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 18. uri, premiera nem. barv. CS filma VELIKA KACA ob 22. uri 6. oktobra zah. nem. barv. CS film MED JASTREBI ob 9.30, nem. barv. CS film VELIKA KAČA ob 13. uri, franc. barv. film VICONTE UREJA RAČUNE ob 15. in 17. uri, ang. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 19*. uri, premiera amer. barv. filma POROČNIK ROBIN CROUSE ob 21. uri 7. oktobra nem. bairv. CS film VELIKA KACA ob 16., 18. iin 20. uri 8. oktobra nem. barv. CS film VELIKA KACA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 5. oktobra zah. nem. barv. CS film MED JASTREBI ob 16. uri, franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE ob 18. uri, angl. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 20. uri 6. oktobra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA? ob 14. in 16. uri, franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE ob 18. uri, amer. CS film PLAČILO- ZA HUDIČA ob 20. uri 8. oktobra amer. film PLAČILO ZA HUDIČA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 5. oktobra franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE ob 20. uri 6. oktobra franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE .ob 16. uri, franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 5. oktobra franc. barv. CS film VIVA MARIA ob 20. uri 6. oktobra franc. barv. CS film VIVA MARIA ob 17.30. Kamnik DOM 5. oktobra franc. barv. CS film CRNI TULIPAN ob 18. in 20. uri 6. oktobra franc. barv. CS film CRNI TULIPAN ob 14., 16. in 20. uri 8. oktobra italj. barv. film REVOLVERAS KLEJ ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 5. oktobra franc.-italij. barv. CS film GUSARJI MALEZIJE ob 18. in 20. uri 6. oktobra franc.-italij. barv. CS film GUSARJI MALEZIJE ob 15., 17. in 20. uri 7. oktobra franc.-italij. barv. CS film ŠEJKOV SIN ob 19. uri 8. oktobra franc-italij. barv. CS film ŠEJKOV SIN ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 5.—6. oktobra italij.-špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR 7. oktobra nem.-jug. barv. CS film VINETOU IN OLD FIREIIAND 8. oktobra franc. barv. CS film FURIA V BAHII Jesenice PLAVŽ 5. —6. oktobra franc. barv. CS film FURIA V BAHII 7.-8. oktobra italij.-špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR Žirovnica 6. oktobra amer. barv. film PRERIJA ČASTI Dovje-.\Ii>jstrana 5. oktobra franc. barv. film F ANTOM AS PROTI SCOT-LAND YARDU 6. oktobra amer. barv. film DIVJI SAM Kranjska sora. 5. oktobra amer. barv. film PRERIJA ČASTI 6. oktobra amer. barv. film ZAVEZANIH OCI Loterija Poročilo o žrebanju 40. kola srečk, ki je bilo 3. 10. 1968 Srečke s končnicami 50 160 65810 022280 089080 453190 626810 61 15141 62431 012331 457171 32 192 13212 25862 69632 597012 778702 53 0693 79913 80403 94763 04 07894 92724 743254 5 05085 54165 65735 68915 69745 710255 06 76 10186 415886 764866 7' ;< o* 12917 34117 79407 48 70708 740S8 907938 91S528 9 72779 99SS9 260239 so zadele din 8 50 500 100.000 2.000 2.000 2.000 8 1.0OO 400 2.000 10.000 8 100 500 500 1.008 10.000 2.000 10 200 1.000 500 500 10 400 500 2.000 4 504 504 404 404 404 30.004 29 8 500 2.000 2.000 4 404 404 1 004 8 500 400 2.'300 2.000 4 404 404 50.004 V nedeljo, 13. oktobra bo žrebanje • JESENSKE LOTERIJE ©•©©^»©••••••••®*#' TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. • Za vsakogar neka J' nekaj za vse boste dobili v gostiln' in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Broc'ch le 3 km od Ijubcljs*«-* predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! ., Dobrodo^ Prodam Prodam malo rabljen levi ŠTEDILNIK gorenje. Kovač Rafko, Log 26, škof j a Loka 4828 Prodam skoraj nov PLINSKI ŠTEDILNIK svoboda na 4 plošče. Cena 400 N din ter nov grilfix z uro. Jesenice, C. Zelezarjev 25 4829 Prodam BRZOPARILNIK — 100-litrski za 100 N din. Ci-zelj, Podkoren 92, Kr. gora 4830 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Prešeren, Vrba 2, Žirovnica 4831 Prodam MOPED kolibri s 60ccm motorjem. Mandelc, Zapuže 1, Begunje 4832 Poceni prodam leseno HIŠICO zaradi preselitve. Naslov v oglasnem oddelku 4833 Prodam BARAKO v Radovljici za gradnjo hiše. Vpraša-41 Pri Zemlja, Vrba 25, Žirovnica 4834 Prodam PUJSKE. Zupan Ivanka, Smokuč 5, Žirovnica 4835 Prodam dobro ohranjen SPAČEK, letnik 1964, s prevoženimi 50.000 km. Cena 12 tisoč N din. Naslov v oglasnem oddelku 4836 Prodam dva PRAŠIČA, od 60 — 70 kg težka. Praprotna Polica 18, Cerklje 4837 Prodam dva GUMI VOZA, eden 31 in lt nov, ter RE-POREZNICO. Cerkli, Adergas 10, iJe 4838 Prodam ugodno neizdelana dvodelna in tridelna OKNA Da roleto. Plestenjak Ivo, Stari dvor 96, škof j a -Loka 4839 Zelo dobro ohranjen šivalni STROJ SINGER ugodno Prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4840 Poceni prodam HRUŠKE MOšTARICE. Zg. Duplje 52 4841 Prodam MOTOR puch ro-ler in galeb. Naslov v oglasnem oddelku 4842 Prodam KRAVO ali TELIJO. Voglje 106, Šenčur 4843 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Peg in KOŠEK na koiesin ' opremo. Kranj, Gradnikova 11. stanovanje 42 4844 Prodam OPEL KARAVAN ]%0. Zelo dobro ohranjen za 15.000 N din. Kranj, Ljubljanska 3 4845 Prodam »PUNTE«, rezan L£S in DESKE za betonske °Paže. Zg. Jezersko 144 4846 Prodam PARCELE na Pok-c3uki (planina Gorilek) *EUSE. Naslov nem oddelku in oglas- 4847 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. U1- Vide Šinkovec 11. Kranj 4848 Prodam NSU pretiš 1000. *tnik 1967. Košnik Jože, Ru-ogajeva 12, Kranj 4849 Varilni aparat — nov, P>/380W, 50-185 a z 8 regu-pojami za varjenje na enojni ali trifazni tok prodam P uoo n din. Pismeno garancijo za dve leti ffl drugo podatke dobite ob prejemu. I Zorman Stane, Gora 20, Komenda 4850 Ugodno prodam SLAMO-REZNICO. Doslovce 4, Žirovnica 4851 Ugodno prodam VW, letnik 54, dobro ohranjen. Ažman, Studenčice 16, Lesce 4852 Prodam 3 nove zaprte HRASTOVE KADI za namakanje — 550 litrske. Kepic Anton, Šenčur 271 4853 Prodam dvostanovanjsko HIŠO z vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4854 Prodam KOZO, švicarske pasme, dobra mlekarica. Bin-kelj 12, Škof j a Loka 4855 Ugodno prodam skoraj novo ŽELEZNO PEC. Naslov v oglasnem oddelku 4856 Ugodno prodam nov PRE VIJALNI STROJ za pletilsko obrt in PLETILNI stroj pas-sap. Lesce, Gorenjska cesta 64 4857 Prodam na Gorenjskem pri Žirovnici enoslanovanjsko HIŠO z vrtom (1736 nv), njivo, travnik, GOZD in KONJ*, 4 leta starega. Informacije, Zupan, pot na Jošta 8, Kr?nj-St razišče 4853 Poceni prodam STRUŽNICO, stružna dolžina 500 mm. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 4859 Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK. Ul. Staneta Žagarja 44, Zadravec 4860 Prodam bukov GOZD — 1,5 ha — v okolici Bodovelj pri šk. Loki. Informacije Peter-nelj Jože, mizarstvo, Grajska pot 14, Škof j a Loka 4861 Prodam skoraj nov GRAMOFON z lastnim zvočnikom Studio schtosholm s ploščami. Jenko Franc, Jelenčeva 2, Kranj 4862 Prodam samsko sobo in SPALNICO — hrastovo — kompletno. Polak Anica, Kranj, Partizanska 6 4863 Prodam 500 kosov OPEKE porolit. Nahtigal, Potoče 15, Preddvor 4864 Prodam oblane DESKE za napušč. Galjot, Pot v Bitnje 7, Kranj 4863 LUCOVO PEC — veliko — prodam. Vprašati: Kranj, Prešernova 19 4866 Prodam kotni PLUG (vin-kcl), gnojnični sod, rabljeno opeko in BIKCA. Bukovica 4, Vodice 4867 Prodam PEC na olje — vesna — italijanska, 8000 kal. Kranj, C. 1. maja 1, Lesjak 4868 KANARcKE prodam, šilar, Pot v Bitnje 6, Kranj 4869 Skoraj novo SPALNICO s kompletnimi vložki prodam. Marčun, S'.ražiška 15, Kranj 4870 Otroški VOZIČEK za DVOJČKE, kombiniran, italijanski prodam. Remce, Radovljica. Kosovelova 15, telet fon 70-282 4871 Prodam leto dni starega OSLA. Selo 27, Žirovnica i 4872 I Ugodno prodam 400 kg KROMPIRJA sarteno, SOD — 200 litrski - in HRUŠKE moštarice. Grad 43, Cerklje 4873 Prodam KRAVO po tretjem teletu, TELICO in ZELJE v glavah. Oljševek 11, Preddvor 4874 Prodam FIAT 600, letnik 1961, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 4875 Prodam PEC na olje ignis — 6000 kal. in žagan LES za ostrešje. Zg. Bitnje 218, Me-zek, Zabnica 4876 Prodam nemški kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, vzmetne VLOŽKE in tridelne zimnice. Bešter, Valjavčeva 33, Kranj 4877 Prodam mlado KRAVO s teletom in VOLA ali zamenjam za BIKA. Tenetiše 33, Golnik 487S Vrstno HIŠO, skoraj dograjeno v Šk. Loki, Groharjevo naselje, prodam. Informacije Bernik, Novi svet 5, Šk. Loka, telefon 85-443 4879 Prodam HRUŠKE moštarice. Luže 12. Šenčur 4880 Prodam SPALNICO s kompletnimi VLOŽKI. Eržen, Planina 16, Kranj 4-881 Prociam 5C0 k« KP.OMPIR-14. v»or. Podiečs 49, Med\-> de 4882 Ugodno prodam S taseije-| nih AZ PANJEV. Erman l Alojz, Zgoša 5, Begunje 4883 Prodam SLAMOREZNICO — starejšo, 1 m' DESK za betoniranje, zimske SANI (posmojke) in 200 kosov monta OPEKE 16. Kranj, Smledniška 52 4805 , Prodam italijansko PEC na olje zoppas. Ogled Britof 132, j Kranj 4811 FORD TAUNUS AM 68 prodam ali zamenjam za VW-cxport 68. Dobravska 6, Jese- j nice 4912 Prodam KRAVO z drugim teletom. Zapoge 15, Vodice 4913 Prodam OTOMANO, OMA RO, dve ZIMNICI, pločevinasto kopalno KAD in star šivalni stroj. Nasiov v oglasnem oddelku 4914 Prodam 120-basno HARMONIKO vveltmeister. Grobov-šek. Kokra 44, Jezersko 4915 ŠTEDILNIK, namizni, rabljen prodam. Aljančič, Bistrica 2, Duplje 4908 Prodam mlade KRAVE s teleti po izbiri. Dorfarje 21, Zabnica " 4909 Ostalo Po cesti 1. maja čez most in Tavčarjevi ulici sem izgubila zjutraj 2. 10. 68. ZAPEST-NO URO. Prosim najditelja, da jo prinese na c. 1. maja 21, Kranj 4887 Kvalificirano gostinsko kuharico, z nekaj let prakse, sprejmemo takoj za Dom v Kamniški Bistrici. Zaposlitev stalna — pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17. Našel sem žensko KOLO Dobi se, Juvančič, Podreča 49, Medvode 488* Vzamem GARAŽO V NA JEM v Kranju. Telefon 22-350. Kranj 4889 Iščem staro ŽENSKO, lahko upokojenka, za pomoč v gospodinjstvu. Dam hrano in ; stanovanje. Ponudbe poslati I pod »upokojenka« 4890 ! Izgubila sem ZAPESTNO URO na Titovem trgu v Kranju. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi. Hotemo-že 52, Preddvor 4891 Oddam SOBO osebi, ki bi hotela v prostem času pomagati V gospodinjstvu. Drugo po dogovoru. Kralj Jože, Rupa 32, Kranj 4892 Iščem upokojenko ali dekle za dopoldansko varstvo otrok. Stevanovič, Valjavčeva 10/11, Kranj 4893 NOVO 3-sobno STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za dvosobno v Radovljici ali i bližnji okolici. Ivanež, c. M. Tita I/a 4894 DVOSOBNO STANOVANJE lahko dobite za 35 dinarjev, lahko pa tudi hišo ali vikend. Poiščite številko 10 revije Naš dom. ki je lahko ključ do vašega novega stanovanja. Kranj, Jezerska cesta 16 4900 Iščem SOBO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4901 Iščem SOBO v Kranju ia kakršnokoli zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 4902 Starejši, zdrav UPOKOJENEC, vdovec želi spoznati osamljeno, dobrosrčno, čedno in skrbno gospodinjo do 65 let. Ponudbe poslati pod »gospodarski« 4903 Starejša ŽENSKA — mirna — išc>: večjo sobo po možnosti v Kranju ali okolici. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4904 Iščem DEKLE, ki dela na dve izmeni za varstvo in pomoč. Dam hrano in stanovanje, štancer, Stošičeva 4, Kranj 4905 iili:U 1..:!!ll!!lllllllllllll!lllllll!l!ll!ii:.i,,itllll DEŽURNI VETERINARJI: fM 5. lf- 1968 do 12. 10. 1988 VEK3\J C, S'ošičevu, 3, tei. ; 21070 — 12. 10. do IS. 10. 1968 BEDINA, Ješ-Urva 29. te- • fon 21207 — 19. 10 o o 26. l'J. 1968 RUS, Cerklje, tel. 731'. .5 — 26. 10. do 2. 11. 1968 VE-HOVEC, Stošičeva 3, telefon 21070. J|»f»»«.....«•»........'•"«l!M|M!!HM'l!>m')M||| Našel sem MOŠKO rogovo KOLO. Strahinj 20, Nak'o 4906 Oddam lepo sončno opremi ljeno SOBO solidnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 4907 Oddam opremljeno SOBO. Kranj. St. Žagarja 34 4818 ROLETE — lesene, plastične in žaluzije NAROČITE zastopniku ŠPILERJU. Radovljica, Gradnikova 9. telefon 70-046. Pišite, pridem na dom. 4670 Iščem enosobno stanovanje V Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4917 KUPIM Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Naklega. Ponudbe poslati pod »zazidljiva« 4812 Kupim manjšo HIŠICO z vrtom ali brez na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »Hišica« 4883 KMEČKO HIŠO — staro, leseno ali zidano, okolica Medvod, Kranja, Kamnika, Radovljice, Bleda (Gorje), Vrbe, Kr. gore kupim. Ponudbe poslati pod razgledna in sončna lega 4884 Kupim samohodni CIRKU-LAR za žaganje drv. Ponudbe poslati pod »dobro ohranjen« 4885 Kupim nov AVTO pcugeot-break 204. Naslov v oglasnem oddelku 4885 Kupim stanovanjsko HIŠO z nekaj zemlje. Ponudbe poslati pod podružnica Glasa Jesenice 4916 Sprejmem dekle ali mlajšo UPOKOJENKO za varstvo v dopoldanskem času. Kranj, Jezerska C. 124 F 4895 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom (električar). Naslov v oglasnem oddelku 4896 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov mojega moža Janeza Klemenca. Kdor bo kaj kupil od njega, bom sodnij-sko ukrepala. Klemene Ivanka 4897 V službo sprejmem ŠIVILJO z nekaj prakse za šivanje pletenih izdelkov. Plača po dogovoru. Informacije i vsak dan od 7. — 19. ure. Strojno pletilstvo, Jakopič Mira Bled, Planinska c. 9 4898 Iščem SOSTANOVALKO, lahko tudi upokojenko, takoj. Drugo po dogovoru. Arvaj. Jelenčeva 17, Kranj — Pnm-skovo • 4899 V soboto 28. t. m., sem Izgubila žensko avtomatično uro darvvil od zadružnega doma do cerkve na Primsko-vcm. Najditelja naprošam, da jo, proti lepi nagradi vrne. GOSTIŠČE pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Igra BO-ZETOV KVARTET in Cirilov trio. Vabljeni! 4910 GOSTILNA VRECEK — Tupaličc prireja v nedeljo, 6. 10. 1968, ZABAVO. Igra Šenčurski kvintet. Vabljeni! Izdaja in liska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 •-- Naročnina: letna 24.—. polletna 12.— N din. Ccr.a posameznih številk i',40 N din — Inozemstvo IG.00 N din — Mali oglasi beseda 0.6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Ne plačanih oglasov ne objavljamo. Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni umrla naša draga sestra Cirila Beranič Pogreb drage pokojnice bo na Brezjah v soboto, dne 5. 10. 1968, ob 16. uri na pokopališče Brezje žalujoče sestre Brezje, 4. 10. 1968 Nesreče tega tedna Obletnica Mineva že peto leto, odkar je ugasnilo mlado življenje našega Draga Križnarja iz Preddvora Ljubi Drago, želel si nam ustvariti nov srečnejši dom, tako je pa graditi dom brez gospodarja velika bolečina. Mi vsi te pogrešamo, tudi gore in gozdovi, ko dobivajo svoj jesenski čar pa v bolesti šepetajo »Draga ni več«. Ljubeče čuvamo Tvoj spomin in ponos na te žalujoči: žena Urška, sinova Drago in Jožko Na cesti drugega reda v vasi Studeno je v torek popoldne nenadoma skočila pred avtomobil LJ-412-46 štiriletna Marija Demšar. Voznik je peljal od Selc proti Studenem. Ko je pripeljal okoli ovinka, je dohitel več otrok, ki so hodili po levi Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj RAZPISUJE javni natečaj za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo vveekend hišice na pare. št. 367/69 k. o. Zg. Jezersko s površino 397 kvadr. metrov. Razpisni pogoji so interesentom na razpolago pri podjetju v Kranju, Cesta JLA 6 V, soba št. 4. Odpiranje pismenih ponudb bo v petek, dne 25. oktobra 1968 ob 12. uri v prostorih podjetja Zahvala Ob bridki izgubi moje ljube mame, sestre, sestrične in tete Frančiške Fende se zahvaljujemo vsem, sosedom, prijateljem in znancem za veliko pomoč, ki so jo nudili v težkih urah in vsem, ki so darovali vence in cvetje. Posebna zahvala gospodu dr. Vidmarju za lajšanje bolečin v njen: težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi PGD Britof, pevcem in g. župniku Škrlavaju ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. še enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: sin Franci, žena Mira ter drugo sorodstvo. Orehovlje, dne 27. 9. 1968 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega očeta, dedka in tasta Franca Velikonje smo bili deležni mnogih izrazov toplega sočutja in prijateljske opore. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za cvetje, ki so ga darovali pokojniku, in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči Gozdnemu gospodarstvu Kranj za veliko pomoč v naših najtežjih trenutkih. žalujoči: sinova Franci in Stane in njuni družini Kranj, Koper 3. 10. 1968 Zahvala Ob tragični izgubi naše ljubljene in skrbni žene, mame, stare mame, sestre in našega nepozabnega sina in vnučka Terezije Beton in Saška Macarola Sfl iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem za izrečeno sožalje, poda-ritev vencev in cvetja, vscin ki so ju v velikem številu spremljali na njuni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo č. duhovščini g. Blaju za ganljive besede pri odprtem grobu, sosedom Jcrmarfovim in Novinčevim ter Cilki. Zahvaljujemo se tudi Tekstilnemu centru in pevskemu društvu upokojencev za ganljive poslovilne pesmi. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Janez, hčerki Anica in Ivanka z Dam- janco ter drugo sorodstvo. žalujoči: mami, očka, stari ata in mama, teta Ivanka z Damjanco in teta Vanja z družino. Kranj, dne 30. 9. 1968 strani ceste. Štiriletna deklica pa je nenadoma skočila na desno stran ceste tik pred avtomobil. Pri trčenju se je otrok ranil in so ga odpeljali V bolnišnico. Istega dne okoli šestnajste ure je na Partizanski cesti v Škofji Loki padel pod avtomobil petletni Marjan Bile. Nesreča se je pripetila, ko je voznik avtomobila Mirko Florjančič zapeljal s Partizanske ceste na dvorišče skladišča TP Merkur. Otrok se je nenadoma znašel pred avto- | mobilom, padel je, pri tem pa je zadnje kolo avtomobila zapeljalo čez njegovo desno nogo. Dečka so z zlomljeno nogo odpeljali v bolnišnico. Zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti sta v četrtek trčila na cesti prvega reda v Mojstrani tovorni avtomobil, ki ga je vozil Alojz Resman in pa avtobus, voznik Anton Mileč. Pred srečanjem sta voznika zavirala, tako da J® vozili začelo na mokri cesti zanašati in sta trčili, šofer avtobusa in sopotnica sta bila hudo ranjena, škode je za okoli 40.500 N din. L. M. Honorarne sodelavce ZA RAZŠIRITEV ČASNIKA GLAS na področju pošt: žiri, Šentvid nad L j., Medvode, Smlednik, Vodice, Domžale, Blagovica, Dob, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radomlje, Trojane, Kamnik, Komenda, Motnik, Stahovica, Šmartno v Tuhinju, Logatec in Cerkno sprejme delovna enota Glas Kranj Vse informacije v upravi časnika Glas (stavba skupščine občine Kranj), soba 110. / Sredstvo za osvežitev prostorov je izdelano iz prvovrstnih esenc z vonjem bora in lavande vas obvaruje neprijetnih dišav v stanovanju, avtomobilu, odnosno v vseh zaprtih prostorih, ki jih uporabljate vsak dan proizvaja RADONJA SISAK O Najdena kolesa do Na območju PM Kranj so bila od 1. septembra pa 2. oktobra najdena tale kolesa: zeleno žensko kolo ^°^>\^'n 340094; temno zeleno žensko kolo, Rog, št. 360961; črno m° kolo Puch, št. 7786865; zeleno moško kolo Rog, št. 37931; bt žensko kolo, Julija, neznane številke; rjavo žensko kolo K šport, št. 290101; temno zeleno moško kolo neznane znaH* št. 83732; svetlomodro moško kolo Rog šport, št. 151459; ei žensko kolo Bieleleld, št. 199192; sivomodro žensko ko\o ^ šport, št. 886961; črno moško kolo neznane znamke, št. črno moško kolo Steyr št. 417226; „ 0 Lastniki lahko dobe kolesa na PM Kranj vsak dan od '■ 13. ure. Zahvala Ob prerani izgubi drage /ene, mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Gaber Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli, darovali cvetje ali drugače počastili njen spomin. Posebna zahvala Dobretovi mami« ki ji je stregla V njenih zadnjih težkih urah. Zahvaljujemo se tudi pevcem. Vsem, prav vsem. najlepša hvala. žalujoči: mož Jože, sinovi: Francclj, Roman, Andrej z družinami, Marjan; hčerke: Krist'0 in Olga z družinama in drugo sorodstvo. giruti i rt i itn i n i in t ■ 11111111 iiiiiitiiitiiriiiiii mini n iiiniiuiini m i iiiiiimimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiii]; I Ljubljanska conska rokometna liga | I Že 6. zmaga za Radovljico | S Gorenjski predstavniki v ljubljanski conski rokometni j| 5 "Si so preteklo nedeljo dosegli zelo lep uspeh. Križani E H ko prinesli iz Krškega eno točko, kar vsekakor pred- j§ S stavlja lepo presenečenje. Rokometaši iz Dupelj pa so I I težav premagali Novo mesto. Ekipa Radovljice pa = S Je zabeležila že šesto zaporedno zmago; tokrat je pre- = g magala Hrastnik. Tako imajo Radovljičani največ mož- 1 a nosu, da osvojijo prvo mesto v jesenskem delu tek- = § Rovanja. Praznih rok so ostali le rokometaši Kranja, = S Ki so s porazom v Radečah doživeli že tretji zaporedni = = Poraz. = Rezultati: Krško : Križe 20:20, Duplje 23:12, Radovljica : Hrastnik 24:16, Radeče Novo mesto Kranj 14:12. V vodstvu je Radovljica z 12 točkami pred Sentvi-r°m> ki je doslej zbral 11 točk, Duplje imajo sedem, Križe 5, Kranj pa 4 točke. Jutri se bodo v sedmem kolu gorenjski prdslavniki Pomerili takole: Kranj : Šentvid, Grosuplje : Duplje, Kr»že : Radovljica. J. Kuhar ll1IIIIIIlfltIllllIl||ail|||1||||S||||||1|||I|1||||Ivia||||||J|(||||||||||||1||K||i||iif||1|t||||.1|i||t||1|||1|X|1|1J|K1| H. gorenjska rokometna liga v vodstvu Zabnica B in Duplje B J^^eTn k°lu druge gorenjske rokometne lige je sodnik y 2^mi Duplje B : Storžič predčasno zaključil srečanje. • rnmuti igre je namreč igralec Storžiča Jože Krčmar pri T* 10:6 za Duplje B fizično napadel sodnika Dušana Hu- izpJd ^rav gotovo bo tekmovalna komisija ta nešportni • že večkrat kaznovanega igralca z Golnika, primerno nj . a- V vseh drugih srečanjih so bili doseženi pričakovali1 J2di" ^>resenečerije predstavlja le zmaga druge ekipe Križ d vodečo ekipo Zabnico B. Ži* Rezultati: Kamnik B : Selca B 15:17 (6:8), Duplje B : Stor-* 5:0 w. o., Radovljica B : Desnica 21:17 (8:7), Sava : Skofja tek B 3715 (16:6)* Križe B : 2abnica B 14:11 (7:4>: z*ostaJ» ■»I: Selca B : Skofja Loka B 12:10 (5:6), Storžič : Radovlji-°* B 22:21 (10:8). Lestvica: Duplje B 5 3 11 73:60 7 Zabnica B 5 3 1 1 72:61 7 Sava 5 3 0 2 104:64 6 Resnica 5 3 0 2 104:69 6 Selca B 4 3 0 1 53:70 6 Radovljica B 52 1 2 77:64 5 Kamnik B 5 2 1 2 74:64 5 Storžič 4 2 0 2 61:65 4 Križe B 5 1 0 4 42:93 1 Skofja Loka B 5 0 0 5 52:115 0 V nedeljo ee bodo pomerili v šestem kolu nasledinji pari: Sava, Besnica : Duplje B, Storžič Selca B Križe B, Zabnica B Radovljica B, Skofja Loka B Kamnik B. P. Didić Upravni odbor MESARSKEGA PODJETJA TRZIC razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1. Skladiščnik v klavnici, visokokvalificiran mesar s 5 letno prakso v klavniški dejavnosti in poznavanjem skladiščne službe v tej stroki; 2. Strojnik, kvalificiran delavec ključavničarske ali elektro smeri s prakso upravljanja s hladilnimi napravami večjih izmer in napravami za centralno ogrevanje. Stanovanje ni na razpolago. Prijave je dostaviti na naslov MESARSKO PODJETJE TRZIC, Trg Svobode št. 18 in jim priložiti dokazila o strokovnosti. R°k prijave je 15. oktober 1968 Gorenjski strelci-veterani so se dobro odrezali Prvega strelskega tekmovanja veteranov v Jugoslaviji, ki je bilo v nedeljo v Ljublja. ni, se je udeležilo tudi več strelcev-veteranov z Gorenjske. Dosegli so zelo dobre rezultate. V kategoriji članov nad 55 let starosti (leže) je zanesljivo zmagal Jože Otrin z Jesenic z 246 krogi od 300 možnih. Na drugo mesto se je uvrstd znani slovenski mojster — strelec in organizator 73-letni Pero Cestnik, ki sedaj živi v Srbiji, če-I trto mesto pa je zasedel 63-letni Jože Cuš iz Škofje Loke. Kranjski veleran 62-let-ni Stane Košnik, ki je ustanovni član prve slovenske strelske družine v Kranju, pa je z 212 krogi zasedel peto mesto. Pri mlajših članih, ki so tekmovali v vseh treh položajih, pa jc zmagal Mirko Dimic z Jesenic z 221 krogi, četrto mesto pa je pripadlo Stanetu Seknetu z Jesenic. Članice so tekmovale z ma-lokalibrsko puško. Od gorenjskih predstavnic se je najbolje uvrstila Marija Otrin, ki je z 247 krogi zasedla tretje mesto. R. Ca rman Sindikalne športne igre V sredo so se na športnem stadionu v Kranju pomerile v malem nogometu ekipe Iskre II. Tekstilindusa, Kovinarja, Projekta, Tekstilnega centra in Kovinskega podjetja. Rezultati: Iskra II : Tek-stilinidus 0:0. Kovinar : Projekt 0:0, Tekstilni center : Kovinsko podjetje 0:2. Vrstni red po tej tekmi je v A skupini naslednji: LIK 8 točk, hskra II 8, Standard 6, Tckstilindus 5, IBI 4, Elektro 3 in Exoterm II 2 točki; B skupina: Puškama 9 točk, Sava 7, Kovinar 6, Projekt 6, l6kra I 3, Tekstilni center 3 in Kovinsko podjetje 2 točki. A. Z. Danes in v nedeljo strelsko tekmovanje v Preddvoru Kranjski strelci imajo danes in jutri še eno pomembnejše tekmovanje v letošnji 6ezoni. V Preddvoru bo občinska strelska zveza organizirala za vse strelske družine kranjske občine strelsko tekmovanje z vojaško puško. Pričetek bo v obeh dneh ob 9. uri. B. Malovrh Gorenjska nogometna liga Spet poraz Jesenic V četrtem kolu gorenjske nogometne lige so Jeseničani doživeli spet poraz. Lesce so zmagale sicer tesno, vendar bi bil rezultat lahko precej višji, če bi izkoristili vrsto iti .a priložnosti za zadetek. Nogometaši iz Šenčurja so zabele "J lep uspeh, ko so zmaga1,1 v Železnikih. Tržič je dobil obe to^ki brez borbe, ker nogometaši iz Preddvora iz neznanih razlogov niso prispeli na tcvkmo v Tržič. Rezultati: Lesce : Jesenice 3:2 (3:2), Železniki 2:3 (1:3), Tržič : Preddvor 3:0 w. o. Lestvica: Lesce Tržič Jesenice Železniki Svoboda Preddvor Svoboda 4 0 0 4 9:8 9:9 14:8 11:8 9:7 1:13 V drugih gorenjskih ligah so bili doseženi naslednji rezultati: mladinska liga — Železniki : Triglav 2:2 Tržič : Kranj 2:3, pionirska A liga — Lesce : Jesenice 2:1, Železniki : Svoboda 4:3, Kranj : Tržič 1:1, B pionirska liga — Preddvor : Naklo 2:1, Trboje : Podbrezje 1:4, Triglav : LIH 4:3. V prvi gorenjski nogometni ligi se bodo v nedeljo srečali naslednji pari: Tržič : Lesce, Svoboda : Preddvor, Jesenice : Železniki. P. Didić II. gorenjska nogometna liga Kropa in Naklo brez poraza Z gladko zmago Krope nad ekipo PoJbrezij je Kropa še naprej ostala v vodstvu v drugi gorenjski nogometni ligi. Druga dva kandidata za prvo meslo Naklo in Predoslje pa sta si v derbiju razdelila točki. Rezultati: Predoslje : Naklo 2:2 (0:1), Kropa : Podbrezje 4:1 (2:0), Triglav B : LTH B 2:3 (0:1), zaostala tekma Naklo : Podbrezje 5:1 (2:0). Lestvica: Kropa 4 3 1 0 17:4 7 Naklo 4 2 2 0 14:7 6 Predoslje 4 2 1 1 12:10 5 LTH B 4 1 2 1 12:14 4 Triglav B 4 0 1 3 4:11 1 Podbrezje 1 0 1 3 7:20 I V nedeljo sc bodo pomerile v petem kolu naslednje ekipe: LTH B : Predoslje, Podbrezje : Triglav B, Naklo : Kropa. P. Didić Gorenjska rokometna liga »Zelena miza« rešila Jeseničane Vodeče ekipe v gorenjski rokometni ligi so tudi v nedeljo zabeležile same zmage. Z zmago nad Selcamj je Kamnik prevzel zaradi boljše razlike v golih vodstvo na lestvici. Najzaslužnejša za visoko zmago Kamnika sta nedvomno Zupin in Prosen. V borbeni in na trenutke pregrobi igri so Veterani premagali Skofjo Loko in se tako še vedno držijo vodeče trojke. Nova mlada ekipa Jesenic, brez kaznovanih in izkju-čenih igralcev, jc doživela poraz na svojem igrišču v igri s Krvavcem. Toda tekma je bila registrirana s 5:0 v korist Jesenic, ker Cerkljani še vedno niso vplačali prijavnino za nastopanje v gorenjski ligi. V obeh tekmah izven konkurence sta bila dosežena prikovana rezultata. Rezultati: Veterani : Skofja Loka 23:21 (11:9), Kamnik : Selca 32:20 (17:10). Tržič B : Zabnica 17:26 (7:13), Kranjska gora : Kranj B 20:9(7:1), Jesenice : Krvavec 5:0 w. o. Zaostala tekma: Selca Lestvica: Skofja Loka 24:19 (12:3). Kamnik 3 3 0 0 111:52 6 Kranjska gora 3 3 0 0 55:43 6 Veterani 3 3 (J 0 52:46 6 Selca 4 2 0 2 97:70 4 Skofja Loka 4 1 l 2 95:77 3 Zabnica 4 1 1 2 51:56 3 Jesenice 4 1 II 3 36:40 1 Krvavec 5 0 0 5 56:160 1 izven konkurence Tržič B 5 3 0 2 176:110 6 Kranj B 5 0 0 5 67:107 0 Jutri, v nedeljo, so na sporedu naslednje tekme: Zabnica : Veterani, S<_lca : Kranjska gora, Skofja Loka : Kamnik, Kranj B : Jesenice in Krvavec : Tržič B. P. Didić SOBOTA — 5. oktobra 1968 Predstavnika ZSJ v Kranju V torek in sredo sta se na občinskem sindikalnem svetu v Kranju mudila politična delavca centralnega odbora sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije. S predstavniki občinskega sindikalnega sveta sta se pogovarjala o družbenopolitičnem izobraževanju, obveščanju in sodelovanju z organizacijo zveze mladine. Obiskala pa sta tudi tovarno Sava, občinski komite mladine in delavsko univerzo, kjer sta se pogovarjala o taistih vprašanjih. A. 2. Boroveljski večer v Tržiču V okviru medsebojnega sodelovanja med mestoma Tržič in Borovlje prireja mestna občina Borovlje danes zvečer v Cankarjevem domu v Tržiču Boroveljski večer. V okviru tega večera bodo nastopili glasbeni kvintet Rosental, pevski oktet OGB, plesna skupina, na koncu pa bodo predvajali šc film o boroveljskih puškarjih. vg Strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev vršnega odbora Društva bibliotekarjev Slovenije, popoldne pa je udeležence sprejel tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Danas (sobota) ob 9. uri bo o stoletnici tekoče slovenske bibliografije poročal Janez Logar, o knjižnicah v turističnih krajih pa bodo poročali Janko Krek in predstavnika Novega mesta ter Kopra. Ob 15. uri bo o poslovni skupnosti knjižnic govoril Avgust Vižintin, o delovni povezavi študijskih knjižnic pa Bruno Hartman. Zvečer ob 20.30 pa bo delavska uni* verza Radovljica v hotelu Grajski dvor priredila literarni večer. Društvo bibliotekarjev Slovenije prireja v Radovljici v stavbi občinske skupščine strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev. Posvetovanje se je začelo včeraj (petek) in bo trajalo še jutri. Včeraj dopoldne je bila v okviru posvetovanja v Radovljici slavnostna seja iz- Vreme Vremenska slika: zahodna in srednja Evropa sta v območju visokega zračnega pritiska. Od severozahoda doteka nekoliko hladnejši zrak, zato se vreme še nadalje zboljšuje. Napoved za soboto in nedeljo: Pretežno sončno bo, zjutraj po kotlinah megla, najnižje nočne temperature med 5 in 10 stopinj, na Gorenjskem malo nad ničlo. I/.gledi vremena za nedeljo kažejo, da se bo suho vreme nadaljevalo. NaroČite GLAS najbolj bran Časopis na Gorenjskem GLAS za mlade In starejše GLAS za vsakogar Naročite O Jutri (nedelja) se bodo udeleženci posvetovanja z avtobusi odpeljali v Begunje, Vrbo, Žirovnico, Lesce, na Bled in v Bohinj. A. Z. pri pismonoši! izhaja 2 krat tedensko, poprečno na 40 straneh (gospodarstvo, kultura, kratke vesti, ženska stran, otroška sfran, šport, zunanje vesti). Konferenca za družbeno aktivnost žensk o predlogih za spremembo zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja Na zadnji skupni seji sekretariata za družbeno aktivnost žensk Slovenije in predsedstva zveze prijateljev mladine Slovenije ter koordinacijskega odbo-ra za načrtovanje družine Slovenije so med drugim razpravljali o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju žensk. V razpravi so kritično ocenili predlagane sisteme. Ob tem so bili mnenja, da so bili predlogi izdelani predvsem pod pritiskom sedanjih finančih težav, pri tem pa so zanemarili vrsto socialno varstvenih vprašanj. Predlogi tudi niso bili dokončno obdelani in so v javnosti sprožili ostro in kritično reakcijo. Posebno pri zaposlenih ženskah so zbudili skrb, da bo s tem odpravljeno vse tisto, kar je že bilo storjenega za varstvo zaposlene ženske in materinstva. Udelženci razprave so bili prav tako mnenja, da predlogi skupine, ki jih je pripravila, niso dovolj argumentirani, ker ne temelje na strokovnih anali- zah. Ustrezne institucije naj bi izdelale potrebne študije, na osnovi katerih bi lahko delovna skupina oblikovala stališča za javno razpravo. Spreminjanje pokojninskih norm, med katerimi je posebno važna tudi vstopna starost za pokojnino, je vsekakor pomemben poseg v osebne in družbene odnose. Zato je potrebno, da se ta vrsta družbenih odnosov skrbneje prouči, preden gre v javno razpravo. ' L. M. Vejevje, kl se otresa pisanega oblačila, je prvi znanilec jeseni. Takšnih prizorov bo v Pr njih dneh videti na pretek. — Foto: F. Perdan