Št. 140 V Gorici, v soboto dne 31, decembra 1910. TaftaJ AL. izhaja trikrat na toden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: v«e leto . . 15 K % „ . . 10 „ Posamične številke stanejo' 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0GAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Grodiščanakem ' m dvakrat v letu „ Vozni red železnic, paraikov in poštnih sm\ Ra naročila brez doposlsie naročnine se ne oziramo. ..............-----------------------• »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. na deinc, Upravriištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin.. 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. Fab&č) tiska in zal. Vabilo na naračbo. Ni zadosti samo pridno citati list, ampak treba ga tudi podpreti gmotno. To pa se zgodi z naročbo. Listi stanejo obilo denarja in koliko truda hi duševnega dela je združenega z listom! Zato pa mora imeti list dobro gmotno podlago: obilo naročnikov in obilo insereutov. Leto za letom moramo beležiti, da je še premalo naročnikov. Želimo jih toliko, da nam dajo tako podlago, da se bomo , mogli gibati tako, kakor želimo. To bi se . poznalo znatno v listu: j Soča« vrši svojo dolžnost, kar le j more na vse strani. Težak je naš posel, ' ker imamo toliko na nas prežečih na- ; sprotmkov, ali / veseljem delamo in bo- j mo tudi delali, kar naj si zapomnijo na- | sprotniki v domačem in tujem taboru. Borimo se za pošteno stvar, borimo se za obstoj Slovenstva ob meji ter za vse-občo povzuigo našega ljudstva. Tako je bil), tako ie m tako bo! V ta namen pa potrebujemo izdatne pojnoči prav v naročnikih. Čini več redno plačujočih naročnikov, tini več podaje Sist. In prav dandanašnji je nujna potreba dobro podprtega naprednega časopisa rut Ooriskuii, Ko nase ljudstvo begajo razni farizeji z iažjo in prevaro. Mi se borimo za resnico in pravico, da ie vsakdo, kdor čita -Sočo«, prav poučen o razmerah v državi, zlasti »pa še o razmerah v naši deželi, ki so zapletene ter trpi radi njih neizmerno naše ljudstvo. Sredi teli razmer je neobhodno potreben dober napreden list. Tak list je bila. je in bo Soča«. Zato vabimo na uaročbo vse one. ki še niso naročeni, pa bi jim kar naravnost nntikaio. da so in vse one, ki zmoiejo naročnino, odmerjeno jako nizko, da imajo Ust vedno pri rokah ter čitajo vj>c številke! Nadejamo se, da nam ostanejo 'zvesti vsi -naši dosedanji naročniki in isto-tako oni. ki kupujejo sproti Sočo-. Na Goriškem je treba velikega naprednega delovanja in boja. treba je ne- prestano delati in gibati; v to je treba pred vsem dobro podprtega naprednega časopisa! Dosti! Rodoljubi! Poslušajte nas glas! Naročajte si naš list, da bomo mogli vedno uspešnejše delovati po zlatem geslu nepozabnega našega prvoboritelija dr. K. I.avriča: Vse /.a narod, svobodo in napredek! V neznano daljo. Ruski spisal Li;OMl> AN ft K K J EV. Preložil Fedor €*raščavov«. teh »liunov« ter jih ne upišejo za Lahe, odiiosno ničesar ne »poprav ijo»! Saj bi grešili smrtno proti italijanstvu, ako bi prišteli v vrste velikega kulturnega naroda »ščavarske« ueotesatice!! Torej naj nas pustijo lepo v miru in poštenost ter pravica naj vladata med laško prizadeto gospodo pri ljudskem štetju! V Knniiiu so našteli pred 10 leti 52.57 Lahov in samo 119 Slovencev. V mestu samem pa le 05 Slovencev. Koliko jjh bo letos? Upamo da b()n je roparski poglavar!« je dejal nekoč Fenogen in njegov rdeči obraz je obledel vsled silnega strahu ... -/No, no — takoj ropar!« je menil neverjetno kuhar, a se je vendar nemirno ozira! na vrata ... />Ki oropa samo bogatine!« je pripomnil Fenogen, hote razjasniti svojo prejšrjo trditev, ker mu je nekoč Nikolaj sam povedal, da so tudi takšni razbojniki. »Temu pač ni potreba ropati, ko ima pa njegov oče toliko denarja, da ga še prešteti ne more,« je rekel kočijaž, ki je bil jako pameten mož. »Tri tovarne, štiri hiše Ima in delnice reže vsaki dan... vsaki dan...« je še- ne narede prevelike škode drugorodni nasprotniki! Po FurJaniji je na raznih krajih dosti Slovencev. Tako n. pr. v Moši, v Koprivi, sploh povsod skoro se jih dobi. Njihova dolžnost je, da se priglasijo vsi za Slovence! DOPISI. Iz goriške okolice* Iz Podgore. (Z a h va 1 a.) — Tukajšnji šolski otroci, vštevši otroška vrtca, čez .300 po številu, so bili letos o Božiču vsi izvanredno obdarovani. Zato gre največja zahvala tuk. si. Žu|panstvu, katero je v ta .laiiion potrosilo 583 K in družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katera je darovala za otroške vrtce KM) K. Dalje so darovali mnoge obleke: gg. Bisail, Černctič, Ivančič in KuriučiČ ter Hribar, vsi iz Gorice. Za božičnico. so darovali: G. Otto Gehs-ler, tvorniški ravnatelj, in Alojzij Bandel veleposestnik, oba v Podgori ipo 10 K. Pri vstopnini so preplačali: Gg. Ku-rinčič in Ivančič iz Gorice 2 K; G. Asnton Klančič, župan 2 K; O. Vuga Ciril Metod, kirrat 2 K; O. Nemec Jožef, trgovec 2 K; Gospa vdova Jožefa Kocjančič 2 K in gospodična Trpin Afra 1 K. Srčna hvala. Podpisani izreka vsem v imenu tuk. šolske mladine prisrčno zahvalo. Vodstvo ljudske šole v Podgori, Ml dec. 1910. Josip Budal, voditelj. Iz ajdovskega okraja. Iz rihemberške občine: Že kakih štirinajst dnij se neprenehoma čivka od strani sorodnikov našega župana, in raznaša vsako nedeljo in praznik vest po gostilnah, da je dobil naš župan priznanje od ministerstva da je eden prvih poštenjakov na Primorskem itd. petala Ana Ivanovna, ki je imela sedaj L ravno 560 rubljev v hranilnici. Fenogenova trditev je bila s tem enkrat za vselej opravljena. Ana Ivanovna je preiskala vse, kar je .odnesel Nikolaj s seboj, a našla ni razven nekaj perila ničesar. In ravno ta okoluost, da ni našla ničesar drugega kot perilo, y 's najbolj vznemirjala in prestrašila. Ko oi bila našla v njegovem kovčegu puške, kroglje, bodala, in bi bilo torej jasno, da je roparski poglavar, potem bi bilo vse dobro in vsi bi si bili oddahnili, kajti najstrašnejša je bila ta negotovost o poslu človeka, ki ni po obrazu in po svojih navadah prav nič podoben drugim !judqm, ki sam ničesar ne pove in ki zre na druge z očrni rablja. Nemir je naraščal in je prehajal v babjeveren strah, ki je preplavil vso hišo kakor ledenornrzel val. Zvedeli so za kratek razgovor med Nikolajem in njegovim očetom; a ta razgovor ni nikakor razpršil strahu., nasprotno: ozračje groznih uganjk in -dvomljivih ugibanj je postalo še gostejše. »Rekel si mi nekoč, da sovražiš vse naše življenje?«: je vprašal oče, spovdarja-je vsako besedo posebej. »Ali je zj uičuješ še sedaj?« Na to-govoričenje mi- itissmo reagiran* ker nam sploh m" bilo znano, kaj je tu stvarnega vmes. — Da se nahaja nebroj pritožb in rekurzov zoper našega župana Pavlico v svetu, nam je znano; vedeli pa sploh nismo, koji od vseh teh rekurzov je tako ugodno rešen za našega »Jožeta«. Dne: 28. t. m. se je razvozljalo. Občinski sluga je vročil gosp. Vinkotu Ci-goju odtok c. kr. jiamestništva v Trstu IX. 266/419 z dne 19./5. 1910. . V odloku gre tukaj za neki protest proti nezakonitemu postopanju našega slavnega župana Jožeta za časa zadnjih deželnozborskih volitev. Zoper našega župana so v teku še vsedrugi rekurzi in uverjeni smo, da mu niti ministerstvo ne 'bode izbrisalo pečata »nečastnih dejanj«, katerega mu je prilepila najprvo okrajna, in potem pa Še okrožna sodnija na čelo. Minfeterstva rešujejo došle vloge, navadno po došlih sporočilih podrejenih oblastnij mi pa poznamo našega župana in njegovo delovanje od bližje in smo si svesti, da >ga bodo pokopali s pečatom «nečastnih dejanj«. Časi, ko je ta «možak« delal, kar je hotel, so pač minuli in kam sedaj spada, ve najbolje on — sam... Zanimivo je glede onega odloka to, da je rešena pritožba za zadnje deželno-zborske volitve le Še sedaj in sicer v nemškem jeziku! Kje sm6? tooarnai(tjfjw5jh,i|su--------rogatoo — - v Veliki - Kaniži se • nahaja sedaj po strokovni prenaredbi v uravnanem obratu * ter prinaša vse njene izdelke v novi,------ poboljšan« kakouosti v konsum, kakor io "'"........".........'........'.........""' vsakemu zabojčku in zavoju prilepljena pečatna znamka izkazuje. —---------- Prosimo cenjene gospode trgovce in po-užitnike za blagovoljno preizkušnjo tega------------------ • nouega izdelka. Velespoštovanjem — »PAT BI A", tovarna kavnih surogatov. — Istotako počasno in povdarjeno se je glasil Nikolajev odgovor: »Da, sovražim je! — Do dna je sovražim! Sovražim naše življenje, a ga ne t ažurnem!« »Ali si našel kaj boljšega?« »Da... Da, naSel sem nekaj boljšega!« je 'ponovil Nikolaj trdno in odločno. »Ostani pri nas!« < »To je nemogoče, oče. — Ti veš to sam!« »Nikolaj!...« je vskliknil naenkrat oče jezno, skoraj divje. In po kratkem molku je odgovoril Nikolaj tiho in nekako bolestno: »Ti si vedno isti, oče — divji m dobrosrčen!« Prišli so božični prazniki; s strahom in trepetom jih je pričakovala ta ^bogata hiša. Prisotnost človeka, ki ni prav nič čutil s svojo okolico, je 'ležala kakor silen kamen tna srcih vseh, In jemala je (pričakovanemu slavlju aie samo veseli značaj, ampak njega temeljni smisel sploh. Nikolaj je menda sam zapazil, kako nadležen je vsem in zapustil ni skoraj nikdar svoje sobe; '— a ker ga niso videli, se je dozdeval ljudem še mnogo strašnejši. , . Par dni pred Božičem se je zbralo SilvBstrBvo nrittik Poglejmo nazaj, da pridemo naprej! tako je učrl BlfeKvteis, oče Slovencev. Poglejmo torej nazaj v leto 1910. Naj-pivo nam mora priti na misel slavni naš deželni zbor, ki tako imenitno vrši svojo dolžnost. Ljudje so se prestrašili, ko so slišali tam januarija letošnjega leta iz deželnega zbora -— ko so zborovali lepo satni med seboj veliki deželni gospodarji, združeni v tesni zvezi! -— da se deželne finance nahajajo v obupnem položaju, da so deželne naklade tako visoke, da ni misliti še na kak ipovišek, ker so skupno z občinskimi in okrajnimi nakladalni med najvišjimi v vsej državi —----------ter da nI nikakor mogoče iztakniti drugih virov dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna.------- Ni bila priletna ta godba iz vrst z v e-¦z e, ki se je drugače bahala ta'ko rada, kako uzorno da gospodari, da je deželno gospodarstvo v najboljših rokah itd. Na koncu so zopet tožili jednako, kakor v začetku zasedanja; povedali so na koncu, da imamo najvišje naklade v vsej državi. Primanjkljaja za letos so izkazali 1.155.456 K. Posojila so bili sklenili iskati 650.000 K. S tem so hoteli Jnaio zakrpati slabe deželne finance. Kljubu takemu obupnefrnu položaju deželnih financ pa so vendar dajali podpore na levo in desno. Dr. Gregorčič je razlagal v svoji »Gorici«, da je deželni zbor dovolil n o-v i h podpor 1.687.079 K; obnovljen ih je bilo podpor za 175.850 K, kakor je razlagala Gregorčičeva »Gorica«; torej sku-ipno je bilo dovoljeno podpor 1.862.929 K. Lepa svota! Pa tak obupen položaj deželnih financ! Gregorčič je razlagal >po svoji »Gorici« tudi, da je Lahom dovoljeno 833.012 K, Slovencem pa 884.465. K. (Skupnih podpor pa da je 145.452 K.) Na Silvestrov večer o pomoči zapa-idajo podpore. Koliko jih zapade danes o polnoči? Na deželnem odboru se veselijo današnje noči: češ, velikega bremena se iz-nebimo, toliko in toliko podlpor zapade. slučajno nekaj gostov pri Barsukovih; Nikolaj se ni prikazal ;med nje — kakor ga sploh ni bilo nikdar blizu, če je prišel kak tujec v hiša — in ležal je oblečen v •postelji ter poslušal godbo. Prihajajoča skozi zidovje, je bila ublažena in donela je silno melodično in nežno, kakor petje daljnih, nedolžnih duhov in bila je tako Imehka, donela je tako lahko, kot da prepeva zrak sam. Nikolaj je poslušal, in pred njim so se pojavi!a daljna otroška leta, ko je bil še majhen in je še živela njegova ;mati;... takrat so prišli nekoč tudi gostje, in on je tudi od daleč poslušal godbo in sanjal ... ne o slikah, tudi ne o zvokih, ampak o nečem drugem, v čemur so se združile slike z zvoki, jasno in močnolepo — in ta »nekaj« se je zvijal in svetil v zraku, kakor pisan, prepevajoč trak... In takrat je razumel, kaj je bilo to, a znal si tega ni razložiti... Skušal je Te, kolikor mogoče dolgo bedeti, a zaspal je vkljub temu... v predsobi... od nikogar opažen, v sredi med kožuhi in preprogami, iai čudovito jasno in razločno ie čutil sedaj vzduh mehke, božajoče kožuhovine... In zopet ga je pretresla nepojmljiva groza, kot bi prebodle ostre igle vse njegovo telo.. Bahati so se z dovoljenimi podporami, hvalili z ve z o, kako da lepo skrbi za deželo-------------- ali mi smo bili že takrat ob razdeljevanju podpor ujeli besede nekega veljaka iz deželne hiše: »Saj ne bo treba vsega izplačati!« Tako se je odrezal, ko je bil paprašan, kaJco da dajejo toliko podpor pri tako obupnem položaju i dežetožh financ. i fn res ni bilo treba vsega izplačati in tudi ne bo! Ljudje so hodili na deželni odbor po podpore, hodili spraševat, kaj naj storijo, da bodo deležni podpor. Nekaj se je izplačalo, majhne reči ; glede večjih so jih odpravljali na deželnem odboru po stari navadi: da treba storiti to in ono, sicer pa da mi--------------denarja! In odhajali so nevoljni; čutili so pesek, katerega so metali v oči ljudem klerikalci. Silvestrova noč je tu! Podpore zapa-dajo. Morda porečejo: da je. gledč zapa-danja drugače ,pri podporah za javna dela in drugače pri drugih, katere zapadejo z zadnjim udarcem ure o polnoči, ali mi moramo ifmeti tu ipred očmi v glavnem to, kar se je izplačalo — drugo je neizplačano, torej za to leto ne prihaja več v poštev. I Izplačanih pa je podpor ~~ kolikor smo mogli dognati — j okoli 200.000 K. j Dovoljenih je bilo 1.862.929 K; izplačanih okoli 200.000 K; torej ostane neizplačanih danes na Silvestrovo okoli 1.600.000 K. Onih okoli 200.000 K je izplačanih sploh za Lahe in Slovence; za prve brez dvoma več; pri zapadanju smo vedno Slovenci prvi, pri izplačevanja zadnji. Lep Silvestrov večer! Določilo se je v februariju v deželnem zboru, da dovoljene podpore se imajo izplačati pod dano previdnostjo. j Dana previdnost je morala biti res velika, ker je izplačano tako malo in zagrabi zapadanje tako ogromen del dovoljenih podpor! i Žalosten je Silvestrov večer goriških Slovencev pri pogledu na delovanje -deželnega zbora in. odbora. Podpore gredo ' rakom žvižgat, žabcam pet---------- Ljudstvo naše — tu vidiš jasno, kako so Te ianeli za norca z dovoljenimi deželnimi podporami i! Mali oglasi. RajmanJSa pristojbina stane SO tU. Ako J oglas obselneJSi se računa za vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejie inseriraoje in trgovce tn obrtnike. Koliko Je manjSIh trgovcov in obrtnikov v Oortoi, katerih n« deieli (in culo v moatu) niiiSe u» puama, kor nikjer ne ln»erir§Jo. Škod« nI mojana. PrlfliflnOr I ^a prodaj je oilcestdon z d-rhlUlIlUiN lindri ki igra 18 komadov izvrstno. — Naslov: J. Suligoj, ura» v Gosposki ulici št. 2:> — Gorica. toda takrat tako čudno združeno z nečim mehkejšim, toplejšim ... Obličje se mu je zjasnilo, kot da je pogladiia božajoča, nežna roka njegove temne veke... Njegov obraj je bil nepremičen, toda mirnejši, mil in brez bolečin, kot pri mrtvecu... Težko je bilo uganiti.če bdi ali spi, če živi ali če je mrtev. Samo eno je bilo gotovo: ta človek počiva... Božični večer je prišel in o mraku je prišel Fenogen k Nikolaju. Bil je skoraj trezen, gledal je temno in v njegovih očeh se je svetlikalo nekaj kakor solze ... »Potrudite se gori k stari materi,« je dejal ter obstal med vratjmi. »Kaj?« je vprašal Nikolaj začuden. Fenogen je vzdihnil in ponovil: »>K stari materi se potrudite!« Nikolaj je šel, in ko je prestopil prag, je objelo dvoje tankih -dekliških rok njegov vrat, njegovemu obrazu se je približal nežen obrazek s široko odprtimi mokrimi očmi in nežen glasek je jokajoč šepetal: »Brat, .brat!« — Čemu si tuis mučil! Ljubi, ljubi bratec, spravi se popolnoma z očetom!... In z tnatno... fn ostani pri nas ... Prosim, prosim, ostani pri nas!...« Trajen zaslužek!! „lasl0tek%'I 2U -e."> K na r.dVi, /.aslužite .*, pletenjem n;i naš^in p!.-tiliu-m .stroju. — Vm- izdelke fc-.ipi-* <> nii, za kar m« pismeno zave/orno; — Plačilni p*».s«»ji x«do ti-oilni. Na stroj se je možno naučiti v .Iveli dne!.. •-8; o I n i i o n a t a ti č n e j e p o ! e!! Vse giblje m išče. kje bi požrlo kakega Slovenca! Pravijo pa tudi. da je mogoče. Ja se kaj spremeni še le poleni, ko br.Jo že vse pole oddane. Kako je bilo pred desetimi leti?! Ce b; znale neke peči govorit:, bi povedale nekaj lepega. In naenkrat mu je postalo razumljivo. Z isto strastjo ljubezni, k: je prevevata tudi njegovo najhujše sovraštvo, se je oklenil očeta, potegnivši Nino s seboj. In vsi trije, zviti v živ, plakajoč klopčič, z odprtimi in jokajoči m i srci. so se združili za trenotek v veliko bitje, z enim srcem, z cuo dušo ... ¦Ostane!« je vskliknila hripav in tršiHiitujoče starec. -OstaneL •Moj prijatelj NIkolinkaL je šepetal Fenogen kakor v molitvi. . ¦ Ha. da h je jokal Nikolaj, ne da bi [ razumel. Komu. zakaj in čemu tako odgovarja. Pa. daL je ponavljal, poljubljajoč tresoče se roke starke, ki je molče in nežno božaia njegov obraz ... •»Da. da' je kričal še vedno ... In že je čuti!, kako se dviga in kako rase v njegovem srcu grozni, preteči, temni-Ne!« Noč je zavladala in vsa velika hiša, od poselske sobe do gosposkega salona, je bila slovesno razsvetljena ... Ljudje so živahno govorili, m dragocene stvari so izgubile ves strah in vso 'bojazen; raz svoje zvišene prostore so gledale ponos- Apelujemo' v zaidnjetn tfendfcku na vse Slovence in Slovenke v mestu; da " u pišejo za občevato i |jeziic s lov en- ' ščino ter se ne udajo nobenemu priti- ' sku, nobenemu terorizmu. Vsak pritisk, vsak terorizem je kazniv. Zato prosimo ob jednqm one Slovence, mi' katere bi kaj pritiskali glede ob-Jievajnega jezika, da to naznanijo odboru za ljudsko štetje v Gorici, da štor« potem potrebne korake, da zadene take ljudi zaslužena kazen. Občinske volitve v Sv. Križu. —• Včeraj in danes se vršijo občinske volitve v svetokrižkem mestu. Včeraj je volil tretji razred. Naprednjaki imajo 75 glasov večine. V drugem razredu danes imajo tudi naprednjaki večino. Za prvi razred še ne vemo. Volitve v zavarovalnico zoper nezgode so se vršile v četrtek. Oddanih je bilo glasovnic 5654. Slovenci so v vseli skupinah in kategorijah močno napredovali. Glasovi so se podvojili, ponekje jih je petkrat toliko kot prej. Iz skupine delodajalcev smo izgubili dosedanja dva zastopnika; v skupini delodajalcev je zmagala v vseh treh kategorijah kakor tudi v iazsodišče laška lista. —•• Pridobili pa smo v s k u p i n i d e I a v e e v, kjer nismo imeli doslej nobenega zastopnika. V delavski skupini so izvoljeni v razsodišče Slovenci: 1. M. Micheluzzi, iiamest. Borcu; I.. Jeriha A., Karabaič V., s 1308 glasovnicami in 26.062 glasovi. V IV. kategoriji sta izvoljena Ivan Vitasovič in Iv. Medica. Posebno velika udeležba je bila iz Dalmacije. Naš bodoči podlistek. Z novimi letom začnemo priobčevati roman >Ve lika \ as-, francoski spisal Ldgar Mu n t e i I. Ta roman slika s perečo resničnostjo osebe, kakor so živele in dihale, in borbo med nazadnjaštvom in napredkom. Slika nam francoski klerikalizein, kakoršeu je v svojem jedru. In čudno: do pike mak je klerikalizein im Slovenskem. Zdi se človeku cesto, da čila popis dogodkov in razmer kje pri nas. Zato bo ta roman zanimivo čtivo. ki ga že v naprej priporočamo. Okra§ni živinozdravnik Al. Staudin-ger je imenovan veterinarskim nadzornikom nri namestilištvu v Trstu. Proračun okr. šolskega zaloga za go-tiški okraj za leto 191!. Izkazuje tro-škov .\5=>av.> K. dohodkov pa 107.683 K .•50 v. Primanjkljaj se pokrije z 90 *X do-klado na vse i-zravne davke. 3000 K se dovolil kot enoletna draginjska dokkida naipoirebnejšim oženjenifcn učiteljem. Trimesečni dopust je dobil g. naduči-ieli f""ran Mermolja v Dobravljah, da se udeleži zadružnega tečaja na Dunaju. Klerikalno časopisje na Goriškem. — Tri imamo: '-Gorico- . Prismojenčka«, in Novi Čas<. Zadnja dva se že čudovito hvalita, kako fajn lista sta; »Gorica« se seveda rudi polivali takisto pretirano židovsko kot prva dva. V listih se hvalijo, tudi v pogovorih, ali ob jednejm straho- Vzemite, no na mimo hiteče ljudi in kazale so brez bojazni svojo lepoto; in bilo je, kot da je \ tej hiši vse samo zato tu. da služi njim in da se klanja njihovi lepoti. Gospodar. Nina in študent so sedeli še vedno v sobi stare matere in govorili so o sreči, ki so jo čutili v svojih srcih .. Fenogen. ki je iz samega veselja še nekoliko pil, je stopil na dvorišče, 4a bi si na prostem hladil svojo vročo glavo; m ko si je še gladil svojo rdečo plešo, na kateri so se talile snežinke, kakor na razbeljeni plošči ognjišča, je naenkrat zagledal — Nikolaja! V roki mal zavitek. je stopil izza vogla, kjer se je nahajal vhod za posle in liferante«. in bi! je tudi neprijetno presenečen, ko je zagledal naenkrat Fenogena pred seboj. -Mi. Fenogen, stara zver!': je dejal tiho ... »spremljaj me do vrat.« Ulica je bila pcpohidma prazna, in izginjala je v belem morju počasi in tiho padajočega snega. Nikolaj je obstal pred Fenogenom, pogledal ga je strogo in teim-no s svojimi izbuljenimi, velikimi očmi, položil roko na njegove rame in dejal počasi, kakor se poučuje malo dete: »Re- vito udrihajo no vostrujar ji po »Prisrnojencu« in »Gorici«; novostru-jarski ganerali v Gorici pravijo, da je »Soča« zadela, ko je dala »Prim. Listu« ime »Prismojenee« ter da je .-Gorica« za nič list, ki laže ter dela sramoto katoliški stranki. Neusmiljeno udrihajo novost r u jar j i po obeh Gregorčičevih list«h; s t a r o s t rii j-a*rj i pa pravijo o novo-strujarskem »Novqm Času«, da so gove hotele roditi, pa se je rodila smešna miška; da tako neumnega lista, kot je »Novi Čas«, ni pod božjim solneem. Tako presojajo sami iined seboj svoje liste. No, mi rečemo na vse to le: prav i maje jedn i in drugi. Iz goriškega mestnega sveta. — Mestni svet goriški je imel 29. t. in. sejo. Sklenilo se je, naj se prekarnenja Gosposka ulica še do hiše št. 20. na jedni ter na drugi strani do št 7. na Travniku. — Društvu »Svoj dom« je bil magistrat določil črto za gradnje, društvo se je pritožilo, ali kasacijska sodnija je priznala odlok magistrata. — Za spomenik Zo-r u t u so dovolili 2000 K. — Mestnim uradnikom se dovolj dragmjska doklada po 60, 80, 160- -200 K. •- Za mestno uei-teljstvo se določi stalnost draginjske do-klade. — G. Hrovatimi se dovoli gradnja poslopja v Stračicah. •— Določi se ta ksa z a p s e, in sicer 50 K za lovske pse in one za luksus. za pse čuvaje 6 K in 2 K. V tajni seji je bil imenovan za pomožnega mestnega inženirja Aldo Sinpaii iz Trsta. Pohujšanje se širi med klerikalci. Za Dorubergom Malovše! Kaj pride še na dan? Kaj je toliko i r i do 1 i n s t v a med klerikalci? Bog ve, kako daleč je že segla dornberška kuga po Vipavskem?! Železnica iz Gorice v Cervinjan. — Železniško ministerstvo je izročilo končno dela za to železnico inženirju Picha iz Prage; on je bil napravil tudi prvotni načrt. Delo prične v kratkem. Tako bo tekla ki na hi nova železnica po Furlaniji, kjer imajo že toliko železniških zvez, kakor malo kje drugje v Avstriji na tako malem prostoru. Kaj pa bo z našo gorsko železnico: od Sv. Lucije do Kobarida, oziroma Bovca ter z zvezo z Idrijo? Katera železnica je bolj potrebna: ali nova v Furlanijo ali gorska?! Pač siednja .....- ali smo vedno zadnji, ker imamo v deželnem zboru in v dunajskem parlamentu tako fine zastopnike naših interesov, kakor sta Gregorčič in Fon! Furlani dobijo zopet novo zvezo, naši Gorjani bodo r ' čakali še dalje. Ni pa misliti na to. da 1». • morda h kratu gradili dve železniisk' ti v deželi' Nagloma je umrl 57 letni Ivan Tomšič iz Sovodenj, delavec v tovarni v Stračicah v Gorici. Prišlo mu je slabo, omedlel je. prenesli so ga v bolnišnico in tam je izdihnil. Še vedno trobijo po »Prismojencu«, da je obsojeni gojaški župan Lozar -- liberalec! Prismode! Pristaš S. L. S. je, agi-tiral je za klerikalce in volil klerikalno, ci očetu, da ga pozdravljam in da sem odpotoval.« »Kam?!« Jednostavno proč. Zdravstvuj!« Nikolaj je potrkal Fenogena ra rame in odšel. Fenogen pa je tudi tako vedel, kam odhaja in z vso močjo svojega starega prijateljstva do njega ga je prijel za roko. »Jaz te ne pustimi! Kakor rni Bog pomagaj, ne pustim te!« Nikolaj ga je sunil v stran in ga iz-ocnaden pogledal. Fenogen pa je sklenil roke kakor k molitvi m prosil z jokajo-čim glasom: »Nikolinka! Edini prijatelj! Pljuni na vse ... ne Idi! No, kaj hočeš tam? Denar je tu. Tri tovarne, štiri hiše. Delnice režemo vsak dan ...« je ponavljal besede stare oskrbnice ... •Kaj blebečeš?« Nikolaj je naježil obrvi in urno odšel. Fenogen pa, popolnoma prazničen v svojem novem fraku, čisto izven sebe in potrt, je capljal za njim, ga prijel za roke in prosil kakor v molitvi: »No, potem ... jaz tudi ... Vzemi me s seboj ... Kaj pa, za božjo voljo? Oolobček ti ... K razbojnikom? — Prav; Potem pa* naj bo tak klerikalni agitator in voiilec naprednjak ? Fre^eiitind! -— Znana pa je stara klerikalna' navada, da prekrstijo v »'liberalca« vsakega klerikalca, ko pride v navskrižje s kazenskimi zakoni. Tako in nič drugače je tudi z Lo-zarjem, o katerem je bilo že pred časom v »Primoicu« in »Soči« pisarno, da je klerikalec! Avlatlk Heim, ki je vzletal letos skupno z inženirjem Zablatnikom iz Koroške na Velikih Rojali pri Gorici, je ponesrečil v Vratislavi. Padel je z zrakoplova iz višine 150 m ter si zlomil tilnik In ostal mrtev. Dveletna vojaška smžba. — »Frem-denblatt« je priobčil iz peresa nekega generala članek o dveletni vojaški službi. Člankar pravi, da uvedba dveletne vojaške službe prinese koristi vojski ter bo tudi v prilog gospodarskim interesom prebivalstva. Na to prinaša tudi mnenja raznih parlamentarcev, ki se izrekajo na sploh ugodno za dveletno vojaško službo; med drugim je tudi zahteva, da naj se zniža tudi služba pri mornarici od 4 na 3 leta. Za »naraščaj« skrbijo. — Neki »ha-uptman« od «cukov« tam za ono stranjo Svetegore je slišal vedno, kako treba skrbeti za naraščaj. »Hau-ptman« je pri »čukih« in v katoliškem izobraževalnem • društvu je tudi važen funkeijonar. Potem se že da skrbeti za naraščaj. In poskrbel je — V društvu sg tudi dekleta in sicer še taka, ki imajo dobro grlo, da lahko pojejo v društvu in v cerkvi. Čuk je začu-kal in zgodilo se je.------ — Stara resnica ostane le ta, da je v »katoliških« društvih n e d o I ž n o s t deklet slabo shranjena! Dve častni nagradi, razpisani po pevskem zboru »Glasbene Matice«, vsako po 100 K, je priznala »Glasbena Matica« g. Fmilu Adamiču za »Tri večerne pesmi« in skladatelju .1. Novalku za »Balado« s sopranskim saniospevodn, mešanim zborom in orkestrom. Na razpis je došlo 11 skladb. Pošiljatelji nenagrajenih skladb dobe iste z neodprtimi kuverti nazaj, ako nam pošljejo geslo in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo. Tatove prepodila. — V ulici G. Giusti v Gorici služi pri neki družini pogumna služkinja. Ko se je vlegla o polnoči spat, je zaslišala neki sumljiv ropot. Ker le ni ponehal, je vstala, vzela poleno ter odprla vrata svoje sobe. Zagledala je blizu sebe dva moška, visoka in močna, ki sta zbežala. Služkinja je tekla nekaj časa za njima, pa sta se zgubila. Nato je pogledala še v vrtič pri hiši. Tam pa je bil tretji, ki je tudi zbežal. Korajžna punica! Sedemdesetletnega berača so zaprli na 24 ur. 70 letni Anton Zidarič iz Šeln-polja je beračil; revež pač je prisiljen v to. Prijeli so ga in obsodili. No, ipo obsodbi in prestani kazni mu vendar ne bo kazalo drugega kot beračiti dalje, ker je pač siromak in od samega zraka ne more živeti. Ali ga ne morejo nikjer preskrbeti? torej k razbojnikom!« In obupno je mahal z roko kakor v slovo vsem poštenim ljudem. Nikolaj se je ustavil in zrl molče na starega slugo; in v tem pogledu je žabi iščalo nekaj tako strašnega, mrzlo groznega in obupnega, da je Fonogem naenkrat umolknil in da so se mu noge zasadile v sneg, kot -da so priraščene ... Nikolajeva visoka postava se 'je še svetlikala v daljavi in postajala je vedno manjša, kot da izginja v mrzli sneženi zrak ... Še en trenutek — in za vedno je izginil v oni neznani, grozeči dalji,,iz,, Katere je tako nepričakovano prišel-... Nič živega ni bilo več videti v .zapuščenem kraju, in Fenogen je stalše vedno na svojem mestu in gledal. Ovratnik na njegovi srajci je postal mehak in se je oprijemal njegovega vratu; snežinke so se počasneje talile na njegovi zmrzli pleši, in padale so zajedno s solzaimi na široki, obriti obraz ... ako imate nahod, iiripavost, zasliženje ali težko sapo, Pellorjev fluid z znamko „EliBa-fluid . I j utehajočem, eživljajočem učinku. Dvanajsterica ssa noakušnio 5 kron. rfv« di-nno^inmiii v o.i ¦¦¦¦Hf auo imate nahod, iiripavost, zasliženje ali težko sapo, Pellorjev fluid z znamko „EliBa-fluid . Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem leka-jočem, kašelj utehajočem, eživljajočem učinku. Dvanajsterica ssa poskušnjo S kron, dve dvanajsterici K 8 60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubicf, Elsa-!*-g St. Ž64 (Hrvatsko*. . 87 D1D . x / i cesarji v; Gorici ¦ hočejo baje zopet zvišati geno mesa!!. Kruh Je'kradel neki dečko 18 letnemu. Jos, Jazbecu, ko ga je nosjl naročnikom po, PoKopaHščni. ulici, Že mesec dni mu je. zmanjkovalo kruba; sedaj pa ie bil ujei nekega dečka,. ko je; jemal \z košare kruti; ali dečko se mu je izvil ter zbežal. Trst brez mesa. —' Mesarji mislijo zapreti mesnice, kakor hi-tro prodajo me-, so, 'ki je še na razpolago. Zaprte, bi bile morda, več dni. Klavne živine manjka, vlada pa se na vse (prošnje, ki merijo na odpomoč, ne • ozira. ...... Brez sredstev^ — Po goriških ulicah je hodil neki Blaž Renko brez sredstev, in službe (nima nobene. Prijela ga je po-. licija. Neverjetno, koliko takih ljudi se za-, teče v Gorico! V Volosko so poslali iz Gorice ne-, kega Laha, .ki se piše Santo. Aliotta. Ii. Gorice 1e izgnati, v Voloskem je pa baje. osleparil nekega trgovca. Mesec dni zapora ie dobil Alojzij. J uric iz zapadnih Brd, ker se opetovano. vrača v Gorico, dasi je izgnan iz mesta;; pa. še postiti se bo {moral in na trdem ležati. Morda mu '^> ugajalo v »pržonu« tako, da se še vrne v Gorico! Vojaški begunec. — Pri karabinije-rih v Čedadu se je zglasil Anton Marinič, tolpničar iz Gorice. Pobegnil je 25. t. m. v -civilni obleki. Odpeljali so ga v Videm. ". Odprti lekarni. — Jutri popoludnc bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti Ktirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 1. do 8. januarja 1911. <; f Občni zbor »Telovadnega društva Sokol v Gorici se bo vršil dne 3. januarja 1911. v prostorih pri »Zlatem Jelenu« ob &• uri zvečer; za slučaj nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor Va 'Ure pozneje z ' istim dnevnim redom: 1. Nagovor br. staroste; 2. Poročilo tajnikov«; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Poročilo načelnikovo; 5. Odseka »Sokolski dom«; 6. Rač. pregte-dovalcev; 7. Volitev staroste; 8. Volitev ppdstaroste; 9. Volitev načelnika; 10. 7, Odbornikov in 2 namestnikov; 11. Volitev pregiedovalcev računov; 12. Volitev žup-nih delegatov; 13. Slučajnosti. Bratje! Pridite v čim večjem;. številu k letnemu obračunu. Na zdar! —-:Odbor. Društvo »Sokol« v Črničah bode imelo v petek dne 6. januvarja 1911. redni letni občni zbor s sledečim dnevnim Tedom: 1, Pozdrav br. staroste; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. Želi se, da se vsi člani udeleže tega občnega zbora. Z bratskim »Na zdar« l Odbor. Za Sokolski dom v Prvačinf se je nabraio: Krčma g. župana Turlanrja K 8.54; krčma g. Zorn Al. K 5.40; krčma Mozetič K 6. Dalje so darovali: Tvrdka Ivančič-Kurmčič v Gorici K 5.45, Rohnel Fr., Kro&nberg in Andrej Ličen iz Solkana K 2.40. Na ^dar! Odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Stenski koledar goriških obrtnikov in trgovcev za teto 1911. ie izšel. — Sodelovala tem potom uljudno naznanjajo, da je bilo 530 kron dohodkov in 528 kron 40 vin izdatkov. Preostanek K 1.60 se ie izročilo za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Povišanje delniške glavnice Jadranske banke v Trstu. Poroča se nam, da se je v zadnji seji. upravnega sveta Jadranske banke sklenilo enoglasno, da se :poviša demiško glavnico od K 4.000.000. na K 6,000.000 Jadramska banka ki je praznovala te dni.petletni jubilej svojega obstanka, Roviša v tem času že petič svojo ¦aelnišiko glavnico, tkar najbolje »priča o njenem napredku in razvoju ki o simpatijah, ki jih uživa ta naš zavod v merodainik krogih Z navedenim korakom stopa Ja^ aranska banka na čelo avstrijskih jugo-sovanskin bančnih zavodov in prepričani, smo, da bo tudi v bodočnosti izpolnjevala, svojo nalogo in se tudi nadalje še boli razvijala, da vspehi leta 1910 odgovarja-* jo, vkljiib temu, da je ifrmei zavod četrti milijon šele od 1. junija 1.1. popolnoma na. razpolago, percentuelno vsipehom prejš-nih let, talko, da je za to leto najmanj 6/*-: na dividenda uže zagotovljena. Rezervni fondi se bodo z. dotacijo iz čistega dobička in iz ažija nove emisije Skoraj podvojili. Upravni svet določit je emisijski kurz V. izdaje delnic na K 425.— za stare delničarje (na 2 stare delnice pripade ena nova) in na K 445 za nove subsfcribente, t. j. približno isti kurz kakor za IV. izdajo in se je odločil za ta razmer jako nizek kurz samo iz vzroka, da zadovolji sub-;skribente, na katerih prijave se ni mogel , tpri zadnji emisiji ozirati in da pridobi zavodu kolikor mogoče veliko število novih interesentov. Vspeh dmisije je že danes zagotovljen od bančnega sindikata; vendar pa je pričakovati, sodeč po splošnem zanimanju ki je vladalo že sedaj, ko se je doznalo, da se misli povišati deln. glavnico, da bo tudi takrat na javno sub-skribcijo izloženi znesek prepisan. Sub-skripčni rok konča z dnem 15. februvar-jem 1911. in prične Jadranska banka, katera že danes sprejema predpriprave za' novo emisijo, razpošiljati v najbližjih dneh tozadevna povabila. — Upravni svet Jadranske banke sklenil je ob enem, >za-hetvati vladno dovoljenje za povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000. Pripominjamo, da so notirane delnice Jadranske banke v uradnem kurznem listu tukajšnje borze in da bodo najbrže drugo •leto notirane tudi na dunajski borzi. Iz srca se nairn je radovati na krasnih vspehih tega našega domačega zavoda. Prenehata je* s svojim delovanjem imamrfa/kturna tvrdka bratje Morpurgo v Gorici. . ! .a . *f' Ji Predsednik, s težavo pomiri razburjene duhove. Nato. ponavlja zunanji minister grof Aerenthal.svoje, trditve,.da Vflišič ni ob-. • čeval s poslanikom Forgachem, priznava * pa, da je dajal Vašič ialziiikate do tedaj, dokler ga niso napodili. Prof. Masaryka skuša slrkati kot zaupnika VaŠiča ter izjavi, da je s tem za njega cela zadeva de-finitivno končana. Masarvk ga je ostro zavrnil. Aerental je bil imenovan po razkritjih Masary>kovih o čednem delu na bel-grajskem poslaništvu tajnim svetnikom. Swientochowski bo baje odpoklican iz Belgrada ter prideijen morda celo divizijskemu poveljništvu v Sarajevu aH pa pride na Dunaj na kako važno mesto. Ce odstopi Aerental, kako odlikovanje dobi za svojo uzorno zunanjo politiko? ,-. Pomtgalska, — Na Portugalskeim še ni miru, v ljudstvu še vedno vre, vlada se ne more zanašati ne na armado ne na mornarico; govori se o odkritju rejali-stične zarote. V armadi je bilo več slučajev upoia; delavci stavljajo neizpol-. njive zahteve. Češka politiška šola. — Pod predsedstvom dr, Krajmafa se je sestavil ku-ratorij dvajsetorice čeških učenjakov, književnikov in politikov za osnovo visoke politiške šole v Pragi. Odbor mla-dočeške stranke je sklenil, da votira ku-ratoriju letnih 5000 K kot podporo za otvoritev take šole. Italija izstopi baje iz trozveze. V rimskih političnih krogih se govori, da se pripravlja preobrat v zunanji politiki. Italija sklene zvezo baje s Francijo. f veza narodnih društev. - Akad. fer. društvu »Adrija« v Gorici je daroval g. dr. Bogumil Vošnjak 25 lepih knjig. Tem potom mu izreka oSmemje-ik>, društvo najsrčnejšo zahvalo ter upa, .da jtajde več posnemalcev. .. .Bralno društvo »Narodni dom« v Škrbini priredi 15. jan. in 26. febr. zabavni večer-s petjem, igro in plesom. Program se. objavi pravočasno brez osebnih vabil; -Slov. Čitalnica v Dol. Vrtojbi priredi na Novega leta dasi popoldne v prostorih g. Fr. Faganelja društveno zabavo s ša-iUivim vsporedom; s šaljivo tombolo (3 zopet govor o Vasičevi fafcifiikačni aferi. Delegat prof. Masarvk vstraja na svoji, že v zadnjem delegacijskem zasedanju izrečeni trditvi, da so prihajali ta-kozvani Friedjungovi dokulmenti iz av-i strijskega poslaništva v Belgradu. i Delegat Masaryk poudarja dalje, ka-. ko je čudno dejstvo, da avstrijsko zuna-. nje iministerstvo, ki sicer takoj reagira, l če se le očita, da je kdo občeval s por-tirjem> kakega avstrijskega poslaništva, na težke obtožbe, ki so bile izrečene pred belgradskim sodiščem, pa molči . I Prof. Masarvk izvaja, nato, kako. je ! zunanje ministerstvo moralo priznati ko-¦ rak za korakom vsa dejstva, katera je spočetka vse zanikalo, ter se bavi nato s posameznimi dokazi Vašičevega proce-i sa, zlasti z od Swientocho\vskega pona-i rejenim brzojavom, katerega fotogratič-I ni posnetek kaže delegatom. j Med Masarvkovimi izvajanji pride 1 med Čehi in Jugoslovani na eni ter kr-, ščanskimi sooijalisti in nemškimi, nacijo-f najci, pri katerih se je zlasti odlikoval pl, i Stransky, na drugi strani do kontraverz. ( Straniskemu kličejo Jugoslovani: »Denun-cijant!« Razne vesti. Razbijala' in vandali z dne 4. septembra v Trstu pred sodnljo, — 16 iaških junakov sedi pred sodnijo v Trstu; to so oni, ki so dne 4. sept. divjati proti vsemu, kar je v Trstu slovanskega; kakor znano, so takrat agitirali proti izletu N. D. O. iz Pulja v Trst. Divjali so takrat najbolj pred kavarno «Minervo« ter napravili lastniku Jos. Kranjcu veliko škodo. Razprava je pričela v četrtek, nadaljuje se danes. Hagenbeck je umri. — Iz Neustcdtena pri Hamburgu naznanjajo, da je umrl lastnik glasovite memižerije* Viljem Hagenbeck. Del te menažerije je bil pred kratkim v Gorici. Pomožne šole v Berlinu. — Te šole so namenjene onim otrokom, ki zaradi telesnih ali duševnih ovir ne uspevajo v ljudski šoli,..ki pa so sposobni za pouk. Najprej se ustanovi v vsakem od 13 berlin. šolskih okrajev po en razred. Nadaljno snovanje bo se ravnalo po potrebi. V te šole se bodo sprejemali otroci, ki so najmanj eno leto redno, toda brezuspešno hodili v najnižji razred ljudske šole in so ob koncu leta ostali v najnižjem oddelku. Liga proti oženjenlm moškim.— V Nevvjorku se je združilo okoli 1000 žen, da začno boj proti onisn, oženjenim moškim, kj skrivajo poročne prstane po žepih. Zahteva onih žen se glasi: hočemo da bodo naše hčeri varne pred preganjanjem oženjenih moških, ki se izdajaio za neoženjene. Naj se vsi oni možje, Ki ne nosijo poročnega prstana na roki, kaznujejo z globo 5000 dolarjev ali z zaporom najmanj 2 let. Pa so hude! Kdo ugodi tej njihovi zahtevi, tega pa ne vedo povedati! Dva zrakoplovca ubita. — Zrakoplo-vec Laffont je nameraval priti iz Pariza v Bruselj na svojem letalnem r o ju. S svojim spremljevalcem Poki se j;dig-ni!, obkrožil trikrat vežbališče. .-./¦• - se je aparat preobrnil in oba sta se ubsia 2t> žrtev je že zalite vato zrakoplovstvo v 2-tošnjern letu. Nevihta na Kanarskih otokih. — Med nevihto se je v Gomeri podrla hiša. 22 oseb. večinoma otroci so bili zasuti. Čudne božično darilo. — Že prileten trgovec v Oerdinu je povabil na; božični večer svojega knjigovodjo. Trgovec je imel mlado ženo, ki se je zaljubila v knji- I govorijo. Ko so sedeli vsi trije pod dre- vescem, je poslala žena moža v drugo sobo, češ, da mu na(pravi s;, posebnim da-dlolm veliko iznenadenje. Mož je ostal v sobi, tačas sta, pa žena im knjigovodja oropala blagajno in zbežala. Denar in ženo izgubiti — to je pač - lepo božično darilce. Samostansko prenočišče — horde!. — V Zitomiru (Rusko-Poljsko) je izmaknila policija skrivno pojjsko prenočišče v samostanu. Oiidjemo je bilo znano, da se izdelujejo duhovniške obleke v teh prostorih. Policija je pa preiskala delavnico in dobila mnogo žensk in deklet v starosti od 12.—30. leta. Medvedji pes. — New-Yorški mili-jardar John Jakob Astos je razpisal nagrado 20.000 K za novo žival, ki bi nastala potom križanja med medvedom in psom. Tako žival je pripeljal Astos s svojega potovanja. — Baje je ta nova žival zelo močna, velika in inteligentna, i« če se ne motimo, je podobna bolj raci kakor pa medvedu m psu. Vojašnica gorela. — V Compiegne na Francoskem je gorela vojašnica. Zgorela je vsa zaloga uniform in orožja. Poroča se, da je uničenih 12.000 pušk. Škoda znaša 1 '/a milijonov frankov. Vzdržuje se vest, da ie neznana roka zanetila. Visok honorar. — Profesor Bier,. ki je poleti 1908. kot asistent umrlega prof. Bergmanna zdravil sultana Abdul Hami-da in ki je postal pozneje sultanov telesni zdravnik, zahteva od turške vlade honorarja m odškodnine v znesku 130.000 K. Milan v megli. — Na Božič v jutro je vladala v Milanu taka megla, da se ni videlo 1 m daleč. Vse polno nezgod se je zgodilo. Tri osebe so utonile, več se je pa ponesrečilo pod vozovi in pod tramvaji. Umor v Bernu. — V Bemu (Švica) sta bila umorjena na sveti večer starejša zakonska Hirschli. Morilec je zaneti! sobo, da bi skril svoj čin. Morilca, 21 letnega delavca Niederhauser-ja, so že zaprli. Pri njem so dobili uro gospe Hirschli. Čuden proces. — Operetna pevka v Budimpešti Sari Fedak, ki nastopa v Le-harjevi opereti: »Ciganska ljubezen«, toži svojo Jcoleginjo,' ki nastopa v isti ulogi roda v provincijatnem mestu. Ta kolegi-uja si je pustila napraviti enako obleko, kakoršno si je izmislila in imela sama Sari Fedak. »Radi tega bo zelo zanimiv proces. Dozdevni mrtvec. - Mlad pevec Attioli se je ustrelil v Milanu radi nesrečne ljubezni. Ko so ga m pokopali, je čul čuvaj na pokopališču iz njegovega groba stokanje. Poklica! je zdravnike, odkopali so mrliča, in za toliko spravili k sebi, da se je že lakho razgovarjal s svojo materjo in s švigni brati. Maskirai*! roparji. ™ V Csengerba na Ogrsketfi so udHi maskirani roparji v spalnico ~< i letnega krčme.rta Mojzesa Kaufrrvmia. Zahtevali so od njega ves •njefcov denar. Dal jim je 80 K. Ženo Kauf-tinintia, ki je hotela zbtžati ter na pomoč klicati, so roparji zabodli. Tudi krčmarja ' in njegovo nečakinjo so ranili. O roparjih ni ne duha ne sluha, Ivan Kravos na Karan M. II. 58*16* ta Kun« it. il sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko alt pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-Bke p o treb- č'r.e, potovalne potrebščine kakor: kov- čGg,) Torbice, denarnice, listnice ^^^.^^ itd. — Izvršuje in aprejma v O^^SS popravo različne koleseljne in ^li^pg^i Poprauila se izuršujejo točno. flMP"* Cene smerne. ~ Gospodh*.zahteoalte KOLIMSKO CIKORIJO pri Vseh trgOlHnafa tz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani. Srečno in veselo novo leto 1911! vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi •¦¦¦--.. «"sv&.-i^:; Srečno in veselo uoSčt osem suojim cenjenim odjemalcem Aleksander Ambrožič urar------ Tekaltšče Josipa Verdi 26. 5reČno in veselo . "' ¦ ;v'.r;:'- novo leto 1911! $u i*i MtA&čtUk&n« 5rečno novo teto 1911! VOSCI vsem svojim odjemalcem v mestu in na deželi Josip Terpin nasl. Ant. Potatzky. w*K&tiM$ifaHBSBB Srečno m voselo novo leto vošči cenj. gg. odjemalcem ' v <$rečno in veselo novo leto 1911 voščim vsem svojim obiskovalcem in se priporočam 30 nadaljni .....o* «>» «** obis/C. eo c<9 e<> 5Hi/falf 'Sur/C, brivec na V{fitnu št 6. ?999999?9*999«9# Svojim cenjenim gg. odjemalcem Yc-Šči srečno in veselo novo leto 1911 liha Rozman, trgovce z lesenifn blagom y ^aš\e\ju. v mestu in na deželi Karel Draščik, lastniK odlikovane pekarije in sladčičame v/ Gorici. želi vsem svojim cenj. odjemalcem Leopold Horvat, klobučar v Gor ci Gosposka ulica Štev. 12. 5rečno in veselo novo leto 1911 voWi osem suojim cenj gostom in prijateljem Jos. Pečenko, lastnik kavarne »Central". ^^-^^^7^; Srečno novo teto 11. irečno in veselo novo leto 1911! „oSLim usLtn smm «nj. od|emai«m, vešči j ki so kupiti duokolo, gramofon, v$em 5\ ojim prijateljem in orkeslrijon, talni alt kmetijski stroj itd. znancem fro. Izreden popust „Dopust ]<\ bil lotos pokvarjiMi,' kaj no, Hnj jo lilo grozno''. /H motiš se, tlruj-i prijtuolj, jaz nosil sem ve¦ '¦< Veliko dvorišče za vozove in tri hleve »a konje. »-^ Za zabavo služi kegijlŠČO, t>o zimi zakurjeno. Xl^ll SBuGflaiGm Vltu. j j — v tem hotelu najdeto vsak dan prijetno slovensko drnibo, posohim v sredah zveter. — j j Velike dvoran* za shode in veseliee. j I Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: l\ai MHIlBig. | j »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI ~ se bavi z vsethi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice abr&stuje po 4V|0, vloge v tekočem računu po dogovaru. r ~ DelnJSka glavnica. K 5,000.000. - - CfinfFttiki II LfllilljailL - Rezervni zaklad K 450000. '===^—~== PdkROŽNIOB: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst —~------^ 93 21