Goriška leva sredina pripravila anketo in spletno stran Čezmejno omizje za mir zasedalo v tržaškem občinskem svetu Primorski dnevnik NEDELJA, 11. DECEMBRA 2011 Št. 293 (20.308) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ta Trst je ko mesto na robu sveta ... Dušan Udovič Ta žlahten stih Miroslava Košute mi je prišel na misel ob prav nič žlahtni novici, da je z novim voznim redom italijanskih železnic ukinjen vlak, ki je v obe smeri povezoval Benetke z Budimpešto. To je bil še zadnji potniški vlak, ki je prek Opčin in Sežane vozil čez italijansko-sloven-sko mejo. Z njim sem tudi sam pred kratkim potoval, z velikim zadoščenjem. Resda tudi z rahlim pridihom nostalgije in podoživljanjem občutkov iz drugih časov, a obenem z neko iluzijo, da ima sodobno zasnovana železnica v prihodnosti lahko spet pomembno vlogo pri povezovanju našega mesta s skorajda že odpisanim zaledjem. Navsezadnje je moderna železnica sestavni del načrtovanja transporta v številnih evropskih državah. Žal stvari pri nas ne gredo v to smer, prej v nasprotno. Če vzamemo v poštev le dogajanja zadnjih mesecev, vidimo, da je Trst kar zadeva železnico dejansko vse bolj odrezan od sveta. Ukinjeni so bili številni vlaki, ostala je le še ena dnevna povezava z Rimom, sedaj so na tem, da ukinejo še vlak za Apulijo. Za skoraj vsako povezavo z večjimi italijanskimi mesti (o evropskih niti ne govorimo), mora tržaški potnik izstopiti v Mestrah in zamenjati vlak. Za starejše potnike, ki imajo kakšno težavo s premikanjem, postane takšno potovanje praktično nemogoče. Potem pa hočejo vrtati pod Krasom z vprašljivim megapro-jektom, katerega uresničitev naj bi v najboljšem primeru (morda) videla šele naslednja generacija. Medtem bo Trst še bolj na robu sveta, če je to sploh še mogoče. Kakšen zmešan svet, naj ga razume, kdor more. ITALIJA - Jutri splošna stavka proti Montijevi vladi Varčevalni ukrepi poenotili sindikate Mnogi poslanci in senatorji odklanjajo nižje plače prometnice - Ukinili zadnji vlak na relaciji Benetke-Budimpešta Slovenija in Italija od danes brez železniške povezave TRST - Italija in Slovenija sta od danes brez potniške železniške povezave. Z vstopom v veljavo novega voznega reda so namreč ukinili vlak med Budimpešto in Benetkami, za katerega so sicer skrbele madžarske že- leznice. Potniki iz Furlanije-Julijske krajine imajo odslej na voljo železniške povezave za Ljubljano le iz Sežane, Divače in Nove Gorice. Nov vozni red vlakov je na splošno še bolj osamil Trst, a tudi Furla- nijo. V FJK ne bo po pričakovanju vozil noben hitri vlak iz notranjosti Italije, Trst, ki je sicer ohranil nočni vlak za Rim, je izgubil direktno povezavo z Leccejem. Na 24. strani RIM - Varčevalni ukrepi Monti-jeve vlade so po dolgem času spet poenotili italijanske sindikalne organizacije. Za jutri so namreč oklicale splošno stavko, ki bo v glavnem trajala tri ure, ponekod pa več. Sindikalne zveze CGIL, CISL, CISL in UGL očitajo vladi, da je sprejela do odvisnih delavcev in upokojencev nepravične varčevalne ukrepe, predvsem na področju pokojnin in davkov na nepremičnine. Za neprijetno presenečenje so včeraj poskrbeli mnogi poslanci in senatorji, ki nasprotujejo nižanju svojih plač. Na 12. strani Jutri splošna stavka sindikatov proti vladi Na 2. strani Avalon: naš pogovor z dr. Arnežem Na 3. strani Interaktivna kampanja za goriško levo sredino Na 8. strani Frattini in goriška Slovenca v najvišjem organu EZTS Na 8. strani Televizija Primorka v boju za obstanek Na 9. strani »Ogorčeni« zasedli poslopje v Trstu Na 2. strani C IjtfT V /(f/{//A/t(f\/f4 Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 i £ | Urnik: sobota 17. in 24. decembra ODPRTO 9.00-15.30 ponedeljek, torek, sreda, petek 9.00-15.30 četrtek 9.00-17.00 Botjtuuc - na/ Tiyu, tel. 040 228092 CEI1TRO REVISlOill Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. stavka Primorski dnevnik v torek ne bo izšel Cenjene bralce in naročnike obveščamo, da Primorski dnevnik zaradi jutrišnje vsedrža-vne stavke tiskarskega osebja v torek, 13. decembra ne bo izšel. Naslednja številka izide v sredo, 14. decembra. Bralce in naročnike prosimo za razumevanje. / TRST Nedelja, 11. decembra 2011 2 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu sindikat - Jutri enotna splošna stavka Cgil, Cisl, Uil proti vladnemu zakonskemu odloku »Vladne nepravične ukrepe je treba nujno spremeniti« Kovinarji in gradbinci bodo stavkali ves dan - Demonstracije pred prefekturami Varčevalni zakonski odlok predsednika ministrskega sveta Maria Montija je nepravičen in ne prispeva k razvoju. Zato so državni sindikati Cgil, Cisl in Uil enotno oklicali splošno stavko v zasebnem sektorju, ki bo jutri v vseh panogah in v različnih oblikah. Koliko ur bodo stavkali uslužbenci in delavci na posameznih področjih, bodo določili panožni sindikati. Ti bodo priredili tudi demonstracije pred pre-fekturami, stavka pa bo trajala najmanj tri ure. Sindikati gradbincev in sindikat kovinarjev Fiom-Cgil, ki protestira tudi proti obnašanju družbe Fiat, so oklicali celodnevno stavko na državni ravni. Kar zadeva javni sektor (šole, državni uslužbenci, lokalne uprave itd.), pa napovedujejo sindikati Cgil, Cisl in Uil celodnevno stavko v ponedeljek, 19. decembra. V deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo sindikati priredili demonstracije pred prefekturami v Trstu (trajala bo okvirno od 9.30 do 13.30), Gorici, Vidmu in Pordeno-nu. Stavkali bodo tudi vpisani v sindikat Ugl, ki je oklical triurno stavko in ki bo sodeloval na demonstraciji pred tržaško pre-fekturo. Na Tržaškem bodo z izjemo omenjenih gradbincev in kovinarjev stavkali okvirno 3 do 4 ure. Demonstracije pred prefekturami bodo uradno v Trstu ob 10.30, v Gorici ob 11. uri, v Vidmu ob 15. uri in v Pordenonu ob 11. uri. Zaposleni v javnem lokalnem prevoznem sektorju in železničarji bodo stavkali 15. in 16. decembra. Namen zakonskega odloka je po mnenju sindikatov samo unovčiti denar, pri tem pa bo oškodoval predvsem odvisne delavce in upokojence. Varčevalni ukrepi bodo skratka prizadeli najšibkejše (dovolj je pomisliti na ponovno uvedbo davka na nepremičnine in na porast cene bencina), medtem ko skorajda ni ukrepov za boj proti davčnim utajevalcem, ki jemljejo državi letno 130 milijard evrov, in za zmanjšanje stroškov za politiko. Sindikati zahtevajo, da vlada spremeni odlok, ki mora postati »pravičnejši«. V ta namen bodo priredili tudi demonstracijo pred parlamentom v dneh, ko bo ustrezna razprava v poslanski zbornici oz. v senatu. Deželni sindikati napovedujejo dodatne protestne pobude, ko odloka ne bi spremenili. Stanje je namreč zelo hudo in so hude posledice tudi za deželo FJK, pravijo, za katero je predvideno dodatno krčenje 145 milijonov evrov. A.G. občina - Nagrado Dolci prejela Basaglieva ekipa Reali: Čezmejno omizje za mir naj bo prihodnje leto v Sarajevu Vrednote in duh Čezmejnega omizja za mir je treba leta 2012 preseliti v Sarajevo. Prihodnje leto bo namreč 20. obletnica obleganja glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Vrednote miru, sožitja različnih kultur in jezikov ter spoštovanja človekovih pravic, ki jih Čezmejno omizje že dolgo spodbuja na tem območju, je treba namreč spodbujati tudi na Balkanu, o katerem ni v bistvu danes več govora. To je poudaril psihiater in sicer tržaški občinski svetnik Levice, ekologije in svobode Mario Reali na zasedanju Čezmejnega omizja za mir, ki je bilo včeraj popoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta. To je bil višek dogodkov, ki sta jih priredila včeraj Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci ter Pokrajinsko omizje Mir in Demokracija v sodelovanju z Občino Trst in Pokrajino Trst v okviru pobu- de Vse človekove pravice za vse. Sicer je bilo ob 63. obletnici svetovne razglasitve človekovih pravic včeraj več prireditev. Zgodaj dopoldne so z železniške postaje startale štafete, ki bodo ponesle luč miru iz Betlehema v številna italijanska mesta. Na liceju Galilei je bila konferenca o kršenju človekovih pravic v Evropi, ki jo je priredila fundacija Amnesty International, medtem ko je bilo na zavodu Volta srečanje o človekovih pravicah in pravici do hrane, ki ga je priredila tržaška skupina Niente Scuse v sodelovanju z združenjem Ac-cri in odborom Dolci. Srečanja sta se udeležila tudi deželni predsednik Ren-zo Tondo in tržaška podžupanja Fa-biana Martini. Na županstvu je popoldne zasedalo Čezmejno omizje za mir, na katerem so sodelovali številni predstavniki združenj in lokalnih uprav iz tržaške po- Čezmejno omizje za mir je tokrat zasedalo v dvorani tržaškega občinskega sveta kroma krajine, Slovenije in Hrvaške. Srečanja, ki ga je uvedel predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in ga je povezovala podžupanja Martini, so se med ostalimi udeležili pristojna pokrajinska od-bornica Roberta Tarlao, županja Občine Dolina Fulvia Premolin, podžupan Občine Repentabor Casimiro Cibi, pristojna občinska odbornika občin Zgonik in Milje Monica Hrovatin in Giorgio Kosic, bivši koprski župan Aurelio Juri ter predstavniki Istrske župa-nije in občine Buje z županom na čelu. Na srečanju so tudi razodeli, da je dobitnik Nagrade Danilo Dolci 2011 Basaglieva ekipa, ki jo je na Čezmejnem omizju zastopal njen član Mario Rea-li. Nagrado so slovesno podelili na koncertu Glasba brez meja, ki je bil sinoči v gledališču Basaglia na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. A.G. Jutri v DSI dvojni kulturni dogodek Ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani v Trstu bo v znamenju dveh kulturnih dogodkov, ki ju prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta in bosta posvečena zvestobi sovenstvu tako v zamejstvu kot v zdomstvu. Ob bližanju Dneva slovenske samostojnosti bo Knjižnica Dušana Černeta odprla manjšo razstavo Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu. Gre za pričevanje o publikacijah in osebnostih, ki so pri nas ne le hrepenele, temveč tudi delale za samostojno Slovenijo. Ob odprtju bosta spregovorila Matjaž Rustja in Saša Martelanc. Sledilo bo predavanje Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost. Imel ga bo strokovnjak za izseljenstvo in diplomat dr. Zvone Žigon, ki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pokriva gospodarsko sodelovanje z rojaki v izseljenstvu ter vprašanja v zvezi z izseljenskim arhivskim gradivom. SSk podpira pobudo Gabrovca in Kocijančiča Tražaško vodstvo Slovenske skupnosti pozdravlja predlog za demokratično izvoljeno zastopstvo manjšine, ki je bil iznešen na tiskovni konferenci deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocjancica. Pri tem se je po mnenju SSk vredno spomniti, da je SSk že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil deželni tajnik Martin Brecelj, izdelala model za izvoljeno zastopstvo manjšine. Tem modelu so posvetili veliko dela v stranki, od kongresov do sej vodstva, o njem je stranka tudi opravila anketo med naslovniki časopisa Skupnost in je prejela več tisoč odgovorov, v veliki meri pozitivnih. Takrat pa je bil predlog zavrnjen s strani drugega dela manjšine, češ, da bi s tem ustvarjali nek geto. Sedanja poteza predstavlja za SSk pozitivno dejanje, je v sporočilu zapisal tajnik stranke Peter Močnik. Posvet ARCI v * * I ••• o cezmejni kooperaciji Ob zaključku tečaja usposabljanja o civilnih posegih za mir prirejata združenji ARCI in ARCCS jutri v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 ob 15. uri posvet na temo Kooperacija in priložnosti za čezmejno izmenjavo in mobilnost. sik - Tiskovno sporočilo Brune Zorzini Spetič Podpirati je treba predloge sindikata Cgil Pokrajinska tajnica Stranke slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič je v zvezi z jutrišnjo splošno stavko posredovala sledeče tiskovno sporočilo: Manever Montijeve vlade je krivičen, ker zanj plačujejo samo šibkejši sloji. Medtem pa so predlogi sindikata CGIL pomemben prispevek, ki mu mora levica prisluhniti in ga podpreti. Čisti računi glede 8.člena in 40 let socialnih prispevkov so jasna sporočila vladi. Če hočemo zavrniti ta nevaren in krivičen manever moramo strniti svoje sile okoli delovnih ljudi, ustvariti z njimi široko fronto, utemeljeno na teh prednostnih nalogah. Podpreti moramo pravični boj kovinarskega sindikata Fiom-Cgil, ki se bori za demokratične delovne odnose in njihovo ohranitev. Komunisti menijo, da črpati denar na koži vedno istih ljudi ni več dopustno in sprejemljivo. Strankam, ki podpirajo to vlado, manjka pogum, da bi račun za krizo izstavili tistim, ki si to lahko privoščijo. Lahko bi zmanjšali vojaške stroške, prisilili katoliško cerkev, naj plača davek na nepremičnine, obdavčili nezakonito izvožene kapitale, skrite v švicarskih bankah, kakor sta to storili Nemčija in Velika Britanija. Klestiti pokojnine pa je kratkovidno, krivično in nestrateško. Je samo zbiranje denarja z lopato. Če namreč drži, kar pravi minister Passera, da smo na pragu recesije, bi vlada morala spodbujati potrošnjo in obdavčiti velika bogastva. Tako pa bo več milijonov državljanov prestopilo prag revščine. Tudi ni dopustno, da se vlada izgovarja z varčevanjem in klesti prispevke manjšinskemu tisku, radiu in televiziji in manjšinske prispevke nasploh. S tem ne rešuje ničesar, povzroča pa veliko škodo tukajšnjim demokratičnim in tudi mednarodnim odnosom. Zato je treba oblikovati široko fronto na levici med strankami, ki niso v parlamentu, kot SIK, SKP in SEL, ali z Italijo Vrednot, ki se v samem parlamentu zoperstavlja tem ukrepom. Delati moramo z drugimi silami, ki se sklicujejo na komunizem, ideale svobode in delujejo v okviru gibanj, kot je Ne zadolžitvi. Prisotni moramo biti povsod, kjer se borijo in s skupnim ciljem organizirati zares splošno stavko. Tudi zato bodo komunisti jutri s svojimi gesli na Velikem trgu pred pre-fekturo, da bi izrazili svojo solidarnost stavkajočim tovarišicam in tovarišem Cgil. ogorčeni occupy trieste - Včeraj nova akcija Zasedli bivše poslopje ERA Zanje je simbol zapuščenih in praznih stavb v Trstu - Rovis (LS): Uveljavlja se »subkultura nezakonitosti« Protestniki, združeni v gibanju ogorčenih Occupy Trieste, so včeraj popoldne izvedli novo akcijo: tokrat so zasedli zapuščeno delovišče v bazenu Sacchetta blizu tamkajšnjega plavalnega bazena in kopališča Ausonia (slovensko ledinsko ime območja je Čok). Gre za stavbo, kjer je bila pred leti načrtovana ureditev centra znanstvenega raziskovanja ERA: dela so stekla, a je potem vse padlo v vodo, ustanova Globo, ki bi bila morala upravljati center, se je znašla sredi sodne preiskave. Delovišče je zdaj zapuščeno, kar ni šlo v račun ogorčenim, ki so se odločili, da zasedejo poslopje: po nekaterih podatkih je akcijo izvedlo kakih 30-40 mladih, po drugih podatkih naj bi jih bilo kakih sto, njihov namen pa je zavarovanje objekta, ki je zanje simbol tolikih zapuščenih in praznih stavb v Trstu, da bi ga potem »darovali« mestu. Razmere so bile včeraj popoldne in zvečer mirne, na prizorišče so prišli agenti oddelka Digos tržaške kvesture. Vprašanje na prihodnji seji tržaškega občinskega sveta pa je napovedal svetnik opozicijske- Na gradbene odre so ogorčeni razobesili transparente kroma ga Ljudstva svobode Paolo Rovis, za katerega moralno odgovornost za zasedbo nosita občinski odbor in levičarska večina, ki upravljata občino, ki po Rovisovem mnenju dopuščata take akcije, včerajšnji dogo- dek pa je, kot je opozicijski svetnik zapisal v sporočilu za javnost, samo nov korak na poti do uveljavitve »subkulture nezakonitosti, ki presega svobodno in sveto pravico do civiliziranega protesta.« / TRST Nedelja, 11. decembra 2011 3 naš intervju - Po zahtevni operaciji na nogah Sonie Pugnetti, ki se je ponesrečila v Avalonu Dr. Arnež: V Ljubljani so taki posegi praksa, v Trstu pa ne ... »Na voljo bi morali biti vsakemu pacientu ob vsakem času« - Skrbi ga usoda sodelavcev Sonia Pugnetti je imela v veliki nesreči, ki jo je prejšnjo sredo doletela na delovnem mestu v bazenu Avalon, tudi veliko srečo. Srečo, da je januarja 2007 (po osemnajstih mesecih birokratskih in drugih zapletov) oddelek za plastično kirurgijo tržaške bolnišnice prevzel dr. Zoran Marij Arnež. Strokovnjak z neverjetno strokovnim življenjepisom (ki baje obsega 88 strani), eden najboljših mikrokirurgov na svetu. Če tržaške plastične kirurgije ne bi vodil on, bi 37-letne Sonie v petek najbrž ne podvrgli tako zahtevni operaciji, s katero so ji rešili obe nogi, ki sta bili zaradi eksplozije zelo resno poškodovani; edina alternativa je bila amputacija... Dr. Arnež, kako ocenjujete petkovo operacijo? So taki posegi praksa ali nekaj izrednega? Taki posegi, ko s prenosom tkiva rešimo poškodovan organ, so kljub vsemu praksa, ampak ne v Trstu. V ljubljanskem urgentnem centru, ki krije vso Slovenijo, v preteklosti pa tudi celo Jugoslavijo, smo jih opravili veliko. V Trstu pa so take nezgode redke, nanje smo manj pripravljeni, ker nismo kirurški urgentni center. Šlo je za tipično poškodbo, ki prizadene več sistemov, za kombinacijo hudih udarcev, ki jih je po eksploziji vrat dobila pacientka, in za inhalacijsko poškodbo, ki je prizadela njena pljuča. Naša prva prioriteta je seveda ta, da jo ohranimo pri življenju, ko smo ugotovili katere bi bile prednosti mikrokirurškega posega, pa smo se odločili tudi zanj. Za amputacijo namreč ni bilo strokovnega razloga, saj je imela še živec za stopalo in žilo: če ne bo zapletov, obstaja možnost, da bo v prihodnje spet normalno hodila. Če bi se odločili za amputacijo, bi se ta možnost za vedno izgubila, kar bi bila, tudi glede na to, da je mlada, strašna škoda. In vendar so vaši sodelavci dejali, da bi se verjetno v Italiji noben drug kirurg ne odločil za tako zahteven poseg. To je najbrž res. Za to moraš imeti samozaupanje, ki se gradi na izkušnjah: jaz imam dve specializaciji in ogromne izkušnje, saj smo bili v Ljubljani vodilni na tem področju. Tisoč razlogov bi lahko našli, da bi se ne lotili posega, a jaz tudi vem, zlati sv. just Jutri podelitev nagrade Giacci Jutri opoldne bodo v dvorani tržaškega občinskega sveta znanstveniku Mauru Giacci uradno predali zlatega sv. Justa, priznanje, ki ga Združenje kronistov Furlanije Julijske krajine od leta 1967 podeljuje Tržačanom, ki so učvrstili ugled mesta v Italiji in svetu. V prejšnjih letih so zlatega sv. Justa med drugim prejele tudi nekatere slovenske osebnosti, kot likovni umetnik Lojze Spacal, arhitekt Boris Podrecca in pisatelj Boris Pahor. Mauro Giacca je direktor tržaške sekcije Mednarodnega centra za gensko inženirstvo in biotehnologije, ki deluje v okviru Znanstvenega parka na Padriča ter izredni profesor molekularne biologije na medicinski fakulteti Univerze v Trstu, poleg tega pa še član kolegija docentov šol za doktorat na univerzah v Trstu in Turinu ter na visokih šolah Normale v Pisi in Sissa v Trstu. V zadnjih petnajstih letih je sodeloval pri postopku ocenjevanja raznih znanstvenih projektov za Evropsko komisijo, italijansko ministrstvo za univerzo in raziskovanje, Vsedržavni svet za raziskave, Višji inštitut za zdravstvo, Telethon, raziskovalno fundacijo Philip Morris in druge ustanove v Franciji, Veliki Britaniji in Španiji. da bi lahko pacientka, če bi še en dan ostala s tako nogo, umrla zaradi zastrupitve krvi. V Sloveniji so nas naučili, da si moramo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Vedno verjamem v to, kar delam. Koliko zdravnikov je sodelovalo pri operaciji? Operiralo je šest kirurgov; dve ekipi, ki sta istočasno delali na dveh nogah. Tu sta bila še travmatolog in ane-stezist ter ljudje, ki so skrbeli za foto-dokumentacijo. Moji ljudje so se vrnili z dopusta, zato da smo lahko v petek opravili operacijo. Lahko bi tudi rekli "sem na dopustu" in ostali doma ... Ampak ta servis bi moral delovati vedno. Težko je ljudem povedati, da nimamo ljudi, ki bi jih operirali. V Trstu ste skoraj pet let. Kako ocenjujete to izkušnjo? Zelo sem zadovoljen, predvsem zato, ker sem izučil nekaj mladih ljudi. Ko sem prevzel oddelek za plastično kirurgijo, Dr. Zoran Marij Arnež arhiv nisem iz Ljubljane pripeljal nobenega sodelavca, ker sem rekel: bom raje vaše naučil. Moj problem je zdaj ta, kako naj jih zadržim v Trstu. Če ne bo presenečenj, se bodo morali trije mladi kolegi čez tri me- sece posloviti: vse, kar smo vložili vanje, bo izgubljeno. Če se bodo zaposlili v privatnem sektorju, ne bodo mogli več uporabljati svojega znanja, saj lahko take posege delaš samo v univerzitetni kliniki. Pričakujem, da bodo na nivoju regije razumeli, da je za Trst pomembno, da se to znanje ohrani. A tudi, da morajo davkoplačevalcem zagotoviti, kar zaslužijo. Mikrokirurgija nam danes omogoča sodobne načine zdravljenja, uporabljamo jo na primer pri rekonstrukciji dojke, zdravljenju karcinoma v glavi. V Trstu delamo ogromno timskih operacij, posebno težke primere lahko rešimo samo z mikro-kiruškimi posegi. Ti bi morali biti na voljo vsakemu pacientu ob vsakem času, ne pa, da nimamo ljudi, ki bi operirali. Čudim se, da se v Italiji ljudje sprijaznijo s tem, v Sloveniji je drugače: civilna iniciativa je zelo glasna in zahteva odgovore. Poljanka Dolhar Z Igorjem Pisonom se je pogovarjala Daria Betocchi kroma tržaška knjigarna - Predstavili knjižni prvenec Igorja Pisona Squarci - zbirka kratke proze, kjer junaki iščejo nek smisel in red Delo je izšlo v italijanskem jeziku - Mladi pisci so, vprašanje je, če dobijo prostor - Prihodnje leto izid nove knjige (tokrat v slovenščini) Spajanje najrazličnejših žanrov in iskanje smisla: vse to je, kot smo slišali na petkovi večerni predstavitvi v Tržaški knjigarni, knjižni prvenec Igorja Pisona, ki je v italijanskem jeziku izšel pri založbi Ibiskos editrice Risolo v Empoliju z naslovom Squarci (Razparanja). Gre za 148 strani dolgo knjigo, v kateri je osem pripovedi, nastalih med leti 2002 in 2007, ki jih je Pison, drugače znan predvsem kot gledališki človek (sodeloval je v Slovenskem stalnem gledališču, kjer bo v letošnji sezoni režiral delo Claudia Magrisa Saj razumete, drugače je po diplomi iz germanistike na Univerzi v Trstu diplomiral tudi iz režije na gledališki akademiji August Everding v Munchnu) zdaj sklenil objaviti v knjižnem delu. Zbirko Squarci, spremno besedo h kateri je napisal Fabien Kunz-Vitali, je na petkovem večeru v Tržaški knjigarni po uvodnem pozdravu upravnice Ilde Košuta predstavila prevajalka Daria Betocchi. Zbirka kot že rečeno obsega osem pripovedi, ki se zelo razlikujejo tako po obsegu kot tudi stilistično, saj avtor spaja najrazličnejše žanre, od znanstvene fantastike in kriminalke do grotesknosti in humorja, kar izstopa pa je velika kopica svežih, izvirnih in humornih prispodob. Gre za zelo zabavno in prijetno, vendar ne zgolj razvedrilno branje, ki ponuja možnost razmisleka in se navezuje na aktualne teme. Pison je tudi avtor skic, ki krasijo knjigo in se tematsko navezujejo na objavljene novele. Za Igorja Pisona že sam naslov knjige ponazarja iskanje smisla in potrebo po večjem poglabljanju, saj je cilj junakov njegovih novel ta, da se borijo, da pridejo do nekega smisla, nekega reda, potem ko v današnjem času izgleda, da na videz nimamo več nobenega centra in je vse fragmentarno. Avtor se je v razgovoru z Betocchijevo zaustavil tudi pri svoji izbiri, da se posveti kratki prozi: slednjo je danes težko pisati, ker se teže prodaja. Roman je zvest, te vedno čaka in se ti lahko vedno vračaš k njemu, medtem ko kratko prozo pozabiš zelo hitro. Govor je bil tudi o mladih piscih v našem okolju: Pison je prepričan, da taki pisci obstajajo, vprašanje pa je, če dobijo prostor, da se preizkusijo: za razliko od Slovenije pri nas ni veliko možnosti, poleg tega so na vrhu ljudje, ki niso prav mladi. Tudi ideja manjšinskosti je preživeta in je po Pi-sonovih besedah treba gledati, kaj smo v kontekstu Evropske unije. Zakaj pa proza v italijanščini? Po Pi-sonovih besedah so se mu besedila, ki so nastala v Trstu, spontano zapisala v tem jeziku, brez nekega načrta. Vendar na knjigo v slovenskem jeziku ne bo treba dolgo čakati: pri tržaški založbi Mladika bo namreč prihodnje leto izšla nova Pisonova zbirka pripovedi, ki so nastale med prebivanjem v Nemčiji (morda je glede izbire slovenščine pomagala oddaljenost od rodnega kraja, nam je povedal). (iž) boljunec - Včeraj na božičnem sejmu Dobrodelno čezmejno srečanje gasilcev r ■ * j m i L Avalon: javni tožilec imenoval dva izvedenca Javni tožilec Matteo Tripani, ki raziskuje vzroke sredine eksplozije v centru Avalon pri Briščikih, je včeraj poveril nove ekspertize dvema strokovnjakoma. To sta Luigi Co-lugnati (Arpa) in Dario Zanut (gasilci). V torek in sredo brez openskega tramvaja Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da zaradi rednega šestmesečnega pregleda jeklene vrvi v torek in sredo openski tramvaj ne bo vozil. Med Opčinami in Ober-dankovim trgom bo z istim urnikom kot tramvaj vozil nadomestni avtobus s prečrtano številko 2, medtem ko bo avtobus št. 3 vozil do Ul. Commerciale. Molesini v knjigarni Lovat V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bo danes ob 17. uri pisatelj Andrea Molesini predstavil svoj prvi roman z naslovom Non tutti i bastardi sono di Vienna, ki je izšel pri založbi Sellerio. Predstavitev masterjev Univerza v Trstu in zavod Inpdap prirejata jutri v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu ob 10. uri predstavitev drugostopenjskega masterja na Fakulteti za inženirstvo o upravljanju zasebnih podatkov in informatski varnosti v javni upravi in prvostopenjskega masterja na Fakulteti za medicino o babištvu in socio-zdravstvenem svetovanju. Ob tej priložnosti bo tudi okrogla miza z naslovom Vrednost specialističnega univerzitetnega usposabljanja v evropskem kontekstu. Zgodovina, pisana na vodi: jutri zadnje srečanje V Pomorskem muzeju bo jutri ob 18. uri zadnje srečanje v okviru niza Trst, zgodovina, pisana na vodi. Marino Vocci se bo razgovarjal z Giuliom Mellinatom o spremembah glede dela in poklicev na krovu ladij. Ob tej priložnosti si bodo udeleženci tudi izmenjali voščila ob prihajajočih praznikih. Arhiv spomina žensk Deželna komisija za enake možnosti prireja jutri popoldne ob 16.30 v dvorani Tessitori na Ober-dankovem trgu posvet na temo Arhivu spomina žensk Furlanije Julijske krajine naproti. Govorile bodo Elisabetta Vezzosi z Univerze v Trstu, znanstvena direktorica inštituta Livio Saranz Ariella Ver-rocchio, Elda Guerra iz združenja Orlando Bologna, Anna Scattigno z Univerze v Firencah, Maria Amalia DAronco z Univerze v Vidmu in delegatka Zveze žensk Italije UDI Pina Nuzzo. Razstava o Brunu Pincherlu V razstavni dvorani Državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo, posvečeno dejavnosti Bruna Pincherla v tržaškem občinskem svetu, z naslovom Brunov svet. Pincherle v tržaškem občinskem svetu v 50. in 60. letih. Na božičnem sejmu v Boljuncu je včeraj popoldne potekalo prisrčno čezmejno srečanje gasilcev v priredbi Civilne zaščite Občine Dolina in prostovoljnega gasilskega društva Breg, katerega so se udeležili tudi prostovoljski gasilci iz Materije v Sloveniji in iz Innichna na Južnem Tirolskem. Na srečanju so združenjema Non bombe, ma solo caramelle in Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin izročili igrače in šolske potrebščine za otroke v stiski, zbrane v okviru akcije, prisotne, med katerimi velja omeniti župana Občine Buje Edija Andrejašica, podžupa-njo Istrske županije Viviano Benussi in požu-pana Občine Hrpelje-Kozina Petra Boršiča, sta nagovorila dolinska županja Fulvia Premolin in poveljnik breških gasilcev Aljoša Mauri (na sliki KROMA), nastopila pa je tudi godba iz Buj. ZKB 1908 credlto cooperstfvo dal ca 0 ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke v petek, 16. decembra 2011. ob 17. uri v razstavno dvorano. na srečanje s sledečim programom: • predstavitev monografije prof. dr. Janeza Vrečka z naslovom »SREČKO KOSOVEL« • slavnostna podelitev štipendij 2011 Vljudno vabljeni! 4 Nedelja, 11. decembra 2011 TRST / sv. ivan - Mesečna srečanja v znamenju pravljičnih uric Pravljični svet najmlajših članov društva Slavko Škamperle Marsikatero društvo prireja v svojih prostorih pravljične urice za svoje najmlajše člane in prijatelje. Tak je tudi primer Slovenskega kulturnega društva Slavko Škamperle, kjer bo prihodnji četrtek na sporedu nova pravljična urica. Mali prijatelji društva bodo lahko prisluhnili pravljici Zimski prijatelji Christine Butler. V četrtek, 24. novembra pa je pri SKD Škamperle potekalo že drugo srečanje s pravljico in sluhnili pravljici Urše Krempl Lahko premaga na videz še tako velike teža-ustvarjanjem. Biserka Cesar je pisano noč, prijatelj ter se smejali medvedo- ve. Nato so otroci poprijeli tudi za čo-druščino otrok ponovno popeljala v vemu smrčanju in zajčkovi iznajdlji- piče in iz papirnatih krožnikov ustva-pravljični svet. Otroci so najprej pri- vosti. Spoznali so tudi, da prijateljstvo rili čudovite medvede. Mali udeleženci pravljičnih uric opčine - Doživeta skupna prireditev Sto trideset italijanskih in slovenskih otrok počastilo mednarodni dan svojih pravic h H V otroškem vrtcu »Andrej Čok« na Opčinah že nekaj let slovesno obeležujemo Mednarodni dan otrokovih pravic s kratkim in prisrčnim nastopom naših malčkov. Tako je bilo tudi preteklega 22.novembra. Pri izvedbi prireditve je sodelovalo 130 otrok, ki obiskujejo vrtec Andreja Čoka in vrtec Don Marzari, učenci 1. razreda osnovne šole Franceta Bevka ter učenci 1. razreda osnovne šole De Grassi. Na ta praznik smo se z otroki pripravljali že od začetka šolskega leta. Veliko smo se pogovarjali o prijateljstvu, strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Drugačen način življenja otrok so otroci spoznali preko pripovedovanja Bi-serke Cesar, ki je vodila projekt »Afriški biseri«. Otroci so spoznali, kako živijo otroci v Ugandi. Med drugim so se seznanili z življenjsko pomembnostjo vode. Učiteljica Biserka je otrokom povedala, kako hodijo otroci v Afriki po vodo s primernimi posodami. Otrokom je ostala v spominu mala Matilda, ki je ponosno, s svojim majhnim vedrom vode na glavi, stopala v skupini starejših otrok. S kapljico vode so se začele dejavnosti, razgovori, pripovedovanja, striženje, lepljenje, risanje. Ob raznih za- poslitvah so otroci okrasili vrtec s kapljicami in plakati, ki so ponazarjali svet, kjer smo vsi enaki, tak kot si ga želi vsak otrok. In končno je napočil praznični dan, ko smo se vsi zbrali v igralnici vrtca na Opčinah. Prisotni sta bili tudi ravnateljici Marina Castellani in Rita Manzara, ki sta prisotnim prinesli svoj pozdrav in s prisotnimi delili navdušenje. Otroci so skupaj zapeli tri pesmice: La gocciolina, Sonce sreče in Moje roke - Le mie mani. Za tem je na sredino kroga stopila Biserka Cesar in skupaj z njo so otroci zapeli pesmico v ugandskem jeziku na melodijo pesmi Mojster Jaka. V ugandščini so tudi šteli, na koncu pa še zaplesali. Bilo je lepo doživetje, na katerem so se srečali otroci različnih narodnosti. S skupnim delom nam je uspelo ustvariti občuteno, prisrčno, z navdušenjem pretkano srečanje. Vsa lepa doživetja so prišla na dan tudi na risbicah, ki so jih otroci narisali ob koncu prireditve. Vse to nam daje slutiti in upati, da bodo znali naši otroci, ko odrastejo, ustvariti lepši in svetlejši svet. Vzgojiteljice slovenski klub - Srečanje s pesnikom Tomaž Šalamun v sredo v Narodnem domu Pesnik Tomaž Šalamun bo v sredo gost Slovenskega kluba in Skupine-Grup-po 85. Ob 18. uri bo v Narodnem domu srečanje z enim najbolj uveljavljenih slovenskih pesnikov doma in v tujini (v Združenih državah Amerike je Šalamun na primer najbolj prevajan tuj pesnik po Pablu Nerudi), ki velja za očeta slovenske modernistične poezije. Šalamun je letos slavil sedemdeseti rojstni dan. Pogovor s pesnikom bo vodil David Bandelj, poezije pa bosta v slovenščini in italijanščini brala Šalamun in Patrizia Vascotto, saj je sredino srečanje namenjeno tudi italijansko govorečim bralcem. Z nekaj glasbe ga bosta oplemenitili tudi Kristina Frandolič in Andrejka Možina. Pesnik in prevajalec, dobitnik Prešernove nagrade in številnih priznanj (leta 2003 je prejel tudi glavno nagrado za poezijo tržaškega društva Alta Marea), bo spregovoril o svojem življenju in delu. Na srečanju pa bo najbrž mogoče tudi kaj izvedeti o pesnikovem doživljanju Trsta, saj ga na mesto vežejo posebni spomini; Šalamunova mama je bila namreč po rodu Tržačanka. Sredin dogodek je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in društvom Poesia e solidarieta ter pod pokroviteljstvom Hiše Literature. Sv. Ivan: danes božično srečanje v Marijinem domu Slovenska župnijska skupnost pri Sv. Ivanu se je začela pripravljati na bližnje božične in novoletne praznike. Omeniti velja, da je Sv. Ivan edini kraj v tržaškem mestu oz. predmestjih, kjer je na božično vigilijo tradicionalna slovenska polnočna maša točno opolnoči in to v stari cerkvici v Ul. Capofonte, pri Sv. Ivanu pa so ob priložnosti božičnih praznikov večkrat pripravili kako kulturno, največkrat glasbeno prireditev. Tudi tokrat bo tako, vendar bo v tem primeru glasba prepustila prostor gledališkemu ustvarjanju. Pri domačem društvu Marij Kogoj so se odločili za božično srečanje, ki bo danes popoldne ob 16. uri v Marijinem domu v Ul. Brandesia 27, oblikovali pa ga bodo dijaki 3.b razreda Nižje srednje šole Ivana Trinka iz Gorice s predstavo Cesarjeva nova oblačila in še kaj ... v režiji Božidarja Tabaja. To pa ne bo vse, saj bo stekla tudi božična delavnica za najmlajše, ki jo bo vodila Ana Fajdiga, ki bo tudi pripovedovala božično pravljico, ob tem pa bo tudi bogat srečelov. Srečanje bo, kot že rečeno, ob 16. uri. Katedra sv. Justa: jutri zadnje srečanje V okviru adventnega niza srečanj, ki ga z naslovom Katedra sv. Justa prireja tržaška škofija, posvečen pa je družbenim in gospodarskim vprašanjem pod skupnim naslovom Izhod iz krize, bo jutri v hotelu Savoia Excelsior ob 20.30 potekalo še zadnje srečanje, na katerem bodo govorili krajevni upravitelji: predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica tržaške pristaniške oblasti Marina Monassi. Maša za univerzitetno osebje in študente Tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, bo v torek v stolnici sv. Justa ob 18.30 daroval mašo za študente, docente in osebje Univerze v Trstu. kras - Visok jubilej Kontovelec Bruno Štoka je praznoval 90 let V krogu svoje družine je pred kratkim praznoval devetdeset let Bruno Štoka, ki je doma s Kontovela, živi pa v Nabrežini. Kot piše v dopisu, ki smo ga prejeli, pripada slavljenec tisti generaciji Kraševcev, ki so pod silo tragičnih razmer hitro postali odrasli, saj so je borili za svojo svobodo ter za svobodo družin in seveda priljubljene domače zemlje. Mnogi so v tej borbi padli, Brunu pa se je po internaciji v lagerju, kjer je veliko pretrpel, uspelo vrniti domov. Svojim otrokom in sorodnikom je Bruno Štoka posredoval ideale, za katere se je boril proti nacifašizmu, ter tiste svetle vrednote, na katerih danes temelji Evropa brez državnih meja. Vsi, ki ga imajo radi, se jubilantu zahvaljujejo za vse, kar je dobrega naredil. Voščijo mu seveda tudi vse najboljše za rojstni dan. / TRST Nedelja, 11. decembra 2011 5 hvaležni za njeno dragoceno delo Otroci proseškega vrtca veselo praznovali z učiteljico Beti Starc V petek 25. novembra so se nekdanji in današnji otroci otroškega vrtca Marjana Štoke zbrali v kriški restavraciji Bita, da bi skupaj s svojimi starši praznovali dolgoletno učiteljico Beti Starc, ki se je letos upokojila. Učiteljica Beti je najprej poučevala v sedaj že ukinjenih slovenskih mestnih vrtcih v Ulici Donadoni in v Ulici Conti, največ časa in do upokojitve pa je poučevala prav v prose-škem vrtcu. Naši Beti delo ni bilo nikoli odveč in je vedno nasmejano in zagnano znala prijeti za vsak izziv. Za sabo pušča pomemben pečat svojega poslanstva: prenovitev vrtca in njegovo poimenovanje, večletno sodelovanje z Unicefom pri izdelavi pigot, izdelavo otroških narodnih noš - srajčk in njeni vedno novi glinasti izdelki, za katere je navdušila celo vrsto otrok, ki jih ima čez- mejno rada. Verjamemo, da bo učiteljica Beti dinamična upokojenka, saj nam je že na petkovem srečanju pripovedovala o tečajih in novih ročnih delih, ki bodo krasila marsikatero letošnjo božično razstavo po naših dru- štvih. Učiteljici Beti želimo še polno ustvarjalnih in veselih dni in se ji še enkrat iz srca zahvaljujemo za njeno vsestransko pomoč in zgled. Otroci in starši otroškega vrtca Marjana Štoke Včeraj danes Danes, NEDELJA, 11. decembra 2011 DANIJEL Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 8.10 Jutri, PONEDELJEK, 12. decembra 2011 ALJOŠA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb raste, vlaga 92-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,8 stopinje C. OKLICI: Rolando Pablo Hong Enriquez in Trang Do Nhu, Massimiliano Gre-gori in Rita Busan, Giuseppe Palma in Dusica Pajkic, Paolo Lonza in Lidia Fa-brizzi, Mauro Renzoni in Liubov Tya-mina. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. [13 Lekarne U Kino Nedelja, 11. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7606477), Ške-denjska ulica (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ulica dellOrologio (040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ulica dellOrologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Trg XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »Midnight in Paris«; 20.10, 22.15 »Ligabue Campovolo 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Mira-colo a Le Havre«. CINECITY - 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Luciano Ligabue - Campovolo 3D«; 11.00, 14.35, 17.00, 19.25 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 11.00, 14.45, 17.25, 21.50 »Real steel«; 10.45, 15.05 »Happy feet 2 - 3D«; 10.50, 12.55, 17.20 »Happy feet 2«; 13.00, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Il giorno in piu«; 10.45, 12.40, 14.35, 16.30, 18.25, 19.30, 20.20, 21.30, 22.15 »Midnight in Paris«; 20.00, 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 10.45, 13.05, 15.25, 17.45 »Lo schiac-cianoci 3D«. FELLINI - 11.00, 15.45 »Le avventure di Tintin«; 17.30, 19.45, 22.00 »Anony-mous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 22.20 »Tomboy«; 17.10, 18.50, 20.35 »Scial-la!«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 17.40 »Arthur Božiček 3D«; 17.00 »Footloose«; 21.00 »Kužna nevarnost«; 19.10 »Le kako ji to uspe?!«; 20.40 »Policist«; 16.00, 18.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.40, 21.45 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 21.40 »Nesmrtni 3D«; 18.05, 20.35 »Jutranja zarja - 1. del«; 12.20, 16.40, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 13.50, Društvo Marij Kogoj vabi na f Božično srečanje Cesarjeva nova oblačila in še kaj... * Nastopa 3.b NSŠ Trinko, Gorica Režija Božidar Tabaj Božična pravljica in delavnica pripoveduje in vodi Ana Fajdiga Bogat srečolov 11. decembra ob 16. un y Marijinem Domu ul. Brandesia 27/1, Trst www.drustvomarijkogoj.org Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na :lniadventni koncert "V PRIČAKOVANJU..." Nastopajo: Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar, harmonikar Marko Manin in MePZ Mačkolje Priložnostna misel: socialna delavka Kristina Martelanc Danes, 11. decembra 2011 ob 17.00 v Srenjski hiši v Mačkoljah Zbrane prispevke namenjamo izgradnji invalidskega dvigala za potrebe otroka z omejeno možnostjo gibanja. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja 2011/2012 Prosvetni dom, v nedeljo, 11. decembra 2011, ob 18.00 TTiTB Zbor vodi Marko Sancin H Čestitke Društvo Rojanski Marijin dom iskreno čestita MARKU SAN-CINU, dirigentu zbora J. Gallus, ob prejemu zlatega priznanja na tekmovanju primorskih zborov v Postojni. r ■ ■ ■ ■ ■ GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA« vabi na tradicionalni koncert ob zaključku leta M Izleti 16.00 »Vesele nogice 2«; 14.20, 19.05, 21.20 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«; 10.50, 12.10, 13.00, 15.10, 16.50, 17.20, 19.30 »Arthur Božiček 3D«; 11.50, 14.10, 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 12.50, 15.30, 18.00, 20.30 »Silvestrovo v New Yorku«; 20.40 »Pisma Sv. Nikolaju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Le avvneture di Tintin«; 16.30, 20.15 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 18.45, 20.30 »Anche se e amore non si vede«; 22.15 »Real Steel«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.10 »Happy feet 2«; 18.20, 20.15 »1921 Il mistero di Ro-okford«; Dvorana 4: 11.00, 16.30 »Lo schiaccianoci«; 18.15 »Lo schiaccia-noci 3D«; 20.10, 21.45 »Midnight in Paris«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30 »Happy Feet 2«; 20.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 22.10 »Tower heist - Colpo ad alto li-vello«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Liga-bue - Campovolo 3D«; 16.00, 20.15 »Pina (dig.) 3D«; Dvorana 3: 15.10, 17.10, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris (dig.)«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.00 »1921 - Il mistero di Roockford«; Dvorana 5: 15.20, 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«; 17.30 »Scialla«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu, ob priliki vpisovanja za š.l. 2012/13, vabi na skupno predstavitev delovanja vseh šol in vrtcev, ki bo v sredo, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Podroben koledar informativnih srečanj na posameznih šolah in vrtcih lahko dobite na spletni strani www.dijak.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. DTZ ŽIGE ZOISA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na obisk sedeža šole, v Ul. E. Weiss 15, ob Dnevu odprtih vrat v petek, 16. decembra, od 17. do 20. ure in v soboto, 17. decembra, od 9. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo danes, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opči-nah. Za informacije lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimova-nje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di So-pra. Informacije: tel: 345-4093732 (Rado Šuber). OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri danes, 11. decembra 2011, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Po-vratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). KRUT vabi na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Portogrua-ro, v soboto, 4. februarja. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in DEŽELNO ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV USCI vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Združeni v božični melodiji 16.12.2011 ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi M1VS AnaKrousis, Gropada (dir. Maurizio Marchesich) Klavirska spremljava: Aljoša Starc MePZ Adriatic, Hrvatini (dir. Mario Petvar) Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto) OPZ Kraški cvet, Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren) Nativitas v Bregu 16.12.2011 ob 20. uri v Cerkvi sv. Urha v Dolini MePZ Fran Venturini, Domjo (dir. Cinzia Sancin) MoPZ Valentin Vodnik, Dolina (dir Anastasia Purič) MePZ Slovenec-Slavec, Boršt-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) Nonet Primorsko, Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot) ŽePS »Stu ledi«, Trst (dir. Katja Lovrenčič) Na križišču poti 18.12.2011 ob 17. uri v Cerkvi sv. Roka v Nabrežini OPZ Igo Gruden, Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) OPZ Fran Venturini Domjo (dir. Susanna Zeriali) MeMlPZ Neokortex, Gabrje (dir. Jana Drasic) Božič v Terski dolini 18.12.2011 ob 15:30 v Cerkvi sv. Jurija v Bardu Barski oktet, Bardo (dir. Davide Clodig) MoPZ Tabor, Opčine (dir. David Žerjal) OPZ Mali lujerji, Speter (dir. Davide Clodig) Gojenci Glasbene matice v Bardu (dir. Davide Clodig) n v • v . .. » Božični sijaj 18.12.2011 ob 17. uri v Cerkvi sv. Antona puščavnika v Borštu MePZ Slovenec Slavec, Boršt-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) Vokalna skupina Anakrousis, Gropada (dir. Maurizio Marchesich) Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec) Božični koncert 7.1.2012 ob 20. uri v Cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih MePZ Fran Venturini, Domjo (dir. Cinzia Sancin) Amici del canto gregoriano, Trst (dir. Paolo Loss) S pesmijo vam želimo ... 8.1.2011 ob 15.30 v Stolnici v Miljah DPS Krasje (dir. Urška Fabijan) Solopevka Martina Feri v sodelovanju z DSMO K. Ferluga v^ v a v ■ ■ ■ • Bozicm sijaj 8.1.2011 ob 18. uri v cerkvi Marije Device rožnovenske v Portorožu MePZ Slovenec Slavec, Boršt-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) Vokalna skupina Anakrousis, Gropada (dir. Maurizio Marchesich) Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec) N A T I V I T A S 6 Nedelja, 11. decembra 2011 TRST || SKD Krasno polje jtfti&IOfaQe Gročana, Pesek / NOročana Feaek Draga in Draga vabi na KONCERT GOSPU V PRIČAKOVANJU BOŽIČNIH PRAZNIKOV z moško vokalno skupino 4GIVEN s Štajerske danes, 11. decembra 2011, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita jutri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 -na predavanje- diplomata dr. ZVONETA ŽIGONA Slovenci v svetu -iz spomina v prihodnost. Pred tem bo KDČ odprla razstavo »Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu«. Začetek ob 20.30 KOiT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU ZVEZO INVALIDOV PODPORNIM DRUŠTVOM V R0JANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v sredo, 28. decembra 2011, ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel" ulica Ginnastica 72, Trst Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! H Prireditve DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Božično srečanje z igro »Cesarjeva nova oblačila in še kaj...« nastopa 3.b NSŠ Trinko, režija Božidar Tabaj, božično pravljico pripoveduje in delavnico vodi Ana Fajdiga, bogat srečo-lov. Srečanje bo v prostorih Marijinega Doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27/1 v Trstu, danes, 11. decembra, ob 16. uri. KONCERT GOSPEL: SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert moške vokalne skupine 4Given s Štajerske danes, 11. decembra, ob 17. uri v cerkvi na Pesku. MOPZ VASILIJ MIRK vabi na ogled razstave z naslovom Ignacij Ota »Njegova zgodba«, ki bo na ogled danes, 11. decembra, od 15.00 do 19.00 v prostorih Kulturnega doma na Proseku. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 vabi danes, 11. decembra, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčinah na koncert Mešanega pevskega zbora J. Gallus iz Trsta, dir. Marko Sancin. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na dobrodelni ad-ventni koncert »V pričakovanju...«, nastopa Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar - danes, 11. decembra, ob 17.00 v Srenjski hiši v Mačkoljah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 12. decembra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na predavanje strokovnjaka za slovensko izseljenstvo in diplomata dr. Zvoneta Žigona Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost. Pred tem bo KDČ odprla razstavo Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu. Začetek ob 20.30. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 12. decembra, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OPZ FRIDERIK BARAGA vabi otroke in mladostnike k delavnici, ki jo bo vodila strokovnjakinja za umetniške božične okrasne izdelke, Vivijana Kljun, v ponedeljek, 12. decembra, ob 15.30 na Kontovelu št. 523 blizu društvene gostilne. Za informacije pokličite št. 347-9322123. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi v torek, 13. decembra, ob 18. uri na prižig luči božičnega drevesca na Proseku. Nastopajo: godbeno društvo Prosek, učenci OŠ r. Černigoj in otroški zbor naselja Sv. Nazarija. SKD V. VODNIK prireja v torek, 13. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih okroglo mizo na temo: »Vinkulacije: Naravni rezervat doline Glinščice, ZPS-SIC, hidrogeolo-ška zaščita -posledice za lastnike in teritorij«. v sodelovanju z a.ArtistlAssociatl -Circuito Danza Friuli Venezia Giulia Ballet Nueva Cuba KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju z župnijo Zgonik prireja v sredo, 14. decembra, ob 20. uri v cerkvici sv. Ur-ha v Samatorci, koncert dua Janož Ju-rinčič - kitara in Ghenadie eotari -harmonika. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na Božični sejem, ki bo v Kulturnem domu v Na-brežini od 14. do 17. decembra od 16.00 do 20.00. Sodeluje 14 razsta-vljalcev, vsak dan so na programu bogat srečolov in kulturne prireditve. V sredo nastopata otroški zbor OŠ Virgil Šček in baletna skupina Igo Gruden, v četrtek lutkovna skupina Tipi-tapi z liceja Slomšek v Trstu in gojenci Godbenega društva Nabrežina, v petek baletke ŠKUD 15. februar iz Komna, DPZ Kraški slavček in dvojica za argentinski tango, v soboto pravljica in delavnica ter harmonikarska skupina gHost iz Sežane, vmes bodo razne predstavitve, knjig in društvenega koledarja. V dvorani razstavljata slike Eva Pozzecco in Štefan Turk, v Ra-dovičevi sobi pa Tanja Kralj. SLOVENSKI KLUB IN SKUPINA 85 v sodelovanju z Glasbeno Matico in društvom Poesia e solidarieta ter s pokroviteljstvom Hiše književnosti prirejata srečanje s Tomažem Šalamunom. Pogovor s pesnikom bo vodil prof. David Bandelj, za glasbeno spremljavo pa bosta poskrbeli rn-drejka Možina in Kristina Frandolič. Pesmi bosta brala Tomaž Šalamun in Patrizia Vascotto. Srečanje bo v sredo, 14. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Vabljeni! ZTT, TRŽAŠKA KNJIGARNA IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 14. decembra, ob 10.00 v Tržaško knjigarno. Ob zadnjem letošnjem srečanju bomo s kavo in sladicami nazdravili odhajajočemu letu in si voščili za l. 2012. Kavo bo ponudil Qu-bick caffe, sladice pa bodo spekle zveste obiskovalke sredinih srečanj. AŠD MLADINA in Rajonski svet za Zahodni Kras vabita v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri v dvorano Ljudskega doma v križu na predavanje z naslovom: »Pomen športa v obdobju socializacije mladostnika«. Predavatelj Tomislav Omejec prof. športne vzgoje in profesionalni trener smučanja. BOŽIČ SE BLIŽA... cvetličarna v Bazovici vabi na božično razstavo v četrtek, 15. decembra, od 10. ure dalje. OB IZTEKU SONČNEGA LETA prireja SPDT v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri v dvorani Kulturno rekreacijskega društva Dom Briščki v Briščikih tradicionalni Zaključni društveni večer. Vabljeni člani in prijatelji. SKD VIGRED vabi na božični sejem ročnih del knjig in koledarjev ter na razstavo »Zimski čar« od četrtka, 15. do nedelje, 18. decembra v Štalco v Šempolaju. Urnik: četrtek in sobota od 15.30 do 18.30, v petek po boži-čnici, v nedeljo od 9.30 do 11.00 in od 14. do 16. ure. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. predprodaja pri blagajni SSG od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it VZPI-ANPI IN KNJIŽNICA P. TOMA-ŽIČ IN TOVARIŠI vabita v Prosvetni dom na Opčine v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri na predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu December 1941. Knjigo bosta predstavila avtorja Lida Turk in Dušan Kalc ter zgodovinar Boris Gombač. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o procesu ter razstavo, ki so jo pripravili šolarji trebenske osnovne šole P. Tomažič. Nastopil bo openski MPZ Tabor. MEPZ FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert Nativitas v Bregu v petek, 16. decembra, ob 20. uri v Cerkev sv. Urha v Dolino. Nastopajo MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Valentin Vod-nik-Dolina (dir. inastasia Purič), MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ri-cmanje (dir. Danijel Grbec), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. ileksan-dra Pertot), ŽePS Stu ledi-Trst (dir. Katja Lovrenčič). MLVS ANAKROUSIS v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Združeni v božični melodiji v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Skala v Gro-pado. Nastopajo MlVS rnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), MePZ rdriatic-Hrvatini (dir. Mario Petvar), Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto), OPZ Kraški cvet-Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 16. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! SKD VIGRED in Združenje staršev ter COŠ S. Gruden in OV Šempolaj vabijo v petek, 16. decembra, ob 18. uri na trg v Šempolaju na božičnico. UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico, ki bo v petek, 16. decembra, ob 15.00 v ške-denjski cerkvi. Na prireditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja in OV J. Ukmar izročili predstavniku združenja »Ne bomb, le bonboni« dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznikov. SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, Zapojmo si pesem veselo: glasovi ŽPS Ivan Grbec bodo odmevali v soboto, 17. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih. SKD VIGRED vabi v soboto, 17. decembra, ob 17.30 na ogled igrice »rngelčka v težavah« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD J. Štoka. BARŠKI OKTER v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božič v Terski dolini« v nedeljo, 18. decembra, ob 15.30 v cerkev sv. Jurija v Bardo. Nastopajo Bar-ški oktet (dir. Davide Clodig), MoPZ Tabor-Opčine (dir. David Žerjal), OPZ Mali lujerji-Špeter (dir. Davide Clodig), Gojenci Glasbene matice v Bardu (dir. Davide Clodig). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Opčin in vokalna sku- Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com pina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli 29) ob 16. uri. MEPZ SLOVENEC SLAVEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkev sv. Antona puščav-nika v Boršt. Nastopajo MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Vokalna skupina AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec). OPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Na križišču poti« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkev sv. Roka v Nabrežino. Nastopajo OPZ Igo Gruden-Nabrežina (dir. Mirko Fer-lan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Susanna Zeriali), MeMlPZ Neo-kortex-Gabrje (dir. Jana Drasič). SKD SLOVENEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas z naslovom »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec (dir. D. Grbec), MLVS Ana-Krousis-Gropada (dir. M. Marche-sich), MePZ Društvo portoroški zbor iz Pirana. SKD VESNA v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na prireditev »Sladko božično voščilo -Biškotada 2011« (pokušnja in nagrajevanje najboljših piškotov) v nedeljo, 18. decembra, ob 18.00 v KD il-berta Sirka v Križu. Nastopili bodo Mladi glasbeni ustvarjalci, hip hop plesna skupina ŠD Mladina in ansambel Podoknjičarji. Udeleženci T.I.P. Teater Radoslav Zlatan Dorič SEZONA NAROČENIH UMOROV (komedija) mir frii/mff tppn.isJr Gojc sledi p ►:■: e, triom Uodtta v soboto, 31. decembra od 21. ure dalje vstopnica: 35 evrov! |w|-il|iriNli|jj |pri Nj;hjni SSvj od pum-nl jjLd ilu :h/|1u z urnikom 10-15 Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it tekmovanja lahko oddajo pecivo od 16.30 dalje na dan prireditve. UČENCI IN UČITELJICE OŠ Kajuha-Trubarja Vas vabimo na božično igrico »Dobri snežak«, ki bo v torek, 20. decembra, ob 17. uri v bazovski kinodvorani. 0 Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040-291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V SEŽANI dajemo v najem dvosobno stanovanje v odličnem stanju, popolnoma opremljeno. Tel. 3469520796. in Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. DANJEL GLAVINA je odprl osmico v Borštu. Tel. 040-228421. FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Kam po bencin Loterija 10. decembra 2011 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan Ri km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 89 31 51 11 69 Cagliari 67 53 80 75 34 Firence 43 75 10 68 3 Genova 81 28 86 26 31 Milano 15 90 34 14 32 Neapelj 75 12 1 9 58 Palermo 52 13 90 48 58 Rim 48 45 16 74 60 Turin 20 70 83 36 75 Benetke 68 22 26 74 81 Nazionale 81 67 7 84 77 Super Enalotto Št. 148 28 31 48 56 72 78 jolly 65 Nagradni sklad 2.815.574,44 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 41.307.338,57 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 60.333,74 € 1.137 dobitnikov s 4 točkami 371,44€ 42.794 dobitnikov s 3 točkami 19,73 € Superstar 34 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 37.144,00 € 192 dobitnikov s 3 točkami 1.973,00 € 2.956 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.688 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.337 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 11. decembra 2011 7 □ Obvestila SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na www.sdgz.it. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org. LIONS CLUB iz Devina vabi na sejem, ki bo danes, 11. decembra, od 10.00 do 17.00 v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Izkupiček od prodaje bo v celoti predan združenju Hospice (ONLUS). UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« do danes, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt od 9.30 do 20. ure. V CENTRU DOLGA KRONA V DOLINI bo danes, 11. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Okusi Brega, Krasa in Brkinov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Pobudo so omogočili Lokalna akcijska skupina Krasa, Brkinov in Sežana v okviru projekta Leader, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ter Zadruga Dolga Krona. Sodelujejo še Deželna Kmečka Zveza in Čibo.si. V PREBENEGU bo danes, 11. decembra, ob 15. uri potekal blagoslov preurejene kapelice. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU - KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Info na tel. 040-566360 ali na in-fo@adformandum.org. BIONERGETIK bo sprejemal v Bazovskem domu (Bazovica, Ul. Gruden 72/1) po sledečem urniku: torek 17.00-20.00, sreda 18.00 - 21.00, četrtek 17.00 - 20.00 in petek 17.00 - 20.00 in v dneh 13., 14., 15. in 16. decembra. Prijavite se na tel. 040226386 (Magda). KRUT - v torek, 13. decembra, ob 18. uri na društvenem sedežu, predavanje z Darjo Bohinc z naslovom »Števila, ki nam nezavedno krojijo usodo«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. decembra, ob 20.45 redna pevska vaja na sedežu na Padričah. PUSTNA SKUPINA JABADABA 2 vabi na sestanek v sredo, 14. decembra, ob 20.30 v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolino. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu priredi svoje tradicionalno predbožično srečanje v Domu Šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Doc-ce 34) v Trstu, v sredo, 14. decembra, ob 16. uri s sv. mašo. Po maši družabno srečanje in razgovor o pobudah in delu Konference ob priliki božičnih in novoletnih praznikih ter prilika za medsebojna božična in novoletna voščila. Vljudno vabljeni! KRUT - v četrtek, 15. decembra, ob 16. uri na društvenem sedežu, delavnica »Slani in sladki doma pripravljeni namazi« z inženirjem živilske tehnologije Matjažem Kološo. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360, natasa.bisiacchi@adformandum.org). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. SKD TABOR NA OPČINAH prireja slaščičarski tečaj s priznanim mojstrom Na-serjem Gashijem. Na tečaju, ki je namenjen tako slaščičarskim profesionalcem kot amaterjem, bo pokazal, kako nastajajo slastne torte, čokoladne in kremne sladice v čaši ter jabolčne rože. Tečaj bo v prostorih na Brdini v soboto, 17. decembra, od 8.30 do 14.30. Prijave zbirajo na tel. 040-211997 (Olga) in 3283617232 (Silva). AD FORMANDUM organizira tečaj po diplomi »Marketing za promocijo turističnih storitev«, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK, z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na Ad for-mandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra. Za informacije: Anna Maria Milič (annamaria.milic@adforman-dum.eu, tel. 040-566360). ŠČ MELANIE KLEIN - v sodelovanju z dobrodelnimi društvi prireja v nedeljo, 18. decembra, na Pomorski postaji v Trstu brezplačno pobudo Rasti s pravljicami. Od 10. do 12. ure bodo božične ustvarjalne delavnice za otroke, od 16. do 19. ure pa bo vsake pol ure na sporedu igrana pravljica o severnem jelenu Rudyju. Otroke bo obiskal tudi Dedek mraz. Toplo vabljeni! PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Vpisovanje je možno do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel« Ul. Ginnastica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka Krut-a, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja 2012. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. ZDRUŽENJE O.N.A.V. sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaj za pokuševalce vina, ki bo od 24. januarja 2012 dalje vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta telefonski številki 334-7786980 in 340-6294863. Vpisovanje bo ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, na sedežu združenja v Lonjerju. TM Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA i >1- sprejema OŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 16. decembra 2011 Telefon št. 800.912.775 Faks št. 0481 32844 E-mail: oglasi@tmedia.it Delavniki 10.00 - 15.00 t Mirno je zaspala na svojem ljubljenem domu Mana Vales vd. Svara Žalostno vest sporočata sin Dario in snaha Viviana Pogreb z žaro bo v sredo, 14.12. ob 14.30 v cerkvi na Proseku. Prosek, 11. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Draga ljuba nona! Tvoj vnuk Marco t Zapustil nas je naš dragi Miro Zerjal Žalostno vest sporočata vnukinja Romina z družino in zet Denis Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 10.30 v boljunski cerkvi. Sledil bo pokop na domačem pokopališču. Boljunec, 11. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti dragega botra izrekamo iskreno sožalje svojcem Klaudjo in Laura Kofol ter Marino z družino ZAHVALA Iris Vouk Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Marta Gustin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin naše drage mame in none. Družina 11.12.2001 11.12.2011 Vinko Ražem Ob 10-letnici smrti se te spominjajo tvoji dragi Bazovica, 11. decembra 2011 t Zapustil nas je naš dragi inž. Viktor Schart Žalostno vest sporoča sin Matjaž z družino in ostalim sorodstvom Pokojnik bo ležal v sredo, 14. decembra, od 12. ure do 13.20 ure v ulici Co-stalunga. Sledil bo pogreb z žaro v Ljubljani. Nabrežina, 11. decembra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Po kratki in hudi bolezni nas je nenadoma zapustila naša draga Cveta Cante por. Peric Žalostno vest sporočajo mož Miro, hči Nataša, brat Angel z družino ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v sredo, 14. decembra, od 10. ure do 12. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga, sledila bo sv. maša ob 12.30 uri v šempolajski cerkvi. Šempolaj, 11. decembra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Draga teta! Hvala ti za vse. Nosili te bomo v naših srcih. Klarisa, Dario, Elena, Rajko Zadnji poljubček dragi teti. Patrik, Karol in Sofia Draga teta Cveta, ostala boš vedno v naših srcih. Miranda, Franco z družino Ob izgubi drage Cvete izreka možu Mirotu, hčerki Nataši in svojcem iskreno sožalje SKD Vigred t Zapustila nas je naša draga Marijuča Cetin Za njo žalujejo brat Edo s Paolo, nečaki Tamara, Katja in Robi z družinami Pogreb bo v sredo, 14.12., ob 11.00 v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Škedenj, 11. decembra 2011 ^ Zapustila nas je naša draga Mira Renko Žalostno vest sporočajo nečaki Pogreb bo v sredo, 14. decembra, ob 13. uri v ulici Costalunga. Trst, 11. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Razdalja ne načenja govorice srca. t Prezgodaj nas je zapustil ljubljeni mož, oče in nono Ado Lapornik Njegova ljubezen do družine in dobrota bosta živeli v nas, njegov žar za skupno dobro nam bo kažipot v naprej. Od njega se bomo poslovili v sredo, 14. decembra 2011, ob 11.00 v župnijski cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. V globoki žalosti žena Marjana, hčerki Barbara z Miranom in Maja z Zorkotom, vnuki Benjamin, Veronika in Andrej. Datum žarnega pokopa na ljubljanskih Žalah bo določen kasneje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Ljubljana, 9. decembra 2011 Dragi Ado, z nami bo vedno spomin na sončne poletne dni v dobri družbi pod borovci... Topel objem vsem najdražjim. Martina in Vili z Jadranom in Mihaelom Ob smrti dragega očeta in moža izrekajo globoko sožalje Maji in Barbari z družinama ter gospe Marjani Ivo, Silvija in Peter ter Barbara in Martin z družinami Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo občuteno sožalje predsednici Upravnega sveta SSG Maji Lapornik in svojcem. Upravni svet, umetniško vodstvo in kolektiv Slovenskega stalnega gledališča Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje kolegici Maji Lapornik vsi na zavodu J. Stefana Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Ada Lapornika izrekamo ženi Marjani, hčerkama Barbari in Maji ter njunima družinama iskreno sožalje vsi pri Radijskem odru Ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujemo s kolegicama Barbaro in Majo ter izrekamo njima in vsem prizadetim svojcem iskreno sožalje. Vsi na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna Ob bridki izgubi dragega moža in očeta izreka gospe Marjani ter hčerkama Maji in Barbari iskreno sožalje Slovenska skupnost 8 Nedelja, 11. decembra 2011 TRST O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Leva sredina začela kampanjo za občinske volitve Občane bodo vključili v snovanje programa Spletno stran in vprašalnik bodo prevedli tudi v slovenščino - Cingolani: Koalicija čvrsta in odprta V snovanje koalicijskega programa želijo vključiti tudi občane, na katere naslavljajo poziv, naj k vsebinski plati volilne kampanje prispevajo predloge in ideje. Tako je včeraj v imenu Demokratske stranke, Slovenske skupnosti, Italije vrednot, Levice ekologije in svobode, Stranke komunistične prenove in Foruma za Gorico povedal Giuseppe Cingolani, županski kandidat leve sredine na upravnih volitvah prihodnjega leta, na katerih bodo Goričani izbirali novo občinsko upravo. Cingolani in predstavniki ostalih petih koalicijskih sil, med katerimi so bili goriški tajnik Stranke komunistične prenove Roberto Criscitiello, koordinator občinske sekcije stranke Slovenska skupnost Bernard Spazzapan in koordinator goriške sekcije Levice ekologije in svobode Paolo Del Ponte, so včeraj predstavili spletno stran www.cingolani-sindaco.it in anketo; to sta sredstvi, s katerima se bodo skušali čim bolj približati občanom in z njimi sodelovati pri sestavljanju volilnega programa. »Trenutno je naša koalicija edina, ki se občanom predstavlja transparentno. Značilnost naše volilne kampanje bo interaktivnost, kar pomeni, da bo temeljila na dialogu z mestom,« je povedal Cingo-lani, ki je že včeraj začel srečevati občane na ulici in razdeljevati med njimi vprašalnike, v katerih jih sprašuje, katere so glavne težave v mestni četrti, v kateri živijo, katere so po njihovem mnenju prioritete mesta in katere so problematike, ki so jim najbolj pri srcu. »Priložnost za izražanje svojega mnenja na različne teme bodo občani imeli tudi na naši spletni strani, kjer smo poseben prostor namenili "Tovarni programa'. Splet in omrežje Face-book sta med drugim odigrala zelo pomembno vlogo že med kampanjo za primarne volitve, zato že- Giuseppe Cingolani na včerajšnji predstavitvi volilne kampanje, ob njem Bernard Spazzapan (levo) in Federico Vidic (desno) bumbaca limo čim bolj izkoristiti nova komunikacijska sredstva,« je povedal Cingolani, njegov sodelavec oz. odgovorni za stike z mediji Federico Vidic pa je izpostavil, da bodo spletno stran in vprašalnik v kratkem prevedli tudi v slovenščino. Giuseppe Cingolani je še enkrat poudaril, da je koalicija med šestimi strankami čvrsta in »neuničljiva« (pred nekaj dnevi se je srečal s Forumom, nato pa se bo še z ostalimi zavezniki), ni pa zaprta, saj so pripravljeni na pogovore z vsemi, ki niso zadovoljni z desnosredinskim upravljanjem Gorice in si želijo sprememb. »Sedanja uprava je v bistvu le nadaljevala z že zastavljenimi projekti, mi pa želimo preprečiti, da bi bilo mesto lepo in popolnoma prazno,« je povedal županski kandidat in izpostavil, da je koalicija ustanovila tudi pet tematskih skupin, ki delajo na predlogih za volilni program in v katere lahko vstopijo tudi občani. Tematske skupine, ki se že sestajajo, so posvečene razvoju goriškega gospodarstva, kulturi, infrastrukturam in urbanizmu, sociali ter okolju oz. zeleni ekonomiji. Po Cingolanijevih besedah bo leva sredina v primeru zmage tudi po volilni kampanji upoštevala zahteve in mnenja ljudi, ki živijo v goriški občini. »Prirejali bomo javna srečanja, nameravamo pa uvesti tudi participativno bilanco oz. določanje namembnost dela občinskega denarja skupaj z občani. To že delajo v mnogih državah,« je pojasnil Cin-golani, Del Ponte pa je poudaril, da bi za mnenje občanov - npr. peko referenduma - vprašali tudi v zvezi z vzpenjačo na goriški grad, čeprav bo treba pri tem preveriti, katere posledice bi lahko zaustavitev postopka gradnje ali odstranitev vzpenja-če imela za občinske blagajne. (Ale) gorica - Skupščina EZTS Med člani Slovenca Frattini predsednik Jutri dokončni dogovor, nato izvolitev v občinskem svetu F. Frattini L. Semolič B. Spazzapan Predsednik štirinajstčlanske skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), h kateremu so pristopile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, bo nekdanji evropski komisar in bivši zunanji minister v Berlusconijevi vladi, poslanec Franco Frattini. V skupščini bosta tudi Slovenca; to sta Livio Semolič in Bernard Spazza-pan. Zanje in za ostale člane bi bilo sicer pravilneje uporabljati pogojnik, saj bo dokončna odločitev padla jutri. Dogovor mora najprej dozoreti na seji načelnikov svetniških skupin, ki se bodo sestali jutri pred zasedanjem občinskega sveta, na katerega bo župan prinesel dogovorjeni seznam sedmih imen, ki ga bodo morali svetniki izglasovati. Osnutek dogovora je izšel s petkove seje načelnikov, kjer so poleg Frattinija, Semoliča in Spazzapana v skupščino bili predlagani še občinski svetnik Davide Comolli (Ljudstvo svobode), inženir Giuseppe Fiannacca (na predlog stranke UDC) in arhitekt Walter De Gressi (na predlog Severne lige). V logiki običajnega iskanja političnih ravnovesij sta Semolič in Spazzapan odraz opozicije v občinskem svetu, Comolli, Fiannacca in De Gressi pa večine. Frattinija je v igro potegnil župan Ettore Ro-moli, sedmega člana pa bo imenovala Trgovinska zbornica. Do dokončnega dogovora mora sicer priti tudi v opoziciji, saj je Forum predlagal Igorja Komela namesto Semoliča, vendar vse kaže, da bo večina komponent leve sredine podprla Semoliča. V Forumu pa je slišati tudi pomislek na račun Frattinija. »Če so že hoteli osebnost z evropskim ugledom, ki ima težo v Bruslju, z Goriško pa nima nič opraviti, bi namesto Frattinija raje izbrali Emmo Bonino,« je bil komentar Andree Bellaviteja. Jutri bo razvozlana tudi uganka, kako bodo predlagane člane izvolili. Župan vztraja pri tem, da se glasuje za seznam s sedmimi imen, v opoziciji pa bi raje videli glasovanje za vsakega posameznega člana, kar se jim zdi bolj demokratično. Končni rezultat bo vsekakor isti in bo vseh sedem predlaganih imen izglasovanih. Tudi o načinu glasovanja pripada zadnja beseda načelnikom svetniških skupin. Skupščina bo najvišji organ EZTS. Če so bila imena goriških članov še do včeraj neznana javnosti, v Novi Gorici in Šempetru že poldrugo leto niso več skrivnost. Za Novo Gorico bodo v skupščini sedeli Tatjana Gregorčič, Tomaž Vu-ga, Boris Rijavec, Uroš Saksida in Robert Golob, medtem ko bosta Šempeter zastopala Zdenko Šibav in Boris Nemec. Njihov mandat bo trajal štiri leta. Ostali organi EZTS bodo predsednik, direktor in nadzorni odbor. (ide) gorica Krivulja krajevne ekonomije navzdol Krivulja goriškega gospodarstva, ki se je v lanskem letu rahlo dvignila in kazala znake okrevanja, se je letos obrnila navzdol. Podatki goriške Trgovinske zbornice, ki prikazujejo zdravstveno stanje raznih gospodarskih sektorjev v prvih treh trimesečjih letošnjega leta, so namreč precej negativni, vse prej kot spodbudne pa so tudi napovedi za naprej. »Rahla gospodarska rast, ki smo jo zabeležili leta 2010, je bila iluzorna, saj smo indekse primerjali z letom 2009, torej z obdobjem depresije. Z letošnjim letom se je ponovno začel upad, ki je v teku treh trimesečij postal še bolj očiten,« pravijo na goriški Trgovinski zbornici in izpostavljajo, da je upad povpraševanja vplival predvsem na obseg prodaje pokrajinske predelovalne industrije v tujini, kjer so zabeležili 3,1-od-stotno znižanje. To je vplivalo tudi na raven zaposlenosti, ki se je znižala za 0,2 odstotka. »Ocenjujemo, da se položaj v bližnji prihodnosti ne bo izboljšal. To velja tako za obseg prodaje kot za zaposlitveno raven,« pravijo pri Trgovinski zbornici. Ob predelovalni industriji je še vedno v težavah tudi gradbeni sektor. V primerjavi z letom 2010 se je med januarjem in konec septembra stanje v gradbeništvu precej Gradbeništvu se slabo godi poslabšalo: poslovanje je v primerjavi z lanskim letom upadlo za 6,5 odstotka, kar je privedlo do izgube dodatnih delovnih mest, saj se je zaposlenost zmanjšala za 0,9 odstotka. Trgovinska zbornica opozarja dalje na rast cen surovin in energije (elektrike, nafte, ipd.), ki bo zelo verjetno vplivala tako na gradbeništvo kot na manufakturni sektor: »Kratkoročno pričakujemo porast cen, po drugi strani pa zelo nizko - če že ne nično - rast poslovanja.« Okoliščine niso nič bolj ugodne v trgovskem sektorju, kjer je bil upad v prvih treh trimesečjih letošnjega leta 3,8-odsto-ten. »Tudi v tem primeru pričakovanja niso rožnata, saj je predvideti, da bodo cene zrasle zaradi inflacije, ki jo je že napovedal zavod Istat,« izpostavlja Trgovinska zbornica in zaključuje: »Splošna gospodarska slika je torej negativna, upati pa je, da bodo ukrepi, ki jih je vlada pred nedavnim sprejela, lahko ustvarili pogoje za spremembo trenda in spodbujanje rasti.« gorica-moš - Državna cesta 56-bis V kratkem bo prišla zelena luč za uresničitev cestne povezave Problem gradnje državne ceste št. 56-bis, ki bi morala že nekaj let povezovati Moš s cesto, ki vodi čez Sočo proti Štandrežu, se končno rešuje. Deželna direkcija za infrastrukture naj bi v kratkem dopolnila dokumente, s katerimi bo občini Gorica dokončno poverila nalogo, da izvede gradbena dela, na katera že predlogo čakajo prebivalci Moša in Ločnika. Povezovalna cesta med novim kro-žiščem, ki ga je zgradila pokrajina med Ulicama Codelli in Sport v Mošu, tamkajšnjo obrtno cono in državno cesto št. 56 bo namreč rešila problem težkega prometa skozi omenjeni vasi, po mnenju deželnega svetnika Gaetana Va-lentija pa bo prispevala tudi k ekonomskemu in infra-strukturnemu razvoju območja, »saj bo nudila hitrejšo povezavo med Gorico in Vidmom.« »Dokumentacijo, ki zagotavlja denar za izgradnjo zadnjega dela državne ceste št. 56, so že dobili pristojni uradi, ki bodo nanjo dali žig in s tem sprostili prispevek,« je povedal Valenti. fffimcertna Kemna 20//I20/2 Nataša Jakopič, sopran, Martina Kocina, mezzosopran Dekliška vokalna skupina BODEČA NEŽA Jasna Corrado Merlak, harfa Orkester ArsAtelier Mateja Černic, dirigent Novo krožišče v Mošu bumbaca Kulturni center Lojze Bratuž, torek, 20. Decembra 2011, ob 20.30 Predprodaja vstopnic na tel. 0039 0481 531445 ali po e-mailu: info@kclbratuz.org E / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. decembra 2011 1 1 šempeter - Nekdanji ustvarjalci že pol leta čakajo na izplačila gorica - Pogovor z Igorjem Komelom Televizija Primorka Rokovanje kultur naj bo lekcija tudi za manjšino v boju za obstanek Od nekdaj 30-članskega kolektiva ob direktorici le še en novinar in snemalec V času pred volitvami, ko so na šempetrski televiziji Primorka vrteli predstavitve kandidatov in njihova soočenja, na katerih so nastopajoči poudarjali poštenost, pravičnost in vrednote, so nekdanji ustvarjalci televizijskega programa opozorili na to, da še vedno niso prejeli denarja za delo, opravljeno v prvi polovici letošnjega leta. Zaradi tega je zaposlenim in honorarnim sodelavcem že koncem maja prekipelo in od nekdaj 30-članskega kolektiva sta ostala direktorici in odgovorni urednici Nataši Nardin pri delu na TV Primorka zvesta le en novi- Nataša Nardin in avtomobil snemalne ekipe foton.n. sovodnje - Zadružna banka Za člane pripravljajo bogat spletni portal Informativno srečanje v Sovodnjah Zadružna banka Doberdob in So-vodnje je z dobro obiskanim večerom v Sovodnjah začela niz informativnih srečanj, namen katerih je seznaniti člane z novostmi zadružnega bančništva in od njih prejemati spodbude in nasvete. Predsednik banke Dario Peric je izpostavil solidne temelje in močno povezanost zadružnih bank z okoljem, v katerem delujejo. Predstavil je glavnega predavatelja večera, Lorenza Kasperkovitza, vodjo mar-ketinškega oddelka pri deželni zvezi zadružnih bank. Gost je nato s sproščenim tonom predstavil analizo sedanjega gospodarskega stanja in vlogo, ki jo zadružne banke lahko odigrajo. V zadnjih dvajsetih letih je gospodarska rast beležila predvsem uspehe individualnih akterjev, za izhod iz krize pa potrebujemo širšo vizijo, v kateri cilji posameznika sovpadajo s cilji skupnosti, je dejal govornik. Zadruge nimajo delničarjev, imajo pa člane in tesno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. Poznavanje krajevne stvarnosti, navezanost na člane, cilji zadružništva, vlaganje oz. vračanje gospodar- bumbaca skih rezultatov teritoriju so prednosti, ki jih druge banke ne morejo imeti. Cilj zadružnih bank je rast teritorija, cilj drugih bank je večinoma rast njihove vrednosti, pozitivne učinke njihovega delovanja pa uživajo le redki. To je privedlo do pozitivnih rezultatov skupnosti zadružnih bank. Njihovo premoženje se je na deželni ravni v zadnjih dvajsetih letih potrojilo, tudi letos se njihova kreditna sposobnost veča in nimajo problema likvidnosti, ki pesti druge denarne zavode. Slonijo na 53 tisoč članih, katerim bodo zagotavljali še več storitev. Velika novost prihodnjega leta bo spletni portal »Spazio soci«, ki bo nudil vrsto informacij, ugodnosti in razne možnosti za člane s podjetniško dejavnostjo. V Zadružni banki Doberdob in Sovodnje bo temu sledil Fabio Tommasi. Po izčrpnem predavanju sta predsednik Dario Peric in direktor banke Flavio Mosetti v odgovorih na vprašanja publike potrdila zahtevno, a vsekakor uspešno delovanje v letošnjem letu in oprezno upravljanje z vsemi sredstvi. Po novem letu bodo podobni srečanji priredili v Doberdobu in Gorici. (aw) nar in snemalec. Občasno jim na pomoč priskoči tudi kakšen zunanji sodelavec. Razmere na televiziji resda že pred prihodom Nardinove niso bile rožnate, zato so se vrste soustvarjalcev televizijskega programa redčile že prej. Nekaj rednih zaposlenih, ki so maja še čakali plače za december 2010 in so se zato odločili za odpovedi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca, je šlo tudi v tožbe prek delovnega sodišča. Ze koncem poletja so prejeli tudi pravnomočne sodbe, denarja pa še vedno ni. Za civilne tožbe se je odločilo tudi nekaj honorarnih sodelavcev. Vse omenjene je pred kratkim razburilo, ko so izvedeli, da naj bi TV Primorka, ki ima v Sloveniji blokirane vse bančne račune, odprla bančni račun v Italiji. Zbali so se, da bo družba tako nemoteno poslovala naprej in ne bodo nikoli prišli do svojega denarja. Nardinova, ki je zatrdila, da tudi sama od januarja ni prejela plače in da močno okrnjena ekipa vztraja le zato, ker verjame, da lahko TV Primorka preživi, je pojasnila, da so račun v Italiji odprli na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe in da ni to nič nezakonitega, saj so na davčni upravi s tem seznanjeni. Glede poplačila terjatev je poudarila, da jih v celoti priznava, problem pa je v tem, ker denarja ni. Pojasnila je tudi, da se močno trudi, da bi televizijo s kolen znova postavila na noge, kar pa v teh časih ni lahko. V kratkem je napovedala nove pogovore o tem, kako bi lahko televiziji na pomoč priskočile občine, ki naj bi bile za to zainteresirane. Med razlogi, ki so pripeljali do obstoječe situacije, je omenila dolgove še iz obdobja pred njenim prevzemom direktorskega mesta, zmanjšanje obsega oglaševanja v recesiji in z njo povezano plačilno nedisciplino, pa tudi visok znesek za digitalno oddajanje, ki znaša mesečno okrog 10 tisoč evrov. Televizija ima trenutno okrog 200 tisoč evrov neporavnanih obveznosti, vsako pritiskanje s strani nekdanjih televizijcev pa bi po mnenju Nardinove lahko pripeljalo do njenega potopa, s tem pa nekdanji zaposleni ne bi prišli do neizplačanih dohodkov. Ker TV Primorka deluje v najetih prostorih, pa tudi tehnična oprema, s katero televizija razpolaga, nima visoke vrednosti, stečaj ni rešitev za poplačilo. Tega se zavedajo tudi nekdanji delavci in lastniki družbe. Kot je povedal Davorin Lozej iz družbe Krat, ki skupaj s Pri-morjem in Salonitom Anhovo predstavlja trojček najpomembnejših lastnikov, mu je žal za nekdanje delavce, ki so v stiski, a si finančnih vložkov, s katerimi bi priskočili televiziji na pomoč, v teh težkih časih ne morejo privoščiti. Nataša Nardin kljub vsemu verjame, da bi se razmere do poletja prihodnjega leta lahko izboljšale, prepričana pa je tudi, da v primeru prenehanja z oddajanjem poti nazaj ni in TV Primorke ne bi bilo več mogoče obuditi. Nace Novak spomin »Silvan je prinesel pomlad« Pokoj ni kova violina sclauzero Morda še eden, nekoliko zapoznel glas o profesorju Silvanu Križmančiču. O človeku, ki smo ga pokopali s takšnimi častmi, kot malo katerega na Goriškem. Kajti malo katera osebnost je tako zaznamovala kulturno-prosvetno dogajanje v naši bližnji preteklosti, kot je to uspelo prav njemu. V skladu z odgovornostmi, ki sem jih prevzel v Slovenski prosvetni zvezi (SPZ), sem iskal ljudi, ki bi bili voljni pomagati. Gorica je potrebovala svežo kri, da bi lahko premagala krizo, ki je nastala po priključitvi k Italiji. Silvan je bil kot nalašč rojen, da nas pripelje na zeleno vejo. Imel je znanje, voljo in ljubezen do dela na prosvetnem področju. Kar je bilo ob njegovi smrti povedanega in napisanega, bi združil pod eno samo ugotovitev. S svojim prihodom in kasnejšim delom je prinesel pomlad v goriško prosvetno dejavnost, ki je bogato obrodila in njene sadove vidimo še danes. S prevzemom tajništva SPZ je ta dejavnost dobila širše okvire in je postala gonilna sila pri utrjevanju zavesti o narodni pripadnosti in prizadevanjih za naš splošni napredek. Sprva se je malo branil, da bi sprejel to odgovornost. Pozneje pa je spoznal, da razmere potrebujejo tudi organizatorja prosvetne dejavnosti, in je iz mojih rok le prevzel štafetno palico. Ko smo pred tolikimi leti potrkali na njegova vrata v Ljubljani in ga nagovorili, naj nam pride pomagat, smo vedeli, da smo trkali na prava vrata, kajti z njegovo soprogo Nado smo dobili pomoč za razvijanje folklorne dejavnosti, ki je bila visoko postavljena v naših programih. Dragi Silvan in spoštovana Nada, veliko nas je, ki se iz hvaležnosti za vse, kar sta storila za našo skupnost, spominjamo na vaju. Gorazd Vesel gorica - Za novo šolsko leto Informativna srečanja za starše in profesorje Niz srečanj v Ulici Grabizio - V petek dan odprtih vrat v Ulici Puccini Z jutrišnjim dnem bo niz informativnih srečanj priredila večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki ima sedež v Ulici Grabizio. Jutrišnje srečanje bo namenjeno staršem petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi razred nižje srednje šole; začelo se bo ob 17. uri in potekalo na šoli v Ulici Grabizio 38. V torek, 13. decembra, ob 17. uri bodo ravno tako v Ulici Grabi-zio na vrsti starši otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi razred osnovne šole. Informativno srečanje za starše malčkov, ki bodo prihodnjo jesen stopili v prvi letnik vrtca, pa bo na istem mestu v sredo, 14. decembra, ob 17. uri. Starši imajo tudi na voljo vsebinsko bogato spletno stran icgorizia.net. Dan odprtih vrat slovenskih višjih srednjih šol v Gorici bo v višješolskem središču v Ulici Puccini 14 v petek, 16. decembra, med 18. in 20. uro. Na poklicno-tehničnem polu in licejskem polu si bodo obiskovalci ogledali šolske prostore, profesorji bodo posredovali osnovne informacije in bodo na razpolago za individualne pogovore. V sredo, 14. decembra, pa se bodo na šoli Ivan Trinko v Gorici višješolski profesorji srečali s profesorji nižje srednje šole (15.30-16.30) in s starši nižješolcev, ki obiskujejo tretji razred (17.30-18.30). Igor Komel Proslava ob 30-letnici goriškega Kulturnega doma je imela velik odmev. Ljudje so v nedeljo pred dvema tednoma domov odhajali z občutkom evforije, saj je trijezični glasbeno-pesniški dogodek z naslovom »Rokovanje kultur - La cultura in una stret-ta di mano - Le culture in t'une strente di man« zadovoljil tudi zahtevno publiko. Dvorana je bila polna, govori so bili pisani jubileju na kožo, izvajalci so bili kakovostni, mediji so se razpisali. Kdor se proslave ni udeležil, bo imel nocoj priložnost, da si še sam ustvari mnenje. Posnetek bodo namreč predvajali na slovenskem programu deželne televizije RAI3 ob 20.50, takoj po slovenskem TV dnevniku. Organizacijski napor je torej mimo. Dokler pa je še železo vroče, smo na pogovor povabili ravnatelja in »dušo« Kulturnega doma, Igorja Komela, da nam pove, kako je proslavljanje doživljal. »Vsega je kriva pesem kantavtorja Vlada Kreslina "Ena pesem" oziroma verz "Nekaj pa je še takih ljudi, ki se jih človek razveseli". Zamisel za skladbo se je Kreslinu utrnila, ko je zapuščal goriški Kulturni dom po koncertu v okviru prireditve "Pesmi ob meji". Posvečena je bila ljudem in dejavnostim Kulturnega doma. Zato nam jo je Kreslin podaril. To je porodilo zamisel o "darovih". Svoja dela so nam nato poklonili še drugi glasbeniki, s katerimi smo zadnja leta sodelovali in z njimi prijateljevali (Oliver Dragoje-vič, Elisa, Alice, Arsen Dedič, Zoran Predin in drugi). Povabilo, naj nam podarijo eno svoje delo, smo potem razširili še na likovne umetnike, fotografe, pesnike ... Iz tega je nastala proslava ob 30-letnici. Naj povem, da Kreslinova pesem "Nekaj pa je še takih ljudi" bo odslej himna Kulturnega do- Kaj se vas je posebej dotaknilo? Kar nekaj trenutkov je bilo ganljivih. Omenil bi obisk v galeriji Kulturnega doma vdove slikarja Bruna Canelle, ki se nam je s solzami v očeh zahvalila, da nismo pozabili na moža, ki je bil navezan na Kulturni dom in nam je pred leti podaril »veduto« doma. V posebno zadoščenje mi je bil tudi pozdrav Vita Daloja, predstavnika organizacij, ki skrbijo za prizadete osebe. Izpričal je svoj in naš solidarnostni čut. Med prireditvijo pa me je ganil posnetek s Koncerta na meji 2005, ko sta skupaj zapela Elisa in Bruno Lauzi. Je res to Gorica? sem se pri sebi vprašal. Gledal sem večtisočglavo množico ljudi, ki so napolnili trg obeh Goric. Pobudniki prireditve smo bili mi ali, bolje rečeno, brez kulturnih organizacij slovenske manjšine v Italiji je ne bi bilo. Rokovanje kultur je naslov in lekcija ... Tako je. Znali smo povezati slovensko, italijansko in furlansko besedo, v naši narodnostni skupnosti pa ni videti konca kre-garij. Ste morda opazili uspešno sodelovanje med Kulturnim domom in orkestrom Arsatelier oziroma centrom Emil Komel? To je bila tudi lekcija. Kako vam je uspelo? Izhajali smo iz spoznanja, da smo in bomo prepričljivi, če v to, kar delamo, tudi verjamemo. V prireditev smo trdno verjeli in vanjo vložili vse svoje energije. To bosta potrdila tudi Peter Gergolet in Valter Sivi-lotti, ki sta postavila proslavo na noge. Obletnica je mimo, kaj pa sedaj? Še pred koncem leta bomo ponudili razstavo likovnih del Jožeta Ceja in koncert Go gospel 2011, ki ga bomo priredili skupaj s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom iz Nove Gorice. Po novem letu pa ne gre zamuditi dogodka Magic Moments s koncertom skupine Mnozil Brass v Kulturnem domu v Trstu, pri katerem smo soorganizatorji. Takoj zatem bo koncert fado glasbe s skupino Esquina de Alfany iz Lizbone, ki bo nastopila pri nas, v Gorici. 1 0 Nedelja, 11. decembra 2011_GORIŠKI PROSTOR / pevma - V petek v cerkvi Harmonikarji in igralka na božičnem koncertu Uvedli bodo otroci domačega vrtca in osnovne šole Društvo Naš prapor in Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Oslavje pripravljata tradicionalni božični koncert v pevmski cerkvi. Lansko prireditev so oblikovali pevski zbori in skupina citra-šic iz Nove Gorice, letos pa bo v goste prišel harmonikarski orkester GM Synthesis 4 iz Trsta. V večer bodo s spletom recitacij in pevskih točk uvedli otroci pevmskega vrtca in osnovne šole Josip Abram. Zlasti osnovnošolski pevski zbor, ki deluje pod vodstvom učiteljice Marte Ferletič, je že opozoril nase z uspešnimi nastopi; pred nekaj dnevi se je odlično odrezal na Mali Cecilijanki. Otroke iz vrtca pa v lepo petje uvaja učiteljica Ka- tja Bandelli. Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 sestavlja petnajst glasbenikov s tržaške Glasbene matice, ki si prizadevajo, da bi ovrednotili harmoniko v okviru resne glasbe. Od leta 1978 se orkester uspešno udeležuje mednarodnih tekmovanj, festivalov in koncertov. Vodi ga Fulvijo Jurinčič, repertoar pa zaobjema različne glasbene zvrsti. Na pevmskem koncertu bodo tržaški glasbeniki iz svojih harmonik zvabili priljubljene božične melodije; ob harmonikarjih pa bo z recitalom nastopila gledališka igralka Elena Husu. Koncert bo v petek, 16. decembra, ob 19.30 uri v pevmski cerkvi. (vip) Vesela družba 50-letnikov iz doberdobske občine je okroglo obletnico praznovala v gostilni Kapriol v Dolu. V sproščenem vzdušju in ob obloženi mizi so se tudi bolje spoznali, saj nekateri med njimi niso rojeni v občini in so se na Kras priselili. Lepo so se imeli, zato so ob slovesu sprejeli obvezo, da se bodo ponovno sešli in praznovali še nadaljnje obletnice. Sindikati o zdravstvu Predstavniki pokrajinskih tajništev sindikatov CGIL, CISL in UIL se bodo jutri srečali z generalnim direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Gian-nijem Cortiulo. Tema bo socialna oskrba na teritoriju. Zaposlili bodo delavca V okviru projektov družbeno koristnih del občina Sovodnje išče delavca, ki ga bo zaposlila za določen čas. Potrebujejo ga za vzdrževanje občinskih stavb, igral, popravila opreme, urejanje zelenic itd. Predvidenih je 36 ur dela tedensko. Projekt je namenjen delavcem v mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. Prijave zbirajo do 26. decembra na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri v Gorici. Umetniki za Karitas Jutri ob 17. uri bo v galeriji Ars na Travniku odprtje likovne razstave Umetniki za Karitas. Spregovorili bosta Jožica Ličen in umetnostna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn. V torek Kava s knjigo ZTT, Mladika, Zadruga Novi Matajur - Galeb in Goriška Mohorjeva družba vabijo na Kavo s knjigo v Katoliško knjigarno na Travniku, v torek, 13. decembra, ob 10. uri. Goriškim bralcem se bodo predstavile najzanimivejše knjižne novosti. Gorica 1944-1954 Danes ob 17.30 bodo v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici predstavili knjigo »Gorizia contesa. Fotografie dello studi Altran 1944-1954«, ki jo je uredila Antonella Gallarotti, izdala pa založba LEG. V knjigi je zbranih okrog 230 fotografij iz arhiva Edvigia in Ar-duina Altrana. Večer prirejajo goriška občina, Lega nazionale in založba LEG. DS o reformi zdravstva Jutri ob 18. uri bo v hotelu Palace na Korzu Italia v Gorici srečanje na temo reforme deželnega zdravstva in posledic, ki jih bo le-ta imela na Goriškem. Srečanje prireja Demokratska stranka, spregovorili pa bodo deželni svetnik Giorgio Brandolin, zdravnik Franco Ro-telli in županski kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingolani. Tržnica na Korzu Verdi Danes bo konzorcij kramarjev dežele FJK priredil tržnico na Verdijevem kor-zu v Gorici. Med 8. in 18. uro bo odsek med ulicama Crispi in Boccaccio zaprt za promet. Salimbeni gost liceja Zgodovinar in univerzitetni profesor Fulvio Salimbeni bo jutri ob 17.30 gost goriškega jezikovnega liceja Paolino DAquileia. V avditoriju Fo-gar v Gorici bo pred dijaki in javnostjo spregovoril o pomenu poznavanja zgodovine za gradnjo prihodnosti; srečanje s Salimbenijem bo vodil prof. Francesco Persolja. Goriška Mohorjeva družba, Založništvo tržaškega tiska in Mladika vabijo vtorek, 13. decembra, ob 10. uri na kavo s knjigo v Katoliško knjigarno Predstavili bodo božično ponudbo zamejskih založb. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: danes, 11. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Char-leyeva teta« (Thomas Brandom) v režiji Jožeta Kranjca, nastopa Gledališče pod Kozolcem - Šmartno ob Paki; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Mi Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Happy Feet 2«; 18.30 - 20.40 »Il giorno in piu«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Faust«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.15 »Il giorno in piu«. Dvorana 2: 17.50 - 21.00 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Faust«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Happy Feet 2«; 20.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«; 22.10 »Tower Heist - Colpo ad alto livello«. Dvorana 2: 18.00 - 22.15 »Ligabue - Ca-polavoro«; 16.00 - 20.15 »Pina« (digital 3D). Dvorana 3: 15.10 - 17.10 - 20.00 - 22.00 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.00 »1921 - Il mistero di Rookford«. Dvorana 5: 17.30 »Scialla!«; 15.20 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Happy Feet 2«; 20.10 - 22.10 »Tower Heist - Col-po ad alto livello«. Dvorana 2: 18.00 - 22.15 »Ligabue Campovolo - il film«; 20.15 »Pina« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »1921 - Il mistero di Rookford«. Dvorana 5: 17.30 »Scialla!«; 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. M Koncerti GO GOSPEL: koncert Flossie Boyd Johnson in njene vokalno-instrumentalne skupine Favor bo v Kulturnem domu v Novi Gorici v petek, 16. decembra, ob 20.15, koncert Earla Bynuma in Core »Sister« Armstrong z zborom As we are pa v Kulturnem domu v Gorici v torek, 27. decembra, ob 20.30; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 048133288). Čestitke Na mednarodnem tekmovanju Spincich v Trstu je violina ALEŠA LA-VRENČIČAponovno zaigrala. Za odličen uspeh, prvo nagrado in absolutno prvo mesto, mu iz srca čestitajo vsi domači. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in pomoč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja - tretji pas - triletje 2011-2014 sledeči: 12. decembra od 14. do 15. ure. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. M Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481482015 (Karlo). SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na an-drej@spdg.eu. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA vabi na telovadno boži-čnico v četrtek, 22. decembra, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra 85 v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pini v Pineti pri Gradežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel. 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-532092 (Emil D.), 347-1042156 (Rozina F.); obvezno na račun 20 evrov. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu organizirajo božično kosilo in silvestrovanje; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 3334056800, inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes, 11. decembra, malo božično tržnico od 11. do 17. ure. KRUT vabi v torek, 13. decembra, med 17.30 in 20.30 na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi« na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int; prijave najkasneje do 12. decembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. DELAVNICO BOŽIČNIH IKEBAN prireja KD Danica v četrtek, 15. decembra, od 19. do 21. ure na sedežu društva; število mest je omejeno, informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). AŠKD KREMENJAK vabi na »Silvestrovanje 2011« v soboto, 31. decembra, na društvenem sedežu v Jamljah. Cena za člane znaša 17 evrov, za nečlane pa 22 evrov in vključuje večerjo s pijačo; vpisovanje do 15. decembra vsak večer po 18. uri v društvenem baru ali po tel. 3386495722 (Martina). H Prireditve KNJIGO »ŽIVLJENJE NA KANALSKEM KOLOVRATU« Franca in Zorana Jeron-čiča bodo predstavili v ponedeljek, 12. decembra, ob 18. uri v veliki sejni dvorani mestne občine Nova Gorica. Gostja večera bo Marija Mercina, povezoval bo Slavko Jereb. FOTOKLU B SKUPI NA 75 prireja v torek, 13. decembra, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu »Večer z avtor- jem«: v gosteh bo pedagog, fotograf in publicist Vincenzo Marzocchini, ki bo predstavil videoprojekcijo in svojo knjigo »L'immagine di se - Il ritratto fotografico tra '800 e '900«. Predavanje bo v italijanščini, odprto bo ljubiteljem fotografije. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige avtorice Marije Kacin »Primorska šola na prepihu - Ob 65-letnici obnovitve« v sredo, 14. decembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. Delo bo predstavila avtorica Marija Kacin. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v Sovodnjah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 347-1216398. ODDAMO V NAJEM med Štandrežem in Rojcami stanovanje s kuhinjo, dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico, balkonom, prostorom za avto, samostojnim ogrevanjem in klimo; vseljivo od junija 2012; tel. 327-4735938. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Prispevki V spomin na gospo Jožico Tomsič daruje Sandra B. 30 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ljudmilo Špacapan darujeta Vida in Bernard 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Joška daruje Milica Devetak 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. V spomin na dolgoletnega pevovodjo Silvana Križmančiča daruje MPZ Jezero 50 evrov goriški Glasbeni matici. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Sergio Bertossi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Martino Giuris-sa (iz bolnišnice) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča i CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA sprejema OŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 16. decembra 2011 Telefon št. 800.912.775 Faks št. 0481 32844 E-mail: oglasi@tmedia.it Delavniki 10.00- 15.00 / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 11. decembra 2011 1 1 gorica - Trgovci in občina vabijo v mestno središče Krizo bodo odganjali s pouličnimi doživetji V okrašenih ulicah ponujajo animacijo in bone - Z jutrišnjim dnem na Travniku proga za deskanje Pričakovanja glede predbožičnih nakupov niso rožnata, saj bosta nanje vplivali splošna kriza in povečana negotovost, goriški trgovci pa so si vseeno zavihali rokave. Da bi v decembrskih dneh privabili v mestno središče čim več ljudi, so - tudi v dogovoru z zvezo Ascom in občinsko upravo - pripravili celo vrsto pobud, s katerimi želijo pričarati praznično vzdušje in prispevati k temu, da bo sprehod po mestu čim bolj prijetno doživetje. Trgovci z obeh korzov in nekaterih stranskih ulic bodo pred vhode v trgovine namestili bele božične jelke, po ulicah pa že nekaj dni krožita prikupni »božički«, ki delita bombone. Že v prejšnjih dneh je bilo mogoče na nekaterih točkah sodelovati pri pripravi okraskov za božična drevesa, danes in v nedeljo, 18. decembra, bo bo potekal karaoke na ulici. 17. decembra bodo otroci lahko v spremstvu animatorjev pisali pisemca Božičku in se z njim fotografirali, 18. decembra jih bodo zabavali žonglerji, med 21. in 23. decembrom pa bodo po mestu potekali nastopi plesnih skupin in zborov. Trgovci Verdijevega korza, ki so ga po zaključku obnovitvenih del in zaprtju za promet že osvojili pešci, bodo obiskovalcem delili vrečke s sladkim presenečenjem in bonom, ki ga bodo lahko porabili med nakupi v sodelujočih trgovinah. Svoj doprinos za poživitev mesta bodo dali tudi trgovci naravnega komercialnega centra Lenuovevie, ki so pred trgovine že namestili laterne s svečkami, med 18. in 24. decembrom pa bodo izvajali promocijsko pobudo: kdor bo v božična darila vložil vsaj 50 evrov, bo lahko sodeloval pri žrebanju in zmagal 500 evrov v bonih. Več pobud, med katerimi bo tržnica na Verdijevem korzu, prireja tudi občina. Glavna novost bo prav gotovo pet metrov visoka proga za deskanje, ki so jo včeraj že začeli nameščati na goriškem Travniku. S posebnimi smučmi in gumijastimi obroči se bodo lahko otroci in odrasli spuščali po njej že od jutri dalje. (Ale) Odkar so Verdijev korzo zaprli za promet, je ulica živahnejša (levo); na Travniku so včeraj nameščali progo za deskanje (desno) bumbaca PRAZNIČNI CAS V Ronkah bo prijetno V ronškem središču bo danes potekala praznična pobuda »Aspettando Natale« (V pričakovanju na Božič), ki jo prireja združenje Pro loco s pokroviteljstvom občine in v sodelovanju z ronškimi društvi in organizacijo Unicef. Prizorišče dogajanja bodo ulice Roma, Duca D'Aosta, park Excelsior in Trg Unita, ki bodo tudi zaprti za promet med 9.30 in 18. uro. Ob 10. uri bodo v Ulici Roma odprli bolšji sejem, v parku Excelsior pa bosta razstava likovnih del ronških osnovnošolcev in kiosk z značilnimi proizvodi. V parku bodo med 10. uro in 12.30 potekale tudi delavnice za otroke, ki jih prirejajo jasli Le Birbe. Ob 11. uri bo v Ulici Roma igrala godba združenja Giuseppe Verdi, ob 14.45 pa bo zbor istega združenja zapel skupaj z zborom Starši ensemble iz Romjana v šotoru parka Excelsior. V Ulici Duca D'Aosta bodo med 10. in 18. uro na ogled vozila goriških in novogoriških gasilcev, v Ulici Bom-bardieri pa bodo otroci vrtcev sodelovali pri gasilskem poligonu. Demonstracije, koncerti in degustacije bodo do 18. ure potekale tudi na drugih prizoriščih v Ronkah. Jutri prekinitve dobave vode Zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju bo jutri prišlo do prekinitev dobave pitne vode na območju doberdobske občine, in sicer v Mikolih, Hišarjih, Brnih, Frletih, Bo-netih, Jamljah, Komarjih in Sabličih. Dobava bo prekinjena od 8.30 do zaključka del. Če bo vreme slabo, bodo dela odložili na prvi naslednji delovni dan. Prebivalce opozarjajo, naj imajo na zalogi zadostne količine pitne vode. Zagorela dva dimnika V Gorici in v Šlovrencu sta včeraj dopoldne zagorela dimnika dveh hiš. Hujših posledic ni bilo. Gasilci so najprej obiskali hišo v Ulici Don Bosco v Gorici, nasproti bencinske črpalke: problem je bil rešen v poldrugi uri, saj ogenj ni zajel lesene strešne konstrukcije. Večjo škodo je tvegal lastnik hiše v Ulici Udine v Šlovrencu, kjer so gasilci ostali dobru dve uri. Zagorel je dimnik, vnel pa se je tudi lesen tram. Gasilci so intervenirali pravočasno in preprečili, da bi se ogenj razširil. Težave z dimniki so v zimskem času pogoste, zato gasilci priporočajo, naj lastniki dimnike čistijo vsaj enkrat letno. Pri Devetakih avto na bok Pri Devetakih se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodoval voznik osebnega avtomobila. Do nesreče je prišlo okrog 14. ure. 62-letni voznik avtomobila znamke Smart se je skupaj s 45-letno potnico peljal v smeri iz Gorice proti Doberdobu, iz še nepojasnjenih razlogov pa izgubil nadzor nad svojim vozilom, ki se je prevrnilo na bok. Na kraj je prišla rešilna služba 118, ki je Goričana prepeljala na pregled v goriško bolnišnico, ob prometni policiji pa so prišli tudi goriški gasilci, ki so morali premakniti avtomobil. gorica - Mogočna občinska sekvoja še živi Potomstvo »post mortem« Vrsta je relativno redka, zato je splošno vedenje o načinu razmnoževanja skromno - Domačinu je vsekakor uspelo Na mogočno sekvojo v parku za goriškim županstvom danes opozarjata del več kakor meter debelega debla, ki sicer dokaj hitro propada, ter čopa (štor) na kraju, kjer je drevo, spoštljive starosti in enkratnih dimenzij, raslo do sredine prejšnjega desetletja in nato v nekaj mesecih nenadoma usahnilo. Orjaška sekvoja (Sequoia sempervirens), ki jo botaniki uvrščajo v družino taksodijevk, je doma na zahodni obali Združenih držav Amerike in deloma Kanade, v naših krajih pa so jo, zlasti v 18. stoletju in začetku 19. stoletja, sadili kot parkovno drevo. Ker je vrsta relativno redka - menda je na ožjem Goriškem samo nekaj primerkov -, je splošno vedenje o načinu razmnoževanja relativno skromno. Doslej je veljalo, da se nove rastline razvijejo iz semen, ki dozorijo v olesenelih storžih. Na podlagi uspelega poskusa našega nekdanjega sodelavca, ki se ljubiteljsko zanima za rastlinski svet, pa lahko zapišemo, da je sadike sekvoje mogoče pridobiti tudi s potaknjenci. Štor stoletnega odmrlega drevesa v.k. Iz potaknjenca vzgojena sekvoja v.k. Zgodba, ki nam jo je zaupal, je še bolj zanimiva, ker je povezana prav s sekvojo iz občinskega parka in ker so se potaknjenci ukoreninili skoraj leto dni zatem, ko je matična rastlina že odmrla. Potomstvo »post mortem«, kot bi zapisali v starih včasih. Vse se je zgodilo naključno, nam je že pred nekaj meseci povedal Vlado K. Tudi sam je bil prijetno presenečen, saj sploh ni pričakoval, da bo iz drobcenih, kakih deset centimetrov dolgih poganjkov, ki so rasli iz skorje hloda, ki je danes na ogled v občinskem parku, pri vhodu s Kapucinske ulice, vzgojil nove rastline. Zgodba je zelo preprosta: s hloda odtrgane vejice je doma potaknil v cvet- lični lonec in nanje skorajda pozabil. Čez nekaj mesecev je presenečen ugotovil, da je večina potaknjencev ohranila svežo zeleno barvo in čez nekaj mesecev so se pokazali tudi drobni novi poganjki. Naslednje leto so se iz njih razvile nove vejice in podobno je bilo tudi leto zatem. Tretje leto je bilo treba poskrbeti za presaditev, kar pa je očitno pomenilo tudi hud šok. Kljub zelo skrbnemu in vestnemu ravnanju je nekaj rastlin propadlo, dve pa sta uspešno preživeli in sta danes stari že več kakor pet let in visoki že okrog 45 centimetrov. Kakor smo že pred leti poročali, so dva dela hloda požagane sekvoje, poleg tistega, ki je na ogled v parku, namenili kiparski delavnici na Rumitišču. Iz rdečkastega lesa je tudi medvedka z mladičem, ki jo je pred dvema letoma iz debla izklesal Sisto Lombardo v okviru mednarodne kiparske delavnice v organizaciji združenja Skulptura 2001 in jo poimenoval »Materina ljubezen«. Postavljena je v istem občinskem parku, kjer je nekdaj stala mogočna sekvoja, blizu vodometa. ronke - Društvi Tržič in Jadro Bernardki Radetič tudi letos posvetili koncert Mirko Butkovič in Eva Dolinšek foto c. m. Pri društvu Tržič so se pred kratkim spomnili na kulturno delavko Bernardko Radetič. V ronški cerkvi sv. Lovrenca so ji posvetili koncert: na klavir sta zaigrala duhovnik in glasbenik Mirko Butkovič ter njegova gojenka Eva Dolinšek. Predsednik ronškega društva Jadro Karlo Muc-ci je uvodoma povedal, da letos poteka šesta obletnica smrti Radetičeve, ki je veliko naredila za Slovence v Laškem. Z ustanovitvijo društva Tržič je javnosti izpričala prisotnost slovenskega življa, ki v laški zavesti težko najde prostor. »Njej gre zasluga, da smo bili Slovenci in slovenščina priznani tudi na ravni institucij, saj je med drugim dosegla, da je bil v slovenščino preveden tržiški občinski statut,« je poudaril Mucci in se zahvalil župniku Renzu Boscarolu, ki vsako leto omogoči spominsko svečanost v ronški cerkvi. V industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami obratuje tudi nekaj manjših domačih podjetij. Nekatera podjetja so se vselila že pred dvema ali več desetletji, nekaj je povsem novih. Žal pa je iz javnih napisov težko razbrati, če gre za domača, angleška ali kitajska podjetja. Na nekaj dvojezičnosti na napisih pa vendarle naletimo, kakor je razvidno iz posnetka. 12 Nedelja, 11. decembra 2011 DNEVNE NOVICE / italija - Sindikalne organizacije so se poenotile Jutri stavka CGIL, CISL in UIL Parlamentarci nočejo nižjih plač Vladni varčevalni odlok od torka v skupščini poslanske zbornice RIM - Varčevalni ukrepi Monti-jeve vlade so po dolgem času spet poenotili italijanske sindikalne organizacije. Za jutri so namreč oklicale splošno stavko, ki bo v glavnem trajala tri ure, ponekod pa več. Sindikalne zveze CGIL, CISL, CISL in UGL očitajo vladi, da je sprejela do odvisnih delavcev in upokojencev nepravične varčevalne ukrepe, predvsem na področju pokojnin in davkov na nepremičnine. Sindikalni voditelji bodo razloge za jutrišnji protest danes obrazložili ministrskemu predsedniku, skoraj pa ni možnosti, da bi preklicali splošno stavko. Montijev varčevalni ukrep je medtem včeraj nadaljeval svojo pot v poslanskih komisijah, v torek pa bo priromal v poslansko skupščino. Poslanci imajo edini možnost, da odlok take ali drugače spremenijo, senatorji pa ga morajo le potrditi, v nasprotnem primeru se bo moral ukrep vrniti v zbornico. Italijanskim parlamentarcem se z januarjem prihodnje leto obeta precejšnje znižanje plač. Varčevalni paket premiera Montija namreč določa znižanje njihovih dohodkov na raven povprečja, ki velja v Evropski uniji. Med poslanci in senatorji pa je mnogo tistih, ki odklanjajo nižanje plač. Prepričani so, da Monti s tem posega v avtonomijo parlamenta, zato napovedujejo pripravo dopolnila, ki bo odpravilo predvideno znižanje plač. Tem dopolnilom nasprotuje predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Nekateri senatorji menijo, da je sprejemljivo zgolj znižanje plač na raven italijanskih evropskih poslancev, ki v povprečju mesečno prejemajo 5900 evrov neto, pri čemer pa jim povrnejo tudi različne stroške. Teh pa je toliko, da bi se v tem primeru stroški politike v Italiji še zvišali. Poleg znižanja plač Monti napoveduje tudi izenačenje pravic poslancev z navadnimi državljani pri upokojevanju. Italijanski parlamentarci se zdaj lahko upokojijo že z vsega 20 leti delovne dobe, če so opravili vsaj en mandat. Vendar bo to veljalo šele v naslednjem mandatu. V italijanski javnosti se je zaradi zaostrovanja pogojev upokojitve za navadne državljane, zaradi zviševanja davka na dodano vrednost, ponovne obdavčitve prve nepremičnine, na drugi strani pa neposeganja v privilegije politične kaste, vnela živahna razprava. Sinočnji protest poslancev Severne lige pred rimskim parlamentom. Prvi z leve je tržaški parlamentarec Massimiliano Fedriga ansa Ljubljana spet končno dobila operno hišo LJUBLJANA - V Ljubljani so sinoči po šestih letih obnovitvenih del odprli prenovljeno operno-baletno hišo. Trak je v družbi začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša in ravnatelja Mitje Bervarja prerezal predsednik republike Slovenije Danilo Türk, častni pokrovitelj otvoritvene slovesnosti, ki so jo poimenovali Zlitje stoletij. Danes je velik praznik, je poudaril Žekš. Danes je velik praznik slovenske kulture, ko končno odpiramo to hišo, v kateri se bo ansambel SNG Opera in balet Ljubljana ponovno naselil po šestih letih izgnanstva in dela v nemogočih pogojih, je dejal minister vlade Boruta Pahorja. Celotna zgodba je po njegovih besedah dolga in zanimiva, začela pa se je že leta 1998, ko sta na razpisu zmagala arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc s sodelavci. V tem času se je zamenjalo šest ministrov, prenova pa je trajala pet let, kar tri leta več, kot se je porabilo za gradnjo Deželnega gledališča. Danes imamo več tehnologije, a stvari trajajo dlje, je na si-nočnji slavnosti v prenovljeni stavbi sredi Ljubljane dejal še Žekš. rusija - Demonstracije v Moskvi in v drugih mestih Največji protest po razpadu SZ Shodi so bili, razen nekaterih izjem, v glavnem miroljubni - Velika angažiranost varnostno-policijskega aparata MOSKVA - Napovedan val po-volilnih protestov, ki je včeraj zajel številna ruska mesta, je dosegel tudi Moskvo. V ruski prestolnici se je na demonstracijah za pravične volitve in proti režimu premiera Vladimirja Putina zbralo več deset tisoč pro-testnikov, ki jih je nadzorovalo veliko število preko policistov, varnostnikov in vojakov.Gre za največji protest v Moskvi vse od razpada Sovjetske zveze v začetku 90. let 20. stoletja, organizatorji pa imajo dovoljenje za shod 30.000 protestnikov na trgu Bolotnaja, ki se nahaja na nasprotnem bregu reke Moskva kot Kremelj. Na trgu se je po navedbah policije zbralo približno 25.000 protestnikov, organizatorji pa govorijo o 50.000 do 80.000, nekateri pa celo o 100.000 udeležencih. Protestniki so se proti trgu podali ne glede na nizke temperature in sneženje, številne tovornjake, ki zapirajo dostop do osrednjih mestnih trgov, ter helikopterje, ki so iz zraka nadzorovali potek demonstracij. Protestniki - večinoma komunisti, nacionalisti in pri- Ali bo Vladimir Putin res vladal v Rusiji do leta 2050, kot pravi ta demonstrant? padniki opozicijskega gibanja Solidarnost - pa na drugi strani zatrjujejo, da nočejo revolucije, ampak le poštene volitve, ter pozivajo k ponovni izvedbi parlamentarnih volitev. »Vladajoči režim se ne zna obnašati dostojanstveno,« je ob začetku včerajšnjega protesta iz- javil glasen kritik Kremlja Boris Nem-cov. »Pozna le cinizem,« je dodal. »Danes je velik dan. Če je danes tu 100.000 ljudi, jih bo jutri milijon,« je dogajanje v Moskvi komentiral nekdanji ruski premier in kritik vladajočega režima Mihail Kasjanov. Podobno ozračje je vladalo tudi v Sankt Peterburgu, kjer se je na trgu Pio-nerskaja zbralo približno 10.000 protest-nikov. »To je verjetno zadnja priložnost, ki jo imamo, da nekaj spremenimo,« je vzdušje povzel eden od protestnikov. Protesti so sicer včeraj zajeli številna mesta po celotni Rusiji, niso pa potekali povsod mirno. V Sankt Peter-burgu so policisti pretepli in pridržali približno deset protestnikov, ki so brez ustreznega dovoljenja želeli organizirati shod. O aretacijah protestnikov poročajo tudi iz Perma in Habarovska. Protesti proti domnevnim poneverbam in nepravilnostim, ki so vplivale na rezultate parlamentarnih volitev minulo nedeljo, so rusko prestolnico in Sankt Peterburg sicer zajeli takoj po volitvah, naglo pa so se razširili tudi na druga mesta po državi. Na volitvah je namreč zmagala stranka Enotna Rusija premiera Vladi-mirja Putina in predsednika države Dmitrija Medvedjeva, ki je ohranila večino v parlamentu, četudi je v primerjavi z volitvami pred štirimi leti občutno izgubila na podpori. (STA) oslo - Ugledno priznanje za Afričanki in za mirovno aktivistko iz Jemna Nobelova nagrada za mir pogumnim ženskam V švedskem glavnem mestu so podelili Nobelove nagrade za kemijo, fiziko, medicino in za dosežke na področju imunologije Nobelove nagrajenke za mir prihajajo iz Liberije in iz Jemna ansa OSLO - V Oslu so včeraj podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Nagrado so prvič v zgodovini prejele tri ženske - predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja, aktivna borka za mir Leymah Gbowee in aktivistka arabske pomladi Tavakul Karman iz Jemna. »Zastopate eno od ključnih idejnih sil, ki vodijo prizadevanja za spremembe v današnjem svetu: na splošno borbo za človekove pravice in zlasti borbo žensk za enakopravnost in mir,« je nagrajenke pred podelitvijo nagrade nagovoril predsednik norveškega odbora za Nobelove nagrade Thornbjorn Jagland. Nagrajenke so na drugi strani v zahvalnih govorih ocenile, da je nagrada prišla ob zelo primernem času. Gboweejeva, 39-letna socialna delavka, ki je med liberijsko državljansko vojno v letih 1989-2003 pozivala ženske k uporu proti nasilju lokalnih vojaških poveljnikov, je pohvalila namero nagraditi prizadevanja žensk za mir in človekove pravice in poudarila, da igrajo ženske da- nes v številnih družbah vse aktivnejšo vlogo. »Navadne matere ne prosijo več za mir, ampak ga zahtevajo, prav tako kot pravičnost, enakost in vključenost v procese političnega odločanja,« je poudarila mati šestih otrok, ki ji je leta 2002 uspelo prepričati številne kristjanke in muslimanke v t.i. spolno stavko. »Uspelo nam je, ko ni nihče mislil, da nam bo, bile smo vest tistih, ki so vest izgubili,« je poudarila. Pogum številnih žensk, ki si ne glede na neznosne razmere, v katerih živijo, vseeno prizadevajo za mir, je v svojem zahvalnem govoru izpostavila tudi 73-letna Sirleafova, ki si je po liberijskih predsedniških volitvah novembra zagotovila drugi predsedniški mandat. »Najdite svoj glas! In naj se ga sliši! Naj bo vaš glas - glas svobode!« je pozvala ženske po svetu. Primer ženske, ki je v borbi za mir uporabila svoj glas, je 32-letna Karmanova, jemenska novinarka, ki je aktivno sodelovala v protestih proti dolgoletnemu jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki je 23. novembra po več mesecih protire-žimskih protestov podpisal dogovor o odstopu z oblasti. Karmanova, najmlajša oseba in prva Arabka, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir, je ob prejetju nagrade poudarila, da »na obzorju vidi zametke novega sveta«, obenem pa je izrazila razočaranje nad zahodnim odzivom na jemenske protirežimske proteste, ki po njenih besedah niso bili deležni tolikšne pozornosti in podpore kot dogajanje v drugih arabskih državah. Zahod je pozvala k podpori Jemnu, v katerem se demokracija šele rojeva. Na slovesnosti v Stockholmu pa so ob navzočnosti švedske kraljeve družine podelili ostale Nobelove nagrade. Za kemijo jo je prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman. Za fiziko so jo prejeli Američana Saul Perlmutter in Adam Riess ter Avstralec Brian Schmidt. Dobitniki nagrade za medicino so Američan Bruce Beutler, Jules Hoffmann iz Luksemburga ter pokojni Ralph Steinman iz Kanade za dosežke na področju imunologije. Nagrado za ekonomijo pa sta prejela Američana Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims. Nobelovo nagrado za književnost je prejel švedski pesnik Tomas Transtromer. Nobelove nagrade v vrednosti 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. (STA) Nedelja, 11. decembra 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme teden dni po volitvah v sloveniji Verjetnega mandatarja Zorana Jankovica čaka težka naloga Rado Gruden Teden dni po volilnem cuna-miju, ki je popolnoma premešal karte na slovenski politični sceni, analitiki, predvsem pa stranke, še vedno ocenjujejo, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj je namesto programiranega zmagovalca Janeza Janše in njegove Slovenske demokratske stranke, volitve v fotofinišu dobil Zoran Jankovic s svojo Pozitivno Slovenijo. Jankoviceva zmaga je presenetljiva, čeprav je bil od vsega začetka omenjan kot edini na levici, ki lahko premaga Janeza Janšo. Pravzaprav je bil zato na državno politično sceno tudi »izstreljen«, za to pa je poskrbela skupina znanih in uglednih ne samo levo usmerjenih Slovenk in Slovencev z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom na čelu. V res kratkem času (v manj kot dveh mesecih) je nadoknadil tudi svoj največji hendikep, da je bil znan le kot lokalni voditelj. S pomočjo nekaterih prepoznavnih oseb v posameznih okoljih (in prav gotovo tudi s pomočjo ljudi, ki so bili v teh okoljih že dol- ga leta vezani na Milana Kučana) je povsod povečal svojo prepoznavnost in tako nadoknadil zaostanek, ki ga je imel ob vstopu v nacionalno politiko. Vendar pa verjetno tudi to ne bi bilo dovolj, če mu ne bi šli na roko nekateri dogodki, ki so škodili njegovim nasprotnikom, medtem ko njemu niti pogrevanje domnevnih nepremičninskih in nekaterih drugih afer, v katere naj bi bila vpletena predvsem njegova sinova, ni povzročilo pretirane škode. Prva »afera« je odnesla drugega potencialnega Jankovicevega (ali še bolj Janševega) tekmeca Gregorja Viranta, ko so se nenadoma, vendar ne nepričakovano, pojavile vesti o tem, da je po izgubljenih volitvah leta 2008 še leto dni prejemal nadomestilo za ministrovanje v Janševi vladi, ob tem pa zaslužil precej denarja z raznimi svetovanji in predavanji. Zadeva sicer ni bila nova, saj je o tem že pred dvema letoma pisal tednik Mladina, toda nespretno izgovarjanje in še bolj nerodno »vračanje« dela prejetega denarja v državni proračun, je Viranta iz potencialnega zmagovalca vo- litev spremenila v »navadnega« udeleženca volilnega merjenja sil, ki kaj več kot na tretje ali četrto mesto (to se je potem tudi zgodilo) ne more računati. V boju za zmago sta ostala torej samo še dva; vodja SDS Janez Janša, ki je bil že dolgo programirani zmagovalec in Zoran Jankovic, ki je v zadnjem trenutku vstopil v boj kot njegova protiutež na levi strani politične scene. Zmaga Janše se je zdela povsem logično nadaljevanje poloma levosredinske koalicije, ki je Slovenijo vodila od leta 2008 dalje. Socialni demokrati Boruta Pahorja, Zares Gregorja Golobiča, LDS Katarine Kresal in DeSUS Karla Erjavca se niso strinjali skoraj o ničemer, svetovna finančna kriza je dodala svoje, postopno razpadanje koalicije z izstopom DeSUS-a in nato Zaresa pa je povsem paraliziralo delovanje manjšinske vlade, tako da so postale predčasne volitve edina možna rešitev za vse. Seveda je k temu v veliki meri prispeval tudi Janez Janša, ki je kot opozicijski vodja rušil vladno koalicijo na vse mogoče (legitimne) načine, s pomočjo sindi- katov in nekaterih drugih interesnih skupin pa je prispeval tudi k temu, da so na referendumih padle nekatere reforme, med temi tudi pokojninska, ki so dokončno zapečatile usodo Boruta Pahorja in ostanka koalicije, v kateri je ostala samo še LDS. Janša se je ves ta čas tudi pripravljal na »naslednje« volitve in kazalo je, da mu nič ne more preprečiti zmage. Edino vprašanje naj bi bilo, kako prepričljiva bo. Leva sredina je bila razbita, popularnost vseh vladnih strank na izredno nizki ravni. Zadeva se je začela spreminjati z najavo Zorana Jankovica, da bo sodeloval na parlamentarnih volitvah in s skoraj istočasno najavo enega od Janševih »izbrancev« Gregorja Viranta, da bo na volitvah sodeloval s samostojno listo. Obe listi sta bili v trenutku deležni izredne popularnosti in Janši je nenadoma začel padati anketni konsenz. Po začetnem navdušenju se je stanje umirilo, Janša je v anketah spet prevzel vodilni položaj, ki ga je ogrožal predvsem Virant, medtem ko je kazalo, da je Jankovic »obsojen« na tretje mesto. Toda kot rečeno, so Viranta pokopali v »pravem« trenutku objavljeni podatki o prejemanju državnega nadomestila, ker je ostal brez ministrske službe, in istočasnega služenja precejšnjih de-narcev, česar mu Slovenci očitno niso bili pripravljeni spregledati. Kazalo je, da se je Janša s tem znebil edinega pravega tekmeca, saj je bila razlika med njim in Jankovicem v javnom-nenjskih predvolilnih anketah ves čas odločno na njegovi strani. Šele dva dni pred volitvami je zadnja anketa, ki jo je po posebni metodi opravljala Mladina, pokazala, da je Jankovic z dobrih desetih odstotkov zaostanek zmanjšal le na dva odstotka. Očitno je Jankovic v zadnjih dneh kampanje uspel prepričati precej še neodločenih volivcev, na njegovo stran pa so najbrž tehtnico dokončno nagnili tisti, ki bi sicer volili za kako drugo levo stranko, če bi ta imela realne možnosti za vstop v parlament. Janša je verjetno storil veliko napako tudi s tem, da se zadnji dan volilne kampanje ni udeležil televizijskega soočenja na Kanalu A, predvsem pa je v zadnjih dneh »mečkal« tudi z dokumenti o nakupih nepremičnin, kar ga je potem, ko mu sodna zadeva zaradi »afere Patria« ni škodila, verjetno stalo zmage. Ob tem ne velja pozabiti, da mu je že s svojim nastopom Gregor Virant odvzel nekaj dragocenih odstotkov in da je tudi katoliška cerkev pripomogla, da so nekateri glasovi namesto k Janši šli k Novi Sloveniji, kateri se je tako spet uspelo uvrstiti v parlament. Zaradi vsega tega je Janez Janša nedvomno med velikimi poraženci teh volitev. Hud poraz, pa čeprav v stranki Socialnih demokratov morda niso tega mnenja, sta doživela Borut Pahor in njegov SD, ki je osvojil samo tretjino od tridesetih poslancev, kolikor jih je stranka imela po zmagovitih volitvah pred tremi leti. Pričakovan poraz so doživeli v LDS in Zares, ki zapuščata državni zbor potem, ko sta obe stranki pod še skupno streho LDS krojili politično usodo Slovenije. Od Drnovškove LDS so ostale le še drobtinice in če bosta hoteli ti stranki še kdaj v parlament, se bosta morali povsem prenoviti in se morda povezati s sorodnimi levimi strankami, ki tudi niso prišle v parlament. Na ta način lahko pridobijo volivce, ki levosredinsko liberalno stranko nedvomno potrebujejo. Iz parlamenta je izpadel tudi kontroverzni Zmago Jelinčič s svojo nacionalno stranko. Od poražencev so Janša, Kresalova in Golobič ponudili odstope. Janševega je stranka že zavrnila, o Kresalovi bo odločal izredni kongres stranke, Golobič pa se za mesto predsednika ne namerava več potegovati. Borut Pahor o odstopu za zdaj še ne razmišlja, nobene potrebe pa zanj ne vidi Jelinčič. Rezultat volitev je Slovenijo razdelil na polovico. Hipotetična levica, in sicer Pozitivna Slovenija (28 poslanskih mest v 90-članskem parlamentu), Socialni demokrati (10) in DeSUS (6), ima skupaj 44 mest v državnem zboru, prav toliko pa jih ima- jo na desnici Slovenska demokratska stranka (26), Lista Virant (8), Slovenska ljudska stranka (6) in Nova Slovenija (4). Preostali dve poslanski mesti pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske manjšine, ki običajno podpreta vladno koalicijo. Verjetni mandatar Zoran Jankovic je v tednu po volitvah na pogovore o možni koaliciji povabil vse stranke, ki so se uvrstile v parlament. Zaveda se namreč, da bodočo vlado čaka izredno zahtevno delo na gospodarskem področju, zato naj bi bila tudi vladna večina čim bolj široka. Razen zapleta z Janšo, s katerim se nista uspela dogovoriti, kje naj bi se sestala, se je Jankovic pogovarjal že z Borutom Pahorjem (SD), Karlom Erjavcem (DeSUS), Gregorjem Virantom in Ljudmilo Novak (NSi), s predsednikom SLS Radovanom Žerjavom pa se bo sestal jutri. Šlo je za nekakšna spoznavna srečanja, na katerih sta doslej le Karl Erjavec in Ljudmila Novak jasno povedala, kaj hočeta. Prvi bi šel v vlado (in to katerokoli), druga pa v levi vladi ne namerava sodelovati. Ostali so, kar pa ni bilo nepričakovano, saj je od volitev minilo premalo časa za kaj bolj konkretnega, predvsem pa Jankovic še ni mandatar, opozarjali na težave, verjetno postavljali pogoje, predvsem pa vrat za morebitni vstop v vlado niso zaprli. Če izključimo možnost velike koalicije, saj si sodelovanja Jankovica in Janše skoraj ni mogoče predstavljati, potem ne ostane veliko možnosti za sestavo solidne vladne večine, kakršno bo Slovenija potrebovala. Brez Socialnih demokratov in Liste Gregorja Viranta Jankovic trdne vlade praktično ne more sestaviti. Vsi trije skupaj imajo 46 mest v državnem zboru. Če k tej kombinaciji dodamo še DeSUS in SLS, bi imela taka večina 58 (oziroma 60 z dvema manjšincema) poslancev. Jasno je, da sestava vladne koalicije ne bo lahka. Jankovic je atipičen politik, ki je bil doslej navajen na večino, ki ni potrebovala drugih partnerjev. Proporcionalni volilni sistem pa zahteva sodelovanje različnih partnerjev, ki morajo najti soglasje o zadevah, ki jih združujejo in se dogovoriti za skupni program. Vse to lahko pogajanja precej zavleče, kar pa v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija, ni dobro. Na drugi strani pa poslanke in poslance sešteva tudi Janez Janša in čaka, da se Jankovicu poskus sestave vlade ponesreči. Pomladni trojček (SDS, SLS in NSi) ima skupaj 36 mest, z Virantovo listo 44. V igri je lahko tudi Pahorjev SD, ki bi dodal še deset poslank in poslancev. Na ta način morda ne bi bil potreben niti Erjavčev DeSUS. Vendar pa bodo najbrž socialni demokrati težko pristali na vstop v tako izrazito desno koalicijo, pa čeprav bi se morebiti zanjo ogreval Borut Pahor. Vprašljivo je tudi, če je Gregor Virant še pripravljen na sodelovanje z Janšo po vseh strupenih puščicah, ki sta jih drug na drugega izstrelila v volilni kampanji. Vsekakor je pričakovati, da bo predsednik Danilo Turk, takoj ko bo mogoče, poizvedovalni mandat podelil zmagovalcu volitev Zoranu Jankovicu in da bo ta storil vse, da tudi sestavi vlado. Slovenija na izvršno oblast ne more predolgo čakati. Vsako zavlačevanje zna biti usodno. Gospodarski položaj je izredno zaskrbljujoč, za zasuk pa bo potrebno sodelovanje vseh. Državo in državljane čaka trdo zategovanje pasu, gospodarsko politiko pa bo zdaj diktiral Bruselj. Potrebno bo izredno varčevanje na vseh področjih in sprejem strukturnih reform, od katerih bo pokojninska ena najbolj pomembnih. Od tega je odvisno ali bo Slovenija ostala v prvi ligi evra, ali pa bo potisnjena na rob dogajanja z negotovo prihodnostjo. Nova pravila za fiskalni pakt v Evropski uniji ne dopuščajo skoraj nobenega manevrskega prostora. Zato se bo tudi ob tem pokazala Jankoviceva spretnost na konkretnih pogajanjih za sestavo vladne koalicije in resnična pripravljenost strank, da pri tem državotvorno sodelujejo in se ne izmikajo odgovornosti, pa čeprav bi jih to lahko na kratek rok stalo kako točko priljubljenosti. 1 4 Nedelja, 11. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / 15. DECEMBRA BO POTEKLO 70 LET OD USTRELITVE OBSOJENCEV DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA Opčine, 15.12.19 Od marca do novembra 1940 je italijanska policija s sodelovanjem tajne fašistične policije OVRA postopno aretirala preko 30o zavednih Slovencev in protifaši-stov iz Trsta, s Krasa, iz Gorice in okolice ter iz takratnih obmejnih krajev Bovec, Baška grapa, Pivka in Ilirska Bistrica. Manj so takratne aretacije prizadele osrednji del Primorske in Slovensko Istro. Med široko preiskavo je italijanska fašistična policija odkrila več skrivališč orožja in razstreliva, radijsko oddajno postajo, veliko število protifašističnega in ilegalnega tiska. Aretirane protifašiste je policija seveda zasliševala, večkrat prav neusmiljeno mučila, da bi prišla do čim večjega števila informacij o široki fronti, ki si je zadala cilj zrušiti fašistični režim v Julijski krajini. Pretirano nasilje preiskovalcev je le doprineslo, da je policijska fašistična oblast odkrila in spoznala vsaj del dejavnosti, članov komunistične partije, narodno revolucionarne organizacije TIGR, krščanskih socialcev in liberalcev, mladinskih skupin, izobražencev, duhovnikov. Od preko 300 aretiranih oseb so jih 240 kaznovali z opominom, s policijskim nadzorstvom ali internacijo na italijanske otoke oziroma odmaknjene kraje na jugu Italije. 60 po njeni oceni najbolj nevarnih in osumljenih oseb je fašistična policija izročila Posebnemu sodišču za zaščito države (Tribunale speciale per la difesa dello Stato). Vse te obtožene je razdelila na 3 skupine: 26 komunistov, 12 »teroristov«, to so bili pripadniki organizacije TIGR in 22 t.i. izobražen- Viktor Bobek cev (v glavnem so to bili liberalni narodnjaki in krščanski socialci). Sodili so jim vsem skupaj na enotnem procesu. Italijanske oblasti so odlagale proces iz meseca v mesec, kljub dejstvu, da je bila vsebina procesa že pripravljena. Začetek procesa so pogojevali dogodki v notranji in zunanji politiki fašistične Italije. Med tem čakanjem je Italija aprila 1941 brez vojne napovedi napadla kraljevino Jugoslavijo, ki je razpadla v 11 dneh. Napadalci so si po zmagi razdelili ozemlje nekdanje kraljevine. Tako je Italija zasedla prestolnico Ljubljano ter Dolenjsko in Notranjsko. Nastale je t.i. nova Ljubljanska pokrajina - Provincia di Lubiana. Na okupiranem slovenskem ozemlju so zajele še OB SEDEMDESETLETNICI Program spominskih svečanosti na Opčinah j: . V prosvetnem domu na Opčinah na pobudo ANPI-VZPI LetrteK, in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši predstavitev _ . . Knjige o drugem tržaškem procesu December 1941. 15. aecemora, Knjigo bodo predstavili avtorica Lida Turk, časnikar Dušan Kalc . -- in zgodovinar Boris Gombač. ob 20 uri Odprli bodo razstavo o procesu in razstavo šolarjev trebenske osnovne šole P. Tomažič. Nastopil bo openski MPZ Tabor. Spominska svečanost na openskem strelišču. Nedelja, Ob nastopu Tržaškega partizanskega pevskega zbora . . bosta govorila časnikarka Poljanka Dolhar in zgodovinar 18. decembra, Franco Cecotti z Inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. ob 15. uri V povorki do Prosvetnega doma Udeleženci bodo po zaključku slovesnosti v povorki odšli v Prosvetni dom, kjer bo govoril bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, nastopil pa bo TPPZ. Prireditelji so dali pobudo za povorko tudi v znak protesta zaradi neskončnih zavlačevanj z rešitvijo problema openskega strelišča. Ivan Ivančič nekatere primorske emigrante protifašiste ter jih uvrstile med obtožence drugega procesa. Nato so določili čas procesa v decembru 1941. Razlogov za odločitev je bilo več. Sile Osi (Nemčija, Italija in zavezniki) so bile takrat globoko na ozemlju Sovjetske zveze, prav tako je bila frontna črta v severni Afriki le 100 kilometrov od Kaira, glavnega mesta Egipta, japonske sile so prodrle globoko na kitajsko ozemlje in sprožile napad na Združene države Amerike. Vojaški položaj sil Osi je bil na vseh frontah sveta zanje ugoden. Po drugi strani pa je notranja politika fašistične Italije narekovala, da je napočil čas obračuna s protifašističnimi slovenskimi silami za obdobje med dvema vojnama v tedanji Julijski krajini. Sočasno je fašistična oblast hotela poslati signal nastajajoči Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ki je bila ustanovljena 27. aprila 1941 in je vodila narodnoosvobodilni boj proti okupatorju. V slovenski protifašistični zgodovini je proces poznan kot 2. tržaški proces, da ga lahko jasno ločimo od 1. tržaškega procesa, ki je trajal od 1. do 5. septembra 1930 in se je zaključil z ustrelitvijo štirih bazoviških junakov 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri vasi Bazovica. Oba procesa sta potekala pred Posebnim (fašističnim) sodiščem za zaščito države, ki ga je zakonsko določila italijanska vlada z ducejem Mussolinijem na čelu. Posebno sodišče je redno delovalo od 1.1. 1927 do 8. 9. 1943. Sodišče so sestavljali člani fašistične milice z oficirskim činom. Če so bili procesi politično pomembni, je procesu predsedoval general (konzul) fašistične milice. To se je zgodilo na 2. procesu, ki je trajal od 2. do 14. decembra 1941 in je potekal v sodni palači v Trstu. Na razsodbe Posebnega sodišča ni bilo priziva, delno je lahko razsodbo spremenil le sam duče Mussolini. Obtoženci na procesu so bili sojeni kot člani, voditelji in organizatorji »zarotniške organizacije«, ki je s sabotažami, političnim in vojaškim vohunstvom , ščuvanjem vojakov k nepokorščini in s pripravami na oboroženo vstajo, nameravala "rušiti državno integriteto in enotnost'! Državni tožilec je zahteval 12 smrtnih obsodb ( po 4 za vsako skupino obtožencev - komunistov, teroristov in intelektualcev) in nad 900 let zapornih kazni. Dejansko se je proces zaključil v večernih urah 14. decembra 1941 z razglasitvijo 9 obsodb na smrt, 23 obtožencev na 30 let zapora, ostale na zapor od 1 do 24 let, samo 4 obtoženci na 60 sojenih so bili oproščeni. 4 na smrt obsojeni iz skupine t.i. izobražencev: Lavo Čermelj, Franc Kavs, Anton Ščuka in Dorče Sardoč so bili zadnji trenutek pomiloščeni in je bila njihova kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Komunističnega voditelja Pinka Toma-žiča iz Trsta in narodne revolucionarje ti-grovce Viktorja Bobka iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, Ivana Vadnala iz Slavine, Simona Kosa iz Ruta pri Grahovem in Ivana Ivančiča iz Čezsoče pa so fašistični krvniki 15. decembra 1941 ob 8. uri in 5 minut ustrelili na strelišču na Opčinah pri Trstu. Z ustrelitvijo petih junakov na Opčinah je fašistična oblast hotela dokazati, da je kaznovala voditelje protifašističnega gibanja na Primorskem med dvema vojnama ter obenem opozoriti, da ne namerava dopustiti razvoja narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je takrat že razširilo na Primorsko. Vsi ustreljeni junaki Vladimir Gortan (ustreljen 17.10. 1929), 4 bazoviški junaki (Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvoni- Simon Kos mir Miloš, Alojz Valenčič) (ustreljeni 6.9. 1930 v Bazovici), in 5 ustreljenih na Opčinah ( Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič, Ivan Vadnal) pa so kot protifašistični borci postali simbol boja primorskih Slovencev proti fašizmu in dodatno še simboli in junaki narodnoosvobodilnega boja vseh Slovencev v boju proti okupatorju. Fašistične oblasti so pred pričetkom velikega tržaškega procesa uvedle v Trstu in okolici izredne ukrepe. Iz Bologne so premestile v Trst še dodatnih 300 karabi-njerjev, okrepile vojaške sile in fašistična milica je bila v stanju pripravljenosti. Iz Rima je v Trst pripotovalo Posebno sodišče, ki mu je predsedoval konzul fašistične milice Tringali Casanova. V sodnem zboru so sedeli sami oficirji višjih činov. Obtožni- Pino Tomažič ca je vsebovala težke obtožbe: sabotaže, teroristične akcije, odcepitev Julijske krajine, priprave na oboroženo vstajo, strmo-glavljenje fašističnega režima itd. Kazenski zakonik je za omenjena dejanja predvideval tudi smrtno kazen. Italijanski časopisi so imeli na dan 2. decembra 1941 naslove čez celo prvo stran. V javnosti je vladalo moreče vzdušje. Sodna dvorana v Trstu je bila polna povabljenih veljakov vojaških in civilnih oblasti, fašistične milice. Prvi dan so privedli vse obtožence vklenjene v sodno dvorano. Posadili so jih na klopi, da so bili dobro vidni vsej prisotni publiki. V naslednjih dneh so obtoženci prihajali v sodno dvorano s prostimi rokami in nogami. Obtožencev ni zbegal scenarij procesa in pripravljena scena. Na psovke občinstva so NEDELJSKA SPOMINSKA SVEČANOST BO TUD Park miru de Čez nekaj dni bo natanko 70 let, odkar so pod streli fašistične milice padli Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki jih je Posebno sodišče za državno varnost obsodilo na smrt. Zgodilo se je namreč 15. decembra 1941 na openskem strelišču, kjer so v naslednjih letih fašistični in nacistični okupatorji skupno umorili še okoli sto ljudi slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Hkrati bo mimo tudi vsaj šest desetletij, odkar si borčevske organizacije na Tržaškem prizadevajo, da bi kraj pobijanj preuredili v spomeniški park miru. Toda nekdanje morišče je še vedno aktivno strelišče. V njem, kjer v spomin na umorjeno peterico sameva le skromna spominska plošča, še vedno odmevajo poki strelnega orožja. Vrata strelišča so še vedno zaklenjena. Do njega imajo prost dostop le ljubitelji strelskega športa, medtem ko morajo ljudje, ki bi radi položili cvet pred spominsko ploščo, še vedno moledovati za ključe in prositi za dovoljenje, da se sploh lahko za trenutek poklonijo spominu padlih. Kot za vsak kraj, kjer so se v preteklosti dogajale stvari, ki bi se ne smele dogajati, bi se tudi za opensko strelišče spodobilo, da bi prenehalo biti to, kar je in postalo to, kar bi moralo biti, in sicer park miru v spomin na grozote, ki so se v njem dogajale ter v svarilo, da bi se nikoli in nikjer več ne dogodile. Toda, kar najbrž velja za vse omikane dežele in skupnosti tega sveta, očitno ne velja za Italijo. Njene oblasti niso doslej pokazale prave politične volje in s tem praktično vsa povojna leta onemogočajo ureditev vprašanja. Bilo je sicer veliko obljub in obvez, ne pa tudi stvarnih ukrepov. To je sramotno dejstvo, ki ni v čast demokratični državi, ki se je rodila iz odporniškega gibanja in si zadala zgledno ustavo. Pomanjkanju politične volje (ali, drugače povedano, nenaklonjenost do- ločenih oblastvenih krogov do nekdanjih in sedanjih nadvse legitimnih in miroljubnih slovenskih narod-noobrambnih prizadevanj) se pridružuje tudi vprašanje lastnine strelišča. Dobri dve tretjini zemljišča, na katerem stoji opensko strelišče je namreč srenjska last Opencev. Vojaška uprava fašistične Italije ga je zasedla brez pravne utemeljitve že leta 1931 in ga ni nikoli vrnila. Openska srenja, ki jo je leta 2000 priznalo Deželno upravno sodišče in je leto kasneje postala pravna oseba, se paradoksalno zavzema za nekaj, kar je dejansko njena legitimna lastnina. Vendar doslej brez uspeha, čeprav je obrambno ministrstvo priznalo, da gre za srenjsko last. Za ureditev vprašanja lastnine in odpravo strelišča se je od samega rojstva, to je od leta 1986, zavzel tudi openski Odbor za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja, ki je nastal na podlagi zakona iz daljnega leta 1927. Med odborom in srenjo je kasneje prišlo do nekoliko različnih tolmačenj, kar je dalo za časa Dipiazzovega župano-vanja občinskim oblastem izgovor za zaustavitev celotnega postopka izročitve ključev strelišča borčevskim organizacijam. Bil je to očitno izgovor, kaj- / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. decembra 2011 15 ' iT" '41.. íl ricvolo di TRIESTE, pap. el ÍLirteili 16 dioftiiilbtfc 1Q41 - Anno XX Si Ifibunale Speciale per la difesa dello Stato tinque comimistl terrón La g razia ag!i altri quattro con dan noti a morte i Ivan Vadnal odgovarjali z dostojanstveno držo in mirom. Držali so dvignjeno glavo, niso bili skrušeni. Predsednik sodišča Tringali Casanova je na začetku procesa prebral seznam obtožencev. Prvega dne sta manjkala le dva: Edvard Mlekuž in Adolf Uršič, ki sta ležala onemogla v celici zaradi prestanih muk med zasliševanjem. Posebno sodišče je obtožencem sodilo po skupinah. Tako so se pred fašističnimi sodniki najprej znašli pripadniki t.i. skupine izobražencev. Obtožnica jih je bremenila cele vrste obtožb, predvsem pa je poudarjala nagovarjanje sonarodnjakov k protifašističnemu boju za narodne pravice. Ton prvemu delu procesa je dajal predvsem dr. Lavo Čermelj, ki je samozavestno zavračal obtožbe o »zločinski dejavnosti narodnostne manjšine«. Povedal je trpko resnico o pre- Itas ¡taro una discritninasionef Vitalia fantis ta ha 'intcrccduto iirwa l'anqustQ Sovrano per-contra ta infUtosibi* T-!^ "_J" J J"_J -t ■-■ _n/iM^rtjJ r'r j ■■ _■-■■■ F quaíita di gcntG allí ia da Ot/ni proposito e da ogni azkme che, I PROTEST ZARADI NEDOPUSTNEGA RAVNANJA OBLASTI V ZVEZI Z NEREŠENIM VPRAŠANJEM STRELIŠČA 'setletja neuresničena obljuba ti odbor za upravljanje jusarskih zemljišč ter srenja sta se sporazumno dogovorila in dogovor podpisala. Na rešitev vprašanja lastništva je kot vidimo vseskozi vezano tudi samo vprašanje spomeniške ureditve kraja. Prvi koraki so bili storjeni že v prvih povojnih letih, ko se je zdelo, da bo zadeva rešljiva brez posebnih naporov ter lastniških in političnih pogojevanj. Že leta 1949 se je za to zavzel Riko Malalan v tržaškem občinskem svetu. A brez uspeha. Odmevno akcijo, ki prav tako ni obrodila sadov, so leta 1981, ob 40-le-tnici usmrtitve Tomažiča in tovarišev, sprožili takrat še živeči obsojenci na drugem tržaškem procesu pri raznih oblasteh, da bi posredovale med voja- Na fotografijah levo strelišče in spominsko obeležje ustreljenim, desno posnetek z lanske slovesnosti kroma ško oblastjo, Upravo državne posesti in Tržaško občino. Zaman je bila tudi zavzetost takratnega predsednika Republike Sandra Pertinija, ki si je zadevo vzel k srcu, a je pri tem očitno trčil ob zid protislovenskega nacionalizma, tako v Rimu, kot predvsem v Trstu. V Rim je leta 1988 na pobudo sekcije VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance romala tudi peticija s 3802 podpisoma, hkrati pa je bilo istega leta poslanih predsedniku Cossigi več tisoč razglednic z zahtevo po ureditvi strelišča v park miru. Vse je bilo bob ob steno. Nato se je leta 2005 končno za-svetlikalo v temi. Prižgala se je prva resnična luč upanja, da bodo borčevske organizacije le prišle do toliko za- željenega ključa in prostega dostopa do spomenika Tomažiču in tovarišem, če že ne do popolnejše ureditve prav tako zaželjenega Parka miru. To luč so prižgala pogajanja med Srenjo iz Bor-šta in Tržaško občino, ki je po nalogu Lege Nazionale sklenila preurediti foj-bo na bazovski gmajni. Za razširitev spomeniškega kompleksa je potrebovala več tisoč kvadratnih metrov zemljišča, ki je last borštanske srenje. Dolga pogajanja so privedla do sporazuma: Srenja brezplačno odstopi v najem Občini Trst 6000 kv.m. svojega zemljišča okrog fojbe, v zameno Občina reši vprašanja, ki zadevajo jusar-sko lastnino na Opčinah ter dovoljenja za primerno spomeniško ureditev strelišča. Po mnogih zadržkih in obo- tavljanjih, raznih posegih in pritiskih sta Občina Trst in Senja Boršt le sklenila pogodbo. Koj zatem je župan Di-piazza poslal na prefekturo in openski srenji pismo, v katerem se je obvezal, da bo obrambno ministrstvo nemudoma zaprosil, da bi posest strelišča prepisala na Tržaško občino, ki ga bo le-ta takoj odstopila Openski srenji. Hkrati se je obvezal, da bo do 31. oktobra 2009 urejen Park miru, ki ga bo upravljalo združenje VZPI-ANPI. Župan je poskrbel, da je občinska uprava odobrila načrt arhitekta Andreja Križniča za ureditev spominskega parka in hkrati obljubil, da bo VZPI-ANPI najkasneje 1. novembra 2005 dobilo ključe strelišča. V dobri veri je openska Srenja že 29. oktobra name- stila pred vhodom na strelišče tablo, ki je uradno naznanjala začetek del za ureditev parka. A bilo je vse zaman. Luč upanja je crknila. Obljube so bile lažne. Med izgovori so bila tudi domnevna nesoglasja med Opensko srenjo in jusom. Sporazum med Srenjo Boršt in Občino Trst je obveljal na pol: za fojbo je bilo vse urejeno, za spomenik na strelišču pa popolnoma nič. Sprožila so se nova zavlačevanja in izgovori. In tako je napočilo leto 2011, ko proslavljamo 70-letnico pomora na openskem strelišču. Združenje VZPI-ANPI si je že na začetku leta zastavilo cilj, da poskusi pri pristojnih oblasteh doseči vsaj delno rešitev vprašanja, in sicer izročitev ključev, da bi vsaj decembra, ko bo osrednja proslava na strelišču, zagotovili prost dostop vsem, ki želijo počastiti spomin ustreljenih junakov. V ta namen je v teku leta njeno predstavništvo obiskalo prefekta Giacc-hettija, poveljnika vojaških sil v FJK gen. Giangraveja, predsednico Pokrajine Bassa-Poropatovo, deželnega odbornika De Anno in župana Cosolinija. In že spet so deževale obljube in zagotovila, ključev strelišča pa (teden dni pred 70-letnico) od nikoder. Naj zato letošnja proslava, ki bo kot vse dosedanje pogledala v krvavo preteklost, da bi ob razmisleku na sedanjost lahko načrtovali boljšo prihodnost, izzveni tudi kot oster protest nad sramotnim, neodgovornim in nedopustnim ravnanjem italijanskih oblasti. Prireditelji svečanosti, ki bo potekala v nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri, najprej na strelišču, od koder bodo vsi udeleženci odšli v sprevodu v Prosvetni dom, kjer bo govoril predsednik Milan Kučan in zapel Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, zato pričakujejo, da bo letošnja udeležba še posebno množična. Dušan Kalc 1 16 Nedelja, 11. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / OPIS NAJPOGOSTEJŠIH NAPAK VINA Morebitne na je treba takoj 'n strokovno pake vina prepoznati ukrepati Opisali bomo nekatere najbolj pogoste napake vina, ki jih morajo kletarji takoj prepoznati in pravilno ukrepati. Le pravočasno in pravilno ukrepanje je lahko uspešno in ohrani vino uporabljivo. Svetujemo pa, da se kletar ob vsakem dvomu posvetuje s strokovnjakom. Poleg napak so pogosti tudi primeri bolezni vina, o katerih bomo pisali prihodnjič. Glede na to, da je napak in bolezni vina veliko, se bomo omejili na tiste, ki so v naših vinih pogosteje prisotne. Napake vina so nezaželene spremembe v barvi, vonju in okusu, ki jih povzročajo neustrezni postopki v kle-tarjenju, kemijski procesi ter prisotnost tujih spojin v moštu in vinu. Vodikov sulfid ali žveplovodik H2S (bekser) Pojavlja se pri mladih vinih, le izjemoma pri starejših, z neprijetnim vonjem in okusom po gnilih jajcih. Napako smo že omenili, ko smo pisali o negi mošta in mladega vina, saj se najpogosteje pojavlja pri vretju. V primeru, da se pojavi v tem času, ga lahko odstranimo le, če pravočasno in pravilno ukrepamo. Vino, ki vsebuje žveplovodik je treba nujno prezračiti z zračnim pretokom. Pretok naj spremlja žveplanje. Še druge organske snovi , ki vsebujejo žveplo lahko nastanejo tako med alkoholno fermentacijo kot zorenjem vina. Med njimi so najbolj poznani merkap-tani, ki so zelo neprijetno dišeče spojine. Najbolj sta poznana etil in metil mer-kaptan. Prvi diši po gumi ali česnu, drugi pa po kuhanem zelju ali ohrovtu. Dodatek aktivnega oglja uspešno odstranjuje merkaptane, vendar pa je neprimeren zaradi neselektivnosti, saj se odstranijo tudi želene spojine. Manj je poznana metoda ponovne fermentacije z dodatkom finih kvasovk, po možnosti iz droži nazaj v vino, kjer izkazujejo sposobnost vezave hlapnh spojin z vinom. Rjavi lom ali porjavitev vina Če vino v kozarcu na zraku 1-2 dni porjavi, je bilo slabo zaščiteno pred ok-sidacijskimi procesi, torej premalo žveplano. Porjavitev vina poteka od zgoraj navzdol, končno pa porjavi celotna vsebina. Istočasno pa se pojavi tudi motnost. Povzročitelji so encimi oksidaze (polifenoloksidaze), ki ob stiku z zrakom povzročajo porjavitev. Spremeni se okus vina, ki nas spominja na posušeno sadje in skorjo kruha. Vino, ki se nagiba k tej napaki je treba pravilno zavarovati z žveplom (15-20 miligramov/l prostega SO2), kar pomeni, da moramo žveplati z 10-15 g/hl metabisulfita. Napaka se pojavlja tudi pri rdečih vinih in je opazna zaradi razgrajevanja barvil. Ukrepamo kot pri belih sortah vina. Pri današnji pravilni predelavi grozdja s takojšnjim žveplanjem mošta, je porjavi-tev vina redkejša napaka. Črni lom ali počrnitev vina Z novo tehnologijo v kleteh je ta napaka sicer manj pogosta kot včasih, a utegne biti še prisotna, zato je prav da jo omenimo. Vina ob dotiku z zrakom pomodrijo ali počrnijo. Napaka se pokaže, ko vino po pretoku nalijemo v kozarec in nam počrni, nastane pa zaradi vezave železa na tanin. Vzrok za to je prevelika količina železa, ker je mošt, drozga ali vino prišlo v dotik s kovinskimi deli. Ponavadi se počrnitev pojavlja pri vinih, ki vsebujejo malo kislin. Če je vsebnost železa v vinu nizka, odpravimo napako, s tem da odstranimo železo z uporabo citronske kisline (30-100gr/hl). Slednja se veže z železom in zniža pH vina in s tem je vino odpornejše na oksidacijo. Ob večji vsebnosti železa pa je treba vino čistiti s kalijevim ferocianidom (modro čiščenje), kar pa glede na zahtevnost posega zahteva prisotnost strokovnjaka in spoštovanje strogih zakonskih določil, ki urejajo tovrsten poseg. Bakreni lom ali bakrena motnost Manj pogost od prejšnjega se pojavlja pri vinih, ki niso čiščena. Bakreni lom pospešuje prosta žveplasta kislina, ki pri višji temperaturi topi baker posod in opreme, s katero pride vino v dotik, lahko pa je posledica višje prisotnosti bakra vsled uporabe bakrenih zaščitnih sredstev v vinogradu. Pri tem lomu pride do usedline, ki je sestavljena iz bakrovih spojin z organskimi snovmi. Te spojine močno prizadenejo tudi okus vina, ker povzročijo izredno trpkost. Napako preprečimo s tem, da preprečimo ali močno omejimo dotik vina z bakrenimi površinami ali z modrim čiščenjem. Z uporabo sodobne tehnologije v kleteh so primeri črnega in bakrenega loma vedno redkejši. Beljakovinski prelom Ta napaka se pojavlja pri vinih zaradi termolabilnih beljakovin ob višji temperaturi in s staranjem vina. Vzrok za to je slabo čiščenje, s katerim od-stranjamo beljakovine, se pravi prenizek odmerek bentonita ob glavnem čiščenju vina. Taka vina moramo ponovno čistiti z bentonitom. Okus po plesni Vzrok za to je plesniva posoda, ki jo uporabljamo v kletarstvu. Vino ne spremeni videza, dobi pa neprijeten okus po plesni. Učinkovito sredstvo za odpravo te napake je aktivno olje (15-30 g/hl), ki pa žal vino osiromaši. Tudi ta napaka je v sodobnih kleteh vse redkejša. Vonj in okus po pecljevini Stlačeno grozdje v posodo pri trgatvi, veliko prisotnega listja med grozdjem, slabo razpecljano grozdje, slab pecljalnik in uporaba višjih tlakov pri stiskanju v vinu pustijo tipičen okus po pecljevini ali po zelenem. Vino dobi travnate, zelene vonje in grenak okus. Pomaga močneje žveplanje in bistrenje mošta. Če se napaka pojavi, si pomagamo z dodatkom želati-ne ali jajčnim beljakom. Izrazitejšo napako v vinu odstranjujemo z aktivnim ogljem na osnovi predposkusa. Vonj po zamašku Plutovinast zamašek je lahko vir napak v vinu, ki so po navadi posledica več spojin. Na splošno opišemo vonj po zamašku kot vonj po plesnivemu oziroma zatohlem. Najpogostejša spojina, ki daje vinu značilen vonj po zamašku je 2,4,6 triklorozinol, saj je prisoten v 86% primerih te napake. Napaka je posebno nevšečna, ker zanjo zvemo šele, ko steklenico odpremo. Prisotna pa je veliko pogosteje kot jo zaznamo, ker je njena meja zaznave relativno visoka. Po splošnih ocenah je približno 6% zamaškov v neki seriji potencialno nevarnih, ker je napaka zaznavna in to kljub natančni kontroli in ogromnemu denarnemu vlaganju , namenjenemu preprečevanju te napake. Vsled tega pospešuje ta napaka rabo zamaškov iz drugačnih materialov. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Ravnanje z okrasnimi rastlinami v tem času V tem času se lahko temperatura kar precej zniža. Zato moramo čimprej poskrbeti, da okrasne rastline, še posebno tiste, ki prezimijo zunaj, primerno zavarujemo. Posebno občutljive na mraz so nekatere vrste okrasnih dreves, grmovnic in živih mej. Najbolj izpostavljene mrazu so komaj posajene ali mlade rastline. Najprej moramo zavarovati koreninski sistem. Zemljo okrog rastline pokrijemo s suhimi vejami, slamo ali zdrobljenim lubjem. Lahko uporabljamo tudi kompost ali hlevski gnoj, tudi če nista še dozorela. Nato to organsko snov pokrijemo s suhimi vejami in jih tako polagamo, da se prepletajo med seboj, da ne bi vse skupaj odnesla burja. Naravni material, ki ga uporabljamo za prekrivanje tal, bo proti pomladi razpadel in obogatil zemljo s humusom. Na spomlad, ko je nevarnost po-zeb mimo, to organsko snov vdelamo v prst. Da zavarujemo krošnjo proti burji, postavimo zaščitno ograjo v smeri se-vero-vzhod. Za dolgoročno zaščito pa v smeri, od koder piha burja, sadimo živo mejo, ki jo vzgojimo v višino. Mladim in bolj občutljivim vrstam grmovnic moramo zavarovati tudi krošnjo. Okrog rastline postavimo kovinasto mrežo. Notranjost napolnimo s suhim listjem. Mlajša in bolj občutljiva debla dreves, kot so npr. oljke ali vrtnice, ki jih vzgajamo v obliki drevesca, zavarujemo lahko s pajčevina-stim vlaknom ali drugim sorodnim materialom. Spomladi zaščito odstranimo. Med zimo moramo stalno preverjati oporo pri komaj sajenih rastlinah ali tistih, ki oporo stalno potrebujejo. Preveriti moramo tudi, če so vezi dovolj močne, da jih ne bi pretrgala burja. Lončnice, kot so pelargonije ali fuksije, postavimo med zimo v hladen rastlinjak ali pa v kak neogrevan prostor, kot sta klet ali shramba. Pelargonije zelo površno obrežemo, da jim nekoliko zmanjšamo obseg ter Čim prej moramo spraviti v notranje prostore tudi limonovec, ki ga pri nas gojimo v vazi. Prostor naj bo dobro osvetljen, z visoko zračno vlago. Idealen prostor za prezimovanje je svetla veranda na južni strani hiše. Temperatura v prostoru naj ne bo višja od 16 stopinj Celzija. Če je limonovec izpostavljen mrazu ali mrzlim zračnim tokovom, lahko delno ali popolnoma izgubi liste, s težavo cveti in v naslednjem letu slabše obrodi. Pozimi zalivamo zelo malo. Okrasne trate sedaj ne gnojimo več. Na splošno zaradi mraza ne gnojimo več nobene okrasne rastline, posebno pa ne z dušikovimi gnojili. Če namreč uporabljamo dušik preveč pozno jeseni, se občutljivost rastlin do mraza poveča. Čimprej moramo posaditi spomladanske čebulnice, kot so tulipani, narci-ze, hijacinte. Čebulnice morajo namreč požeti korenine pred večjim mrazom. Poletne čebulnice pa izkopljemo iz zemlje in jih skrbno posušimo. Nanje potrese-mo kak bakren pripravek, da se bolezni ne širijo, in jih spravimo. Kaktusi in ostale podobne rastline, ki jih vzgajamo v okrasnem vrtu, so še posebno občutljive na zimsko vlago. Če je mogoče, jih proti dežju zavarujemo tako, da jih pokrijemo s tunelom ali s kakim drugim materialom. Tla okrog rastlin pokrijemo s peskom za boljšo drenažo. Skrbeti moramo tudi za okrasne rastline, ki jih gojimo v stanovanju. V zimskem času je njihov življenjski ritem upočasnjen, zato zahtevajo veliko manj vode in hranilnih snovi, kot v toplejših mesecih. Zaradi tega jih sedaj ne gnojimo. Izjema so rastline, ki pozimi cvetijo. Slednje gnojimo ves čas, dokler ne odcveti-jo, pa čeprav v manjši meri, kot v poletnem času. Za gnojenje uporabljamo tekoča gnojila. Tudi zalivamo zelo malo. Izjema so praprotnice, azaleje in nekatere druge, kjer naj bo zemlja vedno vlažna. Niti tu pa ne smemo pretiravati. Vlaga v zraku stanovanja naj ne bo prenizka. Nekatere rastline, kot na primer praproti, so na to zelo občutljive. V takih primerih se lahko listni robovi občutljivih rastlin začnejo sušiti. Presuhemu zraku se izognemo tako da na grelce obesimo vlažilce. Občutljive rastline dvakrat na teden poškropimo z oroševalcem. Lahko pa rastline, ki zahtevajo veliko vlage, gojimo npr. v kopalnici, kjer je navadno dovolj vlage. Tudi svetloba v stanovanju je za uspešen razvoj rastlin zelo važna. Na splošno velja pravilo, da rastline, ki v tem času cvetijo, potrebujejo veliko svetlobe, bolj zelene rastline pa so na svetlobo manj zahtevne. V primeru prenizke svetlobe listi porumenijo in odpadejo, preostali listi pa postanejo temnozeleni. Temperatura naj bo v stanovanju čim bolj stalna. Priporočljivo je tudi, da stanovanje pogosto zračimo, kar sobnim rastlinam prija. Sobne rastline pa ne marajo prepiha. Ciklame, azaleje, rododendrone in druge lončnice, ki jih v zimskem času gojimo v stanovanju, stalno, vendar zmerno zalivamo. Zemlja naj bo vedno vlažna. Da čim dlje cvetijo, jih postavimo daleč od ogrevalne naprave in na svetel prostor. Najbolje je, če jih postavimo na okno. Temperatura v prostoru, kjer gojimo te okrasne rastline, naj ne presega 18 stopinj Celzija. Te rastline ne marajo prepiha. Magda Šturman V ITALIJI OBRATUJE KAKIH 20.000 TURISTIČNIH KMETIJ Vzpon turizma na podeželju Ponudba na turističnih kmetijah v Italiji hitro raste in se bo po predvidevanjih skoraj podvojila v prihodnjih treh letih. O tem poroča Zavod za storitve na kmetijsko prehranskem trgu (ISMEA - Istituto di ser-vizi per il mercato agricolo alimentare). Na osnovi podatkov tega Zavoda obratuje v naši državi približno 20.000 turističnih kmetij (kmečkih turizmov), kar je 4% več kot v letu 2010. Letna vrednost prometa je na teh kmetijah presegla milijardo evrov, čemur gre prišteti dodano vrednost, ki jo prinaša na podeželje ta oblika turizma. Deželi kjer je najbolj razširjena, sta Toskana (4074 obratov) in Tridentinsko ( 3339 struktur). Na državnem nivoju pa so kmečki turizmi najštevilnejši v severni Italiji (45,10%). Sledita srednja Italija (34,4%) ter južni del države (20,5%). Na severu države je tudi število nastavitvenih turističnih kmetij najvišje (44,8%). Gre za obrate, ki nudijo gostom bivanje s ponudbo hrane in prenočitve. V srednji Italiji pa je prisotnih 59,1% turističnih kmetij, ki nudijo gostom tople in hladne jedi ter pijače. V Sloveniji so poznane pod imenom izletniške turistične kmetije. Zanimivi so tudi podatki, ki jih nudi zgoraj omenjeni zavod, o razmerju med obdelano kmetijsko površino in razpoložljivimi sedeži oziroma ležišči. Za vsak sedež razpolagajo kmetije približno z 1,1 ha , medtem ko je to razmerje za ležišča 1,5 ha. Skupno je v italijanskem turističnem kmetijstvu razpoložljivih 200.000 ležišč in lahko pogostijo 370.000 oseb. Pomembne so tudi ugotovitve o tem , kaj si gost pričakuje od bivanja na turistični kmetiji. Na prvo mesto postavlja pristno zdravo hrano, na drugo pa način sprejema gostiteljev, ki mora biti prijazen in čim bolj družinski. Glede hrane je večina gostov mnenja, da morajo biti pridelki hišni ali pa vsaj domači iz bližnjega območja (km 0), hrana pa mora biti pripravljena po lokalnih receptih, v katerih se odražata kulinarična tipičnost in izvirnost. Raziskave so tudi pokazale, da se za potičnice na turističnih kmetijh odločajo predvsem družine z otroki ali pa skupine znancev ali prijateljev. V teh primerih gre pretežno za odrasle osebe, med 35 in 49 let starosti., čeprav se ta trend spreminja, saj predstavljajo osebe nad 50 let že več kot 6% gostov. Zanimivi so tudi podatki o ponudbi kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na prvem mestu je sadje (53,4%), takoj za tem pridelkom je vino (52,4%), na tretjem mestu pa olje (42,2%). Močno zastajajo živinorejski izdelki, saj se le četrtina turističnih kmetij ukvarja z rejo živali. Toda ne glede na pridelovalne usmeritve so turistične kmetije pomemben dejavnik pri utrjevanju kmetijske dejavnosti in s tem okolja. Iz gospodarskega zornega kota so lahko zelo pomembne, če že ne odločilne, za ohranjanje primarnega sektorja na težjih obrobnih območjih. Istočasno so privlačna zanimivost za domačega in tujega gosta, ki preko njih lahko spozna življenje na podeželju ter njegovo bogato krajinsko in kulturno dediščino. Smatramo, da bi bilo primerno, če bi upravitelji turističnih kmetij (po naše kmečkih turizmov) upoštevali ugotovitve zavoda ISMEA, saj po vsej verjetnosti pričakovanja njihovih sedanjih in potencialnih gostov ne odstopajo pomembno od nakazanih. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. decembra 2011 17 MEDTEM KO SE VIHAR GOSPODARSKE KRIZE ŠE NI POLEGEL Italija med zategovanjem pasu in vse večjo socialno napetostjo M edeni dnevi niso trajali dolgo. Podpora, ki sta jo novi premier Mario Monti in njegova ekipa uživala med ljudmi, je začela postopno kopneti, ko so mediji začeli objavljati napovedi o ukrepih, ki jih je načrtovala vlada, da bi rešila Italijo pred polomom: vsem je bilo jasno, da bo potrebno zategovanje pasu in da se ne obetajo lahki časi, vendar vsi so upali, da bodo bremena nekoliko drugače porazdeljena. Mnoga upanja so se razblinila prejšnjo nedeljo, ko je Monti skupaj z nekaterimi ministri orisal sklop načrtovanih ukrepov: največ bremen je v tem primeru naložil na pleča manj premožnim s pokojninsko reformo, z uvedbo davka na glavno (za mnoge tudi edino) bivališče ob sočasnem povišanju njegove katastrske vrednosti in s povišanjem trošarine na pogonska goriva, kar bo imelo kot neizbežno posledico splošno podražitev, ker se bodo povišali prevozni stroški. Sindikalne centrale CGIL, CISL in UIL so v kritični oceni vladnih ukrepov zopet našle skupni imenovalec in po več kot šestih letih skupaj oklicale za jutri nekajurno splošno stavko. Predsednik vlade je sicer vztrajal, da so bila in bodo tudi v prihodnje vodila vlade strogost, razvoj in družbena pravičnost, obenem pa je dodal, da so bili orisani ukrepi nujni, ker je bila država resnično na robu brezna, v nevarnosti naj bi bilo celo izplačilo osebnih dohodkov državnim uslužbencem in pokojnin, Italija naj bi po njegovih besedah resnično tvegala, da se spremeni v novo Grčijo. O veliki nevarnosti državne katastrofe je govoril tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki sicer vladnih ukrepov ni želel komentirati, vendar je Montija podprl s tem, da je dejal, da je napor premierja in njegovih ministrov vreden spoštovanja, dan potem, ko ga je vlada odobrila pa je tudi podpisal dekret, ki je začel tako veljati takoj. Morda, kot menijo nekateri ekonomisti, sta Monti in Napolitano nekoliko pretiravala, ker sta želela pospešiti parlamentarno pot varčevalnih ukrepov, preprečiti val amandmajev in dopolnil, predvsem pa prepričati ljudi o njihovi neizogibnosti. V sumu teh ekonomistov je verjetno nekaj zrn resnice in razmere niso tako zaostrene, kot sta jih naslikala predsednik vlade in predsednik države, kljub temu je pa očitno, da težave niso majhne in da je Berlusconijeva zapuščina pravo pogorišče. Monti je s svojim sklopom ukrepov nekaj rezultatov že dosegel: odziv trgov je bil pozitiven in razlika v donosu med italijanskimi državnimi obveznicami ter nemškim bundom se je zmanjšala, ugled Italije med evropskimi partnerji se je povečal, vloga, ki jo bo odslej odigrala v Bruslju, bo nedvomno drugačna, saj bodo predstavnikom nove italijanske vlade prisluhnili drugače kot so prisluhnili Ber-lusconiju. Poudariti je tudi treba, da se prav v Bruslju, v usklajevanju politike sede-mindvajseterice, odigrava prava bitka za stabilizacijo evra in za izhod iz krize. Ukrepi posameznih članic (zlasti večjih ekonomij, kakršna je Italija) so pomembni, odločilna pa bo lahko le skupna politika Evropske unije, ki je bila doslej pasivna, saj je nad interesom skupnosti večkrat prevladal vrtičkarski pristop posameznih držav, kot med drugim kaže sedanje stališče Velike Britanije, ki je odklonila prilagoditev pogodb, na katerih temelji EU. Sedaj je naloga sedemnajsterice držav, ki so v območju evra, da utrdijo skupno devizo. Prvi Montijev dosežek seveda ne bo zadovoljil tistih, ki so poklicani, da sežejo globlje v žep, si naložijo breme sanacijskih ukrepov in bodo prisiljeni, da hodijo v službo veliko dlje od tega, kar so načrtovali, kot ni odpravila krivičnosti celotnega sklopa ukrepov dodatna, vendar nizka obremenitev tistih kapitalov, ki so jih imetniki skrivaj odnesli na tuje in ki so jih lani zopet prinesli v Italijo proti plačilu komaj 5-od-stotne globe (v drugih evropskih državah so bile globe od 20 do 30-odstotne). Breme, kot so preračunali izvedenci organizacije obrtniških podjetij CGIA iz Mester, ne bo majhno. Po njihovem mnenju bo neto teža Montijevih varčevalnih ukrepov v triletju 2012-2014 ne bo 20 milijard, ampak bo narasla na okoli 63 milijard (70% bo novih prihodkov in komaj 30% nižjih izdatkov), kar pomeni, da bo vsako gospodinjstvo v triletju obremenjeno za okoli 2500 €, oziroma 830 € na leto. Če k Montijevim ukrepom dodamo še učinke spomladanskih in poletnih ukrepov Ber-lusconijeve vlade, bo skupna teža v štiri-letju 2011-2014 208 milijard €, kar pomeni, da bo vsako gospodinjstvo obremenjeno za obilnih 8200 € v štiriletju, oziroma dobrih 2000 € na leto. Na nevarnost, da ukrepi,negativno vplivajo na možnost gospodarskega razvoja, je opozoril tudi predsednik državnega statističnega zavoda ISTAT Enrico Giovannini, ki je omenil izrecno zamrznitev ovrednotenja pokojnin glede na inflacijsko stopnjo, povišanje trošarin na gorivo, morebitno povišanje davka na dodano vrenost IVA in nov davek na nepremičnine IMU. Še posebej ta davek bi lahko znatno obremenil družine, ki nimajo dovolj sredstev, da bi bile lahko kos nepredvidenemu izdatku 800 evrov in ki so dejansko na pragu revščine. Razprava v poslanski zbornici kaže, da bo breme nekoliko manjše od napovedanega (višino pokojnin, ki bodo ovrednotene, glede na inflacijo, naj bi dvignili do 1400 €, za spoznanje naj bi dvignili tudi prag, pod katerim bodo lastniki oproščeni plačila IMU), vprašanje pa je, kje bodo dobili sredstva za kritje teh olajšav. Hipoteze zadevajo višjo obremenitev kapitalov, ki so izkoristil davčni ščit in obdavčitev velikih dediščin ... Spremembe pa vsekakor ne bodo zelo velike, tudi ker bi se moral parlament o varčevalnih ukrepih dokončno izreči še pred Pr* T* Na fotografijah: levo zgoraj protest odpuščenih delavcev, desno znova poenoteni sindikalni voditelji CGIL, CISL in UIL Camusso, Bonanni in Angeletti, desno premier Mario Monti ansa božičem. Če bo držal rokovnik, ki ga je premier uskladil s predsednikoma zbornice in senata Gianfrancom Finijem in Renatom Schifanijem, naj bi se zbornica izrekla 15. decembra (možno je, da bo vlada glasovanje vezala na zaupnico), senat pa 22. ali najpozneje 23. decembra. Ukrepi, o katerih se v teh dneh že lomijo kopja, so samo prvi sklop posegov, ki jih načrtuje vlada. Sledili jim bodo še drugi, ki bodo - vsaj tako upamo - veliko bolj razvojno naravnani in socialno pravičnejši. Montijevo vlado bo treba soditi po celotnem sklopu sanacijskih ukrepov, če bi jo ocenjevali samo po prvih, bi bili do nje krivični. Njeno delo, glede na razmerje sil v parlamentu, vsekakor ne bo lahko. Eden od ukrepov, o katerih je govor, je dražba televizijskih frekvec. Berlusconijeva vlada je že odobrila postopek t.im. »beau-tycontest«, po katerem bi najmočnejši družbi RAI in Mediaset dobili te frekvence dejansko zastonj (drugod po Evropi so države iztržile za te frekvence lepe denarce), sedaj pa se leva sredina in tudi tretji pol zavzemata, da bi sedanja vlada omenjeni postopek razveljavila in razpisala pravo dražbo ter od prodaje frekvenc nekaj iztržila. Tej možnosti odločno nasprotujeta Berlusconi in njegovo Ljudstvo svobode, možno je, da bo problem odložen, da ne bi bila ogrožena odobritev varčevalnih ukrepov. Primer televizijskih frekvenc dokaj nazorno kaže »koliko je ura« in kakšni so lahko zapleti (ali razpleti) na italijanskem političnem odru. Na eni strani je Silvio Berlusconi, ki ne namerava vreči puške v koruzo in ki se namerava boriti, da bi zašitil tisto, kar mu je res pri srcu: njegovo imetje in še zlasti Mediaset, ki je glavni vir njegovega bogastva. Done-davni premier najbrž ne bo oviral svojega naslednika, če njegovi bistveni interesi ne bodo ogroženi, dejansko mu še prav pride, da si kdo drug prevzame nelahko nalogo sanacije javnih financ, da bo lahko med volilno kampanjo njemu naprtil vso krivdo za bremena, ki so si jih morali prevzeti ljudje, sebe pa bo pred javnostjo skušal oprati vsakršne odgovornosti. Skupaj s sekretarjem Ljudstva svobode Angelinom Alfanom Berlusconi rabi čas, da zopet obnovi pretrgano sodelovanje s Severno ligo in da zariše za svojo stranko novo smer politične plovbe, in si v manj izpostavljeni vlogi skuša ustvariti neko novo politično devištvo. To bi se mu lahko posrečilo, če se napetosti v njegovi stranki ne bodo prekomerno zaostrile, saj po mnenju nekaterih analitikov ni povsem neverjetna niti možnost implozije Ljudstva svobode. Tudi Gianfranco Fini in Pierferdi-nando Casini sta sedaj v dokaj ugodnem položaju. Njun tretji pol je dobil neko vplivno vlogo, skuša biti dosledni interpret »Montijevih vladnih pogledov« in podčr-tuje sozvočje med predsednikom vlade in predsednikom države Napolitanom, ki je nedvomno italijanski politik, ki uživa največjo priljubljenost doma in ima največji ugled v svetu. Če bo prišlo do sprememb na politični sceni, Casini upa, da bo potegnil najdaljši konec, saj vse kaže, da je politični dvopol v zatonu in bi zato v prihodnje volivci lahko nagradili sposobnost vpliva zmernih centristov. Veliko več kot sedanja začasna partnerja v nenavadni povezavi, ki je podprla Montijevo vlado, tvega Demokrastka stranka, ki si je tudi prevzela največje breme, ko se je odločila, da bo podprla Mon-tija. Sodeč po vseh javnomnenjskih raziskavah bi Demokratska stranka zmagala na volitvah, njen sekretar Pierluigi Bersa-ni bi bil postal novi premier. Iz čuta odgovornosti do države pa tudi zaradi spoštovanja do predsednika Napolitana Demokratska stranka po odstopu Berlusco-nijeve vlade ni rinila na predčasne volitve, ki bi najbrž Italijo izpostavile še ostrejšemu vrtincu krize, in se je odločila, da pod- pre Montijevo vlado ter sprejme nelahko partnerstvo z Ljudstvom svobode. Dokler niso bili objavljeni vladni ukrepi, je nekako zdržalo zavezništvo DS z Di Pietrom in skupino LES Nichija Vendole. Sporazum, ki je bil pred nekaj meseci dosežen v Vastu, pa je že hudo načet, saj je še zlasti Di Pietro (Vendolovo gibanje ni zastopano v parlamentu in vsekakor ni tako glasno) s svojo Italijo vrednot že prešel v opozicijo, vladne ukrepe je ožigosal za »kriminalne«. Njegovo odločitev je pogojevala predvsem predvolilna računica in želja, da bi se okrepil z valom nezadovoljstva in protesta ljudi. Zato je bil njegov zasuk bučen, tudi ker si je moral pridobiti nek politični prostor v opoziciji, kjer je že zelo glasna in se prikazuje kot odločna zaščitnica upokojencev Severna liga. Bersani, ki si je zelo prizadeval za sporazum v Vastu in je vložil veliko truda v povezavo levice, se mora sedaj angažirati na dveh frontah. Po eni mora usklajevati z Ljudstvom svobode in tretjim polom morebitne popravke (ki ne bodo zelo izraziti) vladnim varčevalnim ukrepom, po drugi pa se mora paziti, da bi ga ne preskočili na levi in ga napadali tisti, ki nameravajo izkoristiti neizbežno socialno napetost. Demokratska stranka si je prevzela breme stroge gospodarske politike, ki jo od Italije zahteva Evropa in ki je prispevek za rešitev evra, pri tem pa je sledila poti, ki jo je nakazal predsednik Napolitano (»Edina možna alternativa katastrofi»). To ni zaostrilo samo odnose s partnerji iz Vasta, ampak je precej dvignilo temperutu-ro tudi v sami stranki, v kateri sobivajo ra-zlišne in med sabo večkrat sprte duše. Demokratska stranka in njeno vodstvo so pred pomembnim izzivom, saj nič ne kaže, da bi v prihodnjih mesecih politična in družbena napetost lahko popustila. Po eni strani bodo lahko poskušali vsaj za silo »pošivati« odnos z Di Pietrom, Vendolo in s tistim krilom sindikata, ki najbolj odločno oporeka sedanji politiki, vendar ta odločitev bi imela nedvomno defenzivni priokus, bila bi politika kratke sape, ki bi stranko prisilila k iskanju zelo labilnega ravnovesja, saj bi bila prisiljena istočasno podpirati Montijevo vlado. Druga možnost, pravzaprav resnični izziv bi bil pripraviti nov projekt za Italijo, preseči sedanje meje, saj DS - kot tudi druge evropske levosredinske stranke - doslej ni znala preseči nekoliko zastarelih receptov nekdanjih socialdemokratov. Nov projekt, ki bi moral upoštevati ekonomske danosti, vendar omogočiti večjo socialno pravičnost in nakazati tudi za mlade manj negotovo perspektivo, bi lahko bil temelj za bodoča zavezništva, iz katerih ne bi bilo izključeno niti Vendolovo gibanje. Potrebni pa so vizionarski pristop, zadostna mera drznosti in tudi politične inovativnosti, pa tudi nekoliko sreče, saj to velja samo, če bo Evrospka unija znala uskladiti stališča. Če se unija razdre in se evro zruši, bo v katastrofi muzika povsem drugačna. 1 8 Nedelja, 11. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / ZANIMIVA POBUDA DANSKEGA DNEVNIKA FLENSBORG AVIS Z reklamo na avtobusih lov na nemške bralce Na slikah: pod naslovom dvojezična reklama na mestrnem avtobusu v Flensburgu, spodaj dvojezična tabla in urednik danskega dnevnika Brarne Lonborg. Desno zgoraj evropska komisarka Androulla Vassiliou. Tudi na dansko-nemški meji prihaja do pomembnih sprememb. Tako je opaziti kar nekaj dvojezičnih napisov, ki jih tam nikoli ni bilo, predvsem zaradi občutljivih odnosov, ki jih je zaostrila nacistična okupacija Danske med drugo svetovno vojno, pa tudi sicer je še zlasti v Flensburgu, mestu na nemški strani meje, opaziti večjo prisotnost danskega jezika, med drugim tudi z zelo vidnim oglaševanjem danskega dnevnika Flensborg Avis na mestnih avtobusih. O tem smo se pogovarjali z odgovornim urednikom tega dnevnika Bor-nejem Lonborgom. Na prejšnjih obiskih sem pogosto spraševal pripadnike danske manjšine v Nemčiji, zakaj v teh krajih ni dvojezičnih napisov. Sedaj pa sem opazil dvojezične table Flensburg - Flensborg. Kako je do tega prišlo? Ali to pomeni, da bo tudi nemška manjšina na Danskem zahtevala dvojezične table? »Doslej stranka SSW, za katero glasuje danska manjšina v Nemčiji, ni postavljala te zahteve prav zaradi strahu, da ne bi nemška manjšina zahtevala recipročnosti na jugu Danske, kjer je še vedno zaznavna napetost zaradi dogajanj v polpretekli zgodovini. Sedaj pa je bil v Flensburgu izvoljen prvi danski župan in tako so se pojavili dvojezični napisi, kar je prvi korak.« Zakaj se je dnevnik Flensborg Avis odločil za tako vidno reklamo na mestnih avtobusih? »Želeli smo bralce predvsem opozoriti, da je Flensborg Avis dvojezičen dnevnik in je namenjen prebivalcem obeh jezikovnih skupnosti, ki živita tukaj. Podoba, ki smo jo s tem pridobili, je pozitivna in naš dnevnik je med ljudmi bolj poznan.« Vi poudarjate dvojezičnost v dnevniku. Koliko strani objavljate v nemščini in koliko v danščini? »Mi smo izvorno dnevnik danske manjšine in zato je v danščini približno 75 odstotkov vsega časopisa, preostalih 25 odstotkov pa je v nemščini.« Kako danski bralci sprejemajo dejstvo, da objavljate tudi strani nemškem jeziku? »Flensburg je narodnostno mešano mesto in Flensborg Avis je bil do pred kratkim eden redkih medijhev, ki je bil samo v danskem jeziku. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da je med našimi bralci veliko število takih, ki živijo v jezikovno mešanih družinah in da veliko teh ljudi uporablja nemščino kot glavni pogovorni jezik. Ko smo uvedli četrtino informacij v nemškem mjeziku, smo opravili novo javnomnenjsko raziskavo, kije pokazala, da 85 odstotkov na- Evropska unija skromno o manjšinskih jezikih ših bralcev pozitivno sprejema odločitev o dveh jezikih v dnevniku.« Kaj ste hoteli doseči s to oglaševalsko kampanjo in kakšni so učinki? »Hoteli smo povečati število bralcev in to nam je tudi uspelo.« Ste opazili tudi učinek na vaši spletni strani? »Da, zagotovo. Trenudno našo spletno stran obiskuje dnevno med 30 in 35 tisoč ljudi, kar je zelo veliko. Zato smo se odločili, da jo bomo okrepili in tako bo od 1. marca prihodnjega leta naše spletno uredništvo delovalo 14 ur dnevno. Prepričani smo, da bomo s tem še povečali obisk.« B.Br. Evropska unija se po nekaj letih ponovno zanima za jezike manjšin. To zanimanje sicer ni tako izrazito, kot bi lahko pričakovali ali vsaj upali, vendar obstaja in zaznati ga je v zaključnem dokumentu zasedanja Sveta Evropske unije za mlade, kulturo in šport, ki je zasedal v Bruslju 28. in 29. novembra. Svet Evropske unije, kot znano, sestavljajo pristojni ministri vseh 27 držav članic EU. Dokument, ki so ga sprejeli, je sicer usmerjen predvsem v gospodarstvo, saj je v naslovu govor o jezikovnih kom-petencah za povečanje mobilnosti. Kljub temu pa je v njem mogoče najti nekaj stavkov, ki utegnejo biti pomembni tudi za tiste, ki se konkretno ukvarjajo z vprašanji manjšin. V zvezi s tem je najpomembnejši 5. odstavek poziva, ki ga Evropski svet namenja državam članicam. Poziva jih namreč, naj, »kjer je možno in primerno, razširijo izbor jezikov v izobraževanju in usposabljanju, da bi spodbudili poučevanje jezikov, ki se manj uporabljajo, in (zlasti v mejnih regijah) jezikov sosednjih držav, s tem pa olajšali kulturne, socialne in ekonomske izmenjave«. Seveda pa dokument vsebuje še veliko drugih pozivov državam članicam. Tako je na primer zanimiv poziv, naj države »razmislijo o tem, da bi v izobraževalne programe jezikov po potrebi vključile kulturno razsežnost kot pomembno sestavino prihodnje učne in poklicne mobilnosti«. Posebni predlogi so namenjeni obveznosti do romskih družin in do otrok priseljencev. Kar zadeva Rome in priseljence Svet EU poziva države, naj »za pomoč otrokom in odraslim iz migrantskih ali romskih družin spodbujajo ukrepe, ki jim bodo omogočili učenje uradnega jezika (ali jezikov) države gostiteljice in -če se razlikuje - jezika poučevanja; Poleg tega naj razmislijo o možnostih, ki bi otrokom iz takšnih okolij omogočile, da ohranijo in razvijajo svoj materni jezik« in dodaja še poziv, naj države »preučijo načine priznavanja in potrditve kompe-tenc v znanju maternega jezika za otroke in odrasle iz migrantskih družin«. Dokument, kot rečeno, samo obrobno načenja vprašanje manjšinskih jezikov in tega izraza sploh ne uporablja, ampak obuja staro terminologijo »jezikov, ki se manj uporabljajo«, za nekatere manjšine, med temi tudi za Slovence v Italiji, pa pride v poštev tudi poziv k poučevanju jezika sosednje države. Vendar je tudi v delu, ki smo ga zgoraj izpisali, opazna skrb predvsem za priseljence in za njihovo ohranjanje maternega jezika. V tem sae ta dokument razlikuje od zelo pomembnega sklepa, ki ga je isto telo Evropske unije sprejelo na zasedanju 14. februarja 2002 in v katerem je govor o »evropskih jezikih« ter se vsem tem jezikom priznava vsaj s kulturnega vidika »enako vrednost in dostojanstvo«. Sicer pa, če natančno preberemo ves sprejeti dokument, ki je zelo dolg in artikuliran, najtemo v temeljnih predpostavkah nekatere odstavke, ki so vsekakor pomenljivi in ki so služili za izhodišče za zgoraj navedene pozive. Tako beremo na primer, da »bi bilo na vseh ravneh izobraževanja treba z vidika vseži-vljenjskega učenja ponuditi večjo izbiro jezikov, vključno z jeziki, ki se manj uporabljajo, in z jeziki sosednjih držav, če je to možno in ustrezno, poleg tega pa bi morale ustrezne jezikovne in kulturne ustanove ponuditi več tozadevnih informacij in svetovanje,« pa tudi, da »razvijanje jezikovnih kompetenc oseb, zlasti otrok, ki izvirajo iz socialno-eko-nomsko prikrajšanega okolja, migrant-skih ali romskih družin, ali oseb s posebnimi izobraževalnimi potrebami, lahko prispeva k zagotavljanju boljšega socialnega vključevanja in prihodnjega poklicnega razvoja«. In tako v tem dokumen tu pšono-vno vidimo razpon med tem, kar bi nekateri v Evropski uniji želeli narediti in tistim, kar so pripravljene sprejetui države članice. Kot se namreč pogosto dogaja, so izhodišča uradnih dokumentov veliko boljša od samih sklepov. Res je sicer, da Lizbonska pogodba ne daje mnogo manevrskega prostora, saj Evropski uniji ne dovoljuje, da bi na področju kulture in izobraževanja sprejemala obvezujoče sklepe, ampak sprejema lahko samo priporočila in financira ustrezne programe na teh področjih. Res pa je tudi, da je v Evropski komisiji, ki bi morala biti, v zadnjih letih močno upadlo zanimanje za manjšinske jezike. V drugi Barrosovi komisiji namreč ni več posebnega resorja za večjezičnost; združena sta bila resorja za kulturo in izobraževanje, ki sta bila prej ločena, temiu skupnemu resorju pa dodana večjezičnost kot nekakšen privesek. Poleg tega je bil ta veliki resor zaupan ko-misarki Androulli Vassiliou, ki prihaja s Cipra in nima posluha za vprašanje manjšin; nasprotno, brez strahu, da bi se zaradi tega užalila, je mogole trditi, da ima do manjšin negativen odnos. To vsaj izhaja iz njenega dosedanjega dela. Zato je mogoče o tem zadnjem sklepu po eni strani trditi, da predstavlja majhen korak naprej pri uveljavljanju jezikov manjšin v Evropski uniji, po drugi strani pa se ni mogoče izogniti oceni, da gre pravzaprav za stagnacijo stališč, ki so že znana in da se sedaj pozornost od jezikov manjšin nagiba k jezuikom priseljencev, kar samo po sebi ni negativno (tudi priseljenci imajo pravico do vrednotenja maternih jezikov), je pa zaskrbljujoče, da si Evropska unija vsaj v enaki meri ne prizadev za ohranjanje in promocijo tistih jezikov, ki predstavljajo njeno skupno kulturno izročilo, kt je jasno zapisano v Lizbonski pogodbi. Bojan Brezigar / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. decembra 2011 19 RAZOČARANJE ZLASTI MED KRAJEVNIMI KULTURNIKI Maribor bo v letu 2012 Evropska prestolnica kulture, a projekt je pod plazom kritik Mariborski Rotovž MARIBOR- Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo bo v letu 2012 gostil Maribor s partnerskimi mesti, je v Sloveniji sprejeta z mešanimi občutki. Medtem ko jo prireditelji razglašajo za veliko priložnost za razvoj regije, ji številni očitajo, da gre predvsem za razdeljevanje denarja in kite-nje politikov, ki svojih visokoletečih obljub niso izpolnili. Po mnenju filozofa Borisa Vezjaka se je projektu EPK zalomilo »zaradi celega niza zdrsov, recimo popolne neresnosti politike, predvsem občinske, neobičajne zaupljivosti in zlizanosti politikov s kulturniki, celo politizacije kulture, ter seveda popolnega spregleda realnosti problemov in kritičnih opozoril«. Politika pri EPK zagotovo ni opravila svoje vloge, še posebej lokalna, saj občine še niso nakazale obljubljenega denarja. Namesto skupne podpore zavodu Maribor 2012, ki vodi projekt EPK, se medsebojno obtožujejo in krivdo valijo na državo ali zavod. Svoje vloge niso izpolnile tudi na infrastrukturnem področju. Je kriva gospodarska kriza, politična nestabilnost v državi ali nesposobnost občinskih služb tu ne moremo soditi, dejstvo pa je, da je od visokoletečih načrtov in besed županov, kaj bodo vse zgradili za EPK, ostalo bore malo. Zadeve so še posebej problematične v Mariboru, ki je nosilec projekta, kjer vse do zadnjega niso uspeli urediti osrednjega prizorišča EPK. »Zgodbe okoli Maksa in nekaterih drugih objektov so mejile na nadrealistično grotesko,« je za STA povedal Vezjak. Nekateri so celo mnenja, da je velikopotezna ideja za postavitev novega kulturnega središča po zamisli režiserja Tomaža Pandurja pokopala cel EPK, saj so bili zaradi Maksa na stranski tir postavljeni ostali projekti. »Ko se soočamo z investicijami javnega značaja, si je treba vzeti več časa, kot si ga je vzel Maribor, še posebej potem ko je prišel z novo idejo o umetnostni galeriji in Maksu pod eno streho,« je za STA povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. »V letu EPK se bo sicer prerezalo manj vrvic, kot smo pričakovali, a nič hudega. Pomembno je, da bodo objekti stali v letu 2014, 2015 in za prihodnost,« je dodala. Nekateri menijo, da bi tudi država lahko pokazala več naporov v prid EPK. Na mariborski občini izpostavljajo, da vlada ni izpolnila januarske obljube o sredstvih iz drugih resorjev, ne le kulturnega. Branko Gerlič iz društva Zofijini ljubimci trdi, da je z EPK propadla lokalna kulturna scena. »V Mariboru je bil večji del sredstev za kulturo pobran lokalnim kulturnim organizacijam in preusmerjen v EPK, kar bo verjetno uničilo lokalno kulturo. To se je dogajalo tudi v mnogih drugih evropskih prestolnicah kulture, kjer se lokalna kulturna dejavnost praktično še nekaj let po EPK ni uspela postaviti na noge.« Po mnenju Gerliča bi EPK moral biti priložnost ravno za lokalno kulturo, ne pa da se daje prednost »visoki kulturi, s katero si Mariborčani razen redkih navdušencev nimajo kaj pomagati,« in tujim ustvarjalcem, ki bodo po letu 2012 zapustili mesto. Nasploh veliko lokalnih kulturnikov je razočaranih, saj so si od EPK pred leti obetali velike koristi. Programski direktor EPK Mitja Čander pravi, da je poskušal v program EPK zajeti široko kulturno paleto, pa tudi proračun je nižji od pričakovanega, zato vsem apetitom ni mogel ustreči. Lokalni umetniki pa menijo, da bi sami morali imeti prednost, saj bo le tako lahko imel EPK dolgoročne učinke. »Če imaš vrhunski ansambel, ki ima produkcijo, mislim, da je prav, da se ga ponudi, da se mu odpira vrata. Nečemu, kar bo ostalo tudi po letu 2012,« na primer pravi mariborska dirigentka Karmina Šilec. Tudi novinarka Večera Petra Vi-dali dvomi v trajnostno naravnanost izbranih programov, saj so najbolj podprti programi financirani izključno s strani zavoda Maribor 2012, ki ga po letu 2012 najverjetneje ne bo več. Obenem dvomi v sposobnost nekaterih izbranih producentov. »Pri utečenih projektih se ni bati za njihovo izvedbo. Se pa bojim za tiste, ki jih je idejno zasnoval zavod, izvedbo pa poveril zunanjim sodelavcem, recimo projekt Dvanajst.« Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina poleg zapostavljanja lokalnih producentov očita organizatorjem EPK tudi to, da je program dogodkov za leto 2012 preveč raznovrsten in razdrobljen. »Ko imamo edinkrat možnost, ne damo nekaterim zadevam dovolj denarja, da bi zares zablestele,« je dejal. Po njegovem mnenju je pri tem zatajil predvsem občinski urad za kulturo, ki bi moral zagovarjati lokalne projekte. Na zavod Maribor 2012 letijo kritike zaradi domnevno prevelikega števila zaposlenih in slabe organiziranosti, premajhne odločnosti vodstva spričo lokalne politike in zahtev posameznih producentov, kulturologinja Vesna Vuk Godina pa izpostavlja celo klientelizem. »Nekako se mi zdi, da je EPK v celoti in predvsem bil v Mariboru projekt, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več de- narja in kako vzpostaviti mrežo medsebojnega izsiljevanja,« je dejala. »Igrajo se neke igre, kjer je akterjem prav malo mar za EPK in kulturo. Če se ni mogoče zmeniti, je treba vse vzeti, zavod zapreti, denar vrniti in konec, ne pa da se še naprej blamira sebe in Maribor.« Po njenem mnenju bi zavod moral voditi človek, ki zna udariti po mizi, ne pa da mešetari in morda tudi sam »pristavi svoj lonček«. Tudi med sodelujočimi v projektu je veliko nezadovoljstva. Zaradi finančnih in organizacijskih težav zavoda Maribor 2012 so morali načrte velikokrat spreminjati in klestiti, kar je pri dogovarjanju s tujimi umetniki zelo zapleteno in neprofesionalno. Zavodu očitajo slabo komunikacijo in premalo posluha za majhne projekte, velik problem pa je tudi nejasnost financiranja, saj predvsem manjše organizacije nimajo lastnih sredstev za zalaganje. Po mnenju producentke Katje Kos niso jasni kriteriji izbire projektov, predvsem pa jo moti stalno prelaganje odgovornosti na druge. »Če prevzameš odgovornost za projekt, moraš stati za njim. Če ne gre, pa se je treba nehati slepiti in EPK odpovedati,« je bila jasna. Kritična je promocija, a na zavodu pravijo, da za to ni dovolj denarja. Tudi sicer na zavodu s proračunom, ki je manjši od napovedanega, niso zadovoljni. Po drugi strani pa direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik poudarja, da 16 milijonov evrov programskega denarja sploh ni tako malo. »To ni beraški proračun, kot se vseskozi ponavlja, temveč gre za razkošna sredstva, zlasti v teh kriznih časih.« Cankarjev dom po njegovih besedah dobi za 1200 prireditev v letu 1,4 milijona evrov državnih sredstev, ostalo pa si najde na trgu. Rukavina dodaja, da zavoda Maribor 2012 ni moč primerjati s Cankarjevim domom, saj je slednjemu z dolgoletno tradicijo in izkušnjami mnogo lažje pridobivati sponzorje in občinstvo. Predvsem slednje se mu zdi problem, saj Mariborčani niso vajeni množično obiskovati kulturnih prireditev, še posebej pa ne plačevati vstopnine. Zato je po njegovem nujno, da se pritegne tujce, na čemer pa se ne dela dovolj. Glede privabljanja občinstva je kritičen tudi ravnatelj Druge gimnazije Maribor Ivan Lorenčič. »Maribor ni sposoben požreti 350 predstav, zato je skrajni čas, da začnete privabljati ljudi od drugod. Za pritegnitev domačega, mladega občinstva je že prepozno.« Andreja Seršen Dobaj (STA) POD ZELENO STREHO f ^^^m 1 mm Prednost lesenih V • 1 1 • v i - i ki—-—- Barbara Žetko Pri nas je klasična gradnja hiš še vedno prevladujoča, leseno gradnjo pa uporabljamo relativno malo in smo daleč za državami srednje in severne Evrope, kjer je montažna lesena gradnja mnogo bolj razširjena. V Avstriji npr. predstavlja več kot tretjino celotne eno ali dvodružinske stanovanjske gradnje, na Finskem pa se giblje okoli 70 % ali celo še več. Vzroki take razlike so predvsem naša tradicija in nepoznavanje lastnosti lesene gradnje, saj so ljudje večkrat premalo obveščeni in imajo precej predsodkov predvsem glede kakovosti, trajnosti in varnosti. Pomisleki se izkazujejo tudi zaradi estetike, saj so mnogi tisti, ki si predstavljajo leseno hišo le kot gorsko kočo ali brunarico, ne pa kot stavbo, ki je navzven povsem enaka klasično zidanemu objektu. Hitrost gradnje Ena izmed glavnih prednosti lesene montažne gradnje je hitra izvedba in torej vselitev. Montažna gradnja je hitrejša od klasične, ker so različni elementi, ki jih na gradbišču sestavimo v celoto, predhodno izdelani v zaprtih proizvodnih dvoranah. Poleg tega so ponavadi skoraj vsi posegi, razen postavitve betonske plošče, suhomontažni, to pomeni, da ne uporabljamo veziv, ki vsebujejo vodo. Prav voda oz. nujnost, da ta izhlapi in s tem zagotovi solidnost med seboj povezanih elementov, je eden izmed glavnih vzrokov dolgega časovnega poteka tako imenovane »mokre gradnje«. V tem primeru je med posameznimi fazami potreben določen čas in zgradba raste postopoma. Ta pa predstavlja velik problem v primeru, da se gradnja ne more začeti v najprimernejšem letnem času in se zato mora nadaljevati v slabih ali celo skrajnih vremenskih razmerah. Nasprotno, natančna izdelava posameznih lesenih elementov v delavnicah in hitra montaža teh na gradbišču omogoča, da je čas gradnje res zelo kratek, delo pa lahko poteka skozi vse leto, saj ni pogojeno od nezaželenih vremenskih vplivov. Čas celotne gradnje je odvisen od vrste izvedbe in zahtevnosti načrta. Okvirno traja od dveh do šestih mesecev, montažne elemente pa se lahko sestavi v komaj nekaj dneh ali celo v enem samem dnevu, to pa je odvisno od načina izvedbe sten s konstrukcijskega vidika. Varčevanje z energijo Montažne lesene hiše so v večini primerov tako načrtovane in zgrajene, da jih lahko uvrstimo v skupino nizkoenergetskih stavb. Les je sam po sebi boljši toplotni izolator kot drugi materiali, ki jih ponavadi uporabljamo za klasično gradnjo (opeke, beton), poleg tega so stene dodatno izolirane z več plastmi izolacijskega materiala. Energijska varčnost objekta pa se ne pokaže samo pri njegovi uporabi, ampak tudi ko upoštevamo, kolikšna energija je potrebna za pridobivanje, prevoz, obdelavo in predelavo gradbenega materiala. Raziskave so pokazale, da je najbolj energetsko varčna gradnja iz lesa v primeru, da ta prihaja iz načrtno vzdrževanih gozdov. Kaj to pomeni, je jasno, ko primerjamo gradnjo iz opeke in ugotovimo, da je ta štirikrat bolj potratna od lesene. Celotna uporaba energije določene zgradbe torej ni odvisna samo od kvalitetnega načrtovanja in kakovostne izdelave, ampak tudi od izbire primernih materialov. In les je gotovo eden izmed tistih, ki najmanj obremenjuje okolje. Zdrava in prijetna notranja klima Ljudje preživimo veliko večino svojega časa v zaprtih prostorih in torej onesnaženost zraka in notranja klima vplivajo na naše zdravje prav toliko ali morda še več od zunanjih faktorjev. Vsi materiali izpuščajo snovi v obliki plinov v večji ali manjši meri, nekatere izmed teh pa so lahko zelo škodljive. To lahko predstavlja nevarnost predvsem danes, ko zrakotesna okna ne omogočajo stalnega in naravnega prezračevanja prostorov. V primeru, da stene naših hiš niso paropropustne, se znajdemo v zgradbi, ki je podobna plastični vrečki, torej skoraj popolnoma izolirani od zunanjosti. Čeprav je veliko količino vodne pare in škodljivih snovi, ki se nabirajo v bivalnih prostorih, mogoče odpraviti z rednim odpiranjem oken ali s prisilnim prezračevanjem, je uporaba lesa za gradnjo našega objekta pomemben način ohranjanja čistega zraka. Prav tako je izredno pomembna vloga lesa pri uravnavanju in vzdrževanju vlage notranjih prostorov, saj les vsrka odvečno vlago in jo oddaja v prostor, ko je te premalo. Treba je še omeniti, da se v lesenih stavbah izredno dobro počutimo ne samo zaradi kakovosti notranjega zraka, temveč tudi zaradi relativno visoke temperature notranjih površin zunanjih sten. Ta se zaradi visoke izolacije približuje notranji zračni temperaturi bivalnega prostora in torej pozitivno vpliva na naše udobje, saj je občutek topline, ki ga vsi iščemo v zimskem času, odvisen ne samo od temperature zraka, ampak tudi od sevalne temperature predmetov oz. sten, ki nas obdajajo. Protipotresna varnost Morda vsi ne vemo, da živimo na območju, ki je potresno ogroženo. Stopnja nevarnosti je sicer različna na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji, vendar mora gradnja stavb zaradi varnosti vsekakor upoštevati točno določene zakonske predpise. V takih primerih se izkaže montažna gradnja varnejša in bolj primerna od klasične, ker je les elastičen material in se lesene zgradbe bolje odzivajo na potresne sunke. Konstrukcija je prožna in dobro prenaša tlačno in vlečno obremenitev na upogibno silo, ki nastane ob potresu. Poleg tega je leseni objekt izrazito lažji in torej je potresna sila, ki deluje nanj, sorazmerno manjša. Nizka teža je pomembna tudi pri nadgradnjah, kjer ne smemo preveč obremeniti obstoječe konstrukcije. Montažne lesene hiše so približno štirikrat lažje od klasično zidanih. To prednost cenimo tudi v primerih, ko nosilnost zemljišč, na katerih postavimo stavbo, ni najboljša (npr. močvirja). Prednosti lesenih montažnih hiš so torej številne, ne smemo pa zanemarjati slabosti oz. šibkih točk, ki jih moramo vsekakor poznati, preden se odločimo za tovrsten način gradnje. Paziti moramo predvsem na požarno odpornost, na vpliv vlage in napad bioloških škodljivcev. Tem nevarnostim pa se lahko v večini primerov izognemo s pozornim načrtovanjem, natančno gradnjo in pravilnim vzdrževanjem celotne zgradbe. 2 0 Nedelja, 11. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Svetovno klubsko prvenstvo Barcelona na Japonskem v boj za svetovno lovoriko Doslej se je le enkrat zgodilo, da se v finalu ne bi srečala evropski in južnoameriški prvak V četrtek se je na Japonskem začelo svetovno nogometno klubsko prvenstvo, na katerem nastopa šest kontinentalnih prvakov in japonski prvak. Uvodna tekma, nekakšna kvalifikacijska tekma za četrtfinale, je bila na sporedu v Toyoti, kjer so japonski prvaki Kashiwa Reysol premagali z 2:0 prvaka Oceanije Auckland City, in se tako uvrstili v pravi četrtfinale, kjer se bodo pomerili s severnoameriškim prvakom Monterreyjem. Svetovno klubsko prvenstvo je leta 2000 prvič organizirala Fifa, a nato je kar pet let zamrlo; pravi pomen je ta naslov pridobil šele od leta 2002, ko so ukinili Medcelinski pokal, pokal z bogato tradicijo, ki pa je bil omejen zgolj na evropskega in južnoameriškega prvaka. Sicer, odkar naslov svetovnega prvaka dodelijo med vsemi celinami, se je le enkrat dogodilo, da v finalu se nista srečali ravno ekipi iz Evrope in Južne Amerike. To je bilo lani, ko je Inter v finalu s 3:0 gladko premagal afriškega prvaka Mazembe iz DR Kongo. Slednji so v polfinalu presenetljivo izločili zmagovalca pokala Libertadores Internacional iz Porta Alegre. V dosedanjih šestih »pravih« prvenstvih pa Evropa vodi s 4:2. Tudi letošnja izvedba naj bi bila izključna domena evropskih in južnoameriških klubov. Glavni favorit je seveda evropski prvak Barcelona, prvi evropski klub, ki bo na tem prvenstvu nastopal tretjič. Španski prvak je bil prvič v finalu leta 2006, ko ga je z 1:0 ROKOMET V V • Trzacani uspešni tudi v Bologni Bologna - Pallamano TS 28:30 (14:17) Pallamano TS: Modrušan, Cermelj 9, Radojkovič 4, Oveglia 2, Sirotich 3, Da Piran, Anici, Per-nich 1, Nadoh 8, Di Nardo, Car-panese, Postogna, Leone, Visintin 3. Trener: Bozzola. Čeprav je Bologna predzadnja na lestvici elitne A-lige, je bila sinoči vseeno trd oreh za varovance trenerja Marca Bozzole, ki so odpor gostiteljev strli šele v zadnjem delu tekme. Začetek je bil izenačen, gostje pa so poved-li pred koncem prvega polčasa. V drugem polčasu so Tržačani vseskozi vodili za dva gola razlike. Odločilni »break« so gostje imeli v 15. minuti drugega polčasa (24:20). Razigrala sta se slovenska rokometaša Čermelj in Nadoh. Bologna v zadnjih minutah ni popustila in se je celo približala gostom (25:23). Tržačani pa so do konca igrali zbrano in odnesli domov nove tri točke. Ostali izidi: Fasano - An-cona 35:17, Noci - Ambra 32:27, Conversano - Brixen 36:25, Tera-mo - Pressano 30:28, Bozen -Mezzocorona 38:23. Vrstni red: Bozen 27, Pallamano TS 24, Pres-sano 21, Intini Noci, Fasano, Bri-xen 18, Conversano 15, Teramo 12, Ambra 9, Ancona 6, Bologna 5, Mezzocorona 1. Prihodnji krog: Pallamano TS - Fasano 1. SRL - Izidi: Maribor - Gorenje 27:36, Cimos Koper - Krka 31:23, Ormož - Trebnje 27:26, Celje PL - Ribnica 26:19, Krško - Izola 21:14. premagal brazilski Internacional, drugič pa leta 2009, ko je le dvignil kvišku pokal po zmagi z 2:1 (po podaljških) nad argentinskim Estudiantesom. Tistega leta je bil Leo Messi tudi proglašen za najboljšega igralca turnirja in navijači katalonskega moštva pričakujejo od njega, da bi ekipo znova popeljal na vrh sveta. Paziti pa se bodo morali pred Santosom, ki je junija meseca po 48 letih znova osvojil pokal Libertadores (liga prvakov Južne Amerike), tretjega v zgodovini kluba. Najnevarnejši igralec brazilskega moštva je mladi Neymar, za katerega se že zanimajo praktično vsi najboljši evropski klubi. Vse ostale ekipe naj bi bile zgolj zunanje opazovalke dogajanja, od že omenjenih japonskih prvakov Kashiwe do Monterreya, ki je letos prvič osvojil lovoriko najboljše ekipe Severne Amerike, preko azijskega prvaka Al Sadda (drugič v zgodovini kluba, potem ko so v finalu nezasluženo po streljan ju 11-metrovk premagali južnokorejski Jeonbuk) in afriškega prvaka Esperance (drugič v zgodovini najboljši klub črne celine). Spored tekem Četrtfinale (danes, obe tekmi v Toyoti) - A: Kashiwa Reysol (Japonska) - Monterrey (Mehika); B: Esperance (Tunizija) - Al Sadd (Katar); Polfinale: 14.12. (v Toyoti) zmagovalec A - Santos (Brazilija); 15.12. (v Yo-kohami) zmagovalec B - Barcelona (Španija); za 3. mesto in finale: 18.12. v Yokohami. (I.F.) NOGOMET - V A-ligi SPANSKA LIGA »El clasico« so osvojili Katalonci Diarra in Messi v boju za žogo ansa MADRID - Derbi španske lige, evropska tekma leta, se je končal z zmago Barcelone sredi Madrida. Real je z Benzemajem povedel že po 21 sekundah, še pred odmorom - v 30. minuti, pa je za goste izenačil nekdanji član Udineseja Sanchez. Končni 1:3 sta v drugem polčasu postavila Xavi v 8. in Fabregas v 21. minuti. SMUČARSKI SKOKI Slovenci ekipno na tretjem mestu HARRACHOV - Norveški smučarski skakalci so zmagovalci moštve-ne tekme svetovnega pokala v češkem Harrachovu. Norvežani so zbrali 993,7 točke. Drugo mesto so osvojili olimpijski in svetovni Avstrijci (956 točk), na stopničke pa so se prebili tudi Slovenci (888,6) Jernej Damjan, Jure Šinkovec, Peter Prevc in Robert Kranjec, ki so bili v konkurenci 12 ekip tretji. Največji šok je danes doživela rdeče-bela avstrijska falanga, ki je na ekipni tekmi doživela sploh prvi poraz po marcu 2010. Slovenski varovanci trenerja Gorana Janusa so potrdili dobre nastope s posamičnih tekem in se na krilih odličnega Damjana po ogorčenem boju z Nemčijo, Poljsko in Češko zavihteli na zmagovalni oder. Danes bo v Harrachovu na sporedu še ena posamična tekma (13.30). PLAVANJE - Slovenski plavalec Damir Dugonjic je na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v poljskem Szczecinu osvojil srebrno medaljo na 50 m prsno. Dugonjic je s časom 26,34 zaostal le za Italijanom Fabiom Scozzoli (26,25), tretji pa je bil Norvežan Alexander Dale Oen (26,49). VATERPOLO - Izid moške A2-lige: Pallanuoto Trieste - Torino 9:10. Torino je vodilni na lestvici. Joganov Interclub OK Miljski Interclub je v košarkarski ženski A2-ligi v gosteh premagal ekipo San Martino Di Lupari. Končni izid je bil 64:63. Pri varovankah trenerja Matije Jogana je največ točk dosegla Cumbatova (14). Sestri Jessica in Sa-mantha Cergol sta zbrali po 13 in 8 točk. Anja Gabrovšek se je med strelke vpisala s 4 točkami. Lazio bližji Juventusu Rejevi varovanci so se v Lecceju sicer pošteno namučili - Odločil je Klose - Fiorentina ni bila kos Interju - Prvi domači poraz Palerma Pazzini je za Inter dosegel zelo lep uvodni gol ansa Triestina v Spezii brez maserja in zdravnika Po treh zaporednih zmagah bi moralo biti vzdušje v taboru Triestine na višku. Žal ni tako. Tržaški klub doživlja nove težke trenutke. Petkova poškodba Riccarda Allegrettija (najbrž ga bomo videli znova na delu prihodnje leto) je le dodatno poostrila zadeve. Kapetan Triestine se je namreč pritožil, da že cel teden trenirajo brez maserjev in zdravnika in tudi Galderisi ni bil ravno navdušen nad nastalo situacijo. Društvo je torej z organizacijskega vidika na psu in jutri (ob 20.45, neposredni prenos po Rai Sport 1) čaka Tržačane zelo pomemben nastop v La Spezii, proti ekipi, ki je bila po mnenju mnogih najres-nejši kandidat za napredovanje v B-ligo, a se pobira šele v zadnjih krogih. Galderisijev seznam odsotnih je kar dolg. V napadu bo odsoten Curiale. Neumna izkjljučitev, ki jo je staknil v nedeljo, ga je stala dva kroga kazni. V obrambi je še odsoten Thomassen. Na sredini je ob Allegrettiju odsoten tudi Rossetti. Limi in Gissiju naj bi v obrambi pomagali Pezzi in DAmbrosio, nenadomestljivega Allegrettija pa bo verjetno nadomestil Evola. Več teka, a veliko manj kvalitete. Za edinim napadalcem Godeasom bodo igrali Galasso (še sreča, da je predčasno okreval), Pinares in Motta. (I.F.) MILAN/PALERMO - V A-ligi so včeraj odigrali kar štiri tekme. Lazio trenerja Edyja Reje je v Lecceju zmagal s 3:2 in se tako približal vodilnemu Ju-ventusu, ki ima pred jutrišnjim srečanjem v gosteh proti Romi le točko prednosti. Junak na tekmi ob apulijski obali je bil poljski nogometaš z nemškim potnim listom Miroslav Klose, ki je dvakrat zatresel mrežo Lecceja. Odločilni je bil tretji zadetek štiri minute pred koncem rednega dela. Varovanci trenerja Cosmija si niso zaslužili poraza. Prvi so povedli v gostitelji v uvodnem delu z Di Michelejem. Nato so gostje najprej izenačili in nato povedli. Lecce se ni predal. Da Lazio ni gospodaril na igrišču je v 58. minuti dokazal Ferrario (2:2), ki je prekrižal račune rimski ekipi. Trenerja iz Ločnika Rejo je nato osrečil Klose, ki je bil letos že večkrat odločilen. Cesena je prekinila šest krogov pozitivno serijo domačih tekem Paler-ma (6 tekem in prav toliko zmag). Prvi polčas je bil kljub izidu 0:0 zelo pester. V ospredje sta stopila oba vratarja, Be-nussi in Ravaglia, ki sta branila vse mogoče. Pri Palermu sta od začetka igrala slovenska igralca Bačinovic in Iličic, ki pa nista blestela. Kot sicer vsi ostali varovanci trenerja Mangie. Odločilni gol je v drugem polčasu dosegel romunski nogometaš Mutu. Inter še ni v pravi formi. Fioren-tina pa je bila sinoči slabša. Predvsem obrambna vrsta, ki je puščala kot re-šeto. Poznala se je tudi odsotnost dveh stebrov, Montoliva in Jovetica. Pri In-terju je tudi tokrat bil v ospredju 19-letni Brazilec Coutinho, ki je bil najboljši na igrišču. V prvem polčasu je odločilno podal Pazziniju, ki je tudi izkoristil napako gostov. Igralci Fioren- tine dejansko niso nikoli resneje zaposlili domačega vratarja Julia Cesarja. Piko na i je v drugem polčasu postavil Nagatomo. Včeraj je bila uspešna tudi Genoa (Birsa je še poškodovan), ki je z gladkim 2:0 v gosteh odpravila Sieno. Izidi Lecce - Lazio 2:3 (1:1) Strelci: Di Michele (Le) v 11. iz 11-m, Klose (La) v 28.; Cana (La) v 47., Ferrario (Le) v 58., Klose (La) v 86. min. Siena - Genoa 0:2 (0:0) Strelca: Rossi v 57. in Palacio v 92. min. Inter - Fiorentina 2:0 (1:0) Strelca: Pazzini v 41. in Nagatomo v 49. min. Palermo - Cesena 0:1 (0:0) Strelec: Mutu v 63. min. Vrstni red: Juventus 29, Lazio 28, Milan in Udinese 27, Napoli in Palermo 20, Genoa 18, Cagliari, Inter, Roma in Catania 17, Fiorentina, Parma in Chievo 16, Atalanta 15, Siena in Bologna 14, Cesena 12, Novara 10, Lecce 8. Danes: ob 15.00 Atalanta - Catania, Bologna - Milan, Cagliari - Parma, Udinese - Chievo, ob 20.45 Novara - Napoli. Jutri ob 20.45 Roma - Juventus. B-LIGA - Izidi: Ascoli - Varese 0:0, Cittadella - Reggina 3:2, Grosseto - Mo-dena 1:1, Gubbio - Padova 1:0, Noce-rina - Crotone 0:2, Sassuolo - Livorno 2:1, Torino - Pescara 4:2, Verona - Al-binoleffe 1:0, Vicenza - Empoli 1:0, Sampdoria - Juve Stabia 1:1; danes (12.30) Brescia - Bari. Vrstni red: Torino 41, Verona 37, Sassuolo 36, Pescara 33, Padova 31, Reggina 29, Varese, Grosseto 27, Sampdoria 26, Juve Stabia 25, Cittadella 25, Vicenza, Crotone 24, Bari, Empoli 21, Livorno, Albinoleffe 20, Brescia 19, Modena, Gubbio 17, Nocerina 15, Ascoli 12. / ŠPORT Nedelja, 11. decembra 2011 21 JADRANJE - SP olimpijskih razredov v Avstraliji Sivitz Košuta in Farneti sta se izboljšala za 32 mest Prvenstvo sta kot najmlajša posadka »zlate skupine« sklenila na 37. mestu Svetovno prvenstvo olimpijskih razredov, ki se je od 5. decembra odvijalo v kraju Fremantle pri Perthu v Avstraliji se je za jadralca razreda470 JK Čupa Simona Si-vitza Košuto in Jaša Farnetija sklenilo včeraj . V zadnjih dveh plovih sta se uvrstila na 30. in 40. mesto, prvenstvo pa končala na 36. mestu v skupini najboljših jadralcev na svetu, 19 držav pa si je izborilo normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto, med njimi tudi Italija z dvojico Zandona-Zucchetti, ki pa je s končnim 25. mestom razočarala. »Z rezultatom sva zelo zadovoljna. Če bi pihalo malo manj, bi mogoče bilo boljše. Če piha do 15 vozlov, sva bolj konkurenčna, kar sta pokazala prva dva dneva regat, ko je bil veter šibkejši in so bile najine uvrstitve res dobre,« je obrazložil flokist Jaš. Na včerajšnjih regatah jima je povzročal nekaj težav kratek val, na katerega nista navajena. »V močnem vetru sva v težavah. Manjka nam izkušenj, poleg tega pa nisva dovolj hitra. Sva pa napredovala. Na takih rega-tah, kjer so vsi v najboljši formi, smo vsi »na kupu«, je vsak meter zelo pomemben. Nisva delala velikih napak, je pa zelo težko jadrati proti profesionalcem, ki se ukvarjajo samo z jadranjem že dolga leta,« sta priznala fanta. Preden bi odpotovala na prvenstvo sta za cilj imela uvrstitev v zlato skupino. To sta dosegla in tudi znatno izboljšala rezultat z lanskega članskega SP v Den Haagu na Nizozemskem, ko sta zasedla 68. mesto in izostala iz zlate skupine. Ob tem pa sta v zlati skupini v Perthu bila edina mladinska posadka. »Odšla sva v Perth z namenom, da bi se čim več naučila in nabirala izkušnje za prihodnost. Odnesla sva veliko znanja, ki nam bo služilo za prihodnjo sezono in za mladinsko sve- Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na prizorišču v Perthu sahrev.tv tovno prvenstvo v Novi Zelandiji.« Za Simona in Jaša je bilo to prvo svetovno prvenstvo olimpijskih razredov. Zadovoljna sta, da ju je italijanska jadralna zveza podprla in vpoklicala v olimpijsko ekipo. Njun trener Matjaž Antonaz, ki ju je spremljal od doma, je zadovoljen, da sta se uvrstila v zlato skupino. »Mogoče bi lahko bila kako mesto boljša, če bi pihalo manj,« je Antonaz potrdil Jaševe besede. Meni pa, da sta med mladinci prihodnost svetovnega jadranja v razredu 470. »Fanta ne vidim že dolgo, saj ne treniramo skupaj že nekaj mesecev (bila sta z reprezentanco v Cagliariju, op.ur.). Ju že pogrešam,« je še dodal. Čupina jadralca sta v Perthu jadrala s svojo jadrnico znamke nautivela, ki je zelo zahtevna. Te vrste jadrnice so bolj konkurenčne z lahkim vetrom in v krmi, zahtevajo pa veliko več garanje kot jadrnice fir- me mackay. Ta je bolj univerzalna in boljša v dolgoročnih terminih. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Novi Zelandiji februarja, bosta tekmovala z jadrnico mackay. Še prej pa bosta v času božičnih praznikov in po novem letu spet odšla na priprave v Cagliari. Kar zadeva drugih pa takole. Slovenca Mikulin-Prinčič z 39. mestom nista dosegla uvrstitve na OI, olimpijsko normo bosta lahko lovila še na SP v Barceloni maja 2012. Tržačanka Francesca Clapcich bo v Londonu zastopala Italijo v razredu laser (24. v Perthu), Izolan Vasilij Žbogar (13.) pa Slovenijo v razredu finn. Olimpijska podprvakinja Alessandra Sensini je med deskarji razočarala z 11. mestom, namesto nje je normo za Italijo izborila Laura Linares, ki se bo danes borila še v finalni regati najboljše deseterice. (and) JADRANJE - 420 Zmaga Ugrina in Juretiča Na mednarodni regati Impe-ria Winter Regatta v ligurskem kraju Marina degli Aregai je mešana posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin-Mirko Juretič obdržala vodstvo v razredu 420 in osvojila 22. izvedbo regate. Zadnji dan zaradi spremenljivih vremenskih razmer niso odšli na morje, v treh dneh so izpeljali pet od osmih predvidenih regat. Jadralca sta z zmago zelo zadovoljna, saj sta veliko napredovala. Lani sta namreč na isti regati zasedla komaj 40. mesto, letos pa zmagala v mednarodni konkurenci 120 posadk iz Italije, Švice, Francije, Nizozemske, Turčije, Češke, Avstrije in Nemčije. Ob tem pa sta edina zamejca, ki sta na tej regati zmagala v razredu 420, Simon in Jaš sta bila pred leti šele 3., zmagala pa sta v razredu 470. »Zelo sem zadovoljen z zmago. Po dolgem času imamo mlade ki stopajo po stopinjah Simona in Jaša in nimamo za se bati za podmladek,« je dejal trener Matjaž Antonaz, ki ju je spremil na regato. Ženska posadka Čupe Chantal Zeriali-Ingrid Peric je zaradi predčasnega starta v enem plovu zdrsnila z 11. na 18. mesto. (and) PRIZNANJA CONI Čupa, Mladina in Mojmir Kokorovec Pokrajinski odbor tržaškega CONI in od-borništvo za šport Občine Trst so v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta podelili zvezde CONI zaslužnim tržaškim športnikom, društvom, odbornikom in trenerjem. Od naših društev je za športne uspehe, sicer za leto 2009, srebrno zvezdo prejelo Športno društvo Mladina iz Križa, bronasto zvezdo pa Jadralni klub Čupa iz Sesljana. Obe društvi sta priznanje prejeli, ker sta bili uspešni na mednarodni in državni ravni. Skupno so nagrado prejela tri društva, od teh sta dve slovenski. Posebno nagrado za športne zasluge je dvignil tudi selektor italijanske kotalkarske reprezentance in dolgoletni trener Tanje Romano (ter trener Poleta) Mojmir Kokorovec (na sliki KROMA), ki so mu podelili srebrno palmo. »Veseli me, da je CONI pozoren do naše športne panoge in upošteva trud posameznikov. Že pred nekaj leti sem prejel bronasto palmo. Nagrado sem prejel, ker že veliko let treniram v državni reprezentanci, ki uspešno tekmuje na svetovni in evropski ravni,« je povedal Kokorovec, ki je z italijansko reprezentanco pred kratkim bil na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Braziliji. Priznanja je podeljeval pokrajinski odbor CONI, ki ga državno vodstvo zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov ukinja! TRST - Na stadionu 1. maja ponovno razvili društveni prapor Praznovanje »50+« Ob prisotnosti ministra Žekša in župana Cosolinija je ŠZ Bor nadaljevalo s proslavljanjem 140-letnice Južnega Sokola in svoje 50-letnice Minister Žekš se rokuje z Igorjem Kocijančičem pred praporom, spodaj nagrajenci ŠZ Bor z ministrom kroma Vežo stadiona 1. maja od petka krasi vitrina s praporom Južnega Sokola, ki ga je uprava Športnega združenja Bor, ob prisotnosti uglednih gostov, na čelu z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem, ponovno razvila v okviru praznovanj 140-letnice ustanovitve Južnega Sokola v Trstu in 50-letnici njegovega naslednika - ŠZ Bor, ki sodi zaradi tega med priznana tržaška društva z več kot stoletno tradicijo. Kot je med svojim govorom poudaril glavni pobudnik ponovnega razvitja prapora in negovalec zgodovinskega spomina športnega in siceršnjega delovanja Slovencev v Trstu Mario Šu-šteršič, ne gre za originalni prapor, ki je bil leta 1920 uničen med požarom Narodnega doma v Trstu, temveč za kopijo, ki jo je tržaški telovadec Sokola Marjan Dolgan leta 1989 podaril takratnemu predsedniku ŠZ Bor Mitji Racetu ob 120-letnici Južnega Sokola. Prapor ima na plavo-beli podlagi natisnjen bodisi grb Južnega Sokola bodisi grb ŠZ Bor. Zbrane v dvorani je uvodoma nagovoril sedanji predsednik našega največjega mestnega športnega društva Igor Kocijančič. Priznal je, da je do pobude prišlo »zunaj predpisanih rokov« (Južni Sokol je bil v Trstu ustanovljen leta 1869, ŠZ Bor pa leta 1959), izrazil pa je upanje, da »prehaja društvo postopoma iz faze reševanja in ohranitve Stadiona 1. maja v obdobje razvoja in planiranja za prihodnost.« Toliko bolj zdaj, je poudaril Kocijančič, ko se bo začela obnova Narodnega doma pri Sv. Ivanu. »To pomeni, da bi Sv. Ivan v bodoče lahko postal, bolj kot danes, center dogajanja na kulturnem in športnem področju, dogajanja, v katerem bi bili predvsem mladi glavni protagonisti,« je zaželel predsednik ŠZ Bor. Minister Žekš, ki je spregovoril za tržaškim županom Robertom Cosolinijem (o njem posebej v okviru), je med drugim poudaril športno naravnanost slovenskega naroda in tudi zamejcev, ki uspevajo tudi v ekipnih športih, kar je za majhno skupnost še posebej težko, je ugotovil. Žekš, ki bo z izoblikovanjem nove vlade v Sloveniji sklenil svoj mandat, je obžaloval, da se njegovo delo predčasno končuje. »Trudili smo se, oceno o uspešnosti našega dela pa prepuščam vam,« je dejal. V drugem delu večera je izvršni odbor ŠZ Bor ob obletnici društva »50+« (samo ironična oznaka je društvena, op.p.) podelil nekaj priznanj sedanjim in nekdanjim zaslužnim članom. Nagrajeni so bili Andreina Menegatti, Silva Meulia, Cesare Uršič, Učo Jurkič, Olga Pavletič, Renato Štokelj, Branko Lakovič, Pino Rojc in Mario Šušteršič. Učo Jurkič je med nagrajevanjem razkril manj poznano dejstvo. Na dan 9. decembra pred 55 leti je bil na stadionu prvi telovadni trening. »Vse se je pravzaprav začelo tistega dne,« je povedal Jurkič. Skratka, vsaj eno obletnico so pri Boru vendarle obeležili pravočasno. Petek je bil namreč 9. A. Koren COSOLINI IN BOR Župan, igralec in navijač »Ko sem imel trideset let in 25 kilogramov manj, sem bil član vaše košarkarske ekipe, moji soigralci v sezoni 1980/1981pa so bili organizator igre Igor (Kocijančič, op. ur.), strelec Bruno (Kneipp, op.ur.) in krilo Rado (Race, op.ur.),« je ob ponovnem razvitju prapora Južnega Sokola razkril tržaški župan Roberto Cosolini, ki ga je na slovesnosti na stadionu 1. maja v Trstu spremljal tudi odbornik za šport Emiliano Edera, res močno občinsko garnituro pa je dopolnil še predsednik sveta Iztok Furlanič. Za naš klub je Cosolini igral le nekaj mesecev, saj je bil nato poklican na služenje vojaškega roka. Vendar se k Boru v petek ni vrnil le kot župan in nekdanji igralec. »Poznate mojo košarkarsko zgodbo in težave, ki so spremljale moje delovanje na čelu vodilnega tržaškega kluba. No, sledilo je obdobje, ko sem košarko dobesedno odmislil, v letih 2009 in 2010 pa sem se ji ponovno približal tako, da sem prihajal včasih gledat tekme Bora. Zato nisem le vaš župan in nekdanji igralec, temveč tudi vaš navijač,« je povedal tržaški župan in v slovenščini dodal: »Živijo Bor.« 22 Nedelja, 11. decembra 2011 ŠPORT ODBOJKA - Moška C-liga Soča se je oddolžila Slogi za poraz v Repnu Pozorni in motivirani gostitelji precej jasno boljši od gostov, ki so preveč grešili Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Sloga 3:0 (25:22, 25:16, 25:22) Soča: G.Testen 18, M. Juren 17, J. Černic 2, Levpušček 1,E. Juren 2, Kra-gelj (l), M. Devetak 10, M. Testen 1, M. Černic, Braini 4, I. Devetak, Butkovič. Trener: Andrej Berdon. Sloga : Rožac 7, Romano 18, Kante 4, Fermo 2, Dussich 6, Žerjal 0, Devetak (l1), Fiorelli (l2). Trener: Ivan Peterlin. V tretjeligaškem goriško-trža-škem derbiju so domači odbojkarji Soče z najugodnejšo možno razliko premagali goste Sloge in se ji tako oddolžili za (nepričakovan) poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva. Trener Ivan Peterlin je tokrat razpolagal s samimi osmimi igralci, od katerih sta celo dva igrala v vlogi libera, kar je dokaj neobičajno za deželna prvenstva. Prikazana igra gostov ni bila najboljša, preveč je bilo napak v vseh igralnih temeljih in še predvsem porazen je bil sprejem nasprotnikovega uvodnega udarca. Na drugi strani mreže so domači odbojkarji delovali veliko bolj motivirano in pazljivo. Še posebno učinkoviti so bili na servisu z Matejem Matej Juren (Soča) kroma Matjaž Romano kroma Jurnom na čelu ter v napadalnih akcijah na sredini mreže, kjer sta se zelo dobro ujemala podajalec Jan Černic in Martin Devetak. Tudi starešina Daniele Braini, ki je stopil na igrišče šele ob koncu srečanja, je v isti poziciji sam prispeval štiri od zadnjih sedem točk. V prvem nizu sta si ekipi pogostokrat izmenjali vodstvo in bili izenačeni vse do 22. točke, ko so si domačini prvič priigrali znatno vodstvo, ki jih je tudi privedlo do zmagovitega niza. Vse dotlej so tržaški gostje igrali dokaj solidno v napadu, zaostajali so le pri sprejemu servi- sa. Delna zmaga je gostiteljem vlila dodatne samozavesti, da so od tu naprej odločno prijeli vajeti igre v lastne roke in jih obdržali vse do konca srečanja. Pri gostih pa smo bili priča številnim napakam tudi v napadu, tako da je bil končni izid dokaj predvidljiv. V drugem nizu so po odličnem začetku Berdonovih varovancev slogaši delno reagirali vendar, ko je pri stanju 15:13 Marko Testen zamenjal tokrat nerazpoloženega Erika Jurna, so se stvari dokončno uredile v korist domače šesterke. V tretjem nizu sta si bili izenačeni do 17. točke, ko je stopil na igrišče kapetan Braini, ki je s svojo izkušenostjo popeljal svoje do pomembne zmage, ki lahko pusti pozitivno sled v povratnem delu kvalifikacijskega prvenstva. Glede nastopa odbojkarjev Sloge velja pohvaliti Matjaža Romana, ki je glede učinkovitosti, kot edini obdržal skozi celotno srečanje, zadovoljivo kontinuiteto. (J.P.) Ostala izida skupine B: Basiliano - CUS 1:3, Ferro Alluminio - Volley club 3:1. Vrstni red: Ferro Alluminio 24, Olympia 18, CUS Trieste 12, Volley club 11, Sloga 7, Soča Zadružna banka 6, Ba-siliano 3. / ODBOJKA - B2 Sloga Tabor danes doma brez Cettola Odbojkarji Sloge Tabor bodo danes spet igrali pred svojim občinstvom v Repnu. S pričetkom ob 18. uri se bodo pomerili s Paesejem iz bližine Trevisa. Po treh zaporednih porazih je čas, da pridejo Battistijevi varovanci spet do točk, priložnost pa je ugodna, saj sodi Paese med slabše ekipe v ligi. Zaseda namreč predzadnje mesto na lestvici in je doslej osvojil le štiri točke. Tako kot Sloga Tabor je tudi Paese novinec, nastopa pa z isto postavo, s katero je lani igral v C-ligi. Najslabše bi vsekakor bilo, ko bi naši igralci mislili, da jih čaka lahka naloga. Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da vlada v B2-ligi velika izenačenost, Sloga Tabor pa si zato preprosto ne sme privoščiti, da igra pod standardom, ki ga je pokazala v tem uvodnem delu sezone. Biti mora stoodstotno zbrana. Trener Battisti danes ne bo mogel računati na doprinos krilnega tolkača Davida Cettola, ki še ni saniral poškodbe gležnja. Zamenjal ga bo Andrea Vatovac, ki sicer še ni v stoodstotni formi, toda trener Battisti pravi, da normalno vadi. Nared sta tudi Gregor Jerončič in Matevž Peterlin. Sinočnji izidi: Bibione - Prata 1:3, Trentino - Sisley 0:3, Loreggia -Sarmeola 0:3. Poročilo o tekmi že danes na www.primorski.eu. ODBOJKA - Ženska D-liga Zalet D spet v igri V Štarancanu po hudem boju z obrambo in blokom ukrotile gostiteljice - Zalet C po pričakovanjih ugnal pepelko Sacile TV KOPER - Jutri Športel z odbojkarji goriške Olympie Gostje jutrišnjega Športela (ob 22.30 po TV Koper-Capodi-stria) bodo odbojkarji Športnega združenja Olympia. V koprskem studiu se bo voditelj oddaje Igor Malalan pogovarjal s podpredsednikom goriškega društva Gregorjem Sfiligojem, športnim vodjo Andrejem Vogričem in kape-tanom članske ekipe Filipom Hle-detom. Pogovarjali se bodo o članskem in mladinskem projektu goriškega kluba. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke s tekem nogometašev Krasa, odbojkarjev Sloge v državni B2-ligi, derbija deželnih C-ligašev Soče in Sloge ter košarkarjev Brega. NOGOMET - Mladinci Igralec Vesne in Juventine za reprezentanco Na trening deželne reprezentance mladincev sta bila povabljena po en nogometaš Juventine in Vesne. To sta igralec štandreškega društva Marco Cuzzo-lin in branilec kriškega kluba Marko Marjanovic. V sredo (ob 14.30), 14. decembra, bosta pod taktirko deželnega selektorja Sergia Vriza trenirala v Viscu. LJUBITELJI - Izid: Sovodnje - Mo-raro 1:0 C. Devetak v 70. min.). V Repnu sodnik iz Trevisa Zveza sodnikov je objavila ime sodnika, ki bo danes sodil na tekmi elitne lige v Repnu (začetek ob 14.30) Kras - Torviscosa. Sodil bo Fabio Cappellet-to iz Trevisa. Stranska sodnika (imen niso objavili) bosta iz naše dežele. Poročilo o tekmi že danes na www.primorski.eu. Razpis za trenerski tečaj UEFA B Deželna nogometna zveza je objavila razpis za trenerski tečaj UEFA B, ki bo od 23. januarja do 3. marca prihodnjega leta v Tolmeču. Vpišete se lahko na spletni strani www.settoretecnico.figc.it do 10. januarja. Staranzano - Zalet D 1:3 (26:24, 23:25, 18:25, 23:25) Zalet D: Vodopivec 17, Zuzič 13, Cassanelli 14, Spanio 14, Lisjak 5, Starec 4, Spangaro (libero), Verša 0, Micussi 0, Zavadlav 0, Rudes. Trener Berlot. Igralke Zaleta so dosegle v Štaran-canu izjemno dragoceno zmago, po kateri so ponovno v igri za uvrstitev skupino za napredovanje. Razen v tretjem setu, je bila tekma zelo izenačena in napeta, k čemur je prispevalo tudi pristransko sojenje, ki podajalki naše ekipe Faniki Starec ni odpustil nobene napake (je pa obdržala mirno kri), nasprotnikove pa spregledal. Ključ do zmage sta bila odlična obramba in blok (Spanio 7 točk). Izkazala se je Ile-nia Cassanelli, ki je že v prvem setu na mestu korektorja zamenjala tokrat nerazpo-loženo Verša. Dekleta so sinoči pokazala to, kar od njih vedno pričakujemo! Ostali izidi: Codroipo - Coselli 3:2, Lignano - Dentesano n.p.,Rizzi - Pasiano 3:0. Vrstni red: Rizzi 29, Dentesano 19, Buia 18, Lignano 16, Zalet D 15, Coselli 14, Staranzano 13, Azzano X in Codroipo 10, Pasiano 0. ŽENSKA C-LIGA Zalet C - Durante & Vivan 3:0 (25:13, 25:16, 25:22) Zalet C: Balzano 4, Bukavec 14, Co-larich 13, Crissani 8, Grgič 2, Štoka 10, Ka-pun (libero), Antognolli 0, Cvelbar 1, Pertot, Spangaro. Trener Martin Maver Zalet C je včeraj po pričakovanju osvojil vse tri točke, obenem pa prvo letošnjo zmago brez izgubljenega seta. Ekipa iz Sacileja zaseda zadnje mesto na lestvici, doslej je osvojila le dva niza in seveda zaostaja za našimi igralkami tako tehnično kot taktično. V prvih dveh nizih je bila premoč naše združene ekipe očitna: igralke so nastopile zelo zbrano, niso se prepustile igri nasprotnic in so jim v bistvu vsilile svoj tempo. Z zelo ostrim servisom so dosegle nekaj točk, skoraj vedno pa so nasprotnicam onemogočile hiter protinapad. Zaletovke so bile učinkovite tudi v napadu, kjer se je tokrat izkazala Jara Co-larich tako v prvi kot drugi liniji. Po gladko osvojenih prvih dveh se-tih so naše odbojkarice na začetku tretjega zaigrale veliko lagodneje, kar so požrtvovalne nasprotnice seveda izkoristile in tudi povedle z 8:3. Zalet je izenačil pri 9:9 in povedel, a se Durante ni predal in večkrat nadoknadil zaostanek. Zadnjič mu je uspelo pri 19:19, kar pa je bilo tudi vse, saj so v končnici Zaletovke znale uveljaviti svojo premoč in zaključile niz v svojo korist. Gladka zmaga je za Zalet C še kako pomembna, saj je s tremi točkami utrdil svoj položaj na četrtem mestu, že v prihodnjem kolu pa ga čaka mestni derbi z ekipo SantAndrea, ki je naši tesno za petami in se prav tako poteguje za četrto mesto, ki dopušča možnost nastopanja v drugi fazi v skupini boljših. Ostali izidi skupine B: S. Andrea -Rojalkennedy 3:0, Libertas - Vivil 0:3, Tal-massons - Tarcento 3:2. Vrstni red: Vivil 25, Talmassons 21, Tarcento 20, Zalet C 14, S. Andrea 13, Libertas 8, Rojalkenne-dy 7, Sacile 0. MOŠKA D-LIGA Il Pozzo - Olympia under 17 1:3 (23:25, 25:15, 15:25, 18:25) Olympia: Princi 3, Terpin 21, Burello 8, Corsi 9, Rossi 4, Righini 4, Cobello 0, Leita (libero)Rigatti 0. Trener Princi. Mladi igralci Olympie so dosgeli pričakovano, toda vseeno dragoceno zmago. V primerjavi s prvim nastopom je Il POz-zo pokazal napredek v igri, na svojem igiršču pa je bil tudi bolj agresiven kot v Gorici. Tekma je bila izenačena in zahtevna vse do polovice tretjega seta. Il Poz-zo je namreč vodil s 6:2, po minuti odmora pa so se igralci Olympia primerno zbrali in do konca tekma z učinkovito igro povsem nadigrali nasprotnika. Prvič je v vlogi korektorjs igral Jernej Terpin. Ostali izid: Pippoli - Altura 3:1, Volley club - Cordenons bo danes »Daruj kri - hvala ti, kdorkoli si« Pri Slogi in Slogi Tabor se ne posvečajo zgolj tekmovalni dejavnosti, ampak po svojih močeh skrbijo tudi za človekoljubne pobude. O tem, da člani in prijatelji obeh društev že nekaj let zbirajo plastične zamaške (izkupiček je namenjen organizaciji »Via di Natale« , ki je povezana z bolnico v Avianu), smo že poročali; samo v letošnjem letu so na primer že dvakrat odpeljali dva polna kombija za-maškov. V sredo pa so priredili krvodajalsko akcijo v znak zahvale za podporo in pozornost, ki ju pokrajinska sekcija krvodajalskega združenja ADS (Associazione donatori sangue) nudi našemu društvu. Slogaši imajo v telovadnici v Repnu velik dvojezični transparent s pozivom »Daruj kri - hvala ti, kdorkoli si«, najmlajše odbojkarice v prvenstvu Under 14 in B ligaši Sloge Tabor imajo na majicah logotip tržaških krvodajalcev. V skupnem programu pa so se odborniki naših dveh društev in vodstvo ADS domenili tudi za bolj konkretni korak s tem, da so organizirali akcijo darovanja krvi. Tako se je kombiju, opremljenem v premično ambulanto, v sredo zvrstilo skoraj 30 Slogašev in njihovih prijateljev. Razveseljivo je dejstvo, da so kot darovalci prednjačili igralci prve moške ekipe Sloge Tabor in tako dali tudi zgled, kako je včasih potrebno manj govoriti in več konkretnega postoriti za vsesplošno človekoljubno korist, prav vsi krvodajalci pa so domov šli s prijetno zavestjo, da so s to skromno gesto pripomogli k rešitvi kakega življenja. / ŠPORT Nedelja, 11. decembra 2011 23 KOŠARKA - Derbi deželne C-lige proti Santosu Po dveh porazih Bor spet do zmage KOŠARKA - Deželna C-liga Stotica za Breg Vsi so se vpisali med strelce, vključno mladi Erik Gregori Santos - Bor Radenska 64:69 (17:28, 28:41, 52:55) Bor Radenska: Bole 5 (3:4, 1:4, 0:2), Madonia 17 (7:10, 2:6, 2:3), Crevatin 19 (12:13, 2:5, 1:4), Štokelj 5 (1:2, 2:2, 0:2), Burni 3 (1:2, -, 1:3), Zanini 4 (2:4, 1:2, -), Sosič 7 (7:12, 0:3, 0:1), Fumarola 9 (0:2, 3:5, 1:2), Gallocchio, Meden in Pertot n.v. Trener: Popovič. PON: Bole, SON: 27. Skoki v obrambi: 21, skoki v napadu: 7. Po dveh zaporednih porazih je Bor v gosteh ponovno spravil pod streho dragoceni točki. Varovanci trenerja Popovi-ča so tekmo začeli dobro. Nasprotniki so imeli kar nekaj dela pod košem, košarkarji Bora pa jih nikakor niso pustili do koša. V polovici prve četrtine je bil delni rezultat 2:11. V drugi četrtini so obdržali dobro raven igre in izkoristili nasprotnikove prekrške, da so še povečali prednost. Tretja četrtina je bila usodna za Madonio, ki ga je sodnik izključil v 27. minuti. Po sodnikovem mnenju naj bi ga Madonia besedno napadel, česar ni storil. Izključitev je bila popolnoma neupravičena. Sodnika pa sta skozi celo tekmo nepravično sodila tako v škodo Bora kot nasprotnikov. V isti minuti je Bole moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Zaradi tega so se igralci malo potrli in izgubili na samozavesti. Izgubili so nekaj žog, nasprotnik pa je skoraj nadoknadil zaostanek (53:50). Kljub vsemu pa je Bor zmagal pred številnimi navijači, ki ekipo zvesto spremljajo tudi v gosteh. »Vedeli smo, da nas čaka težka tekma, Santos namreč ni še izgubil na domačem igrišču. Tekma je bila nervozna v vseh pogledih, pomembna pa je le zmaga,« je dejal Popovič. Tekma je bila na meji športnega in nešportnega obnašanja, kar trije nasprotnikovi igralci so morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Sodnika pa sta piskala tudi nekaj tehničnih prekrškov. Pohvala gre tokrat Danielu Cre-vatinu, ki je dobro igral v vseh štirih če- Daniel Crevatin (Bor) je bil najboljši strelec tekme z 19 točkami kroma trtinah, tako v obrambi kot v napadu. Sam je izpeljal nekaj akcij v protinapadu, z 19 točkami pa je bil najboljši strelec tekme. Meden pa ni še okreval od poškodbe. Ostali izidi: Romans - U.B.C. 60:71, Tolmezzo - Tarcento 70:62, San Vito - Ardita 68:91. Breg - Don Bosco 107:79 (24:26, 45:40, 80:52) Breg: Schillani 11 (5:6, 3:4, -), Bozic 5 (-, 1:4, 1:1), Grimaldi 15 (2:5, 5:5, 1:2), Visciano 10 (4:5, 3:4, -), K. Ferfoglia 8 (2:2, 3:8, -), Giacomi 20 (2:2, 3:5, 4:5), S. Ferfoglia 14 (6:8, 4:7, -), Semec 2 (-, 1:3, -), E. Grego-ri 2 (-, 1:1, -), Klarica 20 (4:5, 5:9, 2:4). Trener: Krašovec. SON: 23. PON: Semec v 36. min. Po koncu prve četrtine, ko je sicer na papirju slabši tržaški Don Bosco vodil za dve točki, bržkone nihče ni pričakoval, da bo Breg zanesljivo zmagal in prekosil mejo stotih točk. Gostje so začeli zelo zagrizeno in v napadu jim je šlo kot po olju. Zadevali so z vseh strani. Pred odmorom so Krašovčevi varovanci strnili obrambo in uspelo jim je po- vesti. Don Bosco je bil po prvih dvajsetih minutah še v igri, saj je omilil zaostanek na pet točk. V drugem delu so navijači Brega videli pravi monolog domače peterke, ki je povsem onesposobila gostujoče košarkarje. Breg je vodil tudi za 32 točk. V zadnji četrtini je trener dolinske ekipe poslal na igrišče pomožno peterko. »Na igrišče je vstopil tudi mladi Erik Gregori (letnik 1996), čeprav je bil lažje poškodovan. Erik je tudi dosegel svoji prvi točki s člansko ekipo v deželni C-ligi. Lepo zadoščenje za mladega košarkarja,« ga je pohvalil načelnik košarkarske sekcije Brega Boris Salvi, ki je še dodal: »Pohvalil bi play-makerja Schilla-nija, ki je dobro organiziral igro. Svoj običajen doprinos sta dala tudi Giacomi in Klarica.« Domači šport Danes Nedelja, 11. decembra 2011 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 1800 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Paese 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 10.30 v Trstu, Ul. della valle: Roiano Gretta Barcola - Zalet plave UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Terpin - Cervignano; 11.00 v Repnu: Sloga Tabor - VB Gemona UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Campi Elisi: ZKB Coselli - Zalet UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Campi Elisi: Brico - Zalet Barich UNDER 15 ŽENSKE - 15.00 na Proseku: Zalet -Pordenone in 17.00 Zalet - Codroipo UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Barich - Bor Kinemax KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Oderzu: Oderzo -Jadran Qubik UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran B - Alba Cormons NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Torviscosa PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Romansu: Pro Romans - Vesna; 14.30 v Caporiaccu: Caporiacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v XXXXX: Isontina -Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Ronchi 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg - Mossa; 14.30; 14.30 v Marianu: Mariano - Zarja; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs - Mladost NARASČAJNIKI - 8.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Standrežu: Juventina - ISM Gradisca; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Sovodnje HOKEJ NA ROLERJIH ZVEZNI POKAL -19.30 na Opčinah, Pikelc, deželni finale pokala Coppa Lega: Polet Kwins - Sacile DEŽELNE LIGE - 10.00 v Vidmu: Udine 2000 - Kras B (C2-liga); 10.00 v Gorici:nastopata Krs A in B Jutri Jadran danes pri bivših varovancih trenerja Vatovca Po prepričljivi četrtkovi zmagi proti Limeni bo Jadran Qubik Caffe (20 točk) danes v okviru trinajstega kroga državne košarkarske C-divizije igral v Oderzu (10) v pokrajini Treviso. Sodniški met dvojice Bergamin in Ravagnan iz Benetk bo ob 18.00. Gostitelji so bili v prejšnjem krogu prosti, doslej pa so igrali s spremenljivo srečo. Začetno peterko, ki prispeva levji delež točk, sestavljajo branilca Pulvirenti in Tagliamento, krili Casonato (najbolj izkušen mož ekipe in specialist za trojke) in Pizziuti ter center Da Dalt. Jadranov trener Walter Vatovec se bo spoprijel z bivšimi varovanci, saj je na klopi Oderza preživel dve sezoni. Na gostovanju bi moral razpolagati s kompletno zasedbo, ki se je po četrtkovem uspešnem nastopu na treningu srečala v petek zvečer, včeraj pa so fantje počivali. Zaradi bolečin v stopalu je miroval le Borut Ban, ki pa bo danes igral. Kapetan Slavec in tovariši so zdaj spet sami na vrhu lestvice. Novo zmago bodo iskali zlasti preko pazljive obrambe, saj so kvalitete gostiteljev (met od daleč) znane in nanje so se primerno pripravili. Včeraj: Codroipese - Servolana 67:75, San Vendemiano - Latisana 66:82. Poročilo o tekmi že danes na www.primorski.eu. Ponedeljek, 12. decembra 2011 ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 18.45 v repnu: Sloga -Olympia Terpin KOŠARKA UNDER 19 ELITNA - 20.30 pri Briščikih: Jadran Qubik - Gemona UNDER 19 DEŽELNI - 20.30 v Trstu, Morpurgo: Libertas - Bor ZKB www.primorski.eu1 KOŠARKA - V deželni D-ligi važna tekma za uvrstitev v končnico Poraz naivnega Kontovela Kontovel - Basket 4 Trieste 73:74 (19:23, 41:36, 59:56) Kontovel: Škerl 3 (-, -, 1:1), Paole-tič 11 (3:4, 4:10, 0:2), Križman 8 (-, 4:5, -), Bukavec n.v., Gantar 8 (-, 1:3, 2:2), Švab 13 (4:4, 3:9, 1:3), Lisjak 12 (2:5, 5:8, 0:1), Šušteršič 7 (1:2, 3:6, 0:2), D. Zaccaria 11 (1:2, 5:12, -), Regent (-, 0:1, -), Hro-vatin (-, 0:1, -), Daneu n.v., trener Bru-men. SON: 30. PON Lisjak (35). Na pomembnem srečanju za uvrstitev v končnico je Kontovel izgubil doma proti tretjeuvrščeni ekipi Basket 4 Trieste in tako v osmih krogih doživel že peti za- poredni poraz. Konto velci pa so z igro, kljub porazu, zadovoljili. Požrtvovalno so se borili za vsako žogo, izpeljali so tudi nekaj lepih akcij, žal pa so bili prav v zadnjih in ključnih sekundah neprisebni, skoraj naivni. Do konca je manjkalo pičlih devet sekund, gostje pa so vodili s točko razlike (74:73). Kontovel je imel posest žoge in bi si lahko s prodorom priigral zmago ali si prislužil prosta meta. Vse pa se je končalo s ponesrečenim metom in zmagali so tako gostje s točko razlike. Sicer pa je bila tekma zelo izenačena in na kar zadovoljivi tehnični ravni. V prvi Po zahtevnem seminarju nazdravili novincema Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS Slovenije) je organiziralo na ledeniku Molltal predse-zonski ISIA licenčni seminar za učitelje alpskega smučanja 3. stopnje. Organizatorji so letošnji seminar zaradi neobetav-nih vremenskih napovedi predčasnih parlamentarnih volitev v Sloveniji izjemoma strnili v en dan. Iz Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS) je bilo prisotnih 16 članov. Imeli so na voljo tri tematske delavnice, kjer je bila poleg poudarka na osvežitvi smuačarskih znanj skozi zabavo in skupinsko smučanje tudi predelava, vezana na elemente prostega smučanja na različnih terenih, na dopolnilne oblike smučanja in na predelavo tekmovalne smučarske tehnike za mlajše kategorije tekmovalcev. Po seminarju so se zamejski učitelji zbrali v restavraciji in nazdravili Mateji Nanut in Matiji Rožiču, ki sta v lanski sezoni uspešno opravila izpit 3. stopnje in sta prvič nastopila na ISIA seminarju. četrtini so bili uspešnejši gostje, ki so vodili tudi za sedem točk (19:12), nato pa so Brumnovi varovanci z boljšo obrambo in z nekaj uspešnimi akcijami v napadu stanje v 13. minuti izenačili (23:23), da bi sklenili polčas s petimi točkami prednosti. Gostje so stanje v 23. minuti izenačili (41:41). Nakar se je bil boj za vsako točko, Kontovelu pa si je vendarle uspelo priigrati rahlo vodstvo 6 točk (49:43), toda trdoživi gostje so jim bili vedno za petami. Tudi zadnja četrtina je bila zelo izenačena, gostom pa je uspelo minuto in pol pred koncem tekme povesti za 4 točke (72:68). Marko Gantar je 32 sekund pred koncem s trojko zmanjšal zaostanek na eno samo točko, nato pa naivnost nekaj sekund pred koncem ter tesen in boleč poraz je bil tu. V vrstah Kontovela bi tokrat pohvalili Marka Gantarja, ki se je požrtovalno boril v obrambi in dobro vodil ekipo, ter Danijela Zaccariio za garaško delo pod košema (9 skokov: 4 v obrambi in 5 v napadu ter kar 5 blokad). (lako) PROMOCIJSKA LIGA Gledalci se niso dolgočasili Sokol - Bor NLB 93:86 (23:22, 52:48, 73:68) Sokol: Piccini 7, P. Rogelja 4, N. Sossi 24, Budin 14, Vitez 18, Doljak 18, Jevnikar 2, J. Rogelja 6, Semolič, Košuta n.v., Guštin, trener Lazarevski. 3 točke: Vitez 4, N. Sossi 1. Bor: De Luisa n.v., Pertot 27, Manta, Bassi 13, Pallini 4, Gallocchio 35, Ster-nad, Mase' 4, Mattiassich 3, trener Martini. 3 točke: Bassi 2, Gallocchio 1, Mattiassich 1, Pertot 1. Sicer ne preveč številni gledalci v na-brežinski telovadnici se na derbiju gotovo niso dolgočasili. Tekma je bila od vsega začetka izenačena, igralci obeh ekip pa so bili "strelsko" zelo razpoloženi. Res je, da bi na primer Jadranov trener Vatovec, kot je po tekmi dejal eden od gledalcev, ob takšnih obrambah "ponorel" , toda navsezadnje gre za promocijsko ligo, v kateri navadno obe ekipi skupaj ne dosežeta 90 točk ... Zmaga domačega moštva je zaslužena. Igralci Sokola so bolj izkušeni od mladih borovcev, ki v tem prvenstvu nastopajo zunaj konkurence, morali pa so se pošteno potruditi, da so strli odpor gostov. To jim je uspelo le v zadnjh minutah tekme. V vrstah domačega moštva je zelo dobro igral Niko Sossi, ki je uspešno vodil ekipo in je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec. Solidno se je pod košema boril Denis Doljak, ki je prispeval tudi 18 točk. Krsnti nastop pri Sokolu je na derbiju opravil Mitja Jevnikar (letnik 1984), nekdanji Borov in Bregov košarkar. Bil je kar nekaj časa odsoten od košarkarskih igrišč. Ni še treniran in pozna se mu, da mu primanjkuje "resnih" tekem. Gre pa za dobrega košarkarja, ki je za Sokol nedvomno pomebna okrepitev. Pri gostih sta se predvsem odlikovala Gallocc-hio (35 točk) in Pertot (27), ki nastopata z Borom tudi v deželni C ligi. (lako) Bor Nova Ljubljanska banka - CUS 74:63 (23:19, 39:33, 56:49) BOR: Pertot 5, Manta, Bassi 7, G. Lic-cari 6, Pallini 12, Peretti 15, Gallocchio 21, M. Liccari 8, Mase, De Luisa, trener Fabio Sancin. Proti zlasti višjim nasprotnikom so borovci dosegli dragoceno zmago. Odločilna za uspeh je bila obramba. 24 Nedelja, 11. decembra 2011 ALPE-JADRAN / PROMETNICE - Z novim voznim redom ukinili še vlak iz Budimpešte do Benetk Slovenija in Italija odslej brez potniške železniške povezave Trst tudi na področju železnice vse bolj osamljen - Sežana ohranila vse dosedanje vlake za Ljubljano TRST - Z današnjim dnem je tudi v Sloveniji in Italiji, kot v mnogih drugih evropskih državah, začel veljati nov železniški vozni red. Ostal bo v veljavi leto dni. Zlasti na Tržaškem je novi vozni red sprožil precej polemik, saj je Trst leto za letom prikrajšan pomembnih ze-ležniških povezav, predvsem z Milanom in Rimom. Sramota za italijanske in slovenske železnice Nov vozni red ukinja še zadnji potniški vlak, ki je povezoval Italijo in Slovenijo. To je prava sramota za obe državi. Iz voznega reda je namreč odpadel nočni ekspresni vlak Venezia, ki je povezoval Benetke in Budimpešto preko Opčin in Tržiča. Vlak je sicer vozil z nemogočim urnikom (iz Ljubljane je npr. odpotoval proti Italiji sredi noči), vseeno pa je povezoval štiri države: Madžarsko, Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Danes tega ni več. Vlak Budimpešta-Benetke je bil -kot poroča Delo - na letni mednarodni železničarski voznoredni konferenci še uvrščen na vozni red, po obvestilu o njegovi ukinitvi so se na Slovenskih železnicah en mesec zaman prizadevali, da bi ga ohranili. Za to povezavo so skrbele madžarske železnice, ki se o ohranitvi vlaka niso mogle sporazumeti z italijansko stranjo. Več krivcev, nihče kriv, dejstvo je, da so mednarodni vlak ukinili. Za Ljubljano je treba nujno v Sežano ali Divačo Slovenske železnice, kljub finančni krizi, niso ukinile nobenih notranjih potniških vlakov. Kdor hoče iz Furlanije-Julijske krajine v Ljubljano z vlakom mora torej priti do Sežane ali Divače. Tudi iz Nove Gorice vozijo vlaki za slovensko glavno mesto, a po dolgi in vijugasti poti preko Bohinja in Jesenic. Sežano in Ljubljano ob delavnikih povezuje devet vlakov, ki na tej relaciji vozijo v povprečju eno uro in petdeset minut. Problem so povezave med Sežano, Trstom in Opčinami, ki jih praktično ni. V bistvu moraš z avtom obvezno do sežanske železniške postaje. Pred leti se je govorilo o možnosti podaljšanja proge openskega tramvaja do Sežane, besedam pa niso sledili konkretni načrti, za katere itak danes kot danes ni denarja. J) www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali bi se udeležili neposrednih volitev predstavništva Slovencev v Italiji? O Da O Ne O Nikoli ne grem volit Iz Trsta vse manj vlakov za notranjost Italije Trst je tudi na področju železniških povezav vse bolj osamljen. V zadnjem trenutku so na politični pritisk Dežele Furlanije-Julijske krajine ohranili nočni vlak za Rim, ukinili pa so direktno povezavo z Leccejem. Kdor bo hotel z vlakom v Marke, Abruce in v Apu-lijo bo moral odslej zamenjati vlak v Bo-logni. Ze zdavnaj Trst ni več povezan z Avstrijo in torej s Salzburgom ter Dunajem. Hitri vlaki očitno še dolgo ne bodo vozili do Vidma in Trsta. Gre za jasno izbiro italijanskega železniškega podjetja, ki privilegira gospodarsko rentabilne proge, skrb za krajevne vlake, s katerimi se dnevno vozijo delavci in študenti, pa prepušča deželni upravi. Ze-leznice so na papirju javno podjetje (davkoplačevalci krijemo njegove izgube), ki pa se obnaša kot zasebnik. S.T. Openska železniška postaja, nekoč pomembno obmejno železniško vozlišče, vse bolj sameva kroma rim - V novi Montijevi vladi Ruperto odgovoren za jezikovne manjšine RIM - V sklopu notranjega ministrstva vlade predsednika Maria Montija bo za narodne in jezikovne manjšine odgovarjal pod-tajnik Saverio Ruperto. Novico o njegovih pristojnostih so nam posredovali s pisarne senatorke Ta-mare Blažina. Podtajnik Ruperto (letnik 1962) je doma iz Rima, kjer na tamkajšnji univerzi Sapienza poučuje zasebno pravo. V preteklosti je kot svetovalec za pravna vprašanja sodeloval s pravosodnim in notranjim ministrstvom, ukvarja se tudi z odvetništvom. Prejšnja Berlusconijeva vlada z odgovornimi za narodne manjšine ni imela ravno srečne roke. Kmalu po volitvah je bil za to v sklopu notranjega ministrstva zadolžen Nitto Francesco Palma, po njegovem imenovanju za pravosodnega ministra je to dolžnost prevzela Sonia Viale (Severna Ii- Vladni podtajnik Saverio Ruperto ga), ki je biIa na tem mestu Ie nekaj mesecev. Za stike s slovensko manjšine je v desnosredinski vIadi dejansko vseskozi skrbeI podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ki se je ukvarjaI tudi z odnosi s SIovenijo ter z itaIijansko manjšino v Istri in na Reki. ISTRA - Delo zgodovinarja Salvatorja Žitka Trijezična knjiga o zgodovini Kopra KOPER - Pri založbi Libris je izšla knjiga zgodovinarja Salvatorja Žitka z naslovom Koper - Mestne znamenitosti. Knjiga, ki je izšla v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, je obogatena s številnimi barvnimi fotografijami in izčrpnim dokumentarnim gradivom, namenjena pa je tako domačinom kot obiskovalcem največjega slovenskega obalnega mesta. Kot je v petek na predstavitvi v koprski Pre-torski palači povedala Ingrid Celestina iz založbe Libris, knjiga predstavlja največje slovensko obalno mesto in njegovo bližnjo okolico v svojem zgodovinskem razvoju in umetnostno-zgo-dovinski podobi. Bralcu predstavi na-ravno-geografske in družbeno-geo-grafske značilnosti območja, posebno pozornost pa posveti arhitekturnim in drugim zanimivostim iz preteklosti, ki bogatijo današnje razglede Kopra. Besedilo je delo priznanega zgodovinarja Salvatorja Zitka, s fotografijami pa jo je opremil Andrej Medica. Pri pripravi knjige je sodelovalo tudi Italijansko središče Carlo Combi, ki je poskrbelo za italijansko različico knjige. Urednici knjige sta Ingrid Celestina in Roberta Vincoletto. S pomočjo knjige bodo tako domačini kot obiskovalci mesto z bogato zgodovinsko vrednostjo, kulturnimi prepleti in prepišnim značajem uvideli v sveži podobi, je prepričana Celestina. Knjiga je tudi nekakšen vodnik po znamenitostih, institucijah in ljudeh, ki so zaznamovali življenje Kopra, saj s priloženim zemljevidom in napotki nudi obiskovalcem možnost dveh različnih obhodov po mestu. »Ko sem se začel ukvarjati z umetnostno zgodovinskimi raziskavami mesta, sem si postavil neko vodilo. Treba je temeljito spoznati okolje, v katerem živiš, zgodovino mesta, njegovo dragoceno kulturno dediščino, ampak to ni dovolj. Do te dediščine je treba vzpostaviti tudi nek odnos in to z vso specifiko, ki je v mestu prisotna in ga potemtakem upoštevati kot vrednoto,» je na predstavitvi povedal Zitko. (STA) TRST - Izobraževanje Obračuni in načrti zavoda Ad formandum TRST - December je čas obračunov leta, ki se zaključuje, in načrtovanja za prihajajoče mesece. Zakaj ne bi v novo leto stopili z novim znanjem? Na Ad forman-dumu je priložnosti za izobraževanje in izpopolnjevanje veliko. Tako za mlade kot za odrasle. OD PETKA DNEVI ODPRTIH VRAT Do konca januarja se morajo dijaki, ki bodo letos zaključili šolanje na nižji srednji šoli, odločiti o nadaljni študijski poti. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja šolski sistem, je poklicno izobraževanje in usposabljanje. Dijaki lahko namreč nadaljujejo študij na zavodih za poklicno izobraževanje. Ad formandum izvaja izobraževalni program Operater v gostinstvu, ki izuči v poklic kuharja ali natakarja. Gostinska šola Ad formanduma predstavlja odlično odskočno desko za mlade in ambiciozne profesionalce na področju gostinstva. Program je namenjem mladim od 14. do 18. leta. Po prvem skupnem letniku se dijaki odločijo za poklic kuharja ali natakarja in se v to smer specializirajo tudi preko delovne prakse, ki je predvidena v drugem in tretjem letniku. Ob zaključku triletnega programa prejmejo dijaki poklicno kvalifikacijo veljavno na deželni, državni in evropski ravni. Zato, da si dijaki in njihovi starši ogledajo, kako poteka pouk na gostinski šoli, bodo prihodnji konec tedna dnevi odprtih vrat: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad forman-dumu v Trstu v ul. Ginnastica. Za informacije: Nataša Bisiacchi (natasa.bisiacc-hi@adformandum.eu). MARKETING ZA PROMOCIJO TURISTIČNIH STORITEV Enogastronomski sektor v širšem pomenu besede je v naši deželi bogat in pobud za valorizacijo tipičnih proizvodov je še in še. Ad formandum s svojimi storitvami pomaga pri razvoju prostora in operaterjev, ki delujejo na tem področju. V to smer gredo tečaj po diplomi Marketing za promocijo turističnih storitev in dva tečaja na podiplomski stopnji Marketinške strategije za promocijo teritorija, ki bodo pričeli v prihodnjem letu. Turistični operater je odgovoren za promocijo turističnih storitev; ukvarja se s celotno organizacijo potovanja in turistične nastanitve gostov. Poleg tega prireja dogodke za ovrednotenje in promocijo domačega turizma. Zaposli se v javnih strukturah, namenjenih razvoju in promociji turizma (javne točke za informiranje), ali v privatnih potovalnih agencijah in drugih strukturah, ki se ukvarjajo s turizmom in sprejemanjem gostov. Tečaj po diplomi Marketing za promocijo turističnih storitev je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na Ad formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra 2011. Za informacije: Anna Maria Milic (annamaria.milic@adformandum.eu). MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA Izvedenec v marketingu analizira tržišče (izdelke, potrošnike, konkurenco), določi target potrošnikov in njihove potrebe ter segmentacijo porabnikov, opredeljuje najprimernejši marketing mix za doseganje izbrane ciljne skupine (kombinacija proizvodov, cen, distribucijskih kanalov in poslovne komunikacije. To so osnove marketinga, ki jih bodo pridobili udeleženci programa na podiplomski stopnji Marke-tinške strategije za promocijo teritorija. Poleg splošnih osnov bodo udeleženci tečaja imeli priložnost soočanja z operaterji, ki v našem prostoru skrbijo za razvoj in promocijo teritorija in njegovih proizvodov. Tečaj je namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; izobraževanje traja 80 ur. Razpisana sta dva enaka tečaja, ki bosta potekala v Trstu in v Gorici od februarja do junija 2012. Izbor kandidatov bo 12. februarja: zainteresirani pa se lahko že zdaj vpišejo na tajništvih zavoda v Trstu (ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu) in v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adformandum.eu). PREDSTAVITEV SOCIALNE BILANCE Pred zaključkom leta bo tudi Ad formandum predstavil obračun preteklega leta s predstavitvijo socialne bilance, ki jo podjetje sestavi v skladu s svojim poslanstvom. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 11. decembra 2011 25 MANJŠINA - Ob izteku njunega mandata Zahvala SKGZ ministru Žekšu in poslancu Petku Pavšič: Svet za zamejce naj bo izraz manjšinske pluralnosti Rudi Pavšič TRST - Predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je pisal zahvalni pismi ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu in predsedniku parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miru Petku. V dopisu ministru Žekšu se predsednik SKGZ zahvaljuje ministru, državnemu sekretarju Borisu Jesihu in vsem sodelavcem na Uradu za zamejce za dobro sodelovanje in tako nadaljuje: »Izkušnja ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je začela z vašim mandatom, je potrdila pravilnost izbrane poti in bi jo veljalo nadaljevati. Prednosti, ki jih predstavlja tako pomembna vladna odgovornost do Slovencev, ki živimo zunaj meja Republike Slovenije, se je izkazala za učinkovito in je nadgradila dotakratno sodelovanje naše manjšinske organiziranosti z Uradom na ministrstvu za zunanje zadeve. Slovenci v sosednjih državah smo z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu utrdili povezavo in interakcijo z ministrskimi resorji, ki imajo posebne pristojnosti do zamejske stvarnosti, v prvi vrsti z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za kulturo, za šolstvo in iz-obražervanje ter za gospodarske dejavnosti in kmetijsko področje.« Ravno tako je po Pavšičevem mnenju pomembno, da se na Svetu vlade za manjšinska vprašanja pri predsedniku Boštjan Žekš vlade ustvarijo še boljše priložnosti za nastavljanje strategij Republike Slovenije do svojih narodnih skupnosti v sosednjih državah. »Obenem sem mnenja, da naj bo Svet vlade izraz celovite manjšinske pluralnosti. Mnenja sem tudi, da je primerno razmisliti o nadgradnji zdajšnjega zakona za Slovence v zamejstvu ter se posebej posvetiti vlogi naše skupnosti v novih evropskih povezavah in vprašanju boljšega čezmejnega povezovanja. Zakon naj bo še bolj naravnan v smeri večjega povezovanja in novih priložnosti, ki nam jih ponuja skupno bivanje v Evropski uniji.« Pavšič je prepričan, da moramo skupaj razmisliti o naši skupni bodočnosti in naše delo nastviti tako, da bo učinkovito in primerno za nove čase. Tako v Sloveniji kot v našem prostoru so potrebne določene miselne reforme, ki naj sprožijo določene spremembe v sistemu sodelovanja in financiranja. Ustvariti je treba priložnost za takšno vizijo o nas in našem povezovanju, ki bo upoštevala vse, kar smo dobrega in dragocenega ustvarili v naši polpreteklosti ter to stvarnost oplemenititi z izbirami, ki upoštevajo stvarne potrebe naše skupnosti v tretjem tisočletju. »Gre za izbire, ki bodo izpostavljale in nagrajevale dejavnosti, ki bodo utrjevale slovenski jezik, razpoznavnost naše skupnosti Miro Petek v širšem prostoru, skrb za znanje in izobraževanje, čezmejno povezovanje in medkulturni dialog. Prepričan sem, da bomo tega sposobni v tesnem medsebojnem sodelovanju, spoštovanju in ob dejstvu, da je pluralnost manjšinske družbe bogatost, ki jo je treba upoštevati, četudi včasih podaljšuje roke uresničevanja postavljenih ciljev. SKGZ se bo trudila, da bi tudi znotraj naše narodne skupnosti poiskala omenjene poti in bo vztrajala pri uveljavljanju potrebnih reform, ki predstavljajo edino jamstvo za nadaljno uspešno slovensko prisotnost v deželi Furlaniji Julijski krajini.« Tudi v dopisu Miru Petku se Pav-šič zahvaljuje dosedanjemu predsedniku parlamentarne komisije in vsem njenim članom za sodelovanje. »Parlamentarna komisija je v vseh teh letih odigrala zelo pomembno vlogo povezovalca naše stvarnosti ter se trudila v smeri uresničevanja skupnega slovenskega prostora. V vseh teh letih ste opravili veliko dela v želji, da bi bila manjšinska vprašanja del vsakodnevne stvarnosti Državnega zbora, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. V času, ki stoji pred nami, pa bo potrebno nadgraditi dosedanje delo, ki naj bo usmerjeno predvsem v iskanje možnosti, da bi se problematike iz zamejskega prostora slišale in upoštevale še v večji meri v osrčju parlamentarne organiziranosti«, zaključuje predsednik SKGZ. KULTURA - V sredo V Špetru posebna izvedba pobude Film Video Monitor Prizor s snemanja filma Piran - Pirano ŠPETER - Kinoatelje in Kulturno društvo Ivan Trinko organizirata tudi letos posebno izdajo Film Video Monitorja, ki bo v sredo 14. decembra ob 20. uri v dvorani Slovenskega kulturnega centra v Špetru. Letos bodo poleg celovečernega filma Piran-Pirano (2010), mladega in uspešnega režiserja ter pisatelja Gorana Vojnovica, predstavili tudi eno zadnjih DVD izdaj Kinoateljeja, zgoščenko »Cineclub Gorizia 1953-1963«, ki obsega bogato zapuščino arhivskih amaterskih posnetkov. Piran-Pirano je film o prepletu treh nenavadnih življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v vojno »zašli«, ko so bili še skoraj otroci, in so bili vsi, vsak na svoj način, njene žrtve. Pol stoletja kasneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne, polna strahu, obupa, ljubezni in mnogih drugih nedoumlji- vih čustev, spet oživi, ko se Antonio pred smrtjo vrne v Piran, da bi še enkrat videl svojo rojstno hišo. Publikacija (DVD in knjižica), ki jo je uredila Martina Pizzamiglio in jo je založil Kinoatelje, je posvečena Cineclubu Gorizia in nudi vpogled v pomembno kulturno delovanje na Goriškem v drugi polovici dvajsetega stoletja. V knjigi 'Nostro cine quotidiano. Le Gorizie al cinema' (Film naš vsakdanji, 2001) je Sandro Scandolara opozoril, da je filme goriškega Cinecluba, ki jih je imel tedaj v skrbi njegov ustanovni član Alvise Duca, potrebno rešiti. Piše Scandolara: »To je gradivo, ki razpada, čeprav leži nedotaknjeno. Če pa ga vzamemo v roke, se vsakič obrabi.« Izziv je bil sprejet in nastala je publikacija 'Il Cineclub Gorizia (1953-1963), ki izjemno lepo sinte-tizira večleten projekt zbiranja, re-stavriranja in raziskovanja. Vstop je prost. TRST - V Kulturnem domu Od jutri deveta izvedba festivala sodobnega plesa GLASBA - Ella von Schultz Adajewski V Tolminu so se poklonili spominu znane glasbenice in muzikologinje TRST - Deveta izvedba Dance-project festival v organizaciji tržaškega društva ACTIS - s podporo Dežele FJK- se bo pričela jutri ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču. Med najbolj ugledne goste sodita skupini EnK-napp iz Ljubljane s koreografom Iztokom Kovačem in Shuko iz Milana s Cristianom Fabbrijem, Francesco Tel-li in Marto Melucci. V nedeljo, 18.decembra ob 20.30 bo v Kulturnem domu na vrsti perfor-mansa plesalke in koreografinje Daniele Bendini in predstava Val koreografinje in plesalke Daše Grgič, ki je k sodelovanju povabila igralko Niklo Petruško Panizon. Festival se bo zaključil v ponedeljek, 16.januarja ob 21.uri v dvorani Bartoli gledališča Il Rossetti s plesno predstavo posvečeno ameriški pesnici Emily Dickinson. Gostja festivala bo tudi igralka Sara Alzetta. Festival je nastal leta 2001 na pobudo Claudia Vivianija. Deveto izvedbo sta omogočili Dežela FJK in Pokrajina Trst. TOLMIN - V Tolminu so se prejšnji teden s koncertom poklonili spominu Elle von Schultz Adajewski, glasbenice in etnomuzikologi-nje iz Sankt Peterburga, ki je v drugi polovici 19. stoletja skupaj z jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtenayjem začela proučevati slovenske govore, kulturo in glasbo v Nadiških, Terski in Rezi-janski dolini. Glasbeni večer so priredili v sodelovanju z združenjem Sergio Gaggia iz Čedada in KD Rozajanski dum iz Rezije. Nastopila sta pianist Andrea Rucli in sopranistka Claudia Grimaz. Med koncertom, ki ga je uvedla predsednica KD Rozajanski dum Luigia Negro, je občinstvo lahko uživalo ob melodijah najpomembnejših del iz repertoarja Elle Adajewski, na primer 24 preludov za klavir in petje, za katere je besedila napisal Benno Geiger. Program pa so obogatili še rezijanski plesi (glasbo zanje je komponiral videmski skladatelj Piero Pezze, na podlagi ljudskega gradiva, ki ga je leta 1883 zbrala ruska glasbenica. Ella Adajewski je bila ena najpomembnejših glasbenic 19. stoletja. Ko je bila še zelo mlada, je že nastopala v različnih evropskih gledališčih, na konservatoriju v Sankt Peterburgu sta istočasno z njo študirala tudi Peter Ilič Čajkovski in Rimski Korsakov, sama pa je sodelovala oziroma imela stike tudi z Berliozem, Gouno-dom, Rossinijime, Lisztom, Brahmsom in drugimi znanimi skladatelji. Ker je ruska pravoslavna cerkev priznavala samo moške skladatelje, si je Ella von Schultz nadela psevdonim Adajevski, ki mu je nato ostala zvesta. Leta 1882 so njeno opero "Zarja", ki je imela za protagoniste ruske kmete, cenzurirali, Ella Adajevski pa se je tedaj odločila, da dokončno zapusti Rusijo. Približno dvajset let je nato živela v Benetkah s svojo sestro, ki je bila priznana slikarka. V tistem obdobju je začela raziskovati rezijansko kulturo, kasneje pa se je nato preselila v Nemčijo, kjer je umrla leta 1926. ali ste prejeli novo deželno kartico storitev? uporabite jo takoj kot zdravstveno izkaznico, evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in kartico z davčno številko če pa jo aktivirate, vam lahko nudi veliko več zaprosite za PIN in jo priključite na svoj računalnik: odkrili boste udobje spletnega okenca, ki je dostopen kadarkoli! «j*** 800-013946 www.cartaservizi.regione.fvg.it deželna kartica storitev ena sama kartica, veliko storitev 26 + Nedelja, 11. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 1Q3 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Podvodna dieta 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Šport: Easy Driver 10.00 Aktualno: Linea verde Or-izzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine, Prenos svete maše in Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Dome-nica in - Cosi' e la vita 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Tutti paz-zi per amore 3 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Testimoni e protagonisti V^ Rai Due V" Rai Tre d'amore 21.3D Nan.: Downton Abbey 23.1 D Film: Kinsey (dram., ZDA, '04, r. B. Condon, i. L. Neeson) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.05 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Piovuta dal cielo (kom., ZDA, '99, r. B. Hughes) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Panicucci, C. Brachino) 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.10 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di polizia 11 22.35 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 23.40 Aktualno: Terra! 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 Risanke 10.15 Variete: Ragazzi c'è Voyager! 10.35 Variete: A come avventura 11.00 Šport: Numero Uno GP 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quel-li che il calcio (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Sezione 2 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 0.30 Nočni dnevnik 1.20 Nan.: E.R. Medici in prima linea 1.45 Film: Taxi driver (dram, ZDA, '76, r. M. Scorsese, i. R. De Niro) v Italia 1 7.10 Nan.: La grande vallata 8.00 Variete: Miseria bella 8.45 Film: Il bandito (dram., It., '46, r. A. Lattuada) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: TGR EstOvest 11.15 Aktualno: TGR Mediterraneo 11.40 Aktualno: TGR RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.25 Aktualno: Te-leCamere Salute 12.55 Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangia-ro (v. Licia Colo) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Variete: Lilit - In un mondo migliore 0.40 Nočni dnevnik 0.50 Aktualno: TeleCamere Salute 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Dnevnik 8.00 Dok.: Parco Nazionale del Gran Paradiso 8.25 Dok.: Wild China 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Life 15.40 Film: Il ponte sul fiume Kwai (vojna, ZDA, '57, r. D. Lean) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta ^ Tele 4 La l 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 10.55, 17.55 Risanke 11.00 Nan.: Power Rangers Samurai 11.30 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Jack e il fagiolo magico (fant., ZDA, '01, r. B. Henson) 17.20 Film: Tom & Jery e l'anello incantato (ris., ZDA '02, r. J.T. Walker) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 La7 Doc 11.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Ma anche no 17.10 Film: La tigre e il dragone (akc., ZDA/Kit., '00, r. A. Lee, i. M. Yeoh) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: A proposito di Schmidt (kom., ZDA'02, r. A. Payne, i. J. Nicholson) 23.30 Dnevnik 0.00 Film: Buon compleanno Mr. Grape (dram., ZDA, '94, r. L. Hallstrom, i. J. Depp) 2.25 Aktualno: Bookstore |r Slovenija 1 6.35 Ozemlje na prepihu (pon.) 6.55 7.15, 8.25, 18.40 Risanke 7.05 Ris. nan.: Mojster Miha 8.15 Ris. nan.: Fifi in Cvet-ličniki 9.20 Šport špas 9.55 Nedeljska maša 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - odd. Tv Maribor 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.15 Prvi in drugi 15.30 0.50 Slovenski magazin 16.00 Dok. odd.: Grmičarjeva skrivnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evrovizija 22.00 Sinovi dveh narodov - Velikani našega prostora 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.15 Nan.: Maria Wern 1.15 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal (t Slovenija 2 8.25 Skozi čas 8.35 Globus (pon.) 9.05 Film: Kino Kekec 10.25 18.50 Biatlon, svetovni pokal: Štafeta (M), prenos iz Hochfilzna 12.00 Univerza (pon.) 12.25 Izob.-svet. odd.: Turbulenca (pon.) 13.15 Planet Šport 13.4514.35, 15.25 Atletika: Evropsko prvenstvo v krosu, vključitev v prenos iz Velenja 14.20 15.05 Nordijsko smučanje, svetovni pokal: Skoki, vključitev v prenos iz Har-rachova 15.35 Nordijsko smučanje, svetovni pokal: Sprint (M in Ž), vključitev v prenos iz Davosa 16.25 Športni magazin 16.55 Plavanje: Evropsko prvenstvo - kratki bazeni, prenos iz Szczecina 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 21.00 Dok. feljton: Nizvodno od šole 21.30 Dok. odd.: Mala selivka 22.55 Kratki igr. film: Z ljubeznijo 23.15 Kratki igr. film: Nerazumljivost 23.35 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.05 Žarišče 7.30 Tedenski pregled 8.40 20.30 Kronika 10.40 Firma.tv (pon.) 11.25 15.50 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila Tvs117.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 21.30 Žarišče Koper 19.15 Film: Wild wild West (western, ZDA, '99, r. B. Sonnenfeld, i. W. Smith) 21.30 Nan.: A&F - Ale & Franz Show 22.30 Variete: Zelig Off 23.25 Nan.: Cosi fan tut-te 0.25 Šport: Controcampo - Linea notte 1.40 Film: College femminile (kom., ZDA, '99, r. S. Kernochan, i. K. Dunst) 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: Mukko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 20.40 Rotocalco ADNKronos 11.30 Šport: Super Sea 12.001.00 Šport: Ski magazine 12.25 Dok.: Dolomiti Doc 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Dok.: Agrisapori 13.40 Variete: Camper Magazine 14.00 Dok.: Piccola grande Italia 14.40 Glasb.: ...E oggi, tutti all'opera 14.55 Lirika: I Capule-ti e Montecchi 17.15 Variete: Videomoto-ri 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e fotogrammi 20.20 Aktualno: Dai nostri archivi 21.00 Dnevnik 21.30 Šport: DP (M), Pallanuoto Trieste -Pallanuoto Regalidea Torino 81 23.00 Nedeljski dnevnik 23.30 Film: Germania, anno zero (dram., It./Nem., '47, r. R. Rossellini, i. F. Grtiger, E. Meschke) pop Pop TV 9.15 Film: Jaslice 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum. nan.: Družina za umret 12.55 Film: Gremo k babici (ZDA) 15.25 Film: Mlada leta (ZDA) 17.00 Top Gear 18.00 Norci na delu 18.30 Magazin Lige prvakov 20.00 Film 22.30 Film: Dobri Nemec (ZDA) 0.35 Nan.: Terminator 1.25 Dok. serija: Šola sek-sa 2.20 Love Tv 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.20 Vse-danes - Svet 14.30 City Folk 15.00 »Q« -trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2010 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.55 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Jaffa 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert: Fornaciari - Laberti-ni 23.30 Glasba: Komorni zbor 6.30 Tv prodaja 6.30 Risane serije 10.35 Mlad. serija: Živalski fenomeni 10.55 Radovedni George (ris. serija) 11.10 Beverly Hills 90210 (nan.) 12.15 Film: Moževo dvojno življenje (ZDA) 14.00 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 15.00 Resnič. serija: Kuharski mojster 16.00 Dok. serija: Kamera teče 16.35 Film: Brez spremstva (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 22.00 Film: Najini mostovi (ZDA) Kanal A 7.45 TV prodaja 8.DD 14.30 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.5D 12.25 Nan.: Zoey 101 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osser-vatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dne- va; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihajajoči dnevi bodo za vas fizično in psihično naporni. Pred vami je velika preizkušnja, zaradi katere se boste morali v prihodnje odpovedati prostemu času. m^l BIK 21.4.-20.5.: Bodite pozorni na osebo, ki je imela v preteklosti težave in je za to krivila vas. Ne dovolite ji, da bi se vam z navidezno prijaznostjo preveč približala, saj ne naklepa nič dobrega. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Premalo se posvečate telesni aktivnosti, kar se bo poznalo v slabšem počutju. Zaradi uspehov na delovnem mestu ste pozabili nase in na svoje potrebe. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Pred vami je «« pozitiven teden, saj se bodo odnosi med vami in partnerjem začeli izboljševati, prav tako se bodo umirile nekatere zadeve na delovnem mestu. T^e LEV 23.7.-23.8.: Prihodnji te- (^^r den boste polni pozitivne energije, Venera pa bo prebudila vročekrvnega ljubimca v vas. Samskim se bo ponudila priložnost, ki je ne smete izpustiti iz rok. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mesu se bodo začeli kazati dolgo pričakovani sadovi, kar vas bo napolnilo s pozitivno energijo. Povečajte fizično aktivnost, saj lenoba slabo vpliva na vaše splošno počutje. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za- ^ ^ radi dobrega prijateljevega nasveta boste v zadevah s partnerjem obšli oviro in premagali vse težave. Več časa namenite družabnemu življenju. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu pazite, kaj govorite pred osebami, ki jim ne zaupate popolnoma. Zaradi nesporazuma se boste sprli s partnerjem, vendar boste težavo s pogovorom rešili. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na poslovnem področju se vam obetajo uspehi, ki ste jih že dolgo pričakovali. Vaš trud in prizadevanja se bodo končno obrestovali, kar vam bo polepšalo prihodnji teden. KOZOROG 22.12.-20.1.: Bodite pripravljeni na izzive, ki vas čakajo v prihodnjem tednu. Imeli boste odlične miselne sposobnosti, kar lahko izkoristite na delovnem mestu. VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu vas bo nadrejeni postavil pred pomembno odločitev, o kateri razmišljate še nekaj časa. Če boste v dvomih, prosite za nasvet prijatelja, kateremu lahko zaupate. RIBI 20.2.-20.3.: Obveznosti na delovnem mestu in doma so vas popolnoma izčrpale in vam pobrale veliko rezervne energije. Ob koncu tedna si oddahnite od dela in se posvetite svojim potrebam. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 11. decembra 2011 27 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: 38. Senjam beneške pesmi: CH3-CH2-OH - pojejo Sons of gunz 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 7.35 Dnevnik Parlament 8.00 Dnevnik in Focus 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Friz-zi) 21.10 Film: Preferisco il paradiso (biog., It., '10, r. G. Campiotti, i. G. Proietti, F. Salvi) 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.15 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.55 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 23.40 Film: The Messengers (srh., Kan./ZDA, '07, r. Oxide, D. Pang, i. K. Stewart) 1.05 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre (dram., ZDA, '03, r. A. Minghella, i. J. Law, N. Kidman) 0.00 Nočni in deželni dnevnik ter vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Códice Rosso 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 17.00 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 6.30 8.00, 8.30 Risanke: Cartoon flakes 6.50 Film: Winx Club - La fenice d'ombra (ris.) 8.10 L'albero azzurro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 21.10 Film: Speed (akc., ZDA, '94, r. J. De-Bont, i. K. Reeves, S. Bullock) 23.40 Film: Resa dei conti a Little Tokyo (akc., ZDA, '91, r. M.L. Lester, i. D. Lundgren, B. Lee) 1.15 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Res-nič.: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongior-no Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Variete: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi in 1/2 ora (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Ritorno a Cold Mountain NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10. decembra 2011) Vodoravno: korak, Mirko, Spice, akord, Ist, Ladoga, omikanost, Ibrahi-movic, Bono, Memin, Umerto, Elsa, E. M., R. L., V. V., takt, Saraceni, H. O., Serie, planota, Parker, raba, no, Janos, Rus, ano, A. I., ionizacija, vitalnost, kaliber, Anaksagora, rosica; na sliki: Umberto Eco. Mala križanka, vodoravno: 1. kt, 3. va, 5. Regan, 7. omara, 8. Gabin, 9. Rod, 10. atom, 12. Laver, 14. Aneto, 15. Nacek, 16. I. T., 17. Ra. 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Aktualno: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Nan.: White Collar 0.50 Variete: Modamania ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.35 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Šport: Super Sea 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.1.12.00 Variete: Camper magazine 12.50 Videomotori 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Luoghi magici della Terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Dok.: Energia e ambiente 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Variete: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Spor-tiva...mente 22.00 Košarka: Pallacanestro Trieste - Pallacanestro UCC Casalpuster-lengo 23.32 Nočni dnevnik 0.05 Koncert: Voci dal Ghetto La 7 tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Grazie, signora Thatcher (kom., V.B., '96, r. M. Herman, i. P. Postlethwaite, T. Fitzgerald) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: The District 19.20 I.50 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 23.55 Aktualno: InnovatiON 0.30 Dnevnik 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso |r Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. film: Čarli in Lola (pon.) 10.3018.35 Risanke 10.40 TV kotiček - pravljica za otroke: Mihčev plašč 10.45 Poučna nan.: Iz popotne torbe (pon.) 11.05 Šport špas (pon.) II.35 Poučna odd.: Sprehodi v naravo (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.30 Slovenski magazin (pon.) 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Dok. feljton: Simon Tanšek, direktor fotografije: Avtopogled (pon.) 16.15 Sinovi dveh narodov - Velikani našega prostora (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.40 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nad.: Zakleta bajta 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Podoba podobe 23.35 13. Festival Slowind 2011 - Pihalni kvintet Slowind z gosti in dirigent Robert Aitken (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.20 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 13.20 Videozid (pon.) 14.10 Dnevni slovenskega turizma (pon.) 15.40 Sobotno popoldne (pon.) 16.55 Hum. nad.: Pri Pearsonovih 17.20 Ars 360 (pon.) 17.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.45 Dober dan, Koroška (pon.) 18.20 Firma.tv 19.00 0.30 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.45 Mozaik sobotne glasbe 22.05 Portretni film: Ob 90-letnici skladatelja Zvonimirja Cigliča: Eros - Thanatos 23.20 Film: Lajf (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Svet v sliki in besedi 8.00 Poročila Tvs111.1016.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.15 Tedenski pregled 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs117.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior - mlad. oddaja 15.30 Komorni zbor 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.25 Športna mreža 18.20 Spomini šport 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nan.: Beverly Hills 90210 9.10 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 10.35 Resnič. serija: Kuharski mojster 12.0017.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Vzgoja po pasje 14.30 18.50 Ljubezen skozi želodec 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Šefova hčerka (ZDA) 21.30 24UR Zvečer 22.00 Nan.: Razočarane gospodinje 22.55 Nan.: Mentalist 23.50 Nan.: Beg iz zapora Kanal A (pon.) 9.00 Ris. serija: Tom in Jerry 9.20 Ris. serija: Požeruh 9.45 Super heroji (ris. serija) 10.15 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.40 Nan.: Vsi županovi možje 11.10 16.10 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 12.0017.05 Na kraju zločina: CSI NY (krim. serija) 12.55 Tv prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.50 Film: Jaz, vohun (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Policisti New Yorka 19.45 Svet 20.00 Film: Za sovražnikovo črto (ZDA) 22.00 Film: Ostani (ZDA) 23.50 Nan.: Will in Grace 0.20 Film: Vroče šale (ZDA) 1.55 Love TV 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak- 7.10 Nan.: Obalna straža 8.00 Svet: Povečava (pon.) 8.30 Magazin Lige prvakov RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Flore-nin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian - Pena dni, 8. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballan-do con Casadei; 13.40 Anteprima classifi-ca; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofoni-ja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna - kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Exspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Jutri zvečer bo hladna atlantska fronta prečkala našo deželo; druga fronta bi se lahko pojavila v sredo in č etrtek. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 8.10 Nad severno Evropo je obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta sega od Baltika prek srednje Evrope nad Atlantik. Nad naše kraje priteka z jugozahodnim vetrom razmeroma topel in precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na nedeljo. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 13,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.04 najnižje -6 cm, ob 9.41 najvišje 39 cm, ob 16.48 najnižje -56 cm, ob 23.38 najvišje 27 cm. Jutri: ob 4.40 najnižje -3 cm, ob 10.10 najvišje 35 cm, ob 117.22 najnižje -52 cm, ob 24.32 najvišje 23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............8 2000 m............0 1000 m............5 2500 m...........-3 1500 m............1 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. /. V VIDEM O 5/14 O PORDENON 6/13 ČEDAD O 6/13 O LJUBLJANA 5/10 POSTOJNA O 4/9 KOČEVJE N. MESTO 4/9 O ZAGREB 4/10 V (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod bo oblačno z zmernimi padavinami na zahodu in močnejšimi na vzhodu; padavine se bodo okrepile v popoldanskih urah. Meja sneženja na približno 1300 metri se bo zvečer v Alpah nižala. Na obali bo pihal zmeren jugo ali jugovzhodnik. Jutri dopoldne bo ponekod še deževalo, na obali bo pihala močna burja. ^Nato se bo vreme izboljšalo. Jutri bo oblačno, padavine se bodo nekoliko okrepile in razširile nad večji del države. Do torka zjutraj bo dež povsod ponehal. V torek čez dan se bo v zahodni Sloveniji delno razjasnilo, drugod bo še pretežno oblačno. EDIL CARSO PROTI BREZPOSELNOSTI NAMERAVATE GRADITI ALI PRENAVLJATI HIŠO ALI STANOVANJE? ČE BOSTE SPREJELI NAŠ PREDRAČUN, NUDIMO MOŽNOST ZAPOSLITVE VAŠEGA SORODNIKA, PRIJATELJA ALI ZNANCA ZA CELOTNO OBDOBJE DEL, IN ŠE... EDIL CARSO GRADBENO PODJETJE in OBNOVA ZGRADB www.edilcarso.itediicarso@iibero.it Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656