Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA 15. OKTOB. 1964 Leto XVI. — Štev. 41 Cena 20 di
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »pomurski tisk«
V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43 TEL. 21-363
PO SEJI SKUPŠČINE LJUTOMER
Gospodarske organizacije in kultura
Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru je dala v preteklih letih za potrebe kulturno-prosvetne dejavnosti na svojem območju 11 milijonov dinarjev. To je bilo med drugim omenjeno na nedavnem zasedanju obeh zborov skupščine v Ljutomeru v razpravi o kulturno-prosvetni dejavnosti v občini.
Razprava je bila dokaj živa in ne samo enkrat je bilo rečeno, da bi morali posnemati primer Križevec v vseh delovnih organizacijah, kajti čakati, da bo vsa kulturno-prosvetna dejavnost stimulirana izključno iz občinskega proračuna, pomeni ne samo stagnacijo marveč celo nazadovanje v pogledu razvijanja vseh vrst dejavnosti, ki jih na kratko
označujemo kultura in prosveta. Omenjenih je bilo več načinov, kako naj bi v gospodarskih organizacijah dajali več sredstev za kulturne potrebe občanov. Če so v nekem kolektivu lahko prispevali polovico vstopnine za zabavno prireditev, potem bi z enakimi merili lahko podprli tudi udeležbo kolektiva ob gostovanju kakega gledališča in podobnih resnih prireditvah.
Gledano skozi dinar res niso bila potrošena velika sredstva za kulturno dejavnost Tako je na pr. muzej kljub pičlim sredstvom uspešno izpopolnjeval svoje zbirke in zbral tudi že nekaj etnografskega gradiva, z namenom, da v prihodnje uredi etnografsko zbirko in zbirko, ki bo prikazovala viničarstvo.
Odborniki so na seji obravnavali tudi delovanje posameznih kulturno prosvetnih društev, ki pogostokrat nimajo dovolj ljudi, saj je še vedno zakoreninjeno mnenje, da morajo biti gonilna sila vsega kul-
turnega delovanja na vasi izključno le učitelji, čeprav imamo iz leta v leto na vasi več izobražencev, ki niso prosvetni delavci. Ti pa svojega dolga do kulture doslej niso zadovoljivo poravnavali. Ponekod se društva še vedno ukvarjajo s tem, kako pridobiti boljše prostore, ki pomenijo osnovo za uspešno delovanje predvsem dramskih skupin.
Na dnevnem redu zasedanja je bila tudi obravnava o ljutomerski knjižnici, toda zaradi preobširnosti dnevnega reda je bila ta razprava odložena. Knjižnica, ki je sedaj v sklopu delavske univerze naj bi se osamosvojila in postala matična knjižnica. Z odlokom o ustanovitvi matične knjižnice bi potisnili z mrtve točke tudi urejanje vaških knjižnic, prav
tako pa bi bila dana osnova za ustanovitev posebnega študijskega oddelka pri ljutomerski knjižnici, katerega narekuje predvsem novoustanovljena gimnazija.
Kot že rečeno, je bil glavni poudarek celotne razprave na tem, kako pritegniti gospodarske organizacije k reševanju materialnih problemov kulture in prosvete. Odbornike so se zavzeli za priporočilo naslovljeno na podjetje in pričakovati je, da tak skupščinski akt ne bo naletel na gluha ušesa. Da obstojajo v tem pogledu določene možnosti, kaže primer Kmetijske zadruge Križevci.
—jm
LETNE KONFERENCE SZDL OD 10. NOVEMBRA DO 20.
DECEMBRA
Na posvetovanju sekretarjev občinskih odborov Socialistične zveze in predsednikov organizacijsko-kadrovskih komisij mariborskega okraja so razpravljali o pripravah na letne konference krajevnih organizacij SZDL. Priporočili so, naj bi v mariborskem okraju pripravili te konference od 10. novembra do 20. decembra. Sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze Lojze Frangež je predlagal, naj bi poleg vabila za konferenco posredovali članom v zgoščeni pismeni obliki probleme, o katerih nameravajo na letnih konferencah razpravljati.
MARLES UVEDEL 42-URNI TEDNIK
Odborniki občinske skupščine v Ljutomeru so na seji preteklo sredo obravnavali tudi predlog obrata mariborskega podjetja Marles v Ljutomeru, ki je kot prvi v ljutomerski občini uvedel 42-urni delovni tednik. V predlogu je rečeno, da bodo imeli delavci tega obrata proste vse razen prve sobote v mesecu.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 15. do 25 oktobra.
Okrog 15. padavine z ohladitvijo, nato nekaj suhih oziroma lepih dni. Nekako od 20. do 24. oktobra nestalno s pogostimi padavinami in ponovno ohladitvijo.
Dr. V. M.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V MURSKI SOBOTI
Večja skrb za kulturo
V petek je bila seja obeh zborov občinske skupščine v Murski Soboti, kateri so prisostvovali republiški poslanci iz soboške občine in predstavniki družbeno političnih organizacij v Murski Soboti.
Poročilo, ki ga je podal predsednik za kulturno prosvetno dejavnost pri občinski skupščini v Murski Soboti je prikazalo delo in problematiko te dejavnosti. Knjižničarstvo, dramska dejavnost, kinematografija založništvo, tisk in radio so na našem območju odigrale pomebno vlogo pri preobrazbi našega občana, zato bo potrebno v bodoče temu posvetiti več skrbi in zagotoviti dejavnostim primerna sredstva za poslovanje. Neprimerni prostori, stara literatura, pomanjkanje kadra in še vrsta drugih problemov ovira kulturno prosvetno dejavnost v soboški občini.
Odbornica iz Hodoša je v razpravi opozorila, da si tamkajšni prebivalci želijo zdravstvenih predavanj v madžarskem jeziku. Na področju soboške občine pride na prebivalca 0,4 knjige, medtem ko je jugoslovansko povprečje 1 knjiga na prebivalca. Knjigarnam bi bilo potrebno določiti ustanovitelja in status, je bilo predlagano na seji. Podpredsednik Edo Perhavec je ugotavljal, da kljub visokemu napredku lahko opažamo nazadovanje v nekaterih vrstah kulturne dejavnosti (pevski zbori, dramska dela), ki bi morale iti v korak z razvojem občine. Skrb za domove mora biti stvar krajevnih skupnosti, ki jih tudi namensko izkoriščajo.
Drugo poročilo, o delu delavske univerze, ki so ga odborniki poslušali, je bilo prvič
predmet razprave na občinski skupščini. V njem so ugotavljali, da družbeno izobraževanje narašča, vendar ne zadošča potrebam, ki so iz dneva v dan večje, zato bi bilo potrebno v bodoče izdelati gibčne programe ki bodo zadovoljili želje občanov.
Odborniki so predlagali, da
OB LETOŠNJI TRGATVI
se mora izobraževanje kmečke mladine, ki ostaja doma, spremeniti v stalno obliko, ker se ji bo na ta način omogočilo, da se bo strokovno in splošno izpopolnjevala.
Nadalje so na seji občinske skupščine odborniki potrdili zadnjih pet statutov in imenovali za direktorja Komunalne banke v Murski Soboti Rudija Horvata. V šolske svete na šole so imenovali predstavnike, ki jih imenuje občinska skupščina.
Ponekod končana, drugod šele začetek
Trgatev grozdja je v polnem teku, v nekaterih krajih gre h koncu, drugod pa se je šele začela. Letošnje vremenske razmere so bile ugodne, le v nekaterih primerih je vreme nagajalo, vendar ne bo vplivalo na končni pridelek.
Pričakujejo, da bodo plani izpolnjeni. Ponekod količinsko res ne bo zadovoljiv pridelek, vendar bo kvaliteta v tem primeru boljša, saj so na lendavskem območju v nekaterih primerih ugotovili celo 21 sladkornih stopenj. Povprečni donos donos na eno trto je 40 dkg, kar je nekoliko manj kot v lanskem letu.
V radgonski občini predvidevajo, da bodo pridelali 95 vagonov grozdja, ki bo po kvaliteti dobro. Rodne vinograde imajo na površinah 195 ha.
Na soboškem območju je vinogradov malo. V Mačkovcih je rodnega vinograda 5 ha, na katerem predvidevajo pridelek 60 stotov na ha. S
trgatvijo pa so v teh dneh začeli.
Na ljutomerskem področju imajo vinograde na površinah 589 ha, od teh je 330 ha v družbenem sektorju in 225 v
zasebnem. V planu so predvideli 61 stotov na ha v družbeni lasti in 40 stotov na ha v zasebni proizvodnji. Trgatev se je v teh dneh začela. Strokovnjaki menijo, da bo pridelek v družbenem sektorju prekoračil planirano proizvodnjo, seveda bo pa na ta račun slabši.
Z MLADINSKE KONFERENCE NA TEHNIČNI ŠOLI V LENDAVI
Molk ni vedno zlato
V lendavsk tehnični srednji šoli je bila letna konferenca mladinskega aktiva minuli petek. Aktiv tehnične srednje šole spada med največje v lendavski občini in pričakovati bi bilo, da je tudi organizacjsko močan in delaven. Vendar ni tako. Mladinska organizacija na tej šoli životari, brezčutnost dijakov vedno bolj raste.
Upanje, da bo letošnja konferenca ostro obsodila napake in poiskala rešitve problemov, je splaval po vodi že takrat, ko so dijaki rekli, da na konferenci ne bodo diskutirali, v kolikor bodo konferenci prisostvovali profesorji. Žal, so na konferenci to tako dosledno izvedli.
V referatu so bili zajeti najbolj pereči problemi; vprašanje šolske delavnice, prehrane dijakov, odnosov in vprašanje neuspešnosti dela v organizaciji.
Šolska delavnica nima primerne strojne opreme. Dijaki se učijo na strojih izpred dvajsetih let. Močno dvomljivo je, če bi na tak način pridobljeno znanje zadostuje tehničnim potrebam naše dobe.
Nepravilna in nezadostna prehrana prav gotovo vplivata na razpoloženje in učenje dijakov. Nad polovico dijakov obiskuje šolo z dvema ali samo enim dnevnim obrokom. Na šoli sicer deluje šolska kuhinja, vendar pa cene niso združljive z dijaško denarnico.
Odnosi med profesorji in dijaki so na skrajno nizki ravni. Prav zaradi tega je prišlo do molka na konferenci. Predavatelji še smatrajo, da so dijaki samo objekt vzgoje in ne subjekt. To se odraža tudi v šolski samoupravi, kjer mnenja dijakov ne upoštevajo.
Vsi ti pereči problemi najbolj žulijo dijake. Letna konferenca aktiva je forum, ki bi moral take in podobne stvari osvetliti, pojasniti in razčistiti. Vzroke za neuspeh iščejo v brezčutnosti članstva. Toda kdo bo ob takih problemih ostal brezčuten. Vprašanje je, če ni temu botroval strah dijakov pred profesorji.
Jože Šabjan
Ob prazniku dveh občin
V teh dneh slavita dve občini svoj praznik: radgonska občina si je izbrala za praznik 15. oktober, a soboška 17. oktober. Oba datuma sta tesno povezana z bojem za svobodo ,za novo družbeno ureditev. Praznik radgonske občine se povezuje z odhodom prvih domačinov v partizanske enote, praznik soboške občine z boji, ki so bili v mestu in okolici na ta dan pred dvajsetimi leti in z represalijami, ki jih je po teh bojih izvajal okupator nad ljudmi.
Temu praznovanju posvečamo danes tudi to številko našega časopisa. V njej sicer ni vsega tistega, kar je bilo v teh dveh pomurskih občinah v zadnjem obdobju doseženega. To ni bilo v tako skromnem prostoru tudi težko opisati in prikaziti.
Najčešče se srečujejo občani obeh občin prav preko našega lista, ki je hkrati njihovo glasilo, saj prihaja v številne domove, tudi tiste, ki so najbolj oddaljeni od večjih središč. In danes, ko sta pred nami ta dva praznika, želimo občanom radgonske in soboške občine, da bi zadovoljno praznovali ob doseženih uspehih.
	Uredništvo

vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
Velika izbira metrskega blaga po najnižjih cenah — volnenih, bombažnih, sintetičnih in svilenih tkanin. Izbirajte v dobro založeni poslovalnici »ZARJA«.
OD TEDNA DO TEDNA
Predsednik Tito v ZAR
Po konferenci nevezanih držav je predsednik republike Josip Broz Tito na povabilo predsednika ZAR Gamela Abdela Naserja ostal na obisku v Združeni arabski republiki.
Konferenca nevezanih držav je bila zaključena izredno uspešno. Končala se je v soboto približno ob pol noči s sprejetjem zaključne izjave. Konferenca je poglobila misel o nevezanosti, ki je dobila prve konkretne formulacije na beograjski konferenci in pokazala, da politika neangažiranja ni Vznikla zgolj iz odpora proti dvema blokoma in iz želje, da bi nasprotja med tema blokoma ne povzročila nove svetovne vojne in da bi napetost med njima splahnela, temveč da je ta politika naravna smer prizadevanj vseh tistih sil, ki hočejo odpraviti zlo s sveta v vseh njegovih oblikah ter da je to politika gibanj, ki nimajo nekih omejenih ciljev, marveč so nenehno pozitivno gibanje na poti pravice, miru in napredka, na poti k boljšemu človeku in boljšemu človeštvu.
V sedmih dneh konference je bilo slišati s tribune velike dvorane kairske univerze dovolj besed, ki potrjujejo, da se je v tem smislu razumljena politika neangažiranja popolnoma uveljavila. Bilo je tudi nekaj posameznikov, ki so v začetku zaradi preozke zaverovanosti v lokalno in regionalno problematiko, s katero se udeleženke predvsem srečujejo v svojih mednarodnih odnosih, javno podvomilo V smiselnost in uporabnost nekaterih poglavitnih načel neangažiranosti, kot je na primer načelo miroljubne in aktivne koeksistence, so v bistvu priznavali, da je ta politika tisto gibalo v sodobnem svetu, ki je že marsikaj premaknilo na boljše v svetovni politiki.
Poglavitna tema konference je bil vsekakor problem' sta-
rega in novega kolonializma. Tudi zaključni dokumenti temu posvečajo veliko pozornost. Vendar pa ta problem ni bil izločen iz zveze z vsemi ostalimi svetovnimi problemi. Boj zoper ta izrodek je sestavni del boja zoper sleherno izkoriščanje in zatiranje.
Udeleženci so posvetili veliko pozornost mednarodni organizaciji OZN. V njenem okviru bodo države, udeleženke kairske konference, sprožile posebno razpravo o problemih razorožitve. Na konferenci pa so tudi ugotavljali, da ta organizacija ne bo imela takega vpliva in moči, kakršna pristoja njenemu imenu, če sestav ljudi v njenih organih ne bo prilagojen spremenjenemu stanju na svetu in da se bo v teh organih morala odraziti tudi moč osvobojenih narodov.
Po pričakovanju je bilo v razpravah mnogo časa posvečenega problemom gospodarskih odnosov v svetu s posebnim poudarkom na razvojne probleme razvijajočih se držav. Že na nekaterih drugih konferencah je bilo poudarjeno, da naj bo mednarodni trgovinski sistem tak, da bo v prid in ne v škodo razvijajočih se držav. To je ena izmed poglavitnih zahtev zaključne deklaracije.
Kairska konferenca je vzbujala v svetu izredno pozornost. Budno je bilo spremljano vse, v nekaterih deželah pa so radi opozarjali na razlike v stališčih. Nekateri so konferenci napovedali tudi neuspeh, ker je napetost med bloki popustila in zato njihova politika tudi izgubila poglavitni cilj. S Čombejem je bil prav tako storjen poskus, da bi se enotnost med državami omajala. Vendar je kljub začetnim razlikam v stališčih konferenca le bila enotna, kar potrjuje tudi njen zaključni dokument.
Izjava predsednika Tita o konferenci
V ponedeljek je predsednik Tito v Kairu sprejel jugoslovanske novinarje, ki so spremljali konferenco in jim odgovarjal na njihova vprašanja.
»Mislim, da smo v Kairu opravili pomembno delo, ki bo zelo pozitivno vplivala na nadaljnja mednarodna gibanja in dogajanja v mednarodnih odnosih,« je uvodoma dejal tov. Tito. »Zelo sem zadovoljen s potekom in z, debatami na konferenci. Spričo velike ga števila udeležencev so nekatere razlike naravne in neogibne. Zato moram povedati, da je enotnost stališč skoraj o vseh najvažnejših vprašanjih pomemben rezultat konference. Morda je v začetku kazalo, da bodo razlike v gledanjih na posamezne probleme. Na koncu pa se je izkazalo, da smo vsi enotni, kadar gre za najpomembnejša vprašanja sedanjega časa.
Osebne stike sem imel skoraj z vsemi šefi držav. Razgovarjal sem se z velikim šte-
vilom državnikov in moram reči, da sem zelo zadovoljen, ker vsi razumejo potrebo po čedalje večji enotnosti in aktivnosti neangažiranih držav v zvezi z raznimi mednarodnimi dogajanji.«
Nato so ga novinarji opozorili na znake, ki so v začetku kazali na velike razlike med stališči. »Vidite, tudi sam sem tako mislil,« je dejal tov. Tito. »Med včerajšnjim razgovorom s predsednikom Sukarnom sem dobil vtis, da se tu in tam ne razume dobro, kaj vse pomeni koeksistenca. Zato sva sklenila, da se bova o tem, kadar se bova sestala nekje v Jugoslaviji, izčrpno razgovorila, da bi se videlo, za kaj prav zaprav gre. Tu gre bolj za nesporazum, kot za razlike v pogledih na koeksistenco. Zato ni nikdar dobro stvari takoj dramatizirati,« je dejal tov. Tito, potem pa še odgovarjal na druga vprašanja novinarjev.
»Voshod« uspešno pristal
Po približno 24 urah letenja  okrog zemlje je v torek gigantska vsemirska ladja »Voshod«, v kateri so bili trije kozmonavti, srečno pristala. Poveljnik ladje Komarov, inž. Feoklitsov in zdravnik Jegorov so zdravi in se počutijo zelo dobro. Svojo nalogo so v celoti izpolnili, čeprav so hoteli več. Ko so namreč nad Afriko dobili ukaz za pristanek, so zaprosili, da bi naj polet podaljšali, vendar jim tega niso dovolili, ampak povedali, da se mora polet končati po predvidenem programu. Tudi drugod po svetu je vladalo prepričanje, da bo polet trajal dal j časa. 
Sam pristanek vzbuja tudi izredno pozornost. Vsi dosedanji sovjetski kozmonavti so morali pristati s padali in ločeno od ladje. Vesoljska ladja »Voshod« pa je pristala skupaj s svojo posadko na natančno določenem kraju, kar priča o izredni natančnosti tega poleta. Tudi prve izjave strokovnjakov potrjujejo, da je to izreden dosežek, ki odpira po-
vsem novo stran v osvajanju vesolja.
Sovjetska zveza je dobila za ta uspeh nedeljeno priznanje vsega sveta. Angleški in drugi časopisi poudarjajo, da je to uspeh ne le Sovjetske zveze, temveč vsega človeštva in da je za nekaj let približal polet na Luno. Ameriški znanstveniki so izjavili, da imajo v načrtu izstrelitev ladje s tremi ljudmi šele leta 1968, zato je usp*h sovjetskih znanstvenikov še toliko večji.
Na kraju pristanka je čakalo več deset letal in helikopterjev. Pilot nekega helikopterja je prvi opazil, da se ladja z Odprtimi padali spušča in takoj obvestil ostale. Čez nekaj minut je tja priletelo več letal, iz katerih so videli, da je vesoljska ladja pristala. Trije kozmonavti so stopili iz nje. Kakor pripovedujejo očevidci, so se objemali in polni navdušenja tekali okrog svojega vozila ter mahali z rokami. Malo pozneje so jih helikopterji prepeljali v center, kjer so jim priredili slovesen sprejem.
PRED LETNIMI KONFERENCAMI KO SZDL
Konference naj ocenijo politično aktivnost občanov
Poteka drugo leto mandatne dobe in čas, v katerem so KO SZDL po statutih doline opraviti svoje letne konference. V zvezi s tem je Občinski odbor SZDL v Murski Soboti minulo soboto sklical posvetovanje predsednikov in sekretarjev KO SZDL soboš-
ke občine, na katerem so se podrobneje pogovorili o pripravah na bližajoče se, podružnične sestanke in letne konference KO SZDL. O delu KO SZDL in aktualnih družbeno političnih problemih, kakor tudi gospodarsko družbenem položaju občine pa bo 22. oktobra razprav-
ljal tudi plenum občinskega odbora SZDL v Murski Soboti.
Letne konference KO SZDL naj bodo torej priložnost Za temeljito ocenitev dosedanjega dela ter ugotovitev, koliko smo v dveh letih kot družbeno politična skupnost napre-
dovali. Letne konference naj zato temeljito obravnavajo probleme svojega področja, kakor tudi probleme širše družbene skupnosti. Ugotovijo naj aktivnost občanov, njihovo idejno politično in vzgojno delo. Ocenijo naj delo samoupravnih organov vseh vrst ter temeljito razpravlja-
jo o krajevni skupnosti in o njenem uveljavljanju pri reševanju krajevnih problemov, zlasti pa naj ugotovijo napredek zborov volilcev in aktivnost voljenih organov.
Letne konference KO SZDL morajo posebno pozornost posvetiti tudi novim gospo-
darskim ukrepom ter razpravljati o novih oblikah dela, zlasti o tribunah občanov in sekcijah. Posebno skrb je treba dati na letnih konferencah kadrovskemu sestavu novih odborov. Zato morajo biti priprave temeljitejše kot kdaj koli prej. Sestav odbornikov KO SZDL je treba pri-
lagoditi sorazmerju članstva. Dejstvo je namreč, da smo doslej v KO SZDL od 250 odbornikov imeli le 74 žensk ter le 90 delavcev, majhen odstotek pa je bilo tudi mladine. Zato je potrebno pri izbiri novih vodstev stremeti za tem, da bodo tudi žene, mla-
dina in delavci dobili svoje ustrezno mesto. Na konferencah morajo organizacije obravnavati in sprejeti program dela, ki naj bo obogaten z najnovejšimi oblikami, zlasti pa mora biti v njem poudarek na večjem političnem delu z občani.	F. Maučec
Na nedavnem graškem velesejmu, ki ga je obiskalo nekaj čez pol milijona ljudi, je med drugimi razstavljal tudi lesni obrat soboškega kombinata KIK »Pomurka«. Obiskovalci velesejma so pakazali veliko zanimanje za razstavljene weekend hišice, ki so jih doslej prodali v Avstriji 60. Poleg Avstrije pa so interesenti za te hišice še Švica, Italija in Nemčija. Avstrijci so pokazali tudi precejšen interes, da postavijo weekend hišice ob naši jadranski obali. V kolikor bodo ugodno rešeni razgovori glede dodelitve stavbenih parcelic, bodo pri kombinatu KIK lahko takoj prodali nadaljnjih 40 montažnih hišic.
IZ LENDAVSKE OBČINE
Trganje koruze kmalu končano
Na lendavskem območju so v letošnjem letu imeli posejanih 2210 ha površin s koruzo v zasebnem sektorju, medtem, ko je v družbeni posesti bila koruza posejana na površinah 116 ha.
Zasebni kmetovalci so koruzo že pospravili in se giblje pridelek okrog 38 stotov na ha. Trganje koruze na družbenih površinah pa je v polnem teku, tako da končni rezultati pridelka še niso znani. Predvidevajo, da bo pridelek boljši za okrog 10 stotov na ha. Tako se bo povprečje pridelka koruze na lendavskih površinah gibalo okrog 40 metrskih stotov na ha.
Jesenska setev je v polnem teku. Vse je bilo nared, tako da so lahko takoj pričeli z deli. Površine 1900 ha, ki jih nameravajo posejati z ozimnimi žiti narekujejo, da bodo morali dela dobro opra-
viti. Edini večji problem jim predstavljajo miši, ki jih je letošnjo jesen veliko in bodo pojedle seme.
Da bi se tej nevšečnosti izognili, so že pričeli izvajati temu primerne ukrepe, s katerimi bodo delno uničili miši. Z akcijo so pričeli v Benici, kjer so posipavali zastrupljeno pšenico.
AKCIJA ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV SZDL
Vključenih nad 400 novih članov SZDL
Iz poročil predsednikov KO SZDL lahko ugotavljamo, da je akcija pridobivanja novih članov SZDL na začetku in da zaradi kmečkega in sezonskega dela še ni dosegla svojega viška. Nekatere organizacije so sicer pohitele in akcija je v polnem teku, medtem ko še nekatere organizacije niso z njo začele.
Toda čeprav je akcija šele na začetku, so organizacije SZDL, ki so organizirano delovale, že dosegle uspehe. Po poročilih predsednikov KO SZDL je bilo vključenih doslej nad 400 novih članov SZDL. Najprizadevnejša je bila organizacija v Bakovcih, ki je vključila 81 novih članov, čeprav še ni obdelala celotnega terena. Med prizadevnejšimi organizacije SZDL pri prido bivanju novih članov spadajo tudi Kupšinci 50, Rogaševci 50, Grad 41, Gančani 32, Brezovci 32 novih članov itd. Jasno pa je, da tiste organizacije SZDL, ki so že več let delala na pridobivanju novih članov in imajo sorazmerno velik odstotek, tokrat niso organizirala posebnih akcij.
Akcija pridobivanja novih članov SZDL je pokazala tudi nekatere slabosti organizacij SZDL, ki so premalo politično delale z mladino in ženami. Vemo namreč, da je mladina še marsikje prepuščena izključno le mladinski organizaciji, ki ni v stanju uspešno reševati vse probleme. Prav zaradi tega bi morale organizacije SZDL v odnosu do mladine, ki se je v zadnjem času začela bolj zanimati za politično življenje prt nas, dati mnogo več. Več političnega dela bi morale organizacije SZDL posvetiti tudi ostalim občanom zlasti ženam in sezonskemu delavstvu in posebno sedaj v zimskih mesecih prirejati politične, sestanke. Take sestanke pa bi bilo potrebno organizirati tudi za kmečko prebivalstvo. Ker bo akcija pridobivanja novih članov SZDL trajala do konca leta, večji delež morajo vložiti zlasti tiste organizacije ki imajo nizek odstotek članstva.
Da bi nam povedali nekaj izkušenj smo zaprosili predsednike KO SZDL Ragaševci, Dokležovje in Bakovci, da nam odgovorijo na vprašanje, kako so organizirali akcijo pridobivanja novih članov ter s kakšnimi problemi se srečujejo.
Marinič Lenart, predsednik KO SZDL Rogaševci: Akcijo pridobivanja novih članov SZDL smo začeli tako. da smo imenovali podružnične odbo-
re. Uspeh se že sedaj kaže. Predvidevamo, da bomo članstvo po končani akciji povečali od 26% na 40%. Težave imamo le s sezonstvom in pa nekateri še vedno nazadnjaškimi gledanji.
Prago Škerget, predsednik KO SZDL Dokležovje: Organizacija SZDL v Dokležovju sodi po odstotku članstva SZDL med najboljše organizacije v soboški občini. Da smo to dosegli, smo na pridobivanju članstva delali več let nazaj in uspeh seveda ni izostal, saj znaša odstotek članstva v Dokležovju 68% vseh volilcev. Akcijo izvajamo vsako leto ob pobiranju članarine.
TEHNOSTROJ LJUTOMER
Upravni odbor ljutomerskega Tehnostroja je pretekli petek: sklenil, da se včlani v združenje Tehno-impeks Ljubljana. Namen vključitve v omenjeno združenje je v skupnem nastopu na domačem in inozemskem tržišču glede prodaje proizvodov ljutomerskega Tehnostroja. Upravni odbor podjetja je obravnaval tudi predlog za vključitev v podobno združenje sodobne embalaže. Te dni bo o predlogih upravnega odbora razpravljal tudi delavski svet podjetja.
Geza Fister, predsednik KO SZDL Bakovci: V Bakovcih nimamo posebnih težav pri vključevanju v organizacijo SZDL. Čeprav smo na tem delali tudi prejšnja leta, smo letos akcijo zaceli nekoliko bolj organizirano. Čeprav še nismo obdelali celotnega področja, smo že pridobili 81 novih članov, predvidevamo pa, da bomo pridobili okrog 150 novih članov.
F. M.
MURSKA SOBOTA
POSVETOVANJE
BIBLIOTEKARJEV
SLOVENIJE
Jutri ob 9. uri se bo v gledališki dvorani v Murski Soboti začelo posvetovanje slovenskih knjižničarjev.
Posvetovanje bo trajalo dva dni. Na njem bo prebranih šest referatov. Prvi bo na sporedu referat Nikice Brumen o problematiki knjižničarstva v Pomurju.
V soboto popoldne si bodo udeleženci posvetovanja ogledali nekatere kraje v Prekmurju, med drugim tudi stalno razstavo naprednega slovenskega tiska v Veliki Polani, v Lendavi pa ljudsko knjižnico.
LIKOVNA RAZSTAVA
Jutri ob 10. uri dopoldne bo v prostorih galerijske zbirke Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti odprta razstava akvarelov in risb Alojza Eberla (1822 do 1887).
Poslovalnica »Tkanina« vam nudi zimska oblačila, kvalitetne plašče za ženske, moške in otroke, kakor tudi ostalo blago po konkurenčnih cenah.
Prepričajte se o kvaliteti in ceni!
Vabi vas »TKANINA«, »Merkur« Murska Sobota
Za hladne dni - toplo oblačilo! Ženski, moški, in otroški plašči v vseh velikostih — prvovrstna kvaliteta pri »Modi« v Murski Soboti. — Krzneni plašči, obleke, volnene odeje, puh, perje, preproge in tekači vseh vrst pri »Merkurju«
v poslovalnici »Moda«
Murska Sobota.
Kolektiv Trgovskega podjetja »MERKUR« čestita občanom komune Murska Sobota za občinski praznik.
Na kmetijskem obratu KIK »Pomurka« v Rakičanu so bili zadnje dni zelo zaposleni prt pospravljanju jesenskih pridelkov. Na sliki: Pri siliranju silažne koruze.
Več o Kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka« iz Murske Sobote in njegovih prizadevanjih pa najdete v gospodarsko-propagandnem prispevku na 10. strani.
2
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
OBČANOM K PRAZNIKU
Občani radgonske občine praznujemo danes svoj občinski praznik. Dne 15. oktobra 1941 so odšli iz radgonskega območja prvi borci v partizanske odrede. Nihče izmed njih ni doživel dneva svobode. Ko so se odločili ti prvi borci za boj proti okupatorju, so nosili v srcu in v očeh lepoto Slovenskih goric, dobroto in pridnost naših ljudi. Umirali so z zavestjo, da bo njihova žrtev doprinesla k lepšemu jutrišnjemu dnevu.
Če danes premotrimo povojna leta, vidimo, da smo v naši občini stoli mnogo za blagostanje naših občanov. Zrastla so nova podjetja: Elrad, Avtoremont, gradbeno podjetje, Moda, renovirana je bila opekarna, na področju kmetijstva pa se razvijata kmetijski kombinat in VG Kapela. Radenci so se prav tako razvili v sodobno zdravilišče. Kmetijstvo, čeprav na najboljši poti, je še v primerjavi z ostalimi kmetijskimi predeli naše domovine vedno zaostalo, manjka mu mehanizacija, nima še urejene strokovne službe im podobno. V sestavu sedanjega kombinata pa je potrebno dati poseben poudarek obratu Za kooperacijo, ki naj v čim večji meri skrbi za uspešno rast našega kmetijstva.
Razvoj gospodarstva in zavesti delovnih kolektivov nam morata še bolj kot doslej postati podlaga razvoju družbenih služb, od česar je v veliki meri odvisen tudi standard naših delovnih ljudi.
Želim, da bi tudi v bodoče bila osnova vsem našim prizadevanjem enotnost, kajti le tako lahko pričakujemo, da bomo dosegli še večje uspehe od dosedanjih.
Čestitam vsem. prebivalcem radgonske občine ob prazniku, čestitam k delovnim uspehom in želim, da z enakim prizadevanjem kot doslej ustvarjamo tudi v prihodnje.
Marija Levarjeva, preds. obč. skupščine
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE GORNJA RADGONA
Bolj uveljavljati odloke
o agrotehničnem minimumu
Po svečani seji se bo občinska skupščina Gornja Radgona danes zbrala na 19. redni seji. Osrednji točki razprave na današnji seji bosta razprava o poročilu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in razprava o poročilu kmetijske in veterinarske inšpekcijske službe.
Svet za kmetijstvo ugotavlja v svojem poročilu, da so proizvodni rezultati kmetijstva v letošnjem letu sicer boljši od lanskih, toda še vedno za 40 odst. manjši od predvidevanj in to predvsem zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ter pomanjkljive agrotehnike (pomanjkljivo škropljenje sadnega drevja, nepravočasno in neučinkovito škropljenje vinske trte, krompirišč, plevelov, uporabe izrojenih semen, nezadostno gnojenje z umetnimi gnojili in drugo).
Tudi kmetijska inšpekcija ugotavlja v svojem poročilu take pomanjkljivosti. Med drugim tudi to, da je ob koncu lanske setve ugotovila, da 326 kmetovalcev ni upoštevalo odloka o agrotehničnem minimumu. V poročilu se inšpekcija zavzema, da bi kmetijska pospeševalna služba budneje spremljala zatiranje škodljivcev in tudi pazila, da bi bilo čim več površin strojno obdelanih.
Glede na sektor lastništva je kmetijska proizvodnja letos zadovoljiva le v družbenem sektorju, deloma tudi v kooperaciji, nezadovoljiva pa je na površinah zasebnih kmetovalcev. Da bi se pa to stanje izboljšalo, pa svet predlaga, da bi se dosledneje izvajal odlok o agrotehničnem minimumu zlasti še na tistih področjih, kjer tudi družbeni sektor organizira svojo proizvodnjo.
Posebej je svet tudi analiziral ekonomski položaj kmetijskih gospodarstev. Ugotavlja, da so se cene kmetijskim pridelkom v primerjavi z lanskim letom povišale za 20 do 50 odstotkov. Poleg tega pa so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi (ukinitev izrednega prispevka idr.), s čimer se je ekonomski položaj kmetijskih organizacij izboljšal. Toda s sprejemomo drugih ukrepov, s katerimi so bili ukinjeni regresi, kmetijske organizacije praktično niso ničesar pridobile.
Zaradi poostrene investicijske politike nastajajo tudi težave pri odkupu zemljišč. Doslej so v radgonski občini
kmetijske organizacije odkupile 962 ha, kar je 7 odst. obdelovalnih površin in se je s tem delež družbenega sektorja povečal na okrog 30 odst. Največ površin je, bilo podru-žabljenih letos in sicer 280 ha. Z arondacijami v letošnjem letu pa bo prihodnje leto vključenih v družbeni sektor še 200 ha obdelovalne zemlje.
V zadnjih letih so se tudi investirala znatna sredstva v kmetijstvo in sicer doslej okrog 2 milijardi dinarjev, samo lani in letos pa okrog 835 milijonov dinarjev. Toda pogoji, pod katerimi so kmetijske organizacije najemale kredite, so bili zelo neugodni, saj znašajo povprečni odplačilni roki 10 let. Zato postaja odplačevanje anuitet celo problematično. Investicije v kmetijstvu pa otežkočajo še slabi načrti, nerealni ekonomski izračuni ter končno tudi počasna gradnja, ki prinaša nove podražitve. Svet se glede nadaljnjega investiranja zavzema, da bi naj bila investicijska sredstva uporabljena predvsem za odkup zemljišč.
Veterinarska inšpekcija v skupnem poročilu s kmetijsko inšpekcijo ugotavlja, da nalezljive bolezni pri živalih danes v občini več niso problem. Letos je bilo zaklanih le 9 goved, za katere se je sumilo, da so tuberkulozne. Na področju občine pa se še v večji meri pojavljajo »črni« zakoli doma, vendar je bil proti kršiteljem uveden postopek.
Na dnevnem redu današnje seje je tudi sprejem odloka o prepovedi reje domačih ži-
OBČNI ZBOR
UPOKOJENCEV
Jutri ob 10. uri se bodo v dvorani kina Park zbrali upokojenci. Razvili bodo prapor svoje organizacije ter priredili tudi kulturni program. Tokrat bo tudi prvič nastopil pevski zbor upokojencev.

vali v nekaterih predelih Gornje Radgone, predlog o spremembi odloka o ožjih gradbenih okoliših ter druge zadeve.
V novo zimo — v novi obleki in novem plašču!
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
GORNJA RADGONA
SVEČANA SEJA Danes ob 8. uri bo imela občinska skupščina Gornja Radgona v počastitev občinskega dneva svečano sejo. Seja skupščine, ki ji bodo prisostvovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, bo v dvorani zadružnega doma.
LENDAVA
TRŽAŠKI OBISK Danes bo prispela na obisk v Pomurje delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta. Delegacija se bo za krajši čas ustavila v Murski Soboti, nato bo pa odpotovala v Lendavo, kjer se bo razgovarjala s predstavniki občine o dvojezičnem šolstvu in o problemih iz življenja občanov madžarske narodnosti. Delegacija je v torek prispela v Ljubljano. Delegacija je gost Glavnega odbora SZDL Slovenije in jo vodi Boris Race, v njej pa so še Izidor Predan, dr. Peter Sancin, Bogo Samsa, Gorazd Vesel, dr. Angel Kukanja, Marko Valtrič, Drago Pahor, ing. Stanislav Renko ter Edvin Švab.
Vsakdanji prizor iz Gornje Radgone. Tako je namreč ob delavnikih vedno pred Elradom ob 14. uri.
SLATINA RADENCI
Gostinska šola letos prvič tretji letnik
Učenci gostinske šole v Radencih so se s počitnic, oziroma s prakse spet vrnili med šolske klopi. S poukom so pričeli 1. oktobra. Letos so tudi v Radencih, kot vse gostinske šole v Sloveniji, odprli prvič III. letnik in s tem podaljšali šolanje od dosedanjih 20 na 30 mesecev. Podaljšanje je utemeljeno s tem, da sta dve leti šolanja absolutno premalo za pridobitev vseh spretnosti in znanja, ki ga gostinec rabi v svojem poklicu.
»Letos se je vpisalo v I. letnik 31 učencev. Pri sprejemnem izpitu se je pokazalo, da
je znanje, ki ga prinesejo s seboj iz osnovne šole relativno zelo različno, zato jim je
treba dati zlasti prve mesece trdno osnovo: Sicer pa pri izboru učencev močno upoštevamo mnenje matične šole», je poudaril ob našem obisku ravnatelj zavoda Franc Mohorko.
V vseh treh letnikih se šola točno 100 učencev, 21 moških in 79 žensk, od teh 60 za natakarski in 40 za kuharski poklic. Poleg rednega šolanja ima zavod še poseben oddelek za vajence, ki prihajajo vsako leto na 3-mesečne tečaje iz raznih gostinskih podjetij Pomurja. Obstaja še večerni oddelek za odrasle kuharje in natakarje, ki imajo priliko izpopolniti svoje znanje v večernih tečajih.
Zanimivo je, da je od 100 rednih učencev le 12 štipendistov, čeprav bi jih bilo lahko mnogo več, če bi se nekatera, predvsem pomurska gostinska podjetja raje bolj posluževala kvalificiranih gostinskih delavcev, namesto da zasedajo mesta z vajenci ter priučeno in nekvalificirano delovno silo. Treba je vedeti, da gostinska šola v Radencih ni bila ustanovljena samo z namenom, dati mladini možnost na pridobitev gostinskega poklica, ampak tudi zato, da si gostinska podjetja v Pomurju zboljšajo kadrovski sestav. Potrebe po gostinskih absolventih so zelo velike. To se je pokazalo že lani, ko si je večina že med prakso zagotovila delovno mesto in to v uglednih gostinskih podjetjih po Gorenjskem in v Primorju. Sedaj, ko bodo po triletnem šolanju še bolje pripravljeni za poklic, bo povpraševanje zanje še večje.
I. Kovič
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V LJUTOMERU:
K poglobljenim vsebinskim razpravam
V torek dopoldne se je v Ljutomeru sestal občinski komite ZKS. Na dnevnem redu seje je bila med drugim razprava o pripombah k predlogu statuta ZKJ.
Dosedanje razprave o predlogu sprememb statuta so po-
kazale, da so se komunisti temeljito seznanili s predloženimi spremembami. Glede na to so dali komunisti vrsto pripomb in ugotovili, da je zaslediti v spremembah statuta težnjo po ostrejših kriterijih za sprejem v Zvezo komunistov. Občinski komite je v razpravi o statutu poudaril potrebo po ustanavljanju pomožnih teles pri občinskem komiteju, česar pa spremembe statuta ne predvidevajo. V Tehnostroju so se komunisti zavzemali za to, da naj bi novi statut obravnaval postopek za ponovni sprejem v ZK, dočim
KONFERENCA AKTIVA ZMS V MOŠČANCIH
V nedeljo je imel aktiv ZMS Moščanci svojo letno konferenco. Razprave so bile v glavnem osredotočene na problem, ki z njim nikakor ne moremo biti zadovoljni, to je odhajanje mladine na sezonstvo v sosednjo Avstrijo. Govora je bilo o klubih mladih kmetijskih proizvajalcev, katerih delo je v zadnjem času skoraj popolnoma zamrlo. Poudarili so, da bi ti naj na moderen način prikazali obdelavo zemlje, seveda v sklopu s kmetijsko organizacijo in ne stremeli le za finančnimi sredstvi, kar je bilo dosedaj poglavitno pri teh klubih. V bodoče si mladi želijo več pomoči od osnovne organizacije ZK in SZDL, odločili pa so se, da se bodo skupinsko vključili v organizacijo RK. Njihova zainteresiranost naj bi se predvsem pokazala pri družbeni samopomoči, kot so krvodajalske akcije in podobno.
Ob pregledu svojih uspehov so z, delom zadovoljni, saj so delali kar precej, največ pa na kulturnem področju. Tudi športno udejstvovanje ni izostalo, imeli so nekaj predavanj, skrbeli za razvedrilo itd. Upajo, da bodo uspehi z novim vodstvom v novem letu Še boljši.	-DO-
so v osnovni organizaciji »Ivan Cankar« menili, da naj bi dopuščal statut sprejem v Zvezo komunistov v izjemnih primerih tudi mladino, ki dopolni 16 let. Komunisti so dali še vrsto drugih pripomb.
V razpravi o nadaljevanju predkongresne aktivnosti v osnovnih organizacijah je bilo rečeno, da naj v času do kongresa komunisti razpravljajo predvsem o vlogi komunistov v sistemu samoupravljanja, o javnosti dela ZK, o odnosu komunistov do sklepov predkongresne konference, o organizacijskih oblikah povezovanja komunistov na določenem območju, o metodah dela itd. Prosvetni aktiv bo razpravljal posebej še o družbenem upravljanju v šolstvu, o financiranju šolstva, dočim naj bi aktiv uslužbencev občinske uprave obravnaval vlogo komunistov v sistemu samoupravljanja, aktiv kmetijcev pa o realizaciji sklepov predkongresne konference.
TRGOVSKO PODJETJE »UNIVERZAL« V LENDAVI
Dopolnilno izobraževanje le želja
Trgovsko podjetje Univerzal iz Lendave s svojimi tridesetimi poslovalnicami v lendavski občini v glavnem zadovoljivo izvaja trgovsko dejavnost. Večina poslovalnic je na vaseh, vendar so v Univerzalu mnenja, da je potrebno trgovsko mrežo v občini še razširiti. Stare lokale obnavljajo in jih skušajo usposobiti za sodobno trgovsko poslovanje.
Na željo občanov, ki so na zborih volivcev zagovarjali potrebo po trgovinah v posameznih vaseh, se podjetje trudi zadovoljiti jim in odpreti poslovalnice. To ne gre brez težav. Primernih prostorov za trgovine primanjkuje, da bi pa zidali nove, nima podjetje finančnih sredstev. Drugod pa spet, kljub želji občanov, ne morejo odpreti poslovalnice, ker pristojni vaški činitelji tega ne odobrijo (primer Črenšovci).
Tudi v sami Lendavi stanje z lokali ni najbolj rožnato. Skupno z občinsko skupščino gradi podjetje blagovnico, ki bo prispevala k sodobnejšemu
poslovanju. Nujno potrebnih
skladišč jim primanjkuje. Za-
radi tega ne morejo ustvarjati zalog in tako se zgodi, da poleg sezonskih artiklov včasih zmanjka tudi ostalega blaga. V prihodnosti sicer mislijo graditi skladišča ob železniški postaji, zaenkrat pa nabavljajo blago sproti. In to zmanjka navadno takrat, ko je povpraševanje največje. Tudi cene so zaradi prevozov večkrat višje kot bi lahko bile. Naj navedem samo primer nabave mesnih izdelkov. Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti je najbližja, vendar se večkrat primeri, da uslužbenci iz nabavne službe
blaga v M. Soboti ne dobijo. Artikle iz iste tovarne potem nakupijo pri grosistu v Ptuju ali kje drugje, kar pa znatno poveča prodajno ceno artikla. Ceno povečuje tudi prevoz iz Hrvatske. Zaradi slabega mostu v Murskem Središču morajo voziti skozi Radence.
Med uslužbenci podjetja je težnja po dopolnilnem izobraževanju. V večini poslovalnic dela sicer kvalificirani kader, vendar vodijo nekatere vaškeposlovalnice ljudje brez visoke kvalifikacije. Čeprav si želijo pridobiti kvalifikacijo oz. visoko kvalifikacijo, jim je obiskovanje poslovodske in srednje komercialne šole v Murski Soboti onemogočeno zaradi deljenega delovnega čaša: Tako se v podjetju trenutno nihče dodatno ne izobražuje. Vajenci tega podjetja, ki so večidel madžarske narodnosti, imajo v šoli za blagovni promet težave s slovenščino. Dvojezične osemletke jim ne dajo dovolj znanja iz slovenščine, da bi lahko nemoteno sledili pouku v slovenščini.
V KRIŽEVCIH SO
PREUREDILI ZADRUŽNI DOM
Decembra lani je požar zajel poslopje zadružnega doma  v Križevcih in ga skoraj v celoti uničil. Sedaj so dom na zunaj popravili, prekrili in tudi notranje prostore preuredili. V njem so uredili učilnico, ki jo bodo uporabljali zaradi pomanjkanja učilnic do dograditve nove osemletke, prostor za krajevni urad, pošto in pisarne za KZ. Prostori bodo vseljivi za dobrih 15 dpi.
DO
V Gornji Radgoni je med. vsemi mesti v Pomurju moto šport najbolje razvit. Posnetek z zadnjih dirk.
Otroci v otroškem vrtcu se enako kot drugod tudi najrajši igrajo s peskom.	Foto: Obal
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
3
JANEZ LANŠČAK, predsednik obč. skupščine
Ugoden razvoj gospodarstva
Rezultati, ki so v letošnjem letu doseženi, niso mali. Tempo rasti posameznih gospodarskih panog je ugoden. Industrijska proizvodnja je v devetih mesecih v odnosu na lansko leto povečana za 44.2 odst. Postavljeni plan je v istem času v občini dosežen Z 80,8 odst. Dinamika izpolnjevanja postavljenih gospodarskih dosežkov kaže, da bo plan za celo leto nekoliko presežen. Takšna gibanja v industrijski proizvodnji kažejo, da so bile investicijske naložbe smotrne in da dajejo Že pričakovane rezultate. Pri tem je treba ugotoviti, da vsi industrijski obrati v odnosu na lansko leto povečujejo proizvodnjo. To pomeni tudi, da se naši proizvodi uveljavljajo na tržišču. Vsekakor so prizadevanja delovnih ljudi v proizvodnih podjetjih za kvaliteto in ceneno proizvodnjo. To zahteva novo kvaliteto glede organizacije proizvodnje in uvajanja sodobne tehnologije. Skrb za strokovne kadre, stalno poučevanje delavcev v proizvodnji z namenom, da se to odraža v boljših proizvodih in cenejši proizvodnji, to je ena osnovnih nalog organov upravljanja v kolektivih. Uspešni proizvodni rezultati dajejo osnovo za materialni položaj naših proizvajalcev. Stalna skrb za človeka, za njegove potrebe, za višji osebni in družbeni standard, to naj bo vsebina odločanja organov upravljanja. Te zahteve bomo izpolnili samo s povečanim delom, s stalno skrbjo za doseganjem boljših proizvodnih rezultatov.
Tudi v kmetijstvu so doseženi določeni proizvodni in organizacijski uspehi. Čeprav rezultati proizvodnje pšenice niso v celoti izpolnili pričakovanj, pa kažejo ostali kmetijski proizvodi ugodnejše stanje. Predvsem ugotavljamo močno povečanje pridelka krmnih rastlin. Na osnovi, takšnega gibanja proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju ocenjujemo povečanje živalskega fonda v letošnjem letu. Po ocenitvah je v odnosu na lansko leto stalež goveje živine povečan za 15 odst., stalež prašičev pa še nekoliko več. Takšna gibanja bodo vsekakor ugodno vplivala na tržišče s kmetijskimi proizvodi. Tudi v organizacijskem pogledu so v letošnjem letu doseženi ugodni rezultati. Družbeni sektor prilagaja organizacijo potrebam terena s posebnim poudarkom na
povečanju proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci. Zaradi pomembnosti kmetijstva v naši občini ima ta gospodarska panoga odločilne vplive na naše gospodarske rezultate. Odločno poseganje delovnih ljudi s tega področja v smeri boljšega gospodarjenja, v smeri povečanja proizvodnje je torej odgovorna in osnovna naloga v kmetijstvu.
Tudi ostale panoge gospodarstva gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina in gostinstvo, obrt in komunala kažejo ugodno dinamiko.
V izvozu je s področja občine letos dosežena realizacija po vrednosti 2,2 milijona dolarjev, kar je za 28 odst. preko lanskega izvoza. Industrija dosega v povečanju izvoza dinamiko povečane proizvodnje. Slabše je pa stanje v kmetijstvu, ki v letošnjem letu ne dosega lanskega izvoza. Letos se je poleg že standardnih izvoznikov (»Mura, KIK-Pomurka) uspela plasirati v izvozu tudi »Beltinka« iz Beltinec in bo izvozila že za okoli 100 tisoč dolarjev svojih proizvodov. Orientacija v izvoz naj bo stalna skrb upravljalcev v podjetjih, kajti to pomeni poleg deviznega priliva še posebno proizvodne uspehe predvsem v smislu uvajanja sodobnih proizvodnih metod in skrb za čim racionalnejšo proizvodnjo. Srečanje proizvodov na mednarodnem tržišču s konkurenčnimi proizvodi pomeni tudi srečanje proizvodnih stroškov teh proizvodov in njih kvalitete.
Takšna gibanja v gospodarstvu so dovoljevala tudi povečano zaposlitev. V odnosu na lansko leto je v gospodarstvu zaposlenih' novih 588 delavcev in v negospodarskih dejavnostih novih 179, od katerih glavnina odpade na kulturno socialno dejavnost. Povečanje v gospodarstvu predstavlja za 9,1 odst. več kot v lanskem letu. To pa v primerjavi s povečanjem proizvodnje pomeni tudi lepe dosežke v povečanju proizvodnosti dela. Rezultati takšnih odnosov se odražajo na poboljšanju stanja pri osebnih dohodkih. Letošnje povprečje osebnih dohodkov v gospodarstvu znaša okoli 36.000 din, kar je v odnosu na lansko leto povečanje za 33 odst. Vsekakor je tudi v bodoče ena od glavnih skrbi upravljalcev izboljšati materialni položaj delovnega človeka, izboljšati osebni in družbeni standard delovnega človeka, kar mora biti rezultat boljšega gospodarjenja.
Povečana so tudi vlaganja na področju negospodarskih dejavnosti. Tako so sredstva za stanovanjsko izgradnjo povečana za 15,6 odst., za komunalne objekte za 30,8 odst., za investicije v šolstvu za 32,3 odst. in investicije za zdravstvo za 29,7 odst.
Delovni ljudje naše občine praznujejo torej letošnji svoj praznik v znamenju nadaljevanja dinamičnih gospodarskih gibanj in v znamenju prizadevanj za izboljšanje položaja na ostalih področjih življenja. Smotrno in prizadevno delo vseh delovnih ljudi naše občine bo tudi jamstvo za stalno izboljševanje položaja človeka in njegovih življenjskih potreb.
PRED POSVETOVANJEM BIBLIOTEKARJEV V M. SOBOTI
Knjižnic dovolj, a slabo urejene
NA POBUDO DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE BO V DNEH 16. IN 17. OKTOBRA V MURSKI SOBOTI POSVETOVANJE SLOVENSKIH BIBLIOTEKARJEV.
Posvetovanje ima izrazito delovni značaj, kar dokazujejo napovedani referati: Matične knjižnice za razvoj knjižničarstva v občini, Študij bibliotekarstva v Sloveniji, Statistika in obrazci v knjižnicah, Vprašanje centralne katalogizacije slovenskega tiska, Gradnja in oprema knjižnic.
Poudarek posvetovanja je vsekakor na problematiki knjižničarstva v Pomurju. Specifikacija gospodarsko-političnih razmer narekuje razlike v knjižničarstvu že na levem in desnem bregu Mure. Kakor je Prlekija že pred 1919 imela slovensko Čitalnico v Ljutomeru, jo dobi Prekmurje šele leta 1920. Narodna čitalnica v Murski Soboti je organizirala poleg čitalnice tudi tečaje in predavanja. Sicer je Prekmurje imelo le društvene knjižnice do leta 1945, kjer so imeli dostop več ali manj le člani društva. Tudi madžarska vlada do 1919 in spet med okupacijo je razen uveljavljanja madžarskega jezika v uradih in tudi v šoli, odpirala le madžarske knjižnice. Prekmurci so zaradi tega prišli le do nabožnih knjig od katekizmušov do izdaj Mohorjeve družbe.
V letih med obema vojnama so zanimive potujoče knjižnice Jugoslovenske matice, vendar so vse skupaj imele le 1.200 zvezkov. Pomembno nacionalno in politično nalogo so izvršile v letih 1935-1941 potujoče knjižnice Kluba prekmurskih akademikov, ki so bile ustanovljene na pobudo Rudija Čačinoviča, takratnega visokošolca. Razpolagale so s slovensko naprednejšo literaturo. Člani KPA so knjige posredovali v najoddaljenejše vasi Prekmurja. Potegovali so se za ustanovitev javne knjižnice v Murski Soboti, saj metropola Prekmurja ni imela razen treh manjših društvenih knjižnic (sokolske, prosvetne in Delavsko zbornične) nobene znanstvene, javne institucije, ki bi lahko shranila tudi domačo slovensko literaturo iz Prekmurja.
Želja KPA in zamisel ustanovitve študijske knjižnice, izgovorjena na ustanovitvenem sestanku Muzejskega društva v Murski Soboti leta
1935, je bila uresničena z ustanovitvijo Študijske knjižnice v Murski Soboti leta 1955. Ustanovitelj Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je kazal za kulturne institucije v Murski Soboti vse razumevanje od dneva ustanovitve, saj predstavlja knjižnica poleg muzeja, založbe in tiskarne največjo kulturno pridobitev po osvoboditvi. Knjižnica je razen postavljenih 21.000 zvezkov zbrala nad 36.000 enot, vzgojila knjižničarski kader, zbrala že lepo število pomuriane in kot pokrajinska študijska knjižnica na specifičnem področju od tujejezičnih knjig največ madžarske literature okrog 6.500 zvezkov. Med svojim fondom hrani zanimivo dr. A. Šerkovo zapuščino okrog 2.500 zvezkov in 30 prekmurskih tiskov iz zapuščine dr. J. Šlebingerja iz Gornje Radgone.
Poleg študijske knjižnice so v Pomurju ljudske knjižnice
v Murski Soboti (16.751 zvezkov), v G. Ragdoni, Ljutomeru in Lendavi. Res, da ima Pomurje okrog 200 raznih knjižnic, moramo pa vendarle priznati, da bo moralo knjižničarstvo, ki se je po letu 1945 zelo razmahnilo, najti sedaj nove pobude in načine za ureditev knjižnic, namreč za ureditev ljudskih knjižnic, šolskih, učiteljskih in strokovnih knjižnic. Najprej bo treba urediti in namestiti šolani kader v vseh matičnih knjižnicah v Pomurju, ki bodo potem možne razvijati knjižničarstvo tudi na podeželju na svojem področju. Zagotoviti bo treba finančna sredstva za stalni dotok najnovejše literature od poljudnoznanstvene do leposlovja. Naš človek potrebuje vedno svežo literaturo, zanima se za najnovejše izsledke, se izobražuje, študira. V Pomurju je danes še vedno povprečje 0,4 knjige na prebivalca, medtem, ko je povprečje v SFRJ 1 knjiga na prebivalca, v svetu pa 3 do 5 knjig na prebivalca.
Pomurje pozdravlja v svoji sredi slovenske bibliotekarje, vse goste, zastopnike družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa književnike, ki se bodo udeležili posvetovanja slovenskih bibliotekarjev.
Portal soboškega gradu je najlepši baročni spomenik v mestu in zato se pred njim radi ustavljajo tudi turisti.
MED PROBLEMI SOBOŠKE DPD SVOBODE
Uspeh ali neuspeh?
Pred kratkim je tudi soboško delavsko prosvetno društvo Svoboda imelo letni občni zbor. Osrednji vprašanji sta bili ocena preteklega dela in program dela v tej sezoni.
Za preteklo sezono je že iz uvodnega referata več ali manj izzvenela ugotovitev, da delo društva ni bilo tako uspešno, kakor so si mnogi želeli, druga izmed osnovnih ugotovitev pa je bila, da je bilo v pretekli sezoni v Murski Soboti toliko raznovrstnih prireditev. kolikor že vrsto let nazaj ne. K temu so pripomogla številna gostovanja tako poklicnih gledališč kakor tudi drugih umetniških skupin, poleg tega pa tudi okrajna revi-
ja amaterskih dramskih družin.
Slabo oceno je v glavnem dobila lastna kulturna dejavnost, ki se razvija v sekcijah Svobode. Razen godbe na pihala so vse ostale sekcije delovale slabo. Posebej je bilo za dramsko sekcijo ugotovljeno, da njeno delovanje ni bilo uspešno. Uprizorila je le dve deli, ki si ju je ogledalo nad 1100 gledalcev. Toda prav ob ocenjevanju dela te sekcije je najbolj prišlo do izraza vprašanje, če je mogoče uspešnost dela sekcije ocenjevati le zgolj po njenih prireditvah. Dramska sekcija, ki je sicer uprizorila le dve deli, je pa ob tem organizirala vrsto gostovanj od drugod in tudi sam okrajni festival. S tem je nedvomno mnogo prispevala k obogatitvi kulturnega življenja v mestu in tudi k večji umetniški dovršenosti, ki je v lastnih okvirih tudi ne bi mogla doseči.
Vprašanje kriterijev za vrednotenje je že bilo načeto tudi v uvodnem referatu in to prav na osnovi ugotovitev letošnjega kongresa Zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije. Poudarek je bil. namreč na problemu ocenjevanja amaterske dejavnosti in razvijanju oblik kulturne dejavnosti. Program soboške DPD Svobode. sprejet na občnem zboru očitno kaže, da se pojmovanje amaterske dejavnosti in vloge kulturno prosvetnih društev uspešno uveljavlja. Posamezne sekcije društva namreč ne bodo skrbele le za lastne nastope oziroma prire-
ditve, temveč se bodo uveljavljale tudi kot organizatorji raznih gostovanj od drugod. S tem se bo tudi njihova vloga v kulturnem življenju še močneje uveljavljala.
Kaj nam obetajo te sekcije? V dramski sekciji so osrednje tri naloge in sicer: skrb za lastno uprizoritev, organiziranje gostovanj celjskega narodnega gledališča in skrb za vzgojo kadrov, kar je brez dvoma izredno pomembna naloga, saj v sekciji nenehno ugotavljajo, da igralcev — amaterjev primanjkuje. V glasbeni sekciji je steber delovanja godba na pihala, toda pred njo se pojavlja nova naloga: formirati zabavni ansambel, kar je že tudi več kot potrebno. Poleg tega pa predvidevajo organizacijo 2 ali 3 koncertnih gostovanj. V plesni sekciji predvidevajo organizirati dva republiška plesna turnirja, v likovni pa dve razstavi. Lutkovna sekcija, ki ima potrebne pripomočke, pa bo pripravila lastno predstavo, organizirala pa bo tudi štiri gostovanja.
Izredna pozornost v programu pa je posvečena klubu. Ta v minuli sezoni ni ravno zaživel, čeprav je bilo v njem organiziranih več zelo prijetnih večerov. Zato mu je tudi v programu posvečena velika pozornost.
Program za to sezono je torej zelo obsežen in bo vsekakor zahteval od društva veliko organizacijske gibčnosti. V programu je predvsem glede dramske sekcije predvideno, da bi naj gostovala tudi po vaseh, kar bo brez dvoma pozitivno delovalo na kulturno prosvetno dejavnost izven samega mesta.
Motiv iz Študijske knjižnice, kjer je vedno precej bralcev
IZ POROČILA PREDSEDNIKA SVETA ZA KULTURO
Rezultati po petih letih
Svečani del našega lista smo običajno ob občinskem prazniku posvetili gospodarskim uspehom. Tokrat ga posvečamo kulturno prosvetni dejavnosti, o kateri je pred dnevi razpravljala tudi občinska skupščina. Ker vseh problemov in področij ne bi mogli obširneje obdelati, smo izbrali nekaj odlomkov iz poročila predsednika sveta za kulturo Jožeta Vilda. Izpustili smo poglavje o knjižničarstvu, ker je o tem govora v posebnem sestavku.
Čas, v katerem je svet za kulturo in prosveto zbral in pripravil gradivo za današnje zasedanje občinske skupščine, je bi! prekratek, da bi v obilici vseh ostalih dolžnosti uspeli predočiti občinski skupščini vso problematiko s področja kulture v taki obliki in vsebini, da bi lahko bila več kot samo povprečna informacija, kajti čas, o katerem bi naj tudi govorili, saj se je v njem marsikaj zgodilo tudi v kulturi naše občine, je zopet tako dolg, da tega še ob najboljši volji ne bi mogli. Namreč od tistih dob, ko je podoben predstavniški organ v naši občini zadnjič razpravljal o stanju in problemih dejavnosti s področja kulture, je minilo že dobrih pet let.
Menim, da ne bo odveč uvodoma opozoriti na dejstvo, da smo občina z mestom Murska Sobota. Prav to dejstvo nalaga tako svetu za kulturo kakor tudi občinski skupščini, vsaj na nekaterih področjih, zahtevnejše naloge, kot morda kateremu izmed naših občinskih sosedov. To pa ne
glede na drugo dejstvo, da bosta kmalu minili dve leti, odkar v mestu ni več sedež okraja, a tudi ne glede na to, da so nekatere kulturne institucije še vedno v pristojnosti okraja. Delujejo v naši občini, tudi iz naše občine navzven in predstavljajo tisto, po čemer sodimo, da je neko mesto v resnici središče pokrajine, gospodarsko in kulturno središče.
O DEJAVNOSTI KULTURNO PROSVETNIH DRUŠTEV
Vsako društvo bi moralo imeti poleg prireditvene dvorane tudi svoje društvene prostore za knjižnico, za klub itd. Vsebina kulturno prosvetnih prireditev, ki jih organizirajo prosvetna društva, je v splošnem neoporečna. Lahko bi bilo ponekod tudi bolje, vendar je ob pogostem menjavanju kulturnih delavcev, ki so na vaseh predvsem ali povsem le prosvetni delavci, to razumljivo. Slabše je to tam. kjer društev ni
in usmerjajo kulturno dejavnost druge organizacije. Tam zaidejo na program včasih taka dela, ki jih napredno usmerjeni človek odklanja. Zato bi bilo prav, da bi mreža kulturno prosvetnih društev zajela vsa področja občine in bi se vse te dejavnosti organizirale preko teh društev ali pa kulturno prosvetnih sekcij pri TVD Partizan.
Prosvetnim društvom na vaseh bi bilo potrebno izdatneje pomagati z družbenimi sredstvi pri urejanju društvenih prostorov. Svoj delež morajo društva tudi sama prispevati, saj pomeni kulturni dvig kraja dvig blagostanja predvsem v kraju samem, poleg tega pa v občini kot celoti. To bi bilo potrebno pri večjih vlaganjih:	adaptacije, investicijska
vlaganja, dočim naj manjše potrebe krijejo krajevne skupnosti same.
GOSTOVANJA SAMA NISO DOVOLJ
Glede organiziranja gostovanj raznih priznanih gledaliških in drugih skupin je svet mnenja, da je treba tudi v prihodnje taka gostovanja organizirati in seveda tudi finančno podpreti. To pa seveda ne pomeni, da bi se naj odrekli delovanju amaterskih kulturno prosvetnih društev ali to delovanje omalovaževali. Prav nasprotno: nad vse pomembno je za razvoj splošne kulture najširšega
sloja občanov in prav zaradi tega mu skušajmo v prihodnje posvetiti še večjo pozornost in širšo družbeno skrb. Pri naših sosedih onstran državnih meja se ob odpiranju majhnih vrat ponuja tudi izmenjava regionalne kulture najrazličnejših zvrsti in oblik in nikakor nam ne sme biti vseeno, koliko je bo in kako kvalitetna bo naša podobna kulturna ustvarjalnost, kadar jo bo morda prav tako potrebno prenesti preko meja.
OMOGOČITI RAZVOJ POKRAJINSKEGA MUZEJA
Svet priporoča občinski skupščini, da v okviru finančnih možnosti podpre izvajanje persepktivnega skupnega programa Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru in Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, da bi tako ohranili značilnosti naše pokrajine in spomenike njene preteklosti . . . Pokrajinskemu muzeju v Murski Soboti pritiče nesporno mesto osrednje kulturne institucije v mestu, občini in pokrajini in zato ni odveč dodati, da ureditev muzeja in njegovih zbirk tudi na zunaj po svoje reprezentira neko mesto, njegove kulturne vrednote in tradicije. Svet za kulturo priporoča občinski skupščini, da v okviru možnosti maksimalno podpira nadalnje prizadevanje muzeja in meni. da bi bilo nujno čimprej omogočiti funkcionalnost prvega nadstropja v gradu za potrebe muzeja. Nadalje smatra svet, da ni sprejemljivo v soseščino grajskih prostorov vseljevati stanovalce. V prihodnosti bi naj grajski prostori služili izključno kulturnim
dejavnostim in upravljanje stavbe bi naj prešlo v pristojnost Pokrajinskega muzeja.
KAJ NAJ BO RAZSTAVNI PAVILJON
Pokrajinski muzej v Murski Soboti je pred letom dni prevzel tudi vso investicijsko dejavnost pri gradnji stavbe, v kateri je predviden tudi razstavni paviljon. Kljub zastojem in vrsti težav se gradnja bliža h kraju in čas je, da odločimo, v kake namene naj služi paviljon in kdo naj z njim upravlja. Svet za kulturo je sprejel stališče, da naj bo to stalni razstavni paviljon, v katerem bo možno organizirati vse občasne razstave:	likovne, knjižne, propa-
gandne in podobno pa tudi razstave ali sejme komercialnega značaja Torej: tudi organizatorji, prireditelji, uporabniki prostorov stalnega razstavnega paviljona so lahko različne ustanove, društva ali delovne organizacije.
ŠIRŠI PROGRAM ZALOŽBE
Pomurska založba je bila ustanovljena pred desetimi leti. Zrasla je in razvijala se je kot nadvse potrebna in zategadelj tudi utemeljena kulturna institucija pokrajine ob Muri. Ustanovljena je bila z jasno začrtanim ciljem, da s svojimi publikacijami spremlja in krepi sodobna kulturna in druga prizadevanja ljudi v tej, od večjih slovenskih kulturnih žarišč nekoliko odmaknjeni in večkrat tudi malo zapostavljeni regiji. Založba je trdno odločena tudi v prihodnje nadaljevati začeto pot prav na tem področ-
ju. Toda pri tem ji je potrebno pomagati. Tudi svet je mnenja, da prav glede zagotovitve sredstev za natisk naših, regionalno znanstvenih in poljudno znanstvenih publikacij to ne more biti izključno skrb založbe.
Po nekajletnem zastoju pa je pred založbo stopila še nova naloga: izdajanje knjig in učbenikov za občane madžarske narodnosti v Prekmurju in s prevajanjem umetniške besede iz slovenščine v madžarščino in obratno.
ALI MORA RADIO MURSKA SOBOTA UTIHNITI?
Ali ni nesprejemljiva naslednja primerjava: krajevni odbori Socialistične zveze in krajevne skupnosti sprejemajo sklepe, da bodo vse svoje sestanke in podobne delovne razgovore. akcije sklicevali in nanje pripravljali občane preko oddaj radia Murska Sobota, na skorajda že ob kraju leta še vedno nima zagotovljenih sredstev za pokritje stroškov nastalih pri oddajanju lastnega programa? Kot vse kaže. oddaj radia Murska Sobota kmalu več ne bomo poslušali, razen če se zgodi čudež. Vprašajmo se, ali nam bo res vseeno, če se to zgodi?
Svet za kulturo naglaša, na kaj takega ne bi smeli dopustiti. In mislimo, da se rešitve najdejo, čeprav resda ne zlahka, če izhajamo, kadar jih rešujemo, iz obveznosti, katere smo ob teh dejavnosti sami uzakonili in s priznanjem družbenega načela, da sredstva množičnega obveščanja ne moremo prepustiti tržnim razmeram.
4
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
S ponosom se spominjamo velikih dni narodnoosvobodilnega boja proti okupatorjem, s ponosom obujamo spomine na velika junaštva in težko nam je, da so mnogi za vedno ostali na bojiščih ali ugasnili v taboriščih, kjer je imela smrt obilen plen.
Listi spominov so raztreseni po letnikih Pomurskega vestnika in drugih časopisov ter revij. Zato ob občinskem prazniku soboške občine tudi ni mogoče podati celotne podobe dogajanja in ob ponosu na velika dela nas preveva tudi grenka zavest, da kljub temu, da je že minilo 20 let od tistih dogodkov, na katere je navezano današnje praznovanje, še današnji rod ni dobil v pisani besedi prikaza dogajanj v štirih burnih letih, ki jih upravičeno štejemo med najpomembnejše obdobje naše nacionalne zgodovine.
Zato naj bo pričujoči ponatis nekaterih že objavljenih sestavkov hkrati tudi pobuda, da zgodovina narodnoosvobodilnega boja v Pomurju ne bo ostala le v fragmentarnih zapisih spominov in odlomkov, ki so raztreseni po časopisnih straneh.
FERDO GODINA
Trnje
Trnje je pravzaprav čudna vas. Jelševi gozdiči se mešajo s sadovnjaki in hiše so tako nenavadno razmetane, da se težko znajdeš, če Trnja seveda ne poznaš.
Jaz sem pa Trnje poznal. Dolga leta sem hodil h Katanovem Nacu in pozneje še bolj pogosto h Glavačevim.
Leta 1941 pa je Trnje dobilo zame neki poseben čar. Bili so takrat prvi meseci madžarske okupacije in življenje se je tako v temeljih spremenilo. Prvi stik v teh težkih mesecih z našo preteklostjo pa sem lahko našel prav v Trnju. Našel sem ga takole:
Nekega popoldneva sem se peljal s kolesom proti Glavačevim po ozki poti. stisnjeni s plotovi. In čim pridem do koruznjaka, koga zagledam sredi dvorišča?
Štefana Kovača. Stal je razkoračen, z močnimi rokami v hlačnih žepih, imel je pred seboj zvezan predpasnik in na glavi klobuk. Smejal se je, ko sem obstal in strmel vanj.
Na njegovo glavo so Madžari razpisali veliko vsoto denarja. Stisnilo me je pri srcu in neko posebno vrsto usmiljenja sem čutil do njega. Res, smilil se mi je.
On se je pa samo smejal. Prišel je k vratom, dal mi čeznje roko. Počakal je, da se ga nagledam. Prvič sva se videla, ko je bil v ilegali.
Ne bi mogel reči, kaj sva govorila. Toda v vsem tistem vzdušju je bilo eno.
»Zdaj se je začelo.«
Neki velik čas se je odpiral pred menoj in ko sem tako ves prevzet od tesnobe zrl n parmo v katero je bilo uprto kar močno popoldansko sonce, se mi je zdelo, da je to stik z našim prejšnjim življenjem in da sem že globoko v načrtih Štefana Kovača, kar je bilo tudi res.
»Jutri prej pridi,« je dejal čez čas, ko mi je povedal o svojem pobegu pred Madžari. »Tiskali bomo letake. Fantje ne smejo v vojsko.«
• »Kje bomo tiskali?«
»Na parmi.«
In jaz sem gledal spet na parmo, na tisto sirotico, nizko in zdelano od starosti. Kako bomo tu tiskali letake o tem, kaj se vse dogaja v Trnju?
V tistem se je od nekod pripeljal Glavačev Štef. Starejši kmečki fant je bil to, tih, samotar, toda zdaj naenkrat živahen. Iz hiše pride tudi Hancev Martin.
Razbral sem takoj iz njegovega razgovora, da se nekaj
velikega že dogaja, nekaj, kar ima že določeno in uglajeno pot in meni je bil vsak njihov gib in vsaka njihova beseda nova, prijetno presenetljiva, čudovito poglavje knjige, ki sem jo pravkar odpiral.
Drugega dne sem res prišel. Tisočkrat sem medtem doma videl Štefana Kovača, kako stoji sredi dvorišča pri Glavačevih, kako se smeje, kako mu pri tem brki smešno gledajo v usta, kako visi pred njim predpasnik in nisem nikakor mogel brzdati svoja čustva, da se mi ne bi smilil, ker je moral bežati in ker je živel tako Življenje. Gledal sem v duhu posebno tisto siromašno parmo, nabasano s slamo, kjer bi »tiskali«.
Pa smo res »tiskali«. Kovač je bil že na parmi, ko sem prišel. Martin me je peljal na dvor in za hlevom sva šla v parmo, ker čez gumno nisva smela iti. Ženske so tam trgale bob. pa je bilo pri njih nekaj ljudi iz vasi, katerih smo se tako ognili.
Kovač je bil že ves v delu. Velike dlani je imel vse umazane od črnila. Prvič v življenju sem videl kožo za razmnoževanje in čudno se mi je zdelo, s kako spretnostjo Kovač ravna z njo in kako gre delo od rok Katanovemu Nacu, ki mu je pomagal.
Res, da so bile črke na letakih nekje razlite, drugje preveč svetle a prebrati so se dale, če si se le potrudil.
Pa pri vsem tem se je bilo treba potruditi. Pri tiskanju, pri branju. In ko jih bo treba naslednjo noč raztrositi, se bo treba spet potruditi, kajti to življenje nam nalaga trpljenje. In kakor se je začelo moje delo takrat na parmi, tako mi je tisto »usmiljenje« in melanholija do Kovača začela usihati, neka realna vsakdanjost se me je počasi lotila v tem novem okolju. Resna in trezna, a neizprosna vsakdanjost.
Na večer, ko je legel mrak na razmetane hiše v Trnju, smo opravili. Noč je bila pred nami. no, polna priprav. V naslednji noči bodo namreč morali biti vrženi letaki po vsem Prekmurju. A kaj potem, spet v naslednji noči?
Nismo niti vedeli, kako postajamo deca noči, deca noči za dolga 4 leta Kavača, Martina, Katanovega Naca in še toliko Prekmurcev pa je kmalu pokrila hladna zemlja. In mi se jih spominjamo, polni hvaležnosti in občudovanja njihovih velikih del. opravljenih za naše lepše življenje.
Dva krvava oktobra
Marsikateri občan v soboški občini je včasih tudi v dvomih: na kateri dan se navezuje praznovanje občinskega dne. V zgodovini narodnoosvobodilne borbe na področju soboške občine sta namreč dva krvava oktobra. Prvi leta 1941, ko je pod streli madžarskih žandarjev in zaradi izdaje padel pri Gančanih narodni heroj Štefan Kovač in so bili aretirani voditelji mladega osvobodilnega gibanja, ki je postajalo za okupatorja že grozeče, in obešeni na dvorišču soboškega gradu.
S tem je okupator res zadel izredno hud udarec narodnoosvobodilnemu boju na področju celotnega Prekmurja. Pobil je prav organizatorje in najpredanejše sinove te pokrajine. Zato ni nič čudnega, da se je gibanje močneje razmahnilo šele čez tri leta in sicer v letu 1944, ko se je ustvarila tudi tesnejša vez z gibanjem po vsej Sloveniji. S
ULRIH ELA — ATENA
prihodom skupine, v kateri sta bila Juš Kramar in Dane Šumenjak so se v mesecu oktobru 1944 vrstile akcija za akcijo. Madžarska je pod regentom Horthyjem kapitulirala in skupina se je pripravljala na prevzem oblasti. To da okupator se še ni hotel vdati, ampak se je odločil za nova nasilja, za aretacije zavednih Slovencev. Prav 17. oktobra 1944 so se začele aretacije in pri preiskovanju so orožniki v hiši Joška Brumena zadeli na partizansko skupino ter se z njo spopadli.
Vendar jim ni bilo dovolj, da so razbili skupino: orožniki so ubili dve ženski, ki sta trgali grozdje, 92 zavednih ljudi pa so odpeljali v zloglasna taborišča. Mnogih se je življenjska pot končala v Dachau. V spomin na ta dan praznuje občina tudi svoj praznik.
Ponočna podoba šumeče Mure je zelo grozljiva. Toda preiti jo je bilo potrebno

Čez Muro - na levi breg
V nedeljo bo proslava obletnice ustanovitve I. Prekmurske partizanske čete. Ta dan sicer ni spominski, kajti dvajset let od ustanovitve bo šele čez par mesecev. Z ozirom na ,praznovanje pa ponatiskujemo spomine, ki jih je napisala v Prekmurju zelo znana borka Atena.
Tja gremo! Tako se je glasil nalog Oblastnega komiteja KPS, ki je bil 3. decembra 1944 konkretiziran na seji Okrožnega komiteja in uresničen na odseku Mure pri Grlavi v noči od 4. na 5. decembra 1944. Naloge, ki smo jih dobili, je obsegal zgolj en sam stavek: »Organizirajte upor!« Da je bila to za četvorico partizanov — Srečka, Slavo in Ateno — na takem terenu, kot je bilo za nas Prekmurje, dovolj težka naloga, smo se zavedali vsi, ko smo to nalogo dobili. »Živi se ne povrnemo pred koncem!« je bil naš pozdrav in odšli smo polne vere v uspeh in s samcatim vodnikom — busolo in specialno karto. Res se nismo vrnili pred koncem.
...Prve dni meseca januarja smo imeli konferenco v Strehovskih goricah — V Ivaničevi kleti. Udeležili so se je vsi, ki so prišli v Prekmurje s Štajerske, in še okrog 15
tovarišev iz Prekmurja. Skupno je bilo torej navzočih okrog 30 ljudi. Konferenca je imela dvojen namen; usposobiti večje število tovarišev za politično delo med množicami — zato je bil prvi del študijski —, razdeliti delo in se opreti na lastne noge tudi v vojaškem pogledu. Nujno je bilo rešiti problem skrivačev, prav tako pa je politično delo pogrešalo vsaj manjših vojaških akcij, ki so ga vedno dopolnjevale. Konferenca je trajala tri dni. Delovni del konference je obsegal v glavnem tri točke:
1.	Formiranje I. prekmurske čete in v zvezi s tem razdelitev naše odgovornosti na vojaško in politično področje.
2.	Nadaljevanje in organizacije odborov OF in njihovo usposabljanje za prevzem oblasti in
3.	Imenovanje začasnega komiteja KPS za Prekmurje.
Za komandirja I. prekmurske čete je bil imenovan tov. Filip Korošec-Bor, doma iz Loke pri Zidanem mostu, za komisarja pa tov. »Srečko«. Četa je štela največ 30 ljudi in ni mogla zaradi nenehnega zasledovanja madžarskih vojaških enot nikoli pridobiti na svojem številu, ki smo ji ga določili ob njenem rojstvu, na 100 mož. V četo so stopali le prostovoljci. Mnogi Prekmurci, ki so se že naveličali skrivanja so se rade volje pridružili, toda le redki so vzdržali borbe in napore. Prve žrtve v četi so imele za posledico prva dezerterstva nazaj na senike. Kljub vsem oviram pa je četa izvršila nekaj zelo uspešnih akcij. Že sam njen obstoj je vplival na strah madžarskim hordam, obenem pa hrabril naše sodelavce. Četa je osvojila teren Goričkega, ki je bilo v političnem pogledu mnogo na Dolinskem, zato pa so bile terenske razmere veliko ugodnejše. Enkrat je napravila četa tudi pohod v Porabje, kjer se je še teže prebijala kot na Goričkem...
...Narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju je od konference vodil začasni komite KPS, ki je bil takrat postavljen in je v celoti deloval le malo časa. V komiteju so bili Bor, Talanyi, Srečko, Slava in
jaz. Najprej je odpadla Slava, ki je bila odgovorna za mladino, nato pa sta padla še Tajanju in Srečko. Ostala sva sama z Borom in še Franček Mirtič.
Bližajoča se fronta je potiskala v Prekmurje čedalje več madžarske in nemške oborožene sile, ki se je zaradi umika besna in s poslednjimi močmi zaganjala v nas po vnaprej pripravljenih načrtih madžarskih žandarjev. Posledica tega so bile vse pogostejše borbe, v katerih so padali naši najboljši tovariši. Tudi mi, ki smo hajke preživeli, smo bili zaradi pridobljenih ran v zadnjem času nesposobni za popolno udeležbo v boju. Vse naše napore, napade, obrambo in politične uspehe je z zanimanjem in veseljem spremljala večina Prekmurcev. Njihova zasluga je bila, da je šlo naše gibanje v širino kljub neprimernem terenu, ofenzivam in mnogim domačim izdajalcem, organiziranim v njilaških vrstah ali pa v notaroških in birojskih mestih. Zaradi gibanja NOB v Prekmurju so fantje še bolj množično dezertirali iz madžarske vojske in se izogibali mobilizaciji v delavske bataljone, ki so jih pošiljali na Madžarsko. Odsotnost slehernega njihovega vojaka ali delavca pa je pomenila skrajšanje življenjske dobe fašizma.
JOŠKO BRUMEN
17. oktober 1944
Okrog 7. ure zjutraj po zadnji, dolgi seji partizanov pri nas, dne 17. oktobra 1944 sem vstal in se ozrl čez okno, da bi ugotovil vreme, pa zagledam na cesti patruljo sedmih madžarskih vojakov z oficirjem na čelu in v spremstvu enega civilista — domačina, ki so zavili točno proti naši hiši. Takoj sem bil prepričan, da gredo k nam in da so mor goče zvedeli za sejo prejšnjega večera in da še spijo pri nas štirje partizani.
Naglo sem zbudil vse naše ljudi in hitel sporočit partizanom, kaj sem videl. Dva od njih sta že pila v kuhinji kavo, ostala dva sta pa bila tudi že pokonci in na pol oblečena. Vsak je hitro pograbil svojo obleko, čevlje in orožje, pa smo jih zaprli v kopalnico v vzhodnem delu stanovanja. Tam so s hčerkami ugibali, kaj bo bolje ukreniti, jaz sem pa z ženo sprejel patruljo na zahodnem delu stanovanja v sobi na oglu.
Napovedali so nam seve aretacijo in ukazali, naj v najkrajšem času vzamemo s seboj nekaj malega perila ali kaj najnujnejšega, ker moramo takoj z njimi. Jaz sem patrulji protestiral in trdil, da je to gotovo pomota, da nismo mi ničesar zakrivili itd. in ta »pogajanja« zavlačeval čimdalje vedno misleč
na partizane in ugibajoč, kaj bodo storili, ker je pač sigurno, da bodo pregledali celo hišo in jih našli. Hotel sem jim s tem pridobiti na času.
Naenkrat je padel na dvorišču strel, za nekaj trenutkov še par in za nekaj časa zopet. Delal sem se še bolj vznemirjenega kot sem v resnici bil in razburjeno spraševal, kaj se zunaj godi, isto moja žena. Tudi oficir, ki je bil navzoč, je postal zmeden, postavil k nam stražo, z ostalimi vojaki pa oddrvel dol na dvorišče.
Medtem, ko smo se mi v sobi prerekali, tarnali in jokali, je namreč hčerka Danica spustila v kopalnici po vrvi za perilo skozi okno partizane enega za drugim v malem kotu na dvorišču z visokega prvega nadstropja na tla. Ko so jih vojaki, ki so imeli hišo obkoljeno, tam opazili, je eden od partizanov s par krajšimi rafali Madžare pregnal, da so potem lahko pobegnili po Ulici 17. oktobra na polje.
Ko so se Madžari spet zbrihtali in alarmirali pomoč, so bili partizani že daleč na polju v bližini Deškovičeve hiše. Vendar se je začela divja gonja. Okupatorjevi vojaki in orožniki so drveli za partizani in neprestano streljali, pa tudi partizani so ponovno oddajali rafale, da so nekoliko krili umik. Žal je pa približno 800 m južno od Deškovičeve hiše v paralelni črti Bakovske ceste zakričal komandant grupo Jože Kramar-Juš: »Ranjen sem, maščujte me, ne predam se živega!« in se ustrelil.
Ostali trije Stane Červič-Bojan, Kosi Alojz-Franjo in Šumenjak Miran-Dane, so pa tukaj srečno ušli proti Tišini, kjer so mimogrede še pokosili 4 madžarske orožnike in se umaknili v gozd, nato pa v Vanečo ...
Med to borbo in progonom smo mi vpričo madžarskega stražnika, ki je bil še v večjem strahu kot mi, pospravljali in uničevali vse, karkoli bi lahko dokazovalo, da so bili partizani pri nas. Hčerke so mi-
mo vojaka v. košarah znosile ves material, ki smo ga imeli pri hiši in istega v kuhinji sežgale. Še precej sanitetnega materiala je bilo potrebno uničiti. Pozabile niso niti na trake dveh pisalnih stroj'ev, ki smo jih rabili, da tako ni ostalo prav nobenega dokaza ali znaka.
Ko se je čez daljši čas oficir vrnil, smo morali vzeti najnujnejšo prtljago in oditi ter pustiti celo opremljeno stanovanje in polno trgovino, kakor je ležalo in ostalo.
Zaprli so nas vse skupaj, hčerke Danico in Stanko, ženo in mene v židovsko sinagogo, kjer smo ostali čez prvo noč. Tam se nas je nabiralo vedno več, natirali so skoraj vse »prišleke«, torej tiste, ki nismo bili tu rojeni in tiste, ki smo bili bolj »nevarni«. V sinagogi seve ni bilo stranišča in smo morali rabiti kot za oltarjem.
Drugo jutro so nas štiri izločili od ostalih aretiranih in nas kot »glavne krivce« odtirali na orožniško postajo, kjer smo dolgo čakali potem so nas dolgo zasliševali in
končno zaprli v staro, privatno hišo Henrika Rajka v Kocljevi ulici, od koder so že prej pregnali Žide. Tam smo čakali nadaljnjo usodo, en stražnik je stal pri nas v sobi, drugi pa zunaj. 
V zaporu se nas je nabralo več, tudi 3 partizani, ki so ostali živi po borbi pri nas odnosno po izdaji v Vaneči. Vse naslednje dni so nas zasliševali, pretepen sem bil enkrat samo jaz, vendar niso mogli dobiti od nas nobenih podatkov, čeravno sO meni enkrat pokazali celo poročilo, ki sem ga pisal jaz s svojim strojem za to grupo višji komandi partizanov.
Med Madžari so pa bili tudi dobri ljudje. Notar okoliške občine Samosvőlgy nam je na primer enkrat poslal v zapor obed. Begunec iz Sedmograške, ki so ga nastanili pri nas, nam je prinesel v zapor eno odejo, da nas ne bi zeblo in izjavil, da ne mara ostati pri nas na stanovanju, če so izgnali lastnika.
Po približno desetih dneh zapora so nas vse vklenjene odpeljali v kamionu p'o Kocljevi ulici, Trgu zmage, Titovi cesti in Novakovi cesti na kolodvor in nas prepeljali v zapore v Szombathely, pozneje pa v internacijo v Bergen-Belsen odnosno Dachau odkoder smo se vrnili brez žene oziroma matere.
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
5
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 18. oktobra
8.00 Mladinska radijska igra — Brane Dolinar: Rotacija; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	I ; 10.00 Še pomnite, tovariši ... Ob dvanajstletnici osvoboditve Beograda; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo — nastopajo »Štirje kovači« in »Trio Slak«; 15.05 Danes popoldne — šport in glasba; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 19. oktobra
8.05	Jutranja glasbena srečanja — s pevci in orkestri zabavne glasbe;
8.55	Za mlade radovedneže — Obisk na gradbišču; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.35 Naš podlistek — M. Matinson: Iz mojega življenja; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Kocjan: Paratuberkuloza goved v SRS; 15.30 Godala v počastitev ritmu; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek — France Bernot: Ljudje, klima in vreme; 20.00 Pojo vam slovenski pevci zabavne glasbe; 20.20 Simfonični koncert Češke filharmonije; 22.10 Nočni akordi.
TOREK, 20. oktobra
8.05	Igrajo vam Zadovoljni Kranjci; 8.25 Jutranja glasbena srečanja;
8.55	Radijska šola za srednjo stopnjo — Tam, kjer pojo na jesen klopotci; 12.05 Radijska kmečka univerza — Dr. Miran Orel: Program vinogradništva na področju Goriških brd; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo
—	Transportno sredstvo: ladje; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra: Samota velikega teatra; 21.06 Lahka glasba; 22.10 Plesna glasba.
SREDA, 21. oktobra
8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; Ela Peroci: Pozabljene pravljice; 9.25 Nekaj domačih instrumentalnih izvedb; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš
prednosti!; 12.06 Kmetijski nasveti: Ing. Miha Ogorevc — Izbor rastlin za hišice v Primorju; 12.15 Pred domačo hišo; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tam, kjer pojo na jesen klopotci; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 15.30 Iz inozemske folklore; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke Radio Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 22.10 Nočni akordi.
ČETRTEK, 22. oktobra
8.05 Vokalna in instrumentalna
glasba vzhodnih dežel; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportno sredstvo: ladje; 11.00 Pozor, nimaš
prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Milena Jelenc: Nega sadovnjakov po obiranju; 12.15 Na kmečki peči; 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — O’Henry: Odkupnina; 16.00 Vsak .dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer umetniške besede — Jože Zupan; 22.10 Plesna glasba.
PETEK, 23. oktobra
8.35 Za vsakogar nekaj; 855 Pionirski tednik; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmečki nasveti — Ing. Jernej Ude: Varnost dela pri podiranju drevja in izdelavi sortimentov; 12.15 Domače in narodne; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Samorog in lev; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Arena za virtuoze; 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 24. oktobra
8.05 Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov; 8.25 Melodije za razvedrilo; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing V. Štern: Proizvodni stroški v naših vinogradih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.000 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Prizori iz Kogoljevih Črnih mask; 18.45 S knjižnega trga; 22.10 Oddaja za naše izseljence.	
Radio
Murska Sobota
PETEK, 16. OKTOBRA
15.00	— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.15 Domača poročila, kronika, obvestila; 17.15 —17.40 »Vsega po malem, za vsakogar nekaj« (napotke, reklame, vmes popevke in domače melodije); 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
SOBOTA, 17. OKTOBRA
16.00	— 18.00 17. oktober praznik občine Murska Sobota (Čestitke kolektivov delovnih organizacij).
NEDELJA, 18. OKTOBRA
6.00	— 9.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana; Gospodarske propagandne reportaže ob občinskih praznikih. Sodelujejo podjetja: Elrad, Gornja Radgona, KIK Pomurka in Beltinka, Beltinci; 10.00—11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30 — 12.00 Na valu 202; 12.00 — 12.45 Domača poročila, v nedeljo opoldne (naš nedeljski intervju, mali koncert ansambla Borisa Kovačiča, reportaža: »Z mikrofonom med občani« — tokrat obisk pri Gradu in vedro kramljanje); 12.45 — 13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30 — 14.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.00 — 15.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 
TOREK, 20. OKTOBRA
15.00	— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika, obvestila; 17.15 — 17.25 Zabavna glasba, vmes reklame; 17.25 — 17.30 Aktualnosti in novice iz kolektivov; 17.30 — 17.40 Dalmatinske narodne v izvedbi ansambla »Dalmacija«; 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
SOBOTA: RUDAR 7:3 (3:1)
V sedmem kolu SNL je Sobota vendarle zabeležila prvo, vendar izdatno zmago nad Rudarjem iz Trbovelj ter tako razveselila maloštevilne gledalce, ki so se kljub slabemu vremenu zbrali na igrišču.
Začetek je pripadel gostom, ki so  že v prvi minuti izvedli nevaren napad, ki pa se je končal s kotom. Nato je prevzela pobudo Sobota in
POMURSKA NOGOMETNA LIGA PORAZ GRADBENIKA V BAKOVCIH
V	VII kolu pomurske nogometne lige predstavlja največje presenečenje zmaga Puconec v Veržeju ter neodločen rezultat Bogojine z Radgono. Preseneča pa tudi zmaga Bakovec nad doslej neporaženim Gradbenikom, posebej še, ker so Bakovci predzadnjo nedeljo doživeli visok poraz v Beltincih. Nogometaši Beltinec so s težavo premagal zadnjega na tabeli Šalovce, medtem ko se je tekma med Brazdo in Turniščem končala brez borbe s 3:0 v korist Brazde, ker ekipa Turnišča ni nastopila. Tekma med Soboto B in Puščo je bila preložena. Po sedmem odigranem kolu se je borba za prvo mesto zelo zaostrila, saj imajo kar tri moštva v vodstvu enako število točk.
Rezultati VII. kola:
Šalovci : Beltinci 1:2  — Bakovci : Gradbenik 3:2 Bogojina : Radgona 4:4 Brazda : Turnišče 3:0 Veržej : Puconci 2:4
Tabela:
Gradbenik	6 5 0 1 30:8 10
Beltinci	7	5	0	2	29:13	10
Bakovci	6	5	0	1	18:12	10
Puconci	6	4	0	2	13:12	8
Turnišče	6	3	0	3	9:9	6
Veržej	6	2	1	3	23:16	5
Radgona	6	2	1	3	18:20	5
Brazda	7 2 1 4 15:17 5
Bogojina	7	2	1	4	19:32	5
Šalovci	5	1	0	4	4:20	2
Pušča	6	1	0	5	4:23	2
Izven konkurence
Sobota B	5 3 1 1 12:11 7
POMURSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA VISOKA ZMAGA VERŽEJA
V	nadaljevanju prvenstva v pomurski mladinski nogometni ligi je Veržej visoko premagal Grafičarja, Nafta pa z zmago v Bakovcih povečala vodstvo na tabeli. Tekma med Brazdo in Turniščem se je končala brez borbe s 3:0 za Brazdo.
Rezultati:
Veržej : Grafičar 8:2 Brazda : Turnišče 3:0 Bakovci : Nafta 3:5
Tabela:
Nafta	5	4	0	1	23:13	8
Sobota B	4	3	0	1	13:7	6
Turnišče	4	2	0	2	15:8	4
Veržej	4	2	0	2	13:10	4
Brazda	4	2	0	2	10:8	4
Bakovci	5	1	0	4	9:19	2
Grafičar	4	1	0	3	9:25	2
ATLETIKA
ŽIŽEK IN PFEIFERJEVA — ŠESTA
Na mladinskem atletskem tekmovanju v Ljubljani, katerega sta se udeležila tudi atleta Žižek in Pfeiferjeva z Murske Sobote, sta dosegla uspeh. Drago Žižek je v teku na 1.500 s časom 4,23 zasedel šesto mesto Miša Pfeifer na v skoku v višino z rezultatom 135 cm prav tako šesto mesto.
SLOVENIJA : HRVATSKA
V MURSKI SOBOTI
Po sklepu hokejskih zvez Slovenije in Hrvatske, bo srečanje reprezentanc Slovenija : Hrvatska v hokeju na travi v Murski Soboti in sicer. 8. novembra letos. V reprezentanci Slovenije bo predvidoma nastopilo tudi 6 ali 7 hokejistov iz Murske Sobote.
nevarno oblegala vrata Ahlina. Kljub izraziti premoči Sobote, je ta prišla v vodstvo šele v 19. minuti igre, ko je Horvat prvič zadel mrežo. Sobota je nadalje napadala, vendar so gostje iz enega proti napada nepričakovano rezultat izenačili. Vendar ni bilo potrebno dolgo čakati in že je Tkalčec povedel Soboto v vodstvo, Miloševič pa postavil končni rezultat prvega polčasa.
V drugem polčasu je tempo igre nekoliko popustil, kar so izrabili gostje in po krivdi obrambe Sobote rezultat znižali. Nato je Sobota zopet začela napadati in v enem izmed napadov je bil v kazenskem prostoru gostov zrušen Miloševič in sodnik je dosodil najstrožjo kazen, katero je Maučec spremenil v gol. Že v naslednji minuti je imel Miloševič idealno priložnost, da poveča rezultat, vendar je zadel le vratnico, gostje pa v protinapadu zopet znižajo re-
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA M.
SOBOTA
NOGOMETAŠI LJUTOMERA BREZ KONKURENCE
Z odigranjem zaostale prvenstvene tekme med Ljutomerom in Borejci, ki se je končala z visoko zmago Ljutomera z rezultatom 12:0, je bil jesenski del prvenstva v občinski nogometni ligi Murska Sobota končan. Prvak je postal novinec Ljutomer, ki ni imel resnega tekmeca in je vsa srečanja odločil v svojo korist z visokimi rezultati. To je hkrati tudi prijetno presenečenje, da je v Ljutomeru zopet zaživel nogomet, kar pa vsekakor gre priznanje podjetju Tehnostroj, pod katerim okriljem nastopajo tudi ljutomerski nogometaši. Uspeh so dosegli tudi nogometaši Dokležovja, ki so zasedli drugo mesto, medtem ko sta razočarala Vrelec, ki je zasedel tretje mesto, zlasti pa Tišina, ki se je v pretekli sezoni borila za naslov občinskega prvaka, tokrat pa pristala na četrtem mestu Borejci so le začetnik in od njih nismo mogli dosti pričakovati, medtem ko so Križevci od tekmovanja odstopili.
Tabela jesenskega dela Ljutomer	5	5	0	0	24:5	10
Dokležovje	5	3	1 1	19:8	7
Vrelec	5	3	1	1	13:13	7
Tišina	5	2	0	3	11:15	4
Borejci	5 1 0 4 3:28 2
Križevci	5 0 0 5 3:14  0
SREČANJE NOGOMETNIH SODNIKOV
M. SOBOTA : MARIBOR
2:1 (0:0)
Pretekli teden je bilo v Murski Soboti tradicionalno srečanje nogometnih sodnikov podzvez Maribora in Murske Sobote za memorial Draga Kolenca iz Maribora. Srečanje, ki je bilo odigrano v slabem vremenu, se je končalo z zmago sodnikov nogometne podzveze Murska Sobota z rezultatom 2:1 (0:0).
Nogometni enajstorici sta bili izenačeni, vendar so imeli domačini več zrelih priložnosti za gol. Kljub temu so prvi prišli v vodstvo gostje iz Maribora preko Klojčnika. Toda domačini so v proti napadu rezultat z golom Raduloviča izenačili. Kmalu zatem pa je Bojnec dosegel zmagoviti gol. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:	
Maribor: Rep, Barun, Cvirn, Vodnik, Janžekovič, Jerman, Čeh, Lah, Pohe, Klojčnik, Mitič.
M. Sobota: Šiljegovič, Cak, Horvat, Bolkovič, Vereš, Bojnec, Cifer, Kološa, Norčič, Svatina, Radulovič.
Tekmo je sodil Kozar iz Murske Sobote. Zmagovalna ekipa Murske Sobote je tako že tretjič zapored osvojila prehodni pokal.
zultat. Nato je Sobota zaigrala zares izvrstno, kar velja zlasti za napad, tako da so se gostje le branili. Ko je Maučec povečal vodstvo na 5:3 je bila usoda Rudarja zapečatena. Napadalci Sobote so kljub temu še naprej jurišali na vrata Rudarja in preko Glažarja in Šarotarja dosegli še dva zadetka in s tem visoko zmago.
Tekmo je sodil Merčun iz Ljubljane.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SOBOTA : RUDAR 0:5 (0:1)
 Nepričakovano hud poraz so doživeli mladinci Sobote v srečanju z Rudarjem iz Trbovelj. Gostje so se bolje znašli na blatnem in težkem terenu ter bili zlasti v drugem delu igre boljše moštvo in zasluženo zmagali. 
Soboški hokejaši
SLOVENSKA CONSKA LIGA-VZHOD
OLIMP: NAFTA 1:2 (0:0)
Nogometaši Nafte iz Lendave so zabeležili že drugo zaporedno zmago v gosteh. Tokrat so premagali Olimpa v Celju z rezultatom 2:1 (0:0). Tekma se je pričela nervozno, vendar so se prvi zbrali gostje in izvedli več nevarnih napadov, toda ni bilo zaključnega strela in tako se je prvi polčas končal brez gola.
Že v prv minuti drugega polčasa je Nafta izvedla lep napad preko levega krila in Perša je dosegel vodstvo. Tudi v nadaljevanju je imela Nafta pobudo in več zrelih priložnosti, od katerih pa so napadalci izkoristili le eno, ko je Horvat v 65. minuti povečal vodstvo na 2:0. Domačini so v zadnjih minutah igre
znižali rezultat na 2:1. Sodnik Černjavič iz Žreč je s svojim pristranskim sojenjem oškodoval goste.
GRAFIČAR : MARIBOR 1:3 p. f.
Zaradi odsotnost nekaterih igralcev je Grafičar predal tekmo s 3:0 brez borbe Mariboru B, ki tekmuje izven konkurence. Nato je bila odigrana le prijateljska tekma, ki se je končala z zmago Maribora B z rezultatom 8:4.
OKRAJNA ROKOMETNA LIGA VZHOD
PORAZ LENDAVE V VELIKI NEDELJI
V	VI. kolu vzhodne okrajne rokometne lige najbolj preseneča poraz Lendave v Veliki Nedelji ter prva, visoka zmaga Kroga nad Ljutomerom. V ostalih dveh srečanjih je ESŠ brez težav visoko premagala Radence, Radgona pa Mladinca.
Rezultati VI. kola:
ESŠ : Radenci 29:8 V. Nedelja : Lendava 9:3 Radgona : Mladinec 23:13 Krog : Ljutomer 28:15
Tablica
ESŠ	6 5 0 1 167:99 10
V. Nedelja	6 5 0 1 115:62 10
Lendava	6	4	0	2	96:90	8
Radgona	6	3	0	3	123:101	6
Radenci	6	3	0	3	80:125	6
Mladinec	6	2	0	4	108:122	4
Krog	6	1	0	5	97:133	2
Ljutomer	6	1	0	5	80:134	2
OBČINSKA ROKOMETNA LIGA ČLANICE
V	petem kolu občinske rokometne lige za članice je ŠZD premagala Rakičan in prevzela vodstvo na tabeli. Srečanji med Slogo in Muro ter Krogom in Beltinci sta se končali brez borbe s 5 0 za Slogo in Krog. Tekma med Elanom in ESŠ. je bila preložena.
Rezultati V. kola:
Sloga : Mura 5:0 Krog : Beltinci 5:0 Rakičan : ŠZD 3:8
T a b 1 i c a
ŠZD	5	4	1	0	33:11	9
ESŠ	4	4	0	0	75:16	8
Krog	5	4	0	1	46:20	8
Sloga	5	3	0	2	21:25	6
Elan	4	2	0	2	22:16	4
Rakičan	5	1	0	4	28:57	2
Beltinci	5	0	1	4	24:48	 1
Mura	5	0	0	5	6:62	0
PIONIRSKO ROKOMETNO TEKMOVANJE V BELTINCIH
PRI PIONIRJIH BELTINCI, PRI PIONIRKAH ČRENSOVCI
Te dni je bilo v Beltincih področno pionirsko prvenstvo v rokometu, na katerem so nastopile ekipe iz Beltinec, Črensovec, Bistrice in Turnišča. Med pionirji so bili najboljši tekmovalci Beltinec, ki so zasedli prvo mesto, medtem ko so med pionirkami zmagali Črensovci.
PIONIRSKO ROKOMETNO TEKMOVANJE V MURSKI SOBOTI
OSNOVNA ŠOLA I. IN III. NAJBOLJŠI
Področno pionirsko tekmovanje je bilo te dni tudi v Murski Soboti, na katerem so sodelovale ekipe iz osnovnih šol, I. II. in III. iz Murske Sobote ter ekipi Bakovec in Tišine.
Najboljši med pionirji so bili tekmovalci iz osnovne šole III, medtem-ko so med pionirkami zmagale tekmovalke iz osnovne šole I.
ŠPORTNO SREČANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV
KREPITEV TOVARIŠTVA
Minulo nedeljo so v Čakovcu gostovali športniki in športnice Pomurskega tiska iz Murske Sobote ter se v tradicionalnem športnem srečanju pomerili s športniki NIP Čakovec. Kakor vsa prejšnja srečanja delovnih kolektivov PT in NIP, je bilo tudi tokrat srečanje zares tovariško, žal le, da zaradi slabega vremena program tekmovanja ni bil v celoti izveden. Ekipi sta se pomerili v odbojki (moški), namiznem tenisu ter
šahu, odpadlo pa je tekmovanje v rokometu (moški in ženske), odbojki (ženske) ter atletiki in nogometu.
V odbojki so zmagali športniki Pomurskega tiska z rezultatom 2:0, prav tako pa tudi v šahu s 5:3, medtem ko so bili domačini uspešni v namiznem tenisu s 5:1.
Kljub vsemu pa je srečanje uspelo, hkrati pa zopet prispevalo k zbliževanju ter znova okrepilo športno, pa tudi delovno tovarištvo.
V minulem tednu so na ljutomerskem hipodromu zakoličili gradnjo nove tribune. Kakor kaže, so se resno lotili izgradnje, ki je že zdavnaj prepotrebna. Prihodnje leto bodo namreč slavili v okviru kluba za konjski šport v Ljutomeru 90-letnico obstoja te organizacije.
SLOVENSKA HOKEJSKA LIGA — VZHOD
BORBA ZA DRUGO MESTO
V minulih dneh je bila odigrana le ena tekma v okviru slovenske lige vzhod v hokeju na travi. Srečali sta se ekipi Beltinec in SŠTV. Po vodstvu Beltinec v prvem polčasu so igralci SŠTV v drugem delu uspeli doseči dva gola in zmago. Tako se je tekma končala z 2:1 za SŠTV. Čeprav je prvo mesto že oddano, se vodi ostra borba za drugo mesto, kjer pa vsekakor ima največ možnosti SŠTV.
Tablica
ESŠ	4	4	0	0	25:3	8
SŠTV	4	2	0	2	6:7	4
Tišina	3	1	0	2	2:10	2
Elan	3	1	0	2	3:11	2
Beltnci	2	0	0	2	3:8	0
 NAMIZNI TENIS
Za otvoritev sezone sta namiznoteniški ekipi dijaškega doma in Mure odigrali dve prijateljski tekmi. V prvi so, zmagali igralci dijaškega doma z rezultatom 5:3, v povratnem srečanju pa igralci Mure prav tako s 5:3.
SEJA OBZTK V MURSKI SOBOTI
SAMOSTOJEN	ATLETSKI
KLUB V MURSKI SOBOTI
Na seji Občinske zveze za telesno kulturo v Murski Soboti, ki je bila pretekli ponedeljek, so med drugim sklenili, da v Murski Soboti ustanovijo samostojen atletski klub. Sklenili so tudi. da se bodo občinske reprezentance udeležile okrajnega tekmovanja v okviru JŠI ter da bodo ob Dnevu republike podelili odlikovanja naiprizadevnejšim športnim delavcem v občini.
TEKMOVANJA ZA ŠPORTNO ZNAČKO
 Diiaki SŠTV iz Murske Sobote so te dni prejeli šolske športne značke, za katere so tekmovali vsi učenci. Podeljenih je bilo skupno 62 značk, od tega 23 zlatih, 27 srebrnih in ena bronasta.	
ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA
BELTINCI : ORMOŽ 9:9 (4:7)
Minulo nedeljo sta se v Beltincih v okviru štajerske rokometne lige srečali vodeči ekipi Ormoža in Beltinec. Srečanje je bilo nadvse pomembno saj bi v primeru zmage Beltinčani prevzeli vodstvo na tabeli. Ker pa ni prišlo do odločitve so v vodstvu še naprej ostali rokometaši Ormoža.
V	prvem delu igre so bili gostje iz Ormoža boljša ekipa ter prikazali hiter rokomet. Uspešni so bili zlasti proti koncu prvega polčasa, ko so vodstvo povečali za tri gole.
V	drugem polčasu so domačini zaigrali bolje in kmalu uspeli rezultat izenačiti. Nato se je pričela ostra borba za zmagovlca, in rezultat se je često menjaval. Kljub vsemu pa so imeli domačini izredno priložnost, da zmagajo, ko je sodnik Musič iz Maribora, ki je sodil z napakami, v zadnji minuti igre dosodil kazenski strel za Beltince, katerega pa niso realizirali in tako zamudili zares idealno priložnost, da prevzamejo vodstvo na tabeli.
Beltinci: Horvat, Šraj 1, Kovač 1, Števančec 3, Kovačač, Balažic Kokalj.
Ormož: Blagovič, Uran, Šafarič 4, Puklavec 1, Frangeš I. 3, Rihtarič, Pučko, Zadravec 1, Kuharič.
Z LETNE KONFERENCE ZVEZE ZA BADMINTON
 TUDI LETOS ODPRTO PRVENSTVO MURSKE SOBOTE
V nedeljo je bila v Ljubljani letna konferenca Zveze za badminton Slovenije, katere so se udeležili tudi delegati iz Murske Sobote. Na konferenci so med drugim izrazili pohvalo komisiji za badminton pri Ob ZTK v Murski Soboti ter sklenili, da bo tudi letos odprto prvenstvo Mur. Sobote in sicer 13. decembra. Na konferenci se je odbor za badminton preimenoval v Zvezo za. badminton Slovenije, predlagano pa je bilo tudi, da se naj komisija za badminton pri ObZTK v Murski Soboti preimenuje v strokovni odbor. Na konferenci so še sklenili, da se naj tekmovanje v bodoče vrši po ligaškem sistemu, ne turnirskem. 
INDOPOL LJUTOMER
Upravni odbor ljutomerskega Indopola je razpravljal v ponedeljek o proizvodnih problemih tretjega tromesečja. Obravnavali so tudi osebne dohodke ter predvideno razširitev proizvodnih prostorov. V razpravi o proizvodnih problemih so ugotovili, da primanjkuje metrsko blago, kar nekoliko ovira redno proizvodnjo. Predvidoma prihodnji teden bo o istih problemih razpravljal tudi delavski svet podjetja.
40
let nogometa
v pomurju
15
Tudi v naslednjih dveh tekmovalnih sezonah so nogometaši Nafte in Mure nastopali v slovenski nogometni legi. V sezoni 1950-51 sta Obe moštvi nastopali dokaj uspešno in zavzeli četrto (Nafta), oziroma peto (Mura) mesto. Precej slabše pa so startali nogometaši Mure v sezoni 1951-52, ko so se preimenovali v »Soboto«, saj so zasedli predzadnje mesto s 13 točkami, medtem ko je Nafta zasedla z 19 točkami peto mesto. Tokrat bi morali nogometaši Sobote zapustiti slovensko nogometno ligo, če ne bi naslednjega leta prišlo do deljene slovenske lige — vzhod in zahod. Tako sta se obe prekmurski moštvi zopet znašli skupaj v vzhodni slovenski ligi ter v tekmovalni sezoni 1952-53 zbrali enako število točk 17 ter zasedli tretje (Nafta), oziroma četrto mesto (Sobota). Tokrat so enajstorico Nafte zastopali naslednji nogometaši: Štefanec I, Gerenčer, Šimonka, Merec, Vidak II, Vidak I, Hegeduš;. Božič, Terek in Kulčar. Za Soboto pa so nastopali: Režonja (Hrastelj), Bušen, Klepec, Norčič Aki, Klanjšček, Deškovič, Maučec, Zelko, Vrtarič (Fujs), Horvat, Sečko I. Tekmovanje v deljeni slovenski nogometni ligi se je odvijalo tudi v sezoni 1954-55. Nogometaši Sobote so zasedli drugo mesto z 26 točkami za Rudarjem iz Trbovelj, Nafta pa je bila z 20 točkami četrta.	
V sezoni 1955-56 je bila ustanovljena Hrvatsko-slovenska nogometna liga, ki je štela 12 članov, od katerih je bilo 6 iz Slovenije in 6 iz Hrvatske. V ligi sta nastopali tudi moštvi Sobota iz Murske Sobote in Nafta iz Lendave. Uspeh Sobote v HSL je bil vidnejši od Nafte, saj je prvo leto zasedlo šesto mesto s 23 točkami, medtem ko je Nafta po enoletnem nastopanju izpadla iz lige, potem ko je z 9 točkami zasedla zadnje mesto na tabeli. Slabše je nastopala tudi Sobota v tekmovanju Hrvatsko-slovenske lige v sezoni 1956-57, ko je z 11 točkami zasedla predzadnje mesto pred Proletarcem iz Zagorja in izpadla iz lige ter eno leto nastopala v Mariborski nogometni podzvezi, kjer sta nastopala tudi Nafta in Rakičan.
Kot prvak nogometne podzveze Maribor je moštvo Sobote leta 1958 odigralo kvalifikacijsko tekmo za vstop v SNL z moštvom Brežic. Ker je v obeh tekmah zmagala Sobota, v Brežicah s 7:2, v Murski Soboti pa 5:0, se je uvrstila v slovensko nogometno ligo, kjer tekmuje vse do danes. Za moštvo Sobote, ki se je uvrstilo v slovensko ligo so takrat nastopali naslednji nogometaši; Morčič, Babič, Kološa, Dozet, Skalar, Norčič Jože, Sečko, Norčič Lali, Radulovič, Maučec in Matjašec.
Prvo leto tekmovanja v SNL je Sobota zavzela sedmo mesto z 21 točkami. Zelo uspešno pa je startala v sezoni 1959-60, ko je bila precej časa v vodstvu, vendar je v finišu popustila in po dveh zaporednih porazih na svojem igrišču z Mariborom in Ljubljano, obakrat je zgubila z rezultatom 1:0, zdrknila na četrto mesto. Tudi v sezoni 1960-61 je uspešno tekmovala in zavzela peto mesto s 27 točkami.
Jeseni, leta 1960 se je v slovensko nogometno ligo zopet uvrstila Nafta iz Lendave, vendar je v tej kvalitetni konkurenci nastopala' le eno leto, saj je s 4 točkami zasedla zadnje mesto.
 (Nadaljevanje prihodnjič)
Nafta iz Lendave. Igralci, s katerimi je to moštvo tekmovalo v zvezni ligi.
  Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Bencak Marija iz Murske Sobote — deklico, Kolarič Ana iz Fikšinec — deklico, Kondrat Elka iz Črešnjevec — deklico, Horvat Marija iz Pristave — deklico,, Gerek Marija iz Filovec — dečka, Lebar Milica iz Spodnjega Krapja — dečka, Cigon Elizabeta iz Lendavskih Goric — dečka, Strbot Katica iz Lendave — deklico, Feher Olga iz Motvarjevec — dečka, Nešovič Marica iz Lendave — deklico, Janžič Majda iz Murske Sobote — dečka, Kranjec Si-
donija iz Ivanjševec — deklico, Cipot Kristina iz Predanovec — dečka.
POROKE
Poročili so se: Radisavljevič Kristivoj podoficir iz Martinja in Kecman Jelena, učiteljica iz Martinja, Gibičar Franc, mizar, iz Tešanovec in Pozvek Vera, šivilja, iz Murske Sobote, Gomboc Viljem, kmetovalec, iz Mačkovec in Žekš Ana, kmetovalka iz Pečarovec.
SMRTI
Umrla je Lovenjak Elizabeta, hči delavca iz Spoznanovec, stara 17 dni.
6
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
OPREMOTEHNA TEHNOPROMET K O V I N AŽELEZNINAU S N J EL O V E C
V MURSKI SOBOTI: KURIVO — GRADIVO; NA PODEŽELJU: JURIJ 1, ROGAŠOVCI 2, ROGAŠOVCI 3, SOTINA 4, KRAMAROVCI 5, PERTOČA 6, GERLINCI 7, KRAŠČI 8, CANKOKOVA 9, GRAD 10, GRAD 11, VADARCI 12, KRUPLIVNIK 13, VIDONCI 14, D. SLAVEČI 15, G. SLAVEČI 16, KUZMA 17, KUZMA 18, DOLIČ 19, PETANJCI 20, TIŠINA 21, VANČA VAS 22, GEDEROVCI 23.	
VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 19. URE KAPELSKA VINA V MALOPRODAJI NA VG KAPELA
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 16. oktobra — Jedviga Sobota, 17. oktobra — Mira Nedelja, 18. oktobra — Luka Ponedeljek, 19. oktobra — Etbin Torek, 20. oktobra — Irena Sreda, 21. oktobra — Urška Četrtek, 22. oktobra — Zorislav
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
16.	oktobra	—	dr.	Rousova
17.	oktobra	—	dr.	Vlajeva
18.	oktobra	—	dr.	Vlajeva
19.	oktobra	—	dr. Mejačeva
20.	oktobra	—	dr.	Gruškovnjak
21.	oktobra	—	dr.	Rousova
22.	oktobra	—	dr.	Vlajeva
KINO
GORNJA RADGONA — 17. in 18. oktobra ameriški western film: «Plamteča zvezda«.
20. in 21. oktobra angleški kriminalni film: »Sos Pacifik«. LENDAVA — Od 16. do 18. oktobra francoski kriminalni film: »Svetnik vodi ples«.
20. in 21. oktobra francoski kriminalni film: »Dobra lekcija«. SLATINA RADENCI — 17. in 18. oktobra francoski barvni kinemaskopski film: »Babet gre v vojno.« 22. oktobra jugoslovanski film: »Nasilje na trgu«.
LJUTOMER — 17. in 18. oktobra egiptovski črno-beli film: »Neznanka«.	
21. in 22. oktobra francoski kinemaskopski film: »Julies in Jim«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU -- 17. in 18. oktobra francoski film: »Divjad je izpuščena«.
21. oktobra  nemški, špijonski film: »Flamanke«.
VERŽEJ — 17. in 18. oktobra angleški kinemaskopski film: »Krog prevar«.
BUČKOVCI — 18. oktobra italijanski kinemaskopski barvni film: »Pekel v mestu«.
BELTINCI —	17. in 18. oktobra
francoski kinemaskopski film: »Okus nasilja«.
Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo uspešni posredovalci!
ČRENSOVCI — 17. in 18. oktobra ameriški kinemaskopski barvni film: »Kartagina v plamenih«. ŠALOVCI — 17. in 18. oktobra francoski film: »Racija«.
MURSKA SOBOTA — Od 16. do 18. oktobra ameriški barvni vistavisionski film: »Polnočna čipka«. 19. in 20. oktobra jugoslovanski film »Rojaki«.
21. in 22. oktobra angleški film: »Gonja«.
PRODAM
ŠTEDILNIK IN OTOMAN ugodno prodam. Temlinova 10, M. Sobota.
M-776
DVE KOBILI, poltežki, kolesje (bagerl) in dve hrastovi deli, podrti, bv izmeri 1.400 m3, ugodno prodam. Gančani 89, p. Beltinci.
M-780
»Vesna« Ljutomer: blagajnik-čarka
TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« LJUTOMER razpisuje prosto delovno mesto
BLAGAJNIKA (ČARKE) v upravi podjetja
Pogoj: končana ESŠ s prakso ali brez nje. Osebni dohodki po Pravilniku podjetja. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati Komisiji za sprejem in odpust delavcev pri podjetju.
»Pomurski tisk«: strokovni sodelavci
Komisija za delovna razmerja in kadre pri ČZP »POMURSKI TISK« M. SOBOTA razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1.	TEHNOLOGA TISKARNE
2.	SOCIALNEGA DELAVCA
3.	KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV
4.	REFERENTA V OBRAČUNSKEM ODDELKU (FAKTURISTA)
5.	VODJE PRODAJNEGA ODDELKA ZA PROIZVODNJO KARTONAŽE
6.	SKLADIŠČNIKA
7.	SALDOKONTISTA
Pogoji: pod 1. visokokvalificirani grafični delavec z izkušnjami pri tem delu; pod 2. višja šola za socialne delavce na oddelku za gospodarstvo — prednost imajo tovarišice; pod 3. končana ESŠ; pod 4. končana ESŠ ali njej podobna šola z daljšo prakso; pod 5. končana višja komercialna šola ali ESŠ z daljšo prakso v komercialnih poslih; pod 6. visokokvalificirani trgovski delavec ali kvalificirani trgovski delavec z daljšo prakso; pod 7. končana ESŠ.
Razpis za vsa delovna mesta vel ja do, 29. oktobra 1964.
Podjetje nima na razpolago stanovanj.
Prošnje s kratkim življenjepisom in navedbami o dosedanji zaposlitvi naj prosilci vložijo pri kadrovsko-socialni službi podjetja.
SPALNICO, kompletno, z blazinami, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 14. ure naprej. Štefana Kovača 19, pritličje 3, M. Sobota.
M-784
22. OKTOBRA (v četrtek) ob 10. uri bom NA JAVNI LICITACIJI prodajal poljedelsko orodje in drug kmetijski inventar, Aleksander Kutoša, Gorica 60, p. Puconci.
	M-781
POMIVALNO MIZO, veliko,  z dvema škafoma in štedilnik »Tobi« ugodno prodam. Naslov v upravi lista.		M-785
SPALNICO, malo rabljeno, prodam. Cvetkova 27. M. Sobota.
M-787
MOPED, dvosedežni, malo rabljen, ugodno prodam. Karba, Štefana Kovača 7, M. Sobota.
M-788
LONČENO PEC, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kornel Pustai, Cankarjeva 32, M. Sobota.
M-790
PRALNI STROJ »Elita«, 3-fazni, 80-litrski, z vgrajeno centrifugo, malo rabljen, ugodno prodam. Ogled v popoldanskih urah v Murski Soboti, Titova 22 III.
M-791
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, ugodno prodam. Kneževič, Kidričeva ulica, blok ABC/IV. št. 21, M,
M-792
MOTORNO KOLO DKW, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Avgust Horvat, Krog 3, p. M. Sobota
M-793
PREJELI SMO:
—	nove šolske knjige: Svetovna književnost, II. del; Slovenska slovnica za srednje šole; Janež: Slovenska književnost za srednje šole; Matematika za IV. razred gimnazije
—	šolske zvezke za šolske naloge; za osnovne in srednje šole.
Toplo se priporoča »DOBRA KNJIGA« knjigarna in papirnica MURSKA SOBOTA
in želi svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem vse najboljše ob letošnjem prazniku občanov soboške komune!
»OPEL-KADET«, 1. 1940, motor 1950, 230.000 din.— Karel Pajk, Grčerjeva ul. 4, Celje.
ELEKTROMOTOR
jakosti 1,1 — tipa Elektrokovina s črpalko, z rezervoarjem in tlačnim stikalom, vse v dobrem stanju, primerno za družinske hiše, proda HIŠNI SVET, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA 15. — Ogled možen vsak dan.
SOBE
DVA FANTA sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista.
M-782
STAREJŠO DEKLE ali vdovo sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista.	M-786
zaposlitve
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ; OBRAT DORNAVA sprejme v delovno razmerje
zakonski par s prakso v živinoreji pri kravah molznicah Na razpolago je družinsko stanovanje.
Prošnje pošljite na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj — Obrat Dornava, pošta Moškanjci.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem, po možnosti starejšo. Naslov v upravi lista.	M-777
GOSPODINJSKO POMOČNICO za manjšo družino sprejmem takoj. Jožica Kokolj, Ulica 15. maja št. 1, Koper.	M-783
izgubljeno
OČALA s predeljenimi stekli sem izgubil 7. oktobra na cesti Radenci-Bogojina — Lendava. Najditelj naj jih odda ali sporoči proti nagradi upravi Pomurskega vestnika.
M-779
posredovalec želja
POZNANSTVO ŽELI s sebi primerno ženo brez otrok, v starosti od 45 do 55 let, zaradi osamljenega življenja bivši jugoslovanski državljan, rojen v Neradovcih, okraj M. Sobota, star dobrih 60 let, vdovec v pokoju s pokojnino 1.800 šilingov, gotovino in lastnim stanovanjem, sedaj živeč v Avstriji — Jennersdorf — Slike so zaželjene proti vrnitvi na upravi lista ali pa jih zaradi čimprejšnjega osebnega spoznanstva takoj pošljite na naslov: Ludvig Kironja, Jennersdorf Nr, 8, Burgenland, Avstrija.
ZABAVA-PLEAS-DOMAČE SPECIALITETE
SREČOLOV-VINO-PIVO-RIBE-BAR
Sijarto, Ludvik, gostilničar iz Puconec bo priredil v nedeljo 18. oktobra 1964 domače koline z bujto repo in dobro štajersko kapljico.
Igrali bodo Stari znanci — Vabi vas Lajči!	M-794
VEČER — Maribor 1. izdaja;
VEČER — Maribor 2. izdaja;
VEČER — Maribor 3. izdaja;
VEKTOR — GLASILO POSLOV. ZDRUŽENJA PREVOZ. PODJ. SLOV. — Ljubljana;
VESTNIK — GLASILO GLAV. ODBORA RK SLOVENIJE — Ljubljana;
VESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKR. ZA SOC. ZAVAROVANJE — Ljubljana;
VOJAŠKI INFORMATOR ZA REZ. OFICIRJE IN PODOFICIRJE — Ljubljana;
V SENCI TOPOLOV — GLASILO KSŠ RAKIČAN — Rakičan;
ZASAVSKI TEDNIK — Trbovlje:
ZBOR OBČANOV — Ljubljana-Bežigrad:
ZDRAVSTVENO VARSTVO — Ljubljana;
ZDRAVSTVENI VESTNIK — Ljubljana:
ZOBOZDRAVNIŠKI VESTNIK — Ljubljana:
ŽELEZAR — Jesenice;
ŽIVLJENJE IN TEHNIKA — Ljubljani; 
4. JUL — Beograd:
JUGOSLOVENSKI PREGLED — Beograd;
JUGOSLAWISCHE TOURISTENZEI-TUNG — Beograd;
TARSADALMI SZELME — Budapest:
TURISTIČNE NOVINE — Beograd;
TURIZAM SRBIJE — Beograd.
KOMUNALNA BANKA
 MURSKA SOBOTA
JAVNO ŽREBANJE NAGRAD 2. NOVEMBRA 1964 OB 12. URI V KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA.
Javno žrebanje
Ob 40- letnici svetovnega Dneva varčevanja smo pripravili nagradno žrebanje. Pri žrebanju bodo sodelovali vlagatelji Komunalne banke Murska Sobota, ki so že ali pa bodo do 31. oktobra 1964 vložili na hranilno knjižico vsaj 50.000 dinarjev, vezanih na enoletni odpovedni rok.
Vlagatelji z višjimi hranilnimi vlogami bodo sodelovali pri žrebanju z več ustreznimi žrebnimi lističi.
NAGRADE:
2 tranzistor-radia, električni sokovnik, mikser, 2 brivska električna aparata, 3 ročne ure, 2 potovalni torbi, 2 usnjeni aktovki in 2 električna likalnika. '
SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA IN NJENIH EKSPOZITURAH V LENDAVI IN LJUTOMERU
Seznam tekoče periodike v študijski knjižnici Murska Sobota
PAVLIHA — Ljubljana; PERSPEKTIVE — MESEČNIK ZA KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA — Ljubljana;
PIONIR — Ljubljana;
PIONIRSKI LiST — Ljubljana; PLANINSKI VESTNIK — Ljubljana; POLET — Ljubljana;
POLITIKA — Beograd;
POMURSKI VESTNIK — M. Sobota; POZORIŠNI ŽIVOT — Beograd; PRAVNIK — Ljubljana;
PREBUJENJE — GLASILO UČITELJIŠCNIKOV V MURSKI SOBOTI
—	Murska Sobota;
PREGLED — ČASOPIS ZA DRUŠTVENA PITANJA — Sarajevo;	
PREHRANA — GLASILO CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA --Ljubljana;	
PRIKAZI IN ŠTUDIJE' — ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO
—	Ljubljana;
PRIMORSKE NOVICE — Koper; PRIROČNIK ZA MLADE AKTIVISTE — Ljubljana,	
PRIRODA ČLOVEK IN ZDRAVJE —
Ljubljana;
PRIVREDNO PRAVNI PRIRUČNIK
—	Beograd;
PROBLEMI — Ljubljana; PRODUKTIVNOST — Beograd;
PRO MEDICO — Ljubljana; PROMETNI VESTNIK — Ljubljana; PROSVETNI DELAVEC — Ljubljana; PROSVETNI SERVIS — Ljubljana; PROTEUS — Ljubljana;
PTT ZBORNIK — Ljubljana;
RAD — Beograd;
RADENSKI VESTNIK — Slatina Radenci;
RADOST — PIONIRSKI LIST — Zagreb;
REPUBLIKA — Zagreb;
RIBIC — Ljubljana;
RODNA GRUDA — Ljubljana;
RUDAR — Velenje;
RUDARSKO METALURŠKI ZBORNIK
—	Ljubljana;
RUŠKI DELAVEC — Ruše; SAMOUPRAVA ZAVAROVANCEV — Ljubljana;
SAVA — GLASILO KOLEKTIVA GUM. IZD. SAVA — Kranj; SAVREMENI BIRO — Ljubljana; SEDEM DNI — Maribor;
SEZNAM NOVO PRIDOBLJENIH INOZEMSKIH TEHNIČNIH KNJIG CENTRALNE TEHNIŠKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI — Ljubljana; SK INFORMATOR — SLOVENIJALES LJUBLJANA Ljubljana; SKOZI TAM — Maribor,
SLOVENSKI ČEBELAR — Ljubljana; SLUŽBENA OBVESTILA SKUPNOSTI ŽELEZNIŠKIH PODJETIJ — Ljubljana;
SLUŽBENI VJESNIK OPČINA BUJE, NOVI GRAD I UMAG — Buje; SMELT — KOMERCIALNO TEH. BIRO POSLOVNE SKUPNOSTI METALURŠKE. KEMIJSKE IN ELEKTRIČNE TEHNOLOGIJE — Ljubljana;
SNEŽNIK — GLASILO SZDL OBČINE ILIRSKA BISTRICA — Ilirska
Bistrica;
SOCIALISTIČNO KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO — Ljubljana;
SOCIJALIZAM — Beograd; SODOBNA GRAFIČNA IN PAPIRNA INDUSTRIJA — Ljubljana; SODOBNA PEDAGOGIKA — Ljubljana;
SODOBNA PISARNA — Ljubljana; SODOBNOST — Ljubljana; SOVJETSKE NOVOSTI — Beograd; ŠPEDITER — Ljubljana; STATISTIČNI INFORMATOR ZA OBČINE — Ljubljana;
STEZICE — GLASILO PIONIR. OSN.
Š. II v M. SOBOTI — M. Sobota; SVETLA POT - REVIJA ZA LITERARNA IN KULTURNA VPRAŠANJA — Murska Sobota;
ŠKOLSKE NOVINE — Zagreb; ŠTORSKI ŽELEZAR — Store; TABOR — Ljubljana;
TAJEKOZTATO — Budapest; TEDENSKA TRIBUNA — Ljubljana; TEHNIŠKA POROČILA INDUSTRIJE ISKRA — Ljubljana;
TELESNA KULTURA — Ljubljana; TEKSTILEC — Kranj;
TEORIJA IN PRAKSA — REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA — Ljubljana;
TERMI ČAR — GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA PODJETJA TERMIKA — Ljubljana;
TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE — Ljubljana;
TOMOS — Koper;
TOVARIŠ — Ljubljana;
TOVARNIŠKI OBVEŠČEVALEC — GLASILO PREDILNICE LITIJA — Litija;
TRANUZIONI IN LINGUA ITALIANA (OKRAJNI GLASNIK KOPER)
—	Capodistria.
TREPETLIKA — GLASILO UČENCEV SŠTV MURSKA SOBOTA — Murska Sobota;
TRIBUNA — LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV — Ljubljana; TRIBUNA ŠIŠENSKIH OBČANOV — Ljubljana;
TUBERKULOZA — Ljubljana; TURISTIČNI VESTNIK — Ljubljana;
TV 15 — LIST ZVEZE ZDR. BORCEV, REZ. OFIC. IN INVALIDOV
—	Ljubljana;
UNIVERZUM -- Budapest; UPOKOJENEC -- Ljubljana;
URADNI GLASNIK OKRAJA KOPER
—	Koper;
URADNI LIST SFRJ — Beograd; URADNI LIST SR SLOVENIJE — Ljubljana;
URADNI VESTNIK OKRAJA MARIBOR — Maribor;
URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE
—	Celje;
URADNI VESTNIK GORENJSKE — Kranj;
URADNI VESTNIK DOLENJSKE — Novo mesto;
URADNI VESTNIK OBČINE KAMNIK — Kamnik;
URADNI VESTNIK ZASAVJA — Trbovlje;
URBANIZEM — Ljubljana;
VAS NÉPE (POLITIČNI DNEVNIK)
—	Szombathely;
VASI SZEMLE — (OBZORNIK) — Szombathely;
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje
- Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
7
Termalno kopališče Moravci postaja zdravilišče
V četrtek je bilo v Murski Soboti posvetovanje o razvoju termalnih toplic v Moravcih. Poleg predstavnikov gostinskega podjetja so se posvetovanja udeležili zastopniki republiške gospodarske zbornice, republiške zveze za turizem, predstavniki zdravstva in občinske skupščine Murska Sobota.
Termalno kopališče ima v sicer kratkem času obstoja dokaj pestro zgodovino. Vsaj pot od naftne vrtine pa do kopališča je zanimiva: Pot od mlake ob vrtini pa do urejenih bazenov in kopalnih kabin je časovno kratka. K temu je pripomogla zdravilna moč vode, ki kljub temu, da so beli rudarji vrtino prvič začepili, bruha s pritiskom 35 atmosfer. Vrtino so zaprli tudi drugič z ventilom na površju, tega pa je neznanec odprl in si opral revmatične noge. Od tod naprej se začenja kopanje in zdravljenje v Moravcih.
Ko je od krajevne skupnosti Moravci prevzelo kopališče
gostinsko podjetje »Zvezda« iz Sobote, so pričeli z nekoliko večjimi investicijskimi vlaganji. Zgradili so restavracijo, bazen, postavili kopalne kadi in weekend naselje in kopališče je dobilo svoj turistični obraz.
Pred kratkim je Zavod za zdravstvo SR Slovenije na predlog občinske skupščine in znanstvenih dognanj balneološkega zavoda proglasil vodo tega kopališča kot zdravilno. Do statusa zdravilišča pa termalno kopališče ne more priti, če nima organizirane zdravstvene in raziskovalne službe. Na posvetovanju so bili mnenja, naj bi začasno zdravstveno službo opravljal Zdravstveni center v Murski Soboti. Tako bodo s prihodnjo sezono uvedli v kopališču zdravniško službo štiri ure dnevno. Seveda bo potrebno, zaradi naglega porasta števila obiskovalcev, povečati zmogljivost restavracije in v doglednem času zgraditi pokrit bazen ter urediti parkirni prostor in dovozno cesto. j. Šabjan
Še 3 do 100 let
15. oktobra, na »Terezijevo« slavi svoj 97. god in rojstni dan naj starejša ženska v radgonski občini Terezija T u t e k iz Zgornjega Kocijana. Samo še tri leta ji manjka do sto, ki pa jih bo trdna in žilava, kakor je, z lahkoto dosegla ali morda celo presegla ...
Ravna je še kot sveča ter vedra in bistra. Na življenje in smrt gleda optimistično. Na vprašanje, ali bi bila rada sto let stara, je z nasmehom odgovorila: »Moram živeti, če smrti naga, kak bo, tak bo.«
Živi in dela v svojem rojstnem kraju v Gornjem Kocijanu, sredi - Slovenskih goric, pri svoji hčerki, kateri pomaga pri vseh domačih delih. Rada kosi travo za živino in še sama hodi nakupovat v pol ure oddaljeno trgovino. Čeprav kot bivša viničarka, doma sredi vinogradov, ni nikoli dosti pila. »Raje jem kot pijem,« se je odrezala. Lani je še brala in pisala ter vdela nit v šivanko brez očal. »Letos pa mi je vid že' malo opešal, očal pa nočem,« je pojasnila. »Vdova sem že od 1917. leta. Sina in moža sem izgubila v prvi svetovni vojni. Imela sva 9 otrok, 6 jih še živi. V mladih letih sem rada plesala in še sedaj zaplešem, če je treba,« je pomežiknila hudomušno. »Želim malo večjo pokojnino. Dobivam 12 tisoč dinarjev«.
Naj se ji ta želja in še druge še pred 100-ietnico izpolnijo, pa tudi sicer želimo naši jubilantki vse najboljše in pa veselo stoletnico. IKA
Murska Sobota, nekoč, danes, jutri
Nekaj dokumentarnih posnetkov iz našega arhiva.
O Taka je bila Sobota leta 1925 ob veliki povodnji. Ulice spremenjene v potoke. Ko je voda odtekla, je ostalo le blato. Sedaj je že Ledava regulirana, zaradi razbremenilniku pa tudi ni nevarnosti poplav.
O Posnetek ni dokumentiran. Taka je bila Sobota nekoč, vendar tudi ne v tako dalnji preteklosti, da se tega ne bi spominjali starejši Sobočani. Ulice so dajale videz na pol mesta, na pol boljše urejene vasi.
O Tudi naslednji posnetek ni datiran. Tako je bilo mesto »nekoč«, vendar je še podoba v spominu živečih ljudi. In niti ne starih.
O Na naslednji fotografiji je že »sodobno« mesto. Ob čedalje večjem priseljevanju in pomanjkanju stanovanj (prvi blok dograjen pred približno desetimi leti), so okrog središča rasle manjše hišice kot gobe po dežju.
O Toda te gradnje je bilo potrebno spraviti v nek red. Posnetek iz letala je bil napravljen pred leti in na njem še ni vseh zgradb, toda vendar kaže ureditev mesta na moderen način: ravne ulice in tudi primerno široke z lepim središčem.
O Za Soboto pravimo, da se med vsemi mesti v Pomurju najhitreje razvija. Prehitela je vsa ostala že stara pomurska mesta. Toda v nobenem drugem ni toliko kontrastov, kot v njej: ob modernih zgradbah vegasti svinjaki in zevajoča ostrešja, po cestah pa kot drugod vedno rijejo in to običajno ob najneprimernejšem času.
Franc
Šrimpf
beg v jutro
38
roman
To je Bračko mislil, ko se je prvi zamajal sredi hoje in padel od strela, ki je res prišel izza okna in ki je kakor igla prebodel Bračkova ušesa in ušesa onih treh, ki so sicer tudi ležali na tleh, toda živi in varno skriti za zakloni.
Ampak za strelom izza okna so se skoraj isti trenutek odprla tudi vrata in izza njih so se vsule postave, kričavo in streljaje na one tri in še posebej na Bračka — tako se mu je zdelo — čeprav sedaj nobeden ni več ležal na tleh, skrit za zaklonom, temveč so že vsi tekli, vsakdo nekam, vsakdo v neko smer, ki si jo je izbral nehote, po instiktu preganjane žitali. Vsi so tekli, vsi, razen prvega, ki je negibno ležal.
Bračko je slišal strele in dobro je razločil, da so bili večinoma iz brzostrelk, ene, dve ali verjetno še iz več brzostrelk, in da se je vmes oglasila tudi pruška mavzerica. Po nekaj dolgih metrih, ki jih je skoraj preplaval po zraku, se je ujel v sluhu, natančneje kot prej, v prvem trenutku, in slišal, da letijo krogle, ampak da letijo nekje nad glavami. To je bilo tako, kakor da jih Nemci hočejo ujeti žive.
Zdaj je Bračko vedel, da mora samo bežati, BEŽATI, kajti če bi ga dobili živega... Na to ne sme niti pomisliti, čeprav že misli. Zato je bežal, menjaje se v teku in v skokih. Toda bežal ni samo on, bežali so tudi Nemci, le da je zanj njihov beg pomenil zasledovanje. Zdaj so sploh prenehali s streljanjem in Bračko je tudi začutil, da ga hočejo imeti živega. Zdaj je to vedelo vse njegovo telo, vsak živec v njem je to vedel in še najbolj so to vedele njegove noge, ki so nosile telo po tleh in ga dvigovale v zrak, po tleh in v zrak.
Ni videl Nemcev, toda natanko jih je čutil za seboj in slišal jih je, ker so vpili, čeprav se ni potrudil, da bi razumel, kaj vpijejo. In vpitje se mu je približevalo vedno bolj, vedno marljiveje, vedno bolj zanesljivo. Moralo jih je biti monogo, deset dvajset, mogoče še več. On pa je bil sam, čisto sam. Če bi lahko dosegel... GOZD ...
Potem so ga nenadoma že imeli. Stal je med njimi, v krogu, ki so ga napravili okoli njega. Težko je sopel in tudi Nemci so bili zasopljeni. Gledal jim je v obraze, v vojaške obraze, in zdelu se mu je, da je te obraze že nekoč videl, da so mu znani, da so bili nekoč že okoli njega, takrat v Alzaciji, v marškompaniji, samo da ga takrat ni nihče sunil, ga je pravkar eden izmed teh, da se je opotekel. Ukazal mu je, naj gre v hišo. Raztrgali so krog in se porazdelili tako, da jih je šlo nekaj pred njim, drugi so mu sledili. Še preden je prestopil prag, je videl PRVEGA, kako je negibno ležal na tleh in tudi kri je videl na njegovem obrazu.
Toda to je videl samo trenutno in morda ni bilo niti čudno, da ni ob tem nič mislil. Naslednji hip je že moral stopiti čez prag, v vežo in iz nje v veliko kmečko sobo. Tu ni bilo nikogar in zdaj je vedel, da razen njega in PRVEGA, ki je ležal pred hišo, niso ujeli nikogar. To ga ni niti prizadelo, niti ni bil tega posebno vesel. Toda, dva sta le ušla.
Zaklenili so vrata za njim. Ostal je sam s sobo in s kmečko opremo okoli sebe, s hrastovo, veliko mizo, s klopjo obsteni in ob peči in s štirimi stenami in štirimi okni v njih. Sedel je na vegasti klopi, ob peči in videl nasproti sebe v kotu križ z oltarčkom pod njim. Široka kmečka peč in križ. Naslonil se je na peč in dobro mu je delo, da je bil lahko naslonjen nanjo.
V sobi ni bilo nikogar, le od zunaj je slišal glasove. Skozi zaveso na oknu je videl Nemce, kako postopajo okoli hiše.
Pustili so ga pri miru, dolgo, zelo dolgo. Kakor da bi mu hoteli dati časa, da se pripravi na to, kar bo prišlo. Neogibno.
Bračko se je zgrbil na klopi. Bil je utrujen, zdaj je čutil utrujenost zaradi vsega, kar se je zgodilo zadnje dni, od takrat, ko je pobegnil iz bolnišnice. In potem ... potem... in zdaj ...
Kakor da je sedaj na cilju. Utrujen, zasopel.
Na cilju?
Toda, naj nikar ne mislijo, da se jim bo pustil kar tako!
Ni vedel natančno, kaj je mislil s tem ,kar tako.’ Ampak, res se jim ne bo pustil, četudi bo to morda njegov zadnji odpor.
To je mogel dokazati že čez nekaj časa, ko je stopil v sobo podoficir z dvema vojakoma.
»Kje sta druga dva?« je ostro vprašal in se razkoračil pred Bračkom.
Ostal je brez odgovora.	
»Kdo sta? Kako jima je ime?«
Bračko je skomignil z rameni in čeprav naprej ni mislil odgovoriti, je vendarle rekel v nemščini:
»Ne poznam ju.« Bilo je pravzaprav res, kar je rekel.
»Boš se že spomnil,« je zanesljivo rekel podoficir. Bračko je videl, da ni preveč sposoben za zasliševanje. Toda vojaku se je zdelo potrebno, da udari Bračka po glavi.
Potem je podoficir odšel, vojaka pa je pustil pri njem. Med vrati se je obrnil in opozoril Bračka, da mu bodo že drugi obudili spomin.
Vojakov udarec ni bil posebno hud. Bil je bolj simbolično dejanje, kot da je svareč obet za ono, kar bo še prišlo.
Toda »simbolični« udarec je opozoril Bračka, da se sedaj začne zares. Ne, to ni več pustolovščina, to ni več beg iz Švice in tudi ne beg pod vlakom. Zdaj so ga prijeli tako rekoč v tuji vojni službi. Zdaj prihaja RESNIČNA preizkušnja.
Zato ga je znova, kakor takrat v bolnišnici, popadla misel na beg.
Mislil je naporno, tako da ga je začela boleti glava. Toda uiti ni bilo mogoče. Zvezali so ga z žico na rokah in na nogah, razen tega sta ga čuvala dva vojaka z brzostrelkami, pripravljenima na strel. Čuvali so ga kakor dragoceno žival.
Kljub temu ni nehal misliti na beg. Veliko nade je polagal na čas, ko ga bodo morali odpeljati. Da ga bodo odpeljali, je vedel zagotovo. Toliko je poznal Nemce. Ne bodo se hoteli zadovoljiti samo s tem, da ga ustrele. Hoteli bodo čimveč izbrskati iz njega. Gotovo si mnogo obetajo, gotovo mislijo, da mnogo ve.
(Nadaljevanje na 12. strani)
8
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE — RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE — RA
PRIZADEVANJA
Radgonska komuna, to je 10 milijard brutoprodukta po planu do konca letošnjega leta, se pravi 10 milijard dinarjev, prelitih v delo okrog 4 tisoč zaposlenih od skupnega števila nekaj manj kot 20 tisoč prebivalcev, pri čemer je treba upoštevati, da ustvari del teh sredstev poleg že omenjenih zaposlenih tudi veliko število zasebnih kmetovalcev, obrtnikov in drugih. Skratka: po doseženem brutoproduktu bi lahko primerjali radgonsko občino s srednje velikim industrijskim podjetjem, toda 20 tisoč ljudi, na 21 tisoč hektarih živi in ustvarja svojevrstno življenje, nakazuje probleme, ki so po značaju pogostokrat neprimerljivi z industrijo in z družbenimi tokovi, ki jih vnaša industrializacija v naš razvoj.
Radgonska občina ni ne Ljubljana, ne katerokoli drugo strnjeno naselje: 93 prebivalcev živi na kvadratnem kilometru in vsak izmed teh je upravičen, da ima vsaj elektriko, kolikor toliko urejeno cesto do svojega bivališča, otroci svojo šolo, šola učitelje, ki bodo imeli znosne pogoje za učenje, kajti dece ne bo v življenju kasneje nihče spraševal, da-li so zrasli v Mariboru, Ljubljani ali v Policah, Radvencih, pri Negovi ali v Stogovcih.
Tako se vidi radgonska občina samo sebe in ob takih pogojih si prebivalstvo celotne komune prizadeva, da ustvari sebi in svojim otrokom lepši jutrišnji dan.
Kljub temu, da je nesporna perspektiva občine v kmetijstvu, vendarle to samo ni in ne bo moglo zaposliti vsega aktivnega prebivalstva. Zato so razumljiva prizadevanja, da se v občini razvije tudi industrija. Tej so bili dani doslej dovolj trdni temelji. Med najpomembnejšimi je treba omeniti ELRAD, ki postaja odločilen faktor v strukturi naše razvijajoče se radijske in televizijske industrije. V podjetju se svoje vloge dob-
ro zavedajo in prav zato zelo skrbno proučujejo vse možnosti in vidike, kako se vključiti v jugoslovanski okvir, kar zadeva njihovo panogo. Poleg Elrada je potrebno omeniti še opekarno, ki se je v zadnjih letih močno modernizirala, kombinat z dokaj proizvodnim obratom Mesoizdelki, gradbeno podjetje in še vrsto drugih manjših obratov, ki dajejo iz leta v leto vse večjemu številu prebivalcev občine vsakdanji zaslužek.
teljev na višji pedagoški akademiji. Tudi o tej stimulaciji bodo v bodoče odločali šolski kolektivi sami.
Kako aktualna so vsa vprašanja v zvezi s šostvom v radgonski občini kaže tudi podatek, da je ob začetku letošnjega šolskega leta primanjkovalo v občini 28 učiteljev.
Ugodni obeti turizma
Ne samo geografska lega radgonske občine, ki omogoča turizem zaradi neposrednega stika s sosednjo Avstrijo, marveč tudi velike prirodne lepote pokrajine dajejo radgonski občini možnost, da se turizem, ta sodobna in vedno bolj pomembna veja gospodarstva, vedno bolj razvija.
Da je tako, nas prepričajo številke: leta 1960 je bilo zabeleženih v radgonski občini 5319 turistov, v lanskem letu pa se je ta številka povečala za dobrih dva tisoč, letos pa pričakujejo še boljši rezultat.
Za povečanje turističnega prometa si v radgonski občini prizadevajo
tudi z urejanjem cest, kakor tudi z gradnjami in preureditvami gostinskih lokalov. Novi hotel v Radgoni, ki bo dograjen v prihodnjem letu, bo prav tako veliko pripomogel k uveljavitvi turističnega prometa. V Radgoni menijo, da bi bilo v čim krajšem času potrebno zgraditi tudi novi most čez Muro pri mednarodnem obmejnem bloku med Jugoslavijo in Avstrijo, kajti ugoden razvoj medsebojnih odnosov vpliva med drugim tudi na to, da se iz leta v leto večajo stiki državljanov obeh narodnosti, kar ima med drugim tudi določen vpliv na izboljšanje našega turističnega gospodarstva.
Skrb za borce NOB
V okviru problematike, ki spada na področje družbenih služb in kateri posvečajo v Radgoni precejšnjo skrb, je tudi vprašanje borcev NOV. Radgonska občina je v tem pogledu med pomurskimi občinami nekoliko svojevrstna, saj živi na njenem območju večje število borcev, ki so se preselili v radgonsko občino v prvih letih po vojni. Občinski odbor ZB NOV kakor tudi ostali forumi si prizadevajo, da bi izboljšali materialno stanje borcev, pred kratkim, ob rebalansu občinskega proračuna so dodelili kot priznaval-
nine dodatnih 700 tisoč dinarjev, prav tako pa si prizadevajo, da bi realizirali upravičeno zahtevo borcev, da bi priznali za redno delovno dobo ves tisti čas, ko so bili bivši borci včlanjeni v kmetijske obdelovalne zadruge.
RADGONA -- prijazno mestece ob naši meji, ki privablja tudi vedno več tujih turistov, obenem tudi razgibano občinsko središče Pomurja.	(Iz fotoarhiva PV)
Vedno bolj aktualna: problematika družbenih služb
Če izhajamo iz tega, da so vsa priporočila naših samoupravnih organov, od občinske do republiške in zvezne skupščine, odraz določene problematike, potem lahko trdimo, da to problematiko čutijo iz dneva v dan najbolj neposredno prav tam, kjer se poraja — to je v občini.
In ni naključje, če je v radgonski občini med komisijami za pripravo dolgoročnega plana razvoja ena najbolj aktivnih prav komisija za obravnavo razvoja šolstva. Ta je ugotovila, da naj se razvija v občini predvsem pet Šolskih centrov: Radgona, Radenci, Kapela, Videm in Apače. To zato, ker zaradi vedno večje migracije prebivalstva v bodoče ne bo mogoče formirati na primer pri Negovi, v Orehovcih ali v Stogovcih dovolj močnih oddelkov na šoli,
ki bi polno zaposlili tudi vzgojiteljski kader. Zato ugotavljajo, da je mnogo bolj smotrno, če uredijo prevoz otrok od prebivališč do že omenjenih šolskih centrov. To naj bi uredili v petih letih. Storjeni so tudi odločni koraki h gradnji nove šole na Kapeli, za katero so načrti že pripravljeni, prebivalstvo okoliških krajev pa se je odločilo, da bo prispevalo les in prostovoljno opravilo vsa zemljska dela, medtem ko se je kolektiv Vinogradniškega gospodarstva Kapela obvezal, da bo opravil pri zemeljskih delih vsa strojna dela. V prihodnjih letih predvidevajo tudi gradnjo nove šole v Radgoni, za katero je že določena ožja lokacija, ob tem pa bodo dozidali še videmsko šolo.
Kaj doseči pri KOOPERACIJI?
Cilj kooperacije: pridobiti čimveč trajnih kooperantov, da bi tako Čimbolje izkoristili zemljo in mehanizacijo, ki je potrebna za obdelavo zemlje.
Tako bi lahko rekli na krat- ko o kooperaciji. V obratu za kooperacijo pri radgonskem kombinatu menijo, da je po trebno preiti na rajonizacijo v pogledu proizvodnje. Na ravninskem delu od Apač do Hrastja naj bi pridelovali predvsem žitarice in koruzo, v ostalih krajih pa krmne rastline, prav tako pa naj bi na tem območju uvedli intenzivno živinorejo in sadjarstvo. Taka rajonizacija bi vplivala med drugim tudi na bolj e-
Kadrovanje: šolski kolektivi
Radgonska občina je bila letos med pomurskimi občinami na najslabšem glede učiteljev. Omenimo naj subjektivne vzroke za to: šolski kolektivi doslej kadrovske politike niso jemali kot svojo pravico in dolžnost — skratka, niso bili soustvarjalci kadrovske politike. Zato v Radgoni menijo, da bodo v bodoče prenesli kadrovanje v izključno pristojnost šolskih kolektivov, kaže, da bo to v mariborskem okraju prvi primer. Z novim proračunskim letom pa bodo izboljšali tudi način finansiranja šol-
stva: od dosedanjega proračunskega finansiranja bodo prešli na finansiranje šolskih programov, kar bo dalo šoli mnogo več možnosti da v smislu samoupravnih pravic kolektivi gospodarijo in odločajo tako o materialnih kot v pedagoških zadevah.
Ob začetku letošnjega šolskega leta so sprejeli tudi novi pravilnik o štipendiranju. Uzakonili so vrsto stimulacij: povračilo potnih stroškov, nagrade za upravljanje izpite in seminarje pri dodatnem Študiju uči-
Razvijajmo in utrjujmo velike pridobitve narodnoosvobodilnega boja, v katerem so prispevali tudi delovni ljudje naše občine, s pospešeno socialistično graditvijo. — Mnogo novih delovnih uspehov želijo in toplo pozdravljajo ob letošnjem občinskem prazniku vse kolektive delovnih organizacij in delovne ljudi v občinskem okolišu
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZBO NOB OBČINSKI KOMITE ZMS
občinska vodstva ostalih družbeno-političnih organizacij GORNJA RADGONA
Delovni kolekivi:
Kmetijskega kombinata — Radgona; ZDRAVILIŠČA Radenska Slatina — Slatina Radenci; Vinogradniškega gospodarstva — Kapela; Gostinskega podjetja — Radgona; Trgovskega podjetja »Sloga« — Radgona.
RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE — RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE — RA
ZA NAPREDKOM
konomično izkoriščanje iz leta v leto povečujočega se strojnega parka.
Specializacijo pa predvidevajo tudi po posameznih kmečkih gospodarstvih: nekateri kmetovalci naj bi se ukvarjali izključno s pridelovanjem žit, drugi z rejo živine in podobno. Že sedaj imajo primere, da se posamezni kooperanti ukvarjajo pretežno z živinorejo. Na posameznih kmečkih gospodarstvih pitajo v kooperaciji do 80 svinj.
I ekonomska računica? Tri tisoč dinarjev za prašiča za prirastek od 12 do 80 kg, pri čemer da obrat kooperantu tudi umetna krmila. Ker pa so se umetna krmila podražila, bodo v bodoče to opustili; kooperanti naj bi sami dajali za pitanje čimveč lastnih krmil, kombinat pa bo prispeval samo vitaminska krmila. Pri kooperantih ima obrat za kooperacijo radgonskega kombinta okrog 800 glav goveje živine.
Ugodni hektarski dosežki
Z letošnjo setvijo so zajeli v kooperacijo pri žitaricah 80 odst. vseh nižinskih njiv, kar je vsekakor lep uspeh. Da je kooperacija vseeno donosna, potrjujejo doseženi hektarski pridelki. Pri žitaricah so dosegli izven kooperacije povprečje 16 q, v kooperaciji pa 24 q. Pred leti so bili na pr. pri koruzi doseženi pri zasebnikih hektarski donosi 30 do 40 q, letos pa se gibljejo v kooperaciji od 100 do 120
q.
Obrat za kooperacijo pri kombinatu v Radgoni si prizadeva, da bi izboljšal tudi vzrejo plemenske živine. V ta namen so že kupili dva bika, uvedli pa bodo ponovno tudi mlečno kontrolo. Prav tako so dali kooperantom 12 plemenskih merjascev in 20 svinj žlahtne nemške pasme.
Kmetijski stroji prodirajo...
Letos bodo zasejali v radgonski občini v kooperaciji 635 ha pšenice, kooperacijo pa bodo izvajali tudi v travništvu in to na 895 ha. Ob sklepanju setvenih pogodb so se letos dogovarjali tudi za strojne usluge. Tako predvidevajo, da bodo vseh 635 ha pšenice poželi s kombajni.
Svet se spreminja: predlani so si belili glave, kako do kraja izkoristiti edini kombajn, letos — kako preskrbeti dovolj kombajnov, da bo žetev prihodnjo leto normalno potekala. Tukaj pa se je tudi pokazalo — prav tako pa tudi pri setvi — da je bila vsaj v tem pogledu združitev zadruge s kombinatom upravičena, saj tako skupno z vsemi traktorji enotno orjenje za jesensko setev; po-
dobna akcija pa bo potrebna tudi ob prihodnji žetvi.
Za potrebe kooperacije imajo 13 traktorjev, dva večja traktorja pa bodo še kupili. Naročili so tudi dva večja kombajna, kar bo verjetno vsaj za nekaj časa dovolj. En kombajn bodo dali za videmsko območje, 2 v Apaško dolino in kraje do Hrastja, dočim so namenili manjši kombajn za ivanjsko območje. Glede na vedno večje pomanjkanje delovne sile in na svojevrstne obdelovalne pogoje v hribovitih legah so naročili tudi 10 ročnih enoosnih kosilnic. Te bodo prišle verjetno zelo prav vsem kmetovalcem, ki svojih travnikov ne morejo pokositi s traktorji.
Slatina Radenci: ZDRAVILIŠČE — PROIZVODNJA — TURIZEM
POD ENO STREHO
»Bilo je srečno naključje, da je pred 130 leti zanesla pot študenta medicine Karla Henna med obmurske livade, kjer ga je klokotanje vode in plina opozorilo na tedaj divje radenske vrelce...«, je navedeno v majhni brošuri, kjer so označene indikacije radenske slatine. In zares je bilo to naključje srečno.
Tistega časa se pač nikomur ni moglo sanjati, kaj bodo ti vrelci še pomenili za razvoj tega območja.
Drugo srečno naključje, ki je v veliki meri prispevalo, da so se Radenci gospodarsko tako močno razvili, pa je dejstvo, da je radenska slatina odlično zdravilno sredstvo; ne samo v obliki kopalne kure, temveč ima izredno okusna slatina za pitje tudi ugodno zdravilno moč tudi kot pitna kura. Ni namreč često da je ena slatina istočasno uporabna za pitje in kopanje. Tak je recimo primer za svetovno znano nemško zdravilišče v Nauheimu, kjer je slatina uporabna samo za kopalne kure.
Radenci so se torej razvijali — in se še razvijajo — v dveh smereh: v zdraviliško in proizvodno. Zadnje čase pa se obema »prednikoma« z na-
glico približuje še tretji »član družine« — turizem.
Če se ozremo na proizvodnjo slatine za vrsto let nazaj,
ne moremo nikakor mimo razveseljivih številk, ki kažejo, da je proizvodnja v nenehnem porastu.
Svoj delež k tako močno povečani proizvodnji je brez dvoma v veliki meri prispeval najsodobneje urejeni obrat v Boračevi. Nikakor pa pri tem ne smemo prezreti
naporov kolektiva pri povečanju proizvodnosti, ki iz dneva v dan narašča. V 17-letnem perspektivnem planu proizvodnje slatine je predvideno (Nadaljevanje na 12. strani)
Grafikon (približni) proizvodnje slatine v letih 1910—1963
V 000 000
30
20
10
Lelo 10	20	30	40	50	60	63
SAMO ŠE DO NEDELJE — TUDI ŠE V NEDELJO
RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA
Sobnega, kuhinjskega , pisarniškega in ostalega — posteljnine in drugega blaga
Zelo ugodne cene!	Solidna postrežba!
Vsak dan od 8. do 18. ure
V HALI B NA SEJMIŠČU POMURSKEGA SEJMA V RADGONI
Toplo se vam priporoča — Trgovsko podjetje »SLOGA« Gornja Radgona
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
9
GOSPODARSKl-PROPAGANDNI PRISPEVEK — TOKRAT O KMETIJSKO-INDUSTRIJSKEM KOMBINATU »POMURKA« V MURSKI SOBOTI — GOSPODARSKO-PROPAGANDNI PRISPE-
SINHRONIZACIJA
skupnih prizadevanj in koristi
Osnovna v kmetijstvu: specializacija proizvodnje na družbenih zemljiščih in načrtna organizacija kooperacijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Kompleksno reševanje družbene in strokovne problematike na področju kmetijstva ne prenese več ozkih gledanj in zaprtosti vase: kafilerija je en tak kažipot na začrtani poti. Letos se obetajo rekordni pridelki koruze na deloviščih kmetijskega obrata Rakičan. Osvajanje novega proizvodnega procesa v obratu»AGROMERKUR« — Zmrzovalno sušenje živilskih proizvodov — je pomembna noviteta v jugoslovanskem merilu.
Za uvod najprej: KMETIJSKO-INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA« V MURSKI SOBOTI je kmetijska delovna organizacija z jasno začrtanimi družbenimi in gospodarskimi smotri: organizacija kmetijske proizvodnje in predelave kmetijskih proizvodov. V zaključni fazi bo kombinat v prekmurskem merilu osrednja kmetijska proizvodna enota, ki bo obvladala ves proizvodni proces — od, rast-
linske proizvodnje do finalnih proizvodov za tržišče.
Sedanje organizacijsko področje kombinata v kmetijski proizvodnji so združena kmetijskega gospodarstva v Prekmurju in bivše kmetijske zadruge v Murski Soboti, Martjancih, Puconcih in Beltincih.
V kombinatu se uveljavlja sinhronizacija skupnih interesov in prizadevanj na področju kmetijstva, kar seveda vedno bolj izključuje vsakr-
šen separatizem, ozke težnje posameznih obratov in zaprtost vase; vsi obrati v okviru kombinata si eden drugega dopolnjujejo in si medsebojno pomagajo, da bi bili tako kar najbolj učinkovito doseženi skupni interesi na področju reševanja kompleksne kmetijske problematike v širšem operativnem okolišu. Kombinat pa že tudi prerašča iz organizatorja kmetijske proizvodnje in predelave v oskrbovalca kmetijstva z visokokvalitetnimi krmili, ki so najbolj iskana na domačem tržišču (mešalnica, bodoči izdelki kafilerija itd.) kar seveda še povečuje njegov gospodarski horizont.
Gre skratka za usklajevanje kapacitet kmetijskih surovin s kapacitetami predelovalne industrije v širšem merilu, pri čemer bo še dolgo časa izredno aktualna naloga: širjenje družbenih zemljišč in zagotavljanje surovinske baze.
OSNOVNE SMERI V KMETIJSTVU
i
— Določena specializacija kmetijske proizvodnje, katere nosilec je Kmetijski obrat kombinata v Rakičanu. V ta okvir se vključuje vsa rastlinska proizvodnja na družbenih zemljiščih, vključno na tistih, katere so imele doslej pridružene kmetijske zadruge (okrog 600 hektarjev) in živino-
reja s hlevskimi objekti: farmo za bekone z zmogljivostjo
26.000	komadov, pitališčem za mlada goveda z zmogljivostjo
6.000	komadov, farmo za mlekarice v izgradnji itd.
— Organizacija kooperacijske proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva, v katero je na območju kombinata zajetih 67 vasi in 6.932 kmečkih gospodarstev. Pionirska vloga na tem področju pripada v okviru kombinata Obratu za kooperacijo — KZ Murska Sobota.
Takšna razmejitev na področju kmetijske proizvodnje je diktirala predvsem potreba po bolj smotrni organizaciji in boljšem izkoriščanju velikih potencialnih možnosti, ki še obstajajo v kmetijski proizvodnji. Ob tem kaže posebej omeniti, da nova razmejitev gospodarsko-operativnih nalog na področju kmetijske proizvodnje tudi omogoča, da bodo obstoječe potencialne možnosti izkoriščene bolj temeljito in načrtno.
Ob tem, ko so vsa zemljišča pridruženih kmetijskih zadrug vključena v specializiran kmetijski obrat v Rakičanu, pa je doseženo tudi to, da se bo lahko kombinat mnogo bolj temeljito in kvalificirano vključeval v kooperacijsko proizvodnjo — s specializiranim obratom, z osnovnimi sredstvi in tudi strokovni kadri, ki se bodo, razbremenjeni ostalih
nosti kmetijskih zadrug v zadnjih letih večkrat izostali.
Nova delitev dela znotraj kombinata bo tudi omogočila lažje in načrtnejše planiranje kadrov za oba specializirana obrata, kompletiranje strokovnih kadrov v obeh obratih kakor tudi načrtno zagotavljanje potrebnih sredstev za njuno razširjeno reprodukcijo.
Kmetijski obrat v Rakičanu, ki se je z novo delitvijo dela v okviru kombinata iznebil operativnih poslov na področju kooperacije, pa se bo lahko v izdatnejši meri posvetil lastni proizvodnji, kjer je že doslej dosegel zapažene gospodarske rezultate v republiškem in zveznem merilu.
Prav gotovo kaže omeniti na prvem mestu, da se je doslej vedno predstavljal pomurski javnosti s pozitivnimi gospodarskimi bilancami, ki so održale ugodne proizvodne in finančne rezultate. Morda še en konkreten primer dobrega gospodarjenja in proizvodnih dosežkov: pri pridelovanju koruze je ta obrat dosegel zelo ugodne hektarske donose: okrog 100 q koruze v zrnju na hektar. Letos pa si v obratu obetajo še boljši pridelek koruze. Zapažene rezultate dosega kmetijski obrat kombinata tudi v živinoreji.
Seveda ostaja nakup novih zemljišč še vedno osnovna naloga obrata za kmetijstvo, saj je s tem prizadevanjem očitno povezano zagotavljanje krmne baze za že obstoječe hlevske kapacitete — voluminozne krme in koncentratov iz lastne proizvodnje.
V okviru kombinata je tudi več predelovalnih obratov, katerih glavna proizvodna usmeritev je v tem, da predelujejo surovine iz kmetijstva in gozdarstva iz širšega okoliša. Poleg klasičnih načinov predelave suruvin se uveljavljajo tudi že nekateri posebni. Tako v obratu »Agromerkur« osvajajo nov proizvodni proces — takoimenovano zmrzovalno sušenje živilskih proizvodov, kar je noviteta celo v jugoslovanskem merilu.
V Satahovcih pri kooperantu Alojzu Kolmanu. Zapišimo raje: pri dveh kooperantih, kajti tudi dedek, prav tako Alojz po imenu, se štejejo za kooperanta. In to povsem upravičeno.
Kolmanovi v Satahovcih sodelujejo z zadrugo, sedaj s Kombinatom »Pomurka« pri vseh poljedelskih kulturah, samo pri prosu in ajdi ne. Pa v živinoreji in še zlasti v perutninarstvu!
Zdi se, da jim je prav slednje postalo nekakšen »konjiček«, saj so letos imeli na domačiji že kar malo kokošjo farmo z nad 500 piščanci, katere so z intenzivno rejo spravili tako daleč, da so že okrog prvega maja bili godni za tržišče. Okrog 400 piščancev jim je nabavlja zadruga iz valilnice v Križevcih pri Ljutomeru, 150 piščancev pa je bilo iz domače reje.
»In kako ste zadovoljni s poskusnim sodelovanjem s kombinatom na področju pe-
Obisk pri kooperantih
Uspešnih 9 mesecev
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« v Murski Soboti naj bi letos po planu ustvaril 11 milijard 600 milijonov dinarjev bruto dohodka in 1 milijardo 100 milijonov dinarjev dohodka ob 1.600 zaposlenih in 910 milijonov osebnih dohodkov. To je sicer za naše razmere velika gospodarska obveznost, katero pa bodo v kombinatu — sodeč po ugodnih poslovnih in gospodarskih dosežkih v devetih mesecih — ob koncu gospodarskega leta ne le dosegli, marveč celo nekolikanj prekoračili.
rutninarstva?, smo naslovili vprašanje Kolmanu mlajšemu.
»Še kar!« se je glasil odgovor.« Za začetnika tudi v perutninarstvu ni lahko, kajti potrebne so velike izkužnje. No, nekaj izkuženj pa sem si že pridobil. Prihodnje leto bo že precej lažje.«
»Kako to, da ste se odločili za perutninarstvo odnosno vzrejo piščancev?«
»Posestvo ni veliko, imamo tudi starejše ljudi, otroci pa so še majhni. Zato si prizadevamo, da bi si z lažjim delom ustvarili večje dohodke.«
Tem sinovim besedam so pritrdili tudi dedek Alojz, meneč, da pri tem opravilu lahko tudi oni še vedno pomagajo. S sodelovanjem pa so kajpak tudi oni zadovoljni.
»In bodoči načrti?«
»Prihodnje leto par serij brojlerjev po tisoč komadov, dograditev prostora za vzrejo brojlerjev z električnim in naravnim gretjem . . .«
poslov, ki so predstavljali v bivših zadrugah že kar precejšen balast, posvetili izključno kooperacijski proizvodnji in bodo na tem področju lahko dosegli tudi vidnejše rezultate.
Gre torej za kvalitetne premike na področju koperacije, ki so v pogojih dosedanje poslovne usmerje-
V delavskem upravljanju in utirjenih proizvodnih odnosih je naša skupna moč — so naši skupni uspehi. Ob lastnem prizadevanju želimo mnogo uspehov na tem področju tudi drugim delovnim organizacijam in ob letošnjem 17. oktobru toplo pozdravljamo vse delovne ljudi v soboški občini
Delovni kolektiv »PANONIJE« industrije kovinske galaterije MURSKA SOBOTA
KAFILERIJA - proteinska krmila
Kafilerija, katero gradijo pri Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti, bo velika pridobitev za naše kmetijstvo. In ne samo to: v njej bodo pridobivali visokokvalitetna proteinska krmila, pri katerih smo bili dosedaj pretežno navezani na uvoz. Z ovrednotenjem odpadkov, katere imamo doma in so doslej večkrat šli v nič, tako razbremenjujemo naš uvoz. S kafilerijo se bo Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« uvrstil v vrsto redkih proizvajalcev teh visokokvalitetnih proteinskih krmil v Jugoslaviji.
Obrat gradijo po načrtu našega kooperanta neke švicarske firme, ki bo zanj izdobavila tudi del opreme, v njem pa bodo predelovali razne odpadke (kri, klavniške odpadke, loj, vsebino čreves, kosti, konfiskate itd.) v kostno, krvno, kostno-mesno moko in podobna kvalitetna krmila, ki bodo koristno služila za krmljenje prašičev in perutnine. Največji odjemalec proizvo-
dov kafilerije bo prav gotovo obrat za kmetijstvo KIK »Pomurka«.
Dnevna zmogljivost obrata bo okrog 8 tisoč odpadkov, kar pomeni, da bodo lahko predelali v obratu poleg lastnih tudi vse tovrstne odpadke klavnic iz severno-vzhodne Slovenije in neposredne soseščine Hrvaške.
Novi obrat bo urejen tako, da bo povsem izključeno vsa-
kršno širjenje živalskih bolezni, kar je še posebno važno zategadelj, ker bodo v obratu predelovali tudi poginule živali.
Obrat pa pomeni veliko pridobitev tudi v higijenskem pogledu, saj se bo okolje Tovarne mesnih izdelkov po njegovi dograditvi povsem znebilo že starih neprijetnosti: smradu in raznega mržesa, ki je imel ugodne pogoje za razmnoževanje zaradi tekoče odplake v prostem jarku. Ves smrad bo v obratu kondenziran v odpadni vodi, ki se bo stekala naravnost v mestno kanalizacijo. Odpadne vode iz tega obrata pa tudi ne bodo predstavljale nobene večje obremenitve za novi kanal.
Naj bo letošnji 17. oktober — praznik občanov občine Murska Sobota — dostojen pregled doslej doseženih uspehov pri socialistični graditvi na vseh področjih družbene ustvarjalnosti in nova vzpodbuda za še učinkovitejša prizadevanja za dosledno uveljavljanje socialističnih družbenih odnosov, gospodarski napredek in hkrati tudi za večje življenjsko blagostanje delovnih ljudi v občinskem okolišu.
S TO ŽELJO ČESTITAJO VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM
SKUPŠČINA OBČINE — MURSKA SOBOTA OBČINSKI ODBOR SZDL — MURSKA SOBOTA OBČINSKI KOMITE ZKS — MURSKA SOBOTA OBČINSKI SINDIKALNI SVET — MURKSA SOBOTA
OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV JUGOSLAVIJE — MURSKA SOBOTA
OBČINSKI KOMITE ZMS — MURSKA SOBOTA
IN OBČINSKA VODSTVA DRUGIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ — M. SOBOTA
Čestitkam ob letošnjem 17. oktobru — prazniku vseh delovnih ljudi soboške občine— se pridružujejo tudi redni sodelavci gospodarsko-propagandne službe domačih informacijskih sredstev in toplo pozdravljajo občinsko skupščino, občinska vodstva družbeno-političnih organizacij, kolektive delovnih organizacij in vse občane v soboški občini — zlasti pa še svoje odjemalce in poslovne prijatelje
čestitajo
—	TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA
-KMETIJSKO-INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA« M. SOBOTA
—	KOMUNALNA BANKA — MURSKA SOBOTA S SVOJIMA POSLOVNIMA ENOTAMA V LJUTOMERU IN LENDAVI
—	TRGOVSKO PODJETJE NA MALO »MERKUR« — MURSKA SOBOTA
—	TRGOVSKO PODJETJE »PREKMURSKI MAGAZIN« — MURSKA SOBOTA
10
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
ČESTITKE IN POZDRAVI ZA 17. OKTOBER
Naše prizadevanje je usmerjeno h glavnemu družbenemu in gospodarskemu smotru: s proizvodnjo za jugoslovansko tržišče se uspešno vključevati v gospodarstvo soboške občine.
V znamenju tega prizadevanja pošiljamo tople čestitke
občinski skupščini in občinskim vodstvom družbenopolitičnih organizacij, kolektivom delovnih organizacij
in vsem občanom soboške komune — ob 17. oktobru, našem skupnem prazniku.
Delovni kolektiv
PROIZVODNJE KREMENČEVEGA PESKA — PUCONCI
—	Dvakrat kupuje — kdor kupuje v naših poslovalnicah
—	Poceni kupuje in solidno je postrežen s kakovostnim blagom
—	Za gospodinjstvo in kuhinjo — za dom in gospodarstvo
—	Kdor kupuje v naših poslovalnicah
TRGOVSKO PODJETJE »RAVENKA« — BELTINCI s svojimi poslovalnicami
se vam toplo priporoča tudi v prihodnje in vam pošilja tople čestitke za 17. oktober — praznik občanov soboške komune. Posebej še pozdravlja cenjene potrošnike in poslovne prijatelje.
V kolektivnem prizadevanju, da bi bile ptt storitve časovno hitro in solidno opravljene, pozdravlja kolektiv
PODJETJA PTT — MURSKA SOBOTA
vse delovne ljudi soboške občine ob letošnjem 17. oktobru — našem skupnem prazniku.
Naša družbena in strokovno-operativna prizadevanja so vedno usmerjena k delovnemu človeku — za njegovo čimboljše zdravje, delovno sposobnost in ugodno osebno počutje
V tem prizadevanju želimo tudi v bodoče čimveč sodelovanja in razumevanja občanov ter jim toplo čestitamo k letošnjemu 17. oktobru
Kolektiv ZDRAVSTVENEGA DOMA — M. SOBOTA
Opravljamo vse gradbene storitve — elektro in vodovodno — inštalaterska opravila strokovno in po solidnih cenah
Priporočamo se za nadaljnja naročila Delovni kolektiv
OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA »REMONT« GORNJI PETROVCI
iskreno čestita svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem soboške občine k našemu skupnemu prazniku — 17. oktobru!
Dimnikar vam prinaša v hišo srečo — s srečo pa tudi varnost pred uničevalcem ljudskega premoženja in življenj — ognjem
Kolektiv »DIMNIKARJA« — Beltinci
vam čestita k občinskemu prazniku!
S svojimi kvalitetnimi izdelki: weekend hišicami, pohištvom vseh vrst in za vse namene, leseno embalažo itd. se vam toplo priporoča
OBRAT ZA GOZDARSTVO IN LESNO PREDELAVO MURSKA SOBOTA — (KIK »Pomurka«)
Delovni kolektiv tega obrata vam toplo čestita k letošnjemu prazniku občine Murska Sobota.
Šopek pozdravov
Čestitkam ob letošnjem 17. oktobru — prazniku vseh delovnih ljudi soboške občine — se pridružujejo tudi kolektivi delovnih organizacij:
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »POMURJE« — M. SOBOTA
ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR — PROMETNA SEKCIJA — MURSKA SOBOTA
KOMUNALNO PODJETJE — MURSKA SOBOTA
OBRTNO KROJAŠKO PODJETJE »K ROJ« — MURSKA SOBOTA
VODNA SKUPNOST ZA MELIORACIJO PREKMURJA MURSKA SOBOTA.
INVALIDSKA DELAVNICA »LOČILKA« — MURSKA SOBOTA
»ŠPEDTRANS«, ŠPEDICIJA IN TRANSPORT, MARIBOR — P O S LOVA L N I C A — MURSKA SOBOTA
GOSTILNA »ZVEZDA« — BELTINCI
in se tudi v prihodnje priporočajo cenjenim odjemalcem, strankam in poslovnim prijateljem s svojimi kakovostnimi storitvami in izdelki
SKRB ZA ZDRAVJE DELOVNEGA ČLOVEKA
tudi v bodoče glavna demona našega prizadevanja v prid delovnega
človeka
Ob letošnjem 17. oktobru, našem skupnem prazniku, čestita in toplo pozdravlja vse delovne ljudi soboške občine
Kolektiv SPLOŠNE BOLNIŠNICE — MURSKA SOBOTA
V prizadevanju za čimvečjo razbremenitev delovnega človeka po napornem delu v proizvodnji, zlasti še naše delovne žene — se s svojimi servisi toplo priporoča
STANOVANJSKA SKUPNOST — MURSKA SOBOTA
in želi vsem občanom soboške komune — posebno še hišnim svetom in koristnikom servisnih uslug — mnogo novih delovnih uspehov in prijetno praznovanje letošnjega občinskega praznika.
Številnim čestitkam za naš občinski praznik — 17. oktober — se pridružuje tudi delovni kolektiv
GRADBENEGA OBRTNEGA PODJETJA »GRADITELJ« BELTINCI
in se s svojimi kvalitetnimi gradbeno-obrtnimi storitvami toplo priporoča svojim strankam in poslovnim prijateljem.
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »CENTRAL« M. SOBOTA z obrati:
— Gostilna pri Grozdu — Kolodvorska restavracija — Kavarna
se vam toplo priporoča tudi v bodoče in ob letošnjem občinskem prazniku pozdravlja svoje goste in vse ljudi v soboški občini.
ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK«— MURSKA SOBOTA
s svojimi delovnimi enotami:
Pomurska tiskarna — Kartonaža — Časopisno-založniška dejavnost — Knjigarne in papirnice — Uprava in režija
se toplo priporoča naročnikom in poslovnim partnerjem tudi v bodoče in čestita vsem delovnim ljudem in kolektivom delovnih organizacij soboške komune k letošnjem občinskem prazniku — 17. oktobru.
Kvalitetna popravila avtomobilov, motorjev in mopedov — Servisno zastopstvo za znana podjetja avtomobilske industrije — Servisni pregledi traktorjev, kombajnov in drugih kmetijskih strojev — s potujočo servisno delavnico tudi na terenu in v zunanjem obratu v Gornjih Petrovcih
Za nadaljnja naročila in poslovne stike se toplo priporoča
»AGROSERVIS« — MURSKA SOBOTA
Kolektiv tega podjetja čestita ob letošnjem 17. oktobru vsem delovnim ljudem soboške občine — posebno še delovnim kolektivom kmetijskih organizacij in koristnikom motornega cestnega prometa ter jim želi srečno vožnjo!
Svojim članom, kolektivom delovnih organizacij in občanom soboške občine toplo čestita k letošnjemu občinskemu prazniku — 17. oktobru
Zadružni svet in kolektiv
KMETIJSKE ZADRUGE — GRAD
s poslovnimi enotami pri Gradu, v Bodoncih in Kuzmi
Delovni kolektiv
OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA »TEMELJ«
CANKOVA
toplo pozdravlja ob letošnjem 17. oktobru vse občane soboške komune — posebno pa še svoje stranke in poslovne prijatelje ter se jim toplo priporoča s svojimi kakovostnimi storitvami tudi
v bodoče!
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964
11
Mnogo vprašanj brez odgovorov
Pred kratkim je posebna komisija, ki jo je vodil znameniti sodnik Warren, objavila svoje sporočilo o uboju predsednika Kennedija lani meseca novembra. Po tem poročilu je bil celotni atentat splet nenavadnih okoliščin in slučajnosti. Oswald Lee je označen za edinega atentatorja, ki je deloval neodvisno in se tudi ni poznal z Jack Rubyjem, ki je prav tako Leeja ubil popolnoma po lastni odločitvi.
Poročilo je v bistvu torej enako uradni verziji o dogodku, ki je po vsem svetu vzbudil izredno pozornost. Objava poročila je prav tako po vsem časopisju sprožila vrsto komentarjev, v katerih pa prevladuje nezadovoljstvo nad takim tolmačenjem dogodkov, posebno pa še zato, ker poročilo ne daje zadovoljivih odgovorov na vrsto vprašanj ki so se v javnosti pojavljala in je večkrat tudi v nasprotju z vrsto ugotovitev.
Skratka komisija ni razrešila vse skrivnosti tega zločina, o njenih trditvah se pojavljajo razni dvomi in prevladuje celo mnenje, da bo mogoče človeštvo šele čez dolga leta zvedelo za resnico. Po tem poročilu je namreč mnogo stvari še manj jasnih. Predvsem očitajo komisiji, da ni vodila
samostojno preiskave, temveč se je naslonila le na poročila in ugotovitve policijskih organov, za katere so pa se že pojavljale trditve, da so bili vmešani v zaroto in da po lastni krivdi niso poskrbeli za zadostno varnost predsednika.
S tem poročilom je zadeva »atentat na Kennedyja uradno rešena in uvrščena med arhivski material. Vendar za javnost še ta zadeva ni rešena, čeprav se zaveda, da ne more pričakovati v kratkem zadovoljivega pojasnila. Toda s poročilom se ni zadovoljila, predvsem zato, ker je vrsta vprašanj ostala brez odgovorov.
Nenavadna nesreča
V ameriški državi Oklahoma se je zgodila nenavadna prometna nesreča. Nepreviden šofer nekega tovornjaka se je zaletel v steber mosta, ki se je deloma porušil, tako da je bil promet nekaj dni prekinjen. Šofer se je pri nesreči ubil, kamion pa se je zažgal.
SPOMENIK KOLESARJEM
V Eindhovenu na Holandskem so postavili nenavaden spomenik, ki se imenuje: »Neznanemu kolesarju«. Ker pa je skoraj vsak prebivalec te dežele kolesar in ima kolo, je spomenik zares postavljen v čast mnogih Holandčanov.
  Za dobro voljo
VSE MU JE BILO JASNO
Janez je stopil v mesnico pa strogo vprašal: »Zakaj je meso tako drago?«
Tam so mu rekli: »Znaš po kaki ceni prodajajo svinje?«
Nato je Janez odšel na vas, da bi zvedel, zakaj so svinje tako drage, a tam so mu rekli: »Koruza je draga.«
Nato se je napotil dalje, da bi zvedel, zakaj je koruza tako draga. Tam so mu pa rekli »Delovna sila je draga.«
Zato je odšel Janez k delovni sili in jo vprašal: Draga delovna sila, zakaj si tako draga?«
A delovna sila si obriše znoj z nosa in pravi: »Drago je meso, drage so svinje, draga je koruza, pa zato ...«
Janez se poškraba po glavi in mu je bilo vse jasno.
EDINI ŽALOSTEN Ko je na Dunaju umrl znani Albert Rotschild, je bil pokopan izredno slovesno in so ga na zadnji poti spremljali mnogi zvesti prijatelji. Popolnoma na koncu žalnega sprevoda je šel neki očitno siromašen človek in močno jokal.
Nekdo ga je vprašal: »Je bil baron vaš sorodnik?«
»Ne, ne!« je jecljal siromak. »Prav zato pa jokam.«
Nihče ga noče
V osebnih dokumentih Josefa Manfreda Rosenberga je napisano, da se je rodil 17. julija 1938 v mestu Olumovec. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je vse v redu. Toda v resnici so ime, datum in kraj rojstva izmišljeni. Izmislile so jih oblasti, ker pač vsakdo to mora imeti.
Rosenberga so 1945. leta našli sovjetski vojaki v bližini čehoslovaško-nemške meje in ga poslali v nek otroški dom. Tu ni dolgo ostal. Najprej so se zanj brigali avstrijski »starši«, potem pa neka italijanska družina v Južnem Tirolu. Nikoli ni dobil državljanstva. Nekaj časa je živel v begunskih taboriščih, a je
od tam pobegnil. To je po ocenah bila velika napaka, ker mora od takrat stalno bežati. Nihče ga noče sprejeti: najprej ga kaznujejo zaradi ilegalnega prehoda preko meje, nato ga pa preženejo v kakšno drugo državo. Tam ga zopet kaznujejo in to se ponavlja v nedogled.
Doslej je bil enainštiridesetkrat kaznovan: v Franciji, Belgiji, Italiji, Zahodni Nemčiji, Švici in v Luksemburgu. Nazadnje je bil izgnan v Zahodno Nemčijo, kjer je dobil dovoljenje za začasno prebivanje. Sedaj celo dela: pere krožnike v neki restavraciji. To pa je seveda le začasno, kakor vse v njegovem življenju.
Tako so si še pred dobrimi štirimi leti predstavljali vsemirsko ladjo, s katero bo človek poletel v vesolje. Danes so take ladje seveda drugačne.
Židovski humor in modrost
ČLOVEŠKI POGLED SS komandir Židu: »Če u-ganeš, katero izmed mojih očes je stekleno te bom spustil.«
Žid: »Levo.«
SS komandir: »Točno! Kako si ga spoznal?«
Žid: »Ker me je pogledalo tako človeško!«
VABLIIVA REKLAMA Neki Žid je še pravočasno pobegnil v Ameriko in se naselil v New Yorku. Odprl je slaščičarno in pred vhodom obesil veliko tablo z napisom:
»Židom vstop prepovedan.« V židovski občini so se zaradi tega zelo razburjali in se odločili, da bodo poslali delegacijo. Sladoledar je potrpežljivo poslušal vse očitke in suho vprašal: »Ste že poskusili moj sladoled?«
ZAKAJ PRAV NJEMU Neki Žid je moral pobegniti v Izrael. Ko je stopil na izraelska tla, je vzkliknil:
»Dva tisoč let smo zaman molili za vrnitev v to deželo toda zakaj se je to moralo ravno meni uresničiti?«
NAJSPRETNEJŠI TRGOVEC Kdo je najspretnejši trgovec na svetu? Ben Gurion, izraelski predsednik. Levičarji namreč trdijo, da je prodal deželo Američanom, desničarji pa mu očitajo, da jo je prodal Rusom. Če nekdo lahko isto stvar dvakrat proda, potem je največji trgovec na svetu.
ZAKAJ JE SVET KRIVIČEN Prišel je nek Žid k rabinu (židovskemu	duhovniku).
»Rabin, to je strašno, »se začne pritoževati. »Prideš k siromaku pa te sprejme, kakor prijatelj in ti pomaga, če le more. Prideš k bogatašu, pa te niti pogledati noče. Kaj to dela denar z ljudmi!«
Rabin mu pravi: »Pridi k oknu. Kaj vidiš?«
»Vidim žensko, ki žene dete za roko. Vidim avtomobil, ki vozi na tržnico.«
»Dobro. Pridi sedaj k ogledalu. Kaj vidiš?«
»Pa rabin, kaj bi naj vide Vidim samega sebe.«
Na to mu pravi rabin: »Tako je to, vidiš. Okno je iz stekla, pa tudi ogledalo je iz stekla. Toda čim namažeš malo srebra izpod površine, več ne vidiš ničesar drugega, razen samega sebe!«
NI DOLOČENO Napovedovalec izraelske radijske postaje: »Oddajamo vsak dan ob desetih, lahko tudi ob četrt na enajst, toda najkasneje ob enajstih na valu 350 (za vas 320).«
ČE NE BI BILO TOČNO Znameniti znanstvenik Einstein je nekoč o svojem mestu v zgodovini takole dejal: »Če bodo nekoč ugotovili, da je moja teorija relativnosti točna, bodo Nemci rekli, da sem Nemec, a Francozi, da sem državljan sveta. Če pa ugotovijo, da nisem imel prav, pa bodo Francozi trdili, da sem Nemec, a Nemci, da sem Žid.«
Prav v ponedeljek pa so sovjetski znanstveniki presenetili ves svet z istrelitvijo gigantske vesoljske ladje »Voshod«, v kateri so trije potniki. Prvega dne ni bilo sporočeno, koliko dni bo letela vesoljska ladja okoli zemlje, predvidevalo pa se je, da bo ta polet trajal sedem dni.
Noben izmed članov posadke doslej ni bil v vesolju. Tudi sestav posadke je zelo nenavaden. Ladjo pilotira inži-nir-polkovnik Vladimir Koma-rov, ostala dva člana pa sta znanstvenik-kozmonavt, doktor tehničnih ved Konstantin Feoktitsov in član ekipe zdravnikov kozmonavt dr. Boris Jegorov. Po prvih poročilih so se vsi trije dobro počutili. Raketa je obletela zemljo v 90,1 minute in v največji oddaljenosti 409 kilometrov.
Ta polet predstavlja nov pomemben korak k uresničitvi velikega cilja: polet na Luno. Osnovni namen poleta pa je preizkusiti ladjo z veččlansko posadko, proučiti delovanje skupine kozmonavtov, v kateri so strokovnjaki raznih vej znanosti ter opraviti druge raziskave. Veliko presenečenje predstavlja tudi to, da kozmonavtom ni potrebno nositi posebnih čelad ,kot je bilo to doslej v navadi, kar kaže, da so pogoji v kabini drugačni. Izstrelitev tega satelita je seveda po vsem svetu izzvala presenečenje in pokazala, da so v Sovjetski zvezi sposobni v kateri koli letni dobi poslati svoje ladje v vesolje.
Ta teden v črnem okvirju
NI NAKAZALA SMERI
Lahka prometna nesreča se je v soboto pripetila na lendavski cesti v Murski Soboti. Osebni avto, Fiat 750 z registrsko tablico 70-22, je vozil Ludvik Barbarič iz Sebeborec, in je trčil v kolesarko Nevenko Hiršl iz Murske Sobote. Z avtom je dohitel kolesarko, ki pa ni nakazala smeri, ko je zavila v levo in pri tem povzročila trčenje, ki je bilo neizogibno. Kolesarka se je lažje poškodovala.
VOZIL JE PIJAN
Dne 6. oktobra t. m. se je ob 17. uri popoldne pripetila lažja prometna nesreča v Rakičanu pred gasilskim domom. Mopedist Štefan Buzeti iz Bakovec, se je pijan peljal na mopedu. Pred gasilskim domom je dohitel mopedista Aleksandra Lipaj a s Sela. Z nezmanjšano hitrostjo ga je prehiteval in pri tem padel. Poškodoval se je na glavi.
PADEL S KOLESA
Kolesar Martin Kreslin iz Beltinec je 3. oktobra t. m. padel s kolesom v Razkrižju. Zaradi vinjenosti ni obvladal vožnje in je padel. Pri tem se je lažje poškodoval in bil takoj prepeljan v bolnišnico.
NA OVINKU JE PADEL
Na križišču pred Zvezdo v Murski Soboti se je 6. oktobra t. m. ob 17.10 uri pripetila lažja prometna nesreča. Mope-
dist Janez Benko iz Martjanec je pripeljal po Titovi cesti in hotel zaviti na cesto Štefana Kovača, vendar zaradi prevelike hitrosti, ovinka ni speljal in je padel. Benko se je lažje poškodoval.
Pod eno streho
(Nadaljevanje z 9. strani)
še nadaljnje povečanje: za o-krog 8,4 odstotka na leto, kar je vsekakor razveseljiva številka.
Zdraviliški turizem je kot proizvodnja slatine, v znamenju ugodnega razvoja. Povečana pozornost kadrom, sodobni opremi in povečanju nastanitvenih kapacitet že rodijo sadove. Odstotek zasedenosti postelj je zelo važen pokazatelj pri pregledu in u-gotavljanju uspešnosti poslovanja, zato v Radencih zadovoljni ugotavljajo, da se ta odstotek neprenehoma veča.
Letni odstotek zasedenosti posteljnega fonda:
1937 1956 1960 1962 1963 31	26	48	44	58
Pred meseci odprt in sodobno urejen »Zdraviliški dom« bo v veliki meri pospešil prihod že sedaj zelo ugodnega števila tujih turistov, kar kažejo tudi zadnji podatki.
Zadnje čase posvečajo v Radencih posebno pozornost rekreativnemu turizmu, ki do nedavnega ni odigral tiste vloge, ki bi jo lahko. Številni športni objekti z olimpijskim bazenom na čelu kažejo, da so turistični delavci zadeli v polno z njihovo zgraditvijo.
Zares kvalitetno pripravljene številne zabavno-glasbene prireditve (gostinsko-turistič-ni ples, Radenska srca itd.), dajejo Radencem svojstven primat pri organizaciji prireditev te vrste.
Prometne nesreče ne prinašajo samo poškodb, temveč tudi ogromno materialno škodo. Zbiti avtomobili in druga vozila so neizbežna posledica neprevidnih voženj.
Franc
Šrimpf
 beg v jutro
38
roman
Toda tudi zvečer ni mogel zbežati. Ko se je znočilo, so ga res odvezali — ves dan mu niso dali nič jesti — in ko je stopil na noge, se je skoraj zrušil na tla, tako so mu otrpnili udi. Potem so ga spremljali čez prag in zunaj je brnel kamion in zdaj je vedel, da ga bodo odpeljali.
Od hiše do kamiona je bilo samo nekaj metrov in dvorišče je bilo polno vojakov. Bežati bi pomenilo blaznost. Niti strela ne bi potrošili, ker bi ga ujeli zopet živega. Zato se je pustil mirno odvesti do zadnjega dela kamiona, kjer so mu spremljevalci s puškinimi kopiti pomagali zlesti na zaboj. Za njim so prišli še drugi in kmalu jih je bil poln avto. Njega so vzeli na sredo in zopet so mu zvezali roke in noge. Tokrat z vrvjo. Najbrž so zgubili žico.
S hrupom so se odpeljali.
Ves čas vožnje so molčali. Morda jih je bilo strah, toda tega niso pokazali. Če bi jih zdaj napadli partizani! Kakor svetel meteor v vsemirju se mu je utrnila misel. Da bi jih napadli partizani in osvobodili njega.
Toda dobro je vedel, da je to samo želja, sicer zelo upravičena želja, ki pa se ne bo izpolnila. Prav take želje se nikoli ne izpolnijo. Preveč zahtevnie so in preveč upravičene.
Kljub temu je Bračko z upanjem gledal v noč, ki si je že podjarmljala zemljo. Napeto je gledal, kakor da bi jo hotel prisiliti, da izvrže iz sebe tiste, ki si jih je tako želel.
Toda nič se ni zgodilo Brez težav so prispeli v Celovec.
Šele naslednjega dne so mu dali čorbo Popil jo je ne s tekom, temveč z lakoto. Potem so ga pustili še nekaj časa v celici. Ni se jim mudilo. Končno je prišel ječar ponj in ga odvedel v sobo, ki je bila prijazna.
Tudi človek, ki je sedel za mizo je bil videti prijazen, če ne bi imel tako brezizraznih oči. Kadar se mu je smejal obraz, se mu oči niso mogle smejati, in če so se mu smehljale besede ki jih je spregovoril, se mu oči niso mogle smehljati. Bilo je tako, kakor da oči niso last obraza in tega telesa. Kakor da niso zrasle skupaj s telesom, ki je bilo lepo oblikovano, in kakor da mu jih je nekdo pozneje umetno vstavil.
Začel ga je spraševati. Najprej skoraj prijateljsko, kokor da bi mu hotel pomagati iz položaja, v katerem se je znašel po nerodnosti.
»Vi ste Franc Bračko, kajne? Grenadir Franc Bračko,« je ponovil. »Nikar ne tajite. Vemo popolnoma zanesljivo. Dobili smo vaš opis.«
Bračko je za hip premišljeval, ali naj prizna, kdo je. Potem je spoznal, da bi bilo nesmiselno tajiti. Tako ali tako bi zvedeli, oziroma že vedo.
»Da,« je rekel.
»No, vidite, tako je prav. Veste, prav nič nas ne zanima, kako ste prišli do sem. To zdaj ni važno. Povejte nam somo, kako ste prišli v stik z partizani. Kdo vam je oskrbel zvezo? Samo to,« je spraševal in kadil cigareto. Ves čas je govoril v enakem tonu in ni spremenil glasu.
»Povsem slučajno,« je odgovoril Bračko.
»Tako? Toda, kdo vam bo to verjel? Čisto slučajno ste se sprehajali po cesti in nenadoma ste čisto slučajno srečali tri ljudi, ki so se vam predstavili kot partizani. Priznajte, da je to bedasto.«
»Nisem rekel, da so se mi predstavili,« je rekel Bračko in uporabil njegove besede. »Res sem jih srečal, ampak negovoril sem jih jaz in po ovinkih spraševal, kako bi prišel do ljudi, ki bi me lahko spravili k partizanom.«
»In seveda so vam takoj povedali?«
»Niso. Jaz sem jim povedal svojo zgodbo. Pripovedoval sem jim, kako sem pobegnil iz nemške vojske, kako sem se vozil pod vlakom ...«
»Pod vlakom?«
»Da, pod vlakom,« je rekel Bračko in videl, da je povedal nekaj nepotrebnega.
»In moč vašega pripovedovanja je bila tako silna, da so vam verjeli na besedo?«
Bračko je skomignil z rameni.
»Kakor hočete. Morda zveni nenavadno, toda res je.«
»Poslušajte, človek. Menda vam je jasno, da vas čaka smrt zaradi dezerterstva, dvojnega dezerterstva ...« 
Gestapovec je pomolčal, kakor da bi hotel s tem dati večji poudarek besedi o smrti, potem je vstal in stopil bliže k Bračku:
»Odkrit bom z vami Bračko,« je nadaljeval in prvič nekoliko stišil glas. »Z menoj je tako, da si moram pridobiti zaupanje nadrejenih. Nekoč sem ga nekaj polomil — za vas ni važno, kaj — in še vedno mi niso tega odpustili. Zdaj mi že dalj časa obljubljajo fronto. Tja ne bi rad šel. Vi tudi niste hoteli tja, kajne? Torej, če mi poveste, kdo vas je poslal k partizanom, če mi to poveste vam jaz osebno, slišite, jaz osebno vam preskrbim papirje, da niste nemški državljan in da zato ne morete pred naše sodišče in da vas zato ne morejo soditi zaradi pobega iz nemške vojske. Imam zveze z nekom iz Nezavisne države Hrvatske, ki mi bo poslal potrebne dokumente, iz katerih bo razvidno, da ste Hrvat in da so vas pomotoma poklicili v nemško vojsko. Seveda, obsojeni boste. Toda, ne hudo. Mogoče nekaj let zapora. Medtem bo konec vojne in tako meni kakor tudi vam je jasno, da jo bo Nemčija izgubila.
To je vse, Bračko. Dobro premislite. Moj predlog je iskren in pošten. Prav nič ni za njim. Ne bojte se. Ne bom vas prevaril. Pustil vas bom nekaj časa samega. Nočem vplivati na vas s svojo navzočnostjo. Tu imate cigarete. Potrbovali jih boste pri razmišljanju. In še to: ne pozabite, da vas lahko prisilimo tudi drugače, da boste govorili, da bi vas pravzaprav že lahko prisilil, če bi hotel. Brez tega mojega predloga.«
Pustil je cigarete na mizi in odšel.
Bračko se je naslonil v fotelju in segel po cigaretah. Vzel je eno, vendar je ni prižgal. Vrtel jo je med prsti in skušal jasno razmišljati o gestapovčevem predlogu.
12
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1964