VIII.kongres ZKS
lova«- doba prihajal ' ' ' iv O 'Z
-,ak Človek
z
f r *
r>„ v
D O
- C v
'J / »
s/
c d. e
(
o
> I 7 ~ £
lav.ec
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana leto 8	april 1987	št. 80
NAŠ JUBILEJ
31. ROJSTNI DAN EMONE
Nad petsto Emonk in Emoncev na slavnosti ob 31. Dnevu Emone
DELAVSKI SVET SOZD EMONA
V trajen spomin na tvorca in graditelja sestavljene organizacije združenega dela EMONA in prej DO PREHRANE, njenega dolgoletnega generalnega direktorja tov. Franca NEBCA sprejema delavski svet SOZD Emona na svoji svečani seji dne 10. aprila 1978 naslednji
SKLEP:
NAGRADA
FRANCA
NERCA
★	SOZD Emona ustana vi ja nagrado Franca NEBCA.
★	Nagrada Franca Nebca se podeljuje kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela v SOZD Emona in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. Taki dosežki morajo predvsem vplivati na splošen razvoj in ugled organizacij združenega dela v ožji in širši družbeni skupnosti ter na izpopolnjevanju načrtovanih in družbeno usklajenih nalog.
★	Nagrada Franca Nebca se podeljuje delavcem ‘posameznikom ali skupinam) iz temeljnih in delovnih o ga-nizacij ter delovnih skupnosti, združenih vSOZDEi ona s tehničnega, ekonomskega, organizacijskega in dri gega področja, ki so s svojim strokovnim znanjem in v/ raksi uveljavljenimi uspešnimi metodami in inovaciji ni vidno prispevali k uresničevanju ciljev temeljnih delovnih organizacij in SOZD Emona ter so moralno in politično neoporečni.
Nagrada se lahko podeli tudi kolektivom ter eljnih in delovnih organizacij, delovnih skupnosti, po lovnih in drugih organizacijskih enot v SOZD Emoni
★ Nagrada Franca Nebca se slovesno podeljuje vsako leto 10. aprila na Dan Emone.
★	V posameznem letu se lahko podeli največ 5 nagrad. Nagrada za posameznika znaša 15.000 din. Nagrada za posameznega člana nagrajene skupine znaša praviloma najmanj 5000 din. Pri tem skupen znesek, podeljen posamezni skupini ne more presegati 25.000 din.
Nagrada za delovne kolektive znaša največ 60.000 din.
★	Nagrade Franca Nebca podeljuje delavski svet SGZD Emona na predlog posebne komisije 5 članov, ki jo imenuje Izvršilni odbor DS za dve leti.
Komisija ocenjuje dosežke kandidatov in soglasno odloča o podelitvi nagrad ter je pri svojem delu neodvisna.
★	Komisija pripravi pravilnik za nagrade Franca Nebca, ki ga sprejme Izvršilni odbor DS SOZD.
S pravilnikom se podrobneje določajo merila, pogoji in postopek za ocenjevanje in podeljevanje nagrad.
★	Administrativno tehnično delo v zvezi s podeljevanjem nagrade Franca Nebca opravlja služba za splošne in samoupravne zadeve delovne skupnosti SOZD.
Finančna sredstva za nagrade se zagotovijo z vsakoletnim planom pctreb za skupne stroške SOZD.
LJUBLJANA, 10. aprila -Na slavnostni seji delavskega sveta ob Dnevu Emone v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču, na kateri je o doseženih uspehih in nadaljnih usmeritvah celotne Emone spregovoril inž. Jože Pentek, predsednik delavskega sveta SOZD Emona (njegov slavnostni govor objavljamo posebej), so predsedniki delavskih svetov tozd in DO podelili svojim delavcem 276 jubilejnih priznanj, in sicer 215 za deset let delovne dobe, 51 za dvajset let in 10 za trideset let delovnega staža.
Inž. Jože Pentek je razen tega 69 odlikovancem podelil častna priznanja in plakete za posebno prizadevnost, vestnost in delovne zasluge: 7 zlatih, 24 srebrnih in 38 bronastih.
Slavja ob Dnevu Emone se je udeležilo nad 400 Emoncev, ki so z enominutnim molkom
počastili spomin na Franca Nebca, generalnega direktorja SOZD Emone, in na vse preminule Emonke in Emonce, nakar je delegacija odnesla venec na njegov grob v Dravljah.
GOVOR JOŽETA PENTKA
Lani je Emona praznovala svojo jubilejno 30-letnico obstoja. Ob tej priliki je bila podana dokaj podrobno razvojna pot Emone od svojih začetkov do jubilejne 30-obletnice, zato tega ne kaže ponavljati. Od te jubilejne obletnice do danes je preteklo eno leto. To je relativno kratek čas, vendar za Emono izredno pomemben.
V tem času, točneje v mesecu juniju lansko leto, je prej DO Emona postala SOZD Emona. Veliko je bilo sestankov in razmišljanj o tem, kako prej enotno Emono reorganizirati in ponovno organizirati,
kako da bo ta oblika funkcionalna, organizacijsko in tehnološko povezana in da bo dosežena nova kvaliteta v poslovanju.
Iz več TOZD so nastale nove DO ali iz ene TOZD enovite DO. Delovne organizacije, ki so se priključile pred ali po reorganizaciji Emone, so obdržale v bistvu tako organizacijsko obliko, kot so jo imele pred združitvijo.
Od reorganizacije do danes je prekratek čas, da bi lahko dali oceno o tem ali ta oblika organizacije ustreza in daje optimalne rezultate. Dejstvo je, da bo na področju organizacije treba narediti korak naprej. Gre za povezovanje dejavnosti, ki jih opravlja več DO, predvsem tiste, ki so se priključile k Emoni. Treba bo opraviti bodisi fizična povezovanja ali druge oblike sodelovanja, da bi lahko na trgu nastopali enotno in dosegali maksimalne uspe-
he. Do istih kupcev ali dobaviteljev je treba imeti enoten nastop in ne parcialni. Združeni v enotni gospodarski politiki in združeni s sredstvi, s katerimi razpolagamo, bomo dosegli boljši uspeh. Najbrž bo treba razmišljati tudi o tem, če so vse enovite DO prava organizacijska oblika, gre predvsem za DO Emona Blagovni center in DO Emona Commerce.
Na področju integracij je bilo v tem obdobju bolj malo storjeno. K Emoni so prišle DO Centromerkur, Jestvina Koper in Merkur Ptuj. V sestavu Emone imamo premalo lastnih proizvodnih kapacitet, zato bo v bodočih integracijskih procesih treba razmišljati o tem, kako okrepiti proizvodne zmogljivosti. Poleg poslovnega povezovanja z drugimi proizvodnjami jih bo treba tudi fizično vključevati v SOZD
Nadaljevanje na 2. strani
SMERNICE Vlil. KONGRESA ZK SLOVENIJE
GOVORI
FRANC DOLINAR, SEKRETAR SVETAZK SOZD EMONE
-Med 3. in 5. aprilom je bil v Ljubljani VIII. kongres ZKS, ki predstavlja za 900 komunistov in 10.500 zaposlenih v SOZD Emona velik doprinos v ocenah dosedanjega družbenega razvoja in smernicah za nadaljnji razvoj. Priprave na VIII. kongres so bile temeljite v naših osnovnih organizacijah ZK, kot v organizacijah ZK širom Slovenije. Na predvečer dneva, ko se je kongres pričel, je tov. Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, takole ocenil priprave:
»Naš kongres zveze komunistov, osmi, poteka v zelo ugodnem političnem ozračju. To kaže dobro razpoloženje delovnih ljudi in občanov, njihova velika zavzetost in ustvarjalnost v času priprav na kongres. Značilno in v isti sapi razveseljivo je — kar brez pretiravanja lahko pribijemo - da doslej še nismo nikoli predlagali toliko skrbno izoblikovanih, dopolnilnih in spreminjevalnih predlogov k zasnovi kongresne resolucije. Aktivnost ni dosegla plime le v osnovnih in občinskih partijskih organizacijah, temveč tudi v vseh organiziranih socialističnih silah. To je zanesljiva potrditev, da je zveza komunistov politična kreativna sila, ki zmore na marksističnih temeljih uveljaviti celovitost interesov delavskega razreda in delovnih ljudi.
Kongres naj utrdi položaj delavca v združenem delu in vse vzvode njegove politične oblasti. To je nujnost, sinteza razvoja naše revolucije, njenih pridobitev in naukov, ki temeljijo na dolgoročni usmeritvi ZK, ki jo je oprede-iil Edvard Kardelj v študiji »Smeri razvoja političnega sis'tema socialističnega samoupravljanja.«
Komunisti v Emoni smo v 36 osnovnih organizacijah temeljito ocenili svoje delo. S predkongresno dejavnostjo smo pričeli že pred letno konferenco, ki je bila v lanskem oktobru, na konferenci pa odprli še vrsto vprašanj, na katerih smo delovali do 3. aprila, ko je bila svečana otvoritev kongresa. Osnovne naloge, ki smo si jih zadali, so bile:
Organizacijsko smo delovali v osnovnih organizacijah TOZD enovitih DO ali v osnovni organizaciji skupnih služb, kjer komunisti delajo. Delovanje komunistov smo prilagodili samoupravni organiziranosti v SOZD Emona.
Delovali smo izključno na vprašanjih, s katerimi smo se srečevali v vsakodnevnem življenju, ta pa so bila:
•	dopolnjevanje samoupravnega sistema,
•	politika dohodkovnih odnosov v sistemu nagrajevanja,
•	dohodkovno povezovanje,
•	razvojni programi TOZD, DO in SOZD,
•	kadrovska politika,
•	družbeno-ekonomska dogajanja v TOZD, DO in SOZD, ter na drugih vprašanjih, za katera smo lahko pritegnili ne le komuniste, ampak vse sredine, v katerih delujemo.
Da smo lahko tako delovali, smo si zadali za nalogo, da se v vseh TOZD, enovitih DO, skupnih službah DO in skupnih službah SOZD do VIII. kongresa formirajo osnovne organizacije. Te so bile formirane povsod, kjer so za to obstojali pogoji. Danes nimamo osnovnih organizacij samo v 2 TOZD, kjer pa jih bomo formirali, ko bomo pritegnili še nove člane v ZK. Vse osnovne org. so bile že sedaj povezane s področnimi komiteji občinskih konferenc ZKS.
V predkongresni dejavnosti so bile volitve delegatov v krajevne skupnosti, SIS in občinske skupščine. Predvolilno dejavnost in priprave na volitve smo komunisti SOZD Emone skupaj organizirali s sindikalnimi organizacijami, kjer smo povdarjali, da je:
•	delegatski sistem najširša osnova samoupravljanja,
•	da je potrebno vnašati v delo delegacij več soočanja in demokratičnega vsklajevanja, ter
•	da morajo delegacije s svojim delovanjem omogočati popolno uveljavitev samoupravnih interesov.
Rezultate referendumov in volitve delegacij smo analizirali ter pomanjkljivosti odpravljali.
Nadaljevanje na 2. strani
t
>
1
\
|
c
l
SMERNICE Vlil. KONGRESA ZK SLOVENIJE
Nadaljevanje s 1. strani
Vzdušje, kot je bilo v SOZD Emona pred kongresom, je bilo več ali manj povsod v Sloveniji. V takem delovnem vzdušju se je kongres začel, delal in končal.
Tov. Franc Popit, predsednik CK ZKS, je v svojem referatu nanizal poleg ostalega tudi tele misli:
•	»Doseženi uspehi pri družbeni preobrazbi nam dajejo novih moči in poleta, da se še bolj ustvarjalno zagrizemo v delo.
•	Osimski sporazumi pomenijo med drugim tudi zmago naprednih demokratičnih in protifašističnih sil v Italiji, pri čemer pa je pomemben tudi prispevek slovenske manjšine.
•	Odgovorni avstrijski dejavniki ravnajo tako, kot da so narodne manjšine nepotrebno zlo, ki naj bi ga čimprej izkoreninili.
•	Splošna ljudska obramba mora že danes - preko SZDL - postati množično gibanje delovnih ljudi.
•	Še zmeraj se soočamo s stališči in negativno prakso, ki razdvaja materialni razvoj od preobrazbe družbenoekonomskih odnosov.
•	Nesprejemljivo je sektaško podcenjevanje dela delavcev, ki ne delajo neposredno pri strojih.
S Interes delavca v TOZD še ni dovolj povezan z interesom občana v krajevni skupnosti.
•	Samoupravljanje zožuje možnosti kvarnih vplivov komercializma in elitizma, ki razvrednotijo ali celo preprečijo rast resničnih umetniških stvaritev.
•	Znanost moramo na trajnih in dolgoročnih osnovah povezati s proizvodno prakso delavcev in ustvarjalcev.
•	Slovenski komunisti smo lahko ponosni na dognanja, s katerimi smo obogatili sodobno marksistično misel.
•	Brez razvite socialistične in samoupravne morale tudi ne more biti razvite socialistične samoupravne demokracije.
•	Hitreje moramo spreminjati sestavo slovenskega gospodarstva, tako da se bo na podlagi visoke produktivnosti in kakovosti dela enakopravno vključevalo v mednarodno menjavo ter s tem izboljševalo plačilno-bi-lančni položaj republike.
•	Razvijati moramo sodobno organizirano, visoko produktivno družbeno kmetijsko proizvodnjo ob enakopravnem vključevanju kmetov-kooperantov in razmahu zadružništva.
•	Omogočiti moramo, da se lahko raznovrstni interesi izražajo svobodno, brez političnega posredovanja ene ali več strank, torej brez pluralizma strankarskih interesov.
•	Osrednje področje dela socialistične zveze in njenih organov je med delegati in delegacijami.
•	Idejni boj zveze komunistov je boj z močjo argumentov.
•	Komunisti morajo biti navzoči povsod tam, kjer se dogovarja in odloča o uresničevanju interesov in potreb delovnega človeka.«
Dotaknil se je še vrsto drugih vprašanj, kot so:
•	podružbljanje sredstev,
•	združevanje dela in sredstev,
•	razvijanje političnega sistema - socialističnega samoupravljanja,
•	delovanje komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu,
•	organiziranosti v ZK,
•	statutarnih vprašanj ZK,
•mednarodnega delavskega gibanja itd.
Kongres je deloval v 5 komisijah, kjer so delegati s svojimi prispevki v diskusijah obogatili kongresno gradivo. Za delovanje komunistov v osnovnih organizacijah SOZD Emona je pomemben prispevek, ki g& je dal v diskusiji v komisiji za razvoj in statut ZKS tov. Vlado Janžič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS.
»V komisiji za razvoj in statut ZKS je Vlado Janžič, govoreč o vodilni idejnopolitični vlogi zveze komunistov v družbi, opozoril na nekatere očitke, s katerimi se srečujemo, ko si prizadevamo izboljšati delovanje zveze komunistov v pogojih socialistične samoupravne demokracije. Ti očitki prihajajo bodisi s strani dogmatsko-bi-rokratskih pojmovanj vodilne vloge ZK, bodisi v obliki ostankov liberalističnih in tehnokratskih teženj.
V prvem primeru gre za prizadevanja, da bi razvrednotili vlogo zveze komunistov v družbi ter "napravili prostor za morebitno drugačno alternativo, alternativo, ki
vsebuje v bistvu idejo o centralizirani, čvrsti zvezi komunistov. Na drugi strani pa imamo opraviti s poskusi, da zvezo komunistov izrinemo iz celotnega družbenega dogajanja in tako omogočimo prodor nesocialističnih rešitev.
Ko torej govorimo, da moramo uveljaviti vrsto novih organizacijskih prijemov, ne gre torej za to, da pač spremenimo obstoječo organiziranost zveze komunistov, marveč v prvi vrsti predvsem za nekatere spremembe v zavesti članov ZK. V tej zavesti je namreč še zmeraj navzoča inercija starega, stare miselnosti in preživelega dojemanja vodilne vloge zveze komunistov. Še so posamezniki, ki menijo, češ zveza komunistov bo sprejela stališča in sklepe, nato pa jih prenesla v samoupravne in druge organe. Taki pogledi so pravzaprav največja zavora pri nadaljnjem uveljavljanju družbene funkcije in vloge zveze komunistov, zato se moramo vsakemu takemu poskusu najodločneje upreti.
»Zdaj so,« je dejal Vlado Janežič, »organizacije zveze komunistov prepogosto obrnjene zlasti k vodstvenim organom. Tudi osnovne organizacije se včasih bolj zanašajo na vodstvene delavce, namesto da bi se ob slehernem problemu naprej usmerile med delavce. Pri mnogih komunistih je še vedno prisotno mnenje, da nekaj velja tista organizacija zveze komunistov, ki sama organizira akcije. Premalo pa poudarjamo, da zveza komunistov svojo vodilno vlogo uveljavlja takrat, ko pride ustvarjalnost članov do izraza v političnem sistemu, v samoupravnih organih, drugih družbenopolitičnih organizacijah. Probleme moramo potemtakem reševati skozi sistem in ne zgolj znotraj organizacij zveze komunistov. Še so primeri, ko se ob kakšnem važnejšem vprašanju sestaneta samo konferenca ali komite, medtem ko se ob manj pomembnem sestaja članstvo.«
Tov. Vlado Janžič je na vprašanja organizacijskih oblik delovanja ZK, ki jih je postavil, tudi odgovoril. Ta bodo komunistom SOZD Emone koristila pri nadaljnjem delovanju. To pa so nove oblike delovanja komunistov po VIII. kongresu. Ko bomo komunisti SOZD Emone prejeli vse kongresno gradivo, si bomo morali najti oblike delovanja. Delovanje komunistov v TOZD enovitih DO in skupnih službah DO bo izključno v osnovnih organizacijah. Skupaj z ostalimi delavci bomo reševali vsa vprašanja. Vsaka osnovna organizacija bo direktno povezana s komiteji občinskih konferenc.
Za koordiniranje nalog na ravni SOZD Emone si bomo morali poiskati nove oblike posvetovanj v obliki aktivov. Namesto sedanjega Sveta ZK SOZD Emone (ki so ga pretežno sestavljali sekretarji osnovnih organizacij), bo aktiv sekretarjev SOZD Emone, ki se bo sestal, kadar bo potrebno, kako nalogo akcijsko in koordinirano izpeljati. Tako obliko aktiva bomo morali poiskati tudi za DO z več TOZD, po tako imenovanem sistemu panoge, tretje vrste aktivov pa bomo verjetno organizirali po teritorialnem principu.
Aktive bodo sklicevali sekretariati aktivov. Ti bodo dolžni za posvetovanja pripraviti aktualne teme. Problematiko bodo pripravljali skupaj z osnovnimi organizacijami in komiteji občinskih konferenc. V zvezi s tem, da smo v SOZD Emona tako metodo dela imeli že po zadnji konferenci komunistov Emone in da je bila že sedaj vsaka osnovna organizacija direktno vezana na komite občinske konference ZKS, smo za nov način dela v celoti pripravljeni.
Vsekakor pa ni najpomembnejše delo v organizacijah ZK, ampak izven osnovne organizacije, t. j. tam, kjer delamo in živimo. Pomembno je predvsem to, kako se bomo znali skupaj z vsemi delovnimi ljudmi boriti za nove družbenoekonomske odnose ter politično stabilnost. Sicer pa bomo o rezultatih posvetovanj, ki bodo sledila po VIII. kongresu ZKS, še poročali.
Za VIII. kongres ZKS so bili na občinskih konferencah izvoljeni iz SOZD Emone trije delegati, in sicer: Franc Nebec, generalni direktor SOZD Emona, Avgust Golob, sekretar osnovne organizacije Delovna skupnost DO Emona Merkur ter sekretar osnovne organizacije TOZD Hoteli Bernardin. Tov. Franc Nebec je žal preminul že pred VIII. kongresom, ostala dva pa sta zastopala SOZD Emona na kongresu. Zato je prav, da nekdo izmed njiju da še osebne vtise ter sugestije za naše delovanje po VIII. kongresu ZKS. Aktivnost komunistov ter vseh delovnih ljudi v SOZD Emona pa se mora še intenzivneje nadaljevati, kajti pred nami je XI. kongres ZKJ.
31. ROJSTNI DAN EMONE
Nadaljevanje s 1. strani
Emona. Dohodkovne zmogljivosti Emone bodo morale stalno naraščati, bodisi s povezovanjem - integracijami ali lastnimi vlaganji za povečanje poslovnih kapacitet. Kako nujna so vlaganja za obnovo delovnih priprav in povečanja zmogljivosti, pove podatek o iztroše-nosti delovnih priprav v Emoni, ki znaša v povprečju brez Bernardina 81,4%.
Da bi izboljšali preveliko iz-trošenost in povečali poslovno zmogljivost SOZD Emone, bo treba dosledno izvajati že sprejeti program investicijskih vlaganj in dopolnjeni program, ki bo kmalu v javni razpravi. Po teh predvidevanjih bi vlagali v posameznih letih do leta 1982 takole:
Sredstva, ki jih bomo vlagali pomenijo obnovo ali povečanje poslovnih sredstev po dejavnostih:
v kmetijski dejavnosti: v poljedelski proizvodnji:
zaokroženje proizvodnih površin, postopno pridobivanje in usposabljanje novih proizvodnih površin, strojno opremljenost, s katero se zmanjšuje potreba po ročnem delu in povečuje proizvodnost glede uporabljenih sredstev; v govedorejski proizvodnji: rekonstrukcijo in racionalnejšo ureditev obstoječih objektov za proizvodnjo mleka, rekonstrukcijo pitališča v Smledniku v obsegu kot ga narekuje možnost ekonomične
proizvodnje na bazi lastne krme;
v prašičerejski proizvodnji:
izgradnjo novih hlevov za proizvodnjo dodatnih 30.000 pitancev, za izgradnjo naprav za sedimentacijo gnojevke in obrata za predelavo gnojevke v suho gnojilo, za izgradnjo poi-skusnega centra izven farme Ihan;
Z uresničevanjem investicijskih programov močno zamujamo. Program za leto 1976 je bil uresničen komaj 39%, za leto 1977 pa 68%. Pretežni vzrok za to je, da nismo dobro organizirani za pripravo investicij in za razreševanje problemov v zvezi z njimi (projektiranje, lokacije, dovoljenja, komunalni prispevki, spremembe v času projektiranja, podražitve itd.). S to problematiko se v glavnem ukvarjajo direktorji tistih organizacij, ki imajo investicijske namere. Na posameznih DO ali TOZD se formirajo investicijske službe, namesto, da bi na SOZD Emona take službe čimprej organizirali, da bi se vsa investicijska dejavnost in njena problematika vodila in reševala centralno.
Na področju organizacije dela in poslovanja bo treba izvesti korenite ukrepe. Čimprej mora biti kadrovsko ustrezno zaseden sektor za razvoj in poslovno usklajevanje v delovni skupnosti SOZD Emona. Prvenstveno je treba v tem sektorju organizirati in začeti izvajati koordinacijo med trgovskimi dejavnostmi in proizvodni-
mi dejavnostmi SOZD Emona. Treba bo reorganizirati delo Službe za plan in analize SOZD tako, da bo možno čimbolj ustvarjalno sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela na področju ugotavljanja in uresničevanja ukrepov za boljše gospodarjenje in poslovanje, za spremljanje uresničevanju samoupravno postavljenih dogovorov, sklepov in sporazumov, ki so pomembni za Emono kot celoto.
Ker vsa navedena delovna mesta v poslovodstvu SOZD niso zasedena, se čuti precejšnja praznina v povezovanju Emone in skupnem nastopanju. SOZD Emona še ne igra tiste vloge, ki bi jo morala ob vseh sprejetih aktih. Problem zasedbe teh delovnih mest je v nenačrtnem in neučinkovitem vzgajanju potrebnih kadrov za vodilna in vodstvena delovna mesta na vseh ravneh Emone. Čim je treba vodilnega ali vodstvenega delavca premestiti iz enega mesta na drugo, se takoj pojavi problem zasedbe tega delovnega mesta. Bodoča kadrovska politika Emone mora biti usmerjena na vzgojo in pripravo vodilnih in vodstvenih kadrov na »zalogo«. Osnovna dolžnost takega vodilnega delavca v Emoni bi morala biti skrb za kader, ki bi bil ob izpraznitvi delovnega mesta sposoben to delovno mesto nadomestiti, pa naj gre za stalno ali začasno nadomestitev.
Ob našem današnjem prazničnem srečanju sem vam na
kratko hotel prikazati našo investicijsko in poslovno usmeritev za naslednjih 5 let. Imamo dovolj ambicij in želja po napredku, edina napaka je, da smo premalo medsebojno povezani in strokovno organizirani. Želim, da bi na tem področju v čim krajšem času naredili primeren premik, da bo Emona še v naprej ostala vzor delovne organizacije, kako je treba gospodariti. S takim načinom dela bomo imeli tudi možnost nadaljnih povezovanj in integracij, ker bomo delavcem nudili potrebno materialno varnost, socialno varnost in razvoj.
V predstoječem Emoninem letu želim vsem prisotnim in vsem delavcem Emone obilo uspeha na vseh področjih delovanja, da bi na naslednjem dnevu Emone z zadovoljstvom preštevali uspehe minulega leta.
v proizvodnji močnih krmil:
za izgradnjo nove avtomatizirane tovarne močnih krmil s kapaciteto 60.000 ton v eni izmeni s pripadajočimi silosi za polletno zalogo koruze in za druge komponente za skupne naložbe za trajnejšo zagotovitev potrebnih količin surovin v proizvodnem okolišu;
na področju kooperacije:
za izboljšanje opremljenosti skladišč za odkup in predelavo proizvodov, za izboljšanje opremljenosti kooperantov z repromaterialom in potrebno strojno opremo in možnost iz-koriščenja pašnikov za pitanje govedi.
v mesni industriji:
za nadaljno modernizacijo obstoječih zmogljivosti zaradi
AVGUST GOLOB, NAŠ DELEGAT
Bil sem zelo presenečen in ponosen obenem, da me je Občinska konferenca ZK Ljub-ljana-Center evidentirala in izvolila za delegata za 8. kongres slovenskih komunistov. Seveda pa se zavedam odgovornosti, ki sem jo s tem prevzel do vseh komunistov, do delovnih ljudi in do samega sebe.
To odgovornost čutim in poskušam uveljavljati v vsem svojem delu in delovanj že 20 let, ko sem bil leta 1958. v prostorih hotela Slon kot študent sprejet v Zvezo komunistov.
Moje intenzivne poglobljene priprave na kongres so se pričele že meseca januarja. Želel sem se seznaniti in razumeti vse probleme naše Emone in seveda širše skupnosti občine Ljubljana-Center. Aktivno sem sodeloval kot delegat, sekretar in komunist v pripravah na kongres v sredini, v kateri delam, v Emoni in problemskih konferencah v okviru občine in mesta Ljubljane — o informiranju v združenem delu, o celovitem in povezanem sistemu usmerjenega izobraževanja, o zdravstvu, o zunanji trgovini, o krajevni skupnosti, o razvijanju političnega sistema, itd.
Zavedam se, da taka aktivnost ne zahteva od komunista samo velik napor in veliko časa, ampak tudi izreden posluh in razumevanje sredine v kateri delam. Marsikatera delovna naloga je obstala ob strani.
Raznoteri občutki, spoznanja in dolžnosti so v tem trenutku tako velika in prepletena, da jih še nisem uredil, kajti prvič sodelovati na kongresu komunistov, je izredno doživetje in velika odgovornost.
Prvi dan sem sodeloval v komisiji za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti, drugi in tretji dan pa v komisiji za družbe-no-ekonomske odnose in razvoj.
Dolžnosti in odgovornosti nas komunistov v Emoni v okviru sprejetih dokumentov 8. kongresa so velike in dolgoročne. S pripravo na 11. kongres ZKJ bomo marsikatero dolžnost že konkretizirali. Zelo pomembno pa je, da smo komunisti na vsakem koraku pravi člani zveze komunistov.
AVGUST GOLOB
KJE Sl,
EKONOMSKA
PROPAGANDA?
OBVEŠČAMO VAS, DA SMO SE S1. MARCEM T. L. PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTOREV GLONARJEVO ULIC01, TELEFON 325-951 IN 320-922.
Za lažjo orientacijo - v Glonarjevo ulico zavijete levo na Poljanski cesti pred železniškim prehodom (pri klavnici).
MOŽNOST PARKIRANJA!
emona Inženiring SEKTOR EKONOMSKE PROPAGANDE LJUBLJANA, Glonarjeva 1
racionalizacije dela ter usposobitve za širši in kvalitetnejši asortiman proizvodov za potrebo domačega trga in za izvoz, za dopolnjevanje zmogljivosti skladno z dogovorjenimi poslovnimi usmeritvami;
v ribarstvu:
za izgradnjo ribogojnic, za izgradnjo in adaptacijo objektov za pripravo in predelavo rib in specialitet iz odkupa in odpiranje novih specializiranih maloprodajnih mest;
v grosistični trgovini:
za skupne naložbe v razvoj maloprodajne mreže in za odkup ter novo gradnjo skladišč v distribucijski mreži, ki so nujna za ekonomično oskrbo maloprodajne mreže kljub že obstoječim skladiščnim zmogljivostim;
v zunanji trgovini:
dograditev in kompletiranje proizvodno predelovalnega obrata v Ljutomeru in odkupni postaji v Srbiji, za izgradnjo hladilnice za delikatesne specialitete v Zalogu zaradi usposobitve za prevzem, pripravo in izvoz tovrstnega blaga in za dokončanje investicij za Emo-na-caffe;
v dejavnosti trgovine na drobno:
vlaganje mora biti usmerjeno v izgradnjo novih maloprodajnih zmogljivosti ob distribucijskih poteh. Pri teh vlaganjih je treba imeti izdelano in dogovorjeno tehnologijo, ki bo odgovarjala za celotno SOZD Emona, treba jo bo razviti in tipizirati. Prednost pri naložbah bodo imeli Emona centri na frekventivnih vpadnicah Ljubljane, večjih stanovanjskih kompleksih v Ljubljani in izven nje.
v hotelirstvu:
za dograditev začetih objektov v Ljubljani in Čateških Toplicah, za adaptacijo in povečanje hotela Evropa v Celju, za rekonstrukcijo hotela Slavija v Mariboru in za dograditve gostinskega dela posameznih hotelov in nadomestitve zastarele opreme;
Glede na lastna sredstva, ki so potrebna in so na razpolago za želj eni razvoj in glede na omejitve, ki jih moramo upoštevati, da ostanejo organizacije normalno poslovno sposobne in stabilne, morajo biti v SOZD Emona določene prioritete razvoja. Osnovno izhodišče za opredelitev prednosti posamezne investicijske naložbe mora biti, gledano z vidika SOZD kot celote, njen učinek za skupno gospodarsko trdnost, poslovno sposobnost, nadaljno investicijsko sposobnost, boljšo notranjo organiziranost in večjo racionalnost v poslovanju. V pogojih omejenih možnosti, morajo biti uresničene investicijske naložbe po temle vrstnem redu:
1.	dokončanje začetih investicij; 2. zagotovitev normalne obnove osnovnih sredstev; 3. pospešiti predvideni razvoj kmetijske dejavnosti; 4. izgradnja do dveh prodajnih centrov ali blagovnic letno; 5. razvoj in modernizacija Mesne industrije; 6. ostale investicije.
Take so naše namere glede vlaganj. Da si bomo vse to lahko uresničili, je v celoti odvisno od nas, od naše strpnosti in od tega, koliko smo sami sposobni lastne želje tudi uresničiti. Od želje do uresničitve je velik korak.
PROSLAVA V DOMŽALAH
DAN EMONE V AGROEMONI
Podelitev priznanj jubilantom — Slavnostna akademija v Domžalah — Veliki načrti in perspektive — Ena najpomembnejših organizacij — Pečen vol na ražnju
DOMŽALE, 6. aprila - Na slovesni proslavi in akademiji ob 20-letnici tozd Prašičereje Ihan, ki je sovpadala s proslavo ob 31-obletnici SOZD Emone, so jubilanti DO Agroemone, v
vedoreja kot tozd Prašičereja Ihan sta že dolgoletna občinska člana. Od 1800 ha obdelovalne zemlje v občini jo imajo Emonci kar 1200 hektarov, zato močno vplivajo na družbeni
pa zato ena najpomembnejših organizacij v sistemu Emone. Pred njo so namreč obsežni razvojni načrti, ki ne segajo samo pet let naprej - saj vsako leto načrte podaljšujemo za nadalj-
Delovno predsedstvo na proslavi Agroemone v Domžalah
katerem sestavu je tudi tozd Prašičereja Ihan, prejeli priznanja za 10, 20 in 30 let dela, nakar so Ihanci priredili bogat kulturni program (zapel je mešani pionirski pevski zbor, nastopila folklorna skupina, recitatorji, slišali smo citre in poskočno harmoniko), nakar je imel slavnostni govor v. d. direktor DO Agroemona in predsednik DS SOZD Emona inž. JOŽE PENTEK, ki ga objavljamo posebej. Proslava je bila v domžalskem centru, pred
proizvod. Kmetijstvo ima v Domžalah podobne težave kot drugod po Sloveniji in Jugoslaviji. V časih močne urbanizacije so Domžalčani pozidali 800 hektarov najbolj plodne zemlje, čemur je sledil vse močnejši odhod mladine iz kmetijstva. Prav spričo tega je prisotnost Agroemone še kako dobrodošla v domžalski občini in seveda hkrati pomembna, saj predstavlja zgled odlično samoupravno organizirane delovne organizacije, ki se uspeš-
nje leto - tako smo ga prav zdaj do leta 1982.
DO Agroemona ima za naslednje petletno obdobje v načrtu naložbe v vrednosti 100 S milijard dinarjev, kar je samo po sebi dovolj zgovorno. Gre za eno četrtino vseh vlaganj, ki jih načrtuje celotna SOZD Emone in nedvomno za močno ekspanzijo pri modernem pridobivanju hrane, ki, sodi pod prioritetne jugoslovanske gospodarske usmeritve v naslednjem obdobju.
Mešani pionirski pevski zbor iz Ihana in dekle, ki igra na citre
njim pa so Mizovci spekli vola.
Domžalski župan JERNEJ LENIČ je v pozdravnem nagovoru jubilantom in slavljencem med drugim poudaril, da je vesel, da si je DO Agroemona za svoj sedež izbrala Domžale, s katerimi ima že dolga leta odlične in plodne stike, posebej kar zadeva urejanje in reševanje raznih skupnih vprašanj. Tako tozd Poljedelstvo in go-
no povezuje od proizvodnje do potrošnje.
IVAN MUHIC, pomočnik generalnega direktorja SOZD Emona, je v slavnostnem nagovoru poudaril, da DO Agroemona čestita k jubileju v imenu vseh tozd in DO SOZD Emone, nakar je podčrtal , da DO Agroemona predstavlja eno izmed 17 DO SOZD Emone, ki sicer ni ena največjih, je
Po slavnosti so Mizovci slavljence in goste počastili z odlično pečenim volom, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Čast, komur čast! Nakar je veseli del slavnosti ob zvokih poskočne muzike in rujnem vincu trajal še v pozne popoldanske ure.
Seznam jubilantov DO Agroemona objavljamo posebej.
Slavnostni govor inž. Jožeta Pentka ob proslavi DO Agroemona:
Namen današnjega srečanja je, da skupno proslavimo Dan Emone, ki ga Emonci praznju-jemo vsako leto 10. aprila. Po obsegu današnje proslave bi lahko kdo sklepal, da gre za jubilejno proslavo. Temu ni tako. SOZD Emona je praznovala lansko leto svojo jubilejno 30-letnico obstoja in letos praz-njuje že 31-letnico. Kljub temu ima današnje srečanje svoj poseben pomen.
Lansko leto v mesecu juliju je prej enotna organizacija združenega dela Emona postala SOZD Emona. S tem je bilo doseženo dvoje: prvič, zadoščeno je bilo zakonu o združenem delu glede organizacijske oblike večjih delovnih organizacij in drugič, nova organizacijska oblika daje večje možnosti novim integracijskim procesom. Pri reorganizaciji DO Emona je bilo veliko dilem in vsklajevanj o tem, kaj je treba združiti, kaj razdružiti, kdo spada skupaj, kakšna naj bo končna organizacijska forma prej samostojnih TOZD in tako naprej. Meseca julija 1977 leta je Emona dobila svojo končno formo, kije bila potrjena na izvedenih referendumih z veliko večino 89% ZA. Plod te reorganizacije bi bil tudi dokaj krepak otrok s priimkom Agroemona in imenom Primarna proizvodnja. Dolgo časa ta otrok ni imel stalnega bivališča. Blodil je in blodil, od občine Center v Ljubljani, da bi se vselil na Glonarjevo 1, občine Moste-Polje, da bi se vselil na Kavčičevo 72 in občine Domžale, če bi se sploh lahko vselil.
S polno mero razumevanja in podpore je SOB Domžale, predvsem predsednika skupščine tov. Jerneja Leniča in predsednika IS Vilija Držani-ca, je Agroemona dobila svoje stalno bivališče v Domžalah na Ljubljanski cesti 36.
Temu dogodku je posvečen tudi del današnjega namena proslave v središču Domžal. Prav bi bilo, da o Agroemoni izveste kaj več, zato dovolite, da vam jo na kratko predstavim.
Agroemono sestavljajo tri TOZD in sicer:
•	TOZD Poljedelstvo-Go-vedoreja s sedežem v Domžalah,
•	TOZD Prašičereja Ihan s sedežem v Ihanu,
•	TOZD Tovarna močnih krmil s sedežem v Ljubljani.
Že sam naziv pove, kaj je glavna dejavnost posamezne TOZD;
•	TOZD Poljedelstvo-Go-vedoreja se bavi s proizvodnjo poljščin, mleka in govejega mesa. Zaposluje 265 delavcev, ki so ustvarili v lanskem letu celotni prihodek v višini 8,7 mrd. S din. Ta TOZD je v lanskem letu zabeležila dva izredna uspeha: prvič po 17letih je poslovala aktivno in ustvarila 68 mio. S din za poslovne sklade in prvič dosegla proizvodnjo mleka po kravi molznici nad 5000 litrov letno, kar pomeni v Sloveniji drugi najboljši rezultat. Dovolite, da ob tej priliki kolektivu Poljedelstvo-Govedoreja za ta dva uspeha čestitam.
•	TOZD Prašičereja Ihan se bavi s proizvodnjo kavnih in plemenskih prašičev in je v lanskem letu proizvedla 52.000 kom. pitancev ter ustvarila skupaj 12,3 mrd. S din celotnega prihodka. Ostanek dohodka za poslovne sklade je znašal 620 mio. S din. Zaposluje 107 delavcev.
•	TOZD Tovarna močnih krmil se bavi s proizvodnjo vseh vrst močnih krmil. V lanskem letu je proizvodla 45.000 ton vseh vrst krmil in ustvarila s tem 31,3 mrd. S din celotnega prihodka. Ostanek dohodka za poslovne sklade je znašal 558 mio. S din. Zaposluje 100 delavcev.
Agroemona kot celota je v lanskem letu ustvarila 52,4 mrd. S din celotnega prihodka s 472 zaposlenimi delavci in ustvarila 1 mrd. 246 mio. S din ostanka dohodka za poslovne sklade.
V enakem obsegu kot je bil dosežen proizvodni rezultat leta 1977 v Agroemoni se planira tudi za leto 1978. To ne pomeni stagnacije ampak zatišje pred velikimi načrti za nova vlaganja v višini cca 50 mrd. S din v obdobju doleta 1982. Ta vlaganja so namenjena predvsem:
•	za pridobivanje novih proizvodnih zemljiških površin,
•	za zaokroževanje že obstoječih površin,
•	za rekonstrukcijo farme v Vodicah za racionalnejšo proizvodnjo mleka,
Ivan Muhič
•	za rekonstrukcijo farme v Smledniku v obsegu, ki ga narekuje doma pridelana krma,
•	za izgradnjo treh objektov za proizvodnjo dodatnih 30.000 prašičev, da bo tako skupna proizvodnja prašičev znašala
85.000	kom,
•	za izgradnjo naprav za sedimentacijo gnojevke in proizvodnjo suhega gnoja,
•	za izgradnjo poskusnega centra izven farme Ihan,
•	za izgradnjo nove tovarne močnih krmil s kapaciteto
60.000	ton letno v eni izmeni s pripadajočimi silosi za pol letno zalogo koruze in drugih komponent krmil,
•	za skupne naložbe za silose in sušilnice na proizvodnih področjih (Vojvodina).
inž. Jože Pentek
Taki so naši načrti za v bodoče. Imamo trdno voljo, delovne roke in dober namen, da proizvedemo čim več hrane. Zavedamo se, da je hrana osnovni pogoj za gospodarski napredek naše družbe. Od te družbe, pod katere kontrolo so cene naših proizvodov, bomo morali odbiti v bodoče več podpore in razumevanja, da bi dosegli željeni progres in socialno varnost delavcev v primerni proizvodnji. Ker smo optimisti, tudi smelo programiramo naš razvoj.
S tako Agroemono, kot je danes in kot jo programiramo, ne smemo biti zadovoljni. Truditi se bomo morali, da v neposredni okolici Ljubljane povežemo med seboj vse kmetijske proizvodne dejavnosti, da bi to dejavnost ojačali. Upam, da to ne bi smelo biti težko. Porok za to je Zakon o združenem delu, posebno v tistem delu, kjer govori o dohodkovnih odnosih in o povezovanju proizvodnje med seboj in te s trgovino.
Toliko sem vam želel povedati. Predno končam mi dovolite še par besed. Pred našim srečanjem je imel DS AE slavnostno sejo, na kateri je 52 delavcev Agroemone prejelo posebna priznanja in nagrade za prizadevnost, požrtvovalnost, tovariški odnos, dolgoletno pripadnost kolektivu in vestnost pri delu.
Nagrajencem ob tej priliki iskreno čestitam, vsem skupaj pa želim, da bi se na tem našem srečanju razvedrili, sklenili nova poznanstva in prijateljstva in se dobro počutili.
NAGRAJENCI AGROEMONE
Ob praznovanju Dneva Emone je 50 delavk in delavcev delovne organizacije Agroemone prejelo posebna
110. april X dan
emone
priznanja in nagrade za prizadevno in vestno delo ter dobre odnose do dela in skupnosti.
TOZD POLJEDELSTVO -GOVEDOREJA DOMŽALE:
Ignac Benko Anton Horvat Franc Ziherl Mirzet Durmišovič Predrag Arsič Dragan Panič Jože Ferenčak Rudi Hofer Ivan Drvarič Heda Slavič Mavrici j Orehek Ljubomir Sahara Franc Cerar Matija Zorc Vinko Huzjak Janez Krautner Jože Rajbar Stipe Nikič Silvo Bokal Janko Stanko Marta Zver Karel Pozman Antonija Vrbovšek Ernest Kiselak Husein Džafič
TOZD PRAŠIČEREJA IHAN
Kristina Hozjan Janez Dragar Anton Banko
Jernej Lenič
Anton Cerar Anton Peterlin Radmila Ilič Dragoslav Gajič Marko Testen Mara Kordež Slavka Milavec Franc Gnidovec Jakob Bračko Breda Logar Majda Goropečnik Leopold Kralj Josip Banfič
TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL, LJUBLJANA
Bogdan Robič Ivana Slobko Andrej Jančar Ljubica Lončar Martin Hočevar Rozalija Hočevar Hasib Ahmetovič Janez Osolnik Marija Reberšek
Nadaljevanje na 4. strani
NAŠI LETOŠNJI JUBILANTI
ZLATO, SREBRO IN BRON
Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona je na svoji seji dne 6. 4.1978 na predloge posameznikov, organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in temeljnih ter delovnih organizacij sklenil predlagati delavskemu svetu SOZD Emona, da ob Dnevu Emone podeli posebna priznanja za izredno prizadevno in uspešno delo ter dolgoletno pripadnost kolektivom posameznih organizacij združenega dela naslednjim delavcem:
Priznanja za 276 jubilantov, deset, dvajset in trideset letnikov ter 69 odlikovancev z zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketami
Nadaljevanje s 3. strani
DO AGROEMONA Domžale TOZD Poljedelstvo-govedo-reja
Domžale 10 let
DUZIČ Muharem CERAR Franc MARKANOVIČ Marija BEGIČ Mehmed SIREC Martin STANKOVIČ Radisav GLAVAČ Angelca OSTERMAN Slavica
20 let
KRAUPNER Amalija PETRIČ Anton POZMAN Karel VRHOVNIK Antonija DOPOMA Ernest
30 let
GRLICA Jože
TOZD Prašičereja Ihan
10 let
DRAGAR Janez LOGAR Breda TELBAN Jakob ŠMID Rudolf
20 let
KAVAŠ Rufina
KRIVEC Lucijan dipl. ing. agr.
LOVENJAK Etelka
TOZD Tovarna močnih krmil
10 let
JUKIČ Hilmija JERIHA Anton KAPŠ Peter MAZI Franc PETELIN Alojz
20 let
KROPIVŠEK ing. Metod
DO EMONA KMETIJSKA
KOOPERACIJA
10 let
MARN Franc 20 let
AVSEC Betka JEMC Ančka DEČMAN Franc
DO EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG 10 let
BABNIK Jože BLATNIK Franc BREZOVAR Antonija ČERNJAK Anton ČUK ČUK Milan DOBLEKAR Janez DOLČIČ Albin DOLČIČ Maksimiljan DOMJANIČ Ivan GRUDEN Jože GRUDEN Alojz HLEBS Miroslav INTIHAR Alojz KOVIČ Marija KARLOVŠEC Jože LAVRISA Janez LOŽAR Marjan MATULIČ Stefan MOHAR Anton MOJŠKERC Alojz MOJŠKERC Franc MRAK Helena NAHTIGAL Anton NOVINŠČAK Anica SIMONČIČ Albin Šestič Ante
TANASIJEVIČ Dorde STANKOVIČ Biserka TRUDEN Janez JANKOVIČ Jože GODEŠA Stanislav MAKOVLIČ Zlata
20 let
STARINA Martin TOMC Francka
30 let
FINC Jože STRBAD Ivan
DO EMONA RIBARSTVO EXPORT Ljubljana
20 let
KOVAČ Jože
DO EMONA MERKUR Ljubljana
TOZD Maloprodaja Ljubljana
10 let
AMBROŽIČ Elvira AVGUSTINČIČ Gabrijel
BELIČ Bogomila BEZOVIČAR Zinka BREŽAN Nada BUNJEVAC Nevenka FAGANEL Teodor FALESKINI Marija FILIPČIČ Mirko GOLOBIČ Zdenka GRANDIČ Anton JALŠEVAC Dragica JEVŠČEK Slava JURMAN Jelena KASTELIC Frančiška KEBER Majda KOCIJAN Cecilija KOPRIVNIKAR Hilda KOROŠEC Marija KRAGULJ Frančiška KRISTAN Ana KULMAN Zdenka LESKOVŠEK Renata MIKLIČ Anica MLAKAR Skolastika PILIH Danica RODMAN Jurij SIMONČIČ Hema SLAPNIK Milena SPRUK Albina STRAŽIŠAR Radiča ŠERUGA Marija Simič Ivan ŠKULJ Marija TORI Marija TRBOVC Matilda TROBEVŠEK Ana ZAJC Julijana ZAMAN Ana ŽELEZNIK Angela STRMEC Ana KOSMRLJ Anica
TOZD Trgovina obala Koper
10 let
KOZLOVIČ Liljana MAKOR Silvo MARKUČIČ Ivan GUNJAČ Nelo
20 let
MARGITIČ Ivan OLENIK Klavdija
30 let
REHAR JOŽE
TOZD Trgovska hiša Maximarket
10 let
ERŽEN Stanka HORVAT Marija JANČAR Ivanka PETRIČ Milena PRELESNIK Marija SCHWEIGER Zdenka VIDENŠEK Božo VIDRA Ivan
TOZD Supermarket Ljubljana
10 let
GANO NI Anica KANC Kristina MARTINČIČ Marija PUŽELJ Suzana
DO EMONA COMMERCE Ljubljana
10 let
BARABAŠ Krešimir BOLČIČ Josip BRILI Alojz DODIČ Franc DREFLAK Franc HLEDE Emil JERANKO Ida KORDELIČ Dunja KOZLOVIČ Dino KOROŠEC Zlatko KREGAR Anica MILINOVIČ Marija RUŽIČ Marjan SIROTIČ Mario ZUPET Erika
20 let
LAVADINOVIČ Jelena
30 let
BITENC Dušan
DO EMONA BLAGOVNI CENTER
10 let
BERGANT Hanči BEŠTER Franc BIZIČ Slaviša BONČA Ana-Helena BRODARIČ Franc DANI Redžep DOBRIČ Fani FAJDIGA Franc GLAVICA Magdalena GOLOB Stane HORVAT Miroslav HOSTNIK Franc KOLENEC Bernarda KOPRIVNIKAR Marija KOŠIR Mihael
Bronasto priznanje in plaketo Emone prejmejo:
1.	AMBROŽIČ Elvira, delavka v marketu Opatija, TOZD Maloprodaja Ljubljana
2.	ANŽLOVAR Amalija, oddelkovodja v TOZD Supermarket Ljubljana
3.	BENEDIK Marija, delavka v marketu Škofja Loka, TOZD Maloprodaja Ljubljana
4.	BERLEC Otilija, delavka v marketu Kamnik, TOZD Maloprodaja Ljubljana
5.	BIZJAK Ludvika, oddelkovodja v TOZD Trgovska hiša Maximarket
6.	BOZAC Snježana, delavka v TOZD Supermarket Osijek
7.	ČIŽMAN Fani, oddelkovodja v TOZD Supermarket Ljubljana
8.	DAMJAN Marta, računovodja v TOZD Trgovina Obala Koper
9.	DIMIC Darinka, poslovodja marketa Vodovodna c. TOZD Maloprodaja Ljubljana
10.	GOČEV Dimitar, oddelkovodja TOZD Trgovska hiša Maxi-market
11.	GOMBAČ Magdalena, blagajnik v poslovalnici »Market Bistrica« DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica
12.	HABUS Nada, delavka v TOZD Supermarket Osijek
13.	HAFNER Darinka, delavka v TOZD Trgovska hiša Maximar-ket
14.	HAFNER Lovrenka, delavka v gostinskem sektorju TOZD Trgovska hiša Maximarket
15.	ISTENIČ Ivan, vodja nadzora, v DO Emona Inženiring
16.	JELEN Elza, vodja kuhinje v restavraciji Prešernov trg, TOZD Trgovina Obala, Koper
17.	JERAJ Milena, vodja devizne službe v DO Emona Commerce
18.	KOCJANČIČ Milka, vodja poslovalnice Zupančičeva c. TOZD Trgovina Obala, Koper
19.	KOLARIČ Slavka, vodja kadrovskega oddelka v delovni skupnosti DO Emona Merkur, Ljubljana
20.	LAMPE Albina, vodja finančnega knjigovodstva, DO Emona Commerce
21.	LIBER Marta, poslovodja zajtrkovalnice »Majda« DO Emona Ilirija Ilirska Bistrica
22.	MAJER Marijana, delavka v TOZD Supermarket Osijek
23.	MATJAŽ Marija, namestnik oddelkovodje v TOZD Supermarket Ljubljana
24.	MEGLIČ Rudi, natakar v TOZD Trgovska hiša Maximarket
25.	MIKNIČ Stanko, kuhar v restavraciji Prešernov trg, TOZD Trgovina Obala, Koper
26.	OGRIN Julij, delavec v DO Kmetijska kooperacija
27.	PERČIČ Marija-Slava, delavka v restavraciji Triglav, DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica
28.	POKORN Slavka, vodja oddelka likvidature v delovni skupnosti DO Emona Merkur, Ljubljana
29.	POPOVIČ Majda, vodja sektorja za plan, analize in statistiko v delovni skupnosti SOZD
30.	PUNGERŠEK Anica, delavka v marketu Hrastnik, TOZD Maloprodaja Ljubljana
31.	SMRDEL Ivanka, blagajniška evidentičarka v DO Emona Ilirijci Ilirska Bistrica
32.	SUZNJEVIC Marija, delavka v TOZD Supermarket Osijek
33.	ŠTRUC Terezija, delavka v marketu Trbovlje, TOZD Maloprodaja Ljubljana
34.	SUBELJ Marija, poslovodja prodajalne Gradišče, TOZD Maloprodaja Ljubljana
35.	TROHA Jožica, delavka v prodajalni Prešernova 15, TOZD Maloprodaja Ljubljana
36.	VIČIČ Stanislav, šofer v DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica
37.	VREČA Frančiška, oddelkovodja v marketu Gornja Radgona, TOZD Maloprodaja, Ljubljana
38.	ZEVNIK Oton, delavec-serviser v TOZD Maloprodaja, Ljubljana
Srebrno priznanje in plaketo Emone prejmejo:
1.	BABIČ Milan, vodja marketa Prešernov trg, TOZD Trgovina Obala Koper
2.	BARABAS Krešimir, svetovalec v DO Emona Commerce
3.	BESEDIC Ana, delavka v marketu Titova 65, TOZD Maloprodaja Lj.
4.	CIGALE Ferdo, vodja splošne službe DO Emona Commerce
5.	CULKAR Milka, glavna blagajničarka v TOZD Trgovska hiša Maximarket
6.	CVENK Ciril, oddelkovodja klobasičarskega oddelka v DO Emona Mesna industrija Zalog
7.	DEŽAN Ana, pomočnik vodja marketa v Novih Jaršah TOZD Maloprodaja Ljubljana
8.	GOLOB Avgust, propagandist v delovni skupnosti DO Emona Merkur Ljubljana
9.	GLAVNIK Ludvik, vodja sektorja za inštruktažo in revizijo v delovni skupnosti SOZD
10.
HUBEJ Sidonija, skladiščnik reprodukcijskega materiala v DO Emona Mesna industrija Zalog
11.	KADUNC Elizabeta, delavka v marketu Cigaletova, TOZD Maloprodaja Ljubljana
12.	KOROŠEC Viktor, direktor gostinskega sektorja, TOZD Trgovska hiša Maximarket
13.	LOVENJAK Etelka, oskrbovalka prašičev, TOZD Prašičereja Ihan
14.	MARAŽ Valerija, oddelkovodja blagovnice DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica
15.	MIHELČIČ Franc, delavec-nasoljevalec v DO Emona Mesna industrija Zalog
16.	MIKUŽ Vlado, direktor podjetja GLOBTRADE, DO Emona Commerce
17.	MRAVLJE Milan, strokovni sodelavec v TOZD Maloprodaja, Ljubljana
18.	RASPOR Magdalena, vodja službe za obračun prometnega davka, DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica
19.	SAVIČ Željko, oddelkovodja v TOZD Supermarket Osijek
20.	SFILIGOJ Marija, delavka v TOZD Trgovska hiša Maximar-ket
21.	STERMENSZKV Jule, vodja Biroja ekonomske propagande DO Emona Inženiring
22.	TURK Marija, delavka v pripravi dela TOZD Tovarna močnih krmil
23.	TURK Stanka, računovodja v DO Emona Inženiring
24.	VIDMAR Marija, delavka v marketu Na jami, TOZD Maloprodaja, Ljubljana
Zlato priznanje in plaketo Emone prejmejo:
1.	ČRNE Ivan, vodja oddelka izkoščevalnice v DO Emona Mesna industrija Žalog
2.	FALESKINI Marija, poslovodja marketa Ilirska c. TOZD Maloprodaja Ljubljana
3.	FISTER Franc, skladiščnik v DO Emona Mesna industrija Zalog
4.	LISZKA Robert, direktor TOZD Supermarket Osijek
5.	ŠORLI Amalija, poslovodja marketa Koper, TOZD Maloprodaja, Ljubljana
6.	VRŠČAJ Irena, poslovodja marketa Črnomelj, TOZD Maloprodaja, Ljubljana
KRALJ Pavel MEDVEŠČEK Franc NOGRAŠEK Ana OBLAK Janez KUMALIČ Čerim OBREZA Jožefa PRIJATELJ Alojz ROSEČ Viktor SLAMIC Marija SMUK Dragica ŠČAVNIČAR Jože TAHIRI Hamidi VIDOVIČ Franc ZEMLJIČ Janez PRHAL Dragutin PONIKVAR Jože
20 let
FICKO Jože KAC Mara
DO EMONA ILIRIJA II. Bistrica
10 let
HRABAR Marta-Jadranka KASTELIC Ivanka LOGAR Rozka SEDMAN Štefanija SIMČIČ Grozdana
20 let
BRADELJ Zora KOBAL Dora PETERLIN Peter RASPOR Anica ŠKRLJ Magda ŠUŠTAR Beninija TOMŠIČ Štefanija
30 let
MRŠNIK Marija - 1930 POLJŠAK Stanislav
DO EMONA POSAVJE BREŽICE
10 let
MERLAK Stanko KENE Jožica KASTELIC Marija PINTER Ana PINTERIČ Rudi ŠPILER Marija ŠULER Ivan
20 let
CERJAK Jožica MARČUN Olga PODPEČAN Ana ŠEPETAVC Marija ŠMAJGELJ Jožefa VUČANJK Mirko
DO EMONA HOTELI LJUBLJANA
TOZD hoteli Bernardin Portorož
20 let
TEŠIČ Jožica
TOZD Hotel Riviera Portorož
10 let
FIŠER Jože TRNOVEC Mitja VRABEC Silvo
20 let
MOŽINA Slavko VAHČIČ Mira
TOZD Hotel Slavija Maribor
10 let
BEVC Marija
TOZD Hotel Slon Ljubljana 10 let
ARHAR Gizela HIRKIČ Gizela HOČEVAR Štefka KOVAČIČ Jožica SADAR Terezija STIPIČ Jožica
20 let
JANKOVIČ Emil PEPEVNIK Julka MOHAR Elza
30 let
KORINŠEK Karolina
TOZD GH Union Ljubljana 10 let
BAŠELJ Kristina BRICELJ Janez FODOR E vica JAKOŠA Anton KRIVEC Magdalena KUŠAR Vinko OBLAK Janez PETRIČ Frančiška PLANINŠEK Cilka PLIBERŠEK Matija SRDAREV Marija VRHOVNIK Franc
20 let
CIZEL Ana LAMPREHT Danica TROHA Štefka
OBISK
BERNARDIN 60STIL NOVINARJE IZ SFRJ
Štirideset jugoslovanskih časnikarjev, ki so bili na povabilo odbora za pripravo osmega kongresa ZKS na obisku v Sloveniji, je obiskalo hotele Bernardin. Po krajšem ogledu so na tiskovni konferenci govorili o problematiki slovenskega, zlasti pa turizma na našem kosu obale. Z RADOM LIPIČARJEM, pomočnikom republiškega sekretarja za turizem, predsednikom IS skupščine občine Piran tovarišem BAŽCEM in JOŽO SENICO, direktorjem hotelov Bernardin.
IGOR DOLANC
TOZD Zdravilišče Čateške toplice
10 let
TOMŠEK Antonija JARABEK Silvija GABRON Andrej KOŽAR Vladimir DERŽIČ Vladislav ILJAŠ Marija SODEC Marija GODEC Bernarda KOLETIČ Anica BOSINA Ladislav STUPAR Marica GAŠPERIN Stanislav POŽGAJ Marija CIGLAR Jakob BIZJAK Jožef TOMŠE Zofija BAŠIČ Miha
20 let
OGOREVC Martin UREK Ivan
DO EMONA GLOBTOUR Ljubljana
10 let
ZABUKOVEC Rozi
DO EMONA ELEKTRONSKI CENTER Ljubljana
10 let
ŠČEGLOVSKI Vladimir PAVŠIČ Marjana
INTERNA BANKA EMONA
20 let
OBLAK Marija 30 let
AŽMAN Tončka
DO EMONA INŽENIRING 10 let
FRELIH Anton
TOZD PEKARNA CENTER 10 let
VELNAR Franc
20 let
ČUBRAKOVIC Dušan PEZDIR Anton
30 let
ZATLER Janez
DELOVNA SKUPNOST SOZD
10 let
DJOŠIČ Mira ZUPANČIČ Milica
TOZD HOTEL EVROPA CELJE
20 let
BREMEC Alojz
Kot posebno priznanje podeljujemo zlato plaketo delavcem kolektiva TOZD Poljedelstvo-govedoreja za dosežene izredne uspehe v letu 1977.
E-Informator
AKCIJA E-INFORMATORJA
IŠČEMO NAJBOLJŠI MARKET
Tokrat smo vzeli pod drobnogled markete na Titovi nasproti Stadiona in GR (ponovno), ob Celovški cesti nasproti Viatorja, na Slomškovi in Vodnikovi cesti — Izložbe: diplomska naloga za aranžerje — Čistoča
LJUBLJANA, aprila - Potem ko je naš mini-market nasproti Gospodarskega razstavišča doživel obnovo, menda poslej v njem tudi pozimi deklet in žena ne bo več zeblo (?), vse je odvisno od plinarne, za druge markete, ki smo jih obiskali tokrat, ne moremo ravno reči, da so kaj bistveno boljši kot drugi po Ljubljani. Mirne vesti jih lahko razporedimo v nekakšen srednji razred, ki si spričo objektivnih in morda tudi subjektivnih vzrokov ne prizadevajo ravno preveč, da bi bili jutri kaj boljši, prijetnejši in vabljivejši kot včeraj. Res? Pa pojdimo lepo po vrsti:
Market pri Stadionu (9. marca popoldan) sodi med tiste, ki so glede na prostor zelo utesnjeni, ne pretirano čisti (vhod) in močno natrpani, tako da se ob gneči, ki je v njem kaj pogostna, človek težko zrine do zaželenega blaga in blagajne. Nehote se človeku utrinja misel, zakaj ne bi bili takile mini-marketi ožje specializirani na dnevno in najnujnejšo prehrano, ne pa da jim pada s polic domala vse, kar premorejo tudi naši naj večji marketi. Kdo ve, morda prodajalke menijo podobno, svoje pa pove tudi mesečni obračun, mar ne? Vsaj izložbo bi lahko že zaradi
skope svetlobe nekoliko preuredili, in postorili še kakšno malenkost, podobno kot doma.
Market na Celovški nasproti Viatorja (14. marca opoldne) sodi po velikosti, prijaznosti, čistoči in založenosti v zlato srednjo kategorijo naših marketov, ki ima kot večina predvsem nedomiselno in slabo izkoriščeno izložbo ali stekleno steno, ki naj bi privabljala kupce. O njem bi težko rekli še kaj vzpodbudnega ali nevzpodbu-dnega, saj je po zasnovi klasično konfekcijskega tipa, ki bi ga morda »spreobrnila« le ambiciozni aranžer pred diplomsko
BILI SMO V BARU
Ob edini blagajni v marketu na Vodovodni, ki je ozko grlo
nalogo in prav takšen reorgani-zator samopostrežnega načina prodaje osnovnih življenjskih in potrošniških predmetov. Tako - in morda še kako drugače.
Če skušamo potegniti črto Pod »potrošniško« ocenjevanje naših marketov, zdaj ko smo nekako na dobri polovici, Potem ne moremo mimo dejstva, da se velike večine prizadetih in ocenjenih marketov in delavcev v njih, na naše veliko razočaranje, ocenjevanje praktično sploh ni dotaknilo, jih ni Prizadelo, zato poslujejo tudi Poslej natanko tako kot poprej. Bi bila morda potrebna močnejša injekcija? Zakaj ne bi delavci v marketih, da vi sami, Predlagali, kakšno ponovno, močnejše, recimo nagradno tekmovanje za najboljši market (po kriterijih, za katere bi se samoupravno sami dogovorili) in na osnovi katerega bi si Potem delili in razporejali dohodek, kar po domače pomeni, določali visoke, višje in najvišje mesečne nagrade ali plače? Bi - ali ne bi, to je zdaj vprašanje! Razmislite in se oglasite!
Toda pojdimo še v marketa na Slomškovi in Vodovodni
cesti.
Market v Slomškovi ulici v Ljubljani smo obiskali 7. marca ob 13. uri. Rojstni dan marketa sega skoraj 10 let nazaj -19. avgusta 1968. Tega leta so hili odprti marketi v Dolu pri Ljubljani, v Podpeči, Gornji Radgoni ter »sezonski« market ^ Preluki pri Opatiji. Market v Slomškovi ulici tarejo podob-he težave kot markete njegovega letnika - utesnjenost prostorov, premajhna priročna skladišča in seveda parkirni Prostori.
. V mini bifeju - tako smo ga lmenovali - vam skuhajo res dobro kavico. Tu lahko kupite tudi dnevne časopise, revije in cigarete. Alkoholnih pijač ne točijo. Postrežejo hitro, čeprav Prodajalka streže tudi v korak dva oddaljenem delikatesnem oddelku. Dnevno skuhajo okoli 200 kavic, na hitro izračuna-n° od dnevne potrošnje kave.
»Kdor išče, ta najde«, pravi slovenski pregovor. In ker smo jskali, smo našli: v hladilniku Jogurt med mesom, olivami, Zeljem in mastjo. Prazne gajbi-Ce ~ na hodnikih med policaji? Postrani viseči plakat in obledele nalepke, ter tako kot skoraj povsod do polovice založene, bolje povedano zatrpane izložbe.
Mar je res potrebno v izlo Pene prostore nabasati VS' največkrat prav tisto, kar gi najpočasneje v promet. More Pa je to način, kako privabi Potrošnika, ki postaja pre •zložbami? Smo v zmoti? Ogli jUte se in nam pojasnite. Izlo Peno okno je napravljeno z di ločenim namenom in ima n sPoren cilj. Kakšen? čeprav je market razmeri
ma majhen, je dobro založen ter bližnjim gospodinjam prihrani marsikateri korak, če so na poti iz službe domov kaj pozabile. Zaradi bližnjega zelenjavnega trga, predvsem pa zaradi pomanjkanja prostora nimajo redno na zalogi solate. Zrak je suh - centralno ogrevanje - solata hitro ovene in škoda je tu. Minuli teden, pravi poslovodkinja, so jo morale zavreči kar 5 kilogramov. To je pa denar, saj je draga kot žefran.
Market na Vodovodni cesti v Ljubljani se stiska v pritličnem delu stanovanjske hiše številka 67. Sodi med »starejše« Emonine markete, odprli so ga decembra 1964 leta. Takrat je morda še zadostoval potrebam tamkajšnjih občanov, sedaj pa postaja premajhen, kar najbolj občutijo prodajalke, še bolj pa blagajničarka, ki mora za edino blagajno krajšati vrste kupcev. Kljub temu, da je market prerasel svoje hlače, se zaposleni lahko pohvalijo s prometom — letos februarja kar 73 starih milijonov. Pestijo pa jih premajhni prostori, tako prodajni kot skladiščni.
»Radi bi se razširili, a kaj ko se ne moremo, po ribniško pa nam ne bi koristilo«, so nam povedali ob našem obisku 10. marca. Tudi gripa jim je ponagajala, dve prodajalki sta morali ostati v postelji, tako da delajo le po tri v eni izmeni.
Krepko in složno so poprijele, ko sta kar dva tovornjaka pripeljala blago. Ob strani ni stal niti šofer Jože Srnec, ki dnevno krmari tovornjak Lj-194-16 po Ljubljani in okolici. Pripeljal je še njegov stanovski tovariš France Predalič. Z združenimi močmi so oba tovornjaka hitro razložili. Bila sta že v Hubadovi, na Celovški 91 in na Prulah. Dnevno dostavita trgovinam do 20 ton blaga, odpeljeta pa prazno embalažo. Jutri ju čaka vožnja na Reko, tokrat za tuje stranke.
Market čeprav majhen, je kar dobro založen, le malo natrpan. Prodajalke lepo skrbe za
red ter jim razen nekaj neodne-šene embalaže ni kaj očitati. Tudi glede prijaznosti in ustrežljivosti jih lahko samo pohvalimo.
Dosedanji rezultati
Kriteriji: ljubeznivost, urejenost, ponudba — ocena od 1 do 10 — so v očeh potrošnika dobili:
E-market Koper, JLA
********* (8+)
E-market Sežana
★ ★★★★★★★(8)
E-market Savsko naselje, Kranjska gora, Celovška 163
★	★★★★★★+(7 +)
E-market Mengeš,
Vižmarje, Ilirska, Cigaletova, Titova 65, Vodovodna 67
******* (7)
E-market Celovška 91
*****★★ — (7—)
E-market Kamnik,
Vojkova, Hubadova, Škofja Loka, Stražišče pri Kranju, Dol pri Ljubljani, Slomškova 6
★	★★★★★ + (6+)
E-market Šaranovičeva, Vodice, Titova 65, Titova 82
****** (6)
E-market Gogalova, Potrčeva in Titova 25
★	****(5 +)
E-market Prule, Gosposvetska in Vir pri Domžalah
***** (5)
E-market Nove Jarše
**** (4)
E-market Celovška 407
★	★*★ —(4—)
E-INFORMATOR
Praktična embalaža za posipanje sladkorja v prahu, novost na trgu
POLNOČNI JUBILEJ
Ljubljana, 4. marca - Bar Slon v našem istoimenskem hotelu je prejšnji mesec praznoval svoj mali jubilej — 25-letnico obstoja, na katero nas sicer niso povabili, vendar nam je Emil Jankovič, šef bara in šef gostinstva hotela Slon, veteran med barmani, vendarle povedal:
»Bar Slon smo odprli pred četrt stoletja. Bil je to prvi nočni bar v Sloveniji, ki je imel tudi zabavni program. Prvi zabavni ansambel je bil ansambel pok. Ferryja Souvana s pevko Vido Laurenčičevo, po rodu Tržačanko. Za Ljubljančane je bil to seveda velik boom, nekaj povsem novega, nenavadnega. Imeli pa smo res dober program z artisti iz ZR Nemčije, žonglerji, iluzionisti in podobno.
V našem baru so pričeli svojo kariero številni pevci, ki so se kasneje povzpeli v sam vrh jugoslovanske elite, med katerimi naj omenim Marjano Deržaj, Iva Robiča (ljubimca takratne ženske publike), njegovega brata Nina Robiča, Ireno Kohont, Metko Štok, Meto Malus in Jožico Svete. Leo Ponikvar, kitarist (sedaj igra pri Avsenikih), je takrat dajal orkestru poseben ton in vzdušje.
Orkester, ki že 25 let igra zabave željnim Ljubljančanom in tujim gostom, je orkester Jožeta Kelbla v katerem sta dva .petdesetletnika*: Snežka Vavpetič - Šterbenc in vodja Jože Kelbl, katerima moram prišteti še natakarja Poldija Lipovška. Nekaj mlajši je Stane Vavpetič, ki v sedanji zasedbi igra na orgle in Mihelj pri bobnih. Pevka Uršula Libera je Poljakinja, zelo dobra in pri publiki izredno priljubljena.
Je poročena z našim rojakom in že več kot sedem let živi in dela v Jugoslaviji.
Omeniti moram, da je orkester Jožeta Kelbla v jugoslo-
vanskem merilu orkester z največjim repertoarjem.
V vseh letih našega obstoja smo stremeli, da zadovoljimo naše goste in publiko in menim, da smo v tem tudi uspeli. Nikoli nismo pustili, da bi padel ugled našega bara na raven, ki bi škodil ugledu naše hotelske hiše. Kvaliteten program, solidna postrežba in ,ever
veteran italijanskih barmanov Gastone del Cal.
Na trinajstem mestu je Emil Jankovič. Osem let je bil tudi predsednik barmanov Jugoslavije ter je med osmimi barmani na svetu, ki je dobil 1971 leta na Japonskem največje priznanje na svetu - Schenley International Mas ter Barman. Leta 1973 je bil prvak Evrope,
green* melodije naših pevcev so vedno privabljali v naš lokal starejše goste, ki so se vedno radi vračali in preživeli pri nas del noči v prijetni zabavi.
V nenehnem iskanju skušamo sedaj poiskati novo smer, ker se je sedanja že nekoliko preživela, je preveč tipično barska, če bomo v tej naši težnji uspeli, bo pokazala prihodnost,« je dejal Emil Jankovič.
Emil ni samo veteran našega bara, je strokovnjak na svojem področju in ima svojo ceno tudi v svetovnem merilu. Švedski dnevnik »Svenska Dagbla-des« je pred kratkim objavil top listo najboljših barmanov na svetu. Anketo je opravil novinar Eriksen Leif, ki velja za tovrstnega strokovnjaka med poznavalci svetovnega barskega življenja in barmanov, še posebej pa je pri tem sodeloval
ko je bilo v Benetkah tekmovanje, in kjer je nastopilo 17 evropskih držav, leta 1969 pa je zasedel drugo mesto na ladji Krištof Kolumb. Sodeloval je na vseh svetovnih kongresih barmanov, za katere pravi, da so bili prava fakulteta za njega.
Sedaj ne tekmuje več toliko, temveč prenaša svoj znanje na mlajše kot mentor in svetovalec ter jim tako pomaga pri čimbolj ših uvrstitvah v mednarodni areni.
Prihodnje leto bo v Jugoslaviji (Opatija) 27. kongres mednarodnega barmanskega združenja, hkrati pa trinajsto tekmovanje barmanov (ICC) ter prav tako trinajsti mednarodni koktail festival. Hkrati bo sekcija barmanov Jugoslavije proslavila svojo desetletnico.
ZVONE GJURIN
IZ HOTELA UNION
SREBRNO JAGNJE IN BRONASTI RAK
Lep uspeh slovenskih kuharjev na paradi sladokusccev
v Celovcu — Deset medalj,
Celovec, 19. marca — Na povabilo kluba koroških kuharjev iz Celovca in ob pomoči slovenske gospodarske zbornice ter gostinskega poslovnega združenja se je mednarodne razstave gostinske opreme in kulinarike »Gast 78«, ki je bila od 11. do 19. marca v Celovcu, udeležila tudi ekipa petih slovenskih kuharjev, med njimi tudi MIČA JERE-MIČ, šfef kuhinje Emoninega Grand hotela Union iz Ljubljane.
V	ostri konkurenci kuharjev iz Avstrije, ZR Nemčije, Italije, Švice, Češkoslovaške in Madžarske so naši kuharji osvojili 10 medalj, od tega 1 zlato in 3 srebrne za pripravo mesa, 2 srebrni in 2 bronasti za pripravo rib, rakov in školjk ter 2 zlati za sladice.
Razstavljenih je bilo 140 plošč, ki jih je ocenjevala strokovna komisija udeleženih držav.
V	petek 17. marca je bil v Celovcu tudi »Dan slovenske kuhinje«, na katerem so naši kuharji ponudili sladokuscem odličen meni: štajersko kremno juho, pečene puranove
dve za Mico Jeremiča
prsi z mlinci, solato - rdeči radič in pehtranove štruklje. Petdeset menijev, kolikor so jih pripravili, so prodali v rekordnih dveh urah.
Mičo Jeremič dela v Unionu že deseto leto, od tega 7 let kot šef kuhinje. Kot debitant na tekmovanju je osvojil dve medalji, srebrno za pripravo mesa in bronasto za pripravo rib in rakov. Vsekakor lep uspeh in spodbuda.
»Doma sem iz Ložnice v Srbiji, ki je le 6 km oddaljena od znane Banje Koviljače. Kuharski poklic sem vzljubil, zato si
sedaj težko predstavljam, da bi delal kaj drugega. Uspeha sem vesel, presenetil me je. Nisem pričakoval, da bom že prvič dobil medaljo.
Za tekmovanje sem pripravil dve plošči:
Jagnje na smederevski način s srbsko pito - zeljanico in kislim mlekom, vse lepo moderno oblikovano na srebrnem pladnju, plošči, za katero sem dobil srebrno medaljo.
Bronasto medaljo pa sem dobil za jastoga po unionsko. To ploščo sem imenoval »Nedokončana simfonija«, in to zato, ker jo res nisem izdelal do konca - zmanjkalo je časa. Morda bi...
Delali smo v zelo težkih pogojih, majhni skoraj mini kuhinji (5 kuharjev) ter pomanjkanju delovnih sredstev. Tudi s časom smo bili zelo na tesnem, saj smo poleg razstavnih eksponatov vsi skupaj pripravljali menije za »Dan slovenske kuhinje«, ki je bil v restavraciji Stadtkruga v Theatergasse v Celovcu.«
Našemu kuharju mojstru čestitamo in želimo še mnogo uspehov.	E-Informator
MNENJA IN PREDLOGI
ZAKAJ V SOZD EMONA?
Govori Jože Snoj, v. d. direktor DO Centromerkur Ljubljana
Barčice pred pričakovano marino
ŠPORT IN TURIZEM
PRISTANIŠČE ZA JADRNICE
Prva večja marina v Portorožu nared že maja letos — V Bernardino večje povpraševanje po privezih kot ponudba — Nautični turizem na pohodu
Že skoraj leto dni je minilo odkar so delavci Emone in ostali začeli snovati načrte o konkretnem uresničevanju SOZD in pripravljali analizo o smotrnosti združevanja v SOZD, ki je medtem ustanovljen in kot tak pritegnil v svojo povezanost še nekatere nove kolektive. V svoji vsebini nam SOZD ne ponuja samo pristop in zbir dosedanjih dejavnosti TOZD odnosno DO, nego zahteva od nas vseh načrtno in organizacijsko izgradnjo nove vsebine, v kateri naj o njej odločajo delavci pod vodstvom subjektivnih moči in strokovnih ter znanstvenih ugotovitev.
SOZD naj bi bil kot zgradba odprt za vsakega tistega, ki bo lahko uresničeval cilje in ki je pripravljen in sposoben, da se s svojimi delovnimi cilji in razvojem vključi in razvija novo vsebino. Zato vsebina razvoja SOZD in njegovo bistvo ni ostajanje pri starem načinu dela, nego iskanje boljših in skupnih poti. Pri tem nedvomno kot osnova tvorijo izkušnje, navade in način dela dotedanje DO Emone, katera je bila inicijator nove organiziranosti in novega ustavnega prilagajanja. Vendar se je s prihodom ostalih, v svojem bistvu zdravih in na jugoslovanskem, pa tudi v tujini poznanih kolektivov dogodilo nekaj bistveno novega, ki je tako lepo rečeno v samoupravnem sporazumu:
Emona nadaljuje svojo tradicijo, ampak ne ob negaciji ostalih, nego skupno. Torej je od bivših »navad« in dela Emone potrebno vzeti vse kar je pozitivno, kar je ona v svojem razvoju dosegla. Emonino »minulo delo« se vsebinsko presaja v novo kvaliteto. Vendar istočasno mora tudi del »bivše« DO Emone povezati vse tiste dosežke in izkušnje, ki jih prinašajo novi kolektivi, da bi lahko skupno, obogateni nadaljevali skupno pot. Ta pot je začrtana, trasirana. Le z večjo vnemo in mom jo moramo izvajati. Ne smemo se spraševati in ponovno dogovarjati in ugotavljati stvari, ki so že dogovorjene in ugotovljene.
Izgleda, kot da nam je vnema, ki smo jo imeli ob ustanovitvi usahnila, da sedaj nekako čakamo na dogodke »od zunaj«. Vsekakor smo nekako presenečeni v novih situacijah, ko je treba drugače delati kot včeraj, ko se nam sedaj porajajo novi problemi, nič manjši kot včeraj. Če računamo, da smo z novo organiziranostjo šele odprli mnogo večje vsebinske probleme, to ni nič čudno, mogoče je prenekdo le preveč presenečen. Toliko novih možnosti nam je namreč odprl zakon o združenem delu, da kakor, da ne vemo, kje bi se najprej lotili problemov, da bi nam dali čim boljši rezultat.
Pri tem pa ne smemo pozabiti nekaj bistvenega:
To novo samoupravno organizacijo sestavljajo delavci samoupravljale!, ki pa so vsi obremenjeni s sedanjim načinom dela, ki pa zavestno hočejo novo, še nedorečeno. Ti samoupravljale! so se našli skupaj, si začrtali novo pot, vendar vsak v svojem »domu« -TOZD, gledajoč svoje perspektive. Če so bile bivše Emonine organizacije v stalnem organizacijskem in dinamično vse-
IZČATEŠKIH TOPLIC
binskem preoblikovanju (pa so mogoče sedaj izgleda »nekoliko« željne predaha) so nekatere druge bile organizacijsko bolj statične in omejene v svoji širini zaradi teritorijalne zaprtosti ali premajhne možnosti za razširitev.
Vsem nam, ki smo skupaj, je potrebno torej dati novo vsebino, ta vsebina pa se lahko rojeva samo v vsakdanjem usmerjenem procesu. Pri tem morajo sodelovati vse DPO kakor tudi poslovodni in vodstveni delavci. Posebno še na področju povezovanja prometne in proizvodne sfere, kjer imamo verjetno še zelo malo narejenega, mogoče več na področju lastne proizvodnje, ki že obstoja v SOZD, manj pa na drugih področjih (posebno neživilski del).
Z ustanovitvijo DO Interna banka, ki je bila že dosedaj zelo močan povezovalni činitelj, se je ta pozitivna smer povezovanja še nadaljevala. Vsak, ki je v SOZD našel neko stično odnosno povezovalno možnost, se je lahko vključil v proces, kar je posebno pozdraviti posebej sedaj, ko se denarni tokovi zopet obračajo od gospodarstva in se čuti pomanjkanje likvidnih denarnih sredstev, ter je potrebno z novimi metodami obvladati proces reprodukcije in delovanja tako v proizvodnji, kot v blagovnem prometu. Pri tem pa je potrebno poudariti, da nekatere njene inicijati-ve za dalje povezave niso dobile potreben odjek pri ostalih (npr.: kreditne kartice, skupni darilni boni, nalik na »Petrol«) kar zopet govori, da imamo preveč »starega« mišljenja med nami.
Elektronski center ima brez dvoma močan povezovalni učinek in kot DO svoje pozitivne naloge.
Ta učinek pa se za sedaj odraža predvsem v DO, ki so bile že preje v sestavi DO tembolj vsestranska in težka. Želja bi bila, da Elektronski center bolj »izžareva« svoje znanje na druge DO, ki nimajo še moderniziranega notranjega sistema. Premalo je »pomoči«, da se doseženo v elektronski obdelavi podatkov, v nekaterih DO, vsaja tudi drugim v SOZD. Tako kot je nekako rekel delavec sa-moupravljalec »imamo dober mercedes, pa tudi šoferja, vendar nimamo dovolj učiteljev, da bi nam pomagali, da tudi mi koristimo usluge tega mercedesa, ki se košato ponuja«.
Če je mercedes Elektronski center s svojim kolektivom -dobrim šoferjetn - potem je jasno kaj pričakujemo. Drugi činitelj povezave naj bi bil torej še močnejši.
Na področju samoupravne organiziranosti in uvajanja novega sistema nagrajevanja, bi želeli več preverjanja tega sistema v praksi, saj smo dobili primerne vzorce in sporazume, ki so nam omogočili organiziranje v novem. Le to pa je samo prvi korak.
Če smo na teh področjih uspeli, da organiziramo in vzpostavljamo določeno dinamiko, pa smo na področju poslovnega usklajevanja, poslovne inicijative v povezavi navznoter, posebno z novimi DO, zunaj sestave biveše DO Emona, storili odločno premalo. Toliko premalo, da nas bodo
lahko samoupravljalci, ki so glasovali za izdelan sistem, resno vprašali, kje so naši dosežki. Če se bomo še naprej zapirali v dosedanje načine in oblike dela, če bomo enostavno samo čakali in »pridno ter marljivo delali po starem« ne bomo dobili niti bitke niti izbojevali zmage.
Potrebno je čimpreje aktivirati vse subjektivne sile, ki žele graditi novo vsebino SOZD, tako samoupravne, DPO in strokovne delavce, da se angažirajo v nadaljnjem procesu uresničevanja ciljev, nalog in vsebine, ki smo jo lansko leto lepo zapisali.
SOZD mora dobiti svojo poslovno vsebino v skladu s SOZD: skupno s proizvodnjo in potrošniki je potrebno poceniti izdelovanje in pretok blaga, ter povečati asortiman. To je težka in zapletena naloga, ki se le na videz lahko hitro izvrši. Ne smemo pozabiti, da ima vsak TOZD, vsaka DO svoj specifični interes in pričakuje od SOZD nekaj svojega, specifičnega. Mora pa se usklajeno dogovarjati tudi kot celota - le tega pa je v poslovnem smislu od ustanovitve še vedno premalo, celo bi lahko rekli, da se z zavestno akcijo subjektivnih sil ne borimo proti tistim tendencam, ki sedaj, verjetno včasih podzavestno, predvsem poudarjajo lastni in s tem objektivno tudi skupinsko lastninski interes.
Zapiranje vase in s tem poveličevanje »lastnega dinarčka dohodka« vodi v nenačrtnost in stihijo. Tega je mnogo več tam, kjer so ljudje ozki, ki ne vidijo čez plot lastnega dvorišča in lastnih problemov, ki ne znajo združevati in poenostavljati probleme z drugimi.
Popolnoma očitno je, da nas sicialistični razvoj pelje drugam, ter bodo morala biti taka gledanja pa tudi poedinci obsojeni na neuspeh. Bistvo ni v tem, da se hvalimo s preteklostjo, nego, da v težkih časih uspemo v novem. V novem SOZD z novo vsebino. Le tako bo ta SOZD res ostal naš, ostal delavčev, ki je glasoval zanj, ne pa samo še ena organizacijska firma, v kateri bo nujno jutri delavec videl samo »nujno zlo«, za katero mora odvajati »še eno članarino« in vzdrževati še »enega v pisarni«.
Ta nevarnost je prisotna, ona tudi objektivno obstoja, ampak ne več kot drugje. Če je ona tu mogoče preveč »plastično« prikazana je to predvsem zato, ker imamo vse možnosti in pogoje, ne samo, da se upremo tej nevarnosti, nego da zgradimo nekaj boljšega kar imamo sedaj - ne samo to kar je zapisano v samoupravnih sporazumih o združevanju nego tudi tisto, kar pričakujemo v boljšem jutrišnjem dnevu, pa čeprav gospodarska situacija ni rožnata. Imamo orožje, da si pomagamo. Samo vitalnost sistema, v katerem so vgrajeni vsi samoupravni elementi zakona o združenem delu, nam je porok za uspeh.
S takim načinom dela pa se bomo najlepše oddolžili vsem, ki so do sedaj s svojim požrtvovalnim delom vložili vse svoje sile in življenje, da bo ta sistem še naprej živel.
JOŽE SNOJ
Želja nas vseh je, da bi vsi sodelovali s prispevki in informacijami.
Če pa kdo misli, da ima okorno roko, in mu je težko kaj napisati, naj se oglasi v uredništvu, kjer bo ustno povedal svoje želje ali zahteve.«
V uredniški odbor so bili imenovani Vida Jurkas, Ivan Tomše in Andrej Oštrbenk. Glasilo izdajajo v ciklografski obliki in zaenkrat še nima imena. Razpisali so anketo za ime lista, a bodo, ker je prispelo dosedaj le pet predlogov, še malo počakali. Prvi korak je storjen, napraviti morajo še drugega - vztrajati in oblikovati glasilo, tako po vrsti informacij, kvaliteti kot časovni ustreznosti, ki so bistveni elementi, od katerih je odvisna obveščenost zaposlenih.
E-INFORMATOR
Očitno se je na slovenski obali nekaj premaknilo. Dokopali smo se do spoznanja, da poleg mikavnega morja in sonca ponudimo turistom še kaj več. Možnosti je dovolj in ne nazadnje povsem dosedaj neizkoriščene na področju navtičnega turizma.
Čeprav ima naša dežela edinstveno, skoraj 7.000 km dolgo obalo, več kot 600 čudovitih zalivov in zalivčkov, primernih za navtični turizem, se turisti -lastniki jaht in čolnov skoraj izogibajo našega morja.
Da je temu res tako, nazorno priča primer našega Bernardina. Marina v Bernardinu je lani nudila zavetje 276 večjim ali manjšim čolnom, vsem tistim številnim turistom, ki so že mesece pred sezono pismeno ali po telefonu spraševali, kakšne možnosti so za privez, varstvo in oskrbo plovil pa so morali odreči kakršne koli usluge.
Samo preko zime do marca letos so registrirali v Bernardinu več kot 200 rezervacij za privez plovil. Precej čolnov so tujci lani pustili tudi v marini Bernardina, čeprav jih to velja
Maja praznuje turistična agencija DO Emona Globtour 10-letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila leta 1968 v okviru trgovskega podjetja Prehrana kot izraz razvojnega koncepta, ki v povezovanju komplementarnih področij dejavnosti v homogeno ekonomsko celoto že tedaj vidi poroštvo za svojo nadaljnjo afirmacijo, hkrati pa uresničuje družbena prizadevanja po združevanju razdrobljenih gospodarskih zmogljivosti za uspešnejši nastop na domačem in tujih tržiščih.
O organski rasti DO Emona Globtour v tem razdobju najzgovorneje priča korelacija podatkov o številu poslovalnic, številu zaposlenih, številu gostov in bruto realizacije oziroma celotnem prihodku.
V prvih letih obstoja velja pozornost delovnega kolektiva pretežno konjunkturnim turističnim tržiščem zahodne Evrope, kar mu omogoča, da se tvorno vključuje v prizadevanja vsega jugoslovanskega gospodarstva po enakopravnejši prisotnosti v mednarodni delitvi dela.
Turistična agencija Globtour je v teh letih vzpostavila uspešne in trajne poslovne stike z velikimi turoperatorji in turističnimi agencijami v Nemčiji, Angliji, ZDA, Franciji, Belgiji, Nizozemski in v Skandinavskih	deželah.
Uspešnost teh poslovnih kontaktov je v letu 1977 omogočila, da kljub slabi turistični letini obišče našo deželo v aranžmaju turistične agencije približno
kar osem tisočakov (novih seveda).
Prav zaradi tega so se na slovenski obali odločili za večjo investicijo. Gre za sodobno marino - športno turistično luko v Portorožu, ki bo ljubiteljem morja za začetek zagotavljala 240 privezov s priključki za elektriko, vodo in telefonom, dviganje in spuščanje plovil (do 30 ton), oskrbo jaht in čolnov ter najrazličnejša popravila motorjev in čolnov. K predvideni marini sodi tudi velik 'dom vodnih športov s potrebnimi trgovinami, servisi in lokali.
Navtični turizem je danes v vseh obmorskih deželah predmet velike pozornosti in gospodarskih dejavnikov, zlasti turističnih organizacij. V zadnjih 25 letih število turističnega »malega ladjevja« stalno narašča. Ta pojav je pripisati dvigu življenjske ravni in vse večji proizvodnji plovil, predvsem pa težnji sodobnega turista, da potuje iz kraja v kraj po kopnem in po morju.
Stopnja rasti malega ladjevja v Jugoslaviji (podatki za 1964-1973) znaša sicer le 6,2
100.000	tujih gostov, ki so skupaj ustvarili 1,200.000 nočitev.
V zadnjih nekaj letih je 130-članski kolektiv pristopil k premišljeni razširitvi svojega delovanja. Ob 17 poslovalnicah, ki so pretežno v službi inozemskega turizma se vse uspešneje uveljavlja 5 poslovalnic, namenjenih predvsem zadovoljevanju turističnih potreb domačega gosta. Pri tem skuša DO Emona Globtour s premišljeno propagando vzpodbuditi zanimanje delovnih kolektivov in šol, zlasti za potovanja po domovini. Tako je v SR Sloveniji med prvimi turističnimi organizacijami pri potovanjih po poteh NOB, izletov v kraje, pomembne za našo revolucijo, izletov k zamejskim Slovencem na Goriškem in Koroškem.
Obenem je v kolektivu prisotna tudi skrb za potrebe po rekreaciji in razvedrilu delovnega človeka. Pri tem si prizadeva valorizirati kraje, ki so običajno izven turističnih tokov, oziroma ki so šele na začetku turističnega razvoja.
DO Emona Globtour se v nerazvitih turističnih regijah pojavlja kot pospeševalec turističnega razvoja ob strani ekonomsko vitalnih subjektov regije in tako obenem deluje v smeri pospeševanja medsebojnih odnosov z organizacijami združenega dela, katerih dejavnost ni nujno komplementarna z njeno (v severno-pri-morski regiji sodeluje z ETA Cerkno, v dolenjski regiji pa s KRKO Novo mesto).
Ob tem velja tudi poudariti, da je dejavnost DO Emona
odstotka in je manjša od stopnje rasti, ki znaša v Italiji 21 odstotkov, Franciji, Veliki Britaniji in ZR Nemčiji pa 15 odstotkov, vendar je sedaj po oceni pri nas rast že 10 odstotkov letno, kar nikakor ne smemo podcenjevati.
Poleg splošnih pogojev, ki jih ima Jugoslavija za razvoj navtičnega turizma, je treba tukaj omeniti še značilnost, da je naša obala zelo razčlenjena v zalive in drage ter da na morju piha ugoden mornik, zato je že od pamtiveka do nastopa parnikov tekla ob naši obali plovna pot iz severnega Jadrana do Egejskega in Jonskega morja.
Ce upoštevamo znaten porast domače flote v Jugoslaviji (predlani je bilo registriranih
45.000	čolnov vštevši ribiške) in da znaša turistično ladjevje v Evropi okoli 1,5 milijonov plovnih enot, od katerih sedaj samo majhen del obiskuje jugoslovansko obalo, je gradnja marine, po že odobrenem zazidalnem načrtu in s tem dolgoročna in postopna usmeritev dela gospodarstva v tej perspektivni dejavnosti več kot utemeljena.
ZVONE GJURIN
Globtour ozko specializirana, kar omogoča, da se nanjo navezuje vrsta delovnih organizacij komplementarnih dejavnosti; pri tem se pozitivni rezultat poslovanja, ki ga dosega DO Emona Globtour, ugodno odraža tudi na poslovanju navedenih delovnih organizacij (Slavnik Koper, Uniš Sarajevo, itd.).
Značilno za turistično agencijo Globtour je, da z relativno majhnim številom zaposlenih (130) ustvarja zelo velik obseg prometa. Zasluga za to gre predvsem veliki prilagodljivosti, mobilnosti in požrtvovalnosti vseh zaposlenih.
Obenem je v delovnem kolektivu stalno prisotna politična pobuda v vseh fazah družbenoekonomske revolucije v tem razdobju. Tako v letih 1971 in 1972 daje svoj prispevek dejavnosti pri oblikovanju matične organizacije združenega dela Emona v smislu ustavnih dopolnil.
V letu 1972 se zavzame za sprejetje in uresničitev sklepov v zvezi s pismom predsednika ZKJ tovariša Josipa Broza Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V letih 1976 in 1977 aktivno sodeluje v razpravi o osnutku Zakona o združenem delu ter pri njegovem konkretnem uresničevanju.
Za uspešnost na tem področju je bil individualni poslovodni organ DO Emona Globtour tovariš Davorin Ferligoj v letu 1977 odlikovan z Redom republike s srebrnim vencem.
BRANE SELAN
VEČ VES. VEČ VELJAŠ
V temeljni organizaciji združenega dela DO Emona hoteli, v Zdravilišču v Cateških toplicah je komisija za informiranje in pobude delavcev resno pričela z delom. Izdali so že drugo številko internega glasila. Oblikovali so vsebinsko zasnovo, ki vsebuje predvsem obvestila delavcem, povzetke sklepov samoupravnih organov in druge prispevke tako s področja investicij, novih dohodkovnih odnosov, kot zdravstva, dela družbenopolitičnih organizacij in podobno.
Vlado Deržič, direktor TOZD Zdravilišče Čateške toplice je v prvi številki internega glasila poudaril:
»Prva številka glasila naše temeljne organizacije je pomemben dogodek za nas vse. Predvsem je to nadaljnji korak k boljšemu informiranju zaposlenih, kar je ena od osnov dobrega samoupravljanja.
V poslovnem letu, ki je pred nami, nas čaka veliko težavnih delovnih nalog, od katerih naj naštejem le najvažnejše: V celoti moramo zaključiti začete investicije, izpeljati moramo sistem delitve dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke na osnovi dejanskega delovnega prispevka, temeljito moramo pripraviti organizacijo dela bodoče TOZD, predvideti ustrezne strokovne kadre za nove zmogljivosti, organizirati prodajo, predvsem pa bomo morali dobro gospodariti.
Nedvomno je še mnogo drugih odgovornih nalog, ki jih bomo morali reševati po samem delu. Uspešneje jih bomo reševali ob dobrih medsebojnih odnosih tako do dela, kot do sodelavca - Tovariša.
Menim, da bo delo lažje, če ga bomo poznali, če bomo o vsem dobro informirani, zato tudi naše interno glasilo.
NAŠI JUBILEJI
DESETLET 6L0BT0URA
OBISK V DOLENJKI
NI LEPEGA KRAJA KOT JE ŠENJARN'
Tako pojejo Šentjernejčani, ki so še posebno ponosni na svojega petelina. Kar na sredi trga so ga postavili, nad tri metre velikega, pisanega, le ne prepeva jim zjutraj, ker je iz kovine, zato pa toliko bolj prepevajo sami, saj so veseli in prijazni ljudje.
Delovna organizacija Dolenjka je pred štirimi leti zgradila v Šentjerneju market, kjer je domačinom na voljo skoraj vse, tako da jim ni treba tako pogosto kot prej hoditi v Novo mesto, do kamor je dobrih 16 kilometrov asfaltne poti.
Kar se tiče založenosti, marketu res ni kaj očitati, saj smo tudi mi, čeprav smo prišli le na obisk in ogled, odšli iz trgovine s polno vrečko v roki.
Za razliko od klasičnih oblik marketov ima šentjernejski tudi manufakturni oddelek, kjer lahko kupite metrsko blago, konfekcijo in pletenine.
Jožica Vinter, pomočnik poslovodje, je bila sprva, ko smo jo vprašali, kdaj je bil market dograjen, malce nezaupljiva. Povedali smo, da smo »domači« in hitro je bil vzpostavljen most zaupanja.
»Pred štirimi leti, junija meseca, je bila trgovina odprta. Od takrat sem že pri hiši, še teden prej sem prišla, ker smo morali vse pripraviti. Sedaj nas je 14 delavcev, imamo dva učenca, pa še dve točajki moram prišteti in kuharico, ki delajo v bifeju«.
Bife je razmeroma velik, primerjali bi ga lahko z manjšim gostinskim lokalom.
Ciril Miklavčič, mesar v trgovini že od otvoritve marketa streže gospodinjam:
»Velikega pomanjkanja mesa ni, le teletine je bolj malo. V zimskem času je tudi povpra-
ševanje manjše, ker ljudje koljejo doma. Meso od stegna -za zrezke gre slabše v prodajo, več kupujejo za juho, golaž in podobno.
Meso nabavljamo v Emonini mesni industriji v Zalogu in se res nimamo kaj pritoževati. Nekaj suhomesnatih izdelkov nabavimo tudi v Kočevju, tako da imamo večjo izbiro.«
Ciril je domačin, iz 4 km oddaljene vasice Dobrove in se dnevno vozi na delo. Svoje kupce - gospodinje dobro pozna in ve, kako in s čim postreči. To je dvakrat dobro - in prav je, da je tako.
Mimogrede nam je prišlo na misel, kako bi ocenili, in koliko zvezdic bi prisodili marketu v Šentjerneju po kriteriju naše akcije »Iščemo najboljši E-market« upoštevajoč ljubeznivost, urejenost, ponudbo itd. Kar osem zvezdic smo našteli. V sam vrh, dosedaj dvajsetih marketov, ki smo jih obiskali, bi se povzpel šentjernejski lepotec naše delovne organizacije Dolenjke iz Novega mesta, če bi bil v izboru naše akcije. Kar še ni, še bo prihodnje leto.
ZVONE GJURIN
NAČRTI
VEČJI DISCOUNT NA ŠMARTINSKI
Enota gotovinske prodaje, ki je v sklopu delovne organizacije Emona blagovni center, posluje že šesto leto. Prodaja blaga v grosistični trgovini na Smartinski cesti 102 seje sprva začela na 100 kvadratnih metrih, zaposlovala pa je štiri delavce.
Promet v prvem letu poslovanja je znašal 14,834.112 dinarjev, dokaj dober, zato smo tudi na podlagi tega rezultata in nadaljnjih prespektiv začeli enoto gotovinske prodaje širiti, renovirati in tudi asortiment blaga se je povečal. Sprva je bilo moč dobiti le prehrambeno blago in pralne praške, kasneje od leta 1975 dalje pa lahko kupci dobe tudi razno blago neprehrambene stroke oziro-nia blago široke potrošnje.
S povečanjem prodajne površine discounta je vzporedno rastel tudi promet, število zaposlenih pa se ni bistveno zvišalo, saj jih je danes zaposlenih
devet, promet pa je petkrat večji.
Dober glas seže v deveto vas in tako je kmalu vsa Ljubljana in dobršen del okoliških krajev in mest pričelo kupovati blago pri nas, saj gledano skozi dinar, se pri takšnih nakupih marsikaj privarčuje.
Sirom Slovenije so kot gobe po dežju zrasle industrijske prodajalne, ki kupcem nudijo paleto blaga po tovarniških, to je po proizvodnih cenah. V to vrsto prodajaln lahko pomešamo tudi našo enoto gotovinske
odaje, saj kupcu nudi blago grosističnih cenah v engros odajnih enotah. Prav zaradi la in zato, da ni treba vsak n sproti v trgovino, se čeda-več ljudi odloča za tovrstne kupe. Tudi delovni čas eno-gotovinske prodaje je tak, da idi možnost nakupa vsake-u, saj je trgovina odprta v nedeljek in torek od 8. do . ure, v sredo, četrtek in pe-k do 17. v soboto pa do 12.
Vsak dan sena dvorišču - na
parkirnem prostoru pred prodajalno zvrsti 300 avtomobilov, poseben naval pa je ob petkih in sobotah, oziroma ob
dnevih pred prazniki, ko parkirni prostor postane v trenutku premajhen, saj je prostora le za 40 osebnih avtomobilov. Izredno velik promet je bil v decembru tik pred novim letom. Vse tri blagajne so delale nepretrgoma, dnevni inkaso pa je bil 26. decembra 36,8 starih milijonov in je iz dneva v dan rastel ter dosegel v dnevih 30. in 31. decembra 88,3 stare milijone!
Avtomobilov je bilo toliko, da smo morali dvigniti zapornico in so parkirali po dvorišču vse do konca parkirnice.
Čas je, da se enota gotovinske prodaje razširi in da si pridobi nove in večje parkirne prostore. V petletnem razvojnem planu je tudi gradnja novega »Discounta«.
JURE KRIŽNAR
^'IZOBRAŽEVANJE
PRODATI DOBRO IN VELIKO
Lepo in estetsko urejena vitrina trgovine, kjer prodajajc lepo razvrščene delikatese fapelje marsikaterega kupca k ne nameravnemu nakupu Le kupca pri tem postreže št vljudna, prijazna in urejena Prodajalka, ki mu poleg zaželenih delikates ponudi kot novost odlično pripravljen ir °kusen mozaičen kruh, ali a različnimi nadevi polnjent soljence, obložene kruhke, ka-Papeje in podobne delikate ®°e dobrote, bo prav gotovt dosežen namen trgovca, da Proda dobro blago in veliko,
Tega se prav dobro zaveda *OZp Maloprodaja, saj smo P® njeno pobudo v DO Emona "lerkur organizirali tečaje za delavce v delikatesah. Na njih
sodeluje 60 udeležencev iz različnih maloprodajnih trgovin iz vse Slovenije pa tudi Hrvatske.
Tečajnikom, ki v tem mesecu obiskujejo tečaj za delavce v delikatesah v emonskem centru v Kosezah, predavata o dolžnostih in pravicah ter posebnem znanju delavcev v delikatesah Marija Jakličeva in o psihologiji prodaje Pavle Kogej, medtem ko Anica Levstek uči udeležence praktično pripravljati delikatesne proizvode; temu predmetu je namenjen pretežni del tačajnih ur.
V kolikšni meri se bodo uresničile želje vodstva TOZD Maloprodaje oz. kakšni bodo rezultati teh tečajev, bo med
drugim ugotavljal tudi naš Emonček, ki še vedno vztrajno obiskuje in ocenjuje naše trgovine.
VESNA RAZTRESEN
Zmagovalna ženska in spremljevalna moška ekipa v veleslalomu
ŠPORT IN REKREACIJA
EMONA: ŽENSKE IN EKIPNO PRVE
KRANJSKA GORA, konec marca - Kranjska gora je bila znova prizorišče množičnega smučanja. Smučarske proge Vitranca in modro-rdeča vratiča so bila v soboto, 25. marca obsijana s toplim pomladnim soncem. Na startu tradicionalnega - devetega po vrsti - sindikalnega TRIM tekmovanja mesta Ljubljane v veleslalomu se je zbralo 450 tekmovalcev-žensk in moških.
Med njimi je bila tudi ženska in moška ekipa SOZD Emona, ki je pod vodstvom ref. za šport in rekreacijo pri SOZD Emona Mire Težakove dosegla imeni-
ten uspeh. Pri ženskah so Emonke v posameznih kategorijah zabeležile naslednje uvrstitve: Benedičičeva prva, Rotarjeva osma, Zormanova druga itd. Pri moških seje spet izkazal Ulčar Jože, ki je v konkurenci nekdanjih asov Bernika in Dorniga zasedel odlično šesto mesto. Tudi Lavtižar in Krašovec sta se v naj mlajši kategoriji uvrstila na solidno peto oziroma sedmo mesto.
Po tako sijajnih rezultatih posameznikov so Emonci slavili ekipno zmago pred Inštitutom Jožeta Stefana, ženske so bile tudi prve, emonski moški pa so pristali na četrtem mestu.
Seveda pa moramo za tako pomemben uspeh pohvaliti tudi vse ostale tekmovalce, ki so dostojno zastopali barve SOZD Emona. Ta uspeh pa naj bo hkrati tudi vzpodbuda vsem smučarjem Emone, da bodo v prihodnje še naprej prispevali k dobrim uvrstitvam in ne nazadnje tudi k množičnosti te zdrave in priljubljene oblike športne rekreacije.
TRIM tekmovanje Ljubljane je bilo sklenjejo pred hotelom Larix s podelitvijo priznanj in pokalov, ki so prišli tudi v športne vitrine EMONE.
T. ŽIDAN
POTROŠNIŠKI INFORMATOR
MED KOT NARAVNO ZDRAVILO
Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha.
Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«.
Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte »pregleduje« računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom.
Svetovno raziskovalno gibanje
V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava naj večji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski zannstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih piti niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, kijih potrebuje organizem za rast in vzdr-
ževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam.
Uspehi domačih strokovnjakov
Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interfe-ron Scientific Memoranda« iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila:
»iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na an-tivirusno dejavnost...« Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost...«
Poskusi razvozljali razmerje
V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita maša-nica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 : 100.000.
Čebele niso zdravniki
O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek
-boli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In v tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic.
Za vse vrste zdravilnega medu, ki uspešno nadomeščajo antibiotike povprašajte v trgovski Trgovski hiši — Maximar-ketu
MIZ:
POMETANJE PRED SVOJIM PRAGOM
Zalog - osnovna organizacija ZK DO Emona Mesna industrija Zalog in njena sindikalna organizacija sta pod vodstvom tov. Posavca 3. aprila organizirala že tretjo zaporedno akcijo čiščenja tovarniškega dvorišča in prostora okrog Mesne industrije. V udarniški akciji je 55 delavk in delavcev-prostovolj-cev z metlami, lopatami in samokolnicami v treh urah zavzetega dela očistilo nesnago.
Videz tovarne je imel tako na prvi delovni dan 8. kongresa ZKS zares praznično podobo. Pa ne samo to, udeleženci akcije v MIZ so dali zgled, kako z voljo očistiti okolje, v katerem delamo, ustvarjamo in kjer prebijemo dobršen del svojega časa. Vsekakor uspela akcija MIZ, vredna posnemanja.
T. ŽIDAN
	r 1*	m
	l|y» fj	e .	m
	■fe n	
Madžarski gostje iz Železne županije v E-centru v Kosezah
OBISK Z MADŽARSKE
Ljubljana, 22. marca - Kot gost republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bila v dneh od 20. marca do danes na obisku v Sloveniji tričlanska delegacija Madžarske zveze sindikatov (SZOT) Železne županije, ki jo je vodil generalni sekretar Gyula Magyar.
Delegacija je obiskala tudi Emono, kjer se je seznanila z našim proizvodnim programom, uveljavljanjem samoupravnih odnosov ter načinom nagrajevanja po delu ter s konkretnimi rešitvami, ki jih uporabljamo pri tej obliki delitve dohodka.
S predstavniki madžarskih sindikatov so v razgovorih sodelovali Branko Bregar, inž. Rado Linzner, inž. Franc Dolinar in Dušan Kink. Madžarske goste je posebej zanimalo usklajevanje in sodelovanje posameznih panog v Emoni, problematika hotelirstva in povezovanje hotelirstva s proizvodnjo.
Delitev osebnih dohodkov je namreč ena ključnih točk v delovanju njihove sindikalne organizacije v sedanjem obdobju. Letos je na Madžarskem stopil v veljavo nov sistem nagrajevanja, kijev prvi fazi zajel polovico zaposlenih, do konca
leta, tako poudarjajo, naj bi pa zajel okrog 70 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu, in to predvsem v pomembnejših gospodarskih panogah.
Za razliko od starega sistema, ki je temeljil na kvalifikacijski vrednosti - kategorizaciji del, naj bi novi stimuliral delavce k večji produktivnosti in ekonomičnejšemu poslovanju.
Po razgovorih pri nas so si madžarski gosti ogledali film o Emoni in naš trgovski center v Kosezah.
ZVONE GJURIN
PISMO IZ ZGORNJE RADGONE
TUDI Ml SMO EMONCI
supermarket
Franček Mlinarič iz Emoni-nega marketa v Gornji Radgoni nam je že januarja poslal pismo v katerem nam piše, da bodo letos praznovali 10-letni-co otvoritve marketa. Z objavo smo počakali do aprilske številke, do dneva Emone, da jim ob tej priliki čestitamo njihovemu jubileju.
Rojstni dan E-marketa praznujejo v Gornji Radgoni 29. aprila ko so pred desetimi leti 1968 slovesno odprli market, šesti market Emone v tem letu, ki je ob rojstvu meril 235 kv. metrov površine. Verjetno je market v desetem letu že prerasel svoje prve hlače in bi mu tako delavci kot Gomjerad-gončani že radi ukrojili novo obleko.
Franček Mlinarič je zapisal:
»Resda je kolektiv našega marketa majhen, toda vemo, da nas je veliko, saj nas druži skupno ime EMONA, ki ga izgovarja tisoče ljudi doma in v tujini.
Ponosni smo, da med te nosilce imena v majhnem mestu severovzhodne Slovenije spadamo tudi mi delavci — samoupravljali E-marketa Gornja Radgona.
Za Gornjo Radgono Emona ni neznanka, saj že vrsto let nazaj tudi naša zunanja trgovina razstavlja in prodaja
blago na Pomurskem sejmu, čigar obiskovalci so tudi prebivalci sosednje Avstrije.
Začetna pot E-marketa je bila vse prej kot lahka, saj jo je ovirala konkurenca. Samozavest in predanost naših delavcev, ter skrb za potrošnika, v katerem smo videli našo bodočnost in naš promet pa so bila dejstva, ki nas niso ovirala na naši začetni poti, saj smo izbiro blaga, ki jo je zahteval domač in tudi tuj kupec, le še popravljali in izboljševali.
Ne samo zato, ker se je izteklo zopet eno leto, temveč tudi zato, ker je pred nami jubilejno, v katerem poteka 10 let od obstoja našega marketa, moramo dokazati, da smo pravi nosilci imena, v katerega zaupajo tudi potrošniki.«
Dragi Franček,
hvala lepa za poslano pismo. Praznovanju vašega malega jubileja se pridružujemo tudi mi in vam želimo še veliko delovnih uspehov vašega delovnega kolektiva, saj bodo prav ti vašim kupcem v zadovoljstvo a Emoni v ponos. Ob prvi priliki vas bomo obiskali (v kratkem tudi v naši akciji: »Iščemo najboljši E-market«) in vas tudi v besedi in sliki predstavili ostalim Emoncem.
UREDNIŠTVO
Ljubljana, 21. marca — Kot gost sekretariata za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je obiskal naše uredništvo IBRAHIM POUMAC, vodja službe za informiranje sarajevske SOZD UPI.
Gosta iz Sarajeva je predvsem zanimala oblika obveščanja in informiranja v naši delovni organizaciji ter služba za stike z javnostjo. Emono je obiskal, ker je po svoji dejavnosti podobna njihovi delovni organizaciji, ki prav tako združuje poljedelstvo, proizvodnjo, gostinstvo in turizem.
IZMENJAVA
IZKUŠENJ
Sarajevski UPI zaposluje v 50 delovnih in 264 temeljnih organizacijah okoli 26.000 delavcev. Prav tako kot Emona ima UPI svojo interno banko, zunanjo trgovino, institut za raziskovanje in razvoj pa ima kar 11 temeljnih organizacij združenega dela. V proizvodnji je združenih 10.000 kmetov proizvajalcev, kmetov kooperantov pa imajo 38.800.
Največ delovnih organizacij imajo v republiki BiH, izven republike pa še v Črni gori, Splitu, Pie vij ah in Dubrovniku, skupno kar v 54. občinah.
Izmenjava izkušenj in mnenj, ki neposredno ali posredno zadevajo informiranje in obveščanje v našem samoupravnem sistemu, vsekakor lahko samo koristi, saj je javno obveščanje del celote naših družbenih odnosov, ne pa samemu sebi namen.
E-INFORMATOR
NAGRADNI E-REBUS
©-rebus
palindromni
OBVESTILO UPOKOJENCEM
Obveščamo vse člane, da je bil na plenumu kluba dne 10. 2.1978 izvoljen naslednji odbor blagajne vzajemne pomoči (BVP):
VIDRIH Anton, predsednik AVSEC Svetovid, član KRŽlC Vinko, nam.	VRBINC Janez, član
predsednika	LUKMAN Jože, član
ŽABJEK Marija, tajnica	REMŠKAR Matija, član
KRUME Ernest, blagajnik VONČINA Ivo, član
Po dolgem prizadevanju nam je vendar uspelo, da zaživi blagajna vzajemne pomoči za primer smrti člana, oziroma njegovega zakonskega tovariša. Tako je ustreženo želji večine članov. Priznati moramo, da so vsi člani, ki bodo vodili to blagajno, samoiniciativno izrazili željo za sodelovanje. Zato nam dajejo tudi poroštvo, da bo blagajna delala v redu, ker nam je vsem cilj pomagati svojemu tovarišu v nesreči tako, da se bo vidno poznalo. Zato priporočamo vsem članom kluba, da čimpreje oziroma takoj se odločijo za pristop v članstvo. Poudarjamo, da lahko enakopravno prijavite v članstvo tudi svojega družinskega tovariša-ico.
Obveščamo, da je treba v priloženem pravilniku blagajne vzajemne pomoči, ki je bil objavljen v 69. številki Informatorja aprila 1977 popraviti tiskovno pomoto in sicer, da znaša prispevek 120,00 din na leto in ne na mesec.
Novost je tudi to, da je treba upoštevati, da se bodo izjemno izplačevale podpore ob smrti člana ali zakonskega tovariša že od 1. julija 1978, če se boste vpisali v blagajno in plačali pristopnino ter prispevek 10,00 in 120,00 din. -skupaj 130,00 din za vse leto 1978.
IVAN PEZDIR
ZAHVALA
Od delovne skupnosti skupnih služb IPK Industrijsko poljedelskega kombinata iz Osijeka smo dobili sledeče pismo:
Obavještavamo vas da smo doznačili iznos od 10.000 dinara na žiro račun broj 50101-740-30-45793, Sklad za gradnju onkološkog inštituta u Ljubljani — kao prilog za sahranu Nebec Franca vašeg generalnog direktora.
Iskrena zahvala
NOVICA IZ DOLENJKE
MLADINA MED DELEGATI
V zadnjih dneh marca so delavski sveti na sejah sprejeli pomembne odločitve. Z dokajšnjo zamudo so delegati z odločnim »da« sprejeli plan za leto 1978. Menili so, da bo treba napeti vse sile, da bo dosežena povečana realizacija v TOZD Engro-detajl Novo mesto v prodaji na debelo za 12%, v prodaji na drobno za 24% in v TOZD Detajl Črnomelj za 15%.
NOV
SINDIKAT
GL0BT0URA
Na ustanovnem zboru sindikalne organizacije v DO Globtour so izvolili novo vodstvo OOS in nov izvršilni odbor.
Za predsednika osnovne organizacije sindikata je bil izvoljen Vojko Bizjan, za namestnika pa Sonja Novak, Miha Cerer, Rajka Račič, Mojca Žabrl in Nataša Vokoč so bili izvoljeni za člane
OOS.
V izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata so bili izvoljeni: za predsednika Vojko Bizjan, za blagajnika Blažka Štirn, za člane Barbara Njirič iz poslovalnice Dubrovnik za območje Jadran, Lji-ljana Vojkovič iz poslovalnice v Splitu za območje srednjega Jadrana, Stanko Tomazin iz poslovalnice v Portorožu za območje Istre, Štefka Rodošek iz poslovalnice v Mariboru in Marta Cerovič iz poslovalnice v Beogradu.
Za reševalce nagradnega E-rebusa smo pripravili naslednje nagrade:
1.	nagrada - vrednostni bon za 400 din
2.	nagrada — vrednostni bon za 300 din
3.	nagrada — vrednostni bon za 200 din
4.	nagrada — vrednostni bon za 100 din
5.	nagrada — vrednostni bon za 50 din
Rešitve nagradnega E-rebu-sa pošljite na dopisnici z oznako »Nagradni E-rebus« do 10. maja 1978 na naslov: E-Infor-mator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2
Sprejeli so tudi sklepe o razpisu volitev v organe upravljanja. V času pred volitvami bodo delavci skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami predlagali možne delegate. Pri tem bo treba izkoristiti dosedanje izkušnje in stremeti za tem, da bi se v delo samoupravnih organov vključilo čimveč novih članov. Glede na to, da so v delovni organizaciji zaposlene pretežno ženske, da je starostna struktura nizka, bo treba v samoupravo vključiti ustrezno število žensk in mladih. Zaradi tega je treba iz zimskega spanja prebuditi mladinsko organizacijo, ki se mora aktivneje vključiti v naš vsakdanji delovnik.
V imenu trgovskih delavcev Novega mesta smo v ponedeljek s telegramom pozdravili VIII. kongres ZKS in mu zaželeli veliko uspehov pri delu.
ANICA BILBIJA
VELESEJEM
V soboto 29. aprila se bodo odprla vrata graškega spomladanskega velesejma, ki bo trajal do 7. maja.
Že po tradiciji so spomladanski sejmi v znamenju kmetijstva ter železarske in jeklarske industrije. Grajški velesejem predstavlja most med proizvajalcem in kupcem, bistveni del spomladanskega sejma pa je namenjen kmetijstvu, razstavi kmetijskim strojem in orodju. V hali 16, centru za kmetijstvo, bo razstava pitovne in molzne živine.
Po številu razstavljalcev je Jugoslavija na tretjem mestu, takoj za ZR Nemčijo in Italijo. »Jugoslovanski dan« bo v torek 4. maja.
Prav zaradi povdarka na kmetijstvu je sejem zanimiv za naše poljedelce in kooperante. Vse informacije dobite pri naši turistični agenciji Emona Globtour.
SAMOUPRAVA V INTERNI BANKI
Volilna komisija Interne banke Emona je objavila izid volitev v nove samoupravne organe: delavski svet, disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontroli) delovne skupnosti Interne banke Emona.
V	volilnem imeniku je bilo vpisanih 48 volilcev, od katerih je glasovalo 40 volilcev.
V	delavski svet so bili izvoljeni:
Jože Senožetnik, Tilka Intihar, Marija Oblak, Marija Hajdinjak, Joža Poje, Marija Knafelj, Kristina Raguza in Ivanka Mencin.
V	disciplinsko komisijo:
Joža Poje, Nada Novak in Marjan Kralj.
Za samoupravno delavsko kontrolo so delavci izvolili:
Nado Novak, Darinko Sever in Dragico Zabukovec.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO Mesne industrije iz Zaloga za prekrasna venca, prisrčna hvala vam, ki ste prišli tako daleč in pospremili mojo mamo na zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu za izražena sožalja in tolažilne besede.
SIDA HUBEJ Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi in prezgodnji smrti moje ljubljene hčerkice Metke se vsem sodelavcem na Šmartinski cesti in ostalim članom kolektiva DO Emona Mesna industrija Zalog iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti.
MAJDA KONCILJA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO Emona Merkur za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
NUŠA SVETIČIC
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega moža se vsem svojim sodelavcem in ostalim članom delovnega kolektiva EMONA TOZD Prašičereja Ihan iskreno zahvaljujem za darovani venec, za izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
RUFINA KAVAŠ
informator
glasilo delavcev sozd emona liubljana
Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor; glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo; 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655. int. 225 ali 316-4TO — Tisk; CGP »Delo«, Ljubljana — Naklada; 10.000 Izvodov — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.