Leto LXXI	Štev. 155 a ¥ Llubllanl, v nedeljo, II. julija 1943-XXI pSS^uLČ^Ti"^'^ Prezzo - Cena L 0.80
SEOVEMEC
fiaročnlna mcieSn« 18 Lir, m Inozen* atvo 3150 Lir ■ na« deljska Izdaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo 65 Lir, ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10349 za insarat«, Podralaioail Noto mesto.
tzkljnčna pooBlaSPenF« H vtftMtmifa na!fJ»n«lFefa fn trajefa Izvora i Union« Pubbllcit* l tal lana S. A, Milana.
Izhaja rsak dan zjntraj razen ponedeljka ta dneva po prazniku.
Uredntttvo ta apravai Kopitarjeva 6, LJnblJana. Redazione, Amministrazione« Kopitarjeva 6, Lnbiana. Telelon <001-4005.
AbbuummraUi Met« 18 Lir«. E«t«ro, m«-M 31 50 Lir«. Edi« done domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.l
Lubiana 10 650 pet gli abbonamentl, 10.349 pcr U in-aoraoaL Filial«! Novo m«»to.
Concenfonaria esclnslra por Ta pnbbTIrftl ffl proventenza italiana cd eetera: Unlono Pobbllciti Italiana S. A, Milano.
Žaloigra Američanov
Tozorišče je Amerika. Združene države so se »pustile v veliko preizkušnjo, kot v pionirsko dogodivščino.	v
V vojno žaloigro se vpleta največja žaloigra 'Američanov, ki domnevajo, da so nositelji nove ;vrste civilizacije, a nastopajo samo kot brutalni nasilniki zoper edino veliko in edino možno civilizacijo.	*
Treba je razumeti čustvo prebujenja, od katerega je prevzet novi svet in mi Evropejci ga lahko razumemo. Žaloigra je v dejstvu, da Američani ne morejo razumeti Evrope. Naredili so si o njej površno sliko, ustvarili so si o njej preprost pojem kot o propadajoči celini, brez moči in brez teženj po osvojevanju.
Govorimo o osebnem osvojevanju življenja, modernega življenja po ameriškem pojmovanju, kot boj brez predsodkov, brez vsake nravne podlage, vse usmerjeno v uživanje, z obupnim, divjim, Dichaničnim delom.
Američani, ki začenjajo dajati še precej globoke romanopisce, ki pa so predvsem izvirni, ter nam predstavljajo za nas oddaljeni in zato fantastični svet, imajo o kulturi tako pojmovanje, kot ga imajo nekulturni ljudje, ki ne morejo doumeti jftatvene verdnosti kulture, njene večne vrednosti, ki je temeljna vrednota človeškega življenja samega.
Ker so severni Američani živeli v svob6di na brezmejnih farmah ali v novih mestih, ki jih moremo primerjati s cementnimi džunglami, kakor eo jih dejansko že primerjali, v svojem otroškem pojmovanju ne morejo doumeti bistva evropske kulture, orjaške duhovne sile, ki iz.haja iz nje in ki je v vseh časih vladala človeški rod in dala ime civilizaciji.
Omejeni možgani, neobrezana srca, pokvarjene duše, njihov irtičin mišljenja in čutenja ima nekaj primitivnega in divjaškega. Saj so komaj vnuki ali pravnuki pustolovcev, ki so si ustanovili ,v neobljudenih in cvetočih deželah z razmeroma Veliko lahkoto in si pridobili neizmerno bogastvo iz radodarne, preveč radodarne zemlje. Zanje je življenje bilo lahko, preveč lahko. Izrabljali so torej prostost in zašli v zločinstvo, uvajali so se v uživanje in zdrknili v razuzdanost, ne da bi niti slutili, da so na svetu drugi narodi, za katere je življenje nekaj čisto drugega.
Na ta način si moremo razlagati, kako je Ford, ko so ga spraševali o nevarnosli, da bi ogromna proizvodnja njegovih tovarn nekoč ne mogla več najti dovolj trgov, mogel odgovoriti, da je na primer 400 ali 500 milijonov Kitajcev, ki bodo v bodočnosti kupovali na milijone avtomobilov.
Američan ne misli in tudi ne more misliti Hrugače in to je žaloigra, njegova žaloigra.
Niti slutil ni, da Kitajci ne bodo mogli nikdar kupovati na milijone avtomobilov, ker vsem ni dano, da bi prišli s tako lahkoto do bogastva kot Američan. Drugačna je usoda Kitajcev in morda imajo tudi drugačno pojmovanje o življenju, Kato se jim ne zdi avtomobil največji proizvod civilizacije, katerega ne smejo pogrešati.
Spričo svojega usodnega nerazumevanja, prebivalec Severne Amerike čuti potrebo, da premaga drugega. Iz želje po divjem boju se razvijajo najnižji nagoni, ki so jih gojili že v razdobju par rodov, brez nadzorstva, brez strahu božjega, brez družinske dostojnosti, brez obveznosti izročil, zgodovine, stoletne izkušnje, brez vzvišenih dvomov in bojazni, ki se pojavljajo v plemenitih dušah, preizkušenih v trdili žrtvah, stremečih po težavnih pridobitvah, po najtežavnejših, po katerih Eiore stremeti človeški rod.
Iz tega izvira samozavest, a izvira tudi boj brez mej, brez prestanka in brez prizanašanja proti vsemu ostalemu belemu plemenu.
Ni važno, če mnogi Evropejci tega ne doumelo. Kdor le količkaj pozna zgodovino, pozna puri-tanski izvor anglosaških preseljevanj v novi svet
v XVII. stoletju. Pozna tudi mrzličnost zavojeva-nja, ki je podžigala ta preseljevanja.
Ti rodovi so na brezmejnih prerijah pozabili na vse prepovedi civilizacije in so se vrnili k po-četkom človeštva. Zato so Američani postali zopet otroci in živalski.
Ta svoboda, v katero so se pogreznili Američani do vratu, je predstavljala povratek k nagonom krvoločnosti in ropanja. Zdelo se je, da so v tem plemenu po preselitvi v tako cvetočo in brezmejno pokrajino zaživele nove življenjske sile, a nastalo je tudi izprijenje tega plemena, ker se je pomešalo z raznimi plemeni s cclpga sveta, ali bolje s pustolovci in brezdomci z vseh drugih celin.
Živalska divjost je prevzela danes te epigone civilizacije ob misli na povratek v kraje, odkoder so prišli njihovi očetje. Je morda v njihovih dušah mit maščevanja?
Mislijo morda, da je ta povratek raziskovalno potovanje po džungli ali nevarno zasledovanje Indijancev, kjer ne morejo pričakovati drugega kot žvižg puščice ali nevarnost preprosto pasti?
Nevarno je sicer zadrževati divjo blaznost v njeni zbegani besnosti; a ti blazneži ne vedo, kaj jih čaka.
Ni Američana, ki bi se mogel zavedati žilave vztrajnosti, katero more pokazati napadena Evropa.
Civilizacija je zanje privid uničenja. Toda kakor je elegantni baročni slog ustvarjal duh bolj kot nebotičnike z nedoločenim številom nadstropij, tako je tudi junaštvo ustvaritev duha, je celo največja stvaritev duha obnem z mučeništvom. o katerem je belo pleme podalo najvzvišenejše zglede od časa apostolov dalje in celo še več stoletij pred Kristusom.
Američani si ne morejo predstavljati, da v Evropi prebivajo narodi, polni modrosti, a vendar nili.-ii, ne izprijeni po bogastvu in razuzdanosti, disciplinirani in stanovitni.
Te narode vežejo mnoge, morda premnoge obveznosti, ki so jih zapustili predniki, n v njihovih srcih je mnogo več vere v same sebe in v življenje, kakor pa je navidezno ima brezglava in razbrzdana ameriška mladina. Torej bodo naši zares mladi narodi dokazali Američanom v najhujšem spopadu, da nebrzdanost še ni pogum, da obilica mehaničnih sredstev še ni strategija, da zvijačnost in prevara nisla enaki razumnosti, da krutost ne dosega žilavosti narodov, odločenih, da vztrajajo, da živijo in zmagajo.
Američani ne vedo, kaj je vojna. Za vojno so se vzgajali pri kino-predsiavah, Evropejci pa jo imajo v krvi, saj ni roda, ki ne bi prestal dve ali tri vojne. Že poldrugo leto poskušajo, a dejansko ostajajo le otroci. Boje se, da bi se vrgli v vrtinec. To dobro vedo njihovi poveljniki; saj je sam Eisenhover izjavil, da se nočejo ganiti iz svojih taborišč, dokler popolnoma ne prevladujejo sovraž-
Inika v sredstvih.
Je lorej za Američane nekaj negotovega. S temi negotovostmi pa se nočejo pomeriti. Slutijo morda, da ima Evropa v sebi tako neizčrpne in takšne sile, proti katerim ničesar ni mogoče storiti?
Čutijo morda svojo manjvrednost? Morda ne. Toda čutili jo bodo ob prvem spopadu, ko se bodo zavedli, da je onkraj evropske utrjene črte nekaj nepremostljivega, velikanska ovira, praznina, ki je ni mogoče napolniti. Samo otročja in domišljava miselnost je mogla spočeti načrt, da jo bo premagala, pa čeprav s pomočjo zločinskih bombardiranj iz zraka. Ta neprehodni prepad predstavlja dvatisočletna zgodovina, ki je ne more uničiti v enem dnevu noben, še lako genialen ameriški general, noben še tako mogočen proizvajalec motorjev, noben še tako spreten bančnik.
Vsi ti se bodo osmešili in njihov narod bo dobil en nauk več, da bo mogel dorasti. g. a.
Bollettino No 1141
II nemico ha iniziato 1'aftacco contro la Sicilia
Le forze armate aileate contrastano lazione avversaria — 33 velivoll nemici abbattuti, tre piroscafi gravemente danneggiati
Gli nerosiluranti che Imuno colpito l piroscafi nella azione scgnalata nel Bollettino odicr-no erano condotti dni seguenti piloti: Tcnente Pagliarusco Vasco da Barharano (Vicenza), sottotenente Dcgli Angeli C ari a da Cesena (Forli), sottotenente Avantini Giampirro da Form in, sergente mnggiore Guerrn A Ido da Padova, sergente Scagliarini Guido da Finale Emilin, sergente Gineprari Kadames da Perugia.
II Quarticre Generale dellc Force Armate comuuicu:
II nemico ha iniziato questa notte, con l'ap-poggio di poderose forma/ioni navali cd aeree et con lancio di reparti paracadutisti, 1'attacco contro ln Sicilia.
Le forze armate aileate contrastano decisa-mente Pazione avversaria: combattimenfi sono in corso lungo la costa costicra sudorientale.
Durante le azioni crfettuate ieri dalla avia-zione su centri della Sicilia. le nrtiglierie italiane et gcrmaniche distruggevano ventidue velivoli dei quali quindiri a Porto Empedocle; nI tri undici appnrecchi veuivauo abbattuti dai caccia-tori tedesehi.
Ncllc arque della Tnnisia nostri nerosiluranti hanno colpito e gravemente danncgginto tre piroscafi di complcssive ventinovemila tonnellate.
I velivoli abbattuti dalle nrtiglierie con-traeree sono precipitati nelle seguenti loralita; quindici a Porto Empeuecle. due a Trapa ni, due a Sciacca. uno a Vil In Oliva (Siracusa), uno ad Aragona (Agrigcnto), uno a Falconara (Caltauissctta). Alcuni eiiuipnji sono stati catturati.
Vojno poročilo št. 1141
Sovražnik začel napadati proti Siciliji
Zavezniške sile se odločno upirajo sovražnemu napadu — 33 sovražnih V . letal sestreljenih, trije parniki hudo poškodovani
Nadaljnji uspehi pri Bjelgorodu in Orlu
Hudi topniški hoji južno od Orla - Do sedaj uničenih 1227 ruskih tankov
Hitlerjev glavni stan, 10. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	veliki bitki pri Bjelgorodu in Orlu so dosegle čete kopne vojske in orožja SS proti zagrizenemu odporu novo pripeljanih sovražnikovih sil nadaljnje napadalne uspehe. Medtem ko- je bilo severno od Bjelgoroda osvojenega precej ozemlja, so se južno od Orla razvili hudi topniški boji. Celokupno število oklepnih voz, ki so obležali na bojišču od 5. julija dalje razstreljeni ali zaplenjeni, se je povišalo na 1227. Letalstvo je z močnimi oddelki posegalo v borbe na kopnem. Lovski oddelki ter protiletalsko topništvo so sestrelili včeraj 119 sovjetskih letal.
V	noči na 10. julij je začel sovražnik s podporo nočnih pomorskih in letalskih oboroženih sil napad na Sicilijo. Zadel je takoj na močno obrambo s kopnega in v zraku. Borbe trajajo.
Angleški bombniki so preteklo noč napadli za-padno nemško ozemlje. V stanovanjskih predelih, predvsem v mestu Bochumu na nastale škode na poslopjih in požari. Dosedaj so javili, da je bilo sestreljenih 11 sovražnih bombnikov. Dve nadaljnji sovražni letali sta bili uničeni nad zasedenim za-padnim ozemljem in nad Atlantikom.
Pomorske oborožene sile ter protiletalsko topništvo s trgovskih in bojnih ladij je v času do 10. julija sestrelilo 21 sovražnih letal.
Nemške podmornice so ponovno napadle močno zavarovane konvoje ter potopile v trdovratnih bojih pred brazilsko obalo in v srednjem Atlantiku vsega 8 ladij s skupno 51.000 br. reg. tonami.
Berlin, 10. julija. AS. Kakor jo bilo videti, je na potek bojev na vzhodu odločilno vplivalo dejstvo, da so nemški poveljniki poslali v prvo črifl nemške ianke »Tiger« in pa nemški tank najnovejše vrste. Sovjeli sami so morali priznati, da so
ti tanki prisilili boljševiško poveljstvo, da je moralo potegniti nazaj svoje čete, da bi tako preprečilo najhujše. Tudi' včeraj so bile izgube nemških lankov izredno majhne. Na drugih odsekih vzhodne fronte včeraj ni bilo posebnih dogodkov in tako ni bilo nič novega niti na kubanjskem bojišču, kjer sovjetski oddelki niso prešli v protinapad.
Velik uspeh nemških podmornic na Atlantiku
Berlin, 10. julija: Iz pristojnega vira se je Izvedelo, da so nemške podmornice na srednjem Atlantiku v višini obale Brazilije potopile sovražni kontoj, ki je bil močno zastražen in spremljan. Potopljenih je bilo skupno 8 parnikov z 51.000 tonami. _
Amerikanci so se zmotili o Japoncih
Stockholm, 10. julija. AS. Amerikanci so se šele sedaj začeli zavedati, da Japonci niso tisto, kar je o njih trdil polkovnik Knox, ko je rekel, da bo Japonska izločena iz boja v treh mesecih. Ameriška revija »Look« piše, da pristojni krogi v Ameriki menijo, da postaja Japonska od meseca do meseca močnejša in da Japonske ne bodo mogle premagali samo letalske in pomorske sile. Japonska gradi vedno več oboroženih trgovskih ladij in to ne samo doma, ampak ludi na Koreji, v Mandžuriji in v Hongkongu, v Manili, v Saigonu in v Bangkoku. Revija mora priznati še tole bridko resnico: Japonska ima na razpolago vse potrebne surovine. Prav tako pa lahko Japonska mobilizira za svoja dela 400 milijonov ljudi.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražnik je ponoči s pomočjo močnih pomorskih in letalskih oddelkov ter z oddelki padalcev začel napadati proti Siciliji.
Zavezniške oborožene sile odločno odbijajo sovražno delovanje; boji so v teku vzdolž jugovzhodne obale.
Med včerajšnjimi napadi na središče Sicilije je italijansko in nemško topništvo sestrelilo 22 letal, od tega 15 v Porto Empedocle; 11 ostalih letal so sestrelili nemški lovci.
V vodah Tnnisa so naša torpedna letala zadela in hudo poškodovala tri parnike s skupno 29.000 tonami.
Torpedna letala, ki so zadela parnike, omenjene v današnjem vojnem poročilu, so vodili naslednji letalci: poročnik Pagliarusco Vasco iz Bar bara na (Vicen/.a), podporočnik Dcgli Angeli Carlo iz Cezcne (Forli), podporočnik Avantini Giainpiero iz Formijc, višji narednik Guerra Aldo iz Padove, narednik Scagliarini Gnido iz Finale Emili a, narednik Ginepravi Radamcs iz Perngic.
•
Letala, sestreljena od protiletalskega topništva, so padla nn tla v naslednjih krajih: 15 v Porto Empedocle, dve v Trapanijn,
dve v Sciaci, eno v Vili a Oliva (Siracusa), pno v Ara goni (Agrigcnto), eno v Falconari
(Caltanisscta). Nekaj posadk je bilo zajetih. *
Italijanske vojne izgube v juniju
Rim, 10. julija AS. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča: Izgube v mesecu juniju ter tiste, ki jih ne vsebujejo poprejšnji seznami, pa so do 30. junija zanje prišle določene listine ter imena, znašajo:
Vojska in milica:
Sredozemsko bojiiče: padlih 218, ranjenih 320, pogrešanih 10.198.
Balkan in ostalo zasedeno ozemlje: padlih 515, ranjeni* 711,-pogreianih 190.
Rusija: padlih 322 (tista imena, ki niso bila objavljena meseca februarja, pa jih vsebuje število 3.125. o katerem govori 16. seznam).
Mornarica:
padlih 163, ranjenih 189, pogrešanih 660.
Letalstvo:
padlih 103, ranjenih 196, pogrešanih 50.
Trgovska in ribiška mornarica:
padlih 42, ranjenih 49.
Seznami padlih so objavljeni v posebnem včerajšnjem dodatku lista »Lc forze Armate«.
Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena, ncvenljiva hvaležnost domovine.
Pobuda na vzhodu v nemških rokah
Miinchen, 10. julija. AS. jMilnrhener Neueste Nachrichlent piše o siloviti bitki, ki besni na vzhodnem bojišču na" odseku, ki je nad 250 km dolg. List podčrtava., da je nemško poveljstvo sovražniku v 24 urah odvzelo tisto pobudo, ki si jo je sovražnik hotel prisvojiti, ko je ta'ko srdito odgovoril na krajevni nemški napad. Silen protinapad pa je Nemcem omogočil, da so z vso silo prodrli skozi sovražni utrjeni obrambni sistem
Spopadi med Francozi in Amerikanci v Maroku
Tanger, 10. julija. Potniki iz Maroka pripovedujejo, da je prišlo do številnih spopadov med de Gaullovimi oddelki in ameriškimi posadkami. Francoska policija namreč zapira Arabce, Francoze in tujce, ki imajo zveze z Amerikanci, ali jih obiskujejo, ali pa se slučajno z njimi po ulicah razgovarjajo. Na francoskih policijskih uradih imajo posebne kartoteke, v katere vpisujejo vse tiste, ki imajo z Amerikanci kakšne zveze. Policija, ki jih uattf aretira, jih podrobno zaslišuje, fotografira in odvzame prstne odlise. Po dolgem zasliševanju na policiji na>!o te osebe izpuste, potem, ko jih opozore, da jih bodo pri prihodnji priliki poslali v koncentracijska taborišča, ali pa zaprli. Zaradi teh dogodkov je prišlo do spopadov med Amerikanci in De Gaullovimi pristaši in nameščenci policije. De Gaulleova policija dela namreč na svojo roko zlasti proti Amerikancem. Politični krogi menijo, da bodo ti dogodki vplivali na Giraudov položaj, ker bo ameriško javno mnenje odločno stopilo proti De Gaulleu.
in je Sovjete prisilil na boj na odseku, ki ga Sovjeli v svojih načrtih gotovo niso predvidevali. Polein ko je bila utrjena čila prebita, se boj sedaj nadaljuje na odprtem bojišču, kjer lahko nemška taktika svoje načrte v celoti izvede. Tisoči lankov, letal in lopov vseli vrst, ki jih je sovražnik spustil v boj, ne morejo zadržati nemškega prodiranja in tudi ne zapreli prodor, skozi katerega se valijo nemške divizije.
List piše, da je šo prezgodaj predvidevati zaključek bilke, toda ogromne sovjetske izgube pa za nas vočigled majhnih nemških izgub potrjujejo, da je nemška tehnika in tehnika nemškega orožja mnogo nad sovražno. Nemško orožje si je lako zagotovilo prednost v tej prvi dobi poletne bitke na boljševiški fronti. Anglosaški zavezniki so pod silnim vtisom silovitosti in učinkovitosti novega nemškega napada, zlasti ker so se zanašali na učinkovitost ustrahovalnih svojih poletov in na priprave invazije, ki jih mi sirer nikakor ne podcenjujemo. Saj so upali, da bi mogli Nemčiji preprečiti odločno ofenzivo na vzhodnem bojišču.
Ameriške pomorske izgube pri Novi Gvineji
Tokio, 10. julija. Japonski glavni stan objavlja: Po dodatnih poročilih so sovražne ladje, ki so bilo potopljene med pomorsko bitko v zalivu Kula, naslednje: Amerikanci so izgubili križarko >Helena<, križarko vrste »Santafec, rušilec vrste »Slang*, križarko nedoločene vrste in veliko prevozno ladjo.
Nove ugotovitve o smrti generala Sikorskega
Lizbona, 10. julija, s. Ko so med razbitinami letala našli listnico, v kateri je Sikorski hranil svoje listine, so 60 takoj razširile razne domneve. Med drugim trdijo, da so v njej našli tudi izvirno pismo, ki ga jc bil pokojnemu generalu poslal lloosevelt, pismo, čigar vsebina angleški vladi še ni bila povsem znana. Objava tega pisma bi utegnila biti zelo pomembna, ker bi se z njim pojasnili tako polj-sko-ruski odnošaji, kakor tudi stališče AngleT /ev in Amerikanccv do Sovjetov. Kaže pa. da je temu pismu usojeno, da bo ostalo zavito v skrivnost, ln res so se angleške oblasti glede te najdite pogreznile v največji molk. Nasprotno pa si silno prizadevajo, da bi šc naprej točile krokodilove solze nad žalostno smrtjo predsednika imensko [»oljske vlade, ki jim je pripravila toliko sitnosti. Čim bolj se širijo
glacovi, ki Sikorskega smrt pripisujejo skrbno zamišljenemu načrtu angleškega »lntclligenco Scrviccac in čim bolj sc ugotavljajo podrobnosti, ki so bile prvi trenutek neznane, tem bolj Angleži kažejo globoko žalost nad generalovo smrtjo, štirimotornik »Liberator« (Rešitelj), ki je rešil Churchillovo vlado Sikorskega so potegnili iz vode v zadnjih treh urah včerajšnjega dne, ter ga prepeljali v Gibraltar, kjer ga, kakor izpovedujejo vojaški in tehnični strokovnjaki, ki so seveda vsi Angleži, natančno raziskujejo, da bi ugotovili vzrok, znknj jc letalo treščilo na tla. In nn ta način, ki res ni nič kaj posebno svojevrsten, bodo skušali pokopati vsako zlo slutnjo glede smrti generala Sikorskega, čigar truplo so naložili s truplom njegovega pribočnika na nek poljski rušilcc, da ju prepelje v Anglijo.
Spori
Današnji športni spored
Zaključek nogometnega prvenstva. — Tekmovanje mladik lahkoatletov Na igrišču Hermesa v Šiški se bodo zbrali danes dopoldne juniorji, ki bodo začeli ob pol
10.	uri z atletskim tekmovanjem za pokrujinsko prvenstvo. Urnik posameznih točk je naslednji: ob 9 30 predteki na 100 m in skok v višino, ob 10 predteki na 31)0 m in suvanje krogel, ob 10.30 linale na 100 m in metanje kopja, ob 11.30 finale v teku na 1000 m in met diska. Tekmovalci naj bodo na igrišču pol ure pred začetkom tekmovanja.
Igralci nogometa bodo spet ves dan na delu. Posebej želimo opozoriti prijatelje igre z usnja-to žogo na zaključni prvenstveni tekmi I. in
11.	razreda. Podroben spored je naslednji:
Igrišče SK Ljubljana: ob 9 Žabjak : Mladika (rezervi); ob 10.15 Zahjak : Vič (finalna tekma 11. razreda); ob 14.30 Vič : 2abjak (mladina); ob 13.50 Vič: Mars (rezervi).
Igrišče Hermesa: ob 15.^0 Hermes : Korotan (rezervi); ob 16-50 llernics : Ljubljana (mladina).
ob 18 Dopolavoro I. L : Ljubljana (finalna lekma
1. razreda).
Igrišče Mladike: ob 10 Mladika : Mars (mladina).
Žensko prvenstvo LJubljane
Lahkoatletska zveza v Ljubljani razpisuje
žensko prvenstveno tekmovauje v Ljubljani na dan 24. julija. Vršilo se bo na igrišču Hermesa v šiški. Zbirališče tekmovalk in razdelitev številk bo ob 17. uri.
Spored obsega naslednje točke: ob 17.30 predteki na 100 m, skok v daljino, met diska (1 kg); ob 18 suvunje krogle (4 kg), finale v teku na 100 m; ob 18.30 štafetni tek 4X60 m in med kopja (600 gr).
Prijave sprejema zveza do 22. julija ,do 18. ure v zvezinem tajnišvtu. Pristojbina znaša za vsako posamezno tekmovanje po t liro, za štafetno pa po 3 lire. Vsaka atletinja sme nastopiti poleg štafete največ v dveh točkah. Tek-" movanja sc lahko udeležijo samo one atletinje, ki imajo športno izkaznico.
Gospodarstvo
Razdeljevanje moke in surovega masla
Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča trgovce in zadrugo v mestu Ljubljani, da dvignejo nakazila za enotno moko, potrebno za razdelitev v drugi tretjini meseca julija ter nakazila za maslo v Gosposki ulici 12-1 po sledečem, abecednem redu: A—M dne 12. julija. M—Z dne 13. julija. Vsak trgovec naj se drži točno vrstnega reda, ker bodo zamudniki izgubili pravico do naknadnega nakazila. Potrošniki naj prevzamejo surovo maslo pri trgovcih do 17. julija, sicer izgube pravico do nakupa.
Žetev v Traciji bo v kratkem zaključena. Ker prav v teh krajih uspeva najboljši cigaretni tobak, so pristojne bolgarske oblasti ukrenile že vse potrebne korake, da bo takoj po žetvi nasajen še tobak, ki ga bo še letos mogoče ob ugodnem vremenu pospraviti, kar bi pomenilo pravo dvojno letino.
Žetev na Kriinu se je te dni začela. Pričakujejo, da bo nekoliko boljša kot lani.
Krompirjeva letina v Združenih državah vsa uničena. Ker je reka Mississippi hudo preplavila plodne nižine, po katerih je bilo nasajenega mnogo krompiija, računajo, kakor poroča časopis »Time«, da je bila uničena skoraj vsa letošnja krom-> pirjeva letina.
Nemške državne železnice so lani imele od potniškega prometa za 241% več dohodkov kot
leta 1941, znašali so 4032 mili j. mark, nasprotno pa so se dohodki od blagovnega prometa zmanjšali za 1.8% na 5.186 milij- mark. Nemške drž. železnice imajo sedaj v obratu in nadzorujejo 132.000 km železniških prog v Evropi. Zaposlujejo 1.4 milij. moških in ženskih uslužbencev.
Žetev žita ▼ MacedonijL Po poročilih iz Soluna bo letošnja macedonska letina zadovoljivo izpadla. Pšenica je namreč v razmeroma hladnem in deževnem pomladanskem vremenu zelo lepo rasla.
Kazni zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov
(Nadaljevanjo.)
Zaradi prodaje In nakupa govejega tn praKMJera mesa po pretirani coni je bil knznovan z globo 2001) lir Ukrnan Ailotf, mesar. Madezna 24.
Zaratil prodalo /Ivit na zapadlo živilske nakaznice Jo bila kaznovana z Rlobo 300 lir DubaniA Ana-Klunuva It.
Zaradi nedovoljene nabave oblačilnih predmetov
je hiln kaznovana z globo 100 lir gospodinja Globokar Elizabeta. Sv. Petra 58.
Ker Jo prodajal pisarniško stroje po nedovoljenih cmiah je bil kaznovnu z globo H(00 lir inl. Kuno-var Knrot, P-edlamska 72.
Ker Jo Izdelovala preSIte edfle brez oblastnega dovoljenja je bila kaznovana z globo 1010 lir Berbu6 Karla. Cerkvena 1.
Ker jo brez dovoljenja odpeljal vola Ii občino jo bil kaznovan r. globo JOM lir In s 25 dneTl zapora posestnik Toni Janez iz Laniščn M.
Kor Je uporabljala ve6 mesecev ilvllske nakaznico Iz dveh ohčln lo bila knznovnna z globo lOlt) lir dijakinja Koželj Cvetka iz Celnvtko 41.
Ker je neupravičeno zadržala živilske nakaznico je hila kaznovana r globo 1000 lir gospoilinta Rlcm-berger Martina iz Novih Jarš 37.	(Daljo.)
Križanka it. S5
1	i	3	4	D	0	/	a	y	IU	U	12	13	14	15	lo	17	18	IV
2J				21			22						23		24			
25				2o							27				28			
29			30			31		32	33	34		35			3t>			
37	3d j				39	4U	41			42	43		14	45				
46		47				48			19				»0			51	52	53
54			33				56				57				58			
59				60					61									
Vodoravno: 1. naslov romana, 11. me6to v Rusiji, 15. moča, 20. ploskovna mera, 21. kraj pri Ljubljani, 22. hazardna igra, 23. ploskovna mera, 24. ruski knez, 25. ognjeniški izmeček, 2G. razstrelivo, 27. brusilo, 28. kraj pod Košuto, 29. nekdanja rimska pokrajina, 31. Aškerčeva pesem, 34. slovenski prevajalec iz angleščino, 36. pot, 37. slovenski prevajalec romana pod 1. vodoravno, 44. poroka, 43. radijska naprava, 48. turška gostilna, 49. kraj pri Dubrovniku, 50. reka v Siriji, 54. tvorba na železu, 55. žensko ime, 56. trdnjava v Arabiji, 57. svetilni plin, 58. zelenica, 59. kraj pod Vele-bitom, (X). afriška žival. 61. ameriški pisatelj, avtor romana pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. prha. 2. gorstvo v Rusiji, 3. slovenski skladatelj, 4. pod. 5. del stroja, 6. svetni človek, 7. mrenica, 8. ptica, 9. obsavslu hrib, 10. turški naslov, 11. del noge, 12. angleško vseučiliško mesto, 13. abesinski naslov, 14. slovenski nabožni pesnik, 15. čarovnik, 16. reki v Bosni, 17. zastopnik (tujka), 18. ptica, 19. napev (tujka), 26. starogrški bog, 30. hlod, 32. slovenski gospodarstvenik, 33. drugo ime za 6tarega Grka, 35. slovenski pla-
vač, 36. zalet, 38. ivje, 39. danski skladatelj, 40. izraelski kralj, 41. češki pisatelj, 42 gozdna žival, 43. slovenski matematik, 44. del pohištva, 45. alkoholna pijača. 46. kraj na Francoskem, 47. francoski časopis (fonetično), 51 hrvatski znanstveni zbornik, 52. moško ime, 53. reka na Poljskem.
Rešitev križanke št. 9L
Vodoravno: 1. Argonavti, 10. grafik, 16. usta, 20. bor, 21. Rovte, 22. greh, 24. Iran, 25. lev, 26. osmij, 27. Timok, 28. malin, 29. Čile, 30. Raba, 32. Josč, 33. Boon, 35. ostanek, 37. Osaka, 40. zona, 42. primož, 46. peta, 47. bilo, 48. nadir, 49 Rebeka, 50. epik, 52. Otoče, 53. lecet, 54. kanon, 55. rana, 56. tonaža, 57. Radislav Rudan.
Navpično: 1. Abo, 2. ro«a, 3 grm, 4. Oria, 5. noj, 6. awvto, 7. vtis, 8. Temenica, 9. igo, 10. Grk, 11. Remo, 12. a, 13. Filomena, 14. Iris, 15 Kant, 16. unča, 17. sline, 18. teletina, 19. ave, 23. Hanibal, 30. robot, 31. balon, 32. janež, 33 bared, 34. oprti, 36. kakan, 38. sito, 39. koča, 40. Zala, 41 oder, 43. Reks, 44. okov, 45. žanr, 46. Peru, 51, Pad.
Najvišje cene na živilskem trga
Z odlokom VIII/2 fit. 363/14 je Visoki komisa-riat za Ljubljansko pokrajino dne 9: julija t. j. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 12 julija 1043/XX1 zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišjo cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno -blago in ga plačevati, so naslednje:
Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glavnata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špinača 3.35 L; ohrovt 3 L; domača cvetača 3.35 L; kolerabice 3 L; rdeča iu beta redkvica 3 L; grah 0 L; domači beluši 7.00 L; rabarbara 4 L; peteršilj 4 L; ideča pe6a brez listov
3	L; nova repa brez listov 2 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; nova čebula 3 L; šalota 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; stročji fižol 8 L; bučke 4 L; buče 2 L; kumare 6 L; novi krompir 3 L; osnaženi hren
4	L; liter borovnic 3.50 L; liter gozdnih rdečih jagod 10 L; češnje I. vrste 6 L; češnje II. vrsto 5 L; jajca 2.50 L komad.
Kjer ni posebej naveden litpr, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju. — Posebno na opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem 6tanju, kakor je opisano v ceniku Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
V6e te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Po-gaSarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. — Blago, ki so bile zanj cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah, kakor ob isti letni dobi lanskega lcla. če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Visokega komisariata — odsek za določanje cen — odobrona drugačna cena. — Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno ln kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centesimov.
Za pridelke, ki jih ta cenik nc navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredhah z dne 26. januarja 1042-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1»42-XX1 št. 215 ter po na-redbi z dne 12. marca 1941. M. S. št. 858.
Razdeljevanje krmil za prašiče
Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča »se rilce prašičev na področju mjstde občine l 'ublja-na, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za praš če — Rejci, ki želijo dobiti k,-mila, bodo p'ejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek *a krmila, Gosposka 12 dvorišče levo, !a sicer:
14.	t. m. rejci z začetnico A do J,
15.	t. m. rejci z začetnico K do P,
16.	L m. rejci z začetnico R do Ž.
Obsodbe vojaškega sodišča
Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani so se te dni morali zagovarjati Oberstar Zvonko, rojen v Dolenji vasi 21. dec. 1914 in stanujoč v Koprivni-ku, Oberstar Anton, rojen v Koprivniku 19. februarja 1918 in tam stanujoč in Oberstar Frančišek, rojen 19. aprila 1910 in tam stanujoč. Vsi trije bratje so v ljubljanskih zaporih in so bili obtoženi: a) članstva v prevratni družbi pri Koprivniku od nedoločenega dne do 17. avgusta 1942., pripadajoč skupini OF, ki je kot vaSka zaščita v Koprivniku imela za vodjo Oberetarja Frančiška; b) članstva v oboroženi tolpi, ki je ogražala javno varnost v okolici Koprivnika; c) nošnje orožja in streliva brez oblastnega dovoljenja; d) atentata na javna prometna sredstva, ker so nekega nedoločenega dne v avgustu 1942. minirali skupaj z drugimi neznanci cesto Hem«ka—Hrib—Črnomelj: e) ogrožanja življenja članov Oboroženih sil, ki naj bi se pripeljali po minirani cesti; f) atentata na javna prometna sredstva, ker so v družbi z drugimi v poletju 1942. razrušili cesto Koprivnik-Ko-čevje s tem, da so pognali v zrak odsek ceste z nabojem iz dinamita; g) atentata proti varnosti države, ker so s prej naštetimi prestopki skušali povzročiti nered in zmedo na območju slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski.
Vojno sodišče je vse tri obtožence spoznalo krive obtožb pod a) in b), oprostilo pa jih je nadaljnjih obtožb zaradi pcmanjkanja dokazov. Oberstar Zvonko, Oberstar Anton in Oberstar Frančišek so bili obsejesi zato na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami.
Vremenska napoved: It. julija (nedelja);
. Že v soboto ponoči nov dež in morda tudi nevihta, v nedeljo razjasnitev in le neznatne padavine.
12. julija (ponedeljek): Večinoma jasno, podnevi vroče.
Andrej Anton:	17
postanem javen delavec
Toda tudi v zadnjih letih, ko je bil bolan, ni v svojem nastopu njkdar kazal svojih notranjih težav. Tudi sredi najhujših političnih kriz je ostal veder, dober, naraven in neposreden. Prijatelji, ki so to opazovali in §a dobro poznali, so imeli navado reči: Korošec je poln vedrine — torej stvari slabo stojel Čeprav telesno bolun in poln skrbi za narodovo usodo, je vendar z vsemi prijazno govoril, pazljivo poslušal poročila in vse moči posvečal interesom drugih.
V zatišju.
Človek v javnem delu ne sme nikdar pozabiti, du je sreča opoteča. Prečesto se zgodi, da se tudi zmožnega in pametnega javnega delavca ljudje naveličajo. Zato naj ima vedno pred očmi možnost, da se bo kolo sreče obrnilo.
Ako itila premoženje, naj ga v dobrih dneh ne razmetava, ampak pametno porablja. Mnogi javni delavci porabijo v dneh svoje delavnosti vse svoje imetje. Kdor pa je moder, si bo vsaj nekaj prihranil za tiste čase, ko bo obnemogel in ko bo prišel čas, da se umakne; ali ko se bodo razmere spremenile in bo začel pihati drug veter. Morila bodo prišle na površje nove ideje in bo čutil, da je nepotreben, ali kar je huje: ljudje bodo mislili, da je posta! odveč. Naj tega ne vzame preveč tragično. Javno delo je nehvaležno in mnoge je že doletela enaka usoda.
Napačno bi bilo, če bi prostovoljnega ali
neprostovoljnega počitka ne porabil za ničesar drugega, kakor da bi se kisal, vdal brezdelju in prepustil duševnemu propadanju. Niti malo ni treba, da postane vase zuprt in zugrenjen samotar.
Povsod se najdejo zanimivi in dobri ljudje. Naj se zanima za svojo okolico, naj se posveti malim preprostim ljudem, ki ga obdajajo. Ko se bo z njimi pogovarjal, jim svetoval, naj bo dober z njimi, pa bo doživel več spoštovanja in hvaležnosti kot v velikem svetu. Spoznal bo tudi, da so ljudje povsod v bistvu enaki z enakim hotenjem in željami, z isto ljubeznijo in bolečino.
Kot zelo zaposlen javen delavec je morda dolga leta zanemarjal življenje v naravi. Zlasti sedaj bo morda našel priložnost, da bo odkril krasoto narave, lepoto pomladnih juter in vonjivo zrelost jesenskih večerov. Naj se zanima za rastlinstvo in živalstvo, potem bo šele spoznal, kako lep je svet, ki ga je Bog ustvaril za človeka. Našel bo veselje in uteho na malih neznatnih stvareh, kar je velika modrost v življenju. Naj se loti kmečkih opravil, kar mu bo krepilo zdravje in mu odganjalo sleherno dolgočasje. Ko se bo truden vračal v svoj skromen stan, bo opravljenega dela bolj vesel, kakor najbolj sijajnih debat v zakonodajni skupščini. Ko bo zrl na večerno zarjo, bo Bogu hvaležen za dan, ki ga je preživel, in za novega, ki pride.
Hvaležen zn vse, kar je storil in trpel, in zadovoljen s tem, kar je po božji dobroti postal, ter poln zaupanja na bodoče plačilo, bo uredil svoje življenjske račune še prej, preden ga bo bolezen položila na mrtvaško postelj. V prijateljstvu z Bogom in v zavesti njegove bližine bo lahko ponavljal z apostolom krščanstva: »Jaz pozabljam, kar je za menoj, in se stegujem po plačilu, ki je pred mano, in tako hitim k cilju.« (Filip 3, 12—14.)
Pivo!
Pivovarna Union obvešča e. gostilničarje, da bo v torek, četrtek in soboto dopoldne tega tedna predvidoma in brezobvezno zopet na razpolago v omejeni količini pivo v sodčkih. Zaradi tehničnih težkoč se naprošajo odjemalci, da pridejo po pivo sami in prinesejo s seboj tudi vplačila za novo kavcijo za posodo. S seboj je pripeljati tudi vso eventuclno posodo, ki sc še nahaja doma. Uredite si medtem doina za točenje tudi vse točilne naprave.
Pivovarna Union v Ljubljani.
IZDELOVALNICA HARMONIK
LJUBLJANA
BLRIWE!SOVA 85
(EIdSb strojne tcvarrej
Vam nudi veliko Izbiro
m?.Q in dtotonifaih harmonik
Predvsem bi bil potreben določen načrt, če bi car hotel uporabljati metodo nepopustljivosti. Da bi bil boj proti nasprotnikom uspešen, bi bilo treba natančno poznati cilj, ki . naj bi se dosegel. Tega pa carica ni mogla vedeti. Ne samo, da ni poznala pravega notranjepolitičnega položaja, pač pa je njeno živčno stanje bilo tako spremenjeno, da ni mogla več jasno presojati. Važno je, da to dejstvo poudarimo, kajti nihče bi ne mogel razumeti miselnosti nesrečne vladarice, če ne upošteva pretresa, ki ga je povzročila v njej velika kriza, ko je videla sebe in vse svoje drage na robu pogubo. Vsakdo mora razumeti, da bi ta razočaranja, nesreče in nevarnosti, ki jih je doživela, mogla zlomiti še močnejšo naravo, kot je bila carica. Toliko teže se je mogla uravnovesiti, ker je morala dolga leta prenašati toliko skritega tprljenja in nemira, in ker je iskala ulehe v mistični vznešenosti, v kateri je nihčo ni vodil, da bi jo mogel obvarovati pred pretiranim misticizmom. Zgodba o Filipu in o varljivi nosečnosti dovolj dokazujeta na kaki stopnji histerije jo bila carica že ob začelku velike krize. Za vsem leni je prišla verska vznesenost v Sarovu in gotovost, da se je zgodil čudež. Popolnoma razumljivo je, da je napad prevratnih sil carica smatrala kot napad sil teme nn božje izvoljence. To prepričanje se Je v njej vedno boli utrjevalo kolikor bolj se je slabšalo njeno zdravstveno stanje. V mirnem okolju bi so morda polagoma mogla zopet obvladati. Dejansko pa ji je vsako leto prinašalo nove nesrečo in nove prelres-
ljaje. Končno pa jo je zadela nova nesreča. Z grozo je spoznala, da je njeno oboževano dete postalo žrtev dedne bolifeni in da je to dediščino dobil po njej.
Zo nekaj dni po otrokovem roj3tvu so se pokazali vznemirjajoči znaki. Car je 8. septembra, to je šest tednov po otrokovem rojstvu, bil v hudem strahu, ki ga je prestal zaradi nenadne krvavitve pri novorojenčku. — Ko je minila prva nevarnost, se je carica skušala uveriti, da je nesreča zdaj odstranjena za vedno. Dete je bilo tako lepo in cvetoče! Lepo se je razvijalo sredi občudovanja in oboževanja. Samo mati je opažala zanesljive znake strašne resnice. Ce je otrok le nekoliko zadel z ročico ob zibelko ali če je z nogo brcnil ob kek trd predmet, je takoj opazila, kako 60 se pod kožo pretrgale krvne žilice. Bilo je jasno, tla jo bil carjevič podvržen hemofiliji, strašni bolezni, ki jo v nekaterih družinah mntere prenesejo na svoje sinove. Komaj je malček začel hoditi in tekati, je njegovo življenje postalo eno samo trpljenje. Vse živahne igre, ki so otrokom tako drage, so mu bile prepovedane, ker je vsakemu, še tako neznatnemu sunku sledil hud napad. Nesrečna mati se je kmalu zavedla, da je tega otroka, ki si ga je tako srčno želela, spravila na svet 6amo zato, da ga gleda, kako trpi. Ne samo, da ne bo nikdar postal močan in krepak mož, kakor si ga je vedno predstavljala, ampak je njegovo življenje neprestano viselo na nitki in vsak trenutek ga je lahko zgubila. Ubogi otrok je strašno trpel; stokal jc in vpil in vsak njegov krik je bil kakor meč, ki je prebadal materino srce. Uboga mati je bila vsa obupana, ker mu ni mogla pomagati. Najbolj pa jo jc mučila zavest, da je ona sama, čeprav brez lastne krivde, vzrok temu strašnemu trpljenju...
V enem izmed pisem, ki jih je pisala soprogu mod Bvetovno vojno, piše o naočnikih, ki jih mora uporabljati, ker ji je vid opešal, »ker je toliko jokala«. Toda ni samo jokala. Pogostokrat so je je loteval silen obup, ki je popolnoma uničil vse njone sile. V nekaj l&tih se jc silno postarala, Se vedno jc bila lepa, a njene moči so vidno pešale zaradi srčnih napadov, ki so izvirali iz živčne izčrpanosti. Ce ni sedela ob postelji svojega bolnega otroka, je sama morala ležati v postelji ali pa so jo vozili po palači v posebnem na-
slanjaču, ker je bila brez moči in si je tako prihranila napor, da bi hodila in se izognila vsakemu trudu.
Takšno jo bilo njeno zdravstveno stanje ob koncu dobe, o kateri govorimo. V začetku se jo zdelo, da tega nihče ni opazil. Tisti, ki so bili okrog nje, so celo domnevali, da si svoje bolezni in neraz-položenja 6amo domišlja. Govorili so celo, da bolezen samo hlini, da bi se mogla tako osvoboditi vsake družabne obveznosti. Od leta 1904 dalje ni bilo več nobenega plesa na dvoru in tudi slovesni »Izhodi« so poslali zelo redki. V nekaterih letih ni bilo niti ene take slovesnosti. Družba jo bila zaradi tega ogorčena. Očitala je carici, da se samo dela bolno. Tudi ni hotela razumeti globljega razloga, zaradi katerega car in carica nista hotela prirejati veselic in slovesnosti v zimski palači: nikakor nista mogla prirejati slavnostl po vsem tem, kar se je že zgodilo v deželi...
Toda največja bolečina vladarjev, ki Je dolgo časa nihče nI poznal, pa je bila carjevičeva bolezen. Bila je to njuna skrivnost in carica si je na vse načine prizadevala, da bi ostala skrita. Dokler jo otrok bil majhen, ga je lahko imela na varnem, ga pokazala le od daleč in to v trenutkih, ko se jo počutil bolje. Mati na noben način ni hotela, da Id se zvedelo o slrašni bolezni, ki je mučila njenega ljubljenega malčka. Preveč mučno je bilo za njen materinski ponos, da bi o tem govorila s kom, najmanj pn s tistimi, ki so bili v njenem spremstvu. Toda še drug vzrok je bil, da je carica tako skrbno čuvala to strašno skrivnost. Čeprav je dobro poznala to grozno bolezen, Čeprav so zdravniki izjavili, da ni nobene rešitve, je še vedno upala, da bo otrok nekoč ozdravel. Da je njeno zdravje tako hitro propadalo, je deloma vzrok prav v tem, da si je delala silo, da je zakrivala svojo bolest. Toda čeprav so njene telesne sile pojemale, jo njena volja oslala močna. Upirala se jo vsem in so trudila, da bi zagotovila srečno bodočnost svojemu otroku. Hotela jo za vsako ceno prikrili vsem, da je njen otrok neozdravljivo bolan. Hotela je izprositi nov čudež, da bi namreč deček ozdravel in mogel uživati sončno bodočnost, ki ga je čakala. Saj je prišel na svet no čud *u: zalo je morala izprositi zanj ludi zdravje.
»Slovenec" — šestdeset let dnevnik
Danes praznuje tudi list »Slovenec« velik jubilej, na katerega moramo opozoriti svoje naročnike: dne 11. julija 1883 je namreč začel izhajati kot — dnevnik ter je zdaj izhajal kot tak že 60 leti Lep jubilej častitljive naše tradicijcl Toda »Slovenec« je bil ustanovljen že prej, že deset let prej — saj je rojstni dan njegove ustanovitve 14. oktober 1873, tako da bomo imeli letos še enkrat priliko, praznovati njegovo sedemdesetletnico, Ravno deset let pred dnevnikom — dne 18. julija 1873.
poudarjala od posameznih in najveljavnejših gospodov naročnikov, ter se je zlasti prav očevidno pokazala pri zadnjih volitvah za kranjski deželni zbor. Konservativna stranka jc najmočnejša in najštevilnejša v deželah slovenskih, nje se zvesto in trdno drži verno kmečko ljudstvo in tudi vsak izobražen rodoljub in politikar, ki ne išče sebičnih koristi in se ne ravna po samovoljnih namenih, mora pripoznati, da je le na podlagi konservativnega programa in katoliškemu narodu primernih
st«v.
V Ljubljani v sredo II. jnlija 1HS3.
Letnik XI.
Imrrfcll •• «pr#jemwo ln Mlja trittopna |*tlt-*r»U: 8 kr m tiikft enkrat. 12 kr m tiak* 4Takrat, 16 M li»k» trikrat
Pri Takratnem tnUnji m aasft frtnifrro »manjka
Kokapltl m M	nefrankoT»i» pW
at na a|>r»jam»>o Karoenln« pr»j»m» »pr»r-flffcto (adminiatiaoija) m »kij*
Hkija na *»like» tr*u b totv 9. U nad»tro|>)«L
na velika« *rf
fc. to U v II nad»tropji
Političen lisi za slovenski narod.
r« polti , r r j ,m« n ,,IJ» i
T% i^l i IHo . . IA gl - kr Za t-llr* : . S , — i. 7« '-.tri Wu * . 4 . — . Z* rn ni.M-' . . 1 , tO* .
v »talatatmljl t<u«t Z« r.lo 1.10 . . IS fl — kr. 7. trol IrU l ; rt . M> . 7. k -tri l.ta . • 3 . 30 . Za on nt.*rr . . I . 10 . V l.juliljknt n» d« puiiljko
r 1 ;l	Itt lito.
Glava >Slovenca< na dan 11. julija 1880, ko je prvič izšel kot dnevnik.
leta — se ]e čul prvi glas o potrebi sldvenskega »dobrega katoliškega lista«, glas, ki ga je napisala »Zgodnja danica«. In odslej so sc začeli shajati dobri, uvidevni in požrtvovalni ljudje, ki so pripravili vse potrebno, da so postavili temelje za slovenski katoliški časopis, ki naj bi pomagal zajeziti val liberalizma, ki se je tedaj začel širiti po edinem slovenskem političnem listu »Slovenskem narodu«. In ti ljudje, katerih se tudi danes spominjamo, so bili duhovniki Fr. Kramer. Karel Klun, Jos. Jerič, Luka Jeran, Jos. Marn. Tako je 14. oktobra 1873 mogla iziti prva številka »Slovenca« v 1000 izvodih v uredništvu Karla Kluna in v tiskarni g. Blasnika. »Slovenec« je postal kot branik verske in nravne zavesti naroda ter še posebej kot vzgojitelj prave narodne zavesti, ki temel|i na veri. Toda »Slovenec« se je moral dolgo boriti za obstanek v lastnih vrstah, kajti njegovemu izhajanju je nasprotoval celo škof Pogačar sam, toda z vztrajnostjo Josipa Jeriča in njegovi gospodarski uvidevnosti se imamo zahvaliti, da je vzdržal in si ustvaril pogoje celo za dnevnik. Ustanovil je namreč prav zato, da si pridobi gmotna sredstva za dnevnik Katoliško bukvarno I. 1879 ter nato še Katoliško tiskarno 1. 1883, kamor se je preselil takoj po dograditvi 24. aprila 1883 in prenesel vanjo iz Blaznikovc tiskarne tudi »Slovenec« ter ga kmalu nato — 11. julija spremenil v — dnevnik. Tako so naši predniki polagali trdne temelje za veličastno delo, kakor ga danes v Sloveniji predstavlja katoliški tisk, ki ga je pozneje sprejelo pod svojo zaščito tudi od Jeriča ustanovljeno Katoliško tiskovno društvo (L 1887).	X
Za spremenitev »Slovenca« v dnevnik je urednik Jerič porabil znani slovesni dan, ko je prišel v Ljubljano k proslavi 600 letnice habsburške dinastije v Avstriji, cesar Franc Jožef. Prvo odločitev je javil »Slovenec« na Vidov dan, 28. junija 1883, kmalu po volitvah v deželni zbor, ki je tedaj bil največji dogodek na Kranjskem do cesarjevega prihoda. Tiste dni pa so bile ravno procesije k posvetitvi nove cerkve Srca Jezusovega v »Kravji dolini«, avstrijske liste pa je razburjala afera judovskih ritualnih umorov na Madžarskem. Med temi senzacijami se je »Slovenec« dne 30. junija s posebnim uvodnikom napovedal za dnevnik, iz katerega povzemamo nekaj jasno izraženih načelnih misli.
»Odveč bi bilo obširtleje razpravljati ter se zagovarjati, zakaj »Slovenca« prestrojimo v dnevnik. Ta potreba se je že dostikrat omenjala v listu,
katoliških načel mogoče za naš narod koristno delovati, ga vsestransko likati in mu v javnem življenju pridobiti ono veljavo, ki se čvrstemu in značajnemu in od Boga z lepimi .zmožnostmi ob-darovanemu narodu spodobi. Celo oni mehki ljudje, ki jim je tiho in mirno življenje nad vse ljubo, in ki zaradi ljubega miru vse polrpe in radevoljno prenašajo vse zopernosti, so sprevideli, da vedna odjcnljivost ni prava: da dobra reč čedalje bolj peša: da stranka, ki odločno ne ravna, le spod-kopuje in se v sužnost daje njim, ki jih je po številu veliko manj in ki se tudi glede znanstvene izobraženosti ne morejo ponašati, da bi bila večina na njihovi strani. Da ta škodljiva in pogubna popustljivost poneha, treba je vednega budila, treba je dnevnika, ki mlačne spodbuja, omahljive okrep-čuje in jim vedno pred oči stavlja, kaj mora biti cilj in konec našega prizadevanja. S časništvom sama na sebi slaba stranka čedalje bolj pomnožuje število svojih privržencev in ima velik vpliv na razvoj javnih zadev. — To prepričanje se je čedalje bolj razširjalo tudi pri nas, in še možje, ki so prej menili, da »Slovenec« zadostuje, ako izhaja le po trikrat na teden, spoznali potrebo dnevnika. Mi smo čutili to potrebo že zdavnaj, toda zadržki so bili skoraj neodstranljivi in zato se je izvršitev dolgo, dolgo zadrževala.«
In tu omenja potrebo gmotnih sredstev ter pomen ustanovitve bukvarne in tiskarne ter poživlja predvsem duhovnike, naj podpro dnevnik s poročili in dopisovanjem kakor tudi z naročnino in denarnimi sredstvi. Duhovništvo »je zadosti izobraženo v političnem oziru ter je glede znanstva skoraj najglavnejši del slovenskih pisateljev. Zato pa tudi noben časnik ne more imeti tako lepih, naglih,
temeljitih ln zanesljivih' poročil, kakor časnik, katerega se poprimejo in vzdržujejo duhovniki.«
»Velika je požrtvovalnost, ki jo tirjamo in pričakujemo od svojih prijateljev, pa kje je imenit-nejše delo, zlasti pa delo katoliško, ki bi sc dalo izrvšiti brez obilne požrtvovalnosti? Katoliško časnikarstvo v današnjih hudih časih podpirati, gotovo ni manjše dobro delo, kakor pa zidati cerkve, ubožnice, ali ustanavljati druge take zavode, in dober članek v poštenem časniku ima dostikrat več koristi in vspeha, kakor pa izvrstna pridiga, govorjena pred najodličnejšim občinstvom!«
Po tem uvodniku 30. junija 1883 se je uredništvo 10. julija še zahvalilo naročnikom: »Z Bogom blagi naročniki! Naj se v »Slovencu«-dnevniku spet vsi vidimo in pripeljite nam še mnogo drugih s seboj, da zamoremo živeti in vspešno delati, ne pa le životariti!« V sredo 11. julija 1883 pa je na lepem papirju in lepo okrašeni ^trani izšla slavnostna številka z napisom »O veselem prihodu ...«
Da, o veselem prihodu — dnevnika »Slovenca«, ki odslej že 60 let veselo prihaja vsak dan med slovenski narod, deleč z njim veselje in žalost, braneč mu vedno vero, ter vodeč ga k pravi omiki in napredku.
In to je sveto poslanstvo »Slovenca« in ob 60 letnici ga navdaja zavest, da je po svoji naj' boljši moči vedno pisal in govoril za narod, ki ga je tudi sprejel za svojega glasnika. Ob tem jubileju se moramo s hvaležnostjo spominjati vseh tistih, ki so stali ob začetku tako važnega dogodka pri listu, ter vseh, ki so kdaj koli sodelovali v njem, kakor tudi naročnikov in vseh, ki so iskali o njem informacij in poti v velikih duhovnih zmedah našega časa.
Nova papeževa okrožnica katoličanom sveta
Papež Pij XII. je izdal 2*,. junija 1013 katoliškemu krščanskemu svetu okrožnico, ki načeloma obravnava bogoslovna razpravljanja o mističnem značaju katoliške cerkve. Okrožnica 6e začenja z besedami: »Mvstici Corporis t'hnsti...< in jo jo objavilo 3. julija vatikansko glasilo »tfcservatore Romano« v popolnem latinskem besedilu in nato v italijanskem prevodu. Objava okrožnice v velikem lislu je zahtevala kar tri polne strani.
V	prvem delu razpravlja okrožnica o bogoslovnih razlagah pojma Cerkve kol telesa Kristusovega.
V	drugem delu razpravlja okrožnica o človekovi povezanosti t, Kristusom v Cerkvi in po Cerkvi. Ob zaključku poudarja papež človekovo dolžnost Cerkev ljubiti in poziva vse ljudi, naj so združijo s pravo Kristusovo Cerkvijo. Ta združitev naj izvira edinole iz živega občutja zavesti odgovornosti nasproti Kristusu. S posebno resnobo zahteva papež ljubezen do slabotuih, do otrok iu do bolnih.
Okrožnica spominja na okrožnico Leona XIII. »Salis Cognitutn« in razvija njene nauke za potrebe in razmere sedanjega časa. Co je nerazumevanje razodetja in božjih zapovedi privedlo do sedanjega položaja, ki grozi z uničenjem vsemu svetu, tako opozarja enriklika, poleni kiiče tako vzvišen nauk Človeštvo nazaj k tistim življenjskim zakonom, ki so neranljivi in ki so hkrati zakoni krščanskega napredka.
V Benetkah je bila odprta pred nekaj dnevi pomembna nmelniška razstava. Na njej razstavljajo najboljši umetniki il (reh Benečij. Med njimi razstavlja tudi turbinski slikar ( ussiKli Artnr, ki slika ie nad dve leti najbolj zaninme slovenske pokrajine. - Cussigh jo že večkrat razstavljal t Italiji številne slike, ki so vedno kazale lepoto rek, pora in cerkva v pokrajini. Objavljamo lanimivo zimsko pokrajino iz Novega mesta. Kakor nam je bilo sporočeno, ho tussiali priredil r velikem italijanskem mestu posebno razstavo, na kateri bodo same slovenske pokrajinske slike,
Kako se oskrbuje Ljubljana z mlekom
Ali sto se že kdaj vprašali, kako poteka delovanje na uradu, kjer skrha, da dobe Ljubljančani, ali bolje povedano otroci, starčki in bolniki dodeljene količine mleka. Ali veste, da vsi, ki imajo važno besedo pri tem človekoljubnem delu, presnelo pridno delajo in da je njihov posel tudi zanimiv.
Mleko prihaja predvsem Iz krajev, ki imajo ugodnejše prometne zveze z Ljubljano. Rejci krav ga prinašajo ali dovažajo na krajevna zbirališča, kjer ga od centrale postavljeni ljudje prevzamejo in obenem skrbe, da je dobavljeno mleko res
— \\,
Rudolf Andrejka: Iz zgodovine ljubljanskih vrtov
Od nekdaj krase lepi vrtovi Ljubljano
danjemu Marjanišču, sta imela podjetnika Gvi
R'
Ves svet, ki se razteza od križišča Zrinj-skega ceste s Poljansko na desni struni Poljanske ceste navzgor proti Ambroževem trgu, je bil red 150 leti last odvetnika dr. Bernarda VVolfa. a njem so bile pristave in vrtovi. Okoli leta 1798. je to posestvo kupil žitni trgovec Franc Vidic, doma iz Stranske vasi pri Grosupljem. Leta 1808 si je tam sezidal hišo in imel naj-jiozneje 1. 1840. tudi gostilno, ki se je je prijel vzdevek »pri Korenu« (po starem hišnem imenu Vidiccv v Stranski vasi). Ko je po nesreči umrl (povožen na Krakovskem nasipu), je podedovala vse obširno posestvo njegova najstarejša hčerka Neža Vidic, znana po celi stari Ljubljani kot »Korenova Neža«, ter ga vzorno vodila skozi 50 let do smrti. Po njeni nečakinji Kristini, poročeni s sodnim uradnikom Francetom Dečmanom, je posestvo prešlo na Kristi-ninega sina, g. Antona Dečmana, ki je še danes lastnik jiosestva. Veliki in skrbno gojeni vrtovi, ki so bili nekoč za sedanjo hišo št. 10 na Anfbroževem trgu, so se z zidavo vogalne Kubelkove hiše Poljanska cesta 16 le neznatno zmanjšali. Zanimivo je, da jih je Korenova Neža prav posebno čuvala pred tatovi in paglavci in liudo se je moral pokoriti prevneti častilec njenega sadja, če ga je dobila v svojo krepko pest.
Venec lepih starih vrtov na Poljanah končujejo vrtovi Lichtenturnovega zavoda in Mar-janišča. Vse to obširno posestvo je njegova nekdanja lastnica, Katarina baronica Lichten-turnova roj. Malikot, pred sto leti z oporoko zapustila ljubljanski škofiji za osirotelo mladino. Zgodovina teh zavodov še ni napisana, bilo bi pa zelo potrebno in koristno. Tudi danes so vrtovi Marjanišča med največjimi zelenjadnimi vrtovi v Ljubljani.
Leva stran Poljanske ceste je bila zaradi vzporedne, niže potekajoče Kapiteljske ulice močnejše zazidana in v tem delu ni imela vrtov. Šele od konca Kapiteljske ulice, nekako pri Gestrinovi hiši, so se začeli vrtovi, ki so segali do Poljanskega nasipa, tako n. pr. za hišami milarja Avgusta Winklerja št. 15 in Karla Križaja št.' 15. Na mestu teh vrtov je zrasla pred 15 leti velika stanovanjska hiša mestne občine.
Ob zgornji Poljanski cesti, to je od Ambroževega trga navzgor proti mestni klavnici, ni bilo več meščanskih vrtov, ker jc bil ta del poljanskega predmestja še povsem kmečkega anačaja. Le ob začetku tega dela, nasproti se-
don in Oskar Pongratz obširne, lepe vrtove, ki so segali do stare cukrarne na Poljanskem nasipu, ki je bila tudi njih last. Del teli vrtov je še ohranjen.
V	šempetrskem predmestju je bilo razmeroma malo meščanskih vrtov. Nekatere (v Kolodvorski ulici) smo že omenili. Na Sv. Petra cesti je bila desna plat proti Ljubljanici ozko zazidana, na levi strani pa so bile, počenši od današnje Resljeve (Ceste, za hišami njive in travniki. Resljeva cesta je nastala postopoma, naip^ej je bil zgrajen nje zgornji dei, v bližini kolodvora. Tam je 1. 1861 začela obratovati ljubljanska plinarna. Cesta se je takrat imenovala Tovarniška ulica (Fabrikgasse). Spodnji del Resljeve ceste se je odprl šele 1. 1879, ko se je na voglu Poljske (pozneje Komenskega) ulice sezidalo državno učiteljišče. Od tedaj so na Res-ljevi cesti nastale nove hiše in vile. Od teh ima Sujerjeva vila št. 17 velik in lepo negovan vrt.
V	sosedni Slomškovi ulici je imela večji vrt samo bivša Franc Pirkerjeva hiša.
Večji vrt je bil za hiralnico sv. Jožefa v Kravji dolini, današnji Vidovdanski cesti.
Okoli cerkve sv. Petra je iinelo župnišče dosti velik zelenjadni in sadni vrt, ki se je v naših časih po prizadevanju pok. župnika Pe-triča povečal za dvakratno prejšnjo širino ter obzidal z novim vrtnim zidom. Njemu nasproti leže, zavzemajoč skoraj vso ploskev med Sv. Petra cesto, škofjo in Ilirsko ulico vrtovi nekdanje Schiilingove ustanove.
Na vogalu Jegličcve in Zaloške ceste stoji še danes nekdaj Iločevarjeva hiša, Zaloška cesta št. 1, kjer je bila nekdaj mitnica. To hišo je kupil okoli 1890 podjetni trgovec Andrej Šarahon in razvil v teku pol stoletja tam svojo veletrgovino s speceriiskim in kolonialnim blagom. Bivše njive za nišo ob sedanji Jcgličevi cesti je spremenil v lepe vrtove, ki so med največjimi v tej okolici.
S tem smo v glavnem opisali večje zasebne vrtove stare Ljubljane. Namen članka je zbuditi zanimanje^ tudi zn to plat topografije našega mesta. Zato so morebitne spopolnitve dobrodošle.
Javni vrtovi, parki, nasadi in sprehajališča (Grad, Zvezda, Tivoli, Rožnik, Šišenski vrt itd.) se niso obravnavali, ker je njih zgodovina deloma že znana (Grad, Zvezda), deloma pa zato, ker bi opis njihovega razvoja daleč presegal okvir tega članka.
P
dobro in da ne pride do kakšnih manipulacij. Na la zbirališča pridejo avtomobili vsako jutro zelo zgodaj ter ga nato zvozijo v Ljubljano, ali pa ga jutranji in dopoldanski vlaki pripeljejo.
Centralni zbiralni prostori za mleko so v Ljubljani najmoderneje urejeni. Vse posode, v katerih je mleko, odpro, nato pa takoj strokovnjak vnovič preizkusi, če mleko morda ni kislo, kajti skisano mleko na noben način ne sme priti v prodajo. Dobro mleko nato zlijejo v zbiralnik, ki drži 800 litrov. V tem zbiralniku ima mleko približno 22° C; iz njega ga s pomočjo črpalke dvignejo na hladilnik, kjer ga hlade z vodo in slanico. Ker je hlapilna površina hladilnikove stene zelo veTMta, se mleko hitro ohladi. Iz prejšnje temperature 22° C ga sama voda iz mestnega vodovoda ohladi na 12 do 14° C, slanica pa na 2 do 4° C. Mleko, ki je šlo preko hladilnika, se zbira nato v večjem bazenu, od koder ga nataka-jo v posode, to pa razpošljejo jk> mlekarnah. Po • l>otrebi hladijo še posebej slanico samo. Tako ohlajeno mleko se ne moro skisati in ohrani svojo temperaturo nekaj ur, kar zadostuje, da odjemalci dobo res vsem zahtevam ustrezajoče mleko.
Mleko prihaja Iz različnih zbirališč. V glavnem ga delijo na naslednje večje skupine: Barje, Rudnik, Dobrunje, Polje in Ježica, ki obsegajo najbližjo ljubljansko okolico. Drugo skupino sestavljajo nekateri kraji po Dolenjskem tako Stična, Radohova vas, Št. Lovrenc in ostali. Popoldansko dobavo mleka pa oskrbo Vrhnika, Ribnica in Grosuplje. Predvsem v poletnih dneh 6e je bati, da bi se mleko prehitro skisalo. Zato upravniki zbirališč dodajo mleku vodikov super-oksid v razmerju dveh tisočink; vodikov super-oksid prepreči namreč tvorbo glivic in mleko se ne more skisati. Kemijsko preiskavo mleka izvrši poseben inženir-strokovnjak s pomočjo mle-karja-strokovnjaka. Ta dva prvič izločita kislo mleko, drugič poskrbita za njegovo ohladitev in tretjič vodita kontrolo kvalitete. Tako ni mogoče, da bi odjemalci kdaj dobili po krivdi centralnega urada skisano mieko. Mleko pa, ki bi so zaradi dolge vožnje ali kakega drugega razloga kljub temu skisalo, prav tako dostavijo mlekarnam, ki ga pa morajo kot skisano prodajati. Pri prodaji sami vrši kontrolo še mestno tržno nadzorstvo.
Najboljše mleko prihaja iz Brezovice in iz vrhniškega okrožja sploh. Pozna se delovanje za-družniške organizacije, ki je proizvajalce že toliko vzgojila, da je delovanje brezhibno in da se ne dogajajo različne manipulacije. Sčasoma bodo prav tako dolenjske zbiralnice dobavljale res dobro mleko brez primesi, hkratu pa bo tudi dobava brezhibna.
Povprečno pride na dan v Ljubljano 8000 litrov mleka. Od tc«a ga dobe otroci do enega leta 1 liter, od 2 do 3 let pol litra, od 4 do 7 let 0.2 litra, od 8 do 10 let 0.1 litra. Pravico do mleka imajo tudi nad 00 let stari ljudje, ki ga dobe 0.2 litra. Razume se tudi, da hudo bolni prav tako z zdravniškim spričevalom lahko zahtevajo primerno količino mleka. Na noben način tudi ni mogoče prezreti bolnišnic, različnih drugih zdravstvenih zavodov, zavetišč, sirotišnic, ki skupno dobivajo okrog 7001 mleka na dan.
Kadar bo Ljubljana v toliko preskrbljena r mlekom, da ga bodo lahko dobivali vsi prebivalci, tedaj hodo zjutraj ali popoldne pripeljano mleko, ki ga še niso ta dan razprodali, shranili čez noč v posebnih bazenih, v katerih se prav tako ne bo moglo skisati. Velika zasluga smotr-
»
R O G R A H
KNJIŽNE ZBIRKE
NAŠA KNJIGA
l\ DRUGO POLLEIJE
«
Palminen: KATRINA. Finski roman o materi. HUnnernan: OCE DAMIJAN. Zivljenjepisni roman Damijanu de Vtuster, „ičeta g ibavcev".
Cloete: KOLESA SE VRTIJO. Epopeja Bu-
ro' v L>. stoletju. Budak : M U SI N K A. Liški rompn, pendant „Ognjišču'.
Prva dva romana Izlrlcta skupaj konce julija-N A HOf"^ T N A 7.0 vsp Miri v platno vezane knjl-pp jp l 192'- In SP lahko plača v £p„tih obrokih po L 32"—. Kilor poravna <lo zaili jcira avini-tn
vso naročnino naenkrat, plača si.....i I 1110'—
C. m p re j naročite io najboljšo zbirko>4 poslov, del
Z\L02RA „NAŠ* K N JIH A "
LJUDSKA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred škofijo 5
nega zbiranja in dobavljanja mleka je predvsem v tem, da se mleko na centralnem zbirališču dobro premeša med seboj in da ljudje dobivajo sleherni dan res dobro in kvalitetno tipizirano mleko.
Oddaja mleka zbiralnicam Prevoda
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Ker imamo cilj zagotoviti kar največji dotok mleka, potrebnega za najnujnejšo preskrbo Ljubljane, opirajoč se nn polnomočje, ki ga duje uredba Visokega komisariata št. 158 z dno 21. novembra 194I-XX. ponovno opozarjamo, »la morajo vsi proizvajalci oddajati vso razpoložljivo količino mleka našim zbiralnicam oziroma pooblaščenim voznikom in ga pod kaznijo no smejo prodajati niti upravičenim potrošnikom, ki za nakup nimajo potrebnega dovoljenja, izdanega od Prevoda.
Mleko je treba oddajati sveže, polno, kot ga daje molža, in precejeno.
Tisti, ki se oddaji upira, ali oddaja premalo, prodaja neupravičenim strankam ali oddaja kakor koli skvarjeno mleko (posneto, prekuhano, nečisto, nnkisano), bo takoj kaznovan po čl. 10 zgornje uredbe.
Prehranjevalni zavod določa obenem: n) osebe, ki hočejo dobiti posebno nakazilo zn mleko v izrednih primerih bolezni itd. morajo predložiti pisano prošnjo na nekolkovanem papirju Prevodu — odseku za mleko s potrebnimi podatki in naslovom prosilca ter z zdravniškim spričevalom, ki je pregledano in potrjeno od pokrajinskega zdravnika v Puccinijevi ulici 9. Prevod si pridržuje pravico, da po proučitvi prošnje prosto odloči o dodelitvi izred-onroka mleka.
z 12. t. m. je vsem. ki zato niso poobla-prepovedano prenašati v Ljubljano ka-koli količino mleka iz katere koli občine
nega b)
ščeni, kršno
v pokrajini, pa bodisi z železnico ali preko bloka.
c) kršilcem določbo pod točko b) bo mleko zaplenjeno s posodo vred. Poleg tega se proti njim naperijo kazenske določbe člena 10 zgoraj omenjene uredbe Visbkcga komisariata.
tUhoJ&Hc novice
Zlata maša stolnega prosta Ign. Nadraha
Danes, v nedeljo, dne 11. Julija, bo imel v ljubljanski stolnici zlato sv. mašo stolni prošt in generalni vikar g. Ignacij Nadrah. Slovesnost se bo pričela ob pol 10 s pridigo prevzv. g. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana. Stolni cerkveni pevski zbor bo na zlati maši izvajal: Rihar: Zlatomašnik; Haydn: Marijaceljska maša; Tome: Graduale; Premrl: Sv. Ciril in Metod; Kimovec: V sv. Hostiji; Haydu: Zahvalna; Rihar: V zakramentu, — Spremljajo člani opernega orkestra.
*
Uredništvo >Slovenca< in z njim vsi naročniki in bravci lista gospodu zlatomašniku h vsega srca čestitajo. Prosimo naše naročnike, da to kratko obvestilo sprejmejo kot nadomestilo za članek, za lake prilike v navadi, ki ga pa velezaslužni gospod jubilant v svoji skromnosti 'ni želel.

Koledar
Nedelja, 11. malega srpana: Pij I., papež in mučenec; Olga, kraljica; Savin, mučenec.
Ponedeljek. 12. malega sprana: Mohor in For-tunat, mučenca; Jan. Gvalbert, opat in ustanovitelj reda.
Torek, 13. malega srpana: Joel in Ezdra, preroka; Miropa, mučenica; Ernest, opat.
Zgodovinski paberki
11. malega srpana:
1. 1476., na dan pred sv. Marjeto, fe pridrla četa 4500 turških konjenikov iz Hrvaškega proti Brežicam. Ker niso mogli črez Savo, so udarili proti samostanu Pleterje, ki je bil pa močno utrjen. Po brezuspešnih napadih so opustili obleganje samostana in krenili proti Novemu mestu, potem čez Bloke, Cerknice proti Postumii in čez Vipacco proti Goriziji. Od tam so krenili čez Črni vrh v Žiri in loško okolico, Polhov gradeč in Logatec. Najsamotncjše doline in grape so tedaj videle Turke, turško divjost je občutil tudi Lož. Roparji so mesto zažgali, prebivalce pa odpeljali;
1. 1809., pet dni po odločilni bitki pri Wagra-mu jc sklenil Napoleon premirje z Avstrijo v Znoj-mu, ki mu je sledil v oktobru mir v dunajskem dvorcu Schonbrunnu. Po določbah tega miru je
SVET
izgubila Avstrija tretjino svojih dežel: Solnograd in kos Gornje Avstrije je dobila Bavarska, večino zahodne Galicije so priklopili velikemu vojvod-stvu varšavskemu, medtem ko je zahodni del s Tarnopolom dobila Rusija. Zase pa si je Napoleon izgovoril vse avstrijske pokrajine na jugu ob Adrianskem morju: Gorizio, Trieste, vso Kranjsko, Istrio, beljaško kresijo na Koroškem s tirolskim delom Pustriokc doline in Hrvatsko, kar je je na desnem bregu Save, od Brežic pa do turške meje v Bosni.
Nov] grobovi
•f V Ljubljani so umrli: Gospod Rudolf Bari, strojevodja državnih železnic v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek, 12. julija ob petih popoldne izpred župne cerkve na Viču. — Gospod Jernej Keše, hišni posestnik in železniški poduradnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo. 11. julija ob štirih popoldne i7. kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Gospod Jože Turčinovič, ki ga bodo pokopali v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
Naj rajnima sveti večna ItiJl Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožaljel
Cerkveni vestnik
Nova maša pri frančiškanih. Ob 9.45 dopoldne
slovesen vhod g. novomašnika Cirila Lavriča. Sprevod tvorijo duhovščina, novomašnikovi sorodniki in svatje. V sprevodu gre tudi Frančiškova mladina v pestrih uniformah. G. novomašnik je namreč prvi Frančiškov križar, ki je posvečen v duhovnika. Novomašni govor bo imel preč. g. pro-dekan in župnik z Iga. Petje med novo mašo prevzame moški zbor Frančiškovih križarjev. Vse pev-
ske točke spremlja operni godalni orkester. Izvajana bo Vodopivčeva latinska maša v čast sv. Vin-cenciju. Pri slovesnem vhodu se poje Riharjev »Novomašnik hod pozdravljen« z orkestrom. »O pridi Stvarnik Sveti Duh« pojo koralno, ravno tako Introitus. Graduale in ofertorij je napravil nalašč za to priliko g. prof. M. Tome. Zahvalno pesem poje vsa cerkev s spremljevanjem orgel in orkestra. »V zakramentu« tlamma z orkestrom.
Duhovne vaje za učiteljice in uradnice bodo v Lichtenturnu od 14. do 18. julija. Pričetek dne 14. julija ob pol 8 zvečer. Dnevni red bo urejen tako, da se duhovnih vaj lahko udeleže tudi vse one, ki so vezane po službi. Prijavite se takoj na: Predstojništvo . Liclitenlurnovega zavoda v Ljubljani, kjer dobite ostala pojasnila.
V Mladinski raložbi (Stari trg .'10) in v upravi Knjnic se dobijo lepe sptHOlnSNe TOZ-gltlinice na spravno slovesnost 29.majnika na Rakovniku. - Cena razglednice 50 cent.
— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča, da bodo sprejemni izpiti dne 26. in 27. julija, vsakokrat ob 8. Učenci, ki že niso predložili letnih spričeval o uspešno dovršenem četrtem razredu ljudske šole, naj to store nemudoma. K izpitom naj vsakdo prinese pisalne in risalne potrebščine, pisalni in risalni papir bodo učenci dobili v šoli proti odškodnini 2 lire. Kdor potrebuje propustnico, naj si jo pravočasno preskrbi.
SVET
J
Krema za BABY*
nego oirost m r. p h. j. kola«
dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
—	Trije frančiškani novomašnik!. Danes bodo
v Rimu posvečeni trije frančiškani in sicer P. Ciril Rccek, p. Bruno Korošak in p. Robert Mazovec.
Vsi trije študirajo na frančiškanski univerzi sv. Antona. Novo mašo bodo peli vsi jutri in sicer pri slovenskih šolskih sestrah v Rimu. Novomašndkoin čestitamo I
—	Proslava praznika sv. Cirila in Metoda.
Bežigrajska župnija v Ljubljani bo danes, v nedeljo, slovesno praznovala praznik svojih patrinov blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Ob 10 dopoldne bo slovesna sv. maša, pri kateri bo cerkveni pevski zbor pod vodstvom znanega dirigenta Jožeta llanca pel najnovejšo Tomčcvo latinsko inašo, posvečeno Brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Iz Tomčeve maše bodo peli: Kyrie, Glo-ria, Benedictus in Agnus Dei, Čredo in Sanctus pa iz Brosigove maše. Ob koucu bo zbor zapel Ciril-Metodov ofertorij na novo besedilo g. župnika Gregorija Malija. Vse izvedbe pevskega zbora bo spremljal z orglami sam skladatelj g. Matija Tome. Zvečer ob pol 8 bo pridiga, nato pa Foer-■ sterjeve pete litanije Srca Jezusovega.
—	Stalna razstava novih slov. knjig in hitra dobava inozemskih knjig in časopisov v knjigarni Žužek Jože, _prchod_ nebotičnika v Ljubljani.
—	Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Rakovnik) sc bodo začeli dne 20. julija ob 8. Učenci naj prinoso s seboj peresnik, ravnilo (trikotnik), šesti-
lo in radirko.
—	Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 16.
—	Zahvala. Vsem dobrotnikom in znancem, ki so mi ob tragični smrti mojega moža in smrti moje hčerko na kateri koli način priskočili na pomoč, se najtopleje zahvaljujem. Bog naj vsem tisočkrat povmel — Slapničar Kristina.
—	Tudi blondinke, ki težko porjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba
Fii-Ja nI opeklo, pa? pa M dobile lepo, gladko rjavo polt. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Iz Novega mesta
Opozarjamo vse obrtne pomočnike, ki se nameravajo prijaviti na novo k polaganju mojstrskega izpita, da store to čim prej. Tovrstni izpiti bodo namreč v najkrajšem času v Novem mestu. Prijavo sprejema Poverjeništvo obrtniškega odseka v Novem mestu (bivše skupno združenje obrtnikov), Ljubljanska cesta št. 4 vsak dan med uradnimi urami. Na ]>oziiejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Zato naj vsak, ki računa s tem, da bi v prvem terminu polagal izpit, vloži pri imenovanem Poverjeništvu takoj prošnjo in vso predpisane dokumente, to je krstni list, pomočniško izpričevalo, eventualno potrdilo o trajanju učenja, eventualno obiskovalno potrdilo o tečaju za krojenje in poslovno knjižico z najmanj triletno pomočniško dobo. Istočasno je plačati tudi vso takso in pristojbine ter kolkovino. — Poverjeništvo odsekn za obrtništvo v Novem mestu.
Servizio esterO deli li. P. I. di Milano
»!L BIRICHIN0 D! PAPA«
Seznanimo se s Chiaretto Gelli
Chiaretla Gelli je rojena za petje. Ta ljubka in živahna petnajstletna navihanim, ki je kar na mah uspela v filmu »Poročni dan«, je obdarjena s čudovito lahkim, jasnim in sladkim glasom, ki gane in navduši vsako srce.
Kdor bo slišal peti Chiaretto Gelli, bo moral priznati, da nikakor niso pretiravali, ko so imenovali to tako mlado dekletce »čudežs. Chiaretta je mlada, živo bistroumna pojava našega kina kot igralka in kot pevka. Javnost je sedaj poklicana, da potrdi mnenje nekaterih, ki se na io razumejo in ki so videli in slišali Chiaretto Gelli.
In ko družba Lux Film predstavlja to plavo, ljubko petnajstletno deklico v glavni vlogi filma »Očetova ljubljenka«, je prepričana, da nudi javnosti redek in ljubek primer privlačnosti.
Film » Očetova ljubljenka«, ki ga je Raffaello Matazzaro režiral in vodil, je najboljše od vseh filmov te vrste, ki s o bili do sedaj izgotovljeni: igra z veliko umetnostjo cela vrsta znamenitih igralcev, kakor ifina Galli, Armando Falconi, Ame-lia Chellini, Carlo Campanini, Anna Vivaldi, Ni-coletta Parodi in drugi. Vsi ti skupaj dajo življenja sveži in ljubki vsebini filma.
Iz Gorizlje
Breskve, češnje gredo h koncu, zore pa breskve in hruške. Zlasti za breskve je letina dobra in smo s tem žlahtnim sadežem bogato založeni. Prve breskve, tako zvani »majski cvet«, ki so bolj vodene in plehke, so že pošle, sedaj so na trgu že finejše vretc: amoden, kosmačke in druge. Kakor pri češnjah je tudi za breskve, hruške in dru-
j SVET I
■^■■■■■■nBaBHHBIIMMV
go sadje dežela razdeljena v večje število okrajev — 12 ali 13 — in za vsakega je od pristojne oblasti pooblaščen veletrgovec s sadjem, ki blago prevzame, plačuje in odraža. Za breskve je nakupna cena pri kmetu določena z L 2.20 do 2.70 kg. Nadrobna prodajna ccna pri branjevkah v mestu se suče okrog L 3.80 kg.
Z Gorenjskega
V	Dolenji vasi župnije Podbrezje so v sredo 7. t. m. pokopali g. Marijo Š t u 1 a r, Mlinarjevo mater, občespoštovano, globokoverno ženo. Njene blage duše se bomo spominjali jutri, v ponedeljek, ob 7 pri sv. Cirilu in Metodi- v Ljubljani.
Poročnik Primožič se je po svojih obiskih na Gorenjskem vrnil v Celovec, kjer ga je sprejel državni namestnik in pokrajinski vodja dr. Rainer v navzočnosti radovljiškega okrožnega vodje dr. Hochstatterja. Dr. Rainer se je razgoverjal s Primožičem o vtisih, ki jih je dobil na Gorenjskem in o nalogah, ki jih je treba tam izvršiti. V tej zvezi jc bila omenjena tudi možnost, da bi se poročnik Primožič po voini naselil na Gorenjskem.
V	Mežiški dolin! in sicer v Prevaljah so te dni odprli prvi dom Hitlerjeve mladine. Ob tej priliki je bila slovesnost, h kateri se je zbrala mladina iz vse Mežiške doline polnoštevilno in na kateri je govoril okrožni vodja Grum.
S Spodnjega Stajerslceg-a
Žetev smrti. V Radvanju pri Mariboru je umrla £0!etna žena železničarja Antonija Kovačič. V Celju je umrla zasebnica Veronika Pavšer roj. Skrbeč, stara 29 let, v Št. Juriju ob Juž. žel. pa nameščenec tamkajšnjega tržnega urada Martin Steiner. V mariborski okolici je za vedno zatisnil svoje oči povsod priljubljeni in spoštovani posestnik Ivan
Kdor si želi vedrega
branja — naj kupi JANEZA JALENA
DOBRI
II.D€L„R0D"
Lepi popisi iz življenja koliščarjev na Barju bodo vsakega očarali!
Knjiga je napi 'aj po vseh knjigarnah in trafikah.
Knuplež, v Konjicah pa poštni nameščenec A'ojzij Zemljič.
Nesreče. . ;tni struger Ivan Radolič iz Pe*>
ker se je peljal na svojem kolesu po ptujski cesti, pa ga je neznani avtomobilist podrl. Poleg manjših poškodb ima zlomljeno tudi nogo. — Levo nogo si je zlomil 37-letni monter tel Gerhold iz Gradca, Puntig.im. — VI "tor,. je padla 66-let« na Magdalena Kolarič i'- -i zlomila levo nogo. —* V Jarenini se |'e pri košn.i urezal s koso v levo nogo 17-Jetni mizariev sin in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Delavčev sin Alojzij Kušar iz Šmo-horja pri Rogaški Slatini si je zlomil po nesrsči levo ključnico.
Iz Srbije
Zanimive nogometne tekme v Beogradu, Na
binkoštni ponedeljek je prišla v Beograd gostovat skupina obveznikov delovne službe iz Bora. Nogometno ekipo so sestavljali člani raznih beograjskih športnih klubov ter so na zelenem polju v Beogradu prav dobro zaigrali-, tako, da je morala pred njimi kloniti beograjska reprezentanca. Tek« ma je končala z rezultatom 8 : 2 v korist nogometne skupine delovnih obveznikov Istega dne so se na športnem igrišču spoprijeli tudi operni pevci in dramski igralci. Pevci so bili za en gol močnejši. Rezultat te tekme jc bil 2 : 1 za opero.	|
tu.
KINO UNION
n-n
FIlm. ki pa preveva nedolžno veselje !n prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vse Intrige ln nakane zlobnih pokvarjencev . . ,
»Očetova ljubljenka«
Chiaretta Gelli, Armnndo Falconi, Dlna Galll
tn Anna Vlvaldl. Predstave ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30.
IEU
KINO SLOGA
27-51
»Rembraiult«
Čudoviti kinematografski posnetek Jtlvljenja
velikega umetnika - slikarja REMBRANDTA, Žalostna zgodovina tega nesmrtnega ženlja, kt ga tedanji svet ni razumel.
V glavni vlogi: Ewald Balser, Glsela Uhlen ln Hertha Feller. — Režija: Hans Gtelnhoff.
PREDSTAVE ob 14, 16, 18 in ob 20. uril
fEt KINO MATICA nr
Slavna Seska Igralka LIDA BAAROVA In Gustav N e z v a 1 v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Honoreja do Balzaca
znr-
»Ljubica z masko«
Produkcija Lucerna-Film-Praga. Režiser Otokar Vavra. PREDSTAVE ob 16. 18.30 ln ob 20.30. nrt.
V	nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30.
rEL KINO KOOELJEVO
Težko pričakovani film, pri katerem se boste nasmejali do solz I
^^ »Pogum Jurij!«
V	gl. vi. neprekosljlv komik George Formby.
Zanimiv film iz Šolanja pilotov
»Trije orlici« "•c
Leonardo Cortese — Mlchela Belmonte. PREDSTAVE: v nedeljo ob 14, 17 in 10.30 ; dnevno ob 18.
Drobna liubljanska kronika
Udeležencem otvoritve otroškega paradiža
£e skušnja v petek dopoldne, ko jo 7. vseh strani Ljubljane s posebnimi tramvajskimi vozovi in peš prišlo v Otroški paradiž blizu 500 go.ienk in gnjenčkov vseli ljubljanskih otroških vrtcev in podobnih zavetišč. jo pokazala, da ho otvoritev gotovo največja In najprlsrčiiejša otroška slavnost, kar smo jih doživeli.
Samo najstarejši Ljubljančani se spominjajo veliko mladinske siavnosli pred 50 loti pod Cekinovim gradom, ko so ljudske Sole obhajale 300-lelnico slavno zmago pri Sisku. Toda še nikdar, ni bilo v L.iubljnni na kaki siavnosli zbranih toliko majhnih otrok, ki še no hodijo v šolo, kot ».e jih bo predstavilo v nedeljo popoldne ob 17 s svojo ljubeznivo kornjžo, z najslajšim petjem, mičnimi igricami in z vsemi mogočimi umetnijami, ki jih že zna ta živahni ljubljanski drobiž. Prav gotovo no bo žal nobenemu, kdor se bo slovesne otvoritve otroškega paradiža udeležil, pač so bo pa teh lepih uric z vedrim srcem spominjal Uo kraja svojega življenja.
Ker bo udeležba pri otvoritvi otroškega paradiža v nedeljo, 11. t. m., ob 5 popoldne gotovo zelo velika, snj so Ljubljančanko in Ljubljančani od nokclaj veliki in tudi do skrajnosti požrtvovalni prijatelji otrok, zato prosimo vso udeleženec 7,a čim vest-nejšo upoštevanje naslednjih pripomb.
Kakor že večkrat povedano, bo začetek natanko oh 17.
Vsi gostje, ki jim je župan poslal posebna vabilu, nnj so pripeljejo ali pridejo na igrišče čez železniški prehod kraj Nunske ulice. Odi od naj gredo po stopnicah na cesto vzdolž, ribnika, kjer naj zavzemo prostore samo na cesti, čim najmanj naj pa stopnjo na zoI"no trato, ki je vsa rezervirana /a sodelujoče otroke. Ob cesti je postavljena dolga vrsta klopi, da bodo utrujeni tudi lahko sede uživali pogled na prav Ulično prizore, ki jih bodo izvajali otroci
Se posebno pripominjamo, da županova vabila veljalo ne snmo 7,a nnslnvljcnro, temveč tudi za njihove dame, zlasti pa še zn njihove otročke «11 vimikf. Prosimo jih jia, naj prineso vabila » seboj.
K slovesni izročitvi otroškegn paradiža ljubljanskim otročičem jo goveda povabljena prav vsa Ljubljana, vsi starši, svojci in prijatelji otrok. Med občudovanjem otroškega paradiža, ki pa šo ni dodelan ter bo še prav znalno dopolnjen, naj se pa vsi udeleženci zavedajo, da jo to prelepo idejo sprožil prejšnji župan ljubljanski dr. Juro Adlešlč kot predsednik Akcijo za zimsko pomoč. Načrte za otroški paradiž jo napravil mestni arhitekt Inž. Boris Kolie. da bo po uresničenem načrtu otroški paradiž obsegal krog v premeru 20fl metrov, ki bo v njem tudi vsa mesluu vrtnarija tja do Coste pod Rožnik.
Pno 22. februarja 1041 so pričeli z delom na račun zimsko akcije. Na ta na-in jo delalo pol leta povprečno po 40 delavcev na dan, vsi ti delavci so bili pred začetkom del nezaposleni in brez zaslužka ter z. večino očetje veliko otrok, pripadali so pa "0 različnim poklicem. Tako jc že začetek ofroškcirii paradiža koristil rlccl, ker .ie oče-tom dal zaslužka, njihovem otrokom pa kruha.
Toda dela so julijn moseon 19(1 popolnoma zastala ter ni bilo prav nobenega upanja, da bi jih mestna občina mogla na daljevati na svoj račun.
Tedaj jo pa posegel vmes Visoki komi snr. Eksc. Emlllo GrazlolI, ki je v treh obrokih za otroški paradiž podaril 3011.000 lir. Zato ho otroški paradi". Ljuhljančano vodno spominjal na imo velikega prijatelja ljubljanskih otrok, prvega Visokega komisarja ljubljanske pokrajine.
Množice gledalcev naj ro zavedajo, da Rodelujoča ljubljanska deca s svojo stav-nostjo izraža hvaležnost današnje, prihajajoče in še nadaljnjih generacij vsem dobrotnikom. ki so prispevali za zimsko akcijo, začetniku novega igrišča, prejšnjemu županu dr. Adlešiču ter vsem njegovim sodelavcem. zlasii pa še resnično Iskreno hvaležnost urcsnlčcvalcu prelepe zamisli, prvemu Visokemu komisarju Eksc. Emillju Grn-zioliju.
Slovesna otvoritev ntrošltogn paradiža jo torej predvsem zahvalna prireditev. Zato pa menda tinočov udclef.encc-v ni treba opozarjali, nnj upoštevajo navodila, d/t no bodo silili čez harlero tržnih klopi, ki je postavljena nn obodu vse krožne poti okrog igrišča. Na klopeh sinejo sedeti samo maj-
hni otroci. Udeleženci nnj se povsod ravnajo po navodilih in opozorilih rediteljev, mestnih uslužbencev, ki jih bodo poznali po službenih čopicnh in Po helozelenih ko-kardah. Otroški paradiž bo pa vsem udole-i zeucepi odprt takoj po odhodu sodelujočih otrok vrtcev 7. igrišča nazaj v mostno vrtnarijo.
Vsi otroški vrtc.1 naj pa upoštevajo vozni red ter v nodeljo popoldne pripelja.io svoje gojence o pravem času na postajališča električno cestne železnice. Ob 15.30 morajo oddaljeni otroški vrtel v spremstvu otroških vrtnario in drugih varuhinj čakati na posebne vozove tramvaja pred kar-mcličankami, v Zg, in Sp. Šiški, ob Privozu in nn končni postaji na Viču. Pred 19 zvečer Po zaključku slavnosti naj pa vsi gojenci oddaljenih otroških vrtcev in podobnih zaveli,".": čakajo na posebne tramvajske vozove pri uri na križišču Groharjeve iu Rimske cesto.
Vsi sodelujoč! otroški vrtel naj v nedeljo pridejo samo po Erjavčevi cesti čez železniški prehod na Cesto pod Rožnik I11 ed tod v mestno vrtnarijo, kjer so vsi zbero ter jih otroške vrtnarice razporede v sprevod.
Vsi drugI ndeložonol naj pridejo iz glavnega drevoreda ali pa po pntlh za mestno vrtnarijo na cesto In poti okoli otroškega paradiža, k.ior bodo lahko prav vso dobro videli in slišali.
Co bi nedeljsko prireditev preprečil dež, ho slovesna otvoritev v ponedeljek. 12. julijn ob 17 popoldne z ennkim programom ter sevedn veljajo vsa vabila. Menda nam ni treba pripominjati, dn jo ta zalivalua slovesnost brez vstopnine.
Glasbena fiola »Sloga« priredi v nedeljo,
11. julija ob pni 11 v svoji glasbeni dvorani VI. produkcijo gojenecv raznih oddelkov. Na sporedu so povsko in instrumentalne skladbe (klavir, gosli in klarinet).
1'člte so strojepisja! Novi eno-, dvo- In trlmosrčnl strojepisni toča.ll so prično v ponedeljek. 12 julija. Desetprstna lična metoda! Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica. USninn jo zinernn. — Posebni tečaji tudi za stenografijo. — Pouk jc dopoldne, popoldne nli zvečer po želji nhi«Uovnlcpv i»,fn-m<ici in iu p-ljnvo: Trgovsko učlllfče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Zaključna VII. produkcija glasbeno Pole »Sloga« bo v ponedeljek, 12. julija ob 18 v
šolski glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci pevci, pianisti in zbor violin. Spored sestav-l.iajo skladbo II. Svetla. S to prireditvijo z.aključi blogiua šola svoje letošnje prire-ditvo.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče Ir znanje stenografijo tn strojepisja, ki sta
najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji so prično v ponedeljek, 12. julijn. — Učnina je zmerna. — Informacije dajo in sprejema prijavo ta teden: Trgovsko učill-šče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Z a zaključek koncertne sezono priredi »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani koncert slovenskih umetnih pesmi. Nn koncertu sodeluje operni pevec — basist Fric Lupša. Koncert bo Iti. t. ni. ob 20 v veliki dvorani hotela Union.
St»nogr«rskl tečaj! — v srcdlščn mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — dnevni in večerni — zafietniški in nadaljevalni, prično 12. t. m. Učninn zmor-lin. uspeh v kratkem času zajamčen. Izkoristite prosti čns za dosego tegn najvažnejšega znanja v poslovnem in privatnem udojstvo-vanju. Informacijo in vpisovanje dnevuo do 19.
Glp«lali?fo
O p e r a r
Nedelja. 11 jnllja oh 19: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek. 12. julija: Zaprto. Torek, 13. julija ob 19: »Mrtvo 0*t«. Hod TI. Sreda. 14. Julija oh 19: »Madnme Biitterflj«. Hod Promicrski. Gostovanje Zlato Gjuu-gjcuac.
Drama«
Nedelja. 11. Jnllja ob 19: »Nevesta ■ krono«.
Izven. Ceno od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 12. Julija ob 19: »Nevesta s krono«. Red IV Torek, 13. julija ob 19: »Nevesta s krono«.
lied Torek.
Sreda. 11. Julija ob 19: »Nevesta s krono«.
Hod Sreda.
Nnznnniln
RADIO. Nedelja, 11. Jnllja. 8 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert oraanista Angela Suiiono — jI Prenos peto mašo iz Haziliko sv. Petra v Rimu — 12 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. fl. n. Marino) — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanjč) — 12.30 Po-
ročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italiian-ščini — 13.19 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Potralia, - 13.30 Operna glasba na ploščah — J4 Poročila v slovenščini — 14.10 Koncert radijskega orkeslra 111 komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijnnee. Slovenska glasbn — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. GOR,JUP SEIiGEJ: Gospodarimo času primerno — kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik 19.30 Poročila v slovon-S« ni — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nanoved časa. Poročila v itali-•rnn. - 20.20 Ork. Cetrn - 21 -Ork. radij, orkeslra vodi dir. D. M. šijnnec, sodeluje mezzosopranistka Elza Karlovac — operna glasba — 21.30 Klasični orkester vodi dirigent Manilo — 22.10 Operetni motivi — orkester vodi dirigent Gallino — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek. 12. julija. 7.30 Pesmi ln na-
POVi — s Napoved časa. Poročiln v italijanščini - 12.20 Plošče - 12.30 Poročila v slovenščini — 12.40 Lahka glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 111.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Potralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M.' Sijanco — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nanoved čnsn. Poročiln v italijanščini — 17.10 Koncert dun Golob-Adnmič — 17.35 Koncert tria »Roma« — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lclien — 19.30 Poročila v slovenščini —■ 19-15 Politični komentar v slovenščini — 20 Nanoved časa. Poročiln v itnlijnjiščini — 20.20 Romanco zn vse — 20.40 Koncert. Adn-mičovegn orkestru — 21.10 Simfonični koncert vodi dirigent Mnrio Rossini — 22 Iz znanih onor: Toscn — 22.30 Orkester Cetrn. vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v, italijanščini.
LEKARNE. Nočno slnžhn Imajo loknrno: v nedeljo: dr. Kmet. Bleiweisovn ensta 43; Trnkoczv ded., Mesthi trg 4: mr. Ustnr, lenburgova ulica 7: v ponedeljek, mr. Hn-karčič. Sv. .lakoba trg 9: mr. Rnmor. Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvodnvnnjn
V četrtek zvečer «em pozabila na klopici nad ribnikom v Tivoliju bel zavitek s starim rožnatim steznikom. Prosim, da ga najditelj odda v upravi Slovenca,
Jvoua^uu
Vsa jezna je zavpila na stražarja: >Ti, pusti me noter, tu sem doma! Jaz sem princeska Marjetica!«
jt m



i j 4 ■HppMMMV 'i
6?
Stražar pa se je zakrohotal: >Poberi se,
umazanka! A če te zanima, vedi: naša princeska se v vrtu igra!«
Psi na dvorišču so zarenčali in Marjetica se je spustila v divji beg!

l ____ <.»
v \
K-
I ' Jf<2 < & ^
*
fm^ \ > v \ u iT
ju <1, i r~ i
6fi
Ubegla princeska pa se je kmalu vrnila. Hotela je preplezati grajski zid; a zopet so jo psi pregnali.
ZAHVALA. NajprisrčnejSo zahvalo Izrekam vsem, ki st« sočustvovali z menoj ob izgubi mojega dragega soproga, gospoda
BECAJ ANTONA
Posebno se zahvaljujem g. Valentinu Izidorju za njegovo požrtvovalnost, pomoč in tolažbo v času bolezni in ob smrti pokojnikovi. — Zahvala vsem, ki ste se trudili olajSatl mu zadnje ure in, ki »te dragega pokojnika Toneta tako polnoštevilno spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. — Iskreno Bog plačajl Ljubljana, dne 11, julija 1943.
Žalujoča soproga Amalija B e č a |
BBIHHn
O G G I AL CINE DANES V KINU
UNION
lATTENZIOtin frt KR nf*1 IARE UtriNDItfOUTA RAOAZZA
>0l0*l IIOEtl BOSTI T R A Z I E D E C t E I
CHIARETTA GELLI
V ljubezni do Boga in do svojih otrok jc gorelo ter se popolnoma žrtvovalo mehko srce naše izredno dobre, nad vse ljubljene mamice, babice, sestre in tete, gospe
Antonije Krošl
roj. Kreačič
ki jo je Bog rešil težkega trpljenja dne 5. julija 1943 ob 17. uri popoldne v 77. letu starosti.
Svoje poslednje prebivališče je našla na pokopališču v Brežicah. — Gospod življenja naj naši nepozabni materi podeli večno plačilo za vso njeno dobroto in ^a vso njeno ljubezen, kakor tudi za vse gorje, ki ga je tako junaško prenašala.
Ljubljana, dne 9. julija 1943. Sinova Jože bi Anton t Imena vsega ostalega sorodstva
DINA GALLI
Nsstopa|o
CARLO CAMPANINI
dirctlo 6»
llliililllllziižilillil iiriili!ifli:il!l 1 11': II;
un film IUX i" R. MATARAZZO
lili I
' „SLCVENEC", podružnicai Miklošičeva cesla šl. 5
Zahvala
Vsem, ki ste se nas spomnili ob bridki izgubi naše ljube, nepozabne
Nedke
jo obsuli s cvetjem in jo spremili na poti v njen zadnji domek, se prav iskreno zahvaljujeva.
Sušnik Pavel in Mira
I10 najboljših dnevnih cenah kupuje GREGORC & Co.
Ljubljana (dvorišče kavarne ..Evropa")

Dobro in poceni želi biti vsak po strežen! Vse to Vam nudijo radovolino naši inserenti!
Šport v kratkem
Mladinski turnir SK Marsa. Sestanek vseh predstavnikov klubov, ki sodelujejo na mladinskem nogometnem turnirju SK Marsa, bo v ponedeljek ob 17 v pisarni Nogometne zveze. — SK Mars.
Na maratonskem teku v Torinu, čigar proga je znašala 42.420 m, je zmagal Padovnni s časom 2 uri 43 min. 34.8 sek. Ob isti priliki je postavil nadarjeni sprinter Montarari prav dobro znamko v teku na 100 m 10.7 sek.
Arne Andersson. o katerem smo poročali, da
je nedavno postavil nov svetovni rekord v teku na 1 miljo (1009 m), se je lotil spet poizkusa, da bi postavil kaj novega v teku na 1000 ni. Tvegana naloga pa mu ni uspela in je dosegel >samo< 2:20.4 min. Svetovni rekord znaša 2:22.8.
IV malem plavalnem haremi v Krakovem jfl padla znamka visoke vrednosti. Citamo, da je preplaval Simon 100 m hrbtno v 1:14.2 min. Upo-I stevnti je sicer treba, da znaša dolžina plavališča j samo 10 m, kljub temu pa je verjetno, da bomo še naleteli na njegovo ime na mednarodnih plavalnih tekmah.
Bila je volja Vsemogočnega, da je poklical danes k Sebi, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, našega nad vse ljubljenega soproga in najboljšega očeta, brata, starega očeta, strica in svaka, gospoda
strojevodje drž. žel. v pokoja
Truplo blagopokojnega leži na Žalah, v kapelici sv. Petra.	*
Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. julija 1943 ob 5 popoldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču, kjer bo položen v rodbinski grob.
Sv. maša zadušnica bo 16. julija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Antona na Viču.
Ljubljana, dne 10. julija 1943.
Žalujoči: Julija, soproga; Rudolf, Emil, Vilibald in Ljudmila, otroci; Pavla, sestra; Trudica, Petrček in Matijček, vnuki; Marica in Cvetka, sinahi, ter ostalo sorodstvo
Umrl nam je naj ljubljeni, skrbni oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Jernej Keše
hišni posestnik in žel. zvaničnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ nedeljo, dne 11. julija 1943 ob 4 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. julija 1943.
i
Družine: Keše, Lukič, dr. Kambič, Repič

UPRAVA SPLOSNE BOLNIŠNICE V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni in zvesti uslužbenec
Jože
Pogreb bo v ponedeljek z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Ura pogreba bo objavljena v ponedeljski številki »Slovenskega doma« in »Slovenskega Naroda«. Uprava in uslužbenstvo bosta pokojnika ohranila v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 10. julija 1943.
Uprava Splošne bolnišnice
Domačija v cvetju
Tomaž Poklukar
»Bog daj, Matevž, ti tukaj? Čestitam, gospa Majda, dolgo se nismo videli.«
Matevžu je bilo ljubo, da je naletel na starega znanca. Na to se niti spomnil ni, da se je nekoč jezil na Janeza (takrat ga je zmerjal z mestnim škri-cem) in da sta bila tekmeca, ne samo v smuških iekili, temveč tudi v ljubezni.
Matevž in Janez sta bila človeka nasprotujočih si narav. Matevž je bil kmetski sin. Po žilah se mu je pretakala polnokrvna možatost, ki jo je podedoval po očetu. Njegovo mišljenje je bilo ostro, čustvovanje pa globoko in močno razgibano. Na zunanjost ni dal veliko, bil pa je čedne postave in duhovitega obraza. Niti v otroških, niti v dijaških letih mu ni bilo mehko postlano. Že v prvi šoli so ga gledali postrani, ker je bil skromno napravljen in v marsikaterem oziru še neotesan. Drugi so nosili v šolo kruh z maslom, Matevž pa do božiča jabolka, potem pa krhlje in suhe hruške.
Ni mogel zatajiti, da je s kmetov in si tudi ni prizadeval, čeprav so ga marsikdaj prav zaradi tega poniževali.
Ko je hodil v nižjo gimnazijo, mu ie dajal oče samo toliko denarja, kolikor ga je potreboval za stanovanje
in hrano. Za knjige in zvezke ga je moral posebej prositi. To je bilo najteže, zakaj Andraž je bil v tistih časih v stiskah. Andrej je bil v višji šoli, Ančki pa je moral odšteti doto.
V šoli se je učil z veseljem in je v marsikaterem predmetu prednjačil pred drugimi. V prirodopisu je bil vedno prvi, z jeziki pa je imel težave. Kako tudi ne? Doma ga ni nikdo učil književne govorice, pač pa se jim je pozneje celo zdelo, da se pači, ko se je navadil bolj uglajenega izražanja. Ko so drugi hodili v kino in na nogometno igrišče, je sedel Matevž doma pri knjigah ali pa se je sprehajal po mestnem vrtu in tuhtal, kako bi živel, da bi imel oče z njim čim manj stroškov.
Drugače se mu je godilo v poznejših letih, ko se je približevala matura. Andrej je postal gospod, Ančka je bila izplačana, in Andraž ga je tu pa tam celo vprašal, če potrebu je obleke ali tlenarja. Spet je bil brez skrbi in od srca rad je dajal sinu vse, kar je
potreboval, saj je bil po naravi preveč skromen. V sedmi šoli je že imel toliko prihrankov, da si je kupil lepe smuči, v osmi pa je hodil pozimi k plesnim vajam, poleti pa tudi na nogometno igrišče ali na plavališče.
Vedno bolj samostojen je postajal, v družbi pa so ga radi poslušali ter vabili zdaj na izlete in v gostilne, zdaj k pevskim vajam ali športnim tekmam. Vendar mu je ostalo tenkočutno srce do vsega, kar je v zvezi s kmet-skim življenjem, z naravo in z malim človekom. Z lepo odvetnikovo hčerko je hodil prav tako rad na sprehod kakor s služkinjo, ki je bila doma pri Sv. Lovrencu.
V svoji prvi ljubezni je bil morda prav zaradi tega razočaran, ker se kot maturant ni znal ali pa ni hotel nositi dovolj go«porko. Sovražil je vse, kar je gizdalinsko, prav posebno pa je imel na piki one součence, ki so nosili prstane ter si mazali lase ali škropili robčke z dišavami. Marsikdaj jih je osmešil, in to so mu celo dekleta na plesnih vajah zamerila. Tiste male dijaške ljubezni v Mariboru je bilo kmalu konec. Potem pa je prišlo obdobje, ko so ga gore priklen:!e na^e v-e do usodnega dne, ko je zatulil podžigajoče in hrepeneče sile » duši. kadar je zagledal Majdo Vorinovo.
Janez je bil pravo nasprotje z Matevžem. V otroških letih je imel vsega
v izobilju, vrh tega pa se je učil glas be, lepe govorice in uglajenega vedenja. Ko je prišel v srednjo šolo, je bila govorica profesorjev prav ista kot jo je slišal doma. Kolikor toliko je bil razgledan v tehniki, v znanosti in v umetnosti, zakaj to so bila področja, o katerih so doma često razpravljali.
V prvi in drugi šoli je gledal i viška na uboge kmetavzarčke, ki so se borili s tujo učenostjo, pa celo s jk>-zdravljanjem ter lepim vedenjem sploh. Pri šolski telovadbi je bil Janez tako izvrsten in neprekosl jiv, da ga je postavil učitelj za vaditelja.
Docela razumljivo, da se je fantič prevzel in da jo gledal z viška na svoje tovariše. Pozneje je začelo z njegovim učenjem škripati, vestni inštruktorji in očetova palica pa so mu le pripomogli, da je lezel iz razreda v razred.
Na plesnih vajah je že nosil črn suknjič i modnimi hlačami. Ko so njegovi vrstniki oklevali, preden so se približali najlepšim dekletom, se je Janez že z vsako tikal in jo vrtel kakor sam plesni učitelj.
Med redkimi dekleti, ki se niso navduševnla zanj, jc bila Majda Vo-rinova. Io jo bil občuten neuspeh, ki ga je mučil še pozneje na visoki šoli.
Nesrečen v svoji mladeniški ljubezni se je lotil nečesa, kar se mu je
zdelo, da mu bo prineslo riavo junaka. Posvetil se je najbolj romantičnemu športu — smučanju.
ln glej, tedaj je naletel na tekmah na navadnega študenta s kmetov, na Andraževega Matevža. Ta pohorski gad je bil hitrejši od njega! Spoprijela sta se prvo in drugo leto; obakrat ga je nesel. Ko pa se jc pripravljal na tretjo zimo, ju jc srečal pod Rožnikom: Majdo in Matevža, ko sta se držala za roke.
Počakaj ti kmetsko fantč, lelos bo nekdo drugi pred teboj, ne boš več prvi!, mu je prožil takrat v mislih. Na zimskem slavju v Podutiku ga jo res premagal, bilo pa je že prepozno; športno igro je dobil, ljubezensko pa je izgubil.
Naj bo kakor koli, zdaj sta sedela v mariborski kavarni pri isti mizi ter se pogovarjala o sončnih dnevih, ki sta jih preživela na Pokljuki. Lansko zimo je bil Janez v Chamonixu, leto« pa namerava v flarmicch. Zakaj si ne bi privoščil užitka na smučeh? Pet tisočakov zasluži na mescc, in k temu-pride še trinajsta plača, ki je kakor nalašč za potovanje v inozemstvo.
»In vidva, kakšne načrte imata za zimo?«
»O. sijajne! Če bo šlo vse po sreči, se bova vzpela n« vrh Pohorja, iu o<i tam naravnost k Sv. Lovrencu.«
Oliver C u r w o o d 29
Marette se je prvič ustavila na majhni vzpetini na potu med vojašnico in Kcdstyjevo hišo. Ob slepivi svetlobi bliska je Kent videl njen lepi obraz, ves moker od dežja. Plašno se je stisnila k njemu, ko je blisku sledilo oglušujoče grmenje.
»Kam greva, Marette?« — je na ves glas zakričal, da bi ga kljub bučanju viharja mogla slišati.
»Tja doli« — je odgovoril njen slabotni glas.
Kent jc bolj občutil kot videl, da 6e je njena roka iztegnila in pokazala smer. Nedaleč je videl v temi medlo svetlobo in je razumel, da to svetlobo daje luč, prižgana v eni izmed sob Kedstyjeve hiše in da go Marette vodi proti tej hiši. Hitro je začel stopati po vzpetini navzdol, držeč ves čas mladenko za roko. Nato sta stekla po peščeni stezi, ki je vodila k vratom hišice. Kent je ves začuden lišal mladcnkin zmagoslavni glas:
»Vendarle sva prišla domov!«
Domovi Kent je začutil, da ga nekaj tišči v grlu. Ali jc ta deklica blazna, ali igra morda nečastno igro? Osvobodila ga je iz ječe zato, da ga jc privedla v hišo policijskega nadzornika, ki jc bil njegov najhujši sovražnik na svetul Hipoma jc obstal, toda mladenka je silila naprej, ne da bi izpustila njegovo roko, kakor da bi se bala, da ji bo ušel.
»Na varnem sva, monsieur Jeems!« — je
vzkliknila. — »Nikar se ne bojtel«
Monsieur Jeemsl Kako poredno je zvenel njen glasi Brez obotavljanja ji je sledil to hišnih vrat. Poiskala je kljuko, odprla vrata in hip pozneje sta bila v koči, Svetilka, ki ste jo že od daleč videla, je bila tu, v veži, toda prvi trenutek ni mogel ničesar videti, ker so mu dežne kapljice zastirale pogled. Otrl si je kapljice z oči in pogledal: tri ali štiri korake pred njim je stala Marette zelo bleda in sopihajoč radi urnega teka, toda vsa nasmejana. Bila je vsa mokra, kot da je padla v vodo.
»Premočeni ste« — je rekla — »in bojim se, da se boste prehladih. Pojdite z menojl«
Zopet mu je nagajala, kakor mu je bila nagajala tisti dan v bolnišnici! Deklica je žla po stopnicah navzgor in Kent ji je sledil. Ko je prišla do vrha stopnic, se je ustavila in ga počakala. Ponudila mu je roko, kakor da bi se hotela opravičiti, ker mu jo je ob vstopu v hišo odtegnila. Z roko v roki sta stopala dokler nista prišla do vrat, ki jih je odprla. Vstopila sta. V prostoru je bila popolna tema; zopet mu je odtegnila roko in slišal jo je, kako se giblje po sobi. Vdihoval je oster duh po rožah in še nekakšen poseben vonj, vonj dekliške sobe. Marette je prižgala svetilko in se mu nasmehnila, ko je videla njegove široko odprte oči. Kakor da bi mu hotela dati časa, da se more privaditi na novo okolje, si je slekla plašč. Obleka ji jc bila suha, razen tam, kjer ji je tekla voda po laseh navzdol na ramena. Opazil je, da je nosila kratko krilo in lepe majhne škornje iz karibu-jeve kože. Nato se je dekle obrnilo k njemu, iztegnilo roke in reklo:
»Stisnite mi roko in povejte ml, da ste zadovoljni« — je rekla. — »Nikar ne bodite tako... tako prestrašenil To je moja soba in tukaj ste na varnem.«
Mladenič je vzel njene roke in jih prisrčno stisnil. Gledal ji je v prelepe sinje oči, ki 60 ga opazovale z izrazom mirnosti kakor oči otroka.
»Ne razumem, Marette... Toda kje je Ked-sty?«
»V kratkem se bo moral vrniti.«
»On seveda ve, da ste vi tu?«
Prikimala je.
»Seveda ve. Že mesec dni sem tu.«
Kent je še močneje stisnil mladenkine roke.
»Jaz ... res ne razumem« — je ponovil. — »Še nocoj bo Kedsty izvedel, da ste me vi osvobodili iz ječe in da ste vi streljali na stražnika Willsa. Moj Bog, mislim, da ne smeva izgubljati časa in da morava čim prej oditi odtod.«
»Kedsty ima močne razloge, radi katerih se ne upa nikomur povedati, da jaz tu stanujem. Rajši bi umrl! On nikakor ne bo pomislil na možnost, da vas utegnem privesti v svojo sobo. Človek, ki je osumljen umora, se skriva v hiši policijskega nadzornikal Lahko mi verjamete, da vas bodo povsod iskali, samo ne tu. Ali ni to imenitna nii6el? In on je napravil ves načrt in vse najmanjše podrobnosti tega načrta, vštevši moje prestrašeno kričanie pred vašo celico ...«
»On! Saj vendar... nočete reči, da je to storil Kedsty ?«
Mladenka mu je odtegnila roke in stopila korak nazaj. Zopet je mogel Kent v njenih očeh videti tisti ponosni izraz, ki ga je občudoval takrat v ječi, ko je grozila trem stražnikom s samokre-
»Ne, ne. Tega ni storil Kedsty. Če bi se upal, bi najrajši vas ODesil, mene pa ubil. Govorim o tistem velikem, smešnem človeku, o vašem prijatelju, monsieurju Firgersul«
XIV.
Šele ko je Kent pozneje premišljeval o tem prizoru, se mu je zazdelo, da je tisti trenutek, ko mu je Marette povedala, da je Dirty Fingers napravil ves načrt za beg, gotovo prav neumno pogledal. Šele sedaj je spoznal, da ni imel prav in da je delal veliko krivico svojemu prijatelju, ki je mislil, da je strahopetnež, ki ne drži dane besede. Nasprotno, prav Fingers je bil tisti, ki je zasnoval ta ennostavni in čudoviti načrt. Seveda, sedaj mu je bilo vse jasno... ln vendar, toliko vprašanj bi še rad stavil! Deset, sto tisoči Glavna vprašanja, ki jih je s težavo še zadrževal in ki so se mu v možganih takorekoč kopičila, pa niso imela prav nič ali le malo zveze s Kedstyjem. Kent ni videl nič drugega kot samo mladenko.
Med tem časom si je Marette razpletla lase, ki so ji v svetlih in mokrih valovih pedali preko ramen. Kent kaj takega še nikoli ni videl. Lasje so ji pokrivali obraz, vrat, ramena in roke; dežne kapljice v njih so se v luči svetilke lesketale in potem kakor tekoči biseri padale na tla.. Deklica je z rokami privzdignila lase in močno stresla z glavo, da je nekaj vode izteklo z las, nekaj kapljic pa je poškropilo obraz mladeniča, ki je ob tem prizoru pozabil na Kedstyja, Fingcrsa in na vse. Tu pred seboj je končno gledal tisto, o kateri je če-sto sanjal; stala je čisto blizu, s hrbtom obrnjena proti njemu ter si sušila lase ter si jih pred zrcalom krtačila.
MAM OGLASI
V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri lenltovanjskfli oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib ogUsih pa j* beseda po j. 0.60. Davek se račana posebej. Male oglas« je treba plačati tako) pri naročilo.
B Slmht § |]iiMpairopg
istefo:
Gospodična
si dolgoletno prakso, Iz-vežbana v cvetličarni, dobra prodajalka, zmožna blagajniških poslov In pisarniških del, želi kakršno koli namestitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3953.	(a
Uradnica
dobra tlpkarlea ter vefčn vseh gospodinjskih del. lščo kakršne koli zaposlitve za ves dan nll za nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4247.	(a
Gospodična
trg. naobražena, želi primerne zaposlitve vsaj za nekaj ur dnevno. Ponudijo upravi »Slovenca« pod »Ppštena« St. 4719. (a
čreslo, jezice
In kostanjev les, vsako
količino, kupuje usnjarna LAVRIO, LJUBLJANA. Cankarjevo nabrežje et. 1
Suh© ffobo
f« najvišji dnevni cent kupujo Sever & Komp.
Prazne škatlje
od Mama mleka ln prazno steklenico kupujem po najvišji ceni. 13. Uustin, Vodnikov trg 2.	(k
Kuharica
vajena vsega hišnega dela želi k boljši družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« 4701. (a
Dve kuharici
ki bi opravljali tudi druga hišna dela. Iščeta službo k boljši družini. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Srednjih let« 4766. a
SSE&ŽfM> g
Bciic:
Služkinjo
k manjši družini, ki zna kuhati ter za druga domača dela sprejmem takoj. Dobra hrana. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4630.	(b
Rabljene gramofone
ln plošče zopet kupuje po zvlšanlh cenah tvrd-ka »Everest«, Prešernova ulica 44.	k
Plačani najvišje dnevne
cene za suho gobe. Mira CUCEK, Sv. Petra c. 13.
Deklico
15 do 16 let staro, pošteno, krščanskih staršev, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Poizvn se: trgovina, Stari trg 32. (b
Frizersko pomočnico
in učenko sprejmem takoj. Frank Ililda, Kole-zija, Zeljarska 11. (b
Kuharico
samostojno gospodinjo — vajeno tudi drugih hišnih dol, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4735.	(b
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Alojzija Dramo, Ljubljana — Gallusovo nabrežje 29. (k
Staro žimo kupimo:
plačamo od 30 do 50 lir za kg, po kvaliteti. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo.)	(k
Iščem dekle
samostojno, varčno gospodinjo, ki zna kuhati, k 2 otrokoma. Zglasit! se med 13—14.30 pri Deisln-ger, Vitor. Emanuela HI. št. 46-1. nadstropje. (b
Gospodinjsko pomočnico
pridno in pošteno, za vsa hišna dela. sprejme boljša hiša. Plača in hrana dobra. Naslov v upravi »Slovenca.« pod št. 4ISS4.
Frizerko
iščem. Nastop takoj aH po dogovoru. Bentla Vinko, Erjavčeva c. 15. b
Služkinjo
turtt za poljska dela, sprejmem. Plača ln oskrba dobra. - Poizve se: Zaje, Poljanska c. 79. b
Gospodinjsko pomočnico
ki zna kuhati, spreimrm. Plača 400 lir. Naslov v upravi »Slov.« št. 4751. b
Hlapca
pridnega in treznega —
iščem. Hrano ln stanovali 1e v lilšl. KnvačlS Ant., Viška 3, Ljubljana. b
Zdravo dekle
za vsa hišna dela In kuho dobi takoj službo v dobri dvečlanskl družini. Naslov v upravi Slovcnca pod štev. 4773.
Stare kovance
srebrni, različne dragocenosti. umetnine, namizno orodje, starinske vrednosti kupimo. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 12.	(k
Plačamo zelo dobro
za staro blclklje, blcikelj gume, motorna kolesa ln gumo za motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puhar jeva ulica 6.	k
Konjsko seno
kupim vsako količino. -Perovič, Prekmurska 6.
Prodamo
Žgano apno
prvovrstno, vsako množino dobavlja lahko takoj po naročilu: Apnenlca E. Vodlan, Dobrepoljo ali Fr. Vodlan, Costova 8 — LJubljana.	(1
Brezove metle
senene grabijo, držaj© za lopate Itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Blelwel-sova 29 in Maistrova 10.
Suho sadje prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA. Bleiweisova cesta St. 29.
Doze od Mama mleka
in steklenice vseh vrst kupim po najboljši ceni. B. Gu.štln, Vodnikov trg 2.
Kupujem vse vrste vreč
stare in nove ter krojaško in šiviljske odrezke. Plačam po najvišji ceni. Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33. Kupujem v Kolodvorski 7, Ekonom.
Pisalni stroj
nov, zelo dober material, zamenjam za starega. Doplačilo! Ogled, informacije: Pisarna, Sv. Petra nasip 17.	1
Rabljene stroje
vseh vrst, kakor tudi že zavrženo stroje ponudite zastopstvu strojne industrijo Ileršlč, Ljubljana, Rimska c. 13.
Šivalni stroji
orlg. Slnger ln orlg. .Tax, stensko preprogo 3 X 1". m, šivalni stroj na ročni pngon in usnjen površnik, rujav, ugodno naprodaj. Kamniška 13.
Golazen
škodijlvce: podgane, ščurke, stenice, molje, grinje, lesno črve, mravlje, muhe, ribice, kočlče, miši, voluharje, bramorje, uši, vrabce, vrane Itd. po-koričujte I Strokovno sestavljeni ter praktično preizkušeni preparati, s katerimi dosežeto najvišji možni učinek, ftte-vllno pohvalo ln priznanja I Pooblaščeni agronom Inž. Prežel j, VVolfova ulica 3.
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerl-Ja KANC. Židovska ul. X.
Mrčes
(ust. stenice, bolhe Itfl.)
zanesljivo uničite b Toxln praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica X.
»Čistimadež«
»SMACCHIATORE« so Je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo. ker čisti hitro temeljito In ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah ln drogerljah. Navodilo uporabe Je na steklenici. Glavna zaloga PETRONAFTA, LJubljana, Clril-Metodova 35 a. Telefon 38-90.	(1
TeL 40 88
DRVA PREMOG G O M B A C
GLEDALIŠKA 14
Železen kotel, vlit
rabljen, ca 80 litrov, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4732.
^Prou^
D R T A
I. POGAČNIK,
Ljubljana Bohoričeva, I. Tel. it 10-1».
Rjuhe in kapne
nove in malo rabljene — prodam. Strossmayerjeva ulica 4-1, desno.	(i
Muhe
prenašajo kužno bolezni. Uničujte Jih! Ing. Prezelj \Volfova ulica 3.
Goveje seno
lepo, suho, 400—500 kg, prodam. Ižanska c. 139.
Modern naslonjač
visok, pripraven za popoldanski počitek, prodam — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4707. (š
Delovno mizo
za mehanika, orodje, nože za malo stružnico, žico 0.3 do 0.03 mm, dvakrat svila In lakirano — anodni aparat in razni material, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4690.	(1
Železna postelja
z mrežo, zložljiva, dobro ohranjena, naprodaj. Sv. Petra nasip 51.	Cš
Prodamo
vefi sobnih in kuhinjskih kredenc, omare; otomane ln drugo. Trgovina Ogled, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(1
2000 sadik rum. kolerab
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4673.
Posteljo in nočno omarieo
brez modrocev v najlepšem stanju prodam za 650 lir. Vuk, Brankova 3.
Vrtne stole
zložljive, gostilniške, nove, proda Tribuč, Sodar-ska ul. 2, nad cerkvijo sv. Florijana.	1
Ščurke, podgane
ln miši gotovo pokonča strup, ki ga dobite v dro-gerijl Kane, židovska 1.
i.
Otroški voziček
v najboljšem stanlu, prodam. Vidovdanska c. 20.
Staro žimo
kupimo, vsako količino. Plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo dobra kvaliteta 3771«.
Narodno nošo
prodam: srebrnjak, uhani, svilena ruta itd. ter nekaj metrov domačega platna. - Jcrnejeva cesta 29,. šiška.	1
Dvoje komplet, oken
200 X 120 cm proda Sever & Komp., Ljubljana. 1
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, takoj prodam. Mencingerjeva ulica 41.	1
Podkolenke
Lep akvarij
(60x35) obljuden z eksot. ribicami naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4533.	(i
Uši
na rastlinah (fižol, patino drevje itd.) poknnčuj-te I Ing. Prezelj, Wolfo-va ulica št. 3.
Železno reklamno tablo
s električno razsvetljavo za gostilne in trgovine in perzijsko preprogo, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4734.
Prodam
damsko fino, svitlo blago za obleko ali kostum, ln dva para ženskih čevljev št. 38. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4711.
nove, usnjene, in 1 posteljo, prodam. L. M. Hrenova 17, Ljubljana. 1
Dežni plašč
popolnoma nov, svetlo-moder, prodam. - Naslov samo v podružnici na Miklošičevi cesti.	1
g Cbjai*rf
Vsem cenj. gostom
prijateljem ln znnncem podpisani vljudno naznanjam, da sem se preselil Iz Prisojne ulice na šmar-tlnsko cesto 22 v znano bivšo gostilno »Poljšak«, v kateri so prostori pripravni za seje raznih društev. klubov Itd. — Pojeg tega Imam bajinlšče in kegljišče, ki sta na razpolago tudi klubom. - Za obisk se priporoča JOŽE KOVAČ, gostilničar. (r
Jttelo:
Strogo separirano sobo
Išče solidna stranka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za gospoda« 4731.
Gospodična
Išče stalno sobico, event. gre kot sostanovalka; lahko bi tudi nekoliko pomagala pil gospodinjstvu. Naslov v upravi št. 4779.
UMiimiu
Oddalo:
Enosobno stanovanje
s prltlkllnami (čez blok), <^ddain za SO lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4672.	(c
• 1000 lir nagrade
plačamo za eno- ali dvosobno stanovanje v Ljubljani ali okolici. Tri odraslo osebe. - Naslov v upravi »Slov.« št. 4759.
Mesto hišnika
zamenjam za enosohno stanovanje. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4771. r
lite jo:
Dvosobno stanovanje
zamenjam (228 lir) v bližini kolodvora za islota-ko ali trisobno v centru. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zamenjava« št. 4733.	(C
Enosobno stanovanje
v bližini Rakovnika iščem — Lastnikom neizdelanih stanovanj nudim sredstva Za izdelavo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4715.	(c
Enosobno, lepo, zračno
ceneno mansardno stanovanje v bližini tramvaja zamenjam za dvo- ali trisobno stanovanje zaradi pomanjkanja prostorov — takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« št. 4756.
§ USB|61t&l g
Vajenca
za slikarsko in pleskarsko obrt iščem proti takojšnjemu zaslužku. P1I-beršek Ferdinand, Poljanska cesta 17.	(v
Vajenca
za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme Jančlč Ivan, Gosposvetska c. 67.
Vajenko
sprejme damska krojačl-ca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4685. (v
Brivskega vajenca
sprejme Kirlnič Ludvik, Sv. Jerneja c. 1.	v
Brivskega vajenca
takoj sprejmem. Brivski salon Polanc, Kopitarjeva ulica 1.	v
Vajenca
za slikarsko obrt takoj sprejmem. Ivan Martine, sobosllkarstvo, Ljubljana, Zrinjskega c. 7.	v
jflvto-motorB
šoferska šola
I..........................I.......„111,11,11,11,111,,,111,1
I. GABERSČEK
bivši komisar za Šoferske izpito
Kolodvorska ulica 43
Izpit ae lahko polaea ie _z 18. letom._
2 motorni kolesi
In motorna trikolica, najboljše znamko, zelo ugodno naprodaj. - šuštaršlč, mehanična delavnica na BleUveisovi c. 13 (Figo-vec, levo dvorišče). f
Motor 200 ccm BSA
novo gume, v dobrem stanju, prodam. - Vprašati: Brezovica 10 pri LjublJ.
Harmoniko
dobro ohranjeno kupim takoj. 2—3 registre od 80 basov naprej. Naslov v upravi »Slov.« pod 4705.
Harmonike
dintonlčne, klavirsko ln druge, nove In rabljene, ugodno kupite pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.	(g
Dobro ohranjene
gramofonske plošče, dobite po ugodni ceni v trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).
Harmoniko
kromatlčno, za 7 letnega fantka, kupim. - Naslov v upravi »Slov.« št. 4728.
stavbna parcela
ca 3.100 m' pri kolodvoru, v obljudenem In zdravem kraju na deželi blizu Ljubljane, ugodno naprodaj. Pojasnila iz prijaznosti nudi tvrdka »Nasa Sloga«, LJubljana, Blel-\velscva cesta št. 17. (p
Posestvo
r. moderno hišo na Dolenjskem, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4710.	(p
Naprodaj
zemljišče za vrt pri Gradu pod ugodnimi pogoji. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poceni« 4692. (p
Stavbišče
ob BlelweIsovi cesti naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Blelweisova« št. 4693.	(p
Parcele
v Podmllščakovi ulici naprodaj, Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Posebna prilika« št. 4694.
V Vevčah
naprodaj kmečka hiša z malo zemljišča. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vevče« št. 4695.	(p
Hiše prodam:
dvonadstropno, enonad-stropno, pritlične ln vlso-koprltlične. Rcalitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, telef. 34-86.
Kupim:
IIISO do 5 nadstropij In večje gozdno posestvo, event. kako večje zemljišče. Višina kupnine no igra vjoge. Ponudbe: Re-alltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10 (telefon 34-86 že deluje).
Prodam:
Parcele: v vzhodnem delu po 55 do 75 lir; pri Sv. Jakobu po 450 lir; za Bežigradom po 180 lir in 300 lir: v Rožni dolini po 180 in 250 lir; pri Sv. Petru po 600 lir. Reall-tetna pisarna, Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10 (telefon 34-86 že deluje).
Kompleks
cca. 6000 rfl>, za industrijo, prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poceni« št. 4775.	p
Enodružinsko vilo
z lepim vrtom, ugodno prodam. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Sila« 4776.
Stavbne parcele
v vzhodnem delu mesta od 400 m- dalje ugodno proda »Globus«. Petrar-cova 26, I. nadstr. p
Italijanščino, nemščino
francoščino In angleščino poučujem začetnike (-ce) ln spretneJSo ter prlprav-ljam za sprejemne ln popravne izpite na gimnaziji. Vrhovčeva ulica 12, vlsokopritličje. levo (pri kavarni Tabor).	u
Kolesa
Moško kolo
dobro ohranjeno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4713.	(oo
Otroški bicikelj
(majhen) za 290 lir naprodaj. ftuštarštč, mehanična delavnica, Blelwel-sova cesta 13 (Ftgovec, levo dvorišče).	(oo
Več koles
damsko in moške, najboljše znamke po nizkih cenah naprodaj, ftuštar-šlč, mehanična delavnica, Bleivvelsova 13 (Figovce, levo dvorišče).	(oo
Enoletno sivo orjakinjo
In dva mlada samca prodam. Vič, Sattnerjeva ul. št. 158.	(J
Tri angora zajce
1 leto stare prodam po 150 lir. Smrekar Branko, Cesta dveh cesarjev 281.
Dve kozi mlekarici
z mladičem naprodaj. Cesta v Mestni log 53.. (J
Kravo simendolske pasme
v tretjič brejo, prodam. Dollnar, Kožarje p. Dobrova.	(J
Kozo
dobro mlekarlco. In kožico, prodam. - Naslov v upravi »Slov«« pod 4753.
Prašička za pleme
dva in pol meseca starega, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4772.
Uiinicm|
Lokal za cvetličarno
primeren, v sredini mesta Iščem za takoj ali za mesec julij. Naslov v upr »Slovenca« pod št 3961
Trgovski lokal
oddam v centru Ljubljane, nizka najemnina. Naslov v upravi Slov. 4758.
Filatelisti!
Ugoden nakup razntb filatelistlčnih novosti : znamk, fllatellsttčne literature. katalogov. »JOL« albumov Itd., dobite pri fllatelljl »MLADINSKE ZALOZBE« v Ljubljani. Stari trg št SO.
Pohištvo Malenšek
vam nudi z garancijo spalnice. Jedilnice ln kuhinje. Lokal: Medvedova ulica 61. 28. Odprto ob sredah ln sobotah od 16 do 18.	(s
Modroce
patentne posteljne mreže otomane, moderne kauČf in fotelje nudi solidno ir. po nizki eeni
Rudolf Ratiovan
tapetnik Ljubljana, Mestni ti« 18
Nekaj pohištva
rabljenega, poceni prodam. Polzve se: Kristan, mehanik, Ciril Metodova c.
V«e denarne* In trgovske posle
tiTrtlm hitro tn ločino. Obrnite m n«
RUDOLF ZORB
Gledališka nt iS. Tet. 38-10
Vnebovpijoči grehi
Julijska knjižica spisal župnik Janez Langerholz, opremil Jože Beranek — cena 1 lira.
Slike za legitimacije
»Lasciapassarc«, tudi po starih slikah Izvršuje najhitreje Hibšer Ilugon, Ljubljana, Sv. Petra, cesta 25. Naročila sprejema tudi po pošti I	(r
Pozor stavbeniki
In
hišni posestniki I
Dobavljam, polagam tn stružim stare parke te
Josip Ttrlec
Kolodvorska 28. Ljubljana
Usnjene izdelke
barvajte le s specialno barvo, ki usnju ne ško-dule. Efaks, Napoleonov _* (r
Strojno ključavnič. dela
In v to stroko spadajoča popravila sprejema Iler-šič, Ljubljana, Rimska 13
Novi naslovt
Frančiškanska nI. 3.
Telefon 45-18.
Paketne juta vreče
(brez točk) in škatlje se še dobijo. Stalno kupujem tudi vsakovrstne vreče in juto. Alojzij Vavpetlč, Kolodvorska 41 (na dvorišču), poleg kina Sloga.
jfl. il^ltfCII brezorožno samo-vlIU*U£I19U obrambo za dame in gosoode poučuje široko*mak vsak to ek in petei' ob 18. in 19 uri v Rimnasiirni šoli Milene Govekarjevo — Muzejska ulica 3

»