Zgodnja cerkven list Dani h izhaja vsak petek da celi peli, in velja po pošti /a celo ltto 4 gld. 6n kr., /a pol leta 2 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarniei sprejeniaua ta leto 4 g"ld., za pol leta 2 gld., za četeit leta t gl; aho zad*ue na ta dan praznik, izide Dauica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 10. sušca 1876. List 10. Pogovori. Vil E d i n a družba, edini nauk sv. Cerkve. Ali je ta edinost tudi za svetni blagor potrebna? Kdo jo razdira? Vprašanje. Obljubil si mi, da mi boš pojasnil tudi to, kako j« potrebna v pravi cerkvi edinost družbe in nauka, ali j-! Zvelicar tudi to zapovedal? Odgovor. Kaj pa, da je. Od tega sva sicer že govorila, le spomni se, kako sem ti razlagal, da je Jezus Kristus postavil pastirstvo na-l vse vernike. To pastir stvo, kakor sem rekel, je očitno, nepretergljivo stanovitno, in da povsod enako uči in oznanuje vero in čednost ter deli ss. zakramente, zato mora vse keršanstvo enemu, najvišemu pastirstvu podložno in z njim v zvezi biti. Vsi verniki so po svojih duhovnih in Škotih in po ravno tistem nauku zedinjeni z naj višjim pastirjem rimskim papežem, ki je naslednik sv. Petra. Ali ni to res prava, edina družina B žja na zemlji, kt»>re vidna glava je papež, nevidni poglavar pa Jezus Kristus sam? To je edinost druž ne keršanske. V. Zares, lepši in bolje vravnana zveza vernikov po vesoljnem *vetu se ne more misliti. Ali je Jezus za povedal, da morajo verniki s svojimi duhovni, škoti in papežem tako edini biti? O. Gotovo da, in pa ojstro zapovedal. Kristus je veleva!, da vsi morajo pravim svojim pastirjem pokorni biti, pastii jem i.amreč, ki so pod vodstvom in pokoršino naj višega pastirja. Zakaj njemu je izročena skerb za ovce in jagnj» ta. Kristus je zapovedal, da morajo verniki poslušati škofe in duhovne kakor njegove namestnike; „kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas za ničuje, mene zaničuje ', je on sam zaterdil. (Luk. 10, 16). Rekel je celo, da zaničevanje njih oblasti je tako velik greh, kakor raalihovanje (Mat. 18, 17). To jo dosti očiten nauk in čisto neoveržljiv, k je razpad jo, ker niso od Boga m t«;r*. j tudi ne ** o i i. e. V. O je pa taka potiložnost in pokoršina do škofov in druzih Božjih namestnikov potrebna v pravi Cerkvi Kristusovi, zakaj se pa zdaj poznejše leta nahajajo marsikteri, ki te] podložnosti, tej edinosti nasprot delajo, celo po bukvah in p<« časnikih piš-.*jo hude reči zoper to, kar je Kristus učil? O. Zato, ker so zapeljivci, goljuli in lažnjivi preroki. Taki ljudje išejo ljudstvo zoper sv. Cerkev Kri- stusovo spuntati, delajo „razpore", in se vdeležujejo pregreh, kakoršne sv. Pavel štej»« med tiste, ki Božje kra-jestvo zaklepaj > pred njimi (Ga!, o, zU). V listu do Rimljanov priporočuje vernikom, da naj se ogibajo tacih in ne ne pajdašijo z njimi, „kteri delajo razpore in pohujšanja, nauku nasproti", ki so ga od njega slišali. K temu še pristavlja in pravi: „taki ne služijo Kristusu, Gospodu našemu, ampak svojemu trebuhu: in s sladkimi besedami in s prilizcvanjem zapeljujejo serca nedolžnih" (Rim. 10, 17. 18). V. To je pač tehten, pa tudi očiten nauk; zakaj neki bi bil Jezus pastirje postavil, ako bi bilo pripušeno ovce in jagnjeta od njih preč poditi in razkropijevati? Ali je Jezus morebiti tudi kazen zažugal tistim terdo-vratnim med verniki, ki njegovemu nauku nasprotujejo ? O. RtrkH je, da se jim bo sodnji dan huje godilo, kakor pa nevernikom (Mat. 10, 20—24). Sveti očetje in učeniki so zato ob vsih časih ostro zaterjevali edinost v uku in družbi v sv. Cerkvi, zahtevali so popolno po-koršino do naj višega pastirja in do druzih pastirjev, ki so po pokoršini in nauku s pap«-žem v edinosti ter v zvezi. Že sv. Irenej je rekel: ,,Bog bo sodil tiste prevzetne, ki delajo razpore in i.imajo ljubezni Božje". Sveti cerkveni očetje mnogo in mnogo opominjajo, da naj se verniki zvesto derže svojih pastirjev; hudodelstvo razkolništvo je v njih oččh naj strašnejši pregreha. (Gl. „Kirche v. P. A. Maurel, str. 40. 42.) Kdo bi si tudi kaj hujšega misliti mogel, kakor če kdo delo zve-ličevanja vsih narodov, zarad kterega je Kristus na svet prišel, tako hudodelno cepi in razdeva kakor neki brezverci, bodi si po časnikih in bukvah, pri učenji mladine, po raznih učenih, politiških, postavrdaj^kih zborih in o druzih prilikah. V. Ali je edino-it v veri tudi za posvetni blagor potrebna? O. Neizrečeno potrebna za duhovsko in telesno stran človeštva. Kaj je boljšega kakor edinost ljudi v mi-dih, edinost v prepričanji? Kdo bo s<»rca zedinil, ako so si glavo na*pr«lc:arju in goljufu. *) Od tod izvira, da je današnje dni zmera| veče razdjanje, toliko tatvin, strahovitih sleparstev v naj viših krogih, pobojev, samomorov, ropov itd., ker !ažr. ,i .'o prostomiš-Ijaštvo od Jezusa Kristusa razodeto v ro ro^sa in zatira. *) Gl. „Dr. A. Martiuet Philosophie des kath. Katecli." str. 2l»7. V. Pa ti so obetali, kako oas bodo osvobodili, osrečili, narode olikali; kaj pa to? O. Se pač viui, kako narode osvobodujejo, n. pr. Bismark po ječah, Rus v Sibiriji, Garibaldi in njegovi prijatli z ropom iu preklinjevanjem vsega svetega, „bri-ganti" po Laškem s silovitim grabljenjem ljudi in premoženja, ,,učeni sleparji ' s piekanjenimi velikanskimi zvijačami, ,,švindeluom", po vsem ,,olikanem avetu", mavtarji in njih sužnji časniki z obširnim zapeljevanjem v brezverstvf. Le sam pomisli in prevdari resnobno, že pamet sama ti bo po;asnila, da le takrat bodo ljudje v resnici prosti ali svobodni, naročeni in omikani, kadar se bodo z umom in sercem podvergli Kristusovemu nauku iu njegovi sveti, edini Cerkvi. Kaj namicč je cilj včlovečenja Sinu Božjega, vsih njegovih naukov, vsih njegovih molitev, vsega njegovega terpljenja, vsih njegovih djanj in naprav? Ali ne to, kar }e s;-m povedal: v enem ovčnjaku zediniti uboge ovčice, ki so jih strahovite zmote iu lažnjivi nauki tako neusmiljeno razdjali, — zbirati jih zopet pod enim velikim pastirjem, ki je z nezmotljivostjo obdarovan in p«, življati z zdravim ukotn ovčice, ki so jih lažnjivi uče-Ktiki ranili. V tem zedinjenji, v tej veri, v tej ljubezni ima biti podoba božje edinosti, ktero je Kristus zaslužil a svojo molitvijo: ,,Sveti Oče, ohrani jih v svojem imcuu, ktere si meni izročil, da bodo eno. kakor smo tudi mi. Pa ne prosim samo za nje (aposteljne), ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali, da bodo »si eno, kakor ti, Oče, v meni, in jest v tebi: da bodo tudi oni v Nas (v sv. Trojici) euo, ter svet veruje, da si me ti poslal". (Jan. 17, 11. 5fO, 21.) Za toliko imenitno reč je molil Jezus po svoji človeški natori ob koncu svojega življenja. Vsak pa vč, da oče otrokom še na smertni postelji tistega proei in tisto priporočujc, kar mu je najbolj na sercu. Kdor koli tedaj je delal zoper edinost sv. Cerkve Kristusove, naj opusti Uko hudo pregreho, ca j gre kak večer ali kadar hoče k spovedniku, naj se odkritoserčno spove pa poboljša. Z.to je 4<>danski post. Naj verjame, da mu bo potlej lože j pri sercu, kakor če bi mu 10 mlinskih kamnov z njega odvalil. 'MaiHOim*ka fiekHca. Izgled imenitne bo g o 1 j u b u o s t i. (I)aijc.) Cc je tudi včasi v svoji slabosti omagala, je ven tiar prece) popravil« ta pregrešek. Bila je potem berž v »a pobita v vajah poniževauja in kesanja, spovodala se je svojega douiišijevanegu greha ter je britko jokala, da se jc ljubemu J«-zus. — Oteklina n-» roki ji je bila vsaki dan hujši, !>■>!• cine vedno veči Uboga Jozctioa ni mogla ne več spati in ne hrane povživati. Tudi naj m nišega dela :.i mogla opravljati; to ji je bilo neizree -no težko, ker je in- !a d'» dela veliko ljubezen. — Vso zdravila za n j«, ii-> polajšanje so bile brez vspeha, toraj so sklenili novo operacijo Ko je v idila, da gre lanocclnik, je začela ub ga revica silno jokali. Pogled ojstrega orodja jo je zel > prestrašil. Pa nektere besede so zadostovale, da je bila mirna iu pripravi,ena. To boleče izrezovanje je terpela brez vdihovanja, brez piitožbe. Toda od lega Uue se je njeno terpljenje neizrečeno narašalo. Strašni kašel) je bil naj hu|ši zvečer, ki jo je neprenehoma cel « uro davil. Nekega večera je začria eno uro prčd kasljati iu je kašljala štiri ure s tako silnim zvijanjem, da smo se bale za njeno življenje. Slišalo se je od dakČ. Po tem silnem kašljanji ji je pččila rana, in vendar je ostala deklica tako poterpežljiva, da ni bilo zapaziti pri nji tudi ne naj manjše nejevolje. Vedno mirna in zadovoljna se je Jozetiua po tako hudi prestani nevarnosti začela zopet kratkočasiti s toliko krotkostjo in mirnostjo, kakor bi ne bila nič terpela. Neko jutro je rekla sestri strežnici: „Sinoči si mi bila dala tako grenkih zdravil, pa sem jih vendar rada povžila, ker sem vedno mislila na žolč in jesih, ki ga je Jezus pil, iu tako se mi niso zdele nič grenke". Ko se ji je bila tedaj bolezen tako shujšala, sem jo dala prenesti v bolniško izbo, kjer je ostala do smerti. Deset dni je ležala bolna in se ni ganila. Grozovita bolečina je sUrila njeno majhno telo skor neznano. Pri pogledu na njo se je človek spomnil na Joba. Ker je bila vsa z ranami pokrita, smo se komaj ojačile, na smo ji stregle v naj veči potrebi. Toda kakor so se ji množile bok čine, toliko veči je bila tudi njena serčn-.st in poterpežljivost. Njena bolezen je bila tako rekoč podoba keršanskega junaštva. Nikoli ni govorila od svojih bolečin, in Če jo je kdo prašal, je odgovorila kiaiko in brez pritožbe. Z vso močjo je pritiskala križanega Jezusa na perai in kolikor veči so bile bolečine, toliko gorečniše je kuševala njegove svete rane. To je bilo edino polajšanje, ktero si je dovolila. Argeljska tihost je bila čisto njena lastina. Nikoli ni pustita druzega k sebi kakor le bolniško strežnico, io še ta je mogla sama pri nji biti, zakaj vpričo kake druge sestre bi si tudi ne bila pustila roke odgerniti. ,,Ljuba moja", sem ji rekla enkrat, ,,sestre so neveste Kristusove, vse store s previdnostjo in krotkostjo; če tedaj ni sestre Marije Jožefe tukaj, moraš biti zadovoljna, da ti tudi druge strežejo." — ,,Sej vse storim", je rekla z navadno krotkostjo, ,,kar hočeš. Ce bi pa ti hotla, da bi mi sestra Marija Jozetiua sama stregla, bi bila jest kaj vesela, zakaj pred drugimi mc je tako sram", in pri tih besetlali se je jokala. Večkrat so ji podelili sv. Popotnico. Bilo je veselje viditi notranjo pobožnost iu angeljsko obličje te uboge deklicc. S sklenjenimi rokami se je dolgo in pre-oerčno pogovarjala z Jezusom. Nikoli ji ni bilo treba pri tem kaj predmeliti. Slediia je pobožnemu nagnjenju svojega serca. „Toliko imam Gospodu povedati", je rekla, „in mi ni treba bukev. Moje serce govori vedno k njemu in on je zadovoljen, to mi je zadosti.'4 — Nedolžna golobica je tedaj imela zleteti v svete nebesa. Zdravnik, vide uevarnost, ie nas opominjal, naj jo denemo v sv. olje. Na to naznanilo se ji je biišal obraz od veselja. ,,(> kolike milosti, to jutro som bila pri sv. Obhajilu, ta večer prejmem sv. olje; in potem, če Bog da, bom šla v nebesa. O kako dober je Jezus! Ko bi bila med Arabci umerla, bi ne bila tako srečna." 21. aprila ob eni čez polnoč je prejela sv. zakrament za umirajoče mirna, vesela in žareča od veselja, skerbna edino za to, da bi ss. zakramente dobro prejela. Prejemaje sv. poslednje olje je stegnila roke s takim obrazom, kakor bi bila hotla rpči: ,.Hm mi nebesa odpret". Potem je obležala zamišljena in polna hvaležn< sti za to novo milost. (Dalje bledi.) Ver lir eno preinozenfr. (Dalje.) II. kako je prišla Cerkev k premoženju? Po tako poštenem in pravičnem načinu, da ga ni nobenega druzega tako pošteuega in pravičnega premo- ženja, kot je cerkveno premoženje in posestvo, ker obstoji iz zgolj radovoljnin in prostovoljnih darov, ktere so verni Cerkvi, nevesti Gospodovi, podelili iz dobre, proste volje in iz goreče delavne ljubezni do Boga in bližnjega, ter Bogu posvetili. Na vesoljnem svetu ni nobenega stanu, nobenega vstava, kteri bi ime! bolji, stareji in tolikokrat vkn|i-žene (intabuiirane, versichertj) pravice, stareji pisma, stareji bukviee v :okah k«»t ravno Cerkev in duhovski stan. 1 Nar stareji bukve, kar jih vesoljni svet ima in pozna, 30 Mojzesove bukve. In te svete bukve nam na znanujejo, da pervi duhovnik, kteri je Gospodu kruli in vino daroval, je bil Melkisedek, kteremu je Abraham, dasiravno že za očeta vernih oblagodarjen (1. Mojz. 12, 2—3), kot duhovnu Najvišega od vsega desetino dajal (1. Mojz. 14, 18—20), ko si je bil Bog Arona in njegov zarod izvolil za svoje duhovne in levite, služabnike v sv. šotoru, s tem čudežem, da je iz dvanajsterih palic dvanajsterih lzraelovih rodjv v šotoru Aronova palica iz rodu L^vjevega ozelenela; pognali so namreč popki in ra/.pihnili so se v cvetje in sad". (4. Mojz. 17, 2 10.) On jim je tudi za njih prihodke odločil in sporočil vso pervino in desetino, mnogotere darove (4. Mojz. 18, 8—32. Hebr. 7. n.), cele mesta, predmestja in z.mlje dal v pašnike (4. Mojz. 35, 2-8.). Tako so imeli te prihodke prejemati duhovni pravico, in ljudje jim jih odrajtovati dolžnost od samega Boga. ktere so tudi večidel zvesto odrajtovali (2. Kronik. 31, 5—6; 2. Ezdr. 10, 37-39; Luk. 18. 12). Kteri so jim jih pa kratili, jim je Bog pomanjkanje in prekletstvo žugal po preroku Alalahiju (3, 8 — 18). Kavno tako je Bog tudi sam odločil in zapovedal sklade, prihodke in darove za potrebe šotora in za opravljanje Božje službe. Na Božje povelje je Mojzes Izraelcem rekel: „Tole je, kar vam je zapovedal Gospod, rekoč: Vsakteri naj daruje prostovoljno in z voljnim sercem Gospodu: zlata, srebra, brona, višnjeve volne, škerl»ta in tančice, in so nosili s prav voljnim in pobožnim sercem Gospodu v dar, da bi se zdelal šotor, in kar se je potrebovalo za Božjo službo in za svete oblačila (2. Mojz. 35, 4—6. 21). Znesli so več, kot je bilo treba, tako, da jim je Mojzes ukazati mogH: „Ne mož, ne žena naj nič več ne nosi k zdelovanju svetiša. In tako se je nehalo darovati, ker je bilo darov dovolj in preobilno". (2. Moj?. 36, 6 -7.) Kako osrarnotujejo nekdanji Izraelci nektere sedanjih kristjan v, kterim je tako režko podeliti kaki sklad ali dar za cerkev ali cerkvere potrebe — oprave! Ko je Salomon zidal zali tempelj, mu je ljudstvo kamnja, lesa sklaoalo, vozarilo, zlata, srebra in druzih potrebnih reči donašalo. <3. K»a!j. 5—6 ) Tako je bilo v stari zavezi s prihodki za duhovne, za Božjo hišo, z;t Božjo službo. (Dalje nasl.) Obleci po Slovenskem sn rkv«». tVlj-ko, kt« rer u - rojstvu, ne skazuje v svoji zgodovini nobenega Škota. k'eri bi bil razodel vrči pogumnost -n ki bi boij od njega bii vreden časti, da »«• še živ stavi v izgled postavnega nasprotovanja zoper posilstva, .-kofov.^ke po-hlevnnsti ir: vsili čednost, ki d !aj» t.i po s*»rc*i in duhu Jezusu Kri-tisa. IN) pojasnuje /. lepimi besedami spisatelj omenjene knjižice. Rojen je Ledohovski v Gork-u, majhnem me>ticu na Sandomirskem. Njegova družina slovi s plemenitostjo in posebno veliko bogoljubnostjo. Njeg- va mati ga je ▼idila že škofa, umerla je ▼ nekem samostanu redovnic frančiškanar.c, kjer je bila storila obljubo 3. reda. Od-gojevan je bil v očetovi hiš', na gimnazijah v Red* m u in Varšavi. V poslednjem mestu je z 18. letom stopil v semenišč 1*44, doveršil pa je svoje nauke v kolegiji plememtnikov v Rimu io posvečeu je bil pri sv. Janezu ▼ Lateranu 13. mal. serp. 1845. Bil je imenovan domači pr.dat od sv. Očeta Pija IX, izročevane so mu bile težavne poslanstva; biljeaudi-tor pri papeževem poslanstvu v Lisabonu in 1856 apostolski delegat v novi Granadi v Ameriki skoz 5 Ičt. Vernivši se v Rim je postal škof Tebenski in partibus in je bil imenovan za papeževega nuncija v Belgiji, leta 1865 pa je na prošnjo obeh kapitelnov v Gnjeznu in v Poznanji postal ondotni v i k b i škof, akoravno je vlada v Berlinu želel* na tem prestolu kacega Nemca. Vladal je z veliko modrostjo obojno nadškoiijo in prizadeval si je s posebno previdnostjo ohraniti mir z vlado. L. 1870 se je v Versailles u pri pruskem kralju poganjal v prid sv. Očeta. Toda v svoji sreči je bil kralj že pozabil zvestobo katoliških podložnikov, ter Ledohovski nič ti opravil. Nastopile so nesrečne nemške majnikovc postave, nasprotne katoliškim naukom, ki jih Ledohovski in vsi nemški škofje v svoji prestavni zvestobi do sv. Cerkve niso mogli priznati, in tako je v Nemčiji nastal veliki razdvoj med posvetno in duhov-sko oblastjo. In med to vojsko je bil preslavni Ledohovski po noči ugrabljen s svojega sedeža in zapet t v ječo, v kteri je pa prejel od sv. Očeta kardiualsko čast, kakor sijajno oporeko resnice zoper nasilstvo. K cerkvenemu slovstva. Divum Ilieronvmum oppido Stridonis in regi<»ne interamna Ilungaria anno CCCXXXI. P. Chr. natum esse, propugnat Josephus Danko, cccles:ae metropolitar ae Strigomensis Canonicus Theologus. Mo-guntiae Sumtibus Fr. Kircbheim 1874. G. Jož. Danko v nekem spisu terdi, da je bil sv. Hieronim rojen 1. 331 p. Kr. v Medjumur|i na Oger skem. Ker nas Slovence to posebno tiče, naj postavimo tukaj na pervo, k »r pišejo o Dankovem delu „Stiuimen aus Maria Laach" in potlej kako ga pretresa gosp. D. Terstenjak. Zadevna obravnava se peča z vprašanjem o rojstnem kraju in letu sv. Hieronima. Da je sveti učenik v Stridonu zagledal luč »veta, v tem se strinjajo vsi zgodovinarji in razsojuvalci, ker to avetnik sam določno spričuje. Kakor se je pa acdein mest rovalo za čast šteti Homerja mod svoje rojake, tako se potegujejo tri dežele (Italija. Dalmacija in Panonija; za prednost, imeti rojstni kra) sv. Hieronirra. Pisavec omenja razne mnenja, kterih so se zgodovinarji in razsojevalci do naj novejšega časa popri jemali in se strinja konečno z mislijo, ktero že poterjujo učeni Kolandist Stilting, da je bil namreč Stridon, rojstni kraj svetnikov, v Panoniji in sic*r v otočji m d Muro in Dravo (Medmurje). Naj važnisi, če ne edini dokaz za rese nje tega vprašanja je pa izrek svetnika samega, ki od svojega rojstnega kraja govorec pripoveduje, da je iz Stridona, iz mesta, ki je bilo, nekdaj na meji med Dalmacijo in Panonijo ležeče, od (f«»tov razdiano. Pisatelj dokazuje, da ta od nw Hieronima natančneje dolo;'*< ni Stridon more le biti tisti, ki je bil na murskem otoku v pr :jšnji Panoniji. Zakaj le od tega se mora zar-s terdi'i, da je na meji rned Dalmacijo in Panonijo; to pa z vso gotovostjo, če pomislimo, da je v tistem času, o kterem Hieronim govori, Dalmacija, krajina rimskega cesarstva, segala tje gori do Drave. Zemljepis-:? zapisovanja, ki se tukaj omenjajo, se na natančnem zemljevidu stare Pationijc vidijo. Rojstno leto svetnikovo je med 321 in 346. Pisavec se odločuje za leto 331, ktero sv. Prosper na nekem mestu razločno zaznamuje in ktero tudi Sti'ting poter-juje; popolnoma za gotovo se z o žiro m na vprašanje vender ne more terditi. Temu spričevanju sv. Prospera, ki govori za leto 331, nasprotuje ravno tako določno pričanje tega svetnika, ktero zaznamuje leto 32'J kot rojstno leto sv. Hieronima. Naj bo brez važnega ugovarjanja, da je ta drugi Prosperov stavek nepravi, neresničnost te letnice se pa tudi ne da prepričevalno dokazati. Razun tega so na nam v razsodbo vprašanja odkazani spisi sv. Hieronima samega, v kterih le nenatančno svoje otroštvo, svojo deško in n.Iad^nisko starost z določnimi dogodki v dotiko spravlja. Ce se tedaj tudi večkrat za g<»to o leto izve, v ktero navedeni pri-merljej spada, so vendar zaznamovanja za starost, otrok, deček itd., tako nedoločne, da s-* skor vsiui raznim mnenjem o rojstnem letu svetnikovem psilegajo. Iz tega preiskovanja toraj izhaja bolj mikavni kakor terdivni dokaz, ker namreč nobeno omenjenih mest priti letu 331 kot rojstnemu leta ne govori. Zanimiv je oddelek, ki govori o zgodovini starega mesta Stridona ter o š- gah in navadah njegovih prebivalcev, rojakov in verstnikov sv. Hieronima. Stridon je bil že v pervih keršanskih stoletjih povzdiguje«* v škofijski sedež. Nek Domnus iz Stridona j" z drugimi očeti podpisal zapisnike nicejskega cerkvenega zb >ra, in sv. Hieronim sam omenja pogosto, se ve, da ne ravno s hvalilnimi izrazi, nekega Lupicin^, *) ki ni Kil vreden škofovske časti, ktero je imel v Stridonu. V zgodovini nasledn ih stoletij nahajamo o cerkvi Stridonski komaj še s!*d; sej bilo je pa tudi mesto okoli leta 380 od Gotov čisto razrušeno. Spomin na rojstni kraj sc je neki vedno ohranil med vernim liudstv. m tistega kraja. V 15. stoletju je bila tam svetniku na ča-t zidana cerkev in papež Nikolaj V je podelil vsirn vernikom, kteri v omenjeni cerkvi prejmejo ss. zakrament*, popolnoma odpustek. Pri vhodu v cerkev je bil narejen nap:a: Hic natus est S. Hieronvmus Ecclesiae Doctor. (Tukaj je bil rojen sv. Hieronim cerkveni učenik.) Pozneje je grof Peter pl. Zrinyi cerkev podelil mnihom iz reda sv. Pavla (Pavijanom), kt«*ri so do raz-pušenja r -da skerbeli za verske potrebe r >marjev. Kakor je slišati, namerava pisavec izdati veči popis življenja sv. Hieronima: gotovo e to dobra misel, ker natančnega, preserčnega ter tudi primerno presojenega popisa življenja velikega cerkvenega učenika še nimamo. Dotlej „Siiiumen aus Maria Laach", 6. zv. 1875. Gosp. D. Terstenjak pa je o Dankovem spisu in o Stridonu spisal naslednjo obravnavo: Mislimo prijateljem zgod r. ine v^treči, ako ,ih so-zuanimo s prav izverstnim spisom učenega in slovečega katoliškega theologa, kateri se serčno veseli, da je sv. Hieronymus bil rojen in — Ilungaria! Da častiti čitatelii zvedo za obseg tc knjige, hočemo jim naj preje posebna p"giayja navesti. 1. ima naslov: Enarrantur generatim variorum seriptorum de patria d. Hieronvmi opiniones. V tem poglavji omenja g. spisatelj, da so različni Hieronymovi životopisci domovine njegove iskali: v Istri, Liburnii, Italii in Dal-matii. Pisatelj II poglavja prepričevalno dokazuje: Stridon perperam in Istria, Liburnia vel Italia queritur, in v III poglavji, ki ima napis: expendunrur argumenta, quibu* Dalroatae sententiam suatn de natali solo d. Hieronvmi stabilire nituntur, pobija dobro terjenja onih pi- j Ali ni to podobuo polatinčenju kaeega V u e i e a, V o l-čiča itd., kakorštnih je vse poino na slovenskem jugu? sateljev, kateri hočejo Hieronyma Dalmatincem prisvojiti. IV poglavje pod naslovom: enumerrantur scriptores, qui Stridonem in Panonia collocant, pretresuje njih ter-jenja, in v V: testimonia d. Hieronymi de sua patria illuatrantur, pojasnuje učeni pisatelj lastne izjave velikega cerkvenega učenjaka o svojem rojetnem kraji. VI poglavje pretresuje: res et antiquitates stridonenses prav temeljito in obširno, in slednjič v VII razrešuje vprašanje: quo tempore natus fuerit s. Hieronycnus. Iz tih posnetkov vidijo častiti čitatelji, da je to delo prav zanimivo. O narodnosti sv. Hieronvma terdi Danko, da je bil Latio, vendar da je razumel jezik panonski. Danko se opira na IIieronymov izrek: (Prolegom. ad Daniclem ad. Vallars. V, 021): o labores hominum semper incerti, o mortalium studia contrarios interdum tines habentia. Unde me putabam bene mereri de Latiuis meis et no-strorum addiscendum animos concitare, quod etiam Graeci versum de Latino post tantos interpretes non fastidirent etc.; iz tega Danko sklepa: suam itaque Hierunvmui linguam latinam suos Litiuost hornines esse dicit, quibuscum sermonc moribus, amieitia, literarum studiis, animo, ingenio, erat cnjunctistimus, non eo quod latinam a matre didiceiit, et Latini hornines gen-tiles sui fuerintj nisi torte dicaraus ipsum ex Italo genere ortum, in Panoniam quamvis ab causam deductum. — Kakor se čitatelj iz tih Dankovih besed lahko sam prepriča, je dokaz za latnsko narodnost prav šepav. Kakor Vellej Paterkul (II, 110, 5) terdi: — in omnibus Pa-noniis non diseiplinae tantnmmado, sed linguae quoque notitia romanae, plerisque enim literarum usus et tarai-liaris erat exercitatio, — so po mestih govorili tudi domači, rojeni Panonci latinski, — kakor sedaj po naših mestih slovenske rodbine govore nemški, zato je Hiero-nym celo utegnil biti polatiečen Panon. Dankotu so Panoni-Illyri, in se roga Bedekoviču, ki pravi: St Hieronymum fuisse Slavum. Čuj mo Dankota samega: „antiquissinos Stridonis habitatores fuisse l!lyrios, si Appiano Alex. tides, nihil dubium'. Ali Appian je zmešal Paeonce, kraj gore Rho dope prebivavše, s Panonci ob Dravi in Savi, in če piše: „hi Paeones, a Gaecis, a Romanis Panonii appel-lantur, et ab illis inter Iilyrios udnumerati sunt" še s tim izrekom ni dokazano, da so Panoni bili Illyrci, ker rimski pisatelji Panonce le geografično in administrativno med Illyrci navajajo. Vellej nič ne pove o njihovi narodnosti, in Dio Cassij, ki je med Panoni kot namestnik živel, jih očitno razločuje od Panonov. Strabon tudi dvomljivo piše: Panonii ab IIIvriis descendisse videntur. Kakor je že rečeno, daje tudi Danko veljati, da je Hieronvm panonski razumel. Razpravo Dankovo najdeš na strani 38 in 30. Mi stno z njo popolnoma zadovoljni, ali ker na strani 26. cituje Banduria, ki piše: „nullibi in operibus d. Hieronymi nequidem vestigium reperi linguae slavonicae, quam quidem si caluisset, in explanandis seripturis, et pluries, cum de nominibus hebraicis ea procul dubio usus fuisset", moramo gosp. Dankotu odgovoriti. To neresnico sem že davno overgel, pridružil se je tudi mojemu terjenju učeni naš prof. Ko-ciančič, ki tolmačenje Hieronymovo osebnega imena: „Tichicus — enim silens iuterpretatur" (gle] Glas I. in Vestnik, II. tečaj) iz slovanščine pripozuava. Ravno tako je ime panonske pijače: Sabajusfpri Ammianu Marceli: sabaja *) — „ex frugibus aqua *) Cesar Valens naskokuje raesto Chalcedon, inestjaui se hrabro branijo in ga psovajo: Sabaiarius, ker je preveč rad zobaj pil. Ammian (26, 8. 2.) to psovko razklada in pravi: est autem sabaia ex ordeo vel frumento in liquorem confectum", slovansko. Že Dio Cassij (lib. 49, 36.) pravi, da: „millium et hordeum Panonii et edunt et bibunt". Pijačo iz ječmena so torej gotovo po ječmenu imenovali, in kaj je: sabajum — sabaja druzeganego: zabaj, zabaja, prestara oblika za: zob-aj — zob-aja? Rusom je po Dal.: zob, konjska kerma iz ječmena, zobanec, ječmena pohlebka, juha, suffix aj je slov., primeri: liš-aj, lat-aj, voz-o-t-aj, staja itd.; kdo se torej nad to razlago sme spodtikati? Ker sem že v svojih različnih spisih mnogo dokazov za slovanskost Panonov na svitlo spravil, in na drugem mestu še hočem jih več, sklenem naznanilo te drugnč zanimive knjige, ker historične in arhajologične razprave spadajo v druge, nego politične časnike, in sicer v znanstvene, in take tudi lahko na noge spravimo, ako bodemo složni in edini. Davorin Terstenjak. Y Gorici, O. marca. V petek 2. t. m. pripeljal se je slavni spričevalec in mučeuik kardinal grof Ledo-hovski na popotvanji v Rim po južni železnici na tu-kajšno postajo. Okoli osmih zbralo se je mnogo odlične gospode na kolodvoru: obe katoliški družbi, več duhovnov, vsem na čelu monsig. J. GloboČnik, kot poslanec prevzvišenega nadškofa, vsi z namenom videti in pozdraviti častitljivega in pogumnega bojevalea. K malo potem prisopiha vlak. Ker kardinal ni mislil v Gorici kaj Časa muditi se in ker je postanek bil le za nekaj minut, visoki popotnik še iz voza ni stopil. Mousig. GloboČnik stopi pervi k vozu, v kterera je bit kardinal s svojim kaplanom in v imeuu nadškofa pozdravi ga nekako tako le: Nj. prevzvišenost nadškof Vaši eminenci sporočajo naj globokejše spoštovanje in z velikim veseljem častitajo, da ste kot neustrašljiv spoznovalec in mučenec v obličji vesoljnega katoliškega sveta tako lep izgled dali, ko ste terpeii za Cerkev Jezusa Kristusa. Ni. prevzvišenost ob enem žele, da si Va.ia emincnca v Rimu odpočije od prestanega terpljenja, in kadar se verske razmere katoliške Cerkve na Pruskem zboljšajo, kar terdno upam * od božje neskončne milosti, da se poverne med svoje zapuščene ljubljene ovčice. Kardinal je bil prav vesel tega vosila in je govorniku rekel, naj izreče ni. prevzvišenosti naj toplejšo zaliv:.Io. Na to stopi poleg Globočnika, ki je s kardinaluvim kaplanom govoril, predsednik katoliške družbe dr. Doljak in izroči kardinalu pismo vdanosti katoliške družbe in dovoljeno je bilo njemu, nekterim zmed duhovnov in gospej poljubiti roko častitljivemu gospodu. Potem je kardinal zopet nekaj časa govoril z nadškofovim poročevalcem o razmerah goriške nadškotije in o nadškofu. Malo prej, ko je vlak odderdral, izprosil dij<* GloboČnik od kardinalovega kaplana dovoljenje, da sme za daljno popotvanje visokemu popotniku pokloniti kaj malega iz nadškofovega vertaV Ker je bila ponudba z veseljem sprejeta, oddal je čakajoč strežaj z nekterimi jedili, sadjem in steklenicami napoljnjen jerbas v voz, ki se je začel počasi dalje pomikati, in kmalo je odpeljal toliko slavnega moža nam spred oči. V petek zvečer raznesla se je po Gorici kot blisk hitro grozna novica, da se je dr. Lavrič v gostilnici pri „treh kronah" vstrelil. Ka) je povod dalo temu samomoru, ne vem, to pa je sploh znano, da je že več let hodil ves zamišljen in večkrat tudi zmešan. Zadnji čas je bil v Terstu iskat si zdravja. Pokop je bil v nedeljo conversus paupcitiuus in Illyria potus. Atheneiia ('.», »i-l) uam je še drugo ime panonsko za pivo izročil, in sicer .tto ni drugo, nego slov. piva, samo z drugim suftixom — pi-no, primeri: ok-uo, suk-no. Tretje panonsko ime za pivo: xuuoo najdeš razloženo v Letop. Mat. slov. I^T.j, str. 'M. Koroški Slovenct svoj ol imenujejo: kam-ba. popoldne iz tukajšne luteranske cerkve, ker I^arvič je bil odpadnik, prestopil je pred nekterimi leti k protestantom. Veljal je kot voditelj liberalcev. Postni čas ljudje pridno hodijo pridige poslušat. V veliki cerkvi jih ima č. P. Marcellino da Oarba, frančiškan, ob nedeljah in praznikih ob 11, druge dni pa ob o popoldne v italijanskem jeziku. V slovenskem jeziku pridiguje v cerkvi sv. Ignacija vsak petek v. č. župnik mons. J. Kumar, ob nedeljah pa kaplan č. gosp. Fr. Vidic. V nemškem jeziku tudi v tej cerkvi bo govoril č. P. Ko-*, jezui\ Kakor je že znano, biva to zimo pri nas grof Chambord. Živi na tihem v krasni pristavi (vili), viditi ga je pa pogostokrat v stolni cerkvi,kamor hodi s svojo g.)9po k maši in pridigam. Tudi na lov je sel nektere kra'i in Ijr.dje ne morejo zadosti občudovati njegove spretnosti v streljanji in njegove radodarnosti. Ta postni čas bodo prevzvišeni nadškof mašnika posvetili dva frančiškana in enega usmiljenega brata. Iz Prage. (Konec.) Velik del svojega premoženja je princesinja Neža obernila v to, da je v3tanovila v Pragi dve bolnišnici, strežbo ubožn«h in bolnikov pa je izročila pobožnim redovnikom „Križarjem". L. 1235 se je sama svetu čisto odpovedala in jo s sedmerimi drugimi devicami iz naj iroenitniših družin pristopila k Klarisin;am. Kralj Vacslav sam s kraljico Kunigundo in sorodna kneza s Koroškega in s Slezije so bili pri slovesnosti, po kteri je papežev poslanec Janez Kajetan Ursini imel slovesno sv. mašo. Na papeževo povelje je Neža postala prednica v samostanu, kteri je pod njenim vodstvom silovito slovel v svetosti in dobrodel jnosti do ubožnih, akoravno prednica od kralja nobene letne prihodnine in ne kakega premoženja sprejemati ni hotla. Z gorečo molitvijo, kakor tudi z modrim svetom je bila redovnica Neža velika dobrotnica deželi in kraljevi rodovini v naslednjem napadu Tatarov, v domači čemi in potlej v križarski vojski. Veliko je terpda in dobrotnega delala kraljeva princesinja do 1. 1282, ko je smertno zbolela K smertni postelj, ji je že 1() let kraljeva sestra Katarina Harda princ.sona in jo je prosila blagoslova z upanjem, da bo s tem < zdraveia. Ker je pa bolna iz ponižnosti ni hotla blagoslovit;, je Katarina sama prijela njeno roko in se je z njo svojih nog dotaknila. Vsled tega je Katarina res ozdravela in hodila je zopet brez druzib pomoči. Stara 77 let je Neža omerla 2. sušca 1282, potem ko je bila 47 let preživela v samostanu. Tudi na njenem grobu se je zgodilo veliko prav očitnih čudežev. Vsa dežela je skusila, da Ljena smert je bila draga Gospodu, ker po vsi dežeh je bila takrat prav posebno dobra letina, in nehal; je kuga. Tudi sploh so se povernili bolji časi za dežeio, kakor pišejo zgodovinarji. Pripisovali so te dobrote njeni prošnji pri Bogu. Ljudstvo jo je po njeni smerti častilo kakor svetnico in že cesar Karol IV in njegova mati Elizabeta sta prošnjo češkega ljudstva, da bi se prištela med svetnike, izročila papežu Janezu XXII. Ilusitovske zmešnjave pa ao bile to reč zaderžale, in ti sovražni krivoverci so veči del bili tudi razdjali klošter sv. Neže, kteri je bil pozneje o nesrečnem času Jožefa II 1. 17H2 do čistega odpravlien ter je bilo 21 redovnic prisiljenih svojo tiho lastino in stanova, je zapustiti. Papež Pij IX so po vsih potrebnih preiskavah in pripravah 3. grudr.a 1874 češenje zveličane Neže poter-diii in dovolili, d t se njen spomin 2. sušca obhaja. Razgled po svetu. Laško. Samo v pervih dveh mescih novega leta 1876 ao se na Laškem zgodile te-le velike in strahotne sle-parstva: G. Imoda je obsojen v Torinu zarad poloma pri kreditni banki — pogrešek znaša 732.900 lir in ae bolj zarad izmaknjenja javnega liata za 1000 lir. Enako je obsojen kavalir Acquarone zarad pogrešenih 150.000 lir, in g. Viglioni zarad pogreška 136.000 lir. Brez ozira na sleparstva, ki še niso apričane, pa v pravdi, je 5 inženirjev železničnih, ki jih je mini*tar Spaventa ob enem iz službe djal iz nravnih vzrokov in ozirov. Iz Parme je d av k ar s k pomočnik pobegnil ter zapustil za 11.700 lir praznote. Na rimskih železnicah se je kmali potem razodel pogrešek 200.< 00 lir. V Iraoli je spreje-mavec kolekov osleparil za 40.000 lir. Stražnik za očitno varnost je izpihnil iz Benedk z 900 lirami. V Kosecci je odstavljen delegat za očitno varnost, ker si je prilastil tujih denarjev. „Bersagliere i od 1. sveč. je govoril o pogreških in goljufijah pri prefekturah. ,,La Ragione1' piše o svetovalcu pri prefekturi, ki je po-žerl nekaj stotisučin lir od hranjenega in tacega deoara, ki je bil dolg zakupnikom. — Zdaj pa polomi, ki jih Ital-j.n po nemščini imenuje ,,crac;< — krach. Tu je polom „Trinacria" v Siciliji za 7 milijonov. Polom hranilnice v Palermi s 50O.000 lirami. Polom hranilnice v Kataniji, pomorske družbe, hiše „Sinopoli", hiše „Bat-taglia Moncada, Talam Baddaia, vedni polomi v Be-nedkah in drugod. — Bolj ko se v leto dalje gre, bolj se množi hujava. Neki vojašk vradnik pri kraljevem pomorstvu v Neapelnu je pustil v kaši praznoto za 400.000 iir. Notar O. P. v Torinu je pobegnil tudi za-pustivši pogreška 400.000 lir. Laški konzul v Rio Ja-nejri je zapustil praznik za 600.000 lir. Markez Man-tegazza je ponarejal m«njice z lažnjivim podpisom kralja Viktor Em anveia in jih je speča! boje za 500.000 lir. — V vsem skupaj našteva „Uoita", da se je samo perva dva mesca na Laškem pokradlo, osleparilo, pogrešilo 10 milijonov 671 tisuč oOO lir. In če se k temu se prišteje, kar se ne ve, pa lahko misli, tnen: ta list, da 20 milijonov bi ne bilo dosti, da se vse nadomesti. Naj bi se kje poti kako ,,ultramontansko" vlado to godilo, laži-liberalei, rudečkarji in mavtarji bi vesoljni svet s kri-čem napolnili. Nemško. Grofu Arnimu, ki je pred preganjavcem Bismarkom btžal na Laško, je doma bin zbolel, in Arnim je prosil cesarja, da bi smel bolnega sina obiskati, potem pa se v Italijo verniti. Med tem pa je Arnimova družina z Arnimom samim opustila to misel, ker zdravnik je rekel, da pričujočnost očeta bi utegnila sina preveč pretresti in mu biti nevarna. Verh tega je pa velika Arnimova družina 18. pros. prosila pomilostcnja za očeta. Na to prošnjo še ni odgovora od cesarja. Pravda velike izdaje zarad brošure ,,Pro Nihilo" se je pričela že mesca listopada in vedno teče; vender nasledki dozdaj še niso taki, da bi mogli koga zapravdati. Klican je bil Arnim, pa ni prišel k spraševanju. Vidi te, da že zdaj *e Arnimu hudo utepa njegovo farizejstvo zoper Pija IX, kdo vč, kaj še bo, in kaj zadene Bismarka, ki je v špano-viji z Arnimom Cerkvi krivice delal? Francosko, že se kaže, zakaj so Dekazes in drugi francoski frajmavrarji Karliste tako čeriiii in Alfonziste podpirali. Karliati so se podvergli, Don Karlos se je podal na Angleško, Gambettov časnik „Republique fran-^aise" pa tudi ne mudi zahtevati, da naj sc ra Spanjskem vstanovi republika. Perva velika zmešnjava v ta namen po zmagi Karlistov se )e v Madridu že doveršila, ker so 3. sušca velikaši (Cortes) prisegli na neko vstavo, ki jt; šc ni. Komu jc Bismark služil, ko je podpiral na Spanjskem liberalno in nepostavno stran, je po tem že precej očitno. Bog daj, da bi se bolje obernilo, kot zdaj okolišine kažejo. Francoski rudeČkarji hočejo komaj pridobljeno učno svobodo zatreti in Bismarkovo ,,kulturno borbo" na Francoskem zasaditi. Gambeta mesar je eden naj hujših med njimi. Ta strašanski dedec ravno tako sovraži katoliško vero in duhovstvo, kakor mavtarski pie-nivec Garibaldi. Angleško. Po vsih londonskih katoliških cerkvah so pustno nedeljo brali pastirski list kardinala nadškofa Manninga, ki obravnava dolžnost milošnje. Na Nemškem, pravi, je 10.000 duhovnov, ki so silovito ogoljeni svojih pomočkov za preživek, kakoršnega so jim zagotovljale ondotrie postave. Torej kardiual priporočuje, naj verniki njemu izročijo milošnje, ki jih dajejo zarad polajšanja pri postu, in bode jih zedinjene z unimi , ki jih zbira vojvod Norfolk in drugi svetnjaki, poslal na Nemško v pomoč ondotne^a tako nemilo terpinčenega (iuhovstva. Tudi birminghamski škof Ullath rne jc obširno popisal versko preganjanje na Nemškem. Drobne novice. Na Nemškem in Avstrijanskem so že več dni velike povodnji. Rena in Donova ste bregove prepluli in se strašno narašali, mesta Praga, Dunaj, Buda-PeŠt id. so terpele strašno. Tako je tudi v Alzaciji in Loreni, Metz in druge mesta so v povodnji. — Tudi Norvegija pripravlja brodovsko odpravo proti severnemu tečaju, ki jo bo vodil pomorski poveljnik Karol Wille; stroške bode vlada nase vzela. — Za pruskega zastopnika pri avstrijanskem dvoru je izvoljen grof Ot6n Stol-berg Werningerodc, protestant, rojen 1837. — Na Laškem so se zopet zgodile velikanske sleparije ter goljufije z mecjicami, pri kterih se je zlorabilo ime Viktor Emanvela. Zapopadene so tudi visoke osebstva, kakor markiz Mantegazza, že v ječi v Milanu; bil je eden opravnikov železniške družbe ,,Modena-Mantova". Druga preiskava je bila pri banki „Maquay" in zapečatena menjica za 50.000 lir, ki je tudi imela lažojivo ime Vifctor-Eraanvelovo. Pišejo pa še o druzih preiskavah. Evo vam ,,nove, svobodne, brezvorske Italije"! — Av-strijansko poslanstvo pri Viktor Emanvelu in laško na Dunaju ste povzdignjeni v poročništvi, „Gazz. uf." pravi: ,v epričevanje serčnih razmer". — Cvet in saU zveste m&iiiee. Zahvale. Št. 1. Gospa na Dolenjskem je 8 dni po porodu zdrave deklice nanaglouia silno hu-io zbolela. Tem hujši je to njo in moža zadelo, kolikor bolj nepričakovano se je prigodilo. Kar glavo ji je botlo raznesti, in zdelo Be ji je, da jo hoče kar kri zaliti. Mož, ves preplašen hitro pošlje po zdravnika, kter precej daleč stanuje. Gospa pa — od mladih nog že iskrena č*stiteijica pre-čiste Device Mar je, ktera ji je že v vseh britkostih življenja vtolažila serce, ter )i še zmira; pomagala, se tudi zdaj naj popred oberne k Naši ljubi Gospej p!esv. Serca. Obljubi sama opraviti Njej v čast noveno (devet-dnevnico) in precej pošlje nekaj deklic k farni cerkvi pred podobo Dev.ce Marije, da naj bi molila za njo, ter pričele de\etdnevnicu. V tistem času ko gospd v smertuih težavah zdihuje na postelji k naši ljubi G jspej presv. Serca in deklice prisopihajo v cerkev, — čuti v sebi čudovito polajšanje — zdravnika, kteri je kmalo prišel, bi ji ne bilo več treba. Pač res — molitev pravičnega oblake predere! Hvala, preserčna zahvala Tebi, preljuba Gospa presv. Serca! O da bi se vsi ljudje v svojih težavah nar popred k Tebi obernili, Ti, edina Ti še nikdar nobenega v sili r.isi zapustila!!! St. 2. Večkrat sem se bal, kako bom zavoljo svoje belehnosti mogel svoje dolžnosti opraviti. Prosil sem našo ljubo Gospo presv. Serca in sv. Jožefa, in vselej mi je bilo pomagano. Bodi jima naj globokejši zahvala! Če je volja Božja, naj mi sprosita terdnega zdravja! V Železnikih 4. susca 1876. Al Rožič. St. 3. O predraga Danica! kako čem pričeti in kje čem jenjat:, da bi Mariji brez madeža spočeti, patroni romarske cerkve v „Lourdes-uu na Francoskem, primerno čast in hvalo nazuanil? No! kaj bo to zopet? bodes morebiti, ti neverni svet, rekel! O poslušaj in glej dobroto! Moj oče, doaluženi učitelj in vodja, ki so mi še edina tolažba in veselje na svetu, so bili nevarno, še ceio za smert zboleli. Nobena jed jim ni več dišala, ni bi!o več spanja po noči, r.oge so opešale, tudi zdravila jim niso hotle pomagati. Kaj je bilostorici? Dobim po dobrotljivi roki v. č. kan. g. Urha nekoliko vode iz studenca Mat« re Bov';e iz Lourdes a na Francoskem, kar jim naj dobrotl]ivi Bog tisučkrat poprača, od te vsaki dan nekoliko vzamejo ter zraven devetdnevnico v čast Matere Božje brezmadežne s sv. spovedjo in obhajilam opravijo, in lejte! — rešeni so bili smerne nevarnosti. Zopet se o pripravnem vremenu sprehajajo, ao veseli in ne morejo zadosti Marije prečastite Device preslavljati. O Danica! oznani to svetu, da spozna, kaj vse stori veliko zaupan je na pomoč naše ljubeznjive nebeške Matere, da je ona v resnici pri Bogu in po Bogu naša perva bescdnica in naj veči telažoa naša, posebno o sedanjem času. Pri sv, Jakopu pri Savi, 7. aušca 1876. Ignacij Boh m, župnik. Prošnje. St. 1. Bolnik se priporoči v molitev. Št. 2. Mnogotere potrebe, dušne in telesne, naj bodo izročene v molitev udom bratovšine Naše ljube Gospe. St. 3. Vsim udom bratovšine Naše ljube Gospe se J. J. prav goreče priporočuje, da bi mu v očesnih slabostih pomoči sprosili. Tudi pristavlja več obljub, ako mu sprosijo tolikanj doželen-j zdravje ali zboljšanje. St. 4. Mati in sestre priporočajo udom bratovšine v molitev terdovratnega domačina, ki mu je nesrečno žganje že tudi pamet močno zmešalo, ter dela velike nadloge pri 1 i.si. Prosite, prosite, naj Bug na priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca kakor si bodi preloži, samo da bi duša ne bila pogubljena. V ta namen tudi same začnemo iMnevnico opravljati. St. 5. Z Ipavske doline. Žalujoči oči in mati bratovšino naše ljube Gospe presv. Serca pomoči prosita za svojo hčerko Antonijo, že več časa bolno. Nobene zdravila nič ne pomagajo; obernem se s prošnjo do udov te dobrotne bratovšine, naj bi ji sprosila pri Bogu po Marijni priprošnji ljubo zdravje, če je Božja volja. Ako nas Bog usliši na prošnjo bratov in sester, bodem potem zahvalo po „Danici" razglasil. M. B. Opomba. Nekteri pošiljavci prošenj itd. se ne ua-znanujejo vredništvu, kdo da so. Bodi še enkrat opomnjeno, da vsak, ki kaj pošlje, mora saj za vredništvo svoje ime povedati, da smo prepričani, da je reč resnična in poštena. V ,,Danico" pa ne silimo, da mora celo ime priti, Če tudi je prav, da se ime podpise, posebno pri zahvalah. Vred. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. So-^rr. — Mnreij. 12. \cdelj« kvaterna in II v postu. Evangelij: „Jezus se spremeni na gori", (Mat. 17.) — Začetek ve-likonrčne spovedi. — Sv. Gregorij Veliki, spozn., papež in cerkveni učenik. t 12. sušca 604. — Sv. Teofan, bogat mož v Carigradu, si je zvolil meniški stan, je vstanovil dva samostana, se serčno poganjal za svete podobe, zoper njih zatiravce, pod cesarjem Leonom je bil dve leti v ječi zapert, in je v pregnanstvu + 1. 818. 13. Ponedeljek. Sv. Nicefor, patri jarh v Cari- Eadu, sereni borivec za svete podobe, se je cesarju ionu Armenu, zatiraveu svetih podob, moško in stanovitno znperstavljal, zato je bil od njega zagnan v pregnanstvo, kjer je 14 16t veliko terpel, in v Gospodu zaspal 1. Svs. - .Sv. Evfrazija, devica, f 410. 14. Torek. Sv. Matilda, mati nemškega cesarja Otona I. Fo njegovi smerti se je umaknila v samostan, j I. 96K — Sv. Mehtilda, sestra sv. Jederti, sorodnica cesarja Friderika II, iz benediktinskega reda. t 1.1300. 15. Sreda. Oba ss. Longina sprič. Pervi Longin je bil izmed vojakov, ki je bil Jezusu na križu s sulico stran odperl. Drugi je bil stotnik cesarske straže na Golgati ob Jezusovi smerti. — Sv. Matrona, dekla neke judovske gospodinje v Tesaloniku na Greškem, ktera jo je do smerti pretepal« zato, ker je keršanske dolžnosti natanko spoiriovala. 16. Cetertek. Sv. Hilarij, škof in njegov dijakon Ticijan, sprič. v Ogleju pri Gorici. — Sv. Abraham, pušavnik v Edesi in Marija spokornica, hči njegovega brata. Abraham je y 360. 1. (Beri mično zgodbo v Danici lansk. I. List 11.) — Sv. Heribert, nadškof v Ko-linu, vladarski kancler sv. cesarja Henrika II. f 1022. 17. Petek. Posvečena tančiča N. G. J. Kr. — Sv. Jedert, hči blaženega Pipina, devica, opatinja v Nivigeli na BrabaLŠkem, kjer je tudi nje mati blažena Ita pod njeno pokoršino živela, t 6;>9. — Sv. Patricij, škof spozn., irski ap< etelj. t 17. sušca 464. 18. Sabota. Sv. Ciril, škof Jeruzalemski, cerkveni učenik in sp«zn. f 1. 386. — Sv. Edvard 11. je bil že v svojem 12. letu po smerti svojega očeta prišel na kraljevi sedež na Angleškem, pa je bil že dve leti po tem umorjen I. 979; njegova zavidna mačeha je delala pokoro, dva samostana vstanovila in sveto umerla. — Blaženi Salvator, brat iz reda sv. Frančiška, t 1567. Danes je zadnji krajec ob 2. uri 22. m. zjutraj. Kranjski deželni ibor se je pričel 7. t. m. po sv. maši z navadnimi šegami. Potem sta nova poslanca gg. Vestenek in bar. Taufferer opravila obljubo. Voljeni so odbori. Za postni čas so med drugim priporočila vredne. Volčičeve bukve Getzemani in Golgota, šola ponižnosti, pokr ršir»» in ljubezni do smerti po premišljevanjih Katarine Emerih. (C. 1. gl. 25. kr. pri M. Ger-barji.) — Za ljubivce 9dnevnic ravno tam „Devetdnev-niee k naši ljubi Gospej" Volčičeve. It Maribora, 4. sušca. Zarad raznih vzrokov so milost, g. knezo-j-kot Lavantinski delitev zakramenta sv. birme v Mariborski dekaniji na sledeče dni prestavili: 28. maja v št. Petru pri Mariboru; 29. maja v št. Martinu pri Wurmbergu; 30. maja pri sv. Barbari; 31. maja pri sv. Marjeti na Pesnici; 6. junija v Selnici; 7. junija v Kanci; in 11. junija v Zgornji št. Kungerti. Deček pisal cesarjn. v osebno cesarjevo pisarno, kakor piše „Čeh", je prišel te dni naslednji dopis: „Go-spod cesar na Dunaju! Rad bi bil duhoven ali pa učitelj. Moj oče so tkalec, pa nimajo nič denarjev. Prosim, ljubi gospod cesar, pošljite mi denarjev, da se morem učiti in da bom tako mogel biti duhoven ali učitelj. Pozdravljam gospo cesarico in otročiče. Jožek Beneš." — To pisemce je pisal enajstleten deček v moravski srenji Greifendorfu. Priprosti zlog je bil tako všeč cesarju, da je ukazal poprašati župana one občine po oko-lišinah malega prosivca. Ko je pa prišlo vgodno naznanilo o tem fantiču, je ukazal cesar, da naj se deček izroči šolskemu nadzorniku v mestu Svitanu, temu pa naj se naroči, da naj dečka za študiranje redno pripravlja. ? Rim se poda sredi posta mednarodna deputacija k sv. Očetu. Pač bi bilo dobro, da tudi iz naše dežele kdo gre. Stajarci že imajo zastopništvo. Iz Kalumet-a. v Ameriki, piše Kranjec J. Flek 7. pros.: Tukaj v Kalumetu so jame prav bogate s kupreno rudo. Mesca grudna so napravili 1260 tonov čistega kupra. En ton velja 25 dolarjev. Dela kakih 3000 težakov. Snega nimamo letos preveč in mraz ni prehud. Tukaj na3 je 24 Kranjcev. Redzeket je tri minute od Kalumeta, ki dobro napreduje. Peter Rupe je zadnjo spomlad postal mestni prezident, Jože Vertin, iz Černo-meljskega okraja, je pa mestni oskerbnik. (Pristavek. To je lepo in pošteno, pridni Kranjci, da se tako moško obnašate! Bog daj srečo! „Danica" se pošilja. Vred.) MMuhovske spremembe* Y Ljubljanski škofiji: č. g. Jož. Voglar je dobil Sodraško faro. — Umerla sta ČČ. gg.: Jan. Zemva, fajm. v pokoju, 5. t. m., in H. Sparovic, kaplan v Kranjski gori. R. I. P. V Lavantinski Škofiji: Č. g. Martin Brezovšek je postal župnik pri sv. Martinu na Pohorju; č. g.^Matija Koren ml.^provizor v Gomilski; č. g. Anton Slander provizor v Cadramu, in č. g. Jožef Muha provid. kaplan v Dobjem. — Umerla sta čč. gg.: Andrej Stvarnik, žjipnik v Gorailski, 23. p. m., in Jan. Kunej, župnik v Cadramu, 27. p. m. R. L P. — Razpisane ste fari: Go-milska do 8. aprila, in Cadram do 11. aprila t. 1. Dobrotni darovi. Za napravo neozdravljivih v Ljubljani: Prejel gosp. K. Heidrih: od g. K. P. v Ljubljani 10 gld.; od č. g. Mih. Lazarja v Ljubljani 5 gl.; od preč. g. M. Meršola v drugo 5 gl. — Prejelo vredništvo: Iz Stare Loke po pn. g. dekanu 50 gl. 60 kr. (vmes 1 cekin). — C. g. fajm. J. Hočevar na Igu 5 gl. Za afrikanski misijon: Iz Mošenj 1 gl. Za bratoviino čistega Spočetja: Iz Mošenj 2 gl. Za nbegle Ercegovince in Bošnjake: Iz^ Stare Loke po pn. g. dekanu M. Kožuhu 69 gld. — Č. g. J. Fer-jančič v G. 2 gl. Pogovori z gg. dopisovalci. G. L. v Ž.: Prav dobro; hvala preserčna! Na vprašanje odjr.: Za take reei ni nikoli ne vinarja plačila. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.