PnStnfna plačana T eotovfnL Leto XVI., štev, 57 LJubljana, sobota 9. marca 1935 Cena 1 Din upravmstvo; Ljubljana Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana Selen« burgova ui 3. — Tet 3492. 2492. Pouružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon št- 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3128- Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Madžarska kriza Kriza madžarske vlade je bila presenetljivo naglo rešena. Že prvi dan je Gombos, ki je ponovno prejel od državnega upravnika mandat za sestavo vlade, predložil listo novih ministrov in dosegel imenovanje kabineta, ki obstoji sedaj izključno iz njegovih najintimnejših zaupnikov. Še bolj pa je presenetil prvi ukrep nove vlade: razpust parlamenta, preden je moglo priti do kake debate ali celo do glasovanja. Iz zadnjih političnih bojev, ki jim ni manjkalo ostrosti in vsestranske ner-voznosti, je izšel Gombos, kakor se vidi, kot zmagovalec. Kriza vlade je rešena v njegovem smislu, ni pa še rešena splošna politična kriza, ki se utegne v volilni kampanji še zaostriti, kajti izgleda, da nobena prizadetih strani ni pripravljena popuščati in da se bo borba za Gomboseve reforme in proti njim samo prenesla s parlamentarnih tal na predvolilno in volilno bojišče. Glavni obrisi front, ki si bodo stale nasproti, so vidni že danes. Šlo bo za odločitev med Gdmbdsem in Bethlenom, katerih prvi se zanaša poleg ožjih pristašev še na Eckhardtovo opozicijo, drugi pa ima za seboj aristokratsko in veleposestniško krilo večinske stranke »narodne enote«, ki je dosedaj prevladovalo v parlamentarni skupini te stranke. Sme se sicer reči, da ima Gombos za enkrat boljše šanse. Vlada, ki mu stoji >b strani, je sestavljena iz samih nje-ovih zvestih pristašev, ker je bil z no--anjim ministrom Keresztes - Fischer-em izločen iz nje zadnji Bethlenov pri-.<- - aš. Poleg obeh novih ministrov bo iz-■ .polniti še štiri mesta državnih sekre-tarjev, pri čemer ima Gombos seveda proste roke. Zadnji dogodki so dokazali, da uživa Gombos največje zaupanje državnega upravnika Horthyja, ki ga je držal kljub pritisku Bethlena samega in navzlic izredno živahnim intervencijam magnat-skih latifundistov, boječih se agrarne reforme in spremembe volilnega zakona. Horthyjeva opredeljenost je razumljiva in v razmerah utemeljena. Gombos je bil njegova desna roka pri likvidaciji Karlovega jmča leta 1921.; dosledno se je upiral legitimistični agitaciji in kakor je znal dosedaj zabraniti Otonov povratek na madžarski prestol, tako se sme nadejati upravnik in dejanski vladar Horthv tudi za naprej Gombosevega sobojevništva proti Habsburžanom, katerih prihod bi za oba pomenil konec politične eksistence in kariere. Vrh tega je ena glavnih točk Gombosevega reformnega programa razširjenje in utrditev upravnikove moči. Na drugi strani pa je plemstvo, ne izvzemši Bethlena, močno legitimistično inficirano, vsekakor pa manj odločno in nepristopno, kakor bi želel Horthy v svojem in morda tudi — vsaj v drugi vrsti — v zunanje političnem interesu. Borba med Bethienom in Gombosem traja že dolgo, akoravno se ni razvijala pred očmi javnosti. Gombos je sistematično izpodrival svojega nasprotnika od postojanke do postojanke in iz-podkopaval njegov vpliv, pa tudi nie-/ov politični in osebni ugled. Pred dobrim letom dni je nasprotje med obema politikoma prav za prav prvič postalo bolj vidno ob priliki velikega korupcij-skega procesa, ki je bil tako aranžiran, da je mogel vsakdo spoznati ost, naperjeno proti Bethlenu. Od tiste dobe je postala borba očitnejša, pa tudi ostrejša. Prišlo je do demisije ministra Kal-laya, znanega Bethlenovega pristaša, in do važnih osebnih sprememb na najvišjih civilnih in vojaških mestih. Z Eckhardtovo afero je dozorel boj do viška. Gombos si je pritegnil tega opozicijskega voditelja, da bi imel v njegovi stranki malih kmetov rezervo, kadar bi smatral, da je dozorel čas za glavni udar. Eckhardtov diplomatski neuspeh pri Društvu narodov, ko je šlo za marsejsko zadevo, so Bethlen in njegovi pristaši spretno izrabili za naskok na ministrskega predsednika. Na vodstveni seji vladne stranke se je Gombos znašel v manjšini in se je — vsaj na vidra — umaknil. Prišlo je do formalnega preloma med njim in Eckhardtom. Ker pa se Bethlen s tem uspehom ni hotel zadovoljiti, je posegel vmes Horthv in nasprotnike prisilil k spravi. Sledila je Eckhardtova kampanja proti Bethlenu, na kateri Gombos ni bil povsem nedolžen, akoravno je na zunaj ostro nastopil proti Eckhardtu in celo posegel po izrednih merah. Keresztes-Fischerjeva demisija je izzvala vladno krizo, Gombos pa je ostal na vrhu in se iznebil obenem parlamenta čigar večina mu je že za prvo sejo očividno pripravljala poraz. Razpust je bil po vsej priliki beg pred nezaupnico in torej menda ne povsem v programu vladnega šefa. Ta je zdaj postavljen pred nujnost, da izvede volitve se po starem volilnem redu, ki zanj ni tako ugoden, kakor bi bil novi, ki ga je pripravljal Vendar si je Gombos ocmdno bolj svest zmage, kakor njegovi aristokratski protivniki, ker bo imel vsekakor na svoji strani velik del opozicije, pridobljene z Eckhardtovo pomočjo m s popularnimi gesli svojih reform. Borba, ki je zdaj na Madžarskem Bratomorna vojna v Grčiji GSenziva vladnih čet ni prinesla pričakovane odločitve - Protioienziva upornikov - Borba se nadaljuje z velikimi izgubami na obeh straneh Atene, 8. marca p. Velika ofenziva vladnih čet proti upornikom v severni Grčiji dosedaj še ni prinesla pričakovane odločitve. Ofenziva se je pričela včeraj popoldne z veliko topniško pripravo ob reki Strumi. Topniški ogenj je trajal pozno v noč. Vladne čete so obenem z letal strahovito bombardirale uporniške postojanke in izzvale v njihovih vrstah hud nered. Ko so nato v večernih urah prešle vladne čete v splošen napad, so se začeli uporniki v največjem neredu umikati. Vladne čete so vso noč prodirale in pritiskale z vseh strani na upornike, ki so morah zapustiti vse svoje postojanke in se umakniti tudi iz Seresa, Kavale in Drame. Borba se je pomikala vedno bolj proti severovzhodu v bližino bolgarske meje, tako da so topovsko streljanje slišali že daleč preko bolgarske meje. Boji so trajali pozno v noč. Davi pa je prišlo do nenadnega pre-okreta. Zaradi novih snežnih žametov in hudega mraza je zastala vsa komora vladnih čet, kar je imelo za posledico, da je vladnim četam začelo primanjkovati municije. Uporniki so nasprotno razpolagali še z velikimi zalogami, ki so jih pripravili že poprej, ko so v pričakovanju ofenzive vladnih čet izpraznili vsa skladišča v južnejših garnizijah in jih spravili na varno v severnejše pokrajine. Dopoldne so uporniki, ko so opažih zastoj v ofenzivi vladnih čet, prešli v protinapad in po ljutih borbah potisnih vladne čete nazaj ter znova zavzeli skoro vse svoje prejšnje postojanke. Vladne čete so se morale z velikimi izgubami umakniti iz poprej zavzetih garnizij in Seres, Dramo in Kavalo zopet prepustiti upornikom. Ohrabreni s tem uspehom so uporniki tudi na drugih krajih prešli v ofenzivo. Tako so med drugim v notranjosti Grčije izzvali več lokalnih uporov in zavzeli nekaj važnih postojank. Ti lokalni uspehi pa niso večjega pomena, ker so uporniki v veliki manjšini in obkoljeni od vladnih čet. Pač pa je uporniška mornarica izvedla velikopotezno akcijo ter z zavzetjem otokov »Etilene, Kios in Samos vzpostavila zvezo z uporniki na Kreti in Grčiji. Danes so se tri grške upornike ladje pojavile pred Kavalo in z morske strani napadle vladne čete, ki so se končno morale umakniti. Tudi v Solunu so uporniške ladje izvedle napad, vendar brez uspeha in so bile od vladnih letal pregnane. Vladni krogi so še vedno trdno prepričani, da bodo vladne čete v najkrajšem času premagale opornike in vzpostavile red in mir. Vlada je danes poslala na pomoč vsa razpoložljiva prevozna sredstva za dovoz municije in hrane, tako da upajo, da bodo vladne čete še nocoj prešle v novo ofenzivo in končno porazile upornike. Na drugi strani je tndi vladna mornarica zadala upornikom hude ndarce. Tri vladne torpedovke so danes bombardirale Kaneo, glavno luko na Kreti in jo skoro popolnoma porušile. Prav tako so vladne ladje preprečile križarki »Averov« povratek na Kreto, obenem pa odrezale pot uporniškim ladjam, ki se mude v severnem Egejskem morju. Tudi dovoz živil za upornike je zelo otež-kačen, ker je Turčija zadržala vse v grške vode namenjene ladje, istotako pa je tudi angleška trgovska mornarica dobila nalog, naj se do nadaljnjih navodil izogiba grških vod. Že dosedanje borbe so zahtevale na obeh straneh velike izgube. Samo na vladni strani priznavajo, da so imeli doslej nad 600 mrtvih 1« 2000 ranjenih, izgube upornikov pa so po mnenju vladnih krogov še dvakrat večje. Vladnim četam irlmanjRuje municije OSenziva vladnih čet je zaradi tega ponovno v zastoju Atene, S. marca č. Vesti iz vzhodne Tra cije poročajo o velikih izgubah na obeh straneh, vendar je pa težko zvedeti, kdo pridobiva in kdo izgublja na terenu. V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da položaj še davno ni tak, kakor bi ga vlada rada predstavila inozemstvu. Zdi se, da nudijo vstaši vladnim četam v severnovzhodni Grčiji močan odpor. Prav tako so pričeli dvomiti v nedavno vladno poudarjanje premoči v številu vojakcv in njihove opreme nad vstaši. Brzojavke iz Soluna javljajo ponovno, da odločilna bit- ka pri Strumi ni bila adgodena le zato, ker še vedno vlada slabo vreme, temveč, ker primanjkuje vladnim četam municije. Grška vlada je sedaj naročila v Inozemstvu velike količine bomb za letala in ča> ka z ofenzivo, dokler ne pridejo nove zaloge letalskih bomb in municije. General Kondilis povišan Atene, 8. marca w. S oklepom ministrskega sveta je bil vojmi minisiter Kondilis v priznanje zaslug pni zatiranju upora povišan v divizijskega generala. gorniki napredujejo Po nekontroliranih vesteh inozemskih poročevalcev uporniki na vsej črti napredujejo in je položaj vlade dokaj kritičen Pariz, 8. marca. w. Po poročilih posebnih poročevalcev tukajšnjih listov iz Grčije so uporniki okrepili svoj položaj v Seresu in Kavad!:. zasedli Dramo in tudi del Epira. »Pet i t Parisien« piše, da so vladna letaki bombardirala mesto Seres m pred Kavalo zasidrana uporniška parnika »Heli« in »Psa-ra*. »Journal« poroča, da so venizelisti zasedli Larisso in da pripravljajo močan napad n« Epir. Pariz, 8. marca. g.Po brzojavki kapitana angleškega parnika »Imperie«, ki je včeraj prispel v Aleksandri jo, je grška »klopna krilarka »Averov«, ki jo imajo v rokah uporniki, v boju z vladnimi bombnimi letal: sestrelila dve vodni letali. Okkipna križar-ka č9ama je bila lahko poškodovana od ene bombe, pri tem pa sta bila ubila dva mornarja. London, 8. marca. g. Posebni poročevalec »Daily Expressa< Panton je sporočil svojemu Letu nekaj vesti iz 'Grčije brez cenzure na ta način, da je odšel na jugoslovensko ozemlje in od tam oddal poročilo. Po njegovih vesteh srroai v Atenah nevarnost, da bo obnovljena monarhija. Uporniki imajo trenutno v Makedoniji in Traikiji zasedeno ozemlje, ki je morda tako veliko kot Ho-landska. Grška vlada nima nobene prave sLke, kje in kako so razmeščene oborožene sile upornikov. Poveljnik uporniške mornarice admiral Demestih.ee je baje vladi dal ultima.tu.rn, v katerem poziva ministrskega predsednika Tsaldarisa, naj poda ostavko. V Atenah samih je položaj za vlado precej kritičen. Budimpešta. 8. marca. č. Poročila madžarskih listov iz Grčije zatrjujejo, da se je danes zinatno posla.bšal položaj za vladne čete. Upornikom se je posrečilo osvojiti oelo Tra-kijo. Diimildino. Dedeasač, Xanti, Seres in Kavalo. Današnji grški list: priznavajo, da se je položaj poslabšal in da bo postal le slabši, ker uporniške vojne ladje z uspehom napredujejo. Odkrito se govori, da v primeru večjega razširjenja državljanske vojne v Grčiji niso izključene gotove težkoče na Balbamskem polotoku. Rimske informacije Rim, 8. marca č Po vesteh, ki prihajajo v italijansko prestolnico iz G-rčije, se zd,i, da grški uporniki stalno napredujejo. Doslej so zavzeli glavno mesto Tesali-je Lariso, ki je samo 135 milj oddaljena od Aten. Tudi glavno mesto Peloponeza Patras je baje padlo v roke upornikov. Njihova vojska koraka sedaj po rimskih poročilih v smeri proti Atenam. Po nadaljnjih poročilih se doznava kot defini- otvorjena. ne bo zgolj osebna. Ne da se tajiti, da pomenijo Gomboseve reforme velike spremembe v madžarskem življenju, in če so mišljene iskreno in resno, brez dvoma tudi napredek, ki pa bo šel seveda na stroške dosedaj skoro vsemogočne aristokratske kaste. Preuredba fideikomisov in zakon o naseljevanju sicer še ne pomenita količkaj času primerne agrarne reforme, vendar bi mogla prinesti malemu kmetu in poljskemu delavcu pomembne pridobitve. Sprememba volilnega zakona predvideva neko razširjenje volilne pravice, ki sicer gotovo ne bo prehod k resnični demokraciji, vendar pa ograža politični mo- nopol veleposestniških magnatov in njih priveska. V zunanje političnem pogledu bi z Gombosem zmagala ostrejša revizioni-stična smer, kajti v velikomadžarskem radikalizmu se srečavata on in njegov opozicionalni zaveznik Eckhardt. Na drugi strani pa bi imela habsburška restavracija, ki se v zadnjem času z Dunaja z veliko vnemo pripravlja, v Gom-bosu odločnega nasprotnika. V obeh pogledih je na madžarski politični krizi in na borbi za odločitev interesirano tudi inozemstvo, ki bo dogodke prihodnjih tednov in mesecev brez dvoma zasledovalo z napeto pozornostjo. tivno, da je 3. grška armada pod vodstvom vojnega ministra generala Kondilisa izgubila doslej nad 600 vojakov in ima 2000 ranjencev. Vladnim Četam se je kljub velikim izgubam posrečilo ujeti 700 vstašev, med njimi nad 200 oficirjev Atene, 8. marca AA. Zaradi hudega letalskega obstreljevanja v Seresu so nastali tamkaj veliki izgredi. Poveljnik uporniških čet v Seresu je brzojavno zahteval pomoč uporniških vojnih ladij. Izredni ukrepi v Atenah Zaradi komunističnih hujskarij je vlada izdala izredne ukrepe in dala zapreti vse sumljive osebe Atene, 8. marca. d. Snoči je poskušala večja skupina komunistov razdeljevati v Atenah letake z napadi proti vladi. Policija jih je razgnala, vendar pa so se kmalu zopet zbrali, zaradi česar je bila prisiljena oddati med nje več salv. Mnogi komunisti so bili ranjeni. Zaradi komunističnega rovarjenja se je vlada odločila, da izvede izredne varnostne ukrepe. Zato so bili aretirani socialistični vodja Papana-stasiu, ki je bil že pet dni pod policijskim nadzorstvom, predsednik agrarne stranke Sofianapulos in vodja agrarcev Milonas. Število v Atenah aretiranih civilnih in vojaških oseb cenijo nad 600 Obenem so suspendirali vse sumljive uradnike pri posti, brzojavu in telefonu. V Atenah in Pi- reju nadzorujejo s posebnimi aparati vs« zasebne telefonske razgovore, da bi preprečili razširjenje tendenčnih vesti. Denar so zažgali, da ga ne dobe uporniki Atene, 8. marca. AA. Finančni minister Pezmazoglu je po izbruhu vstaje izdal brzojavno okrožnico vsem državnim oblast-vom, naj poskrbe, da v mestih, ki bi jih uporniki začasno zasedli z vpadom, ne bodo mogli vstaši pograbiti niti najmanjšega zneska državnega denarja ali denarja javnih ustanov. Ce bankovcev ne morejo pravočasno odstraniti, pooblašča finančni minister vse pristojne organe, naj jih zazgo Tsaldaris napoveduje razčiščenje v 24 urah Kljub trenutnemu neuspehu vladnih čet je prepričan v končno zmago nad uporniki Atene. 8. marca. g. Ministrski predsednik Tsaldaris je novinarjem izjavil, da bo položaj na otokn Kreti in sploh povsod, kjer so zaenkrat ie uporniki gospodarji situaci-jje, v 24 urah razčiščen in bo zopet zavladal mir in red. Vlada ni nameravala razualiti državljanske vojske, vendar pa je bila la-radi načina, kako so nastopili uporniki id po večkratnih brezuspešnih pozivih sa kapitulacijo prisiljena storiti vse. da se upor, četudi za ceno krvi. popolnoma zatre. Še! mornariškega arzenala je obvestil mornariškega ministra, da so ladje, ki so bile v arzenalu in se dosedaj niso mogle udeležiti bojev proti upornikom, popolnoma poprav ljene. Razen teh ladij ima sedaj vlada še dva torpedna rušilca, dalje 6 torpedovk in 4 podmornice, ki so vse v pristaniščih pripravljene za odhod. Atene, 8. marca. d. Vlada je ponovno raztegnila svoje vojaške operacijo na Kreto. Včeraj so obstreljevali trije rušilci pristaniško mesto Kanejo na Kreti, kjer je Venize-losov sedež. Venizelosovi pristaši niso mogli pomiriti razburjenega prebivalstva. Napo- vedan je bil prihod tudi četrtega ruSile* T luko. Atene, 8. marca. g. Grška vlada zakl]utu-je zadnje priprave za veliko pomorsko bitk« pri otoku Kreti, kjer naj se odloči, kdo b« v bodoče gospodar Grčije. Vladna mornarica je baje v primeri s uporniškimi ladjami v premoči. Italijanska demarša v Atenah Atene, 8. marca. b. Italijanski poslanik v Atenah je danes posetil ministrskega predsednika Tsaldarisa in mu izročil protestno noto italijanske vlade, v kateri protestira proti pisanju grškega tiska, ki spravi ia italijansko vlado v zvezo z uporniki. Zahteval je, naj vlada zabrani grškemu tisku tako poročanje. V grški javnosti je izzvala italijanska demarša veliko ogorčenje in listi še nadalje zatrjujejo, d« Italija podpira venizeliste ter da je Veni-zelos v službi Italije. Pozornost Evrope Velesile so poslale vojne ladje v grške vode — Pomemben korak angleškega poslanika v Atenah Atene, 8. marca. AA. Glede na glasove, ki se širijo o možnostih tuje intervencije, je minister brez portfelja Metaxas zelo odločno izjavil, da je Grčija suverena država, in da ne bo pustila vmešavanja katerekoli tuje države v svoje notranje razmere. Atene. 8. marca. AA. Angleški poslanik Waterloo je obiskal predsednika vlade Tsaldarisa in mu izjavil, da britanska vlada in vsa angleška javnost s simpatijami spremljata pravično borb« zakonite vlade zoper upornike. Za dokaz posebne pozornosti Velike Britanije je Waterloo navedel, da je včeraj prispela v Faleron neka britanska križarka. Waterloo je dalje prosil Tsaldarisa. naj grškemu narodu sporoči t« posebno pozornost Velike Britanije. Pariz. 8. marca. AA. Havas noroča iz Aten, da je v Pirej prispela francoska križarka »Verdun« in da prideta kmalu za njo tudi križarki »Foch« in »Tourville«. Pariz. 8. marca. AA. Havas poroča iz Rima. Tukajšnji odgovorni krogi izjavljajo, da vlada z največjo pozornostjo spremlja dogodke na Grškem in proučuje ukrepe, ki bi bili morda potrebni za zaščito italijanskih interesov na Grškem. Rim. 8. marca AA. Križarka »Trento* in torpedovki »Domoeto« in »Pigafeta« so dobile nalog, naj odplovejo na Dodekanez. Atene, 8. marca AA. Vladni listi komentirajo britanski korak v Atenah kot najboljšo moralno podporo, ki si jo more v tej nesreči želeti grška vlada in grški narod. Listi posebno poudarjajo tisti stavek v angleškem poročilu, ki izraža upanje, da se bodo sedanje težave prebrodile s čim manjšim prelivanjem krvi. \z tega sklepajo, da obstoji možnost ureditve spora sporazumno, ne pa s krvavim in oboroženim spopadom, ki so ga prvi mah smatralo' zn neizogibnega. Atene, 8. marca AA. Listi citirajo pisanje jugoslovenskega tiska o dogodkih na Grškem in pozdravljajo stališče, ki so ga zavzel! najuglednejši jugoslovenski listi. V zvezi s tem poudarjajo grški listi dokaze simpatij, ki jih izkazujejo Grčiji države balkanskega sporazuma in omenjajo demarše njihovih poslanikov v Sofiji. Ob enem naglašajo. da se je v teh težkih dneh pokazal balkanski sporazum kot čvrsta realnost In je dal neprecenljivo moralno podporo grški vladi. Atene, 8. marca AA. Predsednik turške vlade je izrekel grškemu poslaniku v Ankari obžalovanje zara
  • -vedah pasiranje morske ožine Zahteve po stanovskih poslanskih kandidaturah Postavljanje kandidatov se bliža zaključku — Udeležba skupine g. dr. Gosarja pri volitvah na vladni listi Kakor poročajo iz Beograda, je pričakovati odločitve nosilca nacionalne liste g. Jevtiča glede kandidatur za drugo polovico tekočega meseca. Vesti, kakor da so nekatere kandidature že odobrene ali pa da ima kdo od nastopajočih kandidatov od »merodajnega mesta« ali kakor se že glasijo podobne reklamne izjave, poziv ali pa odobritev že v naprej, se na res merodajnih mestih odločno demantirajo. Z gotove strani se tudi znatno pretirava število prijavljenih kandidatur. Namen teh pretiravanj je dokaj prozoren. V dravski banovini so organizacije JNS že izvršila svoje kandidature. Izbrale so može, o katerih sodijo, da bi najboljše mogli zastopati narod v skupščini, ter jih predložile nosilcu liste g. Jev-tiču. S tem so izvršile svojo politično dolžnost in izrekle svoje mišljenje. Kdo od predloženih kandidatov bo sprejet na Jevtičevo listo, to je seveda odvisno od končne odločitve nosilca samega. Tudi naše organizirano obrtništvo živahno reklamira za sebe izvestno število poslancev. Zahteva obrtnikov je upravičena in simpatična. Nujno pa bi bilo želeti, da se zlasti obe veliki obrtniški grupi sporazumeta za skupen nastop, ker more podvojena taktika obrtniške zahteve le oslabiti. Tudi med uradništvom se je pričelo gibanje, da se postavijo izrecni uradniški kandidati V uradniških vrstah se poudarja, da je zlasti v Ljubljani skoraj ena tretjina volilcev uradnikov in da bi torej moral biti eden od obeh ljubljanskih mandatov uradniški. Tudi ta zahteva ima zlasti z ozirom na dejstvo, da bo uradniško vprašanje v bližnji bodočnosti še zelo važno, svojo veliko upravičenost. Po deželi se zopet pojavlja tendenca, da naj kmečki volilci pred vsem insi-stirajo na postavitvi »čistih« kmečkih kandidatur, češ: do sedaj so se kot kmečki poslanci prav radi ponašali možje, ki niso pravi kmeti, temveč gostilničarji ali pa celo dohtarji. Ti pojavi so posledica demagoških agitacij, ki se po nekih srezih pojavljajo. Pogajanja s klerikalnimi disidenti so po najnovejših vesteh tik pred zaključkom. Grupa g. dr. Gosarja bo kandidirala menda v 8 srezih. K tej grupi pa ne spada mariborski g. Vesenjak, ki vodi posebno akcijo. Prijatelji dr. Gosarja nameravajo, kakor se v njihovih vrstah zatrjuje, kandidirati v srezih Maribor, Konjice, Prevalje, Šmarje, Kamnik, Kranj in Krško ter menda tudi v Ljubljani in Novem mestu ali pa Črnomlju. Koliko imajo pristašev, se seveda ne da reči, ker je dosedanje vodstvo bivše SLS menda odklonilo svoj blagoslov. Minister Marušič bo kandidiral v logaškem srezu Včeraj se je vršil na Rakeku volilni sestanek, kateremu je prisostvoval g senator Pucelj. Po njegovem referatu se je sestavil volilni odbor, kateremu predseduje dir Pušenjak, podpredsednik pa mu je K. Remžgrar Po občinah se bodo organizri-rali pc=ebnn krajevni volilni odbori Gg. Meden, Tavčar in Remžgar so nato predlagali. naj se v imenu vseh navzočnlh ponudi logaški mandat ministru g. dr Ma-rušiču s prošnjo, da vzame kot namestnika enega izmed poprej prijavljenih kandidatov gg Lenarčiča. Tavčarja ali Remž-garja G Pucelj je izjavil, da bo g dr Marušič epreje! kanriridaturo v logaškem srezu tem rajši, ker mu je ta srez kot Frimorcu najbližjfi G minister bo. je rekel g. Pucelj, sicer kandiidira! tudii v Ljubljani in v celjskem srezu. toda obdržal bo logaški mandat Za 31 t. m je napovedan volnlni sh-od ministra Marušiča v Logatcu G. Benko ne kandidira več »Murska Krajina« glasilo dosedanjega narodnega poslanca za srez Mursko Soboto g. Josipa Benka objavlja pismo, v katerem g. Benko izjavlja, da pri sedanjih volitvah za Narodno skupščino ne name rava več kandidirati Kot razloge navaja »Murska Krajina« družinske razmere in interese obsežnega podjetja, ki ga name rava g Eenko preurediti G Benko se v svojem pismu zahvaljuje svojim volileem in vsem. ki so mu šl' na roko prt izvrše vanjiu poslanskega mandata, ter obljublja, da bo tudi še v naprej podpiral vsako dobro delo za povzdngo prekmurskega ljudstva Kakor se zatrjuje bo kandridiral na mesto g Benka sedanji murskosoboški župan g. Geza Hartner škofja Loka zahteva svojega kandidata V četrtek se je vršn v Skorjo boki volilni sestanek, katerega se je udeleži) tu-dti g. Pucelj Na sestanku je bilo sklenje-ao, da zahteva škofjeloški sodni okraj postavitev kandidata iz škofjeloškega območja Kandidature v kočevskem srezu Iz kočevskega sreza nam poročajo, da dosedanji poslanec tega sreza senator Ivan Pucelj ne bo več kanrtndirai Pri volitvah i 1931 je bil g Pucelj edini kan didat za kočevsk' srez. pn letošnjnh volit vab pa jih bo več. najbrž trije Kot kan didat ?e :menuiejio v prvi vrsti kočevsk odvetnik 'n ban svetnik g dr Sajovic oanovinsk: svetnUs g ivan Arko iz Ribni 3e m ijubljansk' odvetnik g d. ^n<+rqžnce odvetnik g h Lavrič -2 Ribnice voditelj kočevskih Nemcev g. dir. Hans Arko ia Kočevja in prof. Peterlin tudi iz Kočevja. Kdo izmed teh bo namestnik posameznim kandidatom, še ni jasno. (Mločtitev bo padla najbrž prihodnjo nedeljo na volilnem sestanku v Kočevju. Volilna situacija skozi „Domoljubova" očala Zadnji »Domoljub« prinaša naslednje poročilo o predvolilni situaciji: »Kakor se čuie. bo ministrski predsednik g. Jevtič do srede marca pregledal ves volilni material in odločil koliko kandidatov in katere snreime na svoio 1'sto Dos'ei ie priglašenih nad 7000 kandidatov Glavno besedo pri državni kandidatni Usti ima ministrski predsednik g Tevtič Za njim ima odločilno besedo v Sloveniii minister dr Marušič oziroma glavni aditaciisV odbor za .Tevtičevo listo, ki ohstoii v glavnem iz pristašev bivše samostojne kmečke stranke.« Dalie pravi »Domoljub« v svoiem političnem nregledu- »Nov dnevnik prične baje izdajati v Liubliani. Zastopal bo sedanjo Maru«ič-Pucl'evo no1iti"no smer Pred volitvam' se število dnevniVov in časoni-sov snloh vselej pomnoži Po volitvah pa volilni časopisi radi ugasnejo.« »Domoljub« končno beleži tudi odlok škofa g. dr Rozmana o kandidiranju duhovščine: »Tudi ljubljanski škof dr Rozman je izdal odlok, s katerim prepoveduje duhovnikom svoie škofije kandidaturo na katerikoli kandidatni listi za Narodno skupščino. Odlok sc seveda ne tiče upokojenih duhovnikov.« — O tem, da bi g. škof. kakor so to poročali beograjski listi, priporočil duhovščini, naj tudi drugače ne posega v volilno borbo. »Domoljub« ne pove ničesar Ker je njegov urednik sam duhovnik, si težko mislimo, da bi mu okrožnica ne bila znana, pa sedaj ne vemo, ali so bile informacije ostalih listov netočne, ali pa je »Domoljub« ta del odloka zamoIčaL Bojevniki o volitvah Tudi v svoji zadnji številki bojevniško glasilo še nič ne pove, kakšno taktiko priporoča bojevnikom pri skupščinskih volitvah Pravi le. da se njihova organizacija kot nadstrankarska »ne more vmešavati ▼ volilno borbo. Posamezniki pa so svobodni državljani, ki se smeio pri volitvah opredeliti po svoji prosti volji: lahko volijo, j kogar hočejo lahko so tudi izvoljeni«. V 1 uvodniku se huduje nad »Slovencem«, češ da je skušal iz sklepa ria boievni"ka organizacija ne bo posegla v volilno borbo, kovati kapital »kakršen se na noben način ne more skovat1«. Bojevniško glasilo ne ht''c/; vesti, da bodo nekateri znani hmev nrv.lji kan- didirali na listi g Jevt'č-1 \"t: ;'h -.e potrjuje. niti nc zamika Pač na t-iv d i -ina minister g dr M»r'i??" »no> hl.is'-' ce stavo vladne liste v S'nvcr!'i« in da bodo torej prišli v po*tev »nredvsem k-i-didati g .dr. Marušiča. ki s.' mii',; "n agi^iciiskem potovanju po Sloveniji« D*'"? /itriuie. da bodo na Jevtičevi list: k ■'.i d 'lirali tudi nekateri gospodje »iz vrst tnkozvanega dr. Pcganovega krila bivše Ljudske stranke. Imenuieio se naslednji: dr. Lavrič iz Ribnice. dr Šmajd iz Radovliice. dr. Stanovnik z Jesenic senatni stenograf Senk. dr. Klar iz Prekmurja itd. Zelo vztrajno se govori tudi o kandidiranju bivših ministrov dr. Gosarja in Vese-njaka Poučeni krogi trdijo. da ni nobenih zaprek, da ne bi g. dr. Marušič oz g. Jevtič omenjenih gospodov sprejela na vladno listo«. Bintelen pred sodiščem Doslej zaslišane priče niso izpovedale ničesar posebno obremenilnega za obtoženca Dunaj, 8. marca, w. V razpravi proti dr Antonu Rintelenu se je danes nadaljevalo zasliševanje prič. Kot prva priča je nastopil urednik »Reichsposte« Hans Maurer, ki je nekaj dni pred imenovanjem Dollfussove vlade obiskal obtoženca v Gradcu in sta takrat govorila tudi o sestavi vlade. Deželni glavar dr. Rintelen ga je vprašal, kaj je novega na Dunaju in kdo bo zvezni kance-lar. Na sporočilo, da bo dr. Dollfuss. mu je obtoženec odgovoril, da tega ne verjame. ker prihaja vendar sam v poštev za zveznega kancelarja na zahtevo širokih gospodarskih in političnih krogov. Nečak obtoženca Herman Rintelen j« še enkrat opisal potek usodnih dni od 23. do 25. julija, vsa pota in vožnje, ki jih je takrat opravil obtoženec. Njegove izjave so se popolnoma krile z dosedanjimi izpo-vedbami prič. O stališču njegovega strica nasproti narodnemu socializmu je izjavil, da kot krščanski socialec ni imel nikdar opravka z narodnimi socialisti in je posebno obsojal teror kot politično orožje. Predsednik je nato objavil, da je prejelo sodišče med razpravo celo kopico dopisov. izmed katerih je prečital dopis patra Lackneria. ki je imel kot funkcionar društva »Pobožne mladine« večkrat opraviti z obtožencem. Lackner je sporočil, da je dr Rintelen na seji. ko je bilo govora o njegovem stališču do narodnega socializma. izjavil dobesedno; »Če kdo trdi, da sem narodni socialist, je obrekovalec.« Pristavil je še. da se ne strinja z načinom, kakršnega je proti narodnim socialistom uvedel dr. Dollfuss, ker bi bilo treba po njegovem proti njim postopati ostro. Državni pravdnik je predlagal, naj se še enkrat zasliši dvorni svetnik Weber. vodia uradnega dopisnega urada, ker si obramba očividno prizadeva, da bi na razpravi prevladal vtis, da je bil dr. Dollfuss nezaup-liiv proti dr. Rintelenu. Predlogu ie sodišče ugodilo. Predsednik je nato prečrtal pismeno izjavo obf i/enčeve soproge Ane Rintelen, da 25 julija sploh ni brfla v Gradcu, temveč je Je večer prej odpotovala v okolico na posestvo prijateljske družine. Šele v sredo zvečer je izvedela, da je njen'mož postal zvezni kancelar. po! ure pozneje, ko je prišla v Gradec, pa je čula že govor novega kancelarja dr. Srhuschnigga. Da bi bila hotela takoj odpotovati na Dunai. ni točno. Obtoženčeva hči, soproga odvetniškega pripravnika Rajakoviča. je v glavnem navajala podatke iz časa bivanja v Rimu rn pojasnjevala vlogo zagonetne nečakinje Marlene Niggemever. ki je bila osumi lena. da je spravljala obtoženčevo korespondenco v Berlin. Rintelenova hči je pripovedo- vala, da se je nečakinja Marlene preselila v poslaništvo, ker jo namestu nje, ki je bila tik pred poroko, vodila obtožencu gospodinjstvo. Glede dejstva, da je odpotovala z mnogo več kovčegi. kakor je prispela v Rim, je pojasnila, da si je pustila zaradi podaljšanega bivanja v Rimu naknadno poslati še mnogo garderobe. Šofer, ki je pred krvavimi dogodki na Dunaju vozil dr. Rintelena po mestu, je izpovedal, da je bil dr. Rintelen dvakrat v uradu zveznega kancelarja. Nato je bil ponovno zaslišan dvorni svetnik Weber o odnošajih med dr. Doll-fussom in obtožencem. Po njegovem je izviralo nasprotstvo med njima še iz dobe, ko je bil dr. Dollfuss kmetijski minister. Že takrat je skupina kmetske zveze predlagala za kandidata tudi dr. Rintelena iti dr Dollfuss je imel pozneje vtis, da mu je hotel dr. Rintelen po deputacijah m raznih uglednih agrarnih politikih povzročati politične težave. Predsednik je nato preCital zanimivo pismo graškega nadškofa in vojaškega vikarja dr. Ferdinanda Pavlikou-skega, ki naglaša med drugim, da je bil dr. Rintelen v času svojega uradnega udejstvovanja zelo preudaren, obziren in delaven politik, ki mu je bila glavna naloga, da bi postopal pravično in ustvaril red Obtoženec je bil v vseh ozirih korekten, prav tako pa je tudi osebno točno vršil vse verske dolžnosti m ni nikoli prikrival svojega globokega verskega čuta. Nadškof navaja dalje, da dr. Rintelen ni bil vedno zadovoljen z vsemi ukrepi vladajočih krogov in je tad nastopil proti vsakomur, kdor ni bil enakega mišljenja z njim. Da ie stremel po mestu zveznega kancelarja, mu je bilo znano po govoricah, točnega pa ne more izjaviti. O stališču nasproti narodnim socialistom je obtoženec pred njim delal le takšne pri pombe. kakor se običajno dajejo s strankarsko političnih vidikov: iz nobene teh izjav pa se ne bi moglo sklepati, da je dr. Rintelen z njimi simpatiziral. Kolikor je mogel presoditi značaj in misli dr. Rintelena, se je kvečjem bavil s tem. da hi kot krščansko-socialni politik v primeru novih volitev priključil narodne socialiste svoji stranki in jih tako pridobil za skuo-no delo. Značilno je, da je obramba danes pred lagala, naj bi se k zaslišanju pritegnil mladenič. s katerim je di Rintelen mnogo občeval v Rimu in o katerem se trdi. da te vzdrževal zvezo med njim in narodnimi socialisti. Sodišče je predlog odklonilo Razprava je bila končana ob 14JO. nadaljevala se bo iutri ob 9. Po dosedanjih dispoziciiah se bouo plaidoverji začeli v ponedeljek dopoldne. tako da bo morda sodba izrečena še v te ku istega popoldneva Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 8 marca b. V današnjem XVI kolu so bile razen treh do odmora končane vse partije Botvinnik je zmagal dočim je Flohr dosegel samo remis in je zaostal ponovno za celo točko Dr Lasker beleži lepo zmago in je dohitel Flohra. s kate rim ima sedaj enako število točk Capa blanca je proti Stahlbergu igral na poenostavitev in se je partija kmalu končala z remijem Flohr je kot črni igral proti Lo-wenfischu na napad, ta je pa zamenjal figure in pričel z močnim protinapadom, ki ga je Flohr zaustavil z večnim šahom Par tija je bila remis Romanovskij je kot be li premagal Rabinoviča. Ragozin pa v kras ni igri Pirca Cehover se je v brezupni poziciji vdal Botvinniku. Goglidze pa dr La skerju, ki je igral s črnimi £e v odmoru se je še Menčikova vdala Spielmannu Vse ostale partije so bile prekinjene Lilienthal in Riumin imata izenačeno pozicijo ki bo najbrž remis Neiasna je pozicija partijt Alatorcev : Bogatirčuk Lisičin je kot bel prekinil v dobljen' poziciji prot; Kanu Vse partije ki so bile v odmoru prekinjene so bile tudi v nadaljevanju ponovno prekinjene Stanje po XVI kolu: Botvinnik 11 Mi Plohi 10>A
  • Lowen-fiseh 10 Capablanca 9M? Ragozin 9 Romanovskij 8% (1), Spielmann 8%, Rabi- novič 8, Kan 7Va (2). Lilienthal, Rjumin 7i/2 (1>. Goglidze 7(1». Alatorcev 6V, (2). Stahlberg 61/, (1), Pire 6 (1). Lisičin (41 Bogatirčuk 5Vi (D. Cehover 5, Menčikova iy2. V soboto igrajo v XVII. kolu: Spielmann : Romanovski Lowenfisch : Rabino-vič, Flohr : Riumin Lilienthal : Botvinnik. Cehover . Alatorcev Bogatirčuk : Goglid ze. dr Lasker : Lisičin. Kan : Ragozin. Pire : Stahlberg, Capablanca : Menčikova Šuroarski svet Beograd, 8. marca -AA. V ministrstvu za šume in rudnike sestavljajo uredbo o šumarskem svetu, ki bo štel 18 članov V njem bodo zastopniki uprave državnih sum in sumarske policije kmetiisko-šumarskih fakultet jugoslov šumarskega združenja raznih organizacij lesne trgovine in mdu stri je generalnega ravnateljstva Šipada. tr govskih in industrijskih zbornic centrale industrijskih korporacij in ministrstev za .finance promet trgovino in kmeti istvo Člane bo imenoval minister za gozdove in rudnike za tri leta Revija ŽIVLJENJE IN SVET POS^h vnm sn « II KA t IMn SEGAJTE PO DOBREM STIVUI Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chloro-dont zobne paste na suho Sčetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe' zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. Masarykova proslava 85. rojstni dan predsednika T. Masaryka niso proslavili samo v ČSR, temveč v vseh zavezniških in prijateljskih državah Praga, 8. marca. AA. ^ roistni dan predsednika češkoslovaške republike dr. Tomaža Masarvka so proslavili z velikimi manifestacijami ne samo po Češkoslovaškem, temveč tudi v mnogih krajih v inozemstvu. Mnogo velikih podjetij je proslavilo včerajšnji dan z obilnimi prispevki za razne dobrodelne namene. Vsi listi brez izjeme so posvetili cele strani osebnosti in delu prve-na predsednika češkoslovaške republike. Občinstvo |e v velikanskem številu oblegalo poštna okenca, da franki ra svoje poštne pošiljke s posebnimi znamkami, ki so prišle v promet na 85. rojstni dan predsednika češkoslovaške republike dr. T. G. Masa-rvka. Pri sprejemu v dvorcu Lanyju sta predsednika parlamentarnih zbornic Stanek in Soukup izrekla spoštovanje obeh zborni«: prezidentu Masaryku in naglasila voljo po nadaljevanju prizadevanj za koncentriranje vseh demokratskih in konstruktivnih sil naroda za blagor države ter prizadevanje v zunanji politiki, da se ohrani mir. Predsednik vlade Malvpetr je kot tolmač želja svojih tovarišev v vladi potrdil vero v demokracijo in prepričanje, da se bo znala država, ki je prebrodila toliko težav, raz vi jati tako v notranjem kakor v zunanjem miru. Predsednik Masarvk je na kratko izrazil prepričanje, da je demokracija edina oblika vlade, ki se spodobi Češkoslovaški. Naša demokracija, je dejal, še ni izpopolnjena in se mora popra* iti. toda položaj na vzhodu je še preveč resen, da bi smeli delati kakšne drzne eksperimente, za katere se hočejo nekateri zavzemati. Kakor je naša zunanja politika miroljubna in konstruktivna, tako se ima todi notranja politika inspirirati g pravo demokracijo. Manifestacija v romunskem parlamentu Bukarešta, 8. marca. AA. Poslanska zbornica je imela za 85.rojstni dan predsednika češkoslovaške republike dr. Tomaža Masaryka slavnostno sejo, ki so se j* udeležili vsi člani vlade, diplomatskega zbora in mnogo drugih uglednih osebnosti. Na palači parlamenta je poleg rumun-ske vihrala tudi češkoslovaška zastava. Predsednik poslanske zbornice Saveanu je otvoril sejo z govorom, v katerem je poveličeval delo predsednika Masaryka kot osvoboditelja češkoslovaškega naroda in velikega prijatelja Rumunije, nato pa je povzel besedo, burno pozdravljen, pred sednik vlade Tatarescu, ki je izjavil, pogosto prekinjen z viharnimi ovacitami. med drugim: Češkoslovaški narod slavi danes v atmosferi apoteoze moža, ki je poosebil vrline svojega naroda in simboliziral vse žrtve za izvojevanje njegove neodvisnosti ter naposled vstopil v zgodovino pod ime- Kranj j dobi svoj Zdravstveni dom Kranj. 8. marca. Na današnji občinski seji se je župan g. Pire uvodoma spominjal umrlega občinskega odbornika g Ivana Kunira. čigar spomin so občinski odborniki počastili s tem. da so govor poslušali stoje. Za trošarinski odsek je poročal ravnatelj Košnik Pritožbe tovarn Prešern, Standard in Jugočeška proti pobiranju občinske trošarine je občinski odbor zavrnil. Za finančni odsek je poročal g Berjak o odkupu izvršene dražbe dohodkov pri mestnih podjetjih. Dohodke tehtnic je izdražil Kosmač Jože za 10.300 Din. stoj-ničnino pa Marija Engelmanova za 17 000 Din. V imenu kopališkega odseka je -sporočil ravnatelj Košnik. da bodo sedanji načrti ostali v veljavi samo v zmanjšanem obsegu in bo kopališče z vsemi napravami vred stalo 850.000 Din. Občinski odbor 'e preureditev načrta odobril. Z nadaljevanjem započetih del se bo lahko kmalu pričelo Najvažnejša točka občinske seje je bil nu jen predlog inž. Grosa. ki je referiral na mesto obolelega načelnika socialnega odse ka ravnatelja dr Dolarja o Zdravstvenem domu "Prvotno je kranj-ka občina s sodeio vanjem okoliških občin in OUZD namerava la zgraditi v Kranju Zdravstveni dom. za katerega je bilo ie votirano 200.000 Din Akcijo je zlasti forsiral bivši sreski načelnik dr Ogrin Zdravstveni dom bi po teda njih načrtih veljal 600/00 Din Te dni pa so «e mudili v Kranju zastopniki ^uzorja iz Zagreba in izjavili, da namerava Suzor zgraditi v Kranju moderen Zdravtveni dom. za katerega je pripravljen investirati do 1.200 000 Din in ki bi nosil ime Zdravstveni dom Viteškega kralia Alpksandra i Stavba bi merila v tlorisu 300 ms in bi bila trinadstropna V njej bi bili šol«ka polikli nika. dečji dispanzer. protituberkulozni dispanzer, ekspozitura OUZD. hidroterapi ja. tople kopeP in zasilna bolnica (več sod za najnujnejše primere). OUZD sicer že poseduje v Kranju parce lo v izmeri 1500 mf za Pahorjem, a so to parcelo kakor tudi drugo parcelo v kokr škem predmestju njegovi zastopniki pri pregledu odklonili, ker nima stalne vode in ker leži predaleč izven mesta Odločili so se za občinsko parcelo pri Maidiču. pove čano s parcelo q Krelia Nano«led je bil do sežpn naslednji sporazum- 1 Občina irvede zamenjavo parcele ^uzor prppusti občini parcelo za Pnhoripm ohčina n» od KrHis odkupi 441 m* zemlMšča 2 Občina se ob veže. da urodi kanalizacijo in cesto v ob mnčin 7drav=tvenf»gj» doma 3 Občina ure di meino rarmene «*«o«edi 4 Zdravstveni dom hn no=i' no nokninom krniiu ke» na hodn V niem tudi tolika po1W*"'ka top la kopel in zasilne bolnice, se občina obve- nom osvoboditelja in ustanovitelja države. Ves prosvetljeni svet vidi v predsedniku Masarvku enega izmed velikih prcbujeval-cev človeške energije enega izmed velikih sejalcev plodnih misli in ustvarja jočih idej. Tak bo Masarvk tudi ostal v jliki, ki jo bodo o njem imeli poznejši rodovi. V njem bodo vedno gledali velikega misleca, ki zahteva najlepše in na,. zvišenejše socialne formule za gradnjo novega sveta, temelječega na pravici. Toda svet bo v njem gledal tudi moža, ki je znal z železno roko organizirati češkoslovaške legije v Rusiji, moža, ki je bil na čelu nacionalne revolucije, katere cilje je določil s svojim bogatim umom in jih s svojim neumornim delom tudi uresničil. Kot državni poglavar od mrtvih vstale države je spravil v sklad nasprotujoče m struje. oblažil skrajnosti, harmoniziral moči in zahteve ter se pri tem delu pokazal realist, ki pri vsem tem ne žrtvuje svojih idealov, ki zna ustvariti nacionalno demokracijo, prilagodeno zahtevam današnje dobe. Bolj kakor kdorkoli drugi ga bodo poveličevali in si ga prisvajali vsi nekdaj zatirani narodi, ki so živeli v neprirodnib mejah in vzdihali v neizvedljivih sanjah Zmerom ga bo imel za svojega tudi ves prosvetljeni svet, saj je bil njegov nacionalizem zmerom v skladu z idejo človeštva in je njegovo geslo bilo »S pravom in nacionalno pravico k splošni svetovni pravici«. V tem imenu vidi tudi naš narod v Masarvku svojega človeka. Žato se današnji dan, ko plapolajo češkoslovaške zastave širom bratske države, pridružujemo tudi mi željam nrijateljske ga in zavezniškega naroda m nočemo pr; tej priliki na vso moč poudariti svojo voljo, da ostanemo za vedno združeni, da bomo vzajemno branili vse, kar je našt-in kar smo si pridobili z žrtvami in krvjo svojih junakov-mučenikov. Tudi v senatu se je vršila svečana sejii na čast 85 letnice predsednika Masarvka. Govorila sta predsednik senata Molbova-nu in prosvetni minister Angelescu. V Parizu Pariz, 8. marca. AA. Zaradi 85. rojstnega dne prezidenta Masarvka je češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski priredil v poslaništvu slavnosten obed. L'deležili so se ga predsednik francoske vlade Flandin, ru-munski poslanik Cesianu, jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič, francoski poslanik v Beogradu Naggvar in mnoge druge ugledne osebnosti. V hotelu »Kontinental« je bila javna proslava Masarvkovega rojstnega dne, na kateri je sodelovalo tudi ju-goslovrnsko pevsko društvo »Jadran«. Rooseveltova čestitka Washington, 8. marca AA Predsednik Roosevelt je poslal predsedniku Masarvku brzojavno čestitko za 85. rojstni dan. že plačati enkrat za vselej 100.000 Din. 5. Občinska uprava naj poskrbi, da bo občinski odbor te sklepe in obveze sprejel in potrdil. Po vsestranski debati je občinski odbor nujni predlog inž. Grosa soglasno sprejel. Če nas vsa znamenja ne varajo, bo Zdravstveni dom še letos postavljen v korist prebivalstva Kranja in vse Gorenjske. v komirnist?™««? procesu Beograd, 8. marca. Državno sodišče za zaščito države je danes po večdnevni razpravi obsodilo po čl 1. in 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi naslednje obtožence: Konteja Vilibalda na 4 leta ječe, Kovačiča Oskarja in Dujč.i Zorana na eno in pol leta ječe. Slaka Jt-sipa, Jakšeta Ljubana in Bajta Gregorja na eno leto ječe. Zganjerja Srečka na tri leta strogega zapora, Tepino Pavla, Kraj-gerja Sergija in Stanteta Petra na dve leti strogega zapora. Krajgerja Borisa na dvj in pol leta strogega zapora, Zibe'ir"'ka Pavla in dr Šerka Alfreda ml na leto dni strogega zapora Razen tega je Dujč kot tujec za zmerom izgnan iz Jugoslavije. Kos Albert in Klobučar Egon sta bila oproščena. — Proti razsodbi državnega sodišča ni priziva niti revizije in morajo obsojenci takoj nastopiti kazen. Peki za zopetno uvedbo nočnega dela Beograd. 8 marca. p. Danes je prispela semkaj velika deputacija pekov iz vseh delov države. V deputaciji so med drugimi zastopniki pekovskih zadrug Jakob Koren iz Maribora. Viljem Albreht iz Ptuja, Josip Kirbiš iz Celja in Kari Vidmar iz Liuhljane. Deputaciia je posetila trgovinskega ministra dr Vrhaniča in ministra socialne politike dr Marušiča ter zahtpvala. naj se ukine uredba, s katero je zabranjeno nočno delo v pekarnah. Razen tega je deputacija zahtevala, naj se ukine triodstotni prometni davek na pecivo ker peki plačujejo ta davek že za moko Deputacija je posetila tudi bana dr. Puca. ki se mudi v Beogradu. Vrefnpficlra tiaoiwi»d Novosadska vemenska napoved za so- ooto: Burno vreme s sneSninr meteži v rspi državi Ohlalenie na eeverozapadu Zagrebška vremenska napoved ra danes: ulnHnrt in oblačno vreme Piin.atskn vrpmpnc!;;« napoved 88 soboto; Mareikod Ho sp sno^iio rintraj mraz. V nižinah morda nekoliko milejše. Naši kraji in l|ud|e Kraljev spomenik bo spremenil osrčje Ljubljane Kostanji v Zvezdi padajo — Nova palača, nove zveze Ljubljana, 8. marca Iz snovanja odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. l edinitelju v Ljubljani, ki je %-se te mesece po tragičnem marsej-skem dogodku že marljivo na delu. polagoma rasejo konkretni obrisi monumen-talnega spomenika, ki bo dal Ljubljani nov poudarek lepote in ustvaril novo središče nacionalnega življenja v naši metropoli. Na snočnji seji odbora je bila imenovana žirija za načrte spomenika, ki ji predseduje pesnik dr. A. Gradnik in v kateri so še inž. Reve, arhitekti Costaperaria, inž. Herman Ilus, inž. Rohrman, inž. Platner, A. G. Kos (za Društvo likovnih umetnikov), dr Dobi da (za Slovenski lik), nad-svetnik Lajovic, direktor inž. Prelovšek, konservator dr. Štele, upravnik Narodne galerije Zorman in pesnik Oton Župančič. Žirija bo v kratkem razpisala umetniški natečaj, v katerem bodo tekmovali brez dvoma vsi naši kiparji. Že na samo prošnjo, naj umetniki predlože idejne skice in izrazijo mn-cnje, kje naj bi stal spomenik, je prejel odbor veliko število odgovorov m osnutkov. Zanimivo je, da si skoraj vKi umetniki enodušno zamišljajo spomenik Viteškemu kralju na Kongresnem trgu, kakor je to predvidel že tudi mojster Plečnik sam. Samo d\>oje, troje odgovorov je sprožilo misel, naj bi se spomenik postavil pred Narodnim domom ali pa ob trimostju. LTmetniki, ki se bodo udeležili tekmovanja. bodo morali torej svoje osnutke prilagoditi dejstvu, da bo spomenik stal a Kongresnem trgu. Stari kostanji v Zvezdi« so že dolgo na tem, da padejo od neusmiljeno sekiro, čeprav se ne da ijiti, da živi zanje zlasti med starejšimi .jubljančani mnogo tople, goreče ljubezni, kostanji bodo padli, nasad pa se bo po Plečnikovi zamisli obnovil z novim drev-iem, tako da bodo tudi travnate grede do-t l e novo, lepšo, harmoničnejšo obliko. Po starem Plečnikovem regulacijskem načrtu naj bi se Vegova ulica podaljšala skozi park in preko nekdanjega Scagnettijevega dvorišča do Prešernove ulice, tako da bi čez križišče obeh dijagonal v Zvezdi, tam, kjer je včasih stalo poprsje Radetzkega, šla široka cesta. Ob južnem robu Zvezde bi sredi te ceste stal spomenik, tako da bi bil daleč viden po vsem trgu in v sosednje ulice. Betonirani del trga, ki ostane, kakor je, bi tvoril nekakšno veliko naravno dvorano pred svetiščem, kamor bi se ob vseh velikih, radostnih in težkih trenutkih zatekale množice naroda. Kongresni trg bo s tem postal zaključena, harmonična enota. — Ob tem novem središču mesta, ki organsko rase iz sebe, se bodo v bližnji bodočnosti vobče izvršile večje gradbene izpremembe, ki bodo dale Ljubljani nov, lepši obraz. Z zamislijo nove banske palače na Muzejskem trgu se nujno odpira tudi vprašanje Šubičeve ulice, ki jo bo treba podaljšati čez kos vrta nunskega samostana do Zvezde. Nova banska palača bo zavzela vso fronto podaljšane Šubičeve ulice od vrta ob Narodnem muzeju pa do povečanega poslopja banovinske hranilnice, ki mu bodo podaljšali stranska trakta in mu zgradili ob Šubičevi ulici drugo pročelje. Vsa tri poslopja z dosedanjim muzejem vred, ki bo uporabljen za banske urade, medtem ko se bodo muzejske zbirke preselile v staro bansko palačo, bodo po hodnikih zvezana med seboj, da bodo tvorila lepo arhitektonsko celoto. Pot, ki teče po diagonali parka od Knafljeve proti Šubičevi, bo ostala in bo imela odprto pasažo v novi banski palači. Načrte za zgradbo — prvotno misel, da bi zidali nebotičnik, so strokovnjaki zavrgli — pripravlja arhitekt g. Černivec. S postavitvijo spomenika Viteškemu kralju in z zgradbo nove banske palače bo Ljubljana nastopila novo fazo veliko-mestnega razvoja. Nad tisoč hiš v vodi pet tisoč ljudi obupanih Žalostne in usodne posledice katastrofalne poplave v Pomoravju t - ^ v -v-*-- ' .. 'M .mM* s -.w '■<•■■' -ŠOČ » MlP* Pozarevac, 8. marca Velik del Pomoravja je že 10 dni pod *©do. Začetek najhujših poplavinih nesreč pa. je bil v nekaterih vaseh v petek 1. L m. zjutraj. Takrat se je, kakor je »Jutro« že poročalo, ugrezoila v vodo večina hiš lepe vasi Radinac. V tej vasi je še sedaj več hiš do strehe pod vodo in tudi cerkev je ®sa zalita. Nekaj dni se že stalno znižuje voda v strugi Velike Morave, ki je pred JO dnevi s svojimi izlivi povzročala strašno nesrečo, a to vpadanje vode v strugi nima še nobenega učinka na poplavljeno široko pokrajino. Tudi pritoki reke se znižujejo ki, ker je postalo že pred dnevi spet mrzlo, ni misliti na to, da bi privreli novi hudourniki. Vsa ta dobra znamenja pa ne morejo navdati obupanega prebivalstva poplavljenih vasi z dobrimi nadami. Nad tisoč hiš je v vodi in preko 5000 duš gleda z obupom na svoje uničeno premoženje. Mnogo zalitih vaških hiš je propadlo. Ker so bile grajene z nežgano opeko, so izgubljale svoje temelje in zidove že ob prvih navalih vode. Mnogo trdneje zidanih hiš pa se bo sesedlo še pred odtokom vode in kdo ve, koliko jih bo sploh še prestalo to hudo nesrečo. Ravno tako žalostno sliko kakor vas Radinac nudijo tudi vasi Živica, Makiš in Dra»ovac Bilanca hudih poplav bo mogoča šele^po odtoku vode, površno pa se da že sedaj preceniti velika škoda. V požarev-skem sreru je škoda največja. Pod vodo je namreč preko 16.000 ha. Mimo potopljenih hiš se vozijo obupani vascam s čolni skozi razdrte strehe obiskujejo svoja nekdanja bivališča ter nosijo iz njih razne predmete in obleko, ki jo potem susijo v svojih bednih zavetiščih. Živez za ljudi in živino pa gnije v vod, in blatu. Mnog. ITI t vinu \><* g...J- posestniki so rešili le golo zivheme Revnim rodbinam je nudil prvo pomoč Rdeč križ in tudi občinske uprave so gorile vse. kar so mogle, za olajšanje prasne bede V vasi Zivici je močna organizacija Rde-česa križa ki je baš v dneh pred poplavami pripravila lepo higiensko razstava Poplave so preprečile tudi razne druge pn- m reditve, v vasi Dragovcu pa celo veselo žeaitovanje. V hiši bogatega posestnika so bili zbrani svatje, ko je pridrla voda ter izpremenila veselje v strah in obup. Ženin rn nevesta sta se s čolnom odpeljala ▼ cerkev, kjer so v največji naglici opfavili poročni oivred, ker so tudi ob cerkveno zi-dovje butali valovi. Mlada poročenca prebivata sedaj pri svojih sorodnikih daleč od poplavljene domačije. V Smederevo so včeraj neki kmetje iz poplavljenega Radinca pripeljali na sejem svojo živino. Kupcev pa ni bilo, ker je živina sestradana m tako izmučena, da se komaj drži na nogah. Iz poplavljenih vasi prihajajo kmetje v velikih gručah v mesta in prosijo za pomoč. Mnogi od njih so brez vseh sredstev, drugi pa iščejo posojila za obnovo svojih domačij. Poplavljen-cem iz Radinca je sedaj zelo žal, da so že lani izstopili iz godominske vodne zadruge, ki je imela na svojem programu tudi gradbo velikega nasipa, ki bi vas popolnoma zavaroval pred poplavami. Izvedba tega načrta je zahtevala zvišanje proračuna vodne zadruge za milijon dinarjev in bi morali za to vsoto jamčiti člani zadruge iz Radinca in okolice. Velikega bremena pa so se člani iz Radinca ustrašili ter naposled izstopili iz zadruge. Ta povodenj je za Pomoravje sploh tako huda nesreča, da bo minilo nekaj let. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. preden bodo odstranjene njene posfedtee. Oškodovane so tudi mnoge javne naprave, v prvi vrsti pa občinske, banovinske in tudi državne ceste. Precej premožnih posestnikov je spravila ta nesreča na bera-ško palico, premnogi pa bodo dolga leta nosili huda bremena. Zadolžile se bodo tudi občine in banovina bo imela velike izdatke. _ Dr. Josip Rakež je nastopil pokoj Šmarje pri Jelšah, 8. marca Dne 1. t. m. je nastopil pokoj naš dosedanji sreski sanitetni referent g. dr. Josip Rakež, ki je opravljal to službo v Šmarju pri Jelšah dolgo vrsto let Ob tej priliki so se zbrali v Šmarju skoro vsi zdravniki šmarskega sreza. da se poslove od svojega dobrega predstojnika. • V sedanji začasni namestnik ereskega sanitetnega referenta g. dr. Karol Brabec t« Rogaške Slatine se je v imenu banovin-skih zdravnikov šmarskega sreza s primernim nagovorom poslovil od velezaslužne-ga moža, poudarjajoč njegovo odlično ko-legijalnost, katero je g. dr. Rakež vedno kazal svojim podrejenim tovarišem. Vsako dobro akcijo je rad podpiral in se žrtvoval, bil pa je tudi predstojnik, ki je znal razumevati ob vsaki priliki težaven položaj podeželskega zdravnika v sedanji dobi. Želeč mu kot dobremu tovarišu, odličnemu rodoljubu in navdušenemu bibliofilu, saj ima eno izmed najlepših knjižnic v sreru, da bi v zdravju in zadovoljstvu še mnogo let užival svoj pokoj, so se zdravniki poslovili od dolgoletnega predstojnika in vsem Triglavanom znanega pisatelja Križevačkih statutov. Od zaljubljene mlade žene je pobegnil brez sledu Split, 8. marca Pred par dnevi je »Jutro« poročalo o pustolovščini brezposelnega elektromeha-nika Miroslava Rijavca iz Maribora, ki se je predstavljal kot bogat veletrgovec iz Rogaške Slatine in v Spittalu na Koroškem poročil hčerko uglednega hotelirja Elzo Hubrovo, nato pa tastu odpeljal avtomobil in z nevesto izginil brez sledu. Pred par dnevi je policija izsledila mladoporočenca v Splitu. Rijavec je takoj, ko je začutil nevarnost, izginil brez sledu. Njegova mlada žena pa je na policiji podrobno popisala vse, kako je prišlo med njima do »ljubezni na prvi pogled«, do že-nitve in do poročnega potovanja, ki traja že od oktobra. Rijavcu je tast izplačal na roko 10.000 šilingov, hčerki pa je dal na pot prav tako 5 tisočakov. Mlada žena, vsa zaljubljena v svojega lepega m ljubeznivega moža, je Rijavcu izročila tudi ves svoj denar. Z avtomobilom, ki ga je ljubeznivi zet odpeljal tastu, sta krenila proti Jugoslaviji, se po-mudila v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu, v soboto zjutraj pa sta prispela ▼ Split Elzi Hubrovi se je sicer zdelo precej sumljivo, da nosi mož pri sebi vsake vrste legitimacije in fotografije, in prav tako se ji je zdelo čudno, da na vsa pisma, ki jih je pisala svojim staršem in ki jih je zmerom izročala možu, da jih odda na pošto, ni bik) nobenega odgovora. Splitskim detektivom, ki so našli njegovo hčerko, je hotelir Josef Huiber že nakazal primerno nagrado, onemu, ki izsledi Rijavca, pa je že prej obljubil 300 šilingov. Moderna izolirnica v Ljubljani nujno notrebna Ljubljana, 8. marca Mestni fizikat je pravkar dovršil obsežno poročilo o delovanju v preteklem leta, ki predstavlja nazorno podobo o življenju in smrti, o bolezni in zdravju Ljubljane. Iz zanimivega poročila povzemamo danes samo poglavje o gibanju nalezljivih bolezni, ki je imelo lani še precej zadovoljiv potek. Najbolj pogosto se je pojavljala davica, ki je zabeležena v 175 primerih, nato slede po vrsti škrlatinka (42). šen (27), tifus (13), trahom (6), griža, puerpe-ralna sepsa in influenca (vsaka po enkrat). Smrtnih žrtev je zahteval največ šen (3), po en primer smrti pa beležijo tifus, puerperalna sepsa in influenca. Davica se je vkljub strogim ukrepom zdaj že dve leti zapored pojavila kar v večjem obsegu. Zato je Higienski zavod lani v aprilu in maju preiskal sluz iz žrela pri 14.204 učencih in učenkah. Bacil da-vice je bil ugotovljen v 399 primerih. Vsi bolniki so bili odpremljeni v bolnišnico ali pa so bili — v lažjih primerih — izolirani doma. Kadarkoli se pojavi nalezljiva bolezen v večjem obsegu, prihaja zmerom samo od sebe na dnevni red vprašanje o zgraditvi velike moderne infekcijske bolnišnice. Po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni bi se morala takšna bolnišnica že letos graditi v Ljubljani. Ker je na tem vprašanju zainteresirana prav za prav vsa dravska banovina, se je pri banski upravi vršilo v zadnjem času že več anket, iz katerih se je porodil končni načrt, da naj bi se okoliš takšne bolnišnice raztezal tja do Trebnjega in Ribnice na Dolenjskem, do Cerknice in Rakeka, čez vso Gorenisko, v Zasavju pa do Zidanega mosta Realizacija te zamisli bi pomenila v organizaciji našega zdravstvenega skrbstva velik — in najrajši ves v volni! Tako bi hotela mati obleči svojega ljubljenca. Za obla* čenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna volne; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna naj-prikladnejša. Volna se samo malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpravi iz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv. • Kar je dobro to nežno volno, velja seveda ie v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. DomaZI izdelek pere vse h R.JL1-3S SCHICHTOV RADION korak naprej. Prevoz bolnikov bi oskrbovala avtokolona Higienskega zavoda ali pa infekcijski reševalni avto, ki si ga namerava nabaviti mestna občina. Zgradba takšne velike moderne izolimi-ce je v resnici nujna, saj je dosedanji infekcijski paviljon obče državne bolnišnice mnogo premajhen, da bi mogel ustrezati nalogam. Velik nedostatek infekcijskega oddelka je tudi v tem, da nima nobenega posebnega odseka za takšne paciente, ki 60 samo sumljivi nalezljivih bolezni in ki 6e pogostokrat okužijo šele na oddelku, ker leže kar med nalezljivo bolnimi. Prav tako se tudi ozdravljeni pogostokrat na novo okužijo v bolnišnici ter zanašajo bacile domov in v svet. Tudi sicer je treba opozoriti, da Ljubljana za primer kakšne nenadne epidemije ni prav nič pripravljena. Stara izolirnica, ki je bila zgrajena še po stanju medicinske vede preteklega stoletja, je že zdavnaj izročena drugim na- menom. — Pri boleznih, ki se pojavljajo v večjem obsegu, kakor davica, se pogostokrat ugotavlja, da gre naraslo število obolenj na račun poslabšanih socialnih razmer. Desinfekcijski zavod in desmfekeijska kolona mestnega fizikata sta lani razkužila 288 prostorov proti raznim nalezljivim boleznim, pred vsem davici, škrlatinki m je-tiki, desinsekcij (uničenje mrčesa) stanovanj pa je bilo izvršenih 156. Pri običajnem cepljenju koz sta bila lani javno cepljena 902 dojenčka in 2001 otrok po šolah. Cepitev je pri dojenčkih uspela v 99.6%, na šolah pa samo v 53.9%. Za steklino v Ljubljani že več let ni nihče obolel, prijavljenih pa je bilo 39 ugrizov po psu. Živi-nozdravniške preiskave so pokazale, d* nobeden izmed sumljivih psov ni bil ste-keL vsi ugriznjeni pa so bili v antirabič-nem oddelku Higienskega zavoda preventivno cepljeni proti steklini. Divjaški poboj na cesti Podrobnosti o nasilni smrti 60letnega Dolenjskem moža na Skočijan, 8. marca Vsa škocijanska in raška okolica je močno razburjena zaradi strašnega uboja, ki se je dogodil v nedeljo popoldne v bližini vasi Rovišče na cesti med Studencem in Rako. »Jutro« je o njem že kratko poročalo. Žrtev tega kriminalnega dogodka, kakršnega ne pomnijo naši Dolenjci, jc upokojeni rudarski delavec Jakob Ovsenk iz Sevnice, star nekaj nad 60 let. O zverinskem uboju starčka smo izvedeli naslednje podrobnosti: Jakob Ovsenk je bival v Sevnici m je bil že nekaj časa trdno odločen, da se preseli v kak prijeten manjši kraj na Dolenjsko. Pred kratkim se je pogodil s posestnikom Jožetom Janškovcem iz Dobrave pri Škocijanu, da se nastani pri njem. Za prevoz pohištva in drugih premičnin je bila določena pustna nedelja. Posestnik Janškovec in neki njegov sorodnik sta se bila s težkima vozoma odpeljala v Sevnico, kjer so naložili premičnine; nato so se počasi odpeljali po cesti proti Studencu. Poleg obeh voznikov sta spremljala vozove g. Ovsenk, njegova žena, majhen otročiček nekega bližnega sorodnika in še neki fant iz Sevnice. Na Studencu so se ustavili pri neki gostilni. Prav tedaj so zapustili gostilno štirje fantje iz Rovišč. Med seboj so se prepirali in počasi odhajali po cesti proti Raki. Na voznika in Ovsenka 6e ni nihče obregnil. Po približno polurne modmoru sta se Ovsenk z ženo odpeljala naprej. Približno pol kilometra od gostilne se začenja gozd. Že oddaleč so zapazili orne štiri prepirljivce, ki so čakali ob cesti. Ko sta vozova prispela do njih, je eden od četvorice skočil h konjema prvega voza in vzkliknil: »tSoj, kam pelješ?« Ker je bilo navzdol, je voz bolj hitro drča! naprej. Voznik je bil sklonjen globoko pod voz in zaviraL Nenadoma je začutil močan udarec v spodnji del noge. Prav .edaj je bil voznik z zaviranjem gotov m že se je obrnil proti napadalcu. Začela «ta se rvati in tudi napadalec je dobil nekaj udarcev z roko. Ker je voz dokaj hitro br-zel navzdol, so napadalec in tovariši zaostali. Čez kakih pet minut pa so oba vozova spet dohiteli. Nihče od fantov ni rekel besede, mirno so teidi mimo vozov dalje po cesti in nato ie izginili za ovinkom. Kakega pol kilometra potem pa je prvi voznik spet zagledal vse Štiri, kako so lomili v vinogradu kole. že so blii hip nato »pet na cesti, kjer so začeli tolči s koli ob tla, očitno zato, da preizkusijo kole, če so dovolj močni. Ko je prvi voz prišel Tudi za 1.1935 je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji < zavarovalni družbi ▼ LJublJan P#g+jt Mm phiofnji v njihovo bližino, so vsi štirje s Idtcern »Auf« in sirovim preklinjanjem planili po vozniku. Slednjemu je takoj priskočil na pomoč drugi voznik, dočim je tretji spremljevalec pobegnil. Ker sta voznika uvidela, da s koli oboroženim napadalcem nista kos, sta jo ubrala po cesti proti Raki, da pokličeta na pomoč orožnike. Stari Ovsenk in žena sta ostala sama z majhnim otročičkom pri vozovih. Napadalci so nekaj časa tekli za bezečima voznikoma, ko pa so uvideli, da jih ne dohite, so se vrnili proti vozovoma. Od daleč sta beieča voznika še zaslišala razburjen ženin klic: »Jezus, moj mož!« Voznika sta kljub temu mislila, da je napad bil namenjen njima in da se pobesneli fantje ne bodo lotili nad 60 let starega človeka. Kmalu sta voznika prispela na Rako m obvestila orožnike, ki so se takoj na kolesih odpeljali proti vozovoma. Za njimi sta tekla tudi voznika. Nekaj kilometrov od Rake sta že srečala voz zapravljivček. Na njem je ležal stari Ovsenk ves krvav z mnogimi zevajočimi ranami na glavi. Poleg njega pa je jokala njegova žena in otročiček. Kaj se je bik) zgodilo? Medtem, ko sta tekla voznika po orožnike, se je na cesti pri belem dneva odigrala strašna drama. Podivjani fantje so planili, ko so uvideli, da sta voznika u3a, na nič hudega slutečega starega Ovsenka. Žena je klicala glasno na pomoč. Napadalci pa so udrihali po starem možu, ki se ni mogel braniti. Ko so prispeli na kraj zločina raški orožniki, je bila žena popolnoma zbegana, njen mož je ležal na tleh z mnogimi ranami, dočim o napadalcih ni bilo več sledu. Po nekaj vprašanjih so se orožniki že obrnili in začeli lopove zasledovati. Kmalu so polovili vse štiri. Našli so jih skrite enega na kozolcu, druge na seniku. Delali so se, kakor da spe. Kdo bi jim prisodil, da so uro prej izvršili zverinski poboj! Strešno razmesarjenega Ovsenka je obvezal zdravnik in odredil takojšnji prevoz v bolnišnico v Krško. Bilo se je bati, da vsak hip izdihne. Pripeljali so sicer še živega v bolnišnico, toda vsa pomoč ni nič pomagala. Nesrečni mož je naslednji dan, v ponedeljek ob 15. izdihniL Orožniki vodijo obširno preiskava da doženejo vzrok krvavega napada. Kako je mogoče pri belem dnevu napraviti tako nečloveški zločin, brez povoda, o tem bo sodišče kmalu razpravljalo. Podivjani fantje so doma iz Rovišča, so sinovi dobrih posestnikov. Orožnikom dajejo nasprotujoča si pojasnila; v začetku so vsi tajili, slednjič se je pa eden vdal in priznal, kar bodo storili brez dvoma tudi drug L Izgovarjajo se kajpa na pijačo. Uboji v raški okolici so bili pred leti zelo pogosti. Zdaj je bil nekaj časa mir, — mar je nedeljski uboj spet otvoril sezono? Kakor čujemo, je postal v nedeljo žrtev fantovskega pretepa tudi nek? hlapec v okolici >JUTRO« št. 57 4 Sobota, 9. in. iy35 I ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., y48. In 9.1/4 url zvečer premiera krasnega, globoko pretresljivega filma! Božanska GRETA GARDO v milijonskem filmskem veledelu GRAND HOTEL Ganljiva ljubezen najlepše Rusinje, plesalke Gruzinskaje! Sodelujejo odlični umetniki: JOAN CRAWFORD, W. BEERY, JOHN IN LIONEL BARRYMORE. Vsled ogromnega zanimanja priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji od 11. do »/213. ure in od 15. dalje. Domače vesti ♦ Botrovanje NJ. Vel. kralja v Polju. Jutri v nedeljo bo Nj. Vel. kralj Peter II botroval 10. simu skladiščnika Franca Ku-koviča pni D. M. v Polju. Kralja bo zastopal pri krstu kapetan I. ki. g. Ulepič. ♦ Opozorilo glede romanja na Oplenac. Generalna direkcija državnih železnic je ie prejela veliko število prijav s stran: raznih skupin romarjev na Oplenac. Ker mora vse te prijave razvrstiti in posameznim skupinam pravočasno dovoliti vozne olajšave, naj se voditelji teh skupin obrnejo na komercialni oddelek gene-ralne direkcije vsaj 10 do 20 dni prej. Komercialni oddelek bo na podlagi tega ivršil razvrstitev, tako da bodo mogle posamezne skupine romarjev čim lažje ibe v trgovini I. Savnik. ♦ Iz statistike naših parobrodarskih društev je razvidno, da je potovalo z našimi parniki lani preko 200.000 potnikov. Z jugoslo venskimi parniki je prispelo iz Trsta 7500, iz Benetk pa okrog 4000 oseb To so bili večinoma tuji turisti, ki so obiskali našo obalo. Z Benetkami in Trstom imajo naši parniki zvezo samo dvakrat na teden, dočim imaio italilanski potniški parniki iz Benetk in Trsta z jadranskimi pristanišči zveze petkrat na teden Pri tako dobrih zvezah pa je prispelo z italijanskimi parniki le 1437 potnikov ♦ Po inšpekciji dalmatinskih rudnikov. Iz Splita so odpotovali v Beoerad člani inšpekcijske komisije, ki jo fe odredilo ministrstvo za preeled objektov ln poslovanj n^niVn-" -V<~nt<= Promfne« in nekaterih drugih rudniških podjetij ▼ okolic! Drniša ln Skradina. Komisija je sedem dni pregledavala rudnike, potem pa se je mudila v Splitu zaradi sestave poročila Prepis tega poročila je bil izročen tudi banski upravi v Splitu. O svojih ugotovitvah v pregledanih rudnikih ni dala komisija nobene izjave, ker za to ni bila pooblaščena. ♦ Invalidnina oseb, ki 80 se ponesrečile v javni varnostni službi. V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije z dne 12 XII 1334, št. 2S7-LXXVI-687 in v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 29. XII 1934 kos 105-774. je iz šla naredba, ki določa, da imajo zasebnik' kakor tudi državni in občinski organi, k' opravljajo varnostno službo, pa niso upravičeni do pokojnine, pravico do invalidnine po določbah te naredbe, če so bili pri opravljanju te službe brez svoje krivde ranjeni ali poškodovani in s tem onesposobljeni za pridobitno delo in če sc po zakonu o neposrednih davkih siromašnega stanja, če so se pri opravljanju te službe smrtno ponesrečili ali pa za zadobijenimi poškodlbami umrli, gre pravica do invalid- M| Zvočni kino Dvor B Tel 27-30 Danes največja senzacija! Premiera velefilma TIGER SHARK (MORSKI PES) Strašna morska pošast, strah mornarjev v boju z ljudmi. Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din nine njihovim rodbinam po določbah te naredbe. To se nanaša tudi na primere, ko je pravica do invalidnine ali stalne pomoči bila z izvršnimi določbami obravnavana v času od dne 1. I. 1921 do dne 4. VII. 1923, kakor tudi na primere izza dne 4. Vil. 1929 do dne 1. IV. 1934, toda brez pravice do odškodnine za čas do dne 1. IV. 1934. Po J 2 te naredbe se smatra za varnostno službo: zasledovanje in prijemanje odmetnikov, zločincev ter za javni mir in red v obče nevarnih oseb; zasledovanje in borbe z razbojniki in banditi, ki vdirajo čez mejo v našo dTžavo; ukrepi, započeti zaradi odvračanja atentatov na predstavnike države in državne organe kakor tudi za odvračanje napadov na javno ali zasebno lastnino. Po § 3 te naredbe se smatrajo skladno z zakonom o neposrednih davkih za siromašne osebe oni, katerih skupni letni dohodek, ki je zavezan kateremukoli neposrednemu davku, po oceni davčnega odbora ne presega 10.000 Din. Podrobnejši pogoji in določila so razvidna iz zgoraj omenjenih številk Službenih no-vin in Službenega lista. ♦ V visoki starosti 97 let Je umrla v Kranju gospa Marija K i 11 e r j e v a. čestito gospo bodo jutni ob 16. položili k večnemu počitku. — V Planini pri Sevnici je umrla gospa Kristina š p a n o v a. Pogreb bo jutri ob 10. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Velika dedščina. V mostarski okolici je vzbudila veliko senzacijo zapuščina nekdanjega revnega kmeta Andrije Ga-gra, ki se je pred dolgimi leti izselil v Ameriko in sedaj zapustil svojcem lepo premoženje. Dedščino, ki znaša 300.000 Din, si delita njegovi sestri. Mož je bil zavarovan in je dedščino izplačala neka zavarovalna družba v srebrnih kovancih. Družba je odipremila denar v Oifluk, sestri pa sta morali pri sosedih najeti konje, da sta odpremili domov lepo in težko ded-ščino. ♦ Pošast lakote nad Zadrom. Po poročilih zadrskega lista »San Marco« je zavladala v Zadru velika beda. Mnogi hišni posestniki so se s pomočjo sodišč '.znebili svojih najemnikov, ki jim že več mesecev niso plačali najemnine. Med deložiranimi meščani je tudi mnogo takih, ki so pred in po vojni zavzemali vidna mesta tako-zvanih višjih krogih. V zadnjem času se je število revežev silno zvišalo. Ko so prenehala dela pri gradbi vojašnic in utrdb ob meji, je ostalo brez posla preko tisoč delavcev in obrtnikov. List opisuje, kako je nekdaj tako živahna gradbena delavnost v Zadru naenkrat prenehala. V zadnjih 15 letih so porabili za privatne in javne zgradbe okrog 800 milijonov lir in vsi prebivalci so pri tem dobro živeli. Sedaj pa v mestu ni več dela in je Zader popolnoma odvisen od svojega zaledja. V zadnjih dveh letih se je izselilo iz Zadra 800 delavskih družin, ki iščejo drugod zaslužka Prej cvetoča trgovina je padla na minimum. V konkurzu so tudi največje trgovine Med njimi so tudi tri najstarejše tvrdke, ki eo imele prej letno od 5 do 10 milijonov prometa. Zaniimivo je. da v tej krizi v Zadru še vedno dobro uspeva pet jugoslovenskih trgovin, ker kupujejo juaroslovenski državljani samo pri njih List »San Marco« govori zaradi tega o bojkotu Italijanskih trgovcev ter roti Ita lijane. naj podpirajo svoje trgovce in obrtnike v večji meri kakor doslej Kot vzrok propadanja podjetnosti In splošne bede pa navaja dejstvo, da so jugoslovenske vasi v zaledju zapustile zadirsko trfiSče. Članek je zaključen z besedami: »'Italijani morajo postati zavedni kakor so naši sosedje ln vsi se morajo oprijeti gesla: Svoji k svojim! Samo na ta način 6e bo dala pregnati pošast lakote, ki preti Zae pred leti obiskal, in je poslušalce prav navdušil s svojim vedrim, veselim in obenem stvarnim načinom pripove«iovanja. G. B4rk je v zadnjem časa obiskal na svoji predavateljski turnej Poljsko, češkoslovaško bi Avstrijo, iz Ljubljane po potuje v I tali j- u— Uprava Hubadovo žup« JPS nojno poziva ljubljanska moška in ženska nacionalna, prosvetna, sokolaka, pevska ir druga društva, da se po en«m zastopnik« udeleže v ponedeljek lit m. popoldce ob 18. sestanka v posvetovalnici meetnegs magistrata v »vrho dogovora o aprejen* bolgarskega pevskega društva »Rod?)na« iz Sofije, kA pride v Ljubljano v petek 1& L m. u— Mladinski »dsefc Sokol« W prired* jutri v nedeljo ob 16. t veMkl dvorani na Taboru čajanko za mošfko la žensko deco. Deca je pripravila aa to popoktoe prav lep in zabaven spored. Na sporedu so dekla-macije, recitadije. pevske točke, Šaljivi nastopi, telovadne točike in godba. Iz prijaznosti bo zapel naši mladini nekaj pesmic priznani kvartet »Fantje na vasU. Po čajanki se bo vršila tombola. Vabimo vas, da posetite to prireditev naše dece. u— »Vzroki In učinki« (Kozarec vode), Babavno in diubovdto Scnibeovo reseloisr« uprizore ▼ Šentjakobskem gled®.Mfečsi <$re- vi in jutri ob 20.15. Veseloigra Je izvrstno naštudirana in na novo opremljena. Z« predstavo so Izdelani popolnoma novi kostumi. V veseloigri nam slika Scrdbe na lzredfno duhovit ln zabaven način življenje na dvoru angleške kraljice Ane. Ljubezen treh žen, angleške kraljice Ane, vojvodfinc Marlborongh in male AbJgail« do mladega častnika izrabi politik Boltobrocke v svoje politične namere, da Izpodrine mogočno vojvodi n Jo z dvora. Opozarjamo na fotografije v trgovinah. Kupite vstopnice že prej. u— Akademsko starešinsko druitvo »Jadran« v Ljubljani ima danes v Zvez« svoj tovariški večer na čast 701etnik»m, članom Dekdanje dunajske »Slovenije«. u— Zveza gospodinjskih pomočnic vabi za nedeljo 10. t m. ob 17. vsa dekleta^ ld se zanimajo za predavanje o starostnem zavarovanju, v Čopovo ulioo št. 3. u— Za stare delavke tobačne tovarn«. Kakor znano, so se odslužene delavke tobačne tovarne, ki po starem niso imele pravice do pokojtnine, dolgo časa borile za to, da tu jim monopolska uprava priznala vsaj skromno miloščin«ko rento. Sredi lanskega leta je monopofcka uprava v resnici ustregla njihovim prošnjam in odredila, da se tem delavkam prizna približno po 250 Din mesečne miloščine, obenem pa je priznala, da morajo prejeti to rente tudi za več let nazaj. Vkljub temu sklepu pa delavke doslej še niso prejele nobenega zneska. Pred kratkim so se obrnile na g. bana s prošnjo, da intervenira zanje. G. ban, ki se te dni mudi v Beogradu po raznih opravkih, je obljubil, da bo spotoma posredoval na odločujočih mestih, da se izplačilo priznanih rent pospešč. u— Velik naval v bolnišnico. Hripa, ki še nikakor ni odjenjala, Je povzročila v zadnjih dneh kar ogromen naval na bolnišnico. Čeprav Je zaradi pomanjkanja prostorov zmerom mnogo odiklonjemh, Je bilo v četrtek sprejetih okrog 100 paoijen-tov, od katerih je šlo največ na interni oddelek, ki je zadnje dni v resnicd do skrajnosti prenatrpan. — Med ranjenci, k! so jih včeraj pripeljali na kirurštoi oddelek, je bil tudi 20 letni dninar Ivan Zidar iz Florjanske ulice, ki sta ga dva neznanca napadila na Rožniku ln poškodovala po glavi, in pa 441etnl banovinski cestar France Stiglnc iz Stare Loke. ki ga Je povozil avto in mu ranil levo nogo. u— Banovinska tkalnica preprog, glavni prodajni urad Zagreb, Gunduličeva 3. vabi k obisku razstave domačih ln perzijskih preprog, kd bo otvorjena od danes do 15. t. m v paviljonu Korzike poleg hotela Uniona na Miklošičevi cesti Na razstav! se sprejemajo tudli naročila. Važno je, da se preproge prodajajo tudi na odplačila v največ 24 mesečnih obrokih. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in iutri v nedeljo ob 8. zvečeT (v nedelio tudi ob 3. in 5. uri popoldne) največii film sezone »Kraljico Kristino« z Greto Garbo v glav-ni vlogi. Dodatek žurnal Klinb večiim izdatkom cene običajne. Ne zamudite Sledi krasen film -»Tarzan, gosnorlar pragozda«. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes in iutri v nedelio romantično opereto »Pevčeva ljubezen«, v kateri poje tenorist L. Gra-veur 11 pesmi. Pred opasnos^o hripe, influence in infekcijskih bolezni vratu vas ščitijo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega Din 15. Razstava inozemske grafike iz slovenskih zbirk Ljubljana, 8. marca Klub nenameščenih slovenskih oblikujo-čih umetnikov v Ljubljani bo priredi! raz-»tavo grafike tujih znanih mojstrov, ki se nahajajo v posesti slovenskih zbirateljev in ljubiteljev te umetnosti. Razstava ima namen, da pokaže odnos Slovencev do grafične umetnosti in da dviga zbirateliski interes za to dosedaj pri nas premalo uva-ževano najintimnejšo umetnostno panogo. Ta razstva naj bi bila uvod v naslednje razstave domače grafike. Za to razstavo pridejo v poštev le originali znanih inozemskih avtorjev zadnjih petdesetih let. In sicer: signirani listi vseh grafičnih tehnik (lesorezi, bakrorezi, radi-ranke, litografije, monotipije. risbe itd.). Razstavni odbor vljudno naproša lastnike grafik, da sporočijo svoje grafike na naslov: Božidar Jakac, Pražakov« 15, Ljubljana. Ker ima razstavni odbor že ' lepo število de! najodličnejših inozemskih mojstrov na razpolago, prosi lastnike, da čimprej pošljejo svoje prijave. «_ Samomor Mariborčanke t Zagrebu. S svetilnimi plinom se je zastrupila v Zagrebu služkinja I. Soba iz Starega loga pri Mariboru Vzrok samomora ni man a— Oproščen. Včeraj se je zagovarjal pri tukajšnjem okrožnem sodišču 361etmi vin i čar Bolfenik Borko, ki je dne 23. decembra v Slanči vasi usmrtil svojega 6vaika Alojzija Fikeja 6 strelom iz samokresa. Krogla je obtičala v rebrih in je Fike naslednjega dne umri. Nesreča je nastopila po nesrečnem naključju, radi čeear je ves dr. Tom-bak obtoženega Borka oproetil. a— Odmevi marsejskega fločina pri mariborskem sodišču. Včeraj je prispelo k tukajšnjemu okrožnemu sodišču naročilo od preiskovalnega sodnika, ki zbira gradivo k marsejskemu zločinu, da 6e naj zasliš pri mariborskem preiskovalnem sodišču zasebnik Josip Vndrnar, stanujoč v Krčevim 57 pri Mariboru, ki je bil v letih od 1914 do 1929 uslužben pri znani tvrdfci z orožjem Angelini v Trstu, kj je. kakor znano, dobavljala orožja rannim terorističnim organizacijam. Omenjeni Josip Vidmar se bo za-sVševal glede potrebne poiasn;tve. kakšne vrste orožja so 6e pri omenjeni tvrdiki prodajale a_ Ista bratska trojica. Včeraj smo poročali o treh razboritih bratih L., ki so s koli in nožem do krvi premikastili delavca Antona Medveda Včerai so preneliali v lu-kajšmio bol.n;šnico 21 letnega čevljarskega pomočnika Srečka 'Z Sikni, k'" *o_ ga imenovani trije obtolkli z roč!co no glavi in telesni tako hudo. da so ga t^žko ranienega morali vzeti v osicrbo mariborski tv>1nišni-5ki zdravniki. Iz Celja e— Jadranske dneve bo priredi krajevni odbor Jadranske straže v CetvJ tudi letos, in sicer 1. in 2. junija, v primeru slabega vremena pa 15. in 16 junija Na spo- red« Je večerna prevrtava v gtedaMtta, tekma s čolni na Savinji ln Javna tam- o— Vstopnice za gostovanje ljubljanske drame, ki bo uprizorila t torek 12. t- m. ob 20. v Mestnem gledališču Sortijevo novo dramo »Blodni ognji«, dobijo neabo-nenti v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e_ Vojni oškodovanci iz Julijske Krajine naj se v svrbo pospešitve rešitve njihovega perečega vprašanja Javigo upravnemu odboru »Soče« v Celjiu ali pa direktno odboru vojnih oškodovancev v Mariboru. e— Nujno potrebo postavitve železniške zapornice na državni cesti v Medlogu. kjer se je dogodila znana avtobusna katastrofa, smo omenila nedavno, ko sano poročali, da namerava železniška uprava postavit« tri nove železniške zapornice v Celju, Pe-trovč-ah iu Šoštanju Kakor smo se informirali, je mestno avtobusno podjetje v Celju vložilo rožbo proti železniški upra vi, ker vztraja na stališču, da Je železni ška uprava zaradi pomanjkanja zapornic soodgovorna za avtobusno katastrofo na železniškem prehodu v Medlogu tn za njene posledice Ce bi železniška uprava sedaj sklenila, da postavi zapornico tudri na tem važnem prehodu, bi tudi priznala svojo soodgovornost, zaradi česar sedaj tudn ne namerava postaviti te zapornice četudi je nujno potrebna tn še važnejša neeo omenjene tri nove zapornice v Celju, Pe-trovčab in Šoštanju. e_ Nesrečen padec. V cementarni na Zidanem mostu nameščeni 471etn; vratar Anton Kosmos Je padel tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil levo noro. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico e— Kino Union. Danes ob 16.30 tn 20.30 zvočni velefilm *Peer Gvnt« fn dve predigri. Iz Maribora a— Maribor »lavi Masaryka in češke le-gionarje. Dvorana kina Apolo je bila v četrtek zvečer okusno okrašena in pripravljena za Masarvkovo proslavo. N?'tu naše sožalje! a- Domači le gorijo Plameni <=o upepe-lili -os barsko Marje ► Gumzeieve * Zgornji Bstrici £ h,d i oh'eka perilo ;n perutnina PoslW je bilo zavarovano za malenkostno vsoto. Gospodarstvo Znatno zboljšanje našega deviznega gospodarstva Letno poročilo Narodne banke za preteklo leto navaja obširnejše nego v prejšnjih letih podatke, ki se nanašajo na naše devizno gospodarstvo. Na tem mestu 6mo že ponovno ugotovili, da se je naša devizna situacija zlasti v preteklem letu bistveno zboljšala in smo tudi grajali, da tozadevni podatki niso javnosti na razpolago, čeprav bi to le koristilo nadaljnji okrepitvi zaupanja v našo nacionalno valuto. Posebno zanimivi so podatki, ki jih objavlja Narodna banka v letnem poročilu o kliringih. V pogledu klirinških računov se je naša devizna situacija v preteklem letu bistveno zboljšala. Dočim smo v prejšnjih letih po klirinških računih imeli izključno le dolgove nasproti inozemstvu in so ti dolgovi prekoračili celo vsoto 500 milijonov dinarjev, je znašal lani ob koncu leta naš klirinški dolg nasproti inozemstvu po odbitku klirinških terjatev samo še 11 milijonov Din, tako da se je v pogledu klirinških obveznosti naša situacija v kratkem času zboljšala za pol milijarde. Lani smo na številnih klirinških računih zmaj-šali naš dolg, obenem pa so postali nekateri klirinški računi aktivni s tem, da so na klirinških računih nastale terjatve naše države nasproti inozemstvu. Pasivni so ostali klirinški računi s Češkoslovaško, Francijo. Belgijo in Poljsko, najbolj aktivna pa sta klirinška računa z Nemčijo in Grčijo. Seveda pa predstavlja aktivni klirinški saldo zamrznjeno našo terjatev nasproti, prav tako kakor predstavlja pasivni klirinški saldo zamrznjeno terjatev inozemstva v naši državi. Situacija našega deviznega gospodarstva pa se ni zboljšala samo glede klirinških računov, temveč nam je uspelo tudi s presežkom dotoka deviz odplačati ves ostanek revolving-kredita pri Banki za mednarodna plačila v Baslu in del revolving-kredita pri Francoski banki, in sicer v skupnem znesku 267 milijonov dinarjev (280 milijonov stabilizacijskih dinarjev brez premije), dočim smo v letu 1933. tako odplačali le 55 milijonov Din (43 milijonov stabilizacijskih dinarjev). Letos smo. kakor znano, poravnali še preostanek re-volving-kreditov, in sicer na ta način, da smo Francoski banki prepustili zastavljeno zlato. Skupaj se je v zadnjih dveh letih naš devizni dolg nasproti inozemstvu skupaj z dolžnim saldom vseh kliringov (po odbitku klirinških terjatev zmanjšal za okrog 820 milijonov Din, ne da bi pri tem šlo to zmanjšanje na škodo zlate in devizne podlage Narodne banke. Sedaj, ko smo v januarju likvidirali tudi ostanek revolving-kreditov pri Francoski banki, imamo nasproti inozemstvu poleg klirinškega dolga nasproti Češkoslovaški, Franciji, Belgiji in Poljski, ki pa mu stojijo nasproti klirinške terjatve po ostalih kliringih. v glavnem le še obveznosti po svobodnih in vezanih dinarjih. Naše obveznosti po svobodnih in vezanih dinarjih so se zadnja leta gibale takole (v milijonih Din): , ^ konec leta svobodni dinarji začasno vez. dinarji vezani dinarji 1932. 1933. 1934. 1S4.9 56.2 47.5 85.8 98.0 803 90.8 503 39.1 skupaj 361.5 204.5 167,4 interni dinarji inozemstva 10.8 168.1 prej svobodni dinarji 1433 126.1 Skupna vsota svobodnih, začasno veeanih iu vezanih dinarjev, ki jih ima inozemstvo pri nas, 6e je zauanjsala od 3613 milijona dinarjev ob koncu L 1932 odnos. 204.5 milijona Din ob koncu predlanskega leta na 167.4 milijona Din ob konou lanskega leta. Narasla pa je lasni vsota internih dinarjev inozemstva, to je vsota pred 28. marcem 1932 svobodnih dinarjev, kS jih inozemstvo lahko uporabi samo i dovoljenjem finančnega ministrstva odmosno Narodne banke, se je zmanjšala od 143.3 na 126.1 milij- Din. Narasla pa je lani vsota internati dinarjev inozemstva. Tu gre predrvsem za interno kupo ruske dinarje, ki so nastali na ta način, da so inozemski imetniki naših obveznic zunanji; h posojiii vmovčili svoje kupone v dinarjih proti dobropisu na interni vezani dinarski račun (te dinarje inozemski lastnik lahiko porabi eamo v tuzemstvu) namesto 10 odst. v devizah in 90 odst v funding-obligacijah. Ti interni kuiponski dinarji so lanf narasla ob koncu leta na 112.9 milijona dinarjev nasoroti 6.3 milijona Din ob koncu leta 1932. Slednjič so imeli inozemci v naši državi ob konou lanskega leta 8e za 55.2 milijona dinarjev internih dinarjev (ki se prav tako lahko porabijo le za notranja plačila) na«'»roti 4.5 milijona Din ob koncu leta 1933. Skupna vsota kuponekih Ln o^ internih dinarjev je torej lani narasla od 10.8 na 168.1 milijona Din. Obstoj teh internih dinarjev inozemstva pa seveda na situaciio našega deviznega gospodarstva nima nobenega vpliva. Naše državne finance v januarju Finančno ministrstvo je objavilo običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, in sicer za mesec januar in za prvih 10 me secev tekočega proračunskega leta (od 1. aprila 1934 do 31. januarja 1935). V letošnjem januarju so znašali državni dohodki po proračunu državne administracije 491.3 milijona Din (lani 512 5. predlanskim 462.0). izdatki pa so znašali 567.7 milijona Din (lani 516.4, predlanskim 541.2). Dohodki so bili torej letos v januarju nekoliko manjši nego lani, vendar večji nego predlanskim, izdatki pa so biti večji nego lani in predlanskim. Državni dohodki od neposrednih davkov so znašali v januarju 128.5 milijona Din (— 5.6 milijona Din nasproti lanskemu januarju), dohodki od trošarin 75.3 milijona Din (_ 7.4), dohodki od taks 88.2 milijona Din (+ 7.0), dohodki od carin 45.3 milijona Din (+ 0.6) in dohodki od monopolov 121.0 milij. Din (+ 2 0). Kakor vidimo, so v primeri z lanskim januarjem nekoliko zaostajali dohodki od neposrednih davkov in trošarin, dočim so bili nekoliko večji dohodki od taks, carin in monopolov. , V 10 mesecih tekočega proračunskega leta so znašali državni dohodki od neposrednih davkov 1875.9 milijona Din (+ 92.9 mi lijona Din nasproti istemu razdobju leta 1933.-34.), dohodki od trošarin 681.3 milijona Din (+ 156.8). vdohodki od taks 759 6 milijona Din (-r 84.1), dohodki od carin 553.2 milijona Din (+ 30 9) in dohodki od viška monopolov 1315.6 milij Din (- 20.0) V celoti so bili davčni dohodki v lo mese_ cih tekočega proračunskega leta za 344.7 milijona Din večji nego v istem razdobju proračunskega leta 1933 -S4 In za 431.8 mi liiona Din večji ne?o v Mejn r«7dohju pro računskega 'eta 1932-33 Pri tem so na* bolj narasli dohodki od neposrednih dav- milljona Din. Tudi pri drfavnfh podjetjih se je vsota likvidnih, a neizplačanih računov v teku meseca nekoliko povečala, in sicer za 6.4 na 210.1 milijona Din (lani ob koncu januarja so znašali ti neizplačani računi 1703 milijona Din); od skupne vsote 210.1 milijona Din odpade na generalno direkcijo železnic 130 milijonov in na podjetja ministrstva za šume in rudnike 40-8 milijona Din. Zborovanje celjskih trgovcev V četrtek zvečer je imelo Združenje trgovcev za mesto Celje v dvorani Narodnega doma v Celju svoj redni letni občni zbor. Predsednik združenja g. Stermecki se je pred prehodom na dnevni red spominjal tragične smrti kralja Mučenika. Podal je obširno poročilo o delovanju združenja v preteklem letu. Finančno stanje združenja je bilo tudi lani zelo ugod no in ima združenje sedaj 200.000 Din razpoložljivih sredstev Pisarna združenja posluje zelo točno in ji je pn tem v veliko pomoč Zbornica za TOI Združenje se jc lani zavzemalo za združitev celjske mestne in okoliške občine, za omiljenje davčne prakse, za reformo davčnega zakona in za razna druga važna vprašanja trgovskega stanu Predsednik se je nato v svojem poročilu izjavil proti splošnemu odpisu dolgov zavzel pa se je za to da se napetost med debetno in kreditno obrestno mero pri denarnih zavodih zmanjša na 2 do 3 odstotke. Postavil je tudi zahtevo po ukinjenju takse na račune, dokler pa obstoja ta taksa, naj se taksa obvezno zaračuna Tajnik g. Blažon je poročal, da je bilo lani v Celju prijavljenih 25 novih trgovin, odpadlo pa je 32 obratov. Ob koncu lanskega leta je imelo združenje 175 članov in % članic. Vseh nameščencev v trgovinskih obratih je bilo 645. to je za 33 več nego v prejšnjem letu. Uspeh na trgovsko nadaljevalni šoli je bil zelo zadovoljiv. Bolniška blagajna, ki jo oskrbuje združenje, je imela 664 zavarovanih članov Nato je tajnik g. Blažon poročal o številnih akcijah. ki jih je napravilo združenje v korist trgovine Občni zbor je odobril računske zaključke za preteklo leto, ki izkazujejo 302.000 Din prejemkov in 105.000 Din izdatkov ter čisto premoženje s hišo in inventarjem v višini 764.000 Din. Na predlog člana nadzorstvenega odbora g. Kramerja pa je bila izrečena razrešnica upravi. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI kov. in sicer od 14713 milijona Din v 10 mesecih 1932.-33., odnosno 1783.0 milijona Din v 10 mesecih 1933.-34 na 1875.9 milijona Din v lo mesecih tekočega proračunskega leta Državna podjetja. Dohodki državnih podjetij so znašali v januarju 239.3 milijona Din (lani 2«0.9, predlanskim 250.4), izdatki pa so znašali 232.5 milijona Din (lani 224.2, predlanskim 236.8). Dohodki državnih podjetij so bili torej v januarju manjši nego lani. v nasprotju s prejšnjim mesecem, ko so bili večji nego pred enim letom. Slabi so bili zlasti dohodki od železnic, kj so znašali le 129.5 milijona Din (— 159 milijona Din nasproti lanskemu januarju), dohodki pošte, telegrafa in telefona so znašali 42.8 milijona Din (_ 5.8). dohodki rudnikov 19.6 milijona Din (— 1-9) in dohodki od gozdov 10.3 milijona Din (+ 3-7). V prvih 10 mesecih tekočega leta pa so znašali dohodki železnic 1613.5 milijona Din (+ 46.2 milijona Din nasproti istemu razdobju prejšnjega proračunskega leta), dohodki pošte, telegrafa in telefona 361.5 milijona Din (— 13). dohodki rudnikov 178.0 milijona Din (— 10.1) in dohodki gozdov 84.0 milijona Din (+ 16.7). Leteče obveznosti. V splošni državni administraciji ]»- znesek likvidnih a neizolačanih računov od konca decembra do konca januarja narasel za 22.6 na 173 3 mili iona Din (lani ob koncu januarja so znašali ti neplačani računi 151.9 mili iona Din) Predvsem so se povečali neplačani računi nri mlnia|r«tvu za voi *ko in mornarico od 1208 na 142.0 milijo na Din Pri finančni direkrijl v Ljubljani nenlačani računi državne admfnistraH'e uazadovnV v toku januarja od 2.5 na 2.1 Gospodarske vesti r= Občni zbor Združenja trgmocv t& srez Ljubljana-okolica je sklican za 21. marc ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red je običajen. Samostojni predlogi se morajo vložiti najkasneje 3 dni pred občnim zborom. — Tihotapstvo troSarinskih predmetov. Kr. banska uprava dravske banovine je ugotovila, da se je v zadnjih letih razpasla prikrita trgovina z nekaterimi troša-rinskimi predmeti, zlasti s špiritom in Kvasom, kar na eni strani prikrajšuje banovino in občine na zakonito zajamčenih dohodkih, na drugi strani pa ograža legalno trgovino. Kr. banska uprava opozarja prizadete kroge, da bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva da napravi konec temu škodljivemu pojavu in da bo proti krivcem uporabila najstrožje kazni. Obrača ae tudi do prebivalstva s prošnjo, aa javne organe pri odkrivanju in preganjanju tihotapcev složno podpira. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. t. m. ponudba glede dobave 30.000 kg sena, 900 m trsti-ke za strope, 4 sit za sejanje peska, 30 vrat za Švedske peči, 30.000 kg negaSene-ga apna, 50 kvadratnih metrov ladijskega poda. do 21. t. m. pa glede dobave 80 rezervnih stekel za mazalice in 150 kvadratnih metrov ladijskega poda Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 200 steklenic sidola, 210 ščetk, 25 kg salmijaka, 100 kg terpentina ter 4000 kg žebljev. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 900 jeklenih vrvi. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 21 t. m. ponudbe glede dobave 1460 kg petroleja in 300 kg bencina za motorje. Dne 29. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave varnostne naprave proti plinom. Dne 1. aprila se bo vršila pri vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija glede dobave 50 grafitnih loncev Borze a. marca Na ljubljanski borzi »o se v skladu z zunanjimi notacijami po večdnevnem nazadovanju popravile devize London, New-york in Trst. Tečaj devize Curih je ostal nespremenjen. V privatnem kliringu so danes avstrijski šilingi po predhodnem stalnem dviganju nekoliko popustili na 8.70— 8.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.73, v angleških funtih po 221.25, v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 5-2750. Madžarski pengi so se r.udili v Beogradu po 8.65. Na zagrebškem efektnem tržišču je. Vojna škoda v početku prometa nekoliko popustila in je bila zaključena po .372, pozneje pa je bil zaključek po 379 (v Beogradu je bil promet po 375.50—379), za april in maj pa so bili zaključki po 375. V ostalem je prišlo do prometa v 7% Blai-rovem posojilu po 66, v 8% Blairovem posojilu po 77 in v 6% beg luških obveznicah po 64. Končne je bil zaključek v delnicah Trboveljske po 124. Deviijk Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2976.00 — 2990.60. BerliD 1760 05 — 1773.92. Bruselj 1024.37—1029.43 Curih 1424.22 — 1431.29 LondoD 20«.34— 208.40. Newyork 4304.37 — 4340.98. Paril 289.61 — 291.05, Praga 183.18 — 184.29 Trst 365 02 — 368 11 Avstrijski štling v privatnem kliringu 8 70—8 80 Curih. Beograd 7. Pariz 20.34. Newvork 304.8750 Brusel: 71.9250. Milan 25.6750 Madrid 42.125<». Amsterdam 208 95. Berlin 12395 Dunaj 5710 ^tockholm 74.90. Oslo 73 Kohenhavn 64 85 Pra?a 12.87, Varšava 5S.10. Atene 2.93. Bukarešta 3.05. Efekti Ljubljana Vojna škoda 375 — 877. 7°/. investicijsko 75 — 78. 7*/» Blair 66 — 67. S°/e Blair 75 50 _ 77 4*/» agrarne 46 — 48. * &>:• begluške 65 — 66. 'Vale zobe 'Za ugodno boste obvamaliz britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK MILCNINMSTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod« 375 _ 377, za ntarc 375 _ 377. za april-ju- lij 374 _ 377, 7*V» investicijsko 75 — 76. 4° » agrarne 47 — 4S.50, 7a/» Blair (36 — 66.50, S°/» Blair 75.75 — 77, Ti« Drž. hipotekama banka 69 — 71, 6°'» begluške 64 — 66: delnice: Narodna banka 5H00 — 5700, Privil. agrarna banka 257 _ 260. Trboveljska 122 do 127, Sečerana Osijek 13t den. Beograd. Vojna škoda 375 50 — 376 (379, 375.50). za marc 375.50 — 377 (378.5>), za april 376 — 377 (3^0. 376.50), 7*/» investicijsko 76 _ 77, 4°/o agrarne 47 _ 48, 6°'» begluške G5.75 — 06 (66, 65.50), 8*/« Blair 74 — 76, 7°'o Blair — (66), Narodna banka 5350 — 5450 (54fiO), Priv. agrarna banka 257.50 — 259 (25S). Dunaj. I>unav-Sava-Jadran 13.44. Državne železnice 23.95. Trboveljska 13.93. Alpi-ne-Montan. 10.40, Sečerana 14.50 Blagovna tržišča + Chicago, 8. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 95.75, za julij 90.50. za september 89.8750: koruza: za maj 82.25. za julij 78. + Ljubljinska borza (8. L m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi st (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška. 79 kg, po 127.50 — 130; banatska. S7 kg težka po 125 — 127.50, oves: bosanski 105 — 110i koruza: baška [»o 72 — 76: banatska po 68 — 70; moka: baška in banaNka >0« po 210 _ 230; baška »2« po 195 - 215; baška »5« pa po 175 — 195; otrobi: baški debeli 105 _ 110. -f Novosadska blagovna borea (8. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška potiska in slavonska 131 do 133; baška in srem-ka 125 — 127: banatska 122 — 127. — Oves: baški, sremski in slavonski 90—92.50. Ri: baška 122.50 do 125 — Ječmen: baški in sremski 65 66 kg 125 - 130. jari. 67'6* kg 135 _ 140. — Koruza: baška in sremska 69 — 70: banatska 65 — 66. Moka: baška in banatska >0g< in »0gg< 192.50-215. ,2« 172 50-195; >5« 152.50 _17o: »6« 135 - 147.50. >7i 110 — 115; »8< 80 — 85. - Otrobi: baški in sremski 82 - 84; banatski 81—83. — Filol: baški in sremski beli 132.50 do 137 50 -f Bndimpeštanska terminska borra (S. t. m.) Tendenca slaba; promet živahen. Pšenica: za marc 1633 — 16 85. za maj 17.0t do 17.09; koruza: za maj 11.90 — 11.91. BOMBAŽ. + Liverpoo!, 7. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.95 (6.9S). za folij 6.82 (6.S0). Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— 85 letnico Masaryka proslavi drevi ob 20. kamniški Sokol v Nerodni čitalnicu Vstop prost. ka— Strelski družini v Mekinjah je tukajšnja smodnišnica prepustila brezplačno travnik za ureditev strelišča. Družina se polkovniku g. Krstiču najtopleje zahvaljuje za to naklonjenost. ka— Kino »Kamnik« bo predvajal v soboto, nedeljo in ponedeljek film »Tarzan in njegova družina«. Iz Ptuja j— Ogenj je uničil domačijo. V četrtek zgodaj zjutraj je začelo goreti v šupi posestnika Franca Matjašiča v Vitomarskcin vrhu pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Ogenj se je razširil še na stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Nesreča za Matjašiča je tem hujša, ker je imel obe poslopji zavarovani komaj za 1800 Din. Kako je ogenj nastal, je še nepojasnjeno. j— Dve žrtvi napadov. V ptujsko bolnišnico so pripeljali hudo na glavi poškodovanega Molnarja Jakoba, hlapca iz Tur-nišč, ki ga je neki moški iz Dražencev udaril z ročico po glavi, in 18 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Antona Zajca iz Apač, ki ga je nekdo udaril s sekiro po levici. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Pripovedke gospodične Hoffmannovea. Dodatek kulturni film in Foxov tednik. BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal jutri in v nedeljo senzacionalni špi-onažni film iz svetovne vojne »Mata Ha-ri«, v glavni vlogi Greta Garbo m Ramon Novaro. Dodatek najnovejši Paramountov tednik. BRASLOVCE. Na občnem zboru Obrtniškega društva za Braslovče—Polzelo, ki se je vršil 24. februarja, je bil izvoljen za podpredsednika g. Košec Franc iz občine Polzele, kar je v zadnjem poročilu pomotno izostalo. — Zadnjič smo poročali, da je umrl br. Rojnik Konrad. Daleč na okrog znana narodna rodbina Roj-nikova je v počastitev njegovega spomina darovala za siromašno sokolsko deco 500 in za občinske ubožce 500 Din. Za plemeniti dar se Sokol m občinski odbor naj-iskreneje zahvaljujeta. — Dne 17. t. m. bo imel pevski odsek Sokola iz Št. Jurija ob Taboru v Kapli svoj prvi koncert, katerega se bomo tudi iz Braslovč udeležili v velikem številu. — Plesne vaje našega Sokola so se končale. Vodil jih je v največje zadovoljstvo obiskovalcev br. Toplak Juro. — Dramski odsek Sokola pripravlja za pustni čas lepo veseloigro. RADEČE Prostovoljna gasilska četa priredi 12. maja ob 15 na glavnem trgu v Radečah veliko tombolo 9 prvovrstnimi do-b: V Naročila za tablice tpreiema odbor Sosedna društva se naprošajo, da na t« dan ne prirejajo svojih prireditev in d« se v čim večjem številu udeleže tonrv '< v Radečah. KIBNTCA Sokolskl zvočni kino pred a;<.-'tanes 9 t m ob 20 In v nedeljo 10 t n;. ob 16.16 1» 20 zvočni velefiltr Tr , 'n njeeova druMca«, Dodatek nov Foxov I zvočni tednik. »JUTRO« 8t. 57 ......... ■ ■■. 6 i Sobota, 8. HL1935 i Misli bodo fotografirali Zvočno snemanje tresljajev v delujočih možganih — Velik napredek sodobne zdravniške vede V viharju grSke revolucije Konec banditske romantike Spada, strahovalec Korzike, obsojen na smrt - Zaklet sovražnik svojih preganjalcev — Dva razbojnika proti dvajsetorici orožnikov - Bandit določa poslanske kandidate Vseučilišče v Cambridgeu je že nekoliko tednov v posesti zanimive priprave, ki omogoča fotografiranje in zvočno posnemanje tresljajev, ki nastajajo v delujočih možganih. Medicinska znanost že dolgo praktidra s pripravami, ki dajejo vpogled v delovanje nevidnih notranjin organov. Sem spadajo preo vsem rentgenske aparature, ki nam napravijo te organe direktno vidne, nadalje stetoskop in električni kardiograf. Baš zadnja priprava je dala že pred nekaj časa pobudo za gradnjo pripomočkov, ki bi nam omogočali beležiti in opazovati delujoče človeške možgane prav tako, kakor se to dogaja s srcem s pomočjo kardiografa. Novi izum, ki sta ga napravila angleška profesorja dr. Adrian s Trinity Collegea in Brian Matthews s King's Collegea, predstavlja menda doslej najpopolnejšo rešitev tega vprašanja. Medicincu in fiziologu bo v ogromno pomoč in ni izključeno, da bo pomagal razpršiti tudi skrivnost, kako nastajajo in delujejo človeške misli. V tem pogledu pa seveda še ne smemo pretiravati •pomena novega aparata. Sam prof. Matt-hews. njegov prvi izumitelj, se je zavaroval proti pretiranemu pričakovanju in pravi, da za trenutek sploh ne gre morda za Svet po stari in moderni fiziki Bodočnost se ne da točno Izračunati Prvi, ki je podal sistematično premišljeno podobo sveta, je bil Newton Njegova točkovna mehanika je doživela nekakšen višek v Laplacovem izreku, da bi mogel človek ki pozna vse sile in medsebojna razmerja v nekem danem trenutku, izračunati vso bodočnost. Robert Maver in kinetična teorija toplote sta toplotne pojave podredila mehani-'te. Elektromagnetske pojave so spočetka razlagali kot čiste vplive na daljavo. Potem je šel razvoj v smislu naziranja o poljih. Teorijo o poljih so dogradili s teorijo o elektromagnetskih valovih vključno svetlobne valove. Fizika se je začela tedaj zanimati za izmenične vplive med polji in materijo in sa zgradbo materije. Nauk o elektriki je dobil nove temelje ss domnevo o nedeljivem elektronu, o svetlobnih kvantih, o atomskih modelih itd. Elektron so smatrali najprvo za togo kroglo, potem sc mu pripisovali maso. V nadaljnjem stadiju so menili, da je prožen in da lahko spreminja svojo obliko. Ker so uvideli, da bi se moral zaradi odbojnih sil razpočiti, so doumevali v njem neko silo, ki ga drži skupaj. Nato so menili, da se vrti hitro okrog svoje osi in učinkuje kakor magnetna palica. Končno so našli, da mora biti razdeljen preko atomskega prostora kakor meglica. Po tej razvojni stopnji je vsaka predstava v smislu kakšnih modelov izključena. Kot bistveni znak elektrona ostaja samo še električni naboj. Bistvena razlika med klasično in moderno fiziko glede napovedi je postala po novih spoznanjih ta. da si bodočnosti ne moremo točno izračunati, kakor je mislil Laplace, temveč moramo o njej podati le verjetnostne podobe. Ukradena lokomotiva Blaznež na drvečem hlaponu nju etra večjega možganskega počitka, sveieta z elektrodami na aparatura Kazalec na aparatu beledtt neskončno šibke električne valove, ki si sledijo po 10 na sekundo. Na poztv eksperimentatorjev koncentrira pacient svoje misli na živo luč, število impulzov nagk) narase in doseže do 2000 enot na sekundo. To delovanje se da registrirati grafično s pomočjo fotografije, a tudi zvočno z ojačevalnimi pripravami in zvočniki Zanimivo je dognanje, da ostaja med nekim miselnim delovanjem pretežni del možganskih stanic v mirujočem stanju, tako je zelo lahko ugotoviti partijo, ki deluje, in njene naloge. Neki vladni polk, ki je odšel iz Aten na bojišče, prisega zvestobo zastavi domovine Spada Je v zadnjem trenutku Izvohal, da tac nastavljajo past ta aamesta da. bi »e podal ne dogovorjeni sestanek, je pnžal z napetim petelinom na trenutek, ko bo prv dirjal po cesti poštni avto s potniki ta orožniškim spremstvom. Ustrelil je šoferja bi oba njegova spremljevalca, pograbil denarno vrečo ta pobegnil v gore. Prizanese! ni niti potnikom, ki jih je oplenil do »•dnjega novca. S tem činom pa je srasei oblastem čex gla^o. Posledica napada ta bila da so vojaške oblasti organiziral« d ▼ «. armadna zbora, ki sta trnek noiogo izsledita bexxSta we> v«afco ceno, Čeprav se )e Speda, dokler je bC na 9to~ bodi, branil kakor lev. mu je pred trpreSe-valnim sodnikom popolnoma upadel po- Bandit Spada prisostvuje obravnavi uklenjen v verige kakšno fotografiranje človeške misli. Bistven del aparata je oscilograf, ki vplivajo nanj katodni žarki in ki beleži na filmski trak vizuelne in zvočne razmake »možganskih valov«. Pri svojih poskusih sta se oba učenjaka omejila doslej na beleženje delovanja tistega možganskega dela, ki beleži in upravlja gibanje očesnih vek. Poskusno osebo, ki ima zaprte oči .in mora biti v sta- TfrwHrr H m jUi ujele gzfike vladne tete, vodij* ▼ vojaškem spremstvu pod kiju« Fiziolog prof. dr. Adrian V majhnem železniškem križiču na Francoskem se je zgodila tatvina zelo nenavadne vrste. Nekdo je v neopaznem trenutku stopil na lokomotivo, ki je stala sama na tiru, in izginil z njo v noč. Tatvino so takoj opazili in obvestili vse postaje na progi, a to ni dosti zaleglo. Od postaje do postaje je brzel stroj in se ni hotel nikjer ustaviti. Neumljivo je bilo, kaj namerava neznanec z njim, prodati ga itak Jod redči in čisti kri ^^^^^Boreprečuje sklerozo, odstra-ijuje njene komplikacije, de-luje na večino žlez. Radenska vsebuje jod prav v najlepši količini! Posebno sedaj pozimi, ko je hrana težja in kri gosta. Vam malo joda ne bo škodilo, kakor tndi ne litij proti sečni kislini. A razen joda in litija ima Radenska ogromno količino drugih zdravilnih mineralov. ne bi mogeL niti kot staro 4ele«>, a s to nočno vožnjo je tvegal, da ga doleti vsak trenutek strašna smrt. Bilo je že dovolj težko opozarjati vlake, ki so vozili v protivni smeri, da so se pravočasno umikali katastrofalnemu trčenju. Končno, malo pred Parizom, »e je lokomotiva ustavila. Orožniki in železničarji so takoj planili proti njej. Z nje je skočil možakar, ki je brcal in bil okrog sebe kakor zblaznel. Bil je res blaznež. S težavo so ga premagali in spravili kamor spada. šah z avtomobili V Niči sta igrala dva francoska mojstra partijo šaha. pri kateri so posamezne kamne predstavljali beli in črni avtomobili. Igralca sta sedela na visokem ogrodju te dirigirala gibanje »kamnov« z zvočnikom. Zmagal je po treh urah beli ln dobil kot nagrado bel avtomobil. Seveda je mnogo gledalcev prisostvovalo temu boju. Novi francoski bankovci Francoska Narodna banka bo spravila v obtok nove bankovce po 50 frankov. Novi bankovci bodo manjši od dosedanjih ter bodo imeli na sprednji strani sliko Versail-leskeoa parka. Državljanska vojna na Grškem Uporniške ladje bežijo proti Kreti Žrtve tujih interesov V Bastiji na Korziki se je pravkar končala obravnava proti znanemu banditu Andreju Spadi, zadnjemu hajduku korzi-ške divjine m svobode. Razbojnika je sodilo porotno sodišče in ga je obsodilo na smrt. Spada, ki mu je komaj dva in štirideset let, je prisostvoval obravnavi bled in suh in je napravljal v tem stanja prej vtis šestdesetletnega starca kakor moža v zreli moški dobi. Tega razbojnika, ki je delal varnostni oblasti na Korziki hude preglavice, 90 iskali m zalezovali francoski orožniki leta in leta brez nspeha. Živel je kakor nekronani kralj goratega otoka. Oblasta so poslale nadenj celo armado vojaštva s strojnicami in topovi, ki so jih podpirale tudi križarke, Spadcva prijateljica Ml mi Oavlglloll aeroplarri ta oklopoi avtomobili. Kajti Spada je imel strahovito moč, čeprav se je branil samo s svojo puško. Satih so ga domačini, ki ga sicer niso dosegli v rokovnjaški spretnosti, ki pa »o le živefi ob njem kakor tatovi živine ta tihotapci. Tri tedne je trajal lov na nepremagljivega bandita m po tem času »o orožniki, pomnoženi z vojaštvom, pač v lovili nekaj Spadovih privržencev, njemu samemu pa niso mogli do živega. Nekaj mesecev pozneje je moral Spada vseeno kapitulirati Postal je žrtev izdaje. Ujeli so ga v rodni bili, kjer se je skrival. Že takrat je kazal začudo pobožno obnašanje. To ni bil več stari, bojeviti Spada, o katerem so si pripovedovali Korzičani dogodivščine m legende, marveč »krušen spokornik, ki se je predaj orožnikom brez upora. Ko so ga preiskali, so našli na njegovih prsih križ. Nihče ni razumel, kaj pomeni, ko ie začel Spada na glas moliti. Vsi so biK Crepričani, da hlini versko blaznost « stra-u pred kaznijo. Zato so pozvali psihiatre, naj ga preiščejo. Psihiatri so ga opazovali m naposled prišli do zaključka, da je Spada k odgovoren za svoje čine. Pravica je zahtevala takšno strokovno izjavo že zaradi korziške mladine, da se ne bo nikdar več zgledovala na bandito-▼em primeru. Spadi bo torej odletela gla-▼a navzlic temu. da je versko blazen, kajti njegova preteklost sshteva takšen konec. Otbožnica je dokazala Spadi niz roparskih napadov in umorov, tatvin in drugih zločinov. Največ je pomoril orožnikov, L. 1022. je ustrelil orožnika CaUhuda m Parenta, naslednje leto Rutilija, Torreja, poljskega čuvaja Lečo. očeta svoje ljubice, ter osem članov rodbine Emanueli. L. 1924 je hudo ranil orožnika Fonoselk), kmalu nato je umoril zakonca Giocondija m njegovo ženo Marijo, 1. 1926. je skušal usmrtiti orožnika Ullma. tri leta pozneje pa je zapečatil svojo usodo z nenavadno drznim roparskim napadom na poštni avtomobil blizu Lopigna ter je ob tei priliki umoril vozača Riccija ter orožniška spremljevalca Hervcj* ta Adama. To pa Je le izvleček njegovih stoCmov, kajti žrtev, ki jih ima Spada ns vesti, je v resnici mnogo več. Zanimivo je ttjdi, da je bil Spada v začetku bandit-gentlemaa ter je šele polagoma prešel k ubijanju ta moritvi zaradi plena. Umor članov rodbine Emanueli se da namreč pojasniti ko* maščevanje zaradi izdajstva. Spada in neki njegov tovariš sta bila obkoljena od dvajsetorice orožnikov in sta se branila proti premoči z naravnost homersfam junaštvom. Banditov tovariš je smatral svoje življenje že za izgubljeno. Zato je planil iz hiše v zasedi, zaskočil tam narednika, ki je poveljeval orožnikom, in ga ustrelil. Ob istem času je tudi Spada ubil dva orožnika s streli iz puške, tekel na pomoč tovarišu, ga osvobodil in pobegnil z njim v divjino. Ta dogodek je še bolj povzdignil Spadovo slavo ter legendo o neran1 j i v os t i bandita. Pozneje je ustrelil Spada pastirja Giocondija in njegovo hčer zaradi ponižanja, ki mu ga je bil pastir prizadejal s tem, da ga je ovadil orožnikom ter jim izdal njegovo skrivališče. Značilno je tudi, da so im. begu pred pravico pomagale Spadi ženske, ki so bile vse navdušene za bandita. Višek svoje moči je dosegel Spada v dobi, ko je napadel poštni avtomobil pri Lo-pignu. Takrat je bil tako vsemogočen, da so videli prebivalci Korzike v njem ne le neustrašenega moža, ampak 90 se mu pokorili tudi ,ko je odločal o tem, koga naj poSljejo korziški otočani v francoski parlament kot zagovornika svojih pravic. Zgodilo se je n. pr, da je tvornICar dišav Coty povabfl Spado na sestanek, kjer ga Je hotel pridobiti za svojo kandidaturo. Toda Adrč Spada zgoraj: ▼ svobodi — d* vokanft Tj« Spadova ljubica Antoinetta Le ©a gum. Na vprašanja js dajal maloduSne odgovore, priznal je vse svoje ctae ta slabosti ter jel kočno jemati nase tudi grehe drugih. Iz Spade. legendarnega korzibkega bandita. je nastal drugi Spada, podoben prej strašilu kakor junaka. A kdo ve, koliko Spadov hrani še korziška divjina in svoboda? Francoska justica hoče to vprašanje dokončno razčistiti in zato so porotniki legendarnega bandita zda] obsodit na smrt. Banditovo orožje ANEKDOTA Max Liebermarai je prišel v Kissingen, da obišče svojo zaročenko, ki je bila tam s materjo na oddihu. Prvi, ki ga je tu srečal, Je bil isto tako slaven slikar, Adolf MenzeL »Kaj hočete tu?« je Menzel na-hrulfi Liebermanna. »Zaročenko hočem obiskati, < Je odvrnil Liebermann. »Tako? Poročiti se nameravate?« je zagodrnjal >Sama izguba časa, nič drugega.« VSAK DAN ENA »Kdaj pa ste MH rojeni?« »Malo pred vojno x SSM^I L ISIS4 Kulturni pregled Bevkove kmečke povesti Prvi zvezek izbranih spisov Franceta Bevka (izdala Jugoslov. knjigarna v Ljubljani) obsega dve daljši povesti: »Ljudje pod Osojnikom« in »Krivda«. Ne poznamo Se podrobnega načrta za nameravano izdajo Bevkovih izbranih spisov. Pričujoča knjiga za čudo nikjer izrecno ne navaja, da otvarja serijo Bevkovih spisov. Vseka-ko je treba pozdraviti in moralno vzpodbuditi načrt, da se z večjo, smotreno urejeno in enotno opremljeno kolekcijo pokaže Bevkovo delo z vseh strani in v vsej svoji snovni raznovrstnosti. France Bevn je /-eden take pozornosti. 2e dolga leta ga označujemo za našega najplodovitejšega pisatelja. Poudarek količine izraža pri pisatelju, ki stremi pre-Ko plehke zabavnosti k višjim smotrom prave literature, malce neugodno mnenje. Tako poudarjanje je krivično, če takoj ne pristavimo, da Bevk ni samo plodovit pisatelj, marveč tudi pripovednik, ki kaže vsega upoštevanja vreden valeur. Res je, da so kakovostne plasti njegovega obsežnega dela dokaj neenake. Bevk često piše naglo in daje od sebe še sveže koncepte. Tu je treba pravično upoštevati njegove življenjske razmere in utesnjeno okolje, v katerem ustvarja. Toda njegova »Lust zu fabulieren«, da uporabimo Goethejev izraz, je izredno močna in že sama po sebi vredna občudovanja Takih fabulistov kakor je Bevk smo imeli v našem slovstvu kaj malo. France Bevk je nadarjen pripovednik, ki si tako rekoč igraje dobavlja tvarino. Za njegovim pisanjem ne čutiš napora: Be.vk pripoveduje z nekako naravno lahkoto. V tem je njegova prednost, a tudi vir njegovih hib. Pri njem človek kar vidi, kako mu tvarina doteka lz njegove bogate xn iznajdljive domišljije in s kakšno veščino zapleta in razpleta dejanje svojih povesti. Toda to je samo delno pogoj uspeha. Mojstrstvo pripovednika se vedno kaže v obdelavi detajlov; v slikanju situacij, r življenjski sili in naravnosti oseb, v pravilnosti njihove psihologije, v vseh tistih drobnorisbah, ki šele dajejo pravi vtisk nolnosti in zaključenosti epične celote. V tem pogledu je velik del Bevkovega de-a dokaj nepopoln. Pisatelj s tako fantazijo, takim pripovedniškim darom in kar -obustnim zdravjem bi v ugodnejših živ-jenjskih razmerah, ko mu ne bi bilo treba podlegati skušnjavi naglice in ubogati imperativa izvenumetniških ozirov, ustvarjal pripovedna dela znatno večje in trajnejše vrednosti. Vzlic temu je torej prav, da dobimo enotno in večjo kolekcijo Bevkovih spisov. Mnogi so razmetani po revijah ali so izšli v Julijski Krajini ter so danes že težje dostopni. Z druge strani šele taka izdaja or logoči ostrejši pogled na celotno delo in oriše pisateljev literarni profil. Ne dvomim, da se bo z nameravano izdajo izbranih spisov dvigi S Bevkov tečaj na naši literarni borzi, če smemo tako reči v žargonu dobe. ki gleda borzijar.ski na življenje in njegovo usodnost. Povesti >L j u d j e pod Osojnikom« ln »Krivda« sta izšli pred leti v posebnih izdajah. Obema je skupno to, da obravnavata življenje in hribih. Ljudje, ki nastopajo v njih, so si med seboj podobni po večnih potezah, ki jih dajejo telesnosti in duševnosti isti činitelji tal, podnebja, gospodarskih pogojev ter vaškega socialnega ln moralnega reda. V prvi povesti doživljamo miniaturen, v sebi nekako zaključen svet majhnega selišča pod goro Osojnik. štiri hiše tvorijo tam majhen kolektiv, kakor bi danes imenovali skupnost, ki je iz-prepletena med seboj s številnimi vidnimi in nevidnimi vezmi. Tudi v tem selišču živi človeštvo s svojimi neumrljivimi slabostmi in krepostmi, razdeljeno na nekoliko individujev, ki se tarejo med seboj iz istih materielnih in psiholoških razlogov, kakor v večji in širši družbi njih množica. Kakšni so njihovi konflikti, kakšne drame jih vznemirjajo na poti od rodu do rodu? Bevk je ta miniaturni svet osredotočil okrog hribovskega kmeta Krivca, ki je v vsej svoji preprostosti markantna in živa postava V povesti je mnogo dobrega opazovanja človeških značajev in kmečke psihologije. Za težkim življenjem, ki ga rod za rodom nadaljuje na isti grudi, pod istim nebom, v istem ritmu usodnosti in naključij, se venomer dviga večna ln neizpre-menljiva gora, ta kameniti simbol nad-osebne zakonitosti, po kateri se izravnavajo vrline posameznikov. Na pogoriščih osebne »sreče« — če ta pojem sploh obstoji v glavah teh preprostih ljudi — se začenja novo življenje. Povest »Krivda« takisto podaja prerez preprostega življenja v hribih Florjan Strehar stori napako, da vzame dekle, ki je morda prelepa za njegovo neizlepotiče-no kmečko naravo. Druga napaka je v tem, da ta lepotica tako rekoč požre skrivnost svoje preteklosti, ko pred njim pogoltne neko pismo. Florjan pade nekega dne s strehe ln se neozdravljivo pohabi. Takrat pride v hišo nekdanji častilec Flor-janove žene Ane. ki se je vrnil iz ujetništva in postane Streharjev hlapec. Konflikti se razvijajo z neko logiko, ki je v samih stvareh. Pohabljen, negibljiv mož, živi mrlič v kmečki hiši, v telesni poželji-vosti odcvetajoča žena in hlapec, poln moči in strasti: to je prvi trikot. Med tem so odrasli otroci in ko v neki noči, v paro-ksizmu ljubosumja, nekoliko čudno umre prevarjeni soprog, se prične borba med sinom. hlapcem in materjo. V drugem trikom se nujno izkoti zločin, ki sina pahne v štiriletno ječo. šele ta tragični zaplet-Ijaj iztrezni gospodinjo Ano V nji se naposled zruši skušnjavec tepe in strastne polti ki vedno moti ubranost preprostega, stvarnega in nesentimentalnega življenja hribovski! kmetov. Ob Ani nehote mislimo na lepo Jagnc iz Reymontovih »Kmetove. Zopet nastane pogorišče življenja, ker so bili porušeni zakoni neizprosnega reda, ki ponejo ravnovesje osebe ln rodu. V »Ljudeh pod Osojnikom« in v »Krivdi« so najznačilnejše osebe Krivec in njegova žena. Strehar in njegova žena. Primerjaj obe ženi: dva tipa kmečke erotike! Tu in tam čutiš usodnost in zakonitost, ki sta združeni z grudo in s stoletno borbo rodov za obstoj Nehote se spomniš rastlin, ki se v gorskih legah bore za tla in solnce. Bevkovi hribovski ljudje so taki; trdo se oprijemljejo tal in se poganjajo kvišku; nekaj napak, in sosedni zdravej-ši rod prerase tiste, ki so padli, dokler se zopet ne postavijo pokonci. Obe kmečki povesti imata očime vrline Bevkove proze in sodita med njegove najboljše spise. —o. K. H. HIIar umrl V Pragi je umrl eden največjih čeških režiserjev dr. Karel Hugo Hilar (K. Ba-kula). Bil je od 1. 1921. umetniški vodja drame Narodnega gledališča. Njegovo dramaturško delovanje je močno vplivalo na češko gledališče ter oplodilo režiserje in igralce z novimi idejami in izpodbudami. Odkar je K. H. Hilar prevzel vodstvo drame reprezentativnega praškega gledališča, se je pričelo za njo novo razdobje, ki mu je vtisnila pečat moderno usmerjena Hi-larjeva osebnost. S svojimi režijami si je pridobil sloves tudi v inozemstvu. Njegovo ime so pogosto navajali med največjimi režiserji sodobnosti, kakor so Rein-hardt, Tairov i. dr. Kot korenito novodobni dramaturg in režiser je bil seveda eks-perimentator, vendar pa si je naposled ustvaril sistem in stil, ki sta bila izraz njegove osebnosti in današnjih občnih stremljenj. Dr. K. H. Hilar je bil zelo izobražen mož. Izšel je iz klasične filologije, a v zadnjih 20. letih je posvečal svoje najboljše moči gledališki teoriji in praksi. Bil je literarno široko razgleden. O Hilarjevi osebni kulturi in dragocenih gledaliških izkušnjah pričajo njegove knjige »Essayi«, »iDvadelni promenadv«, »Boje proti vče-rejšku« in »Pražska dramaturgie«. Kulturno-politično je bil dr. Hilar usmerjen na zapad, zato je programa t i čno gojil predvsem franoski, angleški in nemški repertoar. Za slovansko dramatsko produkcijo se ni mogel ogreti, kar so mu mnogi bolj ali manj upravičeno zamerili. Tako je reprezentativno češko gledališče pod Hilarjevim vodstvom zanemarjalo tudi ju-goslovensko dramatiko, o čemer je že bila beseda v naši in češki javnosti. Vsekako je s Hilarjevo nenadno smrtjo zadela češkoslovaško gledališko življenje huda izguba, tem bolj, ker je ta veliki dramaturg in režiser umrl v letih (star 51 let), ko bi lahko še mnogo koristil češkoslovaškemu gledališču. Zapustil je za seboj brazde, po katerih bodo hodili še mnogi sejalci. —o. Univ. prof. dr. Fran Ilešič je bil izvoljen za člana komisije za poljsko literaturo »Poljske akademije znanosti« v Krakovu. To častno priznanje si je pridobil naš znanstvenik s svojim neumornim delom za jugoslovensko-poljsko kulturno zbližanje in posebej še s proučevanjem vzajemnih literarnih stikov. Program Slovenske matice. Slovenska matica pripravlja za tekoče leto štiri redne knjige: 1. Fr. Kidriča »Zgodovina slovenskega slovstva«, četrti snopič. Prihodnje leto izide še peti snopič tega znamenitega dela, s čimer bo zaključeno razdobje do I. 1819. Prešernovo dobo bo obravnaval prof. Kidrič, v posebnem delu, ki izide pozneje. 2. Joka Žigona »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. To bo zgodovina Slovenske matice ob njeni sedemdesetletnici. Spisana je na osnovi novih, delno še neobdelanih virov. 3. Miška Kranjca »Tri novele«. Vse tri (Režonja na svojem. Beg z dežele, Martin Žalig na kmetih) so novo delo nadarjenega mladega pripovednika. 4. Cervantesovega Dona Kihota prvi del v prevodu dr. St. Lebna in z ilustracijami Nika Pirnata. Popoln in komentiran prevod tega klasičnega španskega in sploh evropskega romana pomeni neizogibno in hvale vredno izpopolnitev standarda slovenske prevodne književnosti. Vse štiri knjige stanejo člane samo 30 Din. — Letošnja izredna knjiga Slovenske Matice, monografija »Slovenija«, ki jo je spisal univ. prof. dr. A. Melik, se je zaradi tehničnih težkoč zakasnila. Knjiga je že v tisku in izide še spomladi. Obsegala bo okrog 370 strani ter bo obilno ilustrirana (okrog 140 slik) in več zemljepisnih kart). Subskripcijski rok je podaljšan do 1. aprila (broš. 120 Din, vez. v platno 134 dinarjev). »Evgenika« je naslov novi prilogi »Zdravniškega vestnika«, ki bo izhajala v vsaki drugi številki tega strokovnega glasila v obsegu 16 strani. Tekom letnika bo torej pet takšnih prilog. »Evgenika«, katere uredništvo je prevzel priv. doc. dr. B. škerlj, bo prinašala razen večjih člankov o podedovanju, rasni higieni, evgeniških sredstvih, populacijski statistiki, rodbini itd., vedno tudi poročila o naši in mednarodni evgeniški zakonodaji, o novih publikacijah, razne drobne vesti Itd. Razen tega bo po možnosti imela tudi poseben seminar iz genetike, odprta bo za strokovna vprašanja itd. Kot bistven sestavni del »Zdravniškega vestnika« dobijo »Evgeni-ko« vsi njegovi stalni prejemniki. Da pa bodo evgeniška vprašanja, ki so za bodočnost države in vsega človeštva tako izredno važna, čim lažje dostopna tudi nezdrav-nikom, se je uprava »Zdravniškega vestnika« odločila, da more »Evgeniko« vsakdo naročiti za malo letno naročnino 20 dinarjev. »Evgenika« se naroča pri upravi »Zdravniškega vestnika«, Golnik, dravska banovina. Vsi dopisi, ki se tičejo uredništva, naj se naslovijo na naslov: priv. doc. dr. B. Skerlj. Ljubljana. Gajeva 8fVI. »Evgenika« bo prva priloga, odnosno prvi list v naši državi, ki je posvečen izključno le evgeniškim vprašanjem. Zato uprava »Zdravniškega vestnika« pričakuje čim številnejši odziv med našim narodom, ki je evgeniškega pouka potreben, da si zagotovi lepšo bodočnost v svojem zdravem potomstvu Zato se javite čim prej kot naročniki »Evgenike« pri upravi »Zdravni škega vestnika«! Prva števili-/* »Ev, 9, —, —. Temperatura: Ljubljana —1.4, —5.5; Maribor 0.2, —7.0; Zagreb 5.0, —1.0; Beograd 2.0, —3.0; Sarajevo 3.0, —5.0; Skopdje 3.0, —4.0; Kumbor —, 1.0; Split 8.0, 1.0; Rab —, —4.0; Rog. Slatina 1.0, —7.0. Vremensko stanje 8. t. m.: Sredozemska depresija s posegom na Balkan povzroča sneg tudj v Panonski nižami. Pritisk je porasel v severni Evropi, temperatura pa na jugovzhodu ln v srednjri Evropi. — V Jugoslaviji je bfilo oblačno s snegom na vzhodni polovici, deloma oblačno na skrajnem zapadli. Temperatura Je malo padla na severozapadai, porasla pa drugod. Minimum Kalšnovik —10, maksimum Mo-star -f-8 C. Br«« posebn««« otorcrtfl*. V visoki starosti 97 let je dokončala danes svojo življenjsko pot naša dobra mama, stara mama in prababica, gospa Marija Killer previdena s st. zakramenti za umirajoče. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo 10. t. m. ob 16. ari iz kapelice na pokopališče v Kranja. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Bled, Ljubljana, Zagreb, Kranj, dne 9. marca 1935. Rodbine RiUerjeve-Breganl. L. WOLFF; 41 Pokonci glavo Pokimala je in poslednjič krenila skozi bogate prostore, ki so dišali po ženskah in po vseh parfumih sveta. Pred vrati je čakal d' Ormesson. >Dober večer, gospodična Šarlota.« Pogledal ji je v obraz in ves v skrbeh vprašal: >Kaj se vam je zgodilo, gospodična Šarlota?< Ni mu mogla odgovoriti. Krenila je dalje. Vikont se ni upal več vpraševati. Šarlota je stopala proti Živalskemu vrtu. Prišla je v samoten drevored. Drevesa so se že odevala v nežno, mlado listje. Zemlja je dišala po spomladi in po vijolicah, ki so cvele kdo ve kje na svetu. Šarlota je sedla na klop in zastrmela predse. Kos je stal med velim listjem in poizkušal svojo prvo pesem. >Odsiovili so me,« je zdajci rekla Šarlota. »Zakaj, gospodična Šarlota?« S srditim porogom je vzkliknila^ »Pravijo, da sem prelepa.« »Ti ljudje so blazni. Ti ljudje niso zmožni razumeti, da je lepota največji čudež. V Pariz morate priti, gospodična Šarlota. Samo v Parizu spoštujejo lepoto.« Trudno je mahnila z roko. da ne. »Kaj pa še hočete tu v Berlinu, gospodična Šarlota? česa še čakate»« »Ničesar več ne čakam.« »Peljite se z menoj v Pariz, gospodična Šarlota. Saj veste, da vas ljubim, a zdaj ne bodi govora o ljubezni. Tu ne gre zame, ampak za vas. Zadušilo vas bo, če ostanete t Berlinu. Treba Je, da spoznate svet. Treba je, da pogledati življenju, tema čudovitemu, opojnemu krasnemu življenju v obraz. Imejte pogum, gospodična Šarlota. Zaupajte mi. Ničesar ne terjam od vas, ne hvaležnosti ne ljubezni. Prosim vas samo za milost, da vam smem pokazati Pariz. Vsako uro me lahko odslovite, če boste hoteli. Molčal bom in šel. Dajte, zaupajte mi! Ostal bom mož beseda. Plemič sem. Pojdite z menoj v Pariz, gospodična Šarlota.« Pogledala mu je v oči. D' Ormesson je vzdržal ta pogled. »Z vami pojdem, d' Ormesson.« Ta nepričakovana odločitev ga je tolikanj presenetila, da je obnemel. »Ne poznam vas. Ne vem, kdo ste. Izdali me boste, v nesrečo me boste spravili, a vendar grem z vami. Ali morete to razumeti? Ne, saj ne morete. Obupala sem. To je tisto, d' Ormesson. »Ljubil vas bom do svojega poslednjega diha,« je tiho rekel d' Ormesson. Šarlota je vstala. Njen obraz je bil miren in obrzdan. »Kdaj se lahko odpeljeva?« je ravnodušno vprašala. Pomislil je. »Ne smete mi pustiti časa za premišljevanje, d' Ormeeson,« je rekla Šarlota. Pogledal je na uro. »Čez dve uri se lahko odpeljeva. Ali je to mogoče, gospodična Šarlota?« »Zdaj je vse mogoče?« »Mnogo prtljage vam ni treba jemati s seboj. V Parizu dobiva vse, kar potrebujeva « »Nimam mnogo prtljage « Vikont je pospešil korake. »Vzemite avtomobil in peljite se domov, gospodična Šarlota. Ob osmih pridem po vas. Baš dovolj zgodaj bo, da ujameva kClneki vlak na postaji Živalski vrt.« Obstala je in skoraj razočarana d?jala: »Kaj, ko nimam francoskega vizuma!« »Tega vam lahko dobim v Kolnu. Dobre zveze imam tam.« Prišla sta na Lennejevo cesto. D' Ormesson je ustavil avtomobil. Šarlota se je odpeljala v Augsburško ulico. Baronice Barsekow ni bilo doma. Ni ji bilo treba pojasnjevati, kako in kaj. Ni se bilo treba lagati. Dva majhna kovčega sta bila hitro naložena. Veliki kovčeg, v katerem so bile Frankove reči, je pustila. Šarlota se je vprašujoče ozrla po tej sobi, kjer je bila prebila najbridkejše ure svojega življenja. Dobro je, da odhajam odtod, je grenko pomislila, čaka me mnogo drugih sob z novim gorjem. A spodaj je že nestrpno trobil d' Ormessonov avtomobil. Odprla je okno in mu pokimala. Vanda ji je odnesla prtljago dol. Šarlota je stopila do Platonovljeve sobe in potrkala. Od dobrega starega Platonova se je bilo treba posloviti. Nič odgovora. Šarlota je potrkala vnovič. Nato je odprla vrata in stopila v sobo. Kako siromašna je bila ta sobica z enim oknom, ki je v njej živel stari dostojanstvenik. Kako je vse dišalo po revščini in zapuščenosti, po brezupni starosti in po obupu izgnanstva! Z drhtečimi koleni je ©topila Šarlota k majavi mizici, ki je na-domestovala Platonovu pisalnik, in zapisala na list papirja: »Bolje je, da človek nosi svoj križ, kakor da bi ga vlačil. Ostanite zdravi, ljubi gospod Platonov, in bodite mi prisrčno zahvaljeni. Šarlota.« Nato je pobegnila iz zatohle sobice, ki je s tisoč rokami segala za njo, in stekla po stopnicah. D' Ormesson je nervozno stal pri vozu. Oči eo 6e mu zasvetile, ko je stopila Šarlota iz hiše. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Cfn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Juin J«" v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Beseda I Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Fotograf, pomočnico n vse posle »prejme fotograf Ln fototrgovina Seiler Petar, Vinkovci. 4-140-1 Ta takojšen ali čimprejšen ».■vstop išče tovarniška tvrdka na Sušakn možno in pridno gospodično n k pisalnemu stroju in rtigistraturo. Pogoj pc-rfekt-»o znanje nemščine. Po-»udbe — nemške — z navedbo jezikov, referenc in ■edarijimi razmerami odgovarjajočo plačo na ogl. oddele-k >Jutra< pod šifro »Sušak«. 4464-1 Frizerko perfektno v onduliranju in jjianikiranju, z event. znanjem vodne ondulaeije — sprejmem takoj aH po dogovoru. Ursulesku. frizer. Murska Sobota. 4530-1 Dobro frizerko v stalno slnžbo sprejme Pire Ivan. Ljubljana. Flori janska ulica. 4S27-1 Uradnico zmožno perfekf.no slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika ter tudi stenografije kakor tudi vseh ostalih pisarniških del pprejme večjo podjetje. — Pismene ponudbe je poslati na Aloma Companv d. t o. z., Ljubljnn? Aleksandrova cesta 2/1, ali pa m je osebno predstaviti jstotam. 4561-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Čebelarji! Vosek kupujem in z.-vme-njavatn za satnice. — Fr. Stupica, trg. z železnino, naloga vseh čebelarskih potrebščin, poijedel. strojev in dr. Monopolna zaloga razstreljiva. 41SVS-7 Knjigovodja- bilancist in samostojen dopisnik v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku, hiter strojepisec, vešč vseh pisarniških del in dober organizator, išče primerno stalno namešče-nje. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten 35«. 4508-2 Čevljarsld pomočnik absolvent strokovne šole, išče službo prikrojevalca-šteparja. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4502-8 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro al) dajanje naslova 3 Din. NajmanjSI znesek 17 Din Športne suknjiče prlma a 93 Din, pum par ce, modne hlače itd. Kupite zelo ugodno pri Preskertu, Ljubljana. Sv. Petra 14. 31-6 Teletina a—Ifl IMn v Janševi ulici ia Bežigradom in na drugi stojnici pri zmajskem mostu. 4SSM-6 Sadno drevje jablane, hruške. češplje, češnje, višnje, marelice in breskve, same žlahtne sorte dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljam Novi trg 3 Gostilniška oprava dobro ohranjeni poceni naprodaj. — Pojasnila daje Ivan Jelačin, Ljubljana, Einonska 8. 4824-6 K Beseda 50 para, davek 2 Din, ta šifro aH dajanje ■aslova S Din Najmanjši znesek 12 Din. Kinooperater i desetletno prakso, išče zaposlitev. Cenj. ponudbe na oglasni zavod Hinko S„ii v Mariboru pod šifro »Kinooperater«. 4382-2 Konto ristin ja s triletno prakso, želi na-meščenje v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop po dogovora. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4501-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtobus z iS sedeži. 4 evl., malo uporabo bencina, ugodno naprodaj. — Avlopodjetje Goričan, Tržič. 4536-10 Ingen motor s prikolico 1000 cm', v nevporablje-nom stanju kupim takoj. Ponudbe s ceno pod šifro »Tip Bigh« na oglasni oddelek »Jutra«. 4357-10 Kapital Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Iščem osebe ki posedujejo nezaposlen kapital in ga želijo plo-donosno naložiti. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod ^Potrebno Din 20.000« 4505-16 G. Th. Rotman: Brata Smuka Motorno kolo in prikolica sta torej ležali na dnu vode, in Petru ni ostalo r»ič drugega kakor kupiti novo motorno kolo. Nekega jutra sta sedla z Izidorjem v vlak, da bi se peljala v sosednje mesto. Peter Je imel tam še druge opravke, nato pa je hotel iti v banko po denar. Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Za hranilne knjižice ljubljanskih zavodov prodam vse vrste tapetniških izdelkov — kakor modro-ce, otomane. fotelje, spalne divane itd. Solidna izdelava. Egon Zakrajšek, tapetništvo, Selonburgova 4 4444-IS Jedilnico moderno klasičnega sloga ugodno prodam. Ogledati med 14. in 16. v Stross-maverjevi uliei 4/1, levo. 453S-1E Pohištvo maJo rabljeno, naprodaj ▼ Bolgarski ulici 117, desno. 4i»-lfi Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rabim t rame oso Trst, mera: 10 X 10 do 18 X 24. Naslov poslati na oglas, oddelek Jutra pod značko »Les«. 4508-16 Kam pa,kam 1 Beseda 1 Din, davek 2 D'-, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Gostilna ,Ljubljana' v Šibenikn (na obali). Izbor na slovenska kuhinja, ob vsaki uri topla in mrzla jedila prvovrstna vina, sobe za tujce. Vse po zelo zmernih cenah. Priporočata se Franja in Andrej Zuljan. 4629-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dalanje naslova 5 Din. NaJmanjSi znesek 17 Din Delikates. trgovino zagrebškega promet, središča, izborno idodo, s krasno opremo, veliko por-talno izložbo, vpeljano 8 prvovrstnimi strankami, so-iidno najemnino, prodajno zelo ugodno serijoznemu kupen. Za agilnega trgovca rentabilna eksistenca. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 4468-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro afi dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Donosno hišo tudi večjo, v Ljubljani in in enodružinsko vilo ali hišo kupim za sorodnike. Ponudbe s ceno na ogl. oddelek Jutra pod značko »Za sorodnike« 4475-30 Trg. enonadstr. hišo z dvoriščno stanovanjsko trinadstropno hišo, v naj-prometnejšem središču — pred tramvajskim postajališčem blizu križišča naj-prometnejših ulic. poleg državne velebanke, popolnoma nastanjeno s trgovsko - obrtnimi podjetji, s skladišči in zasebnimi stanovanji. prodamo na bazi 10 •/• obrestovanja za Din t,350.000. Najbolj zaneslji vi. rentabilni in prikladni objekti za sigurno obre-stovanje kapitala. Prodaja in daje informacije proti porto znamkam: Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Iliea 1-44, pritličje, levo. 4487-20 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nafmanjši znesek 20 Din. Dr. medicine zdravnik v državni službi, rkt., 30 let, samec, popolnoma zdrav, elegantna pojava, strogo soliden, želi poročita gdč. Slovenko inteligentno, s primerno doto. Ponudbe snre.ime di rektno: »REZOR«. Zagreb poŠta 3. 4430-25 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje s kopalnico, oddam s 1. majem v novi vili. 200 m od šišenske mitnice, za 600 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4682-31 r/j.iT* Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo z 2 posteljama iščeta študentki. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Cista«. 4407-23,'a Sobico s posebnim vhodom, iščem s 15. marcem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. 4i555-33i'a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Lepo sobo separirano, z 1 ali 2 posteljama. zelo čisto, s parketom in elektriko oddam na Starem trgu štev. 4/1. Prijazen kabinet v sredini mesta oddam s 16. marcem ali 1. aprilom Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4105-23 Sobo lepo opremljeno takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4639-23 Pridelki Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žganje vseh vrst v vsaki količini dostavljam na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pristno«. 4446-33 Jafa pomaranče prvovrstne, ▼ zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 4534-33 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Planino r dobrem stanja, s modnim in lepim glasom, z telezno konstrukcijo, po zmerni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4606-98 Beseda 1 Dia, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje aasteva 5 Din. Najmanjši zaesek 17 Dia. Šivalni stroj z okroglim čolničkom, ki veze, štopa itd., poceni naprodaj v Dvorakori nI. št. 3, prvo nadstropje levo. 4356-29 NOGAVICE ZA VSAKEGA! Prepričajte se o naSi veliki Izbiri nogavic od preprostih do najfinejših v vseh mogočih sedaj modernih barvah po neverjetno nizkih cenah. Moške od......Din 2.75 dalje Ženske od......Din 6.75 dalje AN T. KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva al. 3 Mestni trg 26 TRGOVCI DVOKOLES! ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIKE od NAJCENEJŠEGA IN NAJBOLJŠEGA NABAVNEGA EN. F1MCHER VELETRGOVINA DVOKOLES, ŠIVALNIH STROJEV, NADOMESTNIH DELOV IN PNEVMATIKE. PRODAJA NA DEBELO ZAGREB, JELAČIČEV TRG 24. 1934 Razpis. Restavracija GRAND HOTELA UNION V LJUBLJANI eventualno v zvezi z »Vinsko kletjo« se odda v najem. Kuhinja in restavracija se bosta odslej vodili v meščanskem slogu. Reflektantje s kvalifikacijo in primerno kavcijo naj pošljejo ponudbe s popisom dosedanjega udejstvovanja do 27. t. m. na podpisano družbo. Natančnejša pojasnila se dobijo pri podpisani družbi, Miklošičeva c 1. Ljubljana, dne 8. marca 1935. „UNION" hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani. Radio Sobota, 9. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. - 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Radio - orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina — 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. — 19.30: Nacionalna ura. _ 20: Govori notranji minister g. Velja Popovič o temi: Narodno edinstvo - nacionalna misel. — 20.20: Ljubljanski šramel-kvintet, vmes poje g. M. Premelč. _ 21: Godba na pihala Sokola L — 22: Čas, poročila, Radio-orke-ster. Nedelja, 10. marca. LJUBLJANA 7.30: O sodobni kmetski kulturi (j. Krosi). — 8: Plošče. — 8.20: Poročila. _ 8.30: Mandolinistični sek?tet. — 9: Versko predavanje (dr. Opeka). — 9.20 Iz trnovske cerkve. _ 9.45: Uverture na ploščah. — 10: Proti tuberkulozi (dr. Neu-bauer). — 10.20: Klavirski solo na ploščah. — 10.40: Pevski koncert sokolskega društva iz Škofje Loke. ■ - 11.40: Mladinska ura (Cirila Medvedova). _ 12: Cas, Radio-orkester (po željah). — 15: Plošče po željah. — 16: Fevski zbor p. H. Sattnerja, vmes eitraški tercet VVesna«. — 19.30: Na-ci< naina ura. — 20: Cas, poročila, program za ponedeljek — 20.10: Prenos evharistič-ne akademije iz Uniona. — 21.40 Cas, poročila, Radio - orkester. PEOGRAD 15.30: Pesmi. — 17: Zbor. — J0.30; Srbsk: narodne. — 22.20: Orkester _ ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Jod-ilni Pevski koncert. _ ?0.45: Nadaljevanje koncerta. — __ _____ Lahka glasba. — 20 45: Kvimet piha!. — 21.25: Iz Brna. — BRNO 19.0^: Iz Prage. — 20.55: Pesmi iz Rusije. — 21.25: Rokoko v glasbi. — 2-\30- ?ra-rm.-l kvartet _ VARŠAVA 20. Lahka glasba. — 21. Satirični program. — 22.15. Ši'!>i'oničen koncert. — DUNAJ 12. j5: Pesmi H. Wolfa. _ 13.10: Lahka glasba. — 16: Kod orna glasba. — 17 Plošče. — 19.30' Mešan program. — 21.40: S/edsk<* romance. — 22.50: Ples. — 24: Ciganska godba. — BERLIN 20: Operni večer. — 22.50: Ples. - K0NIGSBERG 20. rz Berlina — STUTTGART 20: Iz Berlina. _ 22.?0: Plesna muzika. — 24: Nočni konc-rt. — RIM 17: Simfoničen koncert. - 20.4">: Cpneta »Ba]*dera<. I tiio - 20.15. Igra. — 21.15: PRAGA 19.05 Preselila se je v lepšo pomlad naša zlata, plemenita mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Kristina špan roj. Leskošek Drago pokojnico položimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 10. t. m., ob 10. uri dopoldne. Planina pri Sevnici, dne 8. marca 1935. MARTA por. KUŽNIK, OLGA, MIRKO in MILAN, otroci, in ostali sorodniki. 2463 SRAJCE za GOSPODE modne cefir v najnovejših desenih, bele mehke in trde, športne vseh vrst, trpežne delavne srajce, spodnje hlače bele in barvaste, v prvovrstnih kvalitetah lastnega izdel-ko nudimo v veliki izbiri po najnižjih cenah Velika izbira kravat m drugih modnih potrebščin. F. I. GORICAH, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. 1969 UPRAVA: LJLBLrlAJSA, Knalljeva ilL 5 Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji ln vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obntev nepremočljivo. Dobiva se pri tvrdki A. GOREČ d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta 1. »EPEfiTOAB DRAMA. Začetek ob 20 Sobota. 9.: Vihar v kozarcu. C. Nedelja, 10. ob 15.: Sluga dveh gospodov. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. _ Ob 20.: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 11.: Zaprto. Torek. 12.: Blodni ognji. Gostovanje v Ce-lju. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 9.: Mignon. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve. Četrtek. Nedelja, 10. ob 15.: Netopir. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Cene od 3»J Din navzdol. Ponedeljek, 11.: Zaprto. Bruno Frankora komedija >Vihar v kozarcu« z go. Polonco Juvanovo v glavni vlogi originalne figure stare cvetličarke jc plastično orisana in vzbuja s svojo naravnostjo in drastiko mnogo smeha. Zaradi njenega psa se vname med novinarjem in občinskim svetnikom konflikt, ki ga rešujejo celo pred sodiščem. Večer poln zabave. Thomasova opera »Mignon«: i gdč. Eriko Druzoričevo kot gostom. Prikupna in talentirana pevka, ki je osvojila simpatije občinstva, se bo predstavila tokrat v operni partiji >Mignon<. Ta spada med njene najlepše stvaritve, ki iih oživlja s svojo živo igro in lepim petjem. Libreto opere in Thomasova melodiozna, ritmično izredno zanimiva glasba uvrščajo to delo v stalni repertoar vseh opernih gledališč. Abonenti reda Četrtek imajo ta teden dve predsta%ri. da se nadoknadijo v oktobru izpadle predstave. Nedelja v operi. Straussova opereta >Ne-topirc, je delo, ki bo ostalo večno mlado zaradi neizčrpnega vira bogate melodike in tisočerih muzikalnih domislekov, ki jih vsebuje. — Opereta Johanna in Josepha Straussa »Zdaj vam eno zaigram« v režiji prof. Šesta in pod muzikalnim vodstvom dirigenta dr. Švare. Dunajski valčki in marši tvorijo glavne točke in privlačnosti tega dela. ki vžiga s svojim živim tempom in pestrim dejanjem. Nedelja v drami. V Goldonijevi komediji »Sluga dveh gospodove, je komika primitivna in učinkuje na staro in mlado, zato je predstava primerna tudi za mladino. Delo je zrežiral g. Ciril Debevec. _ Zwei- gova tragikomedija »Siromakovo jagnje« je izredno zanimivo delo, ki razkriva dvoje nasprotujočih si svetovnih nazorov, katerih eden je zastopnik lajtnant Fourčs, drugi pa Napoleon. SENTJAK0BSK0 GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota, 9.: Vzrok in učinki (Kozarec vode). Premiera. Nedelja, 10.: Vzrok in učinki (Kozarec vode). mariborsko gledališče. Začetek ob 20. Sobota, 9.: Veseli kmetič. A. Nedelja, 10. ob 15.: Veseli kmetič. — Ob 20.: Zdravnik na razpotju. Zadnjič. Znatno znižane cene od 15 Din navzdol. Treiuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnik&r. — Za Narodno tiskarno d. d. kot dakarnarja Ftmnc JeasrMu — Za luacratn! del je odgovoren Aloja Novak. — Vs) i trobljam