$ž, 169 Mtilia ili&M t mm ciBUi aroft m »prta V sredo It, Julija 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVHi tckaja, LsvsemSi poadetjek. mk đaa ijatnh .Uredr'^vo: ulica sv. PHoEUka „ AiUkef« It L nadstropje. DopH at^ poSUj«jg^ni*tvu. Ne^l^Vi^ ffemm m m sprejemajo, rafcoptoi m 'Jflpe v " AaUa Oerbac. — l,Mtn> '^^^/J^hEV1 2a taacMitvo M-rfno 4 Ure več. «p«ve It ll-V- __* ____ V ^___:_• -DINOST Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 — Oglasi se računajo t Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov m po 40 cent osmrtnice, abvaie, poslanice in vabila po L 1.—, ogled denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi naročnina in reklamacije se po&ljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv» Pranfilka Asilkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredniltva tn uprav« 1141. Volilno pRoffloraln narodne mimjflne Večina rimske zbornice je pritrdila temeljnim načelom, vladnega načrta za volilno preosnovo. 235 poslancev je glasovalo za, 139 proti. 77 ,pa se jih je izgiibilo nekam 7v grmovje. Računati je' sicer, da jih je bilo med temi poslednjimi nekoliko, ki so bili odsotni iz upravičenih, recimo: nepolitičnih razlogov. Velika* večina te 77-torice pa se £e izognila glasovanja gotovo zato, ker niso hoteli reči ne «da» ne «ne»; ker «za» aii-so hoteli glasovati, « proti* pa se niso ■upali. Tudi to bi bil znak dekadence parlamentarizma v Italiji, znak, da se je temu parlamentu hrbtenica povsem upognila in da je prav za prav zaslužil usodo, ki mu jo je namenil gospod M ils solini. Za temeljna načela vladnega načrta je bilo oddanih 235 gla ov, proti pa 139. Če bi mogli glasove tistih 77, ki jih — ni bilo, prišteti k 139 nasprotnim glasovom, bi imeli razmerje: 235 :216, večino, ki bi bila gotovo vse prej, nego impozantna. Razmerje torej, iz katerega bi kje drugje — posebno radi velike važnosti predmeta — vlada izvajala Jocnsekvence. To pa tem bolj, ker je bil med tistimi, ki so glasovali «za», marsikdo, lci je oddal svoj glas le — kako bi rekli? — po sili razmer, ne pai po svojem prepričanju, po svetem srčnem nagonu. Kljub vsemu temu, ali prav za prav ravno zato, moramo računati z dejstvom, da je Mussolinijeva vlada izvojevala veliko in — definitivno zmago. Večina zbornice je sicer s tem glasovanjem pritrdila le temeljnim načelom, ne pa tudi podrobnostim načrta. Ali, kakor se že glasi trsti tehnični parlamentarni izraz: glasovala je za prehod k podrobni debati. Toda kdo bi mogel biti tako naiven, kdo more biti danes.. še"Hako slab poznavalec moralne sestave tistih strank in skupin, ki so v nedeljo glasovale za vladna temeljna načela, da bi pričakoval. da bi se med podrobno razpravo njih hrbtenica zopet vzravnala?! Nočemo biti prorok i. To pa pravimo, da bi se moral dogoditi velik čudež, če bi prišlo drugače, nego nam govori dane-s naše uverjenje. Izgovarjale se bodo kritike — in morda tudi zelo ostre, morda tuidi od kake strani tistih, ki so v nedeljo glasovali «za». Stavljali se bedo glede poedinih določb razni spremi-njevalni predlogi. Morda bo tu pa tam kak tak predlog tudi sprejet. Ali na sploh m v glavnem je Mussoliniju zmaga gotova. S tem dejstvom morajo narodne manjšine — Slovani v Julijski Krajini in Nemci na južnem Tirolskem — računati že danes. Z dejstvom, da se jim s sprejetjem volilne reforme odpre novo razdobje še težjih bo-' jev za svoje pravice in svoj obstanek. V nedeljo sta posegla v razpravo tudi za-Ftopnika južno-tirolskih Nemcev, Walbher, in julrjsko-krajinskih Jugoslovenov, dr. Wilfan. Utemelje*/ala sta resoluciji, ki sta po svoji zahtevi v polnem skladu med seboj, malene istobesedni. Waltherjeva resolucija poživlja vlado, naj z volilno precs-novo poskrbi, da bo drugorodnim manjšinam zagotovljeno parlamentarno zastopstvo primemo njihovemu številu. Wilfan -Stangerjeva resolucija pa se je glasila: <*Zbornica priznava umestnost in potrebo, da se drugorodnim manjšinam zagotovi parlamentarno zastopstvo*. Iz tega soglasnega poziva obeh manjšin izzveneva za vsako uho slišna bojazen, da utegnejo Nemci južnega Tirolskega in Ju-gosloveni Julijske Krajine sploh ostati brez parlamentarnega zastopstva; ali da se to zastopstvo vsaj izdatno skrči, če vladna volilna preosnova stopi v veljavo brez tozadevnih sprememb. Tudi utemeljevanje teh dveh resolucij se je vilo v isti smeri. Poslanec Walther je u-gctovil, da so se južno-tirolski Nemci s svojimi potUkrnkni in narodnimi zahtevami vedno obračali do italijanskega naroda in njegovih zakonitih zastopnikov, želeč lojalno sodelovanje z njimi. S tem so priznali, da smatrajo vprašanje manjšin v prvi vrsti kot notranje politično vprašanje. Povdar-jamo: t prvi Trsti; Kajti ta1 povdarek sprav-i lja zmisel Waltherjevih izvajanj v sklad z zaključnim pozivom dr. Wilfana, naj vlada uvažmje resnost položaja. «Kajti — tako je i zaklical dr. WUtan — če bi vlada nadaljevala s sistemom zatiranja, bi bik* slovansko prebivalstvo prisiljeno, da bi v zaščito svojih interesov apelirao na druge civilizirane narode!» Pripravljeni moramo biti na to. da radi te izjave zahrumi vihar po gozdu italijanskega časopisja. Kričali bodo, da taka grožnja z inozemstvom pomeni izdajstvo in nelojalnost. Mi pa bomo lahko odgovarjali povsem hladno, da je dr. Wilfan govo-; ril le pogojno: «ČE bo vlada nadaljevala s sistemom zatiranja*. Na vladi in politični javnosti Italije je torej, da s pametnim in pravičnim postopanjem omogočita drugo-rodnim manjšinam, da bodo manjšinsko vprašanje smatrale za zgolj notranje vprašanje naše države!! Sklicevati se bomo mogli na svoječasne slovesne izjave najmerodajnejših činiteljev v državi: na prestolni govor iz leta 1920, na izjavo Tittonija, da je zaščita manjšin moralična dolžnost! Na besede velikega Italijana, s katerim se more italijanski narod z vso pravico ponašati pred svetom: Luzzatija, ki je priporočal dobrohotno in pravično postopanje z manjšinami. Nadalje na svoječasne obljube in zagotovila italijanskih vodilnih in odgovornih državnikov, na katere se je skliceval tudi poslanec Walther, reksi, da « vlada ni zadostila obvezam prejšnjih vlad, niti ne pravicam drugorodnih manjšin,, ki jih določajo mirovne pogodbe*. S sklicevanjem na mednarodne pogodbe se je tirolski nemški poslanec pridružil Wilfanovi besedi o eventuel-nem pozivu na civilizirane narode!! V tem veleresnem1 trenutku poživljamo našo vlado in vso italijansko javnost, naj ne prezirata dejstva., da vprašanje zaščite narodnih manjšin postaja mednarodno vprašanje. Celo ministrski predsednik madžarske republike grof Bethlen je izjavil nedavno v parlamentu, da je vprašanje zaščite narodnih manjšin najvažnejše vprašanje Srednje Evrope! Pod konec minulega meseca pa so ta mednarodni značaj manjšinskega vprašanja manifestirali še ob neizmerno važnejši priliki. Na kongresu udruženj za Društvo narodov, ki se je vršil na Dunaju, so bile sprejete resolucije: Tudi one države, ki niso vezane po manjšinskih pogodbah, naj prevzamejo obveznosti glede manjšin! Ustanovi naj se mednarodna organizacija za jezikovne in verske manjšine! Manjšinam naj se po lokalnih razmerah da možnost samouprave lokalnih interesov! # „ , Vsem narodnim manjšinam in njenim predstavnikom naj se da možnost, da se s svojimi pritožbami obračajo naravnost na Društvo narodov! Če bi bile narodne manjšine v Italiji — a mi želimo iskreno, da ne bi prišlo do tega — prisiljene iskati pomaoči v zrn is tu Wilfanove izjave, ne bi "bilo to nikaka nelojalnost, marveč le izvajanje pravice, ki bo imela mednarodno in meddržavno sankcijo. In Italija je članica Društva narodov. Ravno sedaj, ko se ima izvesti volilna preosnova, ima vlada priliko za dokaz, da hoče lojalno in z vso vnemo sodelovati na ude;stvovanfu ciljev, ki si jih je postavilo Društvo narodov. Eden glavnih pogojev, da pridejo narodi do pcmrtrjenja in mirnega sožitja, je pa ta, da bosta njih odlomkom, ki živijo odcepljeni od narodne skupnosti, zagotovljena obstanek in zadovoljno življenje. Zato naj se jim ne odtega javna parlamentarna tribuna z nje raz-sežno resonanco, s katere morejo braniti in čuvati svoje interese. G. Mussolini naj torej ukrene, kakor zahtevata od njega Wilfanova in Waltherjeva resolucija! Italija Otvoritvena seja dalmatinskega pokrajinskega zbora ZADAR, 17. Sinoči se je tu vršila otvoritvena seja prvega pokrajinskega zbora dalmatinskega ozemlja, anektiranoga po Italiji. Zbor ser'-'vljajo po večini fašisti z zastopstvi drugih meščanskih strank- Prvo izredno zasedanje je otvoril prefekt general Tarnajo. Zbor je nato izvolil predsednika in podpredsednika, oba fašista. Po seji so se pokrajinski svetniki podali na čelu velikega števila prebivalstva na dom pokojnega senatorja Ziliotta. Počitniški tečaji t Rimu za ameriške dijake RIM, 17. Sinoči se je vršil v palači itali-jansko-ameriškega udruženja sprejem dijakov iz Amerike, ki se bodo udeleževali počitniških tečajev na tukajšnji univerzi. Ti tečaji so pod okriljem ameriškega poslanika in Mussolinija. Sprejema se je udeležilo več članov vlade, italijanski poslanik v W ash ing tonu, člani ameriškega poslaništva v Rimu in več univerzitetnih profesorjev. _ Jugoslavija Radićev govor o Markovem protokolu ZAGREB, 17. Na zaupnem sestanku, ki ga je v soboto sklicalo vodstvo HRSS pod pretvezo padca Bastilje, je Stjepan Radič yv dolgem govoru pojasnil svojim zaupnikom sedanji položaj. Proslavljajoč oorušenie Bastilje kot alarm za izbruh francoske revolucije, je Radić v dolgem uvodu razlagat zgodovino in nato s primerjavo takratnih razmer na Francoskem prešel na sedanji položaj v jugosl. državi ter na državno pravo in su-verenotst hrvatskega naroefea. Ne bomo se z Belgradom več prepirali o tem in se tudi ne borili za državnopravnost kakor 9 Pe-što, ker nam ni treba, je dejal Radič. Imamo staro državno pravo*, staro zgodovino, slavno zato, ker nikoli ni bila sramotna. Kakor se je francoski narod dvignil proti domači tiraniji in nato proti celi Evropi, tako vstajamo tudi mi Hrvati, združeni1 v eno fronto. Nas niso Srbi nikoli premagali. Zgodovina ne ve povedati, da bi Hrvati bili kdaj bežali pred Srbi. Pač pa obratno! Danes gre za to, ali bomo porušili Ba-stiljo, ki jo je sezidal Belgrad. To je čisdna zgradba. Belgrad jo je sezidal malo z bajoneti, malo s kopiti, malo s kostmi, malo z izvoznicami in še drugimi, tudi mi bi jo lahko podrli v naskoku kakor Parižani, tega pa ne storimo, ker ne bi šlo brez krvi, nele naše in srflbske, temveč tudi druge. Belgrad, ki pozna našo moč, ne more razumeti našega miru. Toda mi smo že storili revolucijo, brez orožja m krvi. toda mne^o važnejšo in uspešnejšo. Nato je Radič na. dolgo razlagal historijat »sporazumevanja* z radikalskima emisarjema in svoje bravure pri teh pogajanjih. Pripovedoval je podrobnosti, kako je dr. Janjiča spravil v navdušenje, da je prijel za oero in lastnoročno začel pisati« • kar mm je diktiral Radič m za njim dr. Korošec ter dr. Spalio. Toda 24. junija je Pašič v dogovoru s Pribičevičem (!) in Laso Markovieem, pa brez vednosti notranjega ministra in ministrskega sveta poslal na našo skupščino orožnike z nar edbo, da nas vse pobijejo, posebno pa da najdejo priliko in ubijejo mene (Radića)! Zato takrat nisem prišel v skupščino. V odgovor na to smo mi proglasili popolni in definitivni razkol z Belgradom. In danes, na dan razrušenja Bastilje, objavljamo protokol, kakršen je, v sporazumu z muslimani in Slovenci. V muslimanskem klubu- je močna struja za odhod iz parlamenta', istotako so na celjski konferenci SLS feili samo trije poslanci za nadaljnje sodelovanje v parlamentu. Mislim, da je stvar dozorela. Ko sem nedavno o tem razpravljal s K5erošcem in Spahom, je dr. Korošec dejal: »Prijatelji, vsi vemo, kako težko je v Belgradu. Ta parlament ni niti oslarija, ker v oštiriji se da resno govoriti. Tako nas mrzijo, da pri resnih ugovorih otutiš, da te laibko ne le opljutvajo, temveč tudi ubijejo...» Z objavo protokola hočemo jasno dokumentirati, da med sedanjimi srbskimi; oblastniki in naani ne more biti nobenega1 sporazuma in nobenega razgovora več. In kaj sedaj? Jaz sem gospodom že povedal: lahko me ubijete in vse nas zaprete, toda tedaj bosrte imeli revolucijo, kakršne si- še v sanjah niste predstavljali. To bo revolucija seljaškega naroda, štirih miljonov. Ne rečem, da utegne izbruhniti takoj ali v par dneh, rečem samo, da bo silna; ta narod se bo dvignil in z varni obračunal tako, da bo aplavdiral ves svet. Ali mislijo v Belgradu, da mi nimamo garancij za življenje od iste Evrope, ki je pred! 134 leti razrušita Ba-stiljo? Tudi ma osebno imamo take garancije, o katerih se njim niti ne sanja. K sklepu je Radič povdaril še enkrat, da z objavo protokola prestane vsak poskus sporazuma z Belgradom in da so volitve edini izhod: iz situacije. . Velika eksplozija municije v Kragn/evcti. BEGLRAD, 17. Predsmoonjsn je nastalo v Belgradu veliko vznemirjenje, ko je dospela prva Vest o veliki eksploziji municije v pirotehničnih zavodih m tovarni za municijo v Kragujevcu. Po prvih poročilih fe bila ta eksplozija še grozovrtejša in obsežnejša, kakor pa ona v Bitoiju lanskega leta. V Kragujevca je obstojala že pred vojno glavna tovarna za municijo, sedaj po vojni so tovarno moderno preuredili in jo znatno razširili s skladišči in delavnicami. Po uradnih poročilih ni bilo pri tej eksploziji nofoenih čjcvfe'ških žrtev. Okoli 15.30 je eksplozija dosegla vrhunec. Detonacija je bila silna. Več granat je padlo v mesto. Ena granala ije padla pred kavarno «Srbska kruna» v sredini mesta. Povzročila j je materialno škotdo. 2rtev ai bilo. Eksplozija je začela ponejhavaiti okoli 18. zvečer. Prebivalstvo, ki je zaipustilo svoje domove, se je zvečer pomirilo -ter se začelo vračati v svoj sian. Detonacija je bila naisilnejsa, ko s-o ob 3.10 ekspoiodirale tri morske mine. Ta detonacija je povzročila v mestu preuvj potres. Eksplozija ,je bila tako rocćna, da so ljudje smatrali, da se zemlja trese in stare priče velikega potresa leta 1893. pravijo, da je bilo; slično ikot tedaj. Več skladiSč v mirnicijski. tovarni je porušenih. Gost dim je zakril ob-zonje nad mestom. Bil: so pravi oblaki dima. Kosci granat so frčali po zrajku in padali na razna mesta. K sreči ni bil nikdo težko ali; smrtno ranjen. Več hiš v bližini skladišč in pirotehničnega zarvoda je bilo porušenih. Po zraku je letelo tucfe kamenje. Ob 18. so začele eksplozije .končno pone-havati. Škoda je velika, uiričeno je mnego municije, 3 skladišča so od eksplozije popolnoma poruštetoa, "drugi kompleksi pirotehničnih zavodov posebno delavnice in stroji so ostali popolnoma nepoškodovani. Mesto eksplozije so daleč naokrog obkolili močni od-j del ki orožništva in vojaštva, ki je pričelo ta-j ko j z energično rešilno akcijo. Veliko število granat je padlo v mesto na raznih krajih. Na' vogalu Moravske in Dunavske ulice je padla velika granata. K srteči ni nobenega poškodovala im je tam te eksplodirala. Ena granata je priletela skozi odprto okno v stanovanje trgovca Mile Mitroviča na glavni uBci. Napravila je samo materialno škodo. Večjo škodo pa je napravila granata, ki .Je padla v kavarno c=Central» v Glavni uHcL Ta je poškodovala poslopje in kavarno. Ena granata je padla na •hebonski most vodeč preko Ledenice. Ta granata jg most preluknjala ter se potem zapi-čila v strugo reke. Od granatnega kosca je bil težko ranjen gasilec Ljuba Grčič. Več oseb je bilo ia/hko ranjenih. Zvečer je vladal v mestu zopet popolen mir. Prebivalstvo s« je pomirilo in se je povrnilo v svoje doenovK. Eksplozije so popolnoma prenehale, čujejo se sempatja le kraiike slabe detonacije. BELGRAD. 16. Ministrstvo notranjih del je izdalo včeraj ob 19. glede katastrofalne eksplozije v Kragujevcu to-Ie uradno poročilo: Eksplozije v Kragujtevcu so pričele točno ob 3.10 popoldne. Povzročene so bile na ta način, da ije eksplodirala demontirana municija, ki je bila postavljena v veliki šupi, stoječi preko pota ob pirotehničnem zavodu. V tej šupi so bile shranjene tudi fcrr morske mine, težke po 150 kg, ki so eksplodirale in >povzročile prvo silno detonacijo tako, da so popokala ojkna po hišah. Porušene so tri velike šupe. Človeških žrtev ni, lahko ranjene so 3—4 osebe. Dva kosca eksplodiranih min sta priletela v delavnico pirotehničnega zavoda. Na tem mestu je nastal požar, ki je bil takoj udušea, tako da ni veliMe škode. Ob 6. (18.) so eksplozije ponehale. Prebi-: valsfvo se je pomirilo m odšlo v svoje hiše.1 Veliki župan je • pomočjo svojih organov in' vojaštva izdal odredbe za varnost stanovanji blizu mesta eksplozije in to, da se ne vrše j tatvine, Uer so afenovaici zapustiti v prvem; strahu svoja stanovanja. Na hce mesta je ta-! ko j odšla kotmatja, da preišče vzrok eksplozij.! Do seda« rezultat preiskarve še ni znan, • Protektorat Male antaate nad Albanijo. BELGRAD, 17. V Bukarešto je pripel albanski zunanji minister Pande le V angele. Vodila so se že pogajanja z ministri zunanjih zadev držav Male antante glede protektorata Male antante mad Albanijo. Ta problem se ima rešiti na konferenci v Sina ji, ki ji bo tudi prisostvoval albanski zunanji minister. Mala anrtanta je pripravljena prevzeti protektorat mad Albanijo pod potgojem, da se albanska vlada obvežle voditi zunanjo politiko v soglasju Male antante. Francija Zanimive podrobnosti o sestavljanju Bald-winovih izjav v dolnji zbornici — Odločen nastop lorda Curzona PARIZ, 17. Listu «Matin pošilja njegov dopisnik iz Londona podrobne vesti o sestavljanju Baldv/inovih izjav v dolnji zbornici glede rešitve odškodninskega vprašanja. Piyotni tekst, ki ga je sestavil lord Curzcn je bil tako oster, da bi Čitanju istega v zbornici sledilo konec entente. Toda pri sestanku ministrskega sveta se je lord Cecil zoperstavil temu tonu, njemu se je pridružil tudi Baldv/m sam. Lond Cecil je šel tako daleč, da je stavil to-le vprašanje: «Bi-li Anglija bila pripravljena z orožjem prisiliti Franci-jo, da sprejme angleško stališče?« Vprašanje je bilo soglasno zanikano. Dalje je lord Cecil vprašal lorda Curzona, je-Ii pomislil, ali bi položaj v slučaju popolne ločitve od Francije pestal ugodnejši za preprečitev francoske akcije v Poriirju. Med razpravo so ministri prišli do spoznanja, da bi imel prelom edino to posledico, da bi Francija dobila popolnoma proste roke v nastopu proti Nemčiji. In ravno to posledico je hotela angleška vladla preprečiti za vsako ceno. Tekst lorda Ce-cila je bil nato izpremenjen. Francoski skladatelj Louis Ganne umrl PARIZ, 16. Francoski skladatelj Louis Ganne je t je Ljubil svoj rojstbi kraj in je tc ljubezen posv«fočil z željo, naj njegove ze-jmeDarke ostanke prepeljejo v Vrtovin, da jii V aomači zemlji položijo k veči&snu počitku Vsa naša dežela, vse prebivalstvo v njej brez razlike narodnosti naj se klasja pred ppeminom lega velikega borca. Saj je bil nas eodeželan. saj ie bil v velikem svetovrcem požaru juoft£ki borec za najvzviSetaejše člo-flrečansfce ideale, saj so mu bili s>oborci tudi Italijanski dobrovoljci, ki nosijo ime jtmajka-paučernke za svobodo in narodno in državno ujedinjenje Halije! Italija in nova Avstrija. O priliki mednarodnega Časnikarskega kongresa, ki Se je vršil preteklega junija v Stockholmu, je imel dopisnik danajs,ke «Neue Freie Presse* pogovor s senatorjem SaJvatorem Barzilai. Salva tore Barzilai je poudaril, da je bil od zgodnje mla^Losti sovražnik habsburške av-stro-ojjrske monarhije. Opisal je nato veleiz-ldajniški proces v Gradcu, ki se je vršil za Časa ministrskega predsedrnika Taafe, in pri jkaterem je bil on, Barzilai soudeležen kot obtoženec. Barzilai spominja, da je bil edini nasilen človek, ki ga je spoznat v Gradcu. predsednik sodnega dvora, italijanski re-negai Ferrari. Državnega pravdnika fn porotnikov pa ne more prehvalrti. Načelnik porotnikov mi je po oprostilni razsodbi dal ta-j te lepi nasvet: »Mislite, kar hočteie, govorite I malo, nič pa ne pišite!« Barzilai se tega nasveta ni držal. Kot poslanec £e mnogo govoril in kot Časnikar je mnogo pisal. Barzilai; se je najto posebno pohvalno izrazil o Durajus in Dunajčanih. Vse stranke v Italiji da stojijo novemu Dunaju z. ;(največjo simpatijo nasproti in da imajo željo in največji interes na da si Avstrija čim prej opomore rz sedanjih težav. In ponovi} je: Jaz za svoj del, i poudarjal, da v Trstu niso Nemci naši sovražniki, am- f>aAc Slovenci; in nadalje: Kot italijanski de-eigai pri mirovni konferenci ohranjam v zelo simpatičnem spominu govor, ki ga je imel tedanji kancelar Renner v Senžermenu onega dne, ko je bil proglašen razpad avstroogrske monarhije. Sedel je v vrsti premaganih in se je obrnil s fino ironijo proti vrsi i zmagovalcev, pri katerih so sedeli tudi Jugosloveni, katere ie pozdravil kot stare sode ž elane (Lands-Vutej.a Ti dve opazki kažeta, da ji? gosp. Barzilai prenesel nelooliko svojega nekdanjega sovra-j sLva na Jugoslovenc. Razumemo njegovo nek-' danje sovraštvo protj habsburški Avstriji, ne ■moremo pa razumeli njegovega sovražnega razpoloženja napram Juge*" J odanom. Zakaj je sen. Barzilai videl !e to, da je Renner pozdravil samo Jugoslovenc kot ^Landsleuite«, Ivo ni imel niti pravice za to, ker so med Jugosloveni sedeli tudi Srbi, ki niso bili nikoli = Lanpodia Rcnnttrja, in ko je med Jugosloveni sedel tudi Trumbič, ki je proti Avstriji vsaj toliko storil, kolikor gesp. Barzilai, in ki j? bil na vsak način zelo slab »Lands-mann« Rennerjev? Nekoliko neumestna je bila že ta opazka v govoru, ki konča s tako vročo željo po koncu prepira in sovraštva! med naredi m po resničnem, poštenem miru.j Prireditev otroškega vrtca na Vrdelci. Po dolgem ča&u spanja se je prebudila tudi Vr-i dekra in v nedeljo dne 15. (t, m. smo knnli priliko videli prireditev tamošnjega otroškega vrtca, katera nas je. smemo reči, preseneAila.' Pogumni nastop naših malčkov je vse obisko-' valce očaral. Vse točke dbšimega programa so bile izvajart2' z neprisiljeno lahkoto, oso-^ bfto sla ugajali točki «Ciganska sirota* in «Mla<$ vojaki?.. Slednja točka je bila aplau-1 dirana, da so jo morali gojenci ponoviti. S ponosom gledajo Vrdelčani na svoj narašča?,! za kar gre v prvi vrsti zahvala g.čni vrtna-' rici, ki s tako potrpežljivostjo vzgaja svoje gojence. V znak hvaležnosti so ji stariši po-J klonil« krasen daj: in mnogo cvetja. Prireditev je bila kljub veliki vročini dobro obiskana,! Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem onim osebam, ki so na katerikoli način pri-j pomogli, da p? prireditev tako krasno uspela. Zopet jasen cfokaz, da so otroci, kateri ob-^ »skujejo otroške vrtce pod dobrim vodstvom in da si v niem mnogo dobrega in koristnega pridobijo. ZaLo priporočamo Vrdelčanom, ka-' kor vsem drugim, da 6e brez izjeme včlanijo1 m vsestransko podpirajo -»Šolsko društvo*,! fcer le tedaj mu bo mogoče vršiti težko Balo-1 go. ki si jo je najelo, če jc bomo vsestransko fKuSpirali. <-Žensko dobrodelno udružen je > vljudno; prosi vse voditelje in voditeljice počit- i ■nLš-Idh okšpedicij, ! in prijatelje društva, da se v čim večjem šte-jvilu udeleže planinskega izleta na Nanos, ki i ga priredi naša podružnica v Vipavi dne 21. ! in 22, t. m, — Odhod iz Trsta v soboto. Iz-,! letniki se poteiužijo lahko vlaka, ki odhaja ! iz Trsta (centr. kol.) ob 16.1d ter dospe v 'Divačo ob 18.07 oz. vlaka ob 19.45, ki dosp? v Divačo ob 21.13. — Iz Divače peš čez Senožeče v Razdrto (3 ure boda). Kdor hoče prenočiti v Razdrtem, naj se javi najkasneje 1 do četrtka pri g. Pavlici. V slučaju, da se prijavi dovoljno število oseb, se bo lahko najel kamjon, ki bi odšel ob 21. uri iz Trsta (izpred kavarne «Fabris*). Prevozna dana za kamjon bi stala približno L 10 za osebo. Na Nanosu bo preskrbljeno za žejne in la-"čne. Dobile se bodo alkohioine in nealkoholne pijače, sadje itd. Priiporcčljivo je, da prinese vsak izletnik s seboj kozarec. Gotovo je vsakemu še v živtesn spominu lanski in predlanski izlet na Nanos. Ko se je zvečerilo , je zažarel na Grmadi velikanski kres, Čigar svrt je daleč naokoli naznanjal znameniti planinski dogodek, ter označal številnim planincem iz vse JuL Krajine mesto zbirališča. Povsod naokolu je dontela v tiho noč vesela slovenska pesem, mladina je rajala in plesala kolo okoli ognjev. Zjutraj so planinci zamaknjeni zrli v prizor solnčnega vzhaianja na to lepo slovensko zemljo, ki se razprostira ob vznožju kralja naših gorS. In kdo naj bi letos zamudil ta izlet? Nogometni odsek S. D. A. ima jutri ob 20. j važen sestanek. — Načelnik. I Dramatični odsek «< Šentjakobske čitalnice» ! ima danes v dvoraai DKD ob 8. uri zvečer pod vodstvem gosip. Marija Goriupa dramatično vaje. Novinci dobrodošli! Člani so na-prošeni, da pridejo točno, i Ženska podružnica 4okkega društva« ima ; v petek 20. t. m. ob 7, uri sejo. M. D. P. Sv. Jakob. Turistični odsek. Danes ob 20. liri sestanek, na: katerem se pomenimo o izletu na Nanos. — Vodja. — Danes ob 20.30 redna odborov a se£a. — Predsednik. Sz tržaškega liviienia | Padec. Včeraj opoldne je na južnem kolo-: dvom padel z nekega vagona 24-le-lni železni-! čar NaiZareno Caprai, stanujoč na Greti št.' 311. Pobil se je po glavi m po levi negi. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mesrtno bolnišnico. V klet je padel. Včeraj popoldne se je v materinem spremslvu zatekel v mestsio bolnišnico 12-Ietni Marijan Maver, stanujoč v Bol juncu št. 182. Deček je preteklo „nedeljo padel na domu v klet ter se ranil na desna nogi. Okreval bo v priblifoo enem tednu. V prepiru. Delavec Giordano Egidij, alar' 22 let, stanujoč v ulici S. Mauirzio Št. 11, se je včeraj zjutraj iz malenkostnih vzrokov spri v ulici Madonnina z nekim ozzaiancem,1 ki ga je tekom ravsanja sunil z žepnim možem v dlan desne roke. EgkLtj si je dal obvezati rano v nie&lm bolnišnici. Iz tatinskega in sleparskega dnevnika. 2e-| lja, da bi videl sin>e Jadransko morje in da bi se kopal v njegovih bistrih valovih, je napotila Dunajčana Ivana Butter, ©tartega 28 let, da je prišel v naše mesto, odkoder bi se bil podal v kako bližnje kopališče, kjer bi, prebil par prijetnih tednov. Ves srečen je predsinočnjim izstopil iz vlaka na južnem kolodvoru ter se nastanil V nekem tukajšnjem hotelu. Nato si je hotel( nekoliko ogledati mesto. Krožil je iieka^ časa' po raznih mestnilh ulicah ter si ogledoval, tržaške zanimivosti. Njegove radovednosti pa je bilo mahoma konec, ko je naenkrat zapazil, da nima več pri sebi listnice, v kateri je bil spravljen vtes denar, k» ga je vzel s seboj z doma: 500 lir, 400 dinarjev in 120.000 ogrskih kron. Oči vidno je kak spretni žepar izrabil Dunajčanovo zamaknjenost ter mu ukra-i del liatmeo, ne da bi ta opazil. Ta žalostna ugotovitev j« seveda raabttnfla Butterjeve zlate sanje o prijetnih leloviščnth dnevih. Brez Učka v žepu se ps podal na- kvesturo.J kjer je naznanil neprijetni dogodek, ki mu je| zagrenil bivanje v dežeH, k|er cveiejo poma-J ranče. — Na tukajšnji kvesturi je bil pred kratkim naznanjen 23-letoi Ruggero Giurco, stanujoč v ulici Fabbri št. 2, ker je baje osleparil nekega Jakoba Silverio iz Gorice za znesek 500 lir. Kmalu po tej ovadbi je uradnik Vilfan Cerrar, stanujoč v ul. Rismondo št. 3 naznanit na istem mestu Giurca, ker ga je ta .osleparil za znesek 110 lir. — Policija zasleduje Giurca. — 2e dlje časa je neki neznanec pobiral po raznih trafikah in časnikarskih agencijah razne ilustrirane in humoristične liste na račun založitetja Pavla Ficherja, stanujočtega v ul. Mazzini št, 20. Neznanec, ki ni imel za ta posel nikakega pooblastila, ije izdajal v imenu. Ficherja pobotnice za denar, ki ga je prejel za prodane časopise. Ko je Fichera poslal svojega pooblaščenca, da iztirja denar, so mu v vseh agencijah in trafikah odgovorili, da so! •že plačali zahtevani zniesek drugemu. Spričo tega dejstva ije Fichera uvidel, da je poslal žrtev spretnega sleparja. Naznanil je zadevo na kvesturi, ki se trudi, da bi prišla premetenemu ličku na sled. Vesti ž Goriškega Praznovanje šestdesetietnice «Stor. čitalnice^ ▼ Dombergu. Mislmi, da je malo društev na Goriškem, ki imajo za seboj 60letno dobo nepretrganega in neumornega delovanja kakor ra\iio «Slov. čitalnica« v Dornbergu. In čitainicarji so se tudi tega zavedali; saj se niso ustrašili tudi najhujših naporov, ko- je šlo za to, da na kar najslavnejši način proslavijo šestdesetlet-nico obstoja društva. — Spored prireditve je bil preobširen, da bi se mogel spustiti v pedrebno kritiko prireditve. Prireditev je sijajno uspela. S kakim navdušenjem je občinstvo ploskalo pevskim zborom, ki so prihiteli iz Črnič, Rihemberka in Bilj. Žal, j da ni bil prostoT za petje primerno izbran. | Telovadci iz bližnjih vasi in daljne Idrije, j posebno telovadkinje iz Idrije s simboličnimi vajami ter mladi naraščaj iz Sv. Križa so želi veliko odobravanje gledalcev, ki so ob pogledu na to brhko mladino pozabili na vročino. Telovadbo je spremljal «Godbeni krožek® iz Gorice, glede kate-| rega bi moral isto pripomniti kakor kritik I zadtnje prireditve v Ajdovščini. Pevskemu in telovadnemu nastopu je [ sledila uprizoritev Finžgarjeve drame «Naša kri*. Igra je bila precej dobro naštiudi-rana; le tu pa tam se je nekoliko poznalo, da je bilo bržkone premalo skarariib vaj. Naj omenim samo glavne vloge. Jerica, sicer priznana igralka«, je bila mogoče nekoliko preafektirana; s tem pa nočem reči, da ni zaslužila šopka cvetlic, ki ji ga je nekdo podaril. Renard je bil v nastopu zelo dober, le v stopnjevanju z glasom je zaostajal, kar pa nau prav radi odpustimo; kajti ta pomanjkljivost je bila pač posledica velikega napora, ki ga je zahtevalo cd njega vodstvo vse> prireditve. Borštnik je včasih premalo izrazil svoje notranje občutke, sicer dober. Štefan napreduje. Bor-štnica zelo dobra. Hlapec je pač stari igralec. Ostale vloge so bile precej dobro podane. — Naj omenim še, da sta nastopila tudi dva govornika. Predsednik g. Bric je pozdravil goste, g. Janlco Krali je podal v izčrpnih besedab zgodovine «Čitalnice«. — Prireditev se je v celoti posrečila; potekla je v najlepšem redu, za kar gre gotovo velika zahvala.; g. brigadirju. — L. B. DAROVI Za podružnico Šolskega društva v Skednju so darovali: Mesto cveitja na grob ljubljene hčerke darujeta Trebeč Anton in Marija L 50,—, v isti oacnen darujejo, Tončka Flego in Antonija Merlak po L 10.—» in Ana VenUirini L 5.—. Razni darovi: Godina Just L 25, Go-| dina Justek 15, Srebernik Arvtoiri^a 13, Novel BogoVoljka 10, Lukan Ana 10, Resinovač V, 10, Luzmk Leni 10, Godina Paškval 10, Lička in Angel 10, Zidarič Viktor 10, Franc 7, Su^ ban Vilma 5, Buda I Franko 5, Ambrožič Pol-da 5, Puc Fanica 5, Mavrič Josipina 5, N. N. 5, Godina Ivanka 5, A. T. 5. Spiier EveJLna 5, Družina Grbec 5, Tul Jc»ip 5, Dnižina Vodfof-pivec 5, Luikač Vasilija 5, Puc Granica 5. Ara-povič Ver. 5, Klun Helena 5, Flego Marija 5, Zerjai Marrja 5. A. P. 5, Sancin Marij 4, Flego Marija 4, Broni in Vlasta Sancira 3, Pizzaamis Bruna 3, PiSčanc Marija 2, Humar Bruno 2, SudHr Ivanka 2, Kavčič Franica 2, Vatovec Tereza 2, Godina Marija 2, Justek m Ime» Godina 2, Flego Tončka 2, PeJoš Pavla 2, A. M 2. Skupaj L 334.—. Za zgradbo otr. vrtca pri Sv .Ivanu so nadalje darovali gg.: Nečitljivo L 10, Nečitljivo L 50, Nečitljivo X 50, N. P. L 5, P. L 10, Brana Iv. L 5, Mahnič-Mezinc L 5, Prosen L 1, Sko-mrak L 5, Jaklič L 10, Mevla L 2, Preprost L 5, Er. C. L 3. G. Fojan L 5. N. N; L 2, Bojk L 2, E. Kerfe L 20, Beitfrac L 1. Nečitko, L 5. Mihe L 3f Schneider L 3. Portner L 5,! Nečitljivo L 20, Nečitljivo L 25, Perhavc L 5, Stular L 5, Makorec L 1, G. L 5, Ant. Jerič L 10, Milko G. L 20, gosp. Stergar nabral L 50; darovali »o gg.: C. Z. L 20, Štrukelj L 5, dr. Raffaelli L 5, Sudtek L 10, MikeKč ;L 10. — O priliki krsta Placrejevega Milana j darujeta boftra Srebotnjak in stariši po L 10; skupaj L 20. — Najtopleja zahvala vsem darovalcem. Gospodarstvo j Nova tvornica aeroplanov v Jugoslaviji. Jugoslovensko vojno ministrstvo je v poga-1 janjih za zgradbo tvornice aeroplanov v Zagrebu. Pri tem poefjetju bJ bil udeležen tudi francoski kapital Tvornica bi zgradila 120 aeroplanov na leto. Bo6scska bančna delniška družba. Največji del novo izdanih delnic Bosanske bančne delniške družbe, ki je lani prertesla svoj sedež iz Sarajeva v Belgrad, je prevzela nieka belgijska finančna skupina. Fuzija jagoslovensfcih denarnih zavodov. V kratkem se ima izvršiti fuzija Niske hranilnice, Niškie trgovinske banki? ter Obrtne in prometne banke, j' i ■ ■ Borzna oorotila. Tečaii: Trst. dne 17. julija 1923. Corallen ••••••<••« 310 Pn?naHa ..................f>° Otrolinilcb Libera Triestina 412 , LUyd 1410 Jir sino ^ Martlnolldl ••»•■••»»••»•■••» m Ocesnla • Picmuda »•••••••••**••»*«• 664 Tripcovtcb 281 Ampelea .»•••••••••••«••«» 5<„0 Cement Dalmatla Ctment Spilato...............227 Valuta na tržaškem trgu. i' Trst, dne 17. Julija 1923. ogrsfee krone • • • ...... 0.22b0 0.30 avstrijske kron^............0.03*20 0.0335 čelkoslovsike krone ••••••• 69 75.— 70/25 dinarji...................24.80.— 25.— le j i........................12.-.— 12.50 marke............................0.0095 0.0110 dolarli . . . ..........23.25 23.35 francoski franki .................135.50 136 25 ivicarsld franki..........403.—.—406.— auglCEkl funti papirnati............107.35 107.70 : Da bomo rejeni in zdravi, > se zim o po hrani pravi! ; Kupujmo zato „PEKATETEU. . So najcenejše ker se zelo - nakuhajo. 4,19 • Hali oglasi . te računajo po 20 ttot. beseda. — Najmanjša ' pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot > beseda. — Nahnaniša pristojbina L 4-—, Kdor išče službo* clača polovično cena ŠIVILJA sprejme učenko. Via Cereria 13, ' pritličje. 922 ' i KOLO za potovanje, v nafboljsero stanju, sc l! proda, Pendice Šcorcola 345. 993 ^'ŠIVALNI stroj I^Si-^er. zajamčen, m ceno proda. Acquedotto 25, mehanik. 994 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva* oBikrba. Govori slovenski. Zaajm-čena tajnost. Corso Garibaldi 23, I. 995 KRONE, goldinarje in zlaiuo plačuje več kot drugi zlatarna Ponte della Fabra (pri t Piazza GoMoni). 996 ; DVE STISKALNICI za seno, gik in kočijo proda tovarna testenin v Ilirski Bistrici. 915 ! V PROMETNEM kraju Savinjske doline j (Slovenija) je na prodaj posestvo z dvema poslopjema. V enem izmed teh se naihaja dobroddoča trgovina z mešanim blagom ir pekarno. Proda se eventuelno tudi same poslopje s trgovino. Ponudbe pod «Ugodn£ kupčija® na upravništvo. 9Sć SREBRO, zlato in ^riljante plača več kot drUgi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 Ivi Mili pilila VIA UDINE 25 Ve&ka izbera pohištva za poročne sobe, Jedilnice, pisarne, kuhinje, salone, posamezno pohištvo po zmernih cenah. Kakovost zajamčena. Pošiljatve na deželo (46 ! VIA UDINE 25 ' PODLISTEK I WILK1E COLLINS: Ciospa v belem 132 Bilo je povsem v mojem interesu (kakor t>o pozneje razvidno), daj ostane Ana Catiie-ri je bil to doseči, posebno pa dobiti od gospoda Fairlieja povabifcii listek, ki sem ga hotel pokazali gospe Giyde- Ce pripomnim, da je bil ta gospodi telesno in duševno enako j slab in da sem vso silo svojega značaja uporabil proti njemu, sem vse povedal. Jaz sem j prišel, videl in premah ta nenavadni značaj Na prodaj sta dva «o? tovorna rti!® v najboljšem stanju: Saurer, 4 tone in Dlato, 2V, toni. Pojasnila daje Valentin Lapajne, Idrija. i » ii ir"—ti jr^ Posojilnica na Slapu pri Vipavi registrovana zadruga z neom, zavezo vabi svoje zadružnike na redni občni zbor ki se bo vršil dne 26. julija ob 4. url popoldne v po-sojllničnl pisarni v Vipavi. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnlštva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leti 1921 in 1922. 3. Čitanje revizijskega poročila, 4. Volitev članov nadzorništva. 5. Slučajnosti. V VIPAVI, dne 16. julija 1922. NAČELNIŠTVO. Ako bi ta občoi zbor ne biJ sklepčen, se vrši eno uro pozneje drag obfini ibor na istem mesto in z istim dnevnim redom. (413) »ajslaij steMi denarni ani. [ Tržaška pojojilnlca lis biiaiilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom S uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na H j knjižice, vloge na tekoči račun In vloge s za čekovni promet, ter jih obrestuje j P© 4°|o S večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjicej, za-! stave in osebne kredite. — Obrestna ' mera po dogovoru. I Orodne m za sirtmRs od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, i Št telef. 25-67. Odhodi fn prihodi uioKov JUŽNI KOLODVOR. Trsi, Tržič, Červinjaa, Portogroaro - Benetke. Odhodi: 0,15 o; 5,— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14,— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8,15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, KormLn, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8,— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16,50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.j 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni^ Trst, Koper, Baje, Poreč. Odhodi: 5,40. 8.50*, 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.; 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. ' Odhodi; 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 © • Ne vozi ob nedeljah. Oglasi o,Edinosti' imajo najboljši uspeh