Posamezna številka 30 vinarjev.
Štev. 248.	v DOBIM, v ponedeljek, fine 28. oKloDrs m.
LEIO EVI
■ Voljo po polti i ■
m oelo leto aapra).. k 60- -■i 01 mesa« „ .. „ 4.80 n naaiAlto oeloletno . „ 85--■• ostalo Inosiemslf o. „ 80-
V	Ljubljani no dom
la oalo isto aapra].. K 48-— aa aa aaaao „ .. X i-—
V	urni |i«|iniii ■meno „ 8-80
69 Sobotno izdajo: ea
ta oola leto ..... K 10 — is Retsfttjo oeloletno, „ 12'—
•(Mi f	
•"fr;;. v, vi-' PP ; ' - 'M	
Mfflt	J
1 ■ '.i,!	■ . -v;=r f.r • v£ šiMi;,,
i-«B tnseratli trjrnry
Enostolpna petltvraia i Sa na (Uroka tn 3 mm visok« ali u;«
prostor) sa enkrat ... po MJ i «a dva- la večkrat „ 4.', v pri »ebjlb uarobllib prtmei« popnst po dogovora. Ob sobutal) dv«»nt tint.
c-- Poslano: e~=as>
Enostolpna petitvrsta K !• izhaja vsak dan Isvssmit aa. del ja la praznike, ob J. art pop. Bedna letna priloga vasal red
_ __ Orednlitvo |a v Kopitarjevi nllol itev. 8/in. Rokopisi se ne vračalo; nalranklrana ptsm/ se ae sprejemajo. — Oredniikaga teleionn itev, 50. =
za scenski narod.
Cprsvnlitvo Je v Kopitarjevi nllol it. 8 - 8*6« poštna hranilnic« avstrijske it. 24.797, ogrnke 26.511, boesn.-turo, it 7588. — Uprsmititcogn teletoaa it, M.
W predvečer.
Slovenci, Jugoslovani!
Ko boste jutri vstali k velikemu manifestiranju za jugoslovansko misel, se spomnite in ne pozabite:
Slovenec je prelival kri samo v samoobrambi in za vero in dom, Nikoli je ni zli-kovsko, nikoli nasilno, nikoli v veseli uri vedre zmage!
Slovenec je praznoval tabore in mnogo veselo manifestacijsko slavje. Bilo jc vselej veliko navdušenje in malo sadu. Naj bo jutri prvič drugače. Mirna slovesnost in stotera žetev!
Slovenci, Jugoslovani! Jutri dokažimo Svojo evropsko civilizacijo, svojo kulturno višino in svojo plemenito moč. Dokažimo svojo moč, svojo mirno moč; kajti m i r-nim bo dana moč v imenu osvoboditeljev Kreka in W i 1 s o n a.
Jasni Orli, sinji Sokoli! Jutri je Vaš prvi dan. Bodite ljudskim temam reditelji in avantgarda. Na plan, Vi častni 7itezi naše misli!
Blago za dom, Vi vsi, ki ste premožni. Po tem, kar boste dali, Vam bo sojeno po zaslugi!
Veliki naši pevci so oznanjali ta dan odrešenja, svobode in moči in ljubezni! Bodimo vredni njihove besede, ki je lepa, in njihovega duha, ki je blagoslavljal!
Bodimo zares svobodni, d p-bri in bratje!
I. Mohorov,
Sodržavljani!
Naravno je, da o tem, česar je polno Brce, tudi usta — kakor pravi pregovor — govorč. In kdaj, odkar naš slovenski rod na zemlji živi., je bilo bolj polno njegovo srce veselja, kakor v teh dneh, ko je bila dne 18. t. m, prvič od predsednika svobodnih Zedinjenih držav proglašena svoboda in popolna neodvisnost tudi našega jugoslovanskega naroda? Naravno je torej, da damo svoji neizmerni radosti tudi po zunanje duška in da manifestiramo. Jutri, dne 29. t. m., bo naša prva manifestacija v Jugoslaviji, za svobodno proglašeni.
Sodržavljani! Jutri hočemo za par ur pozabiti vse, kar je naš narod doslej pretrpel; vsa mržnja, vse sovraštvo naj popolnoma izgine iz naših src: vlada naj jutri v naših srcih — kolikor je pač v teh razmerah mogoče — pravo slavnostno čustvovanje, predvsem čustvo iskrene hvaležnosti, S hvaležnostjo se spominjajmo vseh svojih prednikov, ki so nam v dobi več kot tisočletne sužnosti in odvisnosti ohranili našo lepo domovino in jezik materinski; s hvaležnostjo naših buditeljev, Vodnika, prvega našega pesnika, ki je pel o Iliriji oživljeni in novem zarodu, Prešerna, prvaka pevcev, ki je vedno proroko-val da »vremena bodo Kranjcem se zjasnila« in je prvi med Slovenci v proro-škem duhu v »Zdravliici« napovedoval zvezo vseh svobodnih narodov sveta; s hvaležnostjo nepozabnega nam Evangelista dr. Kreka, ki je orvi imel pogum v državnem zboru, v dobi vo'aškc diktature, zahtevati politično zjedinjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev in je tudi prvi med poslanci bivšega državnega zbora zaklicali »Vojski vojsko! - Hvaležni hočemo biti Jugoslovanskemu klubu in nictfa neustrašenem-' načelniku dr. Antonu Korošcu: hvaležni našemu ljubljanskemu vladjki dr A. Jegliču, ki jc v domovini tako srečno zdru-
žil razprte brate v borbi za neodvisno
Jugoslavijo; hvaležni slednjič — last not least — velikemu Wilsonu za njegovo odločilno besedo. V znak hvaležnosti položimo jutri vence na spomenik Vodnikov, Prešernov in na grob dr. Kreka,
Sodržavljani! Prva manifestacija bo jutri v novo proglašeni, mladi Jugoslaviji; naj ne bo zadnja I Naj se ne zgodi nič, kar bi nam moglo škoditi pred zvezo svobodnih narodov. Dovolj je že teklo krvi! Saj vsi z grozo čutimo pomen strašnih besedi: »Ne ubijaj!« Manifestirajmo po zgledu Čehov, ki se nikdar ne dajo izzvati k najmanjšemu izgredu, Vsakega, ki bi jutri, bodisi dopoldne ali popoldne ali v pozni noči, skušal kaliti mir in slavnostno razpoloženje, smatrajmo za sovraga naše nove svobode ter z združenimi močmi, s svetim ogorčenjem vsak tak poskus že v kali za-trimo. Pokažimo, da je predsednik Wi!son prisodil neodvisnost zrelemu, discipliniranemu, plemenitemu narodu.
Manifestacijski odbor.
ke svobodne Jtugosflaviie.
Manifestacijski odbor je po ljubljanskih ulicah dal nalepiti naslednji oklic:
Dan našega osvobojenja je prišel. Naš večstoletni sen se uresničuje. Svobodni smo!
Naša zemlja in vse, kar je na njej, je naša last. Vsako pustošenje in vsak nered je torej veleizdajstvo na naši narodni stvari.
Ves svet gleda na nas. Pokažimo, da smo kulturen, zrel narod, Jutrišnji dan naj bo slavnostna, veličastna manifestacija in ne demonstracija.
Pozivamo, da vsakdo pazi na red in že v kali prepreči izgrede.
Kdor ogroža tujo last in osebno varnost, je barbar in škoduje Jugoslaviji,
Ne s surovo silo pesti, temveč z našo duševno močjo smo si pridobili svobodo in čuvajmo jo torej s silo svoje duševne moči in ne s sirovo silo izgredov,
Nikakih izgredov, nikakih nemirov!
Vsakdo se mora brezpogojno pokoriti rediteljem in redarjem.
To zahteva naša narodna čast in naš narodni ponos.
Manifestacijski odbor.
Vzpored slavnosti.
Ob 6. uri zjutraj: budnica (igrale bodo godbe iz Trbovelj, Zidanega mostu in Višnjegore).
Ob 8. uri zjutraj: reditelji se zbero na dvorišču pri »Slonu«.
Ob pol 9. uri dopoldne: ljudskošolska mladina je že zbrana v svojih šolah; telovadci (Orli in Sokcli) se zbirajo na Dunajski cesti; godbe: ena pred kavarno Evropa, druga pred »Slonom«, tretja pred »Narodnim domom«; predstavitelj! »Narodnega sveta«, političnih strank i. dr, pred »Slonom«; ženstvo v narodnih nošah pred »Domovino«; gostje (Čehi, Rusi, Italijani i, dr.) v Gajevi ulici, blizu prve državne gimnazije; pevci pred »Slonom«; okoličani (na vozovih) na stavbišču pred »Slonom«; strokovna, kulturna in politična društva na Franc Jožefovi cesti; ostalo občinstvo na BieiweJsovi cesti pred »Narodnim domom«.
Ob 9. uri dopoldne se začne premikati sprevod, ki pojde po Dunajski cesti, mimo južnega kolodvora, po Resljevi cesli, čez Jubilejni most, mimo Mestnega doma, Pred škofijo, čez Mestni in Stari trg, Št. Jakobski most, po Cojzovi in Emonski cesti, čez Valvazorjev trg, po Vegovi ulici pred deželni dvorec, čez Kongresni trg, po WoHovi ulici, mimo Prešernovega spomenika, po Prešernovi ulici do »Slona«.
Popoldne ob pol 3. u r i (do 6, ure zvečer) ljudska predstava v
»Narodnem gledžšeu« (A. Jiraskova »Laterna«).
Ob 3. uri popoldne: jugoslovanska veselica na vrtu in v vseh prostorih »Uniona«.
slavnostna predstava v »Narodnem gledišču«.
Ob 8. uri zvečer:
Prosimo, da se vsakdo rediteljem brezpogojno pokori. Reditelji bodo imeli vidne znake odbora.
Šolska mladina naj se zbera najkasneje do pol 9. ure v svojih šolah; k sprevodu pojde pod nadzorstvom svojih učiteljev za svojimi šolskimi zastavami. Če mogoče, naj posamezniki nosijo narodne zastavice iz papirja. (Dobijo se pri Bonaču in v drugih trgovinah s papirjem. S takimi zastavicami naj bi okrasili okna tisti so-meščanje, ki si ne morejo nabaviti velikih zastav.)
Gostilnice, kavarne in aprovizacijske trgovine naj so zaprte od 8. ure zjutraj do zaključka sprevoda. Gostilničarji so za red in mir v svojih prostorih tekom ^opoldneva in večera osebno odgovorni.
Osrednja pisarna manifestacijskega odbora bo poslovala v bivši stražnici na magistratu od danes od 1. ure do jutri zvečer; telefon št. 25, — Podružnica te pisarnicc (važno za reditelje in druge!) bo v torek ves dan poslovala na dvorišču pri »Slonu«.
Ljubljanska c, kr. policija — je z današnjim dnem postala narodna. V torek bedo redarji imeli narodne kokarde in
roditeljske znake ter bodo podrejeni narodnemu odboru.
Vsako p. n. društvo naj določi po nekaj rediteljev. Društva naj pridejo z društvenimi in narodnimi zastavami, člani, čc mogoče, z zastavicami.
Vsi reditelji imajo danes, v ponedeljek, ob 6. uri zvečer v »Mestnem demu« važen sestanek.
Med sprevodom ne p-.iš?ajtc svojih stanovanj brez varuha !
ROJAKI«
Okrasite hiše z zašla . .ril Manife-stantje, nc delajte nobene sile onbn, raz hiše katerih ne vise narodne trobojnice, ker ja zelo težko dobili za to potrebno blago. Nihče se ne sme dotaknili tujega imetja, nc ogrožajte osebni? varnosti. Usoda Rusije naj Vam služi 7;: svarilen zgled. Zavedajte sc, da sle sinovi k-'.!tumsg'a slovenskega naroda, ki hoče pokazati s to manifestacijo, da ic vreden jugoslovanske svobode!
ZVEZA ORLOV.
Narodna straža.
Zveza Orlov je v svoji seji dne 27. oktobra sklenila, da se glede ustanovitve narodne straže popolnoma podvrže navo» dilom »Narodnega Veča«.
Zveza Orlov poziva tem potom vse odseke, da se takoj tozadevno organizirajo in pričakujejo v najkrajšem času navodil od strani Zveze Orlov.
Manifestacija.
Zveza Orlo\ se oficijchio udeleži manifestacije v torek, dne 29. oktobra. Poživlja bratske odseke, da se iste v krojih in z zastavami udeleže. Zbirališče ob 8. uri zjutraj na vrtu »Uniona«,
Načelnik odstopil.
Zveza Orlov jemlje odstop gosp. V o j t e h a Jeločnika od načelstva Z, O. na znanje.
DELAVCI! DELAVKE!
Jutri je narodni praznik! Častno se ga udeležimo! Ker se moramo še razgovoriti o podrobnostih, Vas vabimo danes, v ponedeljek, zvečer po končanem delu, v knjižnico Katoliške tiskarne, III. nadstropje,
Izvršilni odbor slovenskega kršč.-social-nega delavstva.
Jožef Gosti n čar, predsednik.
SOMIŠLJENKI IN SOMIŠLJENICE S. L, S.!
Vabimo Vas v ponedeljek, dne 25. oktobra 1918, ob pol 8. uri zvečer v knjižnico Katoliške tiskarne na nujen razgovor o naši udeležbi na narodnem pra/.^iku v torek.
Tajništvo Slovenske Ljvdskc Stranke.
PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA V NARODNEM GLEDALIŠČU.
Z ozirom na veliki narodni praznik proslavi tudi .naš prvi kulturni zavod, Narodno gledališče, ta pomembni dan. In si-ccr bo popoldne ob pol 3. uri igrana Jira-sekova narodna igra »L a t e r 11 a« izven abonementa. Zvečer se ponovi komedija srbskega pisatelja Nušiča »S v e t« in sicer za abonement A. Pred igro samo de-klamira g. nadrežišer Hinko Nučič Simon Gregorčičevo pesem »V p e p e 1 n i č n i noč i«. Po deklamaciji živa slika »Vstajenj e«, pri kateri deklamira mala Bogu-mila Nučičeva pesem »L i; c p a naša domovin a«. Živi sliki sledi igra. Opozarjamo, da se prične celotna večerna predstava ob 8, uri zvečer. V sredo zve-■ čer, dne 30. t. m. se ponovi »C h a r 1 e j e -v a t e t a« za abonement C. — V četrtek je gledališče zaprto. Na odru se namreč vrši generalna skušnja za »H a m 1 e t a«, ki bo uprizorjena v petek, 1. no •■•ri'--ra, na dan Vseh svetnikov.
POZIV!
Manifestantje, okrasite svr.: pis;i pri jutrajšnjem obhodu s svežim li-^om br.šlji-! novim, tem znakom naše mlade sveže Jugoslavije!
GOSPOD TE DRŽAVNI IN rEŽEL;T POSLANCI
da se udeleže narodnega
se naprošajo praznika z b	<:'. žcb-.va dvorca.
URADNIŠTVO
se zbira v podaljšani Bct-iovnovi	b
8. uri zjutraj in re korperalivnc	i
m- " 'hkega sprevoda.
SLOVENSKIM PEVCEM!
N 1. : obct;icm r-esianku, k.	, s c
udeležili z?-topr>' :i Glasbene M-.t'-, c«, »Slavca in Ljubljanskega zvona , je bilo J v proslavo narodnega p rožnika eJečc ukrenjeno: Pevski >,hnri ? zbira.n pod društvenimi zastavami v torek ob 8, dopoldne pred Narodnim domem in našlo-
pijo v sprevodu po sledečem redu: 1. zastave; 2. društveni odbori; 3. pevke in pevri. Pelo se bo pred deželnim dvorcem, pred magistratom, pred škofijsko palačo in pred Prešernovim spomenikom, povsod po en skupen zbor, in sicer »Slovenec, Srb, Hrvat«, »Jadransko morje«, »Slovenec sem« in »Od Urala do Triglava«. Dijaki in druči izven zborov stoječi pevci naj se po-r-<zd"!e med manifestacijski sprevod tako, da bodo imeli v oddelkih vodilno petje naših naravnih himen, da nastane na ta način ves sprevod velikanski, ves čas prepevajoč zbor. Popoldne sodelujejo pevski zbori na jugoslovanski veselici, katera se vrši ob 3. uri popoldne v Unionu.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI MLADINI IN NJE UČITELJSTVU!
Ker se bo jutrišnjega manifestacijske-ga obhoda brezdvomno udeležila tudi srednješolska mladina, smatra odbor Društva slovenskih profesorjev za najumestne^še, da se tudi slovenski profesorji udeleže sprevoda sredi svoje mladine. V to svrho vabimo vso srednješolsko mladino in vse gg. tovariše, da se urede po zavodih pred prvo državno gimnazijo ob pol 9. uri zjutraj. — Odbor.
ŽELEZNIČARJI,
ki stanujejo v kolodvorskem in vodmat- ; skem okraju, naj se zbero jutri zjutraj do : 8. ure pred glavnim kolodvorom, odkoder i odkorakamo skupno na zbirališče.
LJUBLJANSKA ŽUPA PROSTOVOLJNIH GASILNIH DRUŠTEV
naznanja, da se udeleži narodne manifestacije ter vabi vsa okolišna društva v zvezi kakor izv.en nje, da se ji po možnosti pridružijo. Nastop v kroju točno ob 8. uri dopoldne pred Mestnim domom .
STARŠI
ne puščajte otrok jutri brez nadzorstva. Pustite jih k manifestaciji in sicer se naj zberejo najpozneje ob pol 9. uri pri svojih šolah, da se udeleže manifestacije pod nadzorstvom svojih učiteljev in učiteljic.
MOŠKI
naj se udeleže jutrajšne manifestacije v demokratični promenadni obleki.
SLUŽBA NARODNE STRAŽE
bo v torek permanentna ves dan in ne le med časom sprevoda, in sicer po mestu in predmestjih in ne le v sredi Ljubljane. Patrulje narodne straže bodo hodile ves dan in tudi po noči ter skrbele za red in mir. Policija je podrejena narodnemu odboru in se mora rediteljem in redarjem vsakdo brezpogojno pokoriti,
POZOR!
Ne puščajte jutri hiš brez nadzorstva, radi tatov in raznih klatežev. Sicer bodo narodni redarji stražili po Ljubljani in po predmestjih, vendar ne bodimo sami malomarni.
Narodni svet.
»■NARODNI SVET« IN TORKOVA MANIFESTACIJA.
Manifestacijo, ki se bo vršila 28. oktobra 1918 v Ljubljani, prireja posebni manifestačni odbor. Napačno bi bilo, ako bi se mogoče sklepalo iz objave časopisja, da je to manifestacijo priredil »Narodni svet«.
»Narodni svet« pa zahteva od slovenskega prebivalstva, da se zaveda važnosti in resnosti sedanje dobe. Manifestacija mora biti dostojna. Nedostojni bi bili vsaki izgredi. Nedostojno bi bilo, ako bi se javne ali zasebne naprave poškodovale.
Slovensko prebivalstvo naj se zaveda, da je vse premoženje, premično in nepremično, ki se nahaja na naših tleh, last natega naroda in da bi vsaka poškodba emanjšaia slovensko premoženje.
»NARODNI SVET« V PERMANENCI.
Predsedstvo »Narodnega sveta« v Ljubljani izjavlja, da ima od 26. oktobra 1918 naprei vsaki dan posvetovanje.
POZIV URADNIKOM V TUJINI IN VPO-KOJENIM URADNIKOM.
Avstrijska administracija je razkropila naše uradnike po celi Avstriji. Radi tega se nahaja v tujini mnogo sposobnih in narodnih uradnikov.
»Narodni svet« v Ljubljani poživlja uradnike, ki bivajo izven jugoslovanskega ozemlja, da sporočijo nemudoma »Narodnemu svetu« v Ljubljani svoj naslov ter natančno opišejo posel, ki ga izvršujejo. Pripravijo naj se tudi, da se vrnejo v domovino, ko jih bo »Narodni svet« pozval.
Ravno tako poživljamo tudi vse gospode uradnike, ki so že vpokojeni, ne glede na to, ali bivajo v domovini ali v tujini, da sporoče nemudoma »Narodnemu svetu« svoj naslov ter da natančno opišejo svoj pose], ki so ga v zadnjem času svojega uradovanja izvrševali. Prosimo, da se tudi ti gospodje pripravijo, da bodo po svojih močeh služili domovini.
Mazarska vlada dela silo hrvatskim vojakom.
Budimpešta, 26. oktobra. Listi poročajo z Reke: Včeraj zvečer so odpeljali čete 79. pei-polka na Reki pod veliko vojaško in orožni-ško eskorto v tovornih avtomobilih i Reke. Ceste, skozi katere ie 8el transport, so bile vojaško zastražene. Mesto je mirno. Ob 9. uri zvečer morajo biti hiše japrte in brez legitimacije ne sme po noči nikdo na cesto.
Pogoji premirja za Avstrl-jo-Ogrsko.
Dunaj, 26. oktobra.
Zastopniki Narodnega veča, ki se nahajajo na potu v Švico, bodo tam opravili velevažno delo ne le za svoj narod, temveč tudi za vse ostale narode monarhije. Poskusali bodo izvedeti, pod katerimi pogoji bi bila ententa pripravljena skleniti premirje z monarhijo in tako omogočiti čim najhitrejšo in najmanj moteno konzoli-dacijo novih narodnih držav. Naši zastopniki izhajajo pri tem iz načela, da se poljski, češki in jugoslovanski narodi ne nahajajo v $jnem stanju z ententinimi državami in da je torej treba vse storiti, da se naše vojaštvo čim preje umakne s fronte. Isto željo pa gojijo tudi Nemci in Mažari, ki se že intenzivno pripravljajo na demobilizacijo.
Politični krogi so mnenja, da bi dosega premirja za Avstrijo-Ogrsko ne b"n nemogoča na sledeči podlagi:
1.	Bojevanje preneha.
2.	Češki Narodni vybor in Narodno veče SHS se konstituirata kot narodni vladi, ki prevzameta takoj vso upravo narodnega ozemlja v monarhiji. Jugoslovanska provizorična narodna vlada bi torej obsegala sledeče pokrajine: Kranjsko, Koroško, Štajersko južno splošne črte Svinska planina severno Radgone, Primor-je, izvzemši Trst in takozvane italijanske istrske okraje, ki jih zasedejo mednarodne čete do odločitve mirovnega kongresa, Banovino, Ercegbosno, Medmurje, tako-zvano srbsko vojvodino in ostale jugoslovanske dele Ogrske.
3.	Poljske, češke, jugoslovanske čete se takoj odpokličejo s fronte ter stavijo narodnim vladam na razpolago. Glede de-mobilizacije ostalih čet in izmenjave vojnih ujetnikov se sklene posebna pogodba.
4.	Obmejne pokrajine, v katerih bi se bilo bati narodnostnih spopadov, naj po potrebi zasedejo mednarodne čete.
5,	Ententa da takoj dovolj živil na razpolago, da se preskrbijo čete in civilno prebivalstvo.
6.	Ententa imej pravico glavne prometne ceste zavarovati in eventualno zasesti.
7,	Narodne vlade pošljejo posebne komisije, ki bodo razpravljale o politični m gospodarski likvidaciji nekdanjega skup nega razmerja.
8.	Narodne vlade določijo mirovne delegate ter pripravljajo volitve v konstitu-anto.
Zatrjuje se, da resni dunajski krogi ta osnutek odobravajo in da bi taka pogodba o premirju odgovarjala tudi interesom posameznih narodov.
PaSK o SHS.
/
Basel, 25. oktobra. »Havas« poroča !> Londona: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil zastopniku Reuterja: Srbska vladaš« je odločila, da se drži na Krfu sklenjenih is-iav. Nikdar ni zasledovala imperialistična po* litike in jo nikdar ne namerava, ker ie dMBo-kratično misleči srbski narod zastavil vse, da se reši od imperializma Avstrije-Ogrske. Srbski narod ne bo nikdar gojil želje, da bi zavzemal v bodoči kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev nadvladajoče stališče. Slovesno izjavljam, da smatra Srbija za svojo narodno dolžnost osvoboditi Srbe, Hrvate in Slovence. Kadar bodo osvobodeni, bodo imeli pravico samoodločevanja, to se pravi, da bodo upravičeni sami izjaviti, če se pridružijo Srbiji te* meljem krfske izjave, ali če hočejo ustanoviti' male, samostojne države, kakor v prejšnjih časih. Nočemo zasledovati imperialistične pravice, marveč tudi ne dopustimo, da bi se kakorkoli omejevala pravica samoodločevanja Hrvatom in Slovencem. Ne bomo vztrajali na krfski izjavi, če ne bo odgovarjala njihovim željam.
t/ Kaj bo s Trstom!
Gradec, 28, oktobra. »Grazer Mon-tags-Zeitung.< poroča z Dunaja: »Od popolnoma zanesljive strani je vaš dopisnik zvedel, da se je dr. Trumbič v imenu Hrvatov dogovoril z italijansko vlado: Istra s Trstom in obrežjem do rta Salvore (seveda vštevši Koper, Izolo in Piran) se priklopi italijanskemu kraljestvu, enako Dalmacija do Zadra. Slovenci vedo o tem dogovoru, katerega občutijo kot izdajstvo svojih koristi. Nova italijanska ofenziva naj bi pripeljala Italijane v Trst, da pridejo via facti v posest mesta in pristanišča. * — Koliko je resnice na tej vesti, bo< mo zvedeli, ko se vrnejo naši odposlanci iz Švice,
Za predsedstvo »Narodnega sveta«;
IVAN HRIBAR 1. r., DR. JOS. JERIČ 1. r., JOS. PETEJAN I. r.
Sabor proglasi prelom z Ogrsko
z Jugoslavijo.
zdrsižiteo
Zagreb. 28, oktobra. Jutri se vrši seja hrvaškega sabora. Ban Mihalovič je včeraj s posebno naredbo zopet uvedel društveno in zborovalno svobf>do. Vse politične stranke so se zedinile, da se proglasi jutri v saboru odpad Hrvatske in Slavonije od Ogrske ter se Hrvaška pridruži zedinjeni državi SHS. Peščica unionisti-čnih poslancev (Mažaronov) se jutrajšnje seje ne udeleži. Frankovska stranka, ki je stala na stališču dualizma in monarhije, se je včeraj zvečer podvrgla Narodnemu Ve-Ču. Dr. Horvat je hotel v imenu stranke z dvema drugima pristašema v Budimpešti v tem tednu skleniti zvezo z Mažari proti Narodnemu veču. Njegova nakana je padla v vodo. Frankovci morajo iti sedaj sku-ono z narodom. Včeraj je prišel v sabor k Narodnemu veču dr. Prebeg s prešnjo, naj se mu naznani, pod kakimi pogoji morejo vstopiti frankovci v Narodno veče.
Zagreb Narodnemu veču.
Zagreb, 28. oktobra.
V nedeljo točno ob 12. uri se je vršila seja zagrebškega občinskega sveta, ki jo je otvoril župan dr. Srkulj, V otvoritvenem govoru je omenjal velike zgodovinske trenutke, v katerih živimo in proslavljal narodno edinstvo in Wilsona. Nato je občinski zastop soglasno pozdravil »Narodno veče« in izjavil, da ima edino »Narodno veče« v sporazumu z Jugoslovanskim odborom v Londonu pravico nas voditi in nas zastopati pri mirovnih pogajanjih. Nato je izj .vil cel kupni občinski svet, da vstopa v »Narodno veče«. Ob"inski svet je neto vo'tra', zo polrrbe Narodnega veča milijon kron. Izvolili so tudi poseben odbor, ki na; organizira narodno stražo. — Občinstvo ie z galerij mestni zastop burno pozdravljalo. Sejo so zaključli s pesmijo »I.epa naša domovina«, »Hej Slovani«, in »Slovenac i Hrvat«.
Hrvatski ban v Budimpešti.
^ Hrvatski ban Mihalovič je odpot val v Budimpešto
Narodni davek.
Finančni odsek Narodnega veča je izdal oklic na narod, v katerem ga poziva, naj zbira narodni davek.
Komunike Frankovcev.
Sobotna »Hrvatska« prinaša komunike izvrševalnega odbora stranke, v katerem pravi, da so zahtevali odposlanci stranke pri kralju ujedinjenje Slovencev in Hrvatov in da je bil kralj pripravljen ugoditi tej zahtevi. Nadalje so sklenili, da ponove v hrvatskem saboru ravno isto in bod o 7?l-'evali proglasitev hrvatske sa-m-
Nasilja Mažarov,
Varaždin, 27. oktobra. V Medmurju izvajajo mažarski uradniki nečuvena nasil-stva. Ljudstvu pobirajo živež, tako da ne bo imelo kmalu ničesar jesti; vse naro W : osebe so pod policijskim nadzorstva
Društvo hrvatskih zdravnikov
se je izjavilo za Narodno veče, iz dru . va pa je izključilo znanega frankovca dr. Milana Kovačeviča.
Razorožitev hrvatskega vojaštva.
Osjck, 27. oktobra. Da se ne ponovi kaj podobnega kakor na Reki, sta dala general Schlichting in major Mesaroš razorožiti hrvatsko vojaštvo. — Ko so zvedeli za ta ukrep v Pcžegi, je napadlo tamošnje hrvatsko vojaštvo vojaška skladišča, pobralo orožje, obleko in smodnik, ter odšlo na svoje domove. Za šeia tiskovne pisarne Narodnega veča je imenovan član osrednjega odbora, glavni urednik »Novin« dr. Janko Šimrak.
Delegati Narodnega veča gredo v Švico.
Dunaj, 27. oktobra. Državni poslanec ; dr. Tresič-Pavičič je zahteval na svojo ro-I ko in tudi dobil potni list za Švico,. Dr. Lorkovič se mudi na Dunaju, da izpc-jluie ootne liste za delegate Narodnega veča.
Odgovor Nemčije Wilsonu.
Berlin, 27. oktobra. Wolffov urad sporoča: Nota. s katero jc odgovorila Nemčija, obsega sledeče besedilo:
Nemška vlada je vzela na znanje odgovor predsednika Zveznih driav. Predsednik pozna globoko segajqj|e spremembe, ki so se izvršile v nemški ustavi in se še vrše. Mirovna pogajanja vodi ljudska vlada, v katere rokah so dejansko in ustavno odločilna pooblastila. Njej so podrejene tudi vojaške oblasti.
Zatorej nemška vlada pričakuje zdaj predlogov za premirje, ki bo uvedlo mir pravičnosti, kakor ga je označil predsednik v svojih izjavah.
Podpisal SOLF, oržavni tajnik zunanjega urada.
sporočajo, da je odšel nemški odgovor predsedniku Wilsonu sinoči v Švico. »Vorwarts« sodi, da namerava nota doseči namen, da se bo predena nit pogajanj predla naprej.
Cesarska točka v Wilsonovi noti.
Pod tem naslovom priobčuje »N, Fr. Presse« članek, ki ga po mnogih ovinkih zaključuje naslednje: Osebna ost \Vilso-nove note je naperjena proti cesarju Viljemu II. in morda tudi proti prestolonasledniku. V tem osebnem vprašanju se bo cesar Viljem gotovo posvetoval sam s seboj, kaj mu je storiti, da ostane v polnem soglasju z najvišjimi interesi nemškega naroda. Spričo svojega čuvstva za odgovornost ne bo postavil svoje osebe nad stvar in bo storil svoje sklepe po spoznanju političnega in vojaškega položaja.
Razpust vojnega tiskovnega urada v Nemčiji.
Berlin, 27. oktobra. (K. u.) »Lokal anzeiger« sporoča, da se razpusti v■;:•' tiskovni urad.
Demokratiziranje licmčljj. Berlin, 26. oktobra. (Kor. ur.) Pc , zbor je razpravljal danes v tretje i I o zakonskem načrtu gle:'e ra . v ; o državne ustave, s ka.erim ss ,'c1oč!, c'a morata napovedi vojske p.ltruiti zvezni svet in državni zbor. Večinske stranke so predlaga'e dodatne predloge, da morata državni svet in državni zbor pritrditi mirovnim pogodbam, dalje o od ;ovor i državnega kanclcrja in o podre ' vi v >-ške oblasti pod civilno upravo.	r-
vativci so estro nasprotovrl", a pr g -vanju je večina sprejela vse spremineval-p.e predloge, in sicer z vsemi glasovi proti konservativnim
Nemčija je odgovorila Wilsonu. Toda še predno je bil objavljen odgovor, je žrtvovala nova nemška državna vlada voditelja nemške militaristične stranke in vse-nemških krogov generala Ludendorffa. Padec Ludendorffa naj pripravi nemški noti pot. In danes je gotovo in nemški odgovor ne zanikuje: Cesar Viljem in morda vsa hohenzollernska dinastija bodo morali iti. »Dalekosežne spremembe, ki so že izvršene in ki so še v teku.«
Nemčija ne misli več na nadaljevanje vojne. Kocka je padla. Stari stebri pruske militaristične sile padajo. V notranjosti vre in kipi. Vojna cenzura se odpravi. V Berlinu pridobiva moč Liebknecht in njegova struja napada cesarja in dinastijo odkrito v parlamentu in na shodih. Južne nemške države se vedno bolj odtujujejo od Prusije. Celo veliki kapitalizem se obrača od monarhije Hohenzollerncev. »Frankfurter Zeitung« propagira že misel republikanske ustave.
Nemčija je odgovorila, vladni krogi ne branijo več cesarja. Nemčija prosi Wilso-na, naj ji predloži konkretne pogoje za premirje.
Z drugimi besedami: Nemška vlada je v sedanji noti javno izpovedala, da hoče kapitulirati.
Nota je kratka, brez okraskov stare fevdalislične diplomacije, govori pa jasno in brez ovinkov.
Le še nekaj ur morda in tudi Avstrija bo odgovorila. Odgovor Avstrije ne more biti drugačen kakor kao'.tu'acija, posebno še, ko je ves naš državni organizem v raz | su'u.
Stojimo neposredno pred premirjem.
K^aj se je odposlala nemška nota ? 1 Balin, 27. oktobra. (K. u.) Časopisi
Degradirani nemški cesar.
O spremembah nemške ustave poroča -Vonvarts«, da so poleg našim bralcem že znanih sprememb sprejeli tudi določila, po katerih mora kancler sopodpisati vsa imenovanja, premestitve, povišanja in od-s'ovitve častnikov in uradnikov v mornarici in v armadi. Dalje se določa, da mora kancler sopodpisati vsa cesarjeva povelja nemškim četam in da bodo vojni ministri zveznemu svetu in državnemu zboru odgovorni za upravo svojega resorta.
Haasejeva zahteva, da nemški cesar odstopi.
V nemškem državnem zboru je govoril v sredo poslanec Haase: Krone padajo na tlak, krona carja Nikolaja, krona bolgarskega kralja. Krone, o katerih so mislili, da jih že imajo, so liki prah v vetru hitro odhitele, krona Finske. Litve itd. Okoli nas vstajajo republike. Nemčija imej sama nositelja ali nositelje mnogih kron in kro-nic. Meščanska lista »Miinchener Neueste Nachrichten« in »Leipziger Tageblatt« sta pisala, da je samo obsebi umljivo, da odstopi nemški cesar. Cela vrsta drugih časopisov je še jasnejše zahtevala, da sc mora v Nemčiji umakniti dinastija republikanskim napravam . .
Spremembe v nemški diplomaciji.
Berlin, 27. Iz krogov strank večine se poroča: Vsled demokratiziranja nemške ustave se izvedejo tudi V diplomatski službi spremembe.
Wilson in odgovor Nemčiji.
Ženeva, 25. oktobra. Poročilo »Agence Havas« pravi: Logika in trdnost Wilsonovega odgovora Nemčiji je našla v zbornici eno-dušno priznanje. Zaveznikom, ki niso sodelovali pri izdelanju mirovnega programa in izmeni not z Nemčijo, ne gre nikakor za^ to, da bi razmotrivali mirovne pogoje, marveč samo za to, da določijo jamstvo za Dremirje. Problem je torej bistveno vojaškega značaja. jMaršal Foch in drugi voditelji zavezniških armad so edini zmožni rešiti lo vprašanje ter bodo to storili z ono prevdarnostjo in strogostjo, ki jo Wi!son sam priporoča. Po ratifikaciji pogojev bodo zavezniške vlade v Evropi sporočile svoje pogoje vladi v Washing-tonu. Po volji Nemčije same morajo imeti vojaška in mornariška poveljništva naših zavezniških držav v tej uri, ko pričenjamo uresničevati zmago, besedo.
Washington, 25. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Osebni zastopnik predsednika V/ilsona, polkovnik House, in voditelj mornariških operacij admiral Penson, ki so dospeli v Pariz, bosta zastooala Zedipjene države pri posvetovanju o nemški prošnji za premirje in mirovna pogajanja.
Washington, 24. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Predsednik Wilson je izdal oklic na narod, da naj glasuje pri volitvah meseca novembra za demokraiični kongres, če odobrava njegovo postopanje v tem kritičnem času,
Ludendorff odstopil. — Hindenburg ostane.
Zakaj je odstopil Ludendorff?
Berlin, 26. oktobra. Generali so v zadnjih časih zopet ugovarjali politiki vla-de. Sodu je izbila dno brzojavka, katero so prebrali v včerajšnji seji državnega zbora. Odposlana je bila iz glavnega stana in se je protestiralo v njej najodločnejše proti pogajanjem z Wilsonom. Vrhovno vojno vodstvo je v zadnjih dneh tudi zani-kavalo, da so na njeno željo uvedli'mirovno akcijo. Vladne kroge je ta ugovor zelo presenetil, ker razpolaga z izjavami vrhovnega vodstva, da je zahtevalo pogajanja o premirju. Vojnemu vodstvu tudi niso ugajali predlogi o spremembi ustave, s katerimi se podredi civilni oblasti vojaška oblast. Včeraj so se posvetovali cesar, vojskovodje in kancler. Sklenili so, naj Ludendorff odstopi, Hindenburg pa ostane. Zvečer se je Payer posvetoval več ur s Hindenburgom in Ludendorffom. Šlo je za vprašanje miru. Parlamentarni, krogi večine vedo, da izgubi nemški generalni štab z Ludendorffom veliko vojaško kapaciteto, a važnejša se jim zdi okolnost, ker upajo, cla po Ludendorffovem odstopu ne bo več sporov med vrhovnim vojnim vodstvom in vlado. Cesar se je s tem, ker je pritrdil Ludendorffovemu odstopu, izrazil proti politiki sile in za demokratično vlado.
Berlin, 27. oktobra. Berliner Tageblatt« pravi o padcu Ludendorffa to-le: Jasno je, da jc general Ludendorff, ki je več ko dve leti vladal nad Nemčijo kot diktator, demokratizem v Nemčiji in kar je z njim v zvezi, zelo nerad videl. Ludendorff jc bil gospodar nac! vsemi vladami. Vrgel je Belhmanna-Holhvega in dr. Kiihl-manna. tsii Ludendorfi" naj bi se /daj podvrgel demokratični in ljudski vladi Nemčije? — Berlinsko časopisje in vsenemško časopisje označuje generala Ludendorffa kot posledico ncmiike demokratične vlade. Odpustitev Ludendorffa naj bi bil za armado in nemško ljudstvo težak udarec.
Berlin, 26, oktobra. (Kor. ur.) Cesar je sprejel demisijo generalnega kvartirnega mojstra v. Ludendorffa ter mu podelil imetništvo fizilirskvga polka 39, ki bo novi njegovo ime.
Dunaj, 26 oktob-s. \eues Wiencr Journal poroča i/. Berlina: Hindenburg in Ludendorff sta dospela včeraj nenaznanjena v Berlin ter sta ile k cesarju. Zatrjuje se, da oba generala nista i ?dovoljna : tem, d* b; s« poveljniška obh"ic prenesla na državnega kanclerja. Zato je računat' ludi odstopom Hin-dnnburtJa.
Berlin, 26. oktobra. V današnji seji piu- , ske gosposke zbornice je prebr.il predsednik zbornice predlog konservativne stranke, ki pravi: -V času največje stiske domovine jt-dolžnost in pravica pruske zbornice, da izrazi kako neločljiva je zveza med prusko dinastijo 1 in pruskim narodom, Pruski kralj bo našel svoji; ljudstvo tudi v najtemnejši uri zvesto. Pruska gosposka zbornica bo, zvesta svoji preteklosti, vedno stala kot obrambni ščit pred svojim dednim vladarjem in prestolom.« Predlog se je utemeljeval z ozirom na včerajšnje napade v državnem zboru. Zbornica je sklenila, postaviti ta predlog na dnevni red prihodnje seje.
Dunaj, 26. oktobra. >_Allg. Zeitung poroča iz P>erlina: Včeraj se je vršil pod predsedstvom cesarja Viljema II. kronski svet, ki se je bavil z vprašanjem odstopa cesarja. Po se-uemurnem posvetovanju ni prišlo do nobenega sklepa.
Berlin, 26. oktobra. Smatra se, da si hoče nemški cesar ohraniti krono s tem, da je sprejel demisijo Ludendorffa. Cesar namreč ve, da stavi ves nemški narod edino upanje v generala Ludendorffa in Hindenburga ter hoče na ta način vplivati na sklepe vlade, češ, da brez njegovega vrhovnega poveljništva ni za nemški narod nobenega upanja več. da bi n<* biia njegova armada poražena. Cesar Viljem II. se oklepa zadnjih bilk.
Nemci še vedno potapljajo ladje,
Berlin, 25. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Naši podmorski čolni v Sredozemskem morju so uničili glasom novih poročil v uspešnih napadih na močno zavarovane ko-voale nad 42.000 ton ladijskega prostora. Z več artilerijskimi streli smo poškodovali tudi past za podmorske čolne, ki je delovala skupaj z nekim rušilcem. V ver slučajih smo konstalirali, da so potopljene ladje vozile vojni materijal. Neki municijski parnik je ^letel neposredno po torpediranju z visokim pU,ue-nom in močno detonacijo v zrak. Jadmiški promei v severnem Egeiskeni morju ter izvoz fosfatov iz Sfaza v Tunezijo srno oškodovali s potopitvijo 3t jadrnic.
Velenemške spletke.
Berlin, 26, oktobra. »Tagliche Rundschau-objavlja brzojavko fm. Hindenburga, ki pravi: Wilson meni, da bo nemška armada kapitulirala. Nemška vojska in mornarica protestirata proti temu naziranju in se bodeta voje-vali do Zadnjega moža.
Frankiurt, 26. oktobra. Poveljujoči general v Frankfurtu je dal nabiti lepake z nekim Hindcnbm-govim pismom, ki pravi: -Zahtevamo boj do zadnjega moža.': Ugotovilo je, da je Hindenburg pisal to pismo kot zaupno nemškemu državnemu kanclerju. — Kako je frankfurtski general prišel do pisma, še ni znano.
Berlin, 26. oktobra. Vsenemški in vO)aški krogi skušajo organizirati odpor proti sprejetju Wilsonovih pogojev. Položaj na Nemškem je jako kriiičer.
Pogoji entente za premirje.
Čarih, 26. oktobra. ->Daily ChronicJes javlja: Francoska vlada je sporočila v Wa-shington, da smatra predajo Alzacije-Lorene kot predpogoj premirja z Nemčijo.
Haag, 26. okt. Amerikanska »Evening-post« poroča, da se bodo med pogoji za premirje z Nemčijo nahajale tudi sledeče zahteve: izročitev nemške artiljerije z municijo, okupacijo Strassburga, Koblenca in Metza po ententnih četah.
Kodanj, 26. oktobra. Nationaltidende poroča iz Londona: Angleška, belgijska, francoska in italijanska vlada nameravajo pri mirovnih pogajanjih zahtevali, da vrnejo Nemci vse umetnine, ki so jih zlasti oni odpeljali iz zasedenih pokrajin.
London, 26. oktobra. Manchester Guardian« piše, da nameravajo Nemci poleg vseli zasedenih pokrajin in Alzacije-Lorene takoj zapustiti tudi veliko vojvodino Luksemburško. F.ntenta obstoja brezpogojno na tem.
Lugano, 26. oktobra. Oficijozni »Giornale
dvomno garancije za gospodstvo Italije na Jadranskem morju- (?)
Izjava Clemfcnceauja in Picbona.
Pariz, 27, (K. u.) »Agence Havas« sporoča: V današnji popoldanski seji ministrskega sveta sta poročala ministrski predsednik Clemenceau in zunanji minister Pichon o položaju ■/. vojaškega in z diplomatskega vidika. Ministrski predsednik je naznanil, da se bodo zvezne države nemudoma posvetovale o položaju in da bodo sklenile skupne sklepe. Ministrski svet. se bo bodoči četrtek zopet /brni v Elizejski palači.
Lamaschveo likvidacijsko ministrstvo.
Dr. Lammasch bo prevzel nalogo, da izpelje likvidacijo stare ponemčevalnice Avstrije, ki sc jc vzdrževala z najdražjo birokracijo na svetu s pomočjo njene še bolj ponemčevalne armade in podrejene ji deželne brambe. Finančno ministrstvo prevzame dr. Jožef Redlich, pravosodno ministrstvo pa bivši, predsednik _ dunajskega deželnega sodišča dr. Pavel Vitovelli.
Lammascheva vlada bo morala speljati sledeči program: 1, Mirovni sklep. 2. Zavarovanje ljudske prehrane. 3. Likvidacijo Avstrije / izročitvijo uprave narodnim državam. Ker se misli dr. Lammasch osebno udeležiti mirovne konference, bo ime! v svoji odsotnosti namestnika.
Dr. Henrik Lammasch jo prepričan miroljub. Rojen je bil 21. majnika 1853, a je šc vedno mladeniško živahen. Kol docent in kot vseučiliški profesor je predaval na univerzah v Inomostu in na Dunaju o kazenskem pravu, toda pečal se je tudi . pravno filozofijo in z mednarodnim pravom. Leta 1914, jc bil upokojen. Gosposki zbornici pripada c^ L 1899. tujpiej. V bojih
za splošno in enako volilno pravico, kateri se je avstrijska gosposka zbornica, najnovejši steber ponemčevalncga vladnega zi-stema in zaviralka vsakega socialnega napredka, najstrupenejše upirala, je Lammasch nastopal odločno :-'a demokratizira-nje Avstrije.
Tudi med vojsko, kakor že prej, je pripadal Lammasch najodličnejšim miro-Ijubom. V žnem spominu je še njegov nastop v gosposki zbornici za mir in za idejo zveze narodov. V starih velenemških nazorih vzgojena gospoda mu je v gosposki zbornici strupeno ugovarjala. Divjali so, ker je zahteval tudi z a Slovane pravico. Vrgli so g p i 7 njegove stranke. Lammasch se je nato umaknil v svojo vilo v Solnogra-du, in je čakal, da pride njegov dan.
Novi mož je bil tudi med vojsko v zvezi s pacifisti vseh dežela. Večkrat se je peljal v Švico, razne note je bral vedno v izvirnikih, ker m zaupal oficielnim prevodom. V mirovni palači v Haagu je znana osebnost. ))r. Lammasch je predsedoval leta ,1910. v Haagu mednarodnemu mirovnemu razsodišču v nekem sponi med ameriškimi Združenimi državami in Anglijo. Vodil jo je angleško, ki jo govori perfektno.
Novi finančni minister dr. Jožef Red-lifc!) je tudi znan učenjak, ki je predaval svoj čas celo na Harvardovi univerzi v Cambridgeju. Spisal jc veliko knjig, v katerih je posebno obravnaval upravna vprašanja in o angleškem parlamentarizmu. Dr. Redlich ic bil vedno v prijateljskem stiku z angleškim veleposlaništvom.na Dunaju in je mož velikega obzora. Naš rajni dr. Krek ga je visoko cenil.
O dr, Pavlu Vittoreliju pravijo, da je izvrsten jurist, ki je spisal več strokovnih del in je bil kot sodnik v razlagi postav zelo mil in človekoljuben.
Lammaschevo imenovanje izvršeno.
Dunaj, 27. oktobra. Danes je bil Lammasch sprejet od cesarja v avdijenci ter mu je predložil listo novega kabineta. Lammasch prevzame večino sedanjih ministrov; v novem kabinetu se ne bodo nahajali sedanji ministri Madejski, Mataja, Wimmer in Schauer. Nasledniki teh ministrov doslej še niso avtentično znani. Novi kabinet se predstavi poslanski zbornici v torek in bo dr, l ammasch razvil svoj program,
Naša vlada.
Budimpešta, 26. oktobra. Pester LI.« poroča iz Zagreba: Prihodnja seja hrvatskega sabora, ki se vrši 29. t. m,, bo sklenila, da se sabor razide in da prenese svoje funkcije na ^Narodno veče-«.
Iz Jugoslovanskega kluba.
Duuaj. 26. oktobra. V odsotnosti načet-iiika dr. Korošca in z ozirom na dejstvo, da se Čehi in Jugoslovani parlamentarnih sej ue bodo več aktivno udeleževali ter torej večina poslancev ne bo na Dunaju navzoča, je klub poveril vodstvo svojih poslov direktoriju treh članov, in sicer poslancev viteza Pogačnika, dr. Ravniharja in dr. Vukotiča, ki bodo s klu-bovim podnačelnikom dr. Laginjo storili vse potrebn« ukrepe ter zastopali klub in njega oziroma narodne interese na Dunaju.
Jugoslovanski prehranjevalni urad v Celju, !
/Celje, 26. oktobra. Danes so se. podali ! pooblaščenci v Narodnem Svetu zastopanih , strank k okrajnemu glavarju ter so zahtevali, j da jim izroči akrb za prehrano ter da v to svrho na razpolago uradništvo in ves svoj aprovizacijski aparat. Zahtevali so nadalje, j da se posebno mestni aprovizacijski urad razpusti. Okrajni glavar se je tem zahtevam uklo- i nil ter je skrb za prehrano prešla v roke Narodnega odbora, ki se bo potem podredil ua-rodnemu uradu za prehrano ljudstva v Ljub- ; Ijani. Tudi po ostalih slovenskih štajerskih okrajih se pripravlja enaka akcija.
Frankovci za Narodno veče--..
Zagreb, 27. oktobra. Včeraj je imel sejo izvrševalni odbor Frankov« stranke, na kateri so prebrali pismo dr, Horvata,
da ociiaga predsedstvo in se umakne iz političnega življenja. Dr. Franka so pozvali, naj stori isto, glede dr. Sachsa pa so izjavili, du sploh ne pripada stranki. Nadalje je izvrševalni odbor priznal program -.»Narodnega veča in se pridružil narodni organizaciji. Včeraj popoldne sta prišla v sabor, kjer zboruje Narodno ve-če-<, poslanca dr. Prebeg in Zagorac, kjer sta prosila za vzprejem Frankov«-, stranke v .-Narodno veče«. »Narodno veče.' bo sklepalo o tem v eni izmed prihodnjih sej.
Izjava jugoslovanskega odbora v Londonu.
London, 24. oktobra. Reuter poroča: Jugoslovanski odbor v I.ondonu je sklenil 19. t. mes. sledeči sklep: Jugoslovanski odbor v Londonu kot predstavite!) in pooblaščenec 7 milijonov Hrvatov in Slovencev v Avstriji-Ogrski in mnogih jugoslovanskih občin v severni in iužni Ameriki ter v angleških demi-nionih odklanja končno veljavno manifest, ki ga je 16. oktobra naslovil cesar Karel svojim narodom. Naše ljudstvo sn je odločilo, cia raztrga vsako vez s Habsburgom in pričakuje, da st njegovi vzori izpolnijo z zmago zaveznikov in Zveznih držav, katerim pomagali z vs<»m, kar jc v njihovi moči.
Posvetovati!« v Švici.
Curih, 26. oktobra. Včeraj, v petek, so dospeli sem češki odposlanci Stanek, Haber-man in Klofač, na poti v Pari/.. D^ie..-, v soboto, pričakujejo dr. Kramam in ravnatelja Živnostenskc banke dr. Preisa,
Uredništvo praškega državnega pravdni« ništva uraduje češko.	y
Uradniki pri državnem pravdništvu v Pragi so naznanili svojemu šefu, dvornemu svetovalcu dr. Sandtmannu, cia so sklenili uvesti češčino za uradni jezik. Dvorni svetovalec Sandtmann naznanila ni vzel na znanje. Ker je pa višja instanca sklenila, da molče trpi to stanje clo končnoveljavne rešitve, je prosi! dvorni svetovalec Sandt* mann, naj ga vpokoič.	.
Čehi zahtevajo del Nižje Avstrije. J[
»Večer« v objavil članek, s kateriro zahteva, naj se pridruži Nižja Avstrija če« škoslovansk-i državi. Čehi ne tvorijo na Ni zjem Avstrijskem osamljenih otokov, ozemlje, v katerem žive, se drži Češke hi Moravske. Weitraersko ozemlje je pripa« dalo v starih časih Češki. Meja med Mo« ravsko in Nižjo Avstrijo je umetna. Na Do* naju samem, kjer so prebivalci v svoji ve« čini direktno ali indirektno ali pa po svoi< jih starših s Češkega in Moravskcga, pre4 korači meja Donavo. Dalekogledna politi«' ka mora računati z razvojem narodnih raz« mer v bodočnosti; realna politika mora' spoštovati n ravne meje. 'z navedenih razlogov pripada severnovzhodna tretjina Nižje Avstrije češkoslovaški državi. To za* htevo, pravi »Večer«, bomo najodločnejše stavili poieg zahteve, da >e mora pridni« žiti češko-slovaški. državi pruska Šlezijaf Kar zahtevamo, je tudi za Dunaj življenj* skega pomena. Če Dunaj ne pripade češko4 slovaški državi, bo propadel. V sto letih bodo severnovzhodna nižjeavstrijska ozentf Ija brci dvoma češka. Roprezentanti čef ške politike morajo delati že zdaj v- tej zai vesti.	i
GROF KAROLY NA DUNAJU, v,
i
Dunaj, 27. oktobra. Grot Mih. Karol^ je danes zjutraj prispel semkaj.
Dunaj, 27. oktobra. Najnovejša poro^ čila iz Budimpešte pravijo, da je položaj še vedno skrajno resen in da ni izključel no, da b^ imenovan nadvojvoda Jožef ztf diktatorja.	i
Budimpešta, 27. oktobra. * Budapest! Hirlap' prinaša uvodnik, v katerem predv laga, naj bi bil imenovan nadvojvoda Jo^ žef za diktatorja na Ogrskem, da vzdrži mir in red. (Današpja r»Wiener Zeitung« prinaša uradno imenovanje nadvoi'ode Jožefa feldmaršalom.)
Dnnaj pred lakoto.
Dunaj, 26. oktobra. Mitta^szeitung iz-, ve, d,a je računali s skorajšnjim razpustom dunajskega občinskega sveta. K tej informaciji je pripomniti, da jc mestna občina v skrajno slabem položaju zaradi vprašanja prehrane ter se je že deli časa namigavaio, da uame-rava župan dr. Weiskirchtier z januarjem odstopiti. Vest bodo torej na Dunaju precej hladno sprejeli ter bodo to zlasti pozdravih župan in krščanski socialci, ker odvale na t* način od sebe odgovornost v trenutku, ko ne znajo več naprej.
Beriin, 26. oktobra. Delegau nemško-av. strijskega narodnega sveta, ki so sc zadnje dni mudili v Berlinu, so odpotovali po končanih konferencah z nemškimi oblastmi, s člani večinskih strank v Drnvdane ter potujejo od (jUn v "Vlonakovo.
Berlin, 26. oktobra. Državr<i podtajnik nemškega prehranjevalnega urada v. Miiller ju povedal delegatom nemško-avstrijskega narodnega sveta, da gre Nemčiji sami tesno za živila ter je izrekel svoje začudenje, da so Nemci v Avstriji /e sedaj porabili svojo letošnjo žetev. Pri najboljši volji jim Nemci iz raiha. ne morejo pomagati. Nemci se bodo se» daj obrnili na češki Narodr: vybor in Narod« no veče SHS v Zagrebu.	,,
«ja	sbma. v
Izvršilni odbor nemškoavstrijskega! narodnega zbora je v s^ji dne 25. t, m, končnoveljavno določil besedilo note predsedniku Wilsonu glede premirja in miru. Oddelek za notranja upravna vprašanja je poročal o ustanovitvi nemškočeškega deželnega zbora in deželnega odbora in predložil načrt ustavne listine, ki so ga načelno odobrili. Sklenili so, da preclloze narodnemu zboru predlog, naj se clo končno« veljavne določitve nemško - avstrijska upravne organizacije skličejo začasni de« žclni zbori in odbori. Nemške stranke ^ vsaki deželi naj se dogovore o sestavi za^ časnih deželnih zborov in razmerju, v ka« tereru naj bodo v njih zastopane posa-j mezne stranke. Kjer deželnih zborov in od« borov ni, naj se ustanove. O ustanovitvi naj se obvesti izvršilni odbor. — L al je so sklenili ustanovili poseben svet, ki naj dela predloge o uporabi delavnih meči o(j prehodu iz vojnega v mirovno gospodarstvo. V tem svetu naj bodo delodajalci ir delo.vo paritetično zastopani.	*
Za varstvo nemških manjšin.
Nemški narodni svet za Avstrijo ji sklical za 31. t. m. in i, novembra zborovanje vseh nemških manjšin iz sudetskih iii alpskih dežela. Razpravljali bodo o varstvu, ki naj ga nemško-avslrijska država iz-
manpmam v
sosednih
posiuje nem';K ■ državah.
NemSka zborovanja.	\
Po Nižjem A\!.-irij.-kem in v Sleeijj s« l*odo te dni vršila velika nemška ljudska
zborovanja, na katerih se bodo pečali z
vprašanjem združitve z nemško državo in zahtevali, da se zapadnoogrski nemški ko-mitati pripoje Nemški Avstriji.
Cesar KsreS armadi in mornartc'.
Dunaj, 26. okt. (K. u.) Cesar je izdal naslednje povelje armadi in mornarici:
Vojaki! Dan, ki vam prinese povratek v domovino in mir, se bliža. Dolžnosti, ki jih morate še izpolniti do tstega trenutka, so posebno težke; vaše vojaške čednosti, vaša modrost in požrtvovalnost določajo danes bolj kot kdaj bodočnost vseh narodov v monarhiji brez izjeme in razločka.
Vaša v neštevilnih bitkah preizkušena disciplina, vaša zvestoba in železna pokorščina, ki vas je vsposebila za neprimerljiva slavna dejanja, ostane ncizpremenje-no skala, ob kateri se morajo razbiti vsi napadi in navali. Čas je poln resnih homa-tij. Te ne smejo med armado in mornarico.
Jasne in enostavne, kakor prisega, ki ste jo prisegli Vsemogočnemu, so, vojaki, vaše dolžnosti. Tu ni nobenega pomišljanja in razmišljanja.
V obrambni sili so že od nekdaj našli vsi narodi monarhije na enak način svojo domovino; zato je mogla toliko izvršiti. Kakor je stopila \ vojsko, tako bo šla tudi preko dogodkov sedanje- i časa, mirno in smotreno, častno in zvesto, v blagor vseh larodov!
Blagoslov božji z vami!
Reichenau, 23. oktobra 1918.
Karel 1. r.
Pm kabinet sve&ocšfte združene PoSlske.
Varšava, 27. oktobra. Ministrski kabinet svobodne združene Poljske je takole sestavljen: Predsednik Jožef Swiezyn-ski; zunanji minister Stanislav Glombinski; notranji minister Zigmunt Chrzanowski; poljedelski minister Vladisl. Grabski; prometni minister Vaclav Paszkowski; minister za prehrano Anton Minkiewicz; minister javnih del in socialnega skrbstva Jožef Woinczynski; naučni minister Anton Ponikovvski; trgovski minister Andrej \Vierzbicki; justični minister Stanislav Hi-gersberger; vojni minister Jožef Pilsudsld; finančni minister, minister brez portfelja za Poznanjsko in minister brez portfelja za dosedanjo avstrijsko Poljsko še niso imenovani. Prva seja novega kabineta se je vršila v torek.
Francozi in Pmerškanci v <5alasu.
Krakov, 26. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da so Francozi in Amerikanci izkrcali svoje čete v Galacu.
£eie entente na tmzm
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. oktobra. Uradno:
Boji v Sedmih občinah se včeraj po neuspehih Italijanov in Francozov prejšnjega dne niso nadaljevali.
Vzhodno od Brente se je ponovno bila ljuta borba, ki je trajala v pozne nočne ure. Žarišči boja sta zopet tvorila Monte Asolone in Monte Pertica, ki sta večkrat zapadla sovražniku, a smo jih vselej s protisunkom zopet osvojili. Le z najtežjimi žrtvami so se Italijani proti večeru na obeh gorskih grebenih zopet ustalili. Brezuspešni so pa ostali vsi napori r*sprotnika, da vdere severovzhodno od Moe'6 Pertica v naše črte. Na hrabrosti branilcev so omagali ponovni navali proti Spinucciji. Naše varnostne čete so odbile v kotlini Al m o sunke Italijanov.
Zadržanja naših junakov ni mogoče pre-hvaliti. Kakor si je zaslužil v predvčerajšnjih bojih zahodno od Brente zgornjeogrski pešpolk št. 125 posebno priznanie, tako je včeraj v ozemlju Asolone posebno hrvatski deželno-brambovski polk št. 27 s svojim samostojnim sodelovanjem v bojih nekega sosednega odseka zelo pripomogel, da se je utrdila fronta. Soglasno se zopet hvali artiljeri|a, ki se ie s svojim pametnim sodelovanjem z infanterijo slavno udeleževala, da se je držalo bojišče. Infanterija in bojni letalci so se poizvedovanja in boja z enakim uspehom udeleževali.
Dunaj, 27. oktobra. Uradno:
Na visoki planoti Sedmih občin jc izvršil sovražnik včeraj zopet vrsto močnih delnih sunkov, ki smo jih vse odbili v pobližnem boju ali pa s protinapadom. Nadaljnji napadalni poizkusi so se izjalovili že v našem obrambnem boju. Sovražnik ie utrpel velike izgube.
V gorovju vzhodno od Brente traja bitka z nezmanjšano Ijutostjo dalje. Ves dan je divjal boj. V območju Col Caprile je sovražnik začasno priborjene uspehe vsled naših proti sunkov zopet docela izgubil. Asolone je 4. divizija po ogorčeni borbi z naskokom zopet osvojila. Naši bataljoni, ki smo jih zastavili proti Pertiki, so v večernih urah dospeli do vznožja vrha; ponoči smo vzeli tudi tega. Ponovni poizkusi Italijanov, da bi se razširili v okolici rontana Sccca, so ostali kljub uporabe močne pehote in artiljerije brezuspešni. Tudi na pobočjih Monte Soinuccia je pripravila vztrajnost naših vrlih vojakov sovražnim napadom enako usodo kakor pretekle dni.
Čini naših čet v ničemer nc zaostajajo za največjimi iunaštvi v nrcišnith bitkah. Nai bo-
do vsi naši narodi, katerih blagor in gorje je danes brez razlike odvisno od dogodkov na fronti, vrlim četam za to primerno hvaležni!
Ob Piavi je včeraj artiljerijski boj trajal dalje. Ponoči je začela ententa na obeh straneh Montella obsežno zasnovan napad. Na točkah, kjer je stopil sovražnik na levi breg, se ljuto bore. '
Italijansko poročilo.
26. oktobra. Italijanske predstraže stoje v stiku s sovražnikom ob spodnji Mali blizu Sv. Ivana Meduvanskega. Albanske tolpe so prestopile k Italijanom in se bore pod ita" lijarsko zastavo proti umikajočemu se sovražniku, kateremu so zadale težke izgube. Naši letalci poročajo o velikih požarih v Sv. Ivanu Meduvanskem.
Srbi zasedli Kragujevac.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. oktobra. [Kor. ur.) Uradno: V Srbiji smo se korakoma umikali v postojanke pri Kragujevcu.
Na albanskem bojišču nobenih večjih bojev.
Dunaj, 27. oktobra. Uradno:
V Srbiji se naša premikanja izvajajo po načrtu. — V Albaniji nobenih posebnih dogodkov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. oktobra. Uradno: Premikanja v zadaj ležečih črtah se izvajajo po načrtu. V uspešnih obrambnih bojih pri Kragujevcu in Jagodini so varovali zadnji oddelki odhod naših glavnih sil.
Dunaj, 27. oktobra. V Srbiji se vrše naša premikanja po načrtu. Kragujevac smo prepustili v boju zadnjih straž sovraž-nkiu. — V Albaniji nobenih posebnih dogodkov.
Strašna bitka na zahody.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. oktobra. Uradno:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Na Flanderskem nobenih posebnih bojev. Nasprotnik nadaljuje uničbe belgijskih krajev za fronto. Prebivalstvo Ooteghema in lngvy-gena, ki je pobegnilo ob obstreljevanju z ročnimi granatami v kleti, je večinoma poginilo. Južno od Šelde smo odbili med Faiuarsom in Artresom močne nasprotne napade. Z^ delnim napadom je vdrl nasprotnik v Egle-Fontaine in v Hecq. Iz Hccqa smo ga zopet pregnali s protisunkom.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Od Oise do Aisne je nadaljeval Francoz svoje napade. Na obeh straneh Orignyja smo jih odbili pred našimi črtami. Nasprotnika, ki je vari pri Pleini-belvi v naše postojanke, smo na višini severovzhodno od tega kraja ustavili; njegovi poizkusi od tukaj z napadi v severni smeri našo Ironto ob Oisi upropastili, so se izjalovili z zeio težkimi izgubami za nasprotnika. Origny in višine južnovzhodno od njega smo obdržali. Številne oklopne vozove sovražnikove siao razdejali. Bateriia poročnika heyhoferja rezervnega topovskega polka 1 in poročnika Zuppkeja topov, polka 37, kakor tudi poročnik Oto pp. 445 so se pri tem posebno odlikovali.
V odseku Serre so sovražnikovi umiki iz Mortiersa obležali pred našimi črtami. Ljute napade proti odseku Souche med Fraidmon-tom in Pierrepontom so poznanjski in virtem-berški polki odbili. Pod večer so tukaj fizilir-ski polk št. 4, grenadirski polk št. 119 in pešpolk št. 121 ponqvno z veliko silo napadajo-čega sovražnika odbili.
Ob obeh straneh Sissona je nasprotna pehota mirovala.
Na višinah zapadno od Aisne je naš krajevno proti Saškemu gozdu izveden protinapad naletel na močne napade, ki jih je bil nasprotnik z daiekosežnimi cilji nastavil med Nizy le Comtom in Aisno. Že ob korakanju črez višavo severnovzhodno od Nizy le Comta je sovražnik v našem odbijalnem ognju za-dobil težke izgube.
Tukaj kakor tudi zapadno od Mannogna so se nasprotnikovi navali popolnoma izjalovili, V solesknatem in močno gozdnatem ozemlju zapadno od Aisne so boji trajali tekom dne; do večera so se odločili nam v korist. Bili so se približno ob cesti Bannogne-Chateau Porcien in pri He'rpyju.
Na fronti ob Aisni in pri vojni skupini pl. Gallvvitza na obeh straneh nobenih večjih bojev.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 27. oktobra. Uradno:
Dan je potekel brez večjih bojnih dejanj.
Politične novice.
4- »Bogoljub« — konfisciran in odrešen. Nemški oblasti nad nami so ure štete, a dokler more še z mazincem migati, hoče še pokazati, da nas ima pod seboj. Morda bo koga zanimala sledeča zgodbica: Dr. Skubl je iz »Bogoljuba« št. 11 zaplenil povsem nedolžen odstavek, ki govori o vojski in zmagi. Ker se je zdela konfiskacija popolnoma neopravičena, je urednik šel ugovarjat, da bi se ne mislilo, kake grozne reči mora vendar pisati nabožni list, da se ne smejo tiskati, ko vendar drugi listi smejo prinašati žc marsikaj, o čemer bi nekdaj še sanjati ne bili smeli. Rekel je, da bo do-tično mesto objavljeno kljub konfiskaciji, da rad prevzame vse posledice tega prestopka, tudi zapor. G. Skubl pa je zagrozil, da bo v tem slučaju pj.icija ves nitisk Bogoljuba" (36.000 izvodov) ca pošti zaplenila. — Na ta način torej ni šlo. Zato pa je bilo odposkno v četrtek ekspresno pismo dr. Korošcu, in v soboto večer ie bil že odgovor tukaj, dr. Skublova prepoved
ne velja. Konfiscirano mesto se glasi: Vojska se bo končala tako, kakor je vsak razsoden človek, ki razmere pozna in se ni dal od nekaterih časnikov slepiti, moral že davno naprej vedeti. Ljudje imajo svojo politiko, Bog pa svojo. Če pogledamo nazaj na to strašno štiriletno krvavo igro, bomo morali priznati, da je Bog, nad katerim so imeli ljudje za časa vojske toliko godrnjati, vendarle vse prav storil. Vsi smo trpeli, ker smo vsi zaelužili. Dolgo smo trpeli, ker smo veliko zaslužili, Najbolj pa bo trpel tisti, kj je največ zagrešil, Nemci imajo pregovor, ki pravi: Svetovna zgodovina je svetovna sodba. To se je sedaj izpolnilo. In še drug pregovor imajo, ki pravi: Napuh hodi pred padcem. Popolnoma res! Sicer nam je pa že Marija v svoji pesmi »Magnifikat« s kratkimi in krepkimi besedami označila pota božje politike, rekoč: Moč ji je izkazal s svojo roko in razkropil napuhnjene v misli njih srca. Mogočne je s sedeža vrgel in ponižne povzdignil. Lačne je naoolnil z dobrotami in bogate spustil prazne. — G. cenzor je v teh besedah videl veselje nad nemškim porazom, kar da se posebno duhovnikom ne spodobi, ki morajo le ljubezen oznanovati. Gospod doktor se ni veliko zmotil. A povedati mu je treba, da veselje nad porazom ošabneža in zatiralca ni prav nič nemoralno, nič ne-krščanrko. Veselje nad ponižanjem ošabneža še ni sovraštvo. Sv. pismo samo na neštetih mestih, zlasti v psalmih (celi dolgi 9. psalm in še mnogo drugih) grozi ošabnemu krivičniku, mu želi in prosi poraza in ponižanja ter se ga veseli, Ljubezen je ena čednost, druga, ravno tako potrebna, pa je pravičnost. In naravnost potrebno je, da ljudje, ki se v svoji kratkovidnosti nad Bogom toliko spotikajo, vidijo prst božji v zgodovini narodov; vidijo, da se končno pri Bogu vse izravna in da dobi vsak, zati-ranec in zatiralec, svoj zasluženi delež.
-f Za pomilostitev Frica Adlerja. Češke Slovo sporoča: Povzeli so korake, da bo pomiloščen v ječi se nahajajoči dr, Fric Adler.
-f- Tudi »štajerc« se je poboljšal. Gla-sirb štajersko-koroške nemškutarije »Štajerc« se je končno vendar le poboljšal in se udal v svojo usodo. Priznati moramo, da je zadnji »Štajerc« dostojen. V članku »Nova doba — novo življenje ,..« piše med drugim: »Oiačiti in vzdramiti se je treba iz osupljene omamljenosti, izogniti se tr-njevih potov in stopiti srčno na gladko in solnčno pot svobodne sreče. Ker so kocke za usodo Avstrije že padle in ker smo zaman vstrajali v boju za nerazdeljivost sta-rozgodovinskih kronovin Avstrije, vstrajaj-mo sedaj z vso vnemo in gorečnostjo ter odločni na novo odkazani nam poti, ker tako nam je za dobro ali slabo naše bodočnosti usoda že določila ...«
-t- Ogrska opozicija proti Andrassyju. Iz Budimpešte poročajo 25. t. m.: Socialno-demokratična stranka je sklenila, da zavzame proti vsaki vladi, katere zunanjo politiko zastopa grof Andrassy, najodločnejše stališče. Karolyijeva stranka je sklenila zahtevati, da se takoj skliče parlament. Grof Karolyi se je na obedu poslancev izrekel za takojšnji posebni mir in za ločitev od Nemčije in Avstrije. Obenem se je izjavil proti imenovanju grofa Andras-syja. Zahteval je, naj se imenuje samostojen ogrski zunanji minister, naj se z narodnostmi sklene sporazum in dežela brezpogojno demokratizira.
-J- Italijani nočejo v Jugoslavijo. Z ozirom na zadnji »Slovenčev« dopis o Trstu odgovarja »Lavoratore«, da so vsi Italijani brez razlike mišljenja pripravljeni žrtvovati življenje, da se obranijo podjarmljenja V Jugoslaviji. Italijani v Trstu in Primorju bi se z vsemi silami uprli taki odločitvi tudi tedaj, če bi jo izrekel Wilson. A Wilson tega ne bo storil, ker je za pravico in pravica je tu na strani Italijanov.
evne novice.
—- Jutri, na narodni praznik izide »Slovenec« ob 6, uri zjutraj.
—	Konec preventivne cenzure. V
smislu sklepa »Narodnega sveta« je javilo danes ljubljansko slovensko časopisje politični cenzurni oblasti, da smatra preventivno cenzuro ? a odpravljeno. Zato ne bo od danes naprej več pošiljalo odtisov svojih listov v pred-cenzuro.
—	Narodna bramba. Včeraj se jc v Domžalah ob veliki udeležbi ustanovila narodna bramba. Za predsednika je bil izvoljen tovarnar g. Franc Cerar. Po zborovanju se je razvil velikansk sprevod z domžalsko godbo na čelu. Med sprevodom je vladal najlepši red. Navdušenje ljudstva je
bilo velikansko. Tirolci so se poskrili. _
V Kamniku so v petek ustanovili narodno brambo. Predsednik je g. dr. Ivo Šubelj. — Včeraj so nadalje ustanovili narodno brambo v Šmarci in na Homcu, Občine, sledite hitro tem zgledom !
—	100.000 krcn je darovalo Narodnemu veču« zagrebško tramvajsko društvo
—	Umrl je dne 24. t. m. na Dunaju imejitelj tržaškega pešpolka str. ' general infanterije vitez pl." WaldstalK starosti 82 let.
—	Sošolci umrlih gg, kaplennv Fr. Je-zerca in Ferd. Prebila se opozarjajo, da čimprej opravijo zanje sv. mašo, sklenjene ob razhodu iz bogoslovja 22. maja 1915, kakor tudi sv. maše za člane bogoslovne kongrcgacije,
—	V BHikrajini sta mečno obolela za špansko boleznijo čč. gg. J a k o b Pavlo v č i Č , duh, svdtnik in župnik v S u -h o r j u in M a t i j a Novak, župnik na Radovici. Čč. gg. sobratje se prosijo za me-mento.
—	Osilnica ob Kolpi. V četrtek, 24. oktobra t. 1. je imel naš delavni poslanec Škulj, ki se ni ustrašil ne dolgega "pota, ne dežja, prijateljski sestanek s tukajšnjimi voliici, kolikor jih je bilo mogoče v kratkem času ob prihodu obvestiti. Poslušalci so pazno sledili izvajanjem svojega priljubljenega poslanca, Kot veselo oznanilo so vplivale njegove besede o dobi, ki nam prihaja z naglimi koraki nasproti. Ljudstvo je navdušeno ob dogodkih, ki imajo priti in se trdno oklepa svojega voditelja.
—Na Suhorju pri Metliki je umrl dne 19. t. m. za špansko boleznijo, kateri je sledila pljučnica, g. Franc Pibernik, trgovec. Bil je več let občinski odbornik in svetovalec in zadnja leta tudi krajni šolski nadzornik. Udeležil se jc sedanje svetovne vojne, posebno bojev v Galiciji in Karpatih, kjer si je nakopal revmatizem in srčno napako. Bil je mož blagega značaja in vedno zvest somišljenik SLS, Vsi so ga spoštovali, kar je pokazal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi od blizu in daleč. Zapušča mla> do vdovo s štirimi nedoraslimi otroci. Bodi mu domača žemljica lahka!
—	Častnik roparski morilec. Od 31. julija naprej je zaprt 21-letni poročnik Josip Viljem Hanke dunajskega domačega polka zaradi roparskega umora na črno-vojniškem infanteristu Herschu Gutvvirtu. Poročnik Hanke je bil zvabil Gutvvirta v svoje stanovanje, ker je imel infanterist pri sebi 22.000 K denarja. Tam je poročnik napadel vojaka ter mu razklal glavo. Ker pa so prišli ljudje, ki so bili slišali vpitje Gutvvirta, je poročnik zbežal, ne da bi bil mogel vzeti s seboj denar. Bil je aretiran. Cenzura je dosedaj zatrla vsako poročilo o tem roparskem napadu. Šele sedaj je prinesel »Montag« poročilo o tem dogodku.
—	Abolicija procesa proti sta^kai-jem. Številne osebnosti so bile letos januarja zaradi stavke aretirane ter so še zaprte. Te dni bo kazensko postopanje ustavljeno in ljudje bodo izpuščeni.
—	Telefon Berolin — Dunaj. Direktna telefonska zveza Berolin — Dunaj je bila danes po večletni pavzi zopet otvorjena. Dosedaj se ni smelo iz cenzurnih ozirov telefonirati. Telefonska zveza z Berolinom pa ostane omejena na čas od 7. do 8. ure zjutraj, od Va2, do 2. ure popoldne in od 7. do 8, ure zvečer.
novice.
lj Posebno izdajo »Slovenca« smo za Ljubljano izdali danes zjutraj,
lj Deželni glavar dr, šušteršič se je odpeljal iz Ljubljane.
lj Naša društva: strokovna, prosvetna in politična se zbero jutri za sprevod na Franc Jožefovi cesti. Pridejo naj tja vsi člani. Člani naših društev, ki nimajo svojih praporov, naj se strnejo za zastavo Slovenske krščanske socialne zveze,
lj Članice kat, društva za delavke naj se zbero jutri ob pol osmi uri v društvenih prostorih, odkoder odidejo z zastavo ns zbirališče na Dalmatinovo cesto.
Skupna pevska vaja za vse ljubljanske narodne pevce se vrši danes, ponedeljek, zvečer ob pol 9. uri v »Glasbeni Matici«. Poleg društvenih pevcev udeležite se te vaje tudi izven zborov stoječi pevci. Pridite vsi!
lj Vmcencijeva konferenca župnije Marijinega Ozianenja v Ljubljani vljudno va-bi svoje člane k važni seji, katera se vrši jutri v torek 29. t. m. ob 6, uri zvečer.
lj Opozarjamo še enkrat na javno predavanje prof. Vesenjaka o n a s t soli v naši novi državi. Vrši se danes zvečer ob osmih v Mestnem domu. Vabimo vse prijatelje šole in zrelejšo našo mladino.
lj Klub občinskih svetnikov S. L. S ima svojo sejo danes zvečer točno ob sedmih v posvetovalnici K. T. D., ), nadstropje.
lj O našem narodasm prazniku je bril sinoči norce lastnik tvrdke Kune Pohlhei-mer. Rekel je, da bo odpustil vsakega delavca, ki bi praznoval narodni praznik in da bo čez tri dni razobesil zopet nemško firmo.
lj Zadruga gostilničarjev. V sredo dn? 30. oktobra t. 1. se vrši v Ljubljani v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti ob pol 10. uri dopoldne sestanek vsega gostil-ničarstva in vinskih trgovcev na Kranjskem, da se določi stališče, katero je zavzeti pri nakupovanju vina v sedaj našla-
lem negotovem položaju. Zadeva je dale-kosežne važnosti za vse prizadete. Prosi ?e čim večje udeležbe osobito onih, ki vino direktno dobavljajo od vinogradnikov.
lj Rokovnjači. V noči od petka na soboto so vlomili v klet Elizabetne otroške bolničnice neznani zlikovci in odnesli za 1000 kron živil in okrepčil, ki so jih večinoma darovali dobri ljudje. Lopovi so se posluževali ob vlomu sekire in železnega droga. Okrasti v teh časih dobrodelen zavod, je pač višek rokovnjaštva.
lj Tvrdka Fr. Stupica, trgov'na z že-/eznino in poljedelskimi stroji raznanja cenjenim svojim odiemalccm, da estane njeno podjetje v soboto dne 2, novembra cel dan zaprto,
pr Iz gledališke pisarne. Včera|5n]a popoldanska predstava se je mogla vršili ie, ker [e g. Polonica Juvanova vskočila za obolelo gdč. Marjanovičevo ter prevzela vlogo Majde v »Divjem lovcu«.
pr Vojaške oprostitve zi deželno gleaa'j-Sče. Domobransko ministrstvo je naznanilo, da so za slovensko deželno gledališče v Ljubljani oproščeni do 30. aprila 1919: Čermak Jožef, Kovač Leopold, Povhe Jožef, Rasberger Pavel, Francot Egidii, Griiner Jožef, Melihar Matija, Kocjan Martin, Hauman Karel, Mauser Franc, Zor Friderik, Koleša Emanuel, Batha Julij, Moor Karel, Bratina Valentin, Gradiš Jožef, Horvna Friderik, Silny Karel Ci^arlič Jakob, Dolinar Franc, Krušič Adolf, Dobry Jožef, Sula Jožef, Drenovec Jožef, de Zuman Jožef, Nučič Hinko, Pip Alojzij. — O,voščeni niso: Ravnik Ivan, Železnik Franc, Zupančič Jožef, Matelič Alojzij, Medvešček Jožef, Ha-bič Franc, Drenovec Alojzij, Drvota Jo*ef, Zi-ka Rihard, Bajda Ivan, Maler Rudolf, Fakin Albin, Vovka Anton Pelan Vladimir, Trebas \latija, Trost Ivan, Zika Ladislav, Klier Anion, Ružička Vaclav, Mohorič Fran, Seknla Alojzij in Grečoriu Franc. Odločitev glede Pelan Otona izide kasneje.
Primorske novice.
p Umrl je v Trstu za pljučno eoidemPo urednik »Edinosti« Vekoslav Mrak.
š Smrtna kosa. Dne 17. oktobra je ttmrl veleč. g. Alojzij T o m a ž i č , kaplan v Radgoni. Svoje študije je dovršil v Gradcu; služboval je kot kaplan na obmejnih župnijah pri Sv. Lovrencu, v Lučah, in nazadnje 13 let kot mestni kaplan v Radgoni, v svoji rojstni župniji. Bil je vnet in vzgle-den duhovnik, ljubezniv tovariš in goreč rodoljub. Za Prekmurce je njegova smrt velika zguba v verskem in narodnem oziru. Nova bolezen je hitro končala negovo mlado življenje. R. I. P.!
š Nesreča z lovsko puško. Ponesrečil fe dne 7. t, m. četovodja Ivan Dolinšek v Št. IIju pri Velenju. Nahajal se je na dopustu pri starših in drugi dan bi se imel vrniti nazaj. Streljal je za zabavo s staro lovsko puško na veverice. Najbrž premočno nabita puškina cev je razletela in mu hudo razmesarila dlan in prste leve roke.
if 1» \3M
g Da bo mogoče spraviti pred zimo zelje, krompir in druge podzeinljice, je dovolila vojaška oblast poletf žc zunaj se nahajajočih žetvenih stotnij za deset dni še nadaljnje število moštva od delavskih oddelkov, in sicer v okrožju 20 km od vsakega nadomestnega krdela. Za te delavske moči veljajo isti predpisi kakor za običajne žetvene komisije, namreč delodajalec mora dati moštvu vso prehrano, za kar dobi dnevno 3 K za vsakega moža od erarja, kot plačo moštvu je pa določeno, da mora dati vsakemu možu minimalno 3 K na dan. Vsi v Ljubljani se nahajajoči posestniki, ki na te delavske moči reflektirajo, naj čim preie to naznanijo gospodarskemu oddelku mestnega urada.
Odrski Slavami ist fMtafarl.
Glasilo ogrskih Slovencev Novine« z dne 28. oktobra oišejo' »Danes teden je | slavilo društvo »Slovenske krajine vogr- ; ščino šireče društvo« 25letn'co v Sobcti. i Ob tej priliki go imeli tudi učitelji svoje j običajno letn" zborovanje. Okrajni |^'avar ! Sobote Pavel Horvith jc prrcdil ta dan ! veliko slavnost. Vsa Sobota jc bila v zastavah in je pričakovala Slovence iz slovenske pokrajine, ki naj izjavijo pred velikim županom železne županije in zastopnikom ogrrke vlade državnim tain:kom notranjih zadev ekscelenco Ndmethv in drugimi plemenitaši svojo vdanost do ogrske domovine. Vsi župani in notarji iz slovenskega ozemlja iz že'ezne in jalavske žuoa-nije so dob;li zapoved, naj se slavnosli udeleže in ljudstvo navduše, tla v ve'ikem številu prirema v Soboto. To so tudi vestno storili. Sobota žc dolgo časa ni videla toliko ljudi. Zborovanje se jc vršilo v meščanski šoli. Mažarske govore je to'mačil slovensko sobočki župnik Slepec Ivan; slovenski je govoril tudi odvetnik dr, So<nen Ludvik. Podpisov n:so pobirali nobenih; ljudstvu so govorili, naj ostane zvesto ogrskim mejam in naj jih ne purti raztrgati. Ljudje so se pritoževali proti ogrskim krivicam, toda so jih potolažili, da bo že boljše. — Tudi ta komedija ne bo M?žarom prav nič pomagala! Prstavimo še: Pri tej prav po ogrski mišljeni samoodločbi opozarjamo naš NS., da smatra ogrski državni tajnik notranjih zadev sam Sobotico za središče ogrskih Slovencev, Potem pa tudi protestiramo proti temu, da bi mažarski notariuŠi in fiskaluši in povrh še »na zapoved« podajal' izjave v imenu našega ljudstva. Janoš, ne boš!
mnnjkati ta dan odposlancev nobene okrajne učiteljske aprovizacije. Potnino naj povrne udeležencem ali dotična okrajna aprovizacija ali pa stanovska organizacija. Za slučaj pa, da bi se zaradi prometne železniške zveze nikakor nc mogla katerakoli okrajna aprovizačna organizacija udeležiti se skupnega sestanka, naj sporoči ta v tem slučaju takoj vodstvu I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani o svojih dosedanjih uspehih in morebitnih še ne rešenih tozadevnih korakih. Posebna vabila k temu prvemu sestanku se ne bodo razpošiljala, vse drugo pa oskrbi nozneje po dopisih novoizvoljeni osrednji odbor. Združene kranjske učiteljske organizacije.
Dosocfkl na Reki.
Duir.j, 25 oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega
poročevalskega stana poročajo: Z ozirom na dogodke na Reki in na poročila listov o teh dogodkih je treba izrecno konstatirati, cla je šlo samo za izgrede neke marškonrnanije, ki je bila zapeljana vsled sedanjih razmer. Gre torej za majhen oddelek, ki je hil določen v nadomestilo pri polku na bojišču. Polk sam, ki pri teh izgredih na noben način ni bil udeležen, stoji slej Iro prej hrabro v vrstah naših junaških bojevnikov na jugozapadni fronti.
a Prodaja kruha jutri. Vsled narodnega
praznika so bo prodajal kruh jutri, v torek le do 9. ure dopoldne.
a Nekaj pridnih ia izvežbanšh delavk dobi službo pri mestni aprovizaciji ljubljanski. V ta namen naj se oglasijo v sredo, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti.
a Inozemsko me::o. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 30. t. m. zjutraj od pol 7. do pol 9. ure v cerkvi sv, Jožefa.
a Kostanj za V. okraj. Stranke V. okraja
prejmejo kostanj na zelena nakazila za krompir v sredo, dne jO. t. m. popoldne v deški šoli na Ledini, Določen je ta-le rud: ocl 1. do 2. ure štev. 1 do 300, od 2. do 3. ure štev. 301 do 600, od 3. do 4. ure šle v. 601 do 900, od
4.	do 5. ure štev. 901 do konca.
a Kislo zelje na zelene izkaznice B štev. 1831 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1801 do konca prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 31. t. m. psi Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: Dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1801 do 1940, od 9. do 10. ure štev. 1941 do 2080, od 10, do 11. ure štev. 2081 do 2220, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2221 do 2360, ocl 3. do 4. ure štev. 2361 do 2500, od 4. do
5.	ure štev. 2501 do konca. Stranke dobe za v«ako osebo 2 kilograma kislega zelja, kilogram stane 1 krono.
a Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, dne 30. t. m. in v četrtek, dne 31, t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V sredo, dne 30. t. m. popoldne od 1. do pol
2.	ure štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure štev. 401 do 600. od doI 3. do 3. ure štev. 601 do 800, od
3.	do po! 4. ure štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. ure štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure št, 1401 do 1600, V četrtek, dne 31. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev. 1601 do 1800, od pol 9, do 9. ure štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. ure 2001 do 2200. od pol 10. do 10. tire štev, 2201 do 2400, od 10. do pol 11, ure štev. 2401 do konca.
a Krompir za I. okraj. Prodaja krompirja, ki je razpisana za torek, dne 29, t. m. dopoldne je vsled narodnega praznika preložena in se vrši z istim sporedom v sredo, dne 30. t. m. dopoldne.
a na zelene izkaznice B. Prodaja kislega zelja, ki je razpisana za torek, dne 29. t. m. je vsled narodnega praznika preložena in se vrši z istim sporedom v sredo, 30. t. m.
a Petrolej na A-lzkaznlce se prodaja na drugi odrezek A-izkaznice (ne na prvi, kakot je bilo napačno poročano).
a Aprovizacija južne že'eznice. Jutri, to je 29, t m. ostane aprovizacija zaprta. Krut. se bo oddajal od 1. do 4. ure popoldne.
Osrednje vodstvo kranjskih okrajnih učiteljskih aprovizačnih odborov ima svoj prvi skupni sestanek v soboto, dne 2. novembra popoldne ob dveh v načelstveni sobi »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. K temu sestanku naj odpošlje vsaka okrajna učiteljska aprovizacija po dva člana, od katerih naj eden pripada Zavezinemu učiteljstvu, eden pa okrajnemu društvu Slomškove zveze. Za vse kranjsko učiteljstvo je ta sestanek izredne važnosti, zato ne sme
Dunaj, 28, oktobra. (K. u.) V odgovoru avstrijsko-ogrske vlade predsedniku Wilsomi, ki je bil danes odposlan, se poudarja, da avsfrijsko-ogrska vlada nazira-njem predsednika, ki jih vsebujejo njegove izjave, o pravicah narodov, specijalno c pravicah Čeho-Slovakov in Jugoslovanov, pritrjuje.
Avstrijska-ogrska vb.da izjavlja tedaj, da jc pripravljena, ne da bi čakala na izid drugih pogajanj začeti pogajanja o miru med Avstrijo-Ogrsko in nasprotnimi državami in o takojšnjem premirju na vseh irontah avstrijsko-ogrske armade ter prosi predsednika, naj uvede tozadevna pogajanja.
Larnassihev© ministrstvo.
Dunaj, 2S. oktobra. Nova avstrijska vlada je sestavljena sledeče: Lamasch, ministrski predsednik; Banhans, železniški minister; Aomann, minister javnih del; Horbačewski, minister za ljudsko zdravje; Wieser, trgovski minister; Silva Tarouca, poljedelski minister; dr. Paul, prehranjevalni minister; dr, Geyer, notranji minister; dr. Galecki, poljski minister; tajni svetnik Vittorelli, justični minister; sekčni šef Rihard Hampel, naučni minister; vseučiliščni
profesor Ignac Seypl, minister za socialno skrb; profesor dr. Jos, Redlich, finančni minister; dr, Frideriku Lehne pl. Lehn-steinu je poverjeno vodstvo dež, brambe,
f*3adv©lv©da J$£ef ^os^o
regte,
Dunaj, 28, oktobra, Nadvojvodo Jožefa je imenoval cesar za homo regiusa na Ogrskem ter mu je poverjena razrešitev ogrske krize.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je naša iskienoljub-ljena mati, stara mati, gospa
Ana Tavčar
akact. slih. vdova
po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vero v starosti 78 let mirno v Gospodu zaspala. Pogieb nepozaime rainice se vrši v sredo ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in bla^r sromin.
LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1018.
Rajko, Rihard, sinova. Ana, hči. Vsi ostali sorodniki.
Potrti globoka žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS preljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod
jVlakso tPodUrajšek
c. kr. poštar
dne 26. oktobra po kralki in mučni bolezni, v starosti 37 let, mirilo v Gospo-lu zaspal.
Pogreb se vrši v ponedeljek dne 28. t. m. ob 4. ur popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče.
ZAGORJE ob Savi, 26. oktobra 1918.
MARTINA, soproga. MAKSA, MIRKO. TINICA, otroci — JOSIPINA, mati. - ANICA VlČlC roi. PODKRAJšEK, sestra. KAREL, brat.
4177
_____•.;,'■•;„,■
Ifi mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti nepozabne, iskreno ljubljene soproge, mamice, sestre, svakinje itd., gospe
IMM. ftflil
se tem p<«*ftr, najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi vnrniškemu uradništvu in mojsterskemu druStvu tovarne. Zahvala bodi dalje za pismena sožalja, islolako preč. duhovščini. Srčna hvala \sem člarom in članicam Katol. del. društva, posebno pa društveni godbi za tolažilne, v srce segajoče žalo-stinke. Končno srčna zahvala vsem, ki so prcblago pokojnico spremili na zadnji poti.
RODBINA FRANC TORKAR-JEVA, Sijva-Jcsenice, 4151
jjfflatn * m m w na firartaii
■■■Ma wtm
v sredini Ljubljane, poleg velike tovarne, pripravno za vsako obrt. Pojasnila daje: Valentin Škander, trgovec, Spod. Šiška v Ljubljani.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerini smrti mojega nepozabnega sina, gospoda
An te Košak-a
stud. jur.
izrekam mojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Grosuplje, dne 26. oktobra 1918.
ŽALUJOČA MATI.
pospešuje prebavo in hitro debclcnje, živali ostanejo zdrave, pridobivajo hitro na teži celo ob
___ ______ manjvredni hrani, dobi okusno meso in jedreno
mast. Za plenienjakinje nenadomestljiv, da se doseže krepak zarod. 1 zavoj stane K 1'60. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojev, — Glavna zaloga za južno Avstrijo:
JOSIP BERDAJS
LJUBLJANA n CELOVŠKA CESTA 85 4.
pnaaaacE3aaacnaDaaaaaaaaaaL:DC!D
D U '
a o
o c o o
G U
Izurjen
se 3prejme s stanovanjem in hrano. Ponudbe s prepisi spričeval ln zahtevo plačo na: l^arni mlin Zajreli, Hrvatsko.
D D
a a n n
a G 0 D
4156 "ciaorrirjaaa^^cacrianrracjCT^cja
f> '
Vsem, ki sto n:im ob bridki izgubi naše ljubljene mnmo izrazili osebno ali pismeno svoje sožalje, nadalje vsem Vam, ki sto prišli rajnico pokropit ali sto jih spremili na njihovi zadnji poti, izrekamo s tem svojo srčno zalivalo. Vaše sočutje nam je bilo v veliko tolažbo.
LETENICF, pri KRANJU, dne 26. oktobra 1918.
Rodbina ZapJcimk.

V
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, ozir. sestra, tcia in svakinja, gospodična
Ja"
v ponedeljek dne 21. t. m. po kratki a mučni španski bolezni v najlepši dobi življenja — v 21. letu starosti — preminula.
Pokopana ie bila začasno v Traunu :ia Zgornjem Avstrijskem pri Liueu v sredo dne 23. oktobra, ko se je mudila na obisku pri svojem bratu, kjer jo je zalotila prerana smrt.
RUDOLFOVO, dne 25. oktobra 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
IK dobile LMT-ffl I upravništvo
ZA ŽIVILA. Naslov pove »Slovenca« nod št. 41,u"8,
V najem so odda v lepem gorenjskem I kraju dobro idočn
4>
AS II ^
ravi «Slovenca« pod 4153.
M
SE ZAMENJA delavnico. —
pripraven za SPREJME
4141 «*

M
je a n vj
Prodndo sc dne 31. oktobra 1918 doli poldne oh 9. uri v Ljubljani, Metelkova I ulica št. 1 na prostovoljni javni dražbi v zapuščino po g. Mariji Ani Maurer spadajoči predmeti, in sicer:
1 postelji, 2 nočni omarici, J umivclna omara, 3 omare, 1 kuhinjska kredenca, 2 mizi in 6 stolov.
Reči sc smcio ogledati dne 31. oktobra v času med 9 in J? 10. uro dopoldne na licu mesta.
C, kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek XI., dne 24. oktobra 1918.

fakoi gabra
m
Ph
navadno kuho ia po dogovoril.
Slovenca« pod št. 4152.
M aamm
dobrimi izpričevali. Naslov pove uprava
-Iv
bo i novembrom izpraznjeno stanovanje, ohstoieče b. 3 aLi 4 soh in pritiklin? — Ponudbe pod: »Mestna učiteljica« 4150 na upravništvo »Slovcncat.
vajenec 1M
za mehanično obr!. Poizve se pri upravništvu »Slovenca«, pod št. 4109.
SPREJMEM TAKOJ vsestrnnsko kurjeno
in natskarskega
Ponudbe na naslov: M. BOLNIČAR, re-stavrater južne železnice, ŠT. PETER na Krasu.	4107
Večja množina lanskega prvovrstnega
V
z več njivami sc proda. — Naslo\ pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4155.
T^ajsrčnajšo zalivalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in jnancem, kateri so spremili našega preljubljenega soprog?1, očeta, brala, gospoda
Matija Pavllč
premikača južne železnice, k večnemu počitku.
ŽALUJOČA RODBINA
PAVLIC.	4148
Gospodična, muzikalično naobražena, absolventinja gospodinjske šole, mirnega znr.čaja, se želi seznaniti v svrho takojšnje poroke z uradnikom ali organistom.
Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, do 15. novembra 1918 na upravo »Slo-venca pod naslovom: »Tiha sreča« 4160.
Na prodaj imam dva ■V I
4168
lino jc ravno pred vojno novo in najboljše vrste, vse najbolje ohranjeno. — Drugo jc malo rabljeno, s predvojnimi plašči in dvojnimi cevmi. Na željo si ju vsak lahko ogleda. Cena po dogovoru. IVAN ZRIMŠE.K, Orle 27 pri Ljubljani.
Svarim vsakega, da ne daje meji sedaj t Ljubljani bivajoči ženi MARIJI ŽOGAN najmanje stvari na up ter ne prevzemam •adi njene lahkomiselnosti za njo nika-iršne odgovornosti. — JOSIP ŽOGAN, kr. okrajni narednik, Ercegnovi, Dal-nacij«.	4143
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, vabi k
*"J6
popolnoma izurjena v trgovini mešanega blaga, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pis^-i, želi premeni« službo. Ponudbe pod »Prodajalka« 4171 na uoravništvo SLOVENCA..
ki se bo vršil v nedeljo, 3. novembra 1.1. »b pol 11. uri dopoldne v Gorici v prostorih hotela »Pri zlatom jelenu«.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnje-
ga občnega zbora,
2.	Poročilo nadzorstva občnemu .'boru
3.	Čitanje in razprava o revizijskem po-
ročilu.
1. Potrjenje računskih zaključkov za dobo 1913 do 1917. Predlogi načelstva, ozir. nadzorstva. ), Pretresovanje društvenega računskega zaključka »Vinarskega in sadjarskega društva za Brda«.. J, Volitev izžrebanih, oziroma odstopiv-ših članov načelstva in nadzorstva. S. Morebitni predlogi.
Predsednik:	Podpredsednik:
V. Dominko.	A. Jakončič.
Pripomba: Ako bi ne bil ta občni zbor tklepčen, se vrši eno uro kasneje dri: občni zbor z istim dnevnim redom in ta občni zbor jc sklepčen pri vsakem številu glasov. f§ 32 — premembra pravil z dne 15. oktobra 1911.)	4154
Radi bolezni osohja ie do vštevši dne . novembra 1918	4166
"ISL
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. <*7.
ia
ss sprejme takoj. Oglasi nai se v pisarni »Narodnega sveta«, Frančiškanska ulica št. 2, pritličje, desno.	4146

se proda. .Ponudbe n« JOŽA ROZMAN, Ljubljana, Gradišče St. 13.	4123
Andrew Carnegie —-—5
3, slovenska izdaja (s slikami). Razpošilja F. S. Šegula, župnik v p., Pragersko, Čtaj. Cena 60 vSn. (v znamkah, naprej!)
Prodasta sc dve
V« B R m
s
a »■.-»
l> i:
M '<V
v dobrem stanju. Kupci si vozove lahke ogledajo v sredo, 30. oktobra med 3. in 5. uro popoldne v Kollzcju — skladišče destilacije »Florian«.
Kupi sc vsaka množina
4132
dobro izurjeno v slovenski in nemški stenografiji ter strojepisju, sprejme odvetniška pisarna dr. Brejca v Celovcu. 4144
Novo	4039
e	•
erno prinie
se dobi pri I. Knez-u v Ljubljani,
Marije Terezije cesta št. 3.
.. I
kupi po najvišjih cenah
II« I
trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Briihl 47.
Pošiljatvc se prosijo po pošti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje tnkoj po prejemu.	3031
J»~ KOLESARJI, POZOR! Klor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi
prva a«!r. nintirt*! eara«a xa Kam
Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena, ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Do-
se sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na: Oskrbnifitvo graščine v Ribnici.	' 4128
Pristno TOALETNO MILO
fino dišeče komad 100 gr 3 kosi K 18-- 6 kos. K 34 - 12 kos. K 65-—
\ Pristno PRALNO MILO
za kg kron 26-— Pošilja proti predplačilu M. .lUNHUR, izvozna tvrdka Za<»i'el» 39, Hetrinjska i!. Hrvatsko.
in naj se tozadevne ponudbe pošljejo; pošta Ljubljana, poštni predal 5S. 149.
par
sc sprejme. Žena naj bi opravljala službo hišnice, mož naj bi bil obrtnik (mizar, ključavničar ali klepar) in vajen konj. Plača dobra ter prosto stanovanje, razsvetljavo in kurjavo. Ponudbe pod: »Zakonski par- 4098 na upravo »Slovenca«.
DOBRA^ IZURJENA ~
&S&aanM5M h®« »s srednjih let. vajena vseh gospodinjskih del, se takoj sprejme. Plača dobra, eventualno do 100 K mesečno. Ponudbe podi »Trajna služba« 4098 na upravništvo »Slovcnca«.
se takoj sprejme. Jc lahko oženjen; žena naj opravlja aH službo kuharice (pogoj, da zna dobro kuhati) ali pa službo hišnice. Ponudbe pod: »Dobri pogoji« 4091 na upravništvo »Slovcnca«.
LIŠUE
GARJE
PEGE
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno PARATOL, domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5'—, dvojno-velik lonček K 9'—. Dalje PARATOL-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatla K 3'—. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki 3434 PARATOL - WERKE lekar ULMER BUDAPEST ViI-27, Rozsa utca 21.
Poizve se pri upravništvu »Slovenca« ped št. 41 IS, ako znamka za odgovor.
11 tednov stari, HA PRODAJ, Cesta v Mestni log St. 31. 4094
IŠČE SE
!Jvmli!il?£l »wisaw3fi
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke
pr Itlllti -na
15 do 16 let stara, nekoliko izobražena, dobrih, poštenih staršev ali tudi brc2 staršev, za vsako delo k pošteni rodbini.
Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 4093.
V nedeljo, 27. okiobra ob 2. popoldne bo j ua dražbi prodano v gozdu barona Laza-! rinija pri Grosupljem 10 parcel
dam liste-mu. ki mi oreskrbi v boljši hiši "s'<JPslvo*a
Jg?> STANOVANJE: dve ali tri sobe i.a stranko brez otrok. — Naslov na upravništvo -.Slovenca« pod št. 4165.
Več različnih
je na prodaj. - Natančr na Mar*inovi cesti št. 22,
eje se
Frouarn vee
poizve 4164
4163
D t s e a ii f p v
bijo se obroči na Marije Terezije cesti 6.1 i^p,,:,; ugovina s semsni Sever &. komp., I	SMREKOVIH VEJ "3**-
'.....* '	LJUBLJANA, U" Pri¥ižno d<? vagone TRSAK.
Vagoni se nakladajo lahko v gozdu. 409Č
Kolesa se imajo pripeljati s seboj. Gen., . nc-rro i ictw Kranjsko: Erncst Aijančič, I Pre'e PEfER LAS&NIK,
Ljubljana. Okraj, zastopniki se sprejmejo.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
■.: oljnate portrete ne platno ::
izvršuje umetniško po v?a:<i lotograliji
prvi fotografski in povečevalni zavod
--::: V LJUBLJANI :::-----
KOLODVORSKA ULICA št. 34 a.
MARIJIN TRG.
Krepak, 15-letni
sirota, išče mesta kot	vajenec v | za pleme. — Zelena" jama Ji- 141.
v trgovim na deželi ali pri kakem roke- j
iiaitoSi
isii^iMMM
s
SE VZAME V NAJEM,
ugodni ceni tudi KUPI,
lisa
eventuelno po •aiži v okraju:
--1	vi », v.» ugodni ceni tuni Ji.Url, uajraiši v okraju:
Ste1"- '	U 1' ii W 1 p J? <■} J trnovske, krakovsko predmestje, Spod.
i	) " ' 1 " '»:■'• ali Go". Sitka. Ponudbe z natančnimi po-
delcu alt m_-ta hlapca proti popoini ' oskrbi. Zahteva se stroga, toda dobrohotna vzgoja. Natančneje ce izve pri dr. M. Pircu, odve'.u:ku v Ljubliani, Ciča'.-:-tova ulica št. 1.	4142
ŽENIT NA PONUDBA. "?i&L Kmečki ian'., r.ciaj ojaščine )>ros(. poštenega kr t. življenja, z letnim dohodkom 3000 K ter večj:m kapitalom, se žel: i svrho takoj£n;e ženHve spoznati s poltenim kmečkim dekletom ali vdovo v starosti 35 do 45 let, i'c mogoče z malim posestvom ali kakim cbrtora. Pismo, če mogoče s sliko, prid: A. B. št. 4?69 na upravništvo v SLOVENCA.
lisaiEiiPiii
trgovina z zeleznino v Ljubljani, ima svojo trgovino od ponedeljka dne 28. oktobra 1918 zopet 4157
Prodam

m
Pcizvc stropje,
J
?rcdini mesva enonadstropno
"w e
goji na upravništvo »SLOVENCA« pod: DOMOVINA« 3835.
% f> lUii 8il
e: Pjljanska cesla Ljubljana.
* Z
evetthieino-.ek si!
v Špecerijsko in kolonijalno Irgovino
KARLA PLANINŠEK, V LJUBLJANI, Dunajska cesta.
lip liiE
Trgo\'ska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 19JS.:
p.) osemnajst ccsarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b| štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet ccsarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet ccsarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1918. Priloži naj sc jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti nc more več delati in da je ubog, oziroma da jc prositcljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.	4145
'rična, 100-3(10 konjskih
-. SE IŠČE
Et. 15, I nad- 1 v	.	v . , ,.
4159 i "a *u?c-a5 Štajerskem, Kranjskem ah na
Primorskem. — Prijazne ponudbe pod: Genugende Arbeitskrfifte« P. O. 745 na RUDOLFA MOSSE, PRAGA,
Giabcn 6.	4108
KAJFEŽ - MIKLITSCH. V ZALOGI IMAM PRfMA
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri člo- g veku in živini mazilo zoper srbečico. £ Brez duha in ne maže perilo 1 lonček i za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K pošt- j nine prosto. — Prodaja in razpošilja lj lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven | rotovža.	1212 j
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih po-
sn
SBI5
JM*
s a
trebščin
f
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umstno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapeta za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t, d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
salonske metle
it. 1, 2, 3, domače delo, JSSF- KRTAČE sirkove,	KRTAČE za konje (RoB-
haar) ter prima tržaške BIČEVNIKE pc dnevni ceni.	4101
IVAN N. ADAMIČ :: LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 31.
' .......... kupi še"
v Ljubljani. Cena ne nad 50.000 kron.
Pismene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: »Mala hišica« 4106.
Kupim mladega
Ponudbe na naslov: M. Dolničar, restav-rater juž. želaz., šl. Peter na Krasu. 4127
■mr Slvaini stropi
so dešli v večjem številu. Ccnj. naročniki, ki jih potrebujejo, naj se blagovolijo takoj k meni potrudili; bodo zelo dohro in primerno ceno postrežeai. Tudi imam nekaj ii :;!o rabljenih na prodaj, ki so seveda rnnogo cencji kot novi. Tudi druge pa-Irebščine se dobijo pri meni,	4052
LOVRO REBOLJ :: KRANJ.
JSi?"- Trgovci, pozor' Pošiljam po pošti vzorce svojih	sladkornih izdelkov,
kakor dropsa, karamel, medenih kolačkov itd. JOS. RAJŠTEK, tvornica kandi-lov in slaščic, ŠOŠTANJ, Sp. Štajersko.
BkMIsSJ
nezamrziijDta,
SE PRODA. LJUBLJANA, GRADIŠČE St. 13, I. nadrt. levo. — Na vpogled med 12. ia 2. »ro popoldne 4077
Enakomerna „„.„„,, „„,„.
:UUIIIi PJIffj
sedaj ta.-no deloma izdelana, 70 P. S., z velikim tovarniškim poslopjem (prarnlm, dobro ohmnfenim, z dvema slanovanjenia). vrtom, se iz proste roke ceno
nrads.
Primerno za LESNO INDUSTRIJO (zobotrebce, lesen, podplate), TOVARNO ZA USNJE, žganje itd. — Pojasnila posreduje pod I. C. v 2. 401«. imraviiišlvo > SLOVENCA«,
prijaznosti